OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT IZVEDBENI DEL

Transcription

1 MESTNA OBČINA LJUBLJANA OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT IZVEDBENI DEL III. Priloge k občinskemu prostorskemu načrtu 3. Strokovne podlage STROKOVNE PODLAGE ZA PREVERITEV USTREZNOSTI NORMATIVOV ZA NAČRTOVANJE OTROŠKIH IN ŠPORTNIH IGRIŠČ V OPN MOL ID 1

2 Št. naloge: 7117 Ljubljana, april 2012 Naročnik: Mestna občina Ljubljana Mestna uprava ODDELEK ZA UREJANJE PROSTORA Izdelovalec: LJUBLJANSKI URBANISTIČNI ZAVOD, d.d. Vodja projekta: Ferdo Jordan, univ.dipl.inž.arh. Direktor: Tadej Pfajfar, univ.dipl.inž.geod. Elaborat so izdelali: Maja Simoneti, univ.dipl.inž.kraj.arh. Petra Vertelj Nared, univ.dipl.inž.kraj.arh. 2

3 KAZALO VSEBINE Izhodišča... 4 UVOD PREGLED OBSTOJEČIH DOLOČIL ODLOKA O OPN MOL PRAVNE IN STROKOVNE OSNOVE ZA DOLOČANJE OTROŠKIH IN ŠPORTNIH IGRIŠČ V ODLOKU O OPN MOL... 6 OSTALA IZHODIŠČA: DOLOČITEV METODE TESTIRANJA USTREZNOSTI NORMATIVOV IZBOR OBMOČIJ ZA TESTIRANJE (ANALIZO) PRIDOBITEV PODATKOV ANALIZA INTERPRETACIJA / UGOTOVITVE ANALIZE / RAZPRAVA NEKATERI DOMAČI IN TUJI PRIMERI: DOMAČI PRIMERI TUJI PRIMERI IZHODIŠČA O MOŽNOSTIH SPREMEMB DOLOČIL ODLOKA O OPN MOL GLEDE NORMATIVOV OTROŠKIH IN ŠPORTNIH IGRIŠČ Komentarji k obstoječim določilom Odloka o OPN MOL VIRI IN LITERATURA PRILOGA Odlok o OPN MOL (Ur.l. RS, št 78/2010) PRILOGA Prostorski red Slovenije (Ur.l. RS, št. 122/2004) PRILOGA Jernejc, Mitja Dokument št. 16. Stanovanjsko okolje in njegovi sestavni deli: Standardi in norme

4 IZHODIŠČA V OPN MOL (Ur.l. RS, št 78/2010) predpisani način urejanja otroških igrišč in športnih igrišč je vzbudil pri pripravi novih OPPN določene dvome. OPN določa, da je treba na vsako novo zgrajeno stanovanje v večstanovanjskih objektih zagotoviti 15 m 2 zelenih površin, od tega mora biti 7,5 m 2 otroškega igrišča in 5 m 2 športnih površin za starejše otroke in mladostnike. Urbanisti ugotavljajo, da se pod temi pogoji lahko zagotovi razsežna otroška igrišča in zelo skromne skupne zelene površine ter se sprašujejo, če je to res cilj OPN. Dejstvo je, da je način normiranja otroških igrišč v OPN v več ozirih nenavaden. Tako količina zelenih površin kot igrišč se je v času bolj normativnega urbanističnega načrtovanja po drugi svetovni vojni nanašala na prebivalce, otroke in ne na stanovanja. Otroška igrišča se je umeščalo v prostor glede na bližino stanovanj kot žepna, 50 m od vhoda, in večja, v razdalji 250 m od vhoda. V mestu so bila z vidika gostote uporabnikov/obiskovalcev dodatno načrtovana še večja igrišča s kompleksnejšo ponudbo. S časom se je v mednarodni urbanistični teoriji in praksi več pozornosti kot sami količini površin igrišč začelo pripisovati kakovosti le teh. Razlog je bilo pomanjkanje prostora, posledice pa so privedle do pomanjkanja igrišč. Posamezna mesta so zato začela zahtevati ob prenovah in novogradnjah stanovanj dosledno ureditev novih otroških igrišč oz. ustrezno kompenzacijo na otroških igriščih v neposredni bližini. Danes mesta ravnajo različno, odvisno od stanja v prostoru, zato prevzemanje tujih normativov in prakse ni priporočljivo. Zato je treba pri normativnem predpisovanju upoštevati najmanj sledeče: - obstoječe stanje v prostoru: preskrbljenost z zelenimi in drugimi odprtimi površinami; kakovost ureditev; stopnjo zadovoljstva uporabnikov, - demografsko gibanje in statistične podatke o deležih različnih starostnih skupin. Za utemeljitev morebitnih sprememb je bilo na primeru MOL opravljeno naslednje delo: 1. Pregled obstoječih določil Odloka o OPN MOL 2. Pridobitev in pregled strokovnih podlag in gradiv iz katerih se je določilo obstoječe normative 3. Metoda analize 4. Izbor območij za testiranje (analizo) 5. Pridobitev podatkov (npr. št. prebivalcev, prostorski podatki npr. zelene površine in geodetskih podlag, ki bodo osnova analizi) 6. Analiza 7. Interpretacija / ugotovitve analize / in razprava 8. Izhodišča o možnostih sprememb določil Odloka o OPN MOL glede normativov otroških in športnih igrišč. 4

5 UVOD Ugotovitve te strokovne podlage kažejo, da bi bilo utemeljeno korenito spremeniti način načrtovanja novih otroških in športnih igrišč v Odloku o OPN MOL. Ker bi to zahtevalo večje spremembe v praksi uveljavljanja rešitev (selektivno uveljavljanje pravil in pogajanja o nadomestnih rešitvah) v danem trenutku predlagamo najbolj pragmatično in preprosto rešitev zadreg, ki se pojavljajo z določili z Odloka o OPN MOL. Vseeno pa lahko opozorimo, da s temi rešitvami ne zagotavljamo nujno kakovostnih rešitev in drugič, da ostaja odprto vprašanje do obstoječega fonda otroških in športnih igrišč v mestu in s tem do celovite ponudbe in preskrbe. V skladu z ugotovitvami predlagamo, da se analitični del ustrezno poglobi, da se izvede ustrezne vrednotenje fonda in raziskavo o stopnji zadovoljstva, pripravi strategijo razvoja otroških in športnih igrišč in opredeli operativne cilje in naloge za prenovo in nove ureditve. 1. PREGLED OBSTOJEČIH DOLOČIL ODLOKA O OPN MOL Kvadraturo odprtih bivalnih površin, znotraj tega pa tudi količino otroških in športnih igrišč, se v Odloku o OPN MOL zagotavlja na dva načina: - prvič s faktorjem odprtih bivalnih površin (FBP) in faktorjem zelenih površin (FZP), - drugič z določilom o kvadraturi odprtih bivalnih površin, otroških in športnih igrišč na stanovanje v večstanovanjski stavbi. Pregledani so bili naslednji členi v zvezi z določbami o otroških in športnih igriščih: 3. člen (pomen izrazov), 20. člen (stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji), 32. člen (velikost in urejanje odprtih bivalnih in zelenih površin) (glej Prilogo 1). Glavni problemi in pomisleki glede določil Odloka o OPN MOL v zvezi z otroškimi in športnimi igrišči: - Definicije. Vsaj točke 63., 69. in člena bi bilo smiselno še enkrat prevetriti. - Način predpisovanja (normativna določila), s katerimi se želi zagotoviti ustrezna količina in kakovost površin. Sprašujemo se o ustreznosti takega načina predpisovanja (npr. 4. odstavek 32. člena Odloka o OPN MOL). - Višina predpisane kvadrature, ki se veže na stanovanje. Običajna praksa normativnega urbanističnega načrtovanja upošteva vsaj velikost območja, predvideno število in starostno strukturo prebivalstva (glej npr. 3. odstavek 32. člena Prostorskega reda Slovenije). - Ni čisto jasno, zakaj določila o zahtevani količini odprtih bivalnih površin ne veljajo tudi za nadomestne gradnje in za preureditve z do pet novimi stanovanji (glej 12. odstavek 32. člena). Določilo o predpisani količini odprtih bivalnih površin s športnimi in otroškimi igrišči v splošnem namreč velja za večstanovanjske stavbe; večstanovanjska stavba pa je po tem Odloku z že tremi ali več stanovanji. 5

6 2. PRAVNE IN STROKOVNE OSNOVE ZA DOLOČANJE OTROŠKIH IN ŠPORTNIH IGRIŠČ V ODLOKU O OPN MOL Glede na zadano nalogo, in sicer preveritev določil Odloka o OPN MOL, smo želeli preveriti tudi, kaj je služilo kot osnova normativnim določilom v zvezi z otroškimi in športnimi igrišči. Ena od osnov za določbo o deležu odprtih bivalnih površin je prav gotovo Prostorski red Slovenije (5. odstavek 91. člena). Nekoliko nenavadna je določba v Odloku o OPN MOL, ki pojasnjuje pomen izraza»otroško igrišče«(69. točka 3. člena). Ta pravi, da je otroško igrišče površina, namenjena in urejena za igro mlajših otrok, pri tem pa navaja starost do 12 let. Prostorski red Slovenije navaja, da so skupine otrok razdeljene v sledeče skupine: do 5 let, 5-10 let, let, ter na skupino mlajših mladostnikov, to je let (Prostorski red Slovenije Ur.l. RS št 122/2004, 12. odstavek 95. člena). 1. Prostorski red Slovenije (Ur.l. RS št 122/2004): 32. člen (načrtovanje območij stanovanj) (3) Ob upoštevanju velikosti območja ter predvidenega števila in starostne strukture prebivalstva je treba znotraj območij stanovanj zagotoviti ustrezno razmestitev, količino in opremljenost javnih, odprtih, bivalnih, igralnih in rekreacijskih površin (zelenih površin in drugih javnih odprtih prostorov). 91. člen (stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo) (5) Delež odprtih bivalnih površin se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin od možnih bruto etažnih površin glede na faktor izrabe gradbene parcele; za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirna mesta, prostori za ekološke otoke). 95. člen (načrtovanje zelenih površin) (8) Z načrtovanjem zelenih površin je treba zagotoviti tudi druge zelene površine, ki vključujejo igrišča za otroke in mladostnike, zelene površine v stanovanjskih območjih, mestne in primestne gozdove, območja vrtičkov, reprezentativne ureditve, ureditve ob poslovnih objektih, zelene koridorje, drevorede, obcestne ureditve, ostanke naravnih sestavin v naseljih, nasipe in vodotoke. (12) Pri načrtovanju igrišč za otroke in mladostnike je treba upoštevati različne starostne skupine otrok (do 5 let, 5 10 let, let in mlajši mladostniki let) in skupine otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, pri čemer je treba različna območja za igro umeščati tako, da sta omogočeni varna in nekonfliktna igra ter uporaba prostora. 6

7 OSTALA IZHODIŠČA: 2. Delovna gradiva LUZ, d.d. 2. a) za izdelavo PRO, (LUZ, d.d.) Npr: V Ljubljana 2000 je zasnova javnih zelenih površin temeljila na normativih: - zelenje ob stanovanjih 10m 2 /preb - javni parki 5m 2 /preb - športno rekreacijske površine 13m 2 /preb - ožje rekreacijska območja 17 m 2 /preb. 2. b) Katalog tipov prostorskih enot, delovno gradivo (LUZ, d.d., 2007) 3. Tuje reference - Primeri tuje prakse (Rim, Gradec, Kopenhagen, Nemčija, Amerika) - Urban Design Compendium ( 4. Odlok o OPN MOL V letih, ko je nastajal dokument OPN MOL, so zbrani različni teksti, v katerih so navedena izhodišča za obravnavo različnih tematik, načini predpisovanja in tudi različna določila. Iz teh dokumentov izhaja, da so se, tako kot ostale vsebine, tudi določila v zvezi z otroškimi in športnimi igrišči, spreminjala. V nadaljevanju so prikazana ključna določila iz teh dokumentov, ki so podlaga za predpise v obstoječem Odloku o OPN MOL. Ne glede na spodnje zapise pa virov, to je, kaj je služilo kot osnova tem normativom, v teh dokumentih nismo našli. Delovni dokument : (povezava do dokumenta: x:\arhivi\arhivi_projektov\6114_ipn_un_mol\07_un_opn_mol_n\teksti\ipn\) 23. člen (velikost in urejanje zelenih površin) 1) Za stanovanjsko enoto v večstanovanjskem objektu (AV,BV,C,CS) je treba za igro otrok in druženje (počitek) stanovalcev, na gradbeni parceli objekta ali na samostojni parceli ob večstanovanjskem objektu, zagotoviti najmanj 15m 2 zelenih površin, od teh najmanj 5 m 2 za otroško igrišče. Površina otroškega igrišča ne sme biti manjša od 50m 2 in mora biti umaknjena od prometnic. Delovni dokument (povezava do dokumenta: x:\arhivi\arhivi_projektov\6114_ipn_un_mol\07_un_opn_mol_n\teksti\ipn\) 26. člen (velikost in urejanje zelenih površin) 1) Za stanovanjsko enoto v večstanovanjskem objektu (AV, BV, C, CS) je treba za igro otrok in druženje (počitek) stanovalcev, na gradbeni parceli objekta ali na samostojni parceli ob večstanovanjskem objektu zagotoviti najmanj 15 m 2 zelenih površin, od teh najmanj 7,5 m 2 za otroško igrišče. Površina otroškega igrišča ne sme biti manjša od 50 m2 in mora biti umaknjena od prometnic. Delovni dokument april 2008 (povezava do dokumenta: x:\arhivi\arhivi_projektov\6114_ipn_un_mol\08_un_opn_mol\_teksti\_ipn\odlok\odlok_ april2008\) 7

8 24. člen (velikost in urejanje zelenih površin) 2) Za vsako novo stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba zagotoviti najmanj 15 m 2 zelenih površin. Od tega mora biti najmanj 5 m 2 površin zagotovljenih za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov in najmanj 7,5 m 2 površin namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let) in za počitek stanovalcev in sicer: - 4,0 m 2 za igralne površine (opremljeno igrišče) in - 3,5 m 2 za zelene površine. 5. Jernejc, Mitja Stanovanjsko okolje in njegovi sestavni deli: Standardi in norme. Pregledani so bili normativi, ki določajo količine otroških igrišč in športnih površin. Ugotovljeno je, da Jernejc v poglavju»kvalitativni program stanovanjskega naselja velikosti soseske (5000 prebivalcev), izračunan na 1 prebivalca (v m 2 )«navaja normative za otroška igrišča in za športne površine. Poudariti je treba, da so normativi izračunani glede na število in delež otrok glede na celotno populacijo, ter na podlagi izračunov o najmanjši površini igrišča na območje obravnave izračunana količina igrišč v m 2 na otroka. Pri tem so količine igrišč izračunane še na podlagi upoštevanja starosti otroka (npr. otroke razdeli v različne starostne skupine in na podlagi tega določi količine različnih vrst igrišč). Pri interpretaciji teh normativov je pomembno upoštevati izhodišča, ki jih je Jernejc izpostavil, in sicer, da: Otroška igrišča zavise: - od števila otrok posameznih starostnih stopenj - od velikosti naselja - od igralnih navad otrok - od lege naselja Športna igrišča zavise: - od števila za šport zainteresiranih prebivalcev - od velikosti naselja - od lege naselja. Vse kaže, da se je pri določanju normativa za športna in otroška igrišča sicer izhajalo iz Jernejčevih priporočil, pa vendar moramo ugotoviti, da priporočenih količin brez ustrezne interpretacije ne moremo in ne smemo uporabiti za določbe o otroških in športnih igriščih v Odloku o OPN MOL. Res je, da navaja, da naj bi bila količina otroškega igrišča četrti 7,5 m 2 igralne površine na otroka, vendar je ta količina vezana na otroka določene starosti. Če upoštevamo isto igralno površino, preračunano na vse otroke, navaja, da je ta količina nižja, in sicer 2,5 m 2. Če pa iz iste tabele upoštevamo neto vseh igralnih površin na otroka, je številka zelo visoka, m 2, skupaj z igralnimi in travnatimi površinami (glej Prilogo 3). V času nastajanja Jernejčevih priporočil se je predpostavljalo, da na eno stanovanje lahko štejemo 3 ljudi. Iz statističnega urada (SURS, 2011, telefonski razgovor z zaposlenimi) prihajajo podatki, da je v Sloveniji statistično povprečno le še 2,5 ljudi na gospodinjsko enoto, v Ljubljani pa je številka še manjša, in sicer 2,3 prebivalca na enoto. Podatki (SURS, 2011) kažejo tudi, da se delež otrok v Sloveniji in v Ljubljani v daljšem časovnem obdobju glede na celotno prebivalstvo zmanjšuje (preglednica 1 in 2). 8

9 Preglednica 1: Prebivalstvo po velikih in petletnih starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, polletno Starost - SKUPA J 2000H H H H H H H H H H H H let let Spol let SKUPA J Ljubljan a let let % ,0 20,4 19,8 19,3 19,0 18,6 18,4 18,2 17,9 17,8 17,7 17,9 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva, Ministrstvo za notranje zadeve - Direktorat za upravne notranje zadeve. Preglednica 2: Prebivalstvo po velikih in petletnih starostnih skupinah in spolu, statistične regije, Slovenija, letno Starost - SKUPAJ let let Spol - SKUPAJ SLOVENIJA let let let % ,9 27,5 27,0 26,6 26,1 25,7 25,1 24,5 23,9 23,2 22,6 22,0 21,5 21,0 20,6 20,3 19,9 19,5 19,3 19,2 19,2 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva, Ministrstvo za notranje zadeve - Direktorat za upravne notranje zadeve. OPOMBE SURS: Od objave podatkov o prebivalstvu Slovenije po uporabljamo na Statističnem uradu Republike Slovenije spremenjeno statistično definicijo prebivalstva. To pomeni prelom v časovni vrsti podatkov, zato podatki po tej definiciji, torej podatki od leta 2009 dalje, niso neposredno primerljivi s podatki za predhodna leta. 9

10 3. DOLOČITEV METODE TESTIRANJA USTREZNOSTI NORMATIVOV Del te naloge je bil tudi kvalitativna preveritev določil o količini športnih in otroških igrišč, zapisanih v 32. členu Odloka o OPN MOL. Poudariti je treba, da se preveritev ustreznosti normativov zgolj z analizo obstoječih primerov dobre (ali slabe) prakse lahko izkaže kot problematična. Namreč: - soseske oziroma različni deli mesta so nastajali (in še nastajajo) v različnih obdobjih in z različnimi izhodišči, zato - ni mogoče poiskati tipične soseske, iz katere bi lahko sklepali na ustreznost določila, - na količinsko zadostno in kakovostno preskrbljenost z odprtim bivalnim prostorom, tudi preskrbljenost z otroškimi in športnimi igrišči, vpliva med drugim tudi stanje prostora, lega območja ter ožja in širša okolica in preskrbljenost s temi površinami, - fizična analiza, brez ustreznega poznavanja in upoštevanja stopnje zadovoljstva, navad in želja prebivalcev v zvezi z odprtimi bivalnimi površinami in igrišči, ni zadostna. Ne glede na pomanjkljivosti take metode zaradi ilustracije v nalogo vseeno vključujemo kvantitativno analizo obsega odprtih bivalnih površin (s tem tudi igrišč). Metoda za kvantitativno analizo obsega zelenih površin je zajemala naslednje korake: 1. izbor območja za analizo Kriteriji so bili: večstanovanjske površine, soseske iz različnih obdobij, razpolaganje s podatkom o številu prebivalcev ali številu stanovanj. 2. pridobitev ustreznih geodetskih in prostorskih podatkov Npr. digitalni topografski načrt (DTN), območja enot urejanja prostora (EUP), območja zelenih površin, površine otroških igrišč, itd. 3. izbor meje območja analize. V nekaterih primerih je analizirano celotno območje soseske (npr. Fužine), v nekaterih pa le del soseske (npr. severni del BS3). 4. osnova določitvi vrst odprtih bivalnih površin je podatek DTN Digitalni topografski načrt (GURS, 2010). V njem je na topografsko enoto zapisana vrsta dejanske rabe (npr. zelenica, parkirišče, stanovanjska stavba idr.). Sledil je izrez podatkov (DTN) na območje, ki se ga bo analiziralo (npr. v programskem orodju ArcMap-u). Prednosti uporabe podatka DTN so: na voljo je površinsko natančen izris območij, ki so tudi razvrščena v različne kategorije (vrste rab). 5. pregled podatkov DTN s pomočjo DOF-a. Pregled podatka DTN je treba opraviti, ker ta v nekaterih delih odstopa od realnega stanja (npr. v smislu določanja dejanskih rab: za enako prostorsko entiteto na istem območju je zaslediti dva različna opisa rabe). Kot pomoč pri pregledu podatka DTN služi digitalni ortofoto (DOF). Za potrebe analize v tej nalogi podatek DTN uredimo tako, da bolj ustreza dejanskemu stanju. 10

11 Slabosti uporabe podatka DTN so: ne upošteva urbanističnih definicij (npr. kot otroško igrišče, na sliki označeno z zeleno, definira le igralno površino, ne pa tudi zelenice ob tej površini): Slika: otroško igrišče Fužine, kot je definirano v podatku DTN (na sliki označeno z zeleno) Pri določanju otroških igrišč in športnih površin smo si pomagali še z naslednjimi podatki: - podatki o otroških igriščih (OPN MOL, Strateški in izvedbeni del) - podatki o vzdrževanih zelenih površinah (Snaga, d.o.o.) - katastrski načrt (GURS, 2011). 6. Izračun površin, izračun odprtih bivalnih površin na stanovanje s pomočjo statističnih podatkov. Iz SURS-a so bili v septembru 2011 pridobljeni podatki o številu prebivalcev na obravnavanem območju in s pomočjo aproksimacije (2,3 prebivalca na gospodinjsko enoto) izračunano število enot. SURS zaenkrat še nima javno dostopnega podatka o številu stanovanj na območje. Število prebivalcev in število stanovanj Iz SURS-a sporočajo (kontaktna oseba je bil g. Danilo Dolenc, 01/ ), da SURS zaenkrat še nima javno dostopnih podatkov o številu stanovanj, konec leta 2011 naj bi bili ti podatki že objavljeni. Vendar je možno iz podatkov, ki so se zbirali za popis, izpeljati aproksimacijo glede števila gospodinjstev. Ugotovljeno je bilo, da je povprečna velikost gospodinjstva v Sloveniji 2,5 prebivalca, v Ljubljani pa 2,3 prebivalca. Po besedah g. Dolenca je pričakovati, da bo v Ljubljani veliko število nenaseljenih stanovanj. 11

12 4. IZBOR OBMOČIJ ZA TESTIRANJE (ANALIZO) Primeri območij za analizo so bili določeni po naslednjih kriterijih: - različni primeri glede na obdobje izgradnje, - primeri dobre in primeri slabe prakse, - različni primeri glede na velikost, glede na obdobje izgradnje in glede kakovosti, ki jih rešitve zagotavljajo. 5. PRIDOBITEV PODATKOV Pridobljeni in zbrani so bili naslednji podatki: - Št prebivalcev: Statistični urad RS, podatki za leto DTN, GURS DOF, GURS DTK, GURS 2011 (manj uporaben za to analizo) - zelene površine (grafična baza zelenih površin), LUZ, d.d.,

13 6. ANALIZA V preglednici 3 so prikazane ugotovitve in izsledki kvantitativne analize obsega odprtih bivalnih površin, otroških in športnih igrišč v izbranih območjih. Rezultate te analize je potrebno interpretirati z vidika upoštevanja vhodnih podatkov in izhodišč. Količine se namreč vežejo na izbrano enoto urejanja prostora (SScv pretežno večstanovanjske površine, OPN MOL 2010), znotraj teh območij pa so površine povzete po dejanski rabi površin iz digitalnega topografskega načrta (DTN, GURS, 2010). Preglednica 3: Izsledki analize Št. Ime Namenska raba Izračun analize Prikaz območja (DOF) območja 1. Bežigrad SScv - pretežno BS3 1.del večstanovanjske odprte bivalne odprte bivalne površine BS3 1 del (severni del) SScv površine površine število stanovanj glede na povprečno vrednost števila število prebivalcev m 2 Delež (%) m 2 (SURS, 2011) tlakovana površina (od zelenica tega 684 OI) 42 (od tega 2 OI) obcestno zelenje ozelenjena brežina pozidano skupaj velikost EUP prebivalcev na stanovanje (= 2,3; SURS, 2011) m 2 /stanovanje 62 (od tega 2 m 2 /stan otroških igrišč) 2. Bežigrad BS3 2.del SScv - pretežno večstanovanjske površine BS3 2 del (vzhodni del, stolpnice) SScv m 2 Delež (%) m 2 tlakovana površina odprte površine bivalne število prebivalcev (SURS, 2011) število stanovanj glede na podatek iz analize tlorisa, zelenica ozelenjena brežina pozidano (zgradbe in ceste) enot. odprte površine m 2 /stanovanje bivalne skupaj veikost EUP ni podatka (152 enot x 3 grozdi. Povprečna višina stolpnice je 19 nadstropij, v vsakem nadstropju 4 3-sobna stanovanja, 2 garsonjeri in 2 1- sobni stanovanji. Skupaj 8 enot.) 13

14 3. Bežigrajski Dvor SScv - pretežno večstanovanjske površine in ZP-parki Bežigrajski Dvor odprte bivalne površine odprte bivalne površine m 2 /stanovanje število število stanovanj SScv m 2 ZPp m 2 skupaj SScv m 2 ZPp m 2 skupaj prebivalcev (SURS, 2011) (podatek LUZ, d.d.) SScv (m 2 /stan) ZP (m 2 /stan) skupaj (m 2 /stan) tlakovane površine (tlakovanih zelenica %, športno igrišče zelenih 29%) otroško igrišče stanovanjska stavba, parkirišče, cesta gradbišče in drugo (npr. zračniki) skupaj ni podatka (od tega 3,2 m 2 /stan otroškega igrišča) 4. Fužine Različna enostanovanjske površine in stanovanjske površine za posebne namene pretežno večstanovanjske površine (SScv) centralne dejavnosti zelene površine skupaj odprte bivalne površine (brez parkirišč, stavb in cest) m2 delež m2 delež m2 delež m2 delež m2 delež tlakovane površine 21202,72 15, ,84 11, ,37 8, ,71 15, ,65 14,91 zelenica 57639,65 41, ,15 38, ,28 45, ,90 35, ,98 37,65 športno igrišče 9543,11 6,84 0,00 0, ,02 25,00 408,07 0, ,21 3,96 parkirišče 14957,68 10,72 0,00 0, ,83 2, ,07 15, ,58 12,85 ozelenjena brežina 3931,15 2,82 73,75 0, ,39 13, ,81 3, ,10 3,98 otroško igrišče 40,73 0,03 0,00 0, ,82 2, ,96 1, ,51 0,32 obcestno zelenje 1012,16 0,73 482,18 2,94 0,00 0, ,99 2, ,33 2,12 zasebni atriji 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0, ,37 0, ,37 0,56 poselitev (stavbe in ceste) 31167,37 22, ,70 47, ,10 3, ,16 24, ,33 22,56 skupaj ,58 100, ,62 100, ,82 100, ,06 100, ,07 100,00 Območje Fužin 5. Nove Poljane SScv - pretežno skupaj odprtih bivalnih površin (oziroma zelenih površin) 93369,52 66, ,92 52, ,90 94, ,90 60, ,16 63,50 skupaj št. prebivalcev ,00 število stanovanj glede na povprečno vrednost števila prebivalcev na stanovanje (= 2,3; SURS, 2011) ,00 odprtih bivalnih površin (m 2 /stanovanje) določilo Odloka (FBP %) (odlok ne določa na celotno sosesko, pač pa na SScv) določilo Odloka (15 m2/stan) 51 67,35 določilo Odloka (7,5 m2/stan OI) 1,3 1,46 določilo Odloka (5 m2/stan športno igrišče) 0,0776 4,13 Če bi upoštevali vse rabe : Pretežno večstanovanjske površine (SScv) 14

15 večstanovanjske površine in ZP-parki Nove Poljane odprte bivalne površine odprte bivalne površine m2/stanovanje število stanovanj (podatek LUZ, d.d. =450) glede na povprečno vrednost število prebivalcev na stanovanje (= SScv ZPp število 2,3; SURS, SScv skupaj m2 m2 skupaj SScv m2 ZP m2 skupaj prebivalcev 2011) (m2/stan) ZP (m2/stan) (m2/stan) tlakovane površine zelenica (z vegetacijo) športno igrišče otroško igrišče ,6 8,5 zasebni vrt, atrij stanovanjska stavba, parkirišče, cesta drugo (npr. zgradba) skupaj ,1 (od tega 7,3 m2/stan parka z otroškim igriščem) 6. Polje SScv - pretežno večstanovanjske površine Polje SScv m2 Delež (%) m2 tlakovana površina zelenica obcestno zelenje ozelenjena brežina odprte bivalne površine število prebivalcev (SURS, 2011) odprte bivalne površine športno igrišče otroško igrišče število stanovanj (vir: bevkperovic.com) m2/stan m2/stan m2/stan otroško igrišče ,7 športno igrišče ,4 pozidano parkirišče skupaj velikost EUP ni podatka (SURS ne posreduje podatka za tako majhna območja) 78 Primeri kažejo, da količina odprtega prostora v večini krepko presega z Odlokom o OPN MOL predpisano količino, 15 m 2 /stanovanje, medtem ko za otroška in športna igrišča velja obratno, da analizirani primeri v večini ne dosegajo z Odlokom predpisanega normativa, 7,5 m 2 /stanovanje za otroško igrišče in 5 m 2 /stanovanje za športno igrišče. Sledi podrobnejša interpretacija. 15

16 7. INTERPRETACIJA / UGOTOVITVE ANALIZE / RAZPRAVA Še enkrat je treba poudariti, da je interpretacija normativnih določil na primerih obstoječih sosesk v več ozirih problematična. Soseske, kot so na primer Fužine, Štepanjsko naselje, Šiška Š6, BS3, idr., so se gradile celostno, vključujoč vso potrebno družbeno infrastrukturo. Ne samo velikost območij, pač pa predvsem programi in funkcije, ki so jih te zagotavljale, se bistveno razlikujejo od gradnje drugih stanovanjskih območij. Poleg tega se posamezne soseske med seboj razlikujejo tudi v konceptualnih pristopih. Nekatere soseske, četudi mlajše in manjšega obsega, kot je to primer v Polju, otroška, športna igrišča in vse ostale odprte bivalne površine zagotavljajo znotraj območja urejanja. Drugačen urbanistični in oblikovalski pristop je zaslediti v soseskah Nove Poljane in v Bežigrajskem Dvoru. Po eni strani soseski v območju, namenjenemu večstanovanjski gradnji, zgoščata zazidavo. V teh območij predvidevata predvsem tlakovane odprte površine ali zelenice, kjer je možna tako aktivna kot pasivna rekreacija, na teh površinah se lahko razvije tudi otroška igra. Po drugi strani pa soseski obširnejše odprte bivalne površine z otroškim igriščem zagotavljata (oz. predvidevata) na robu zazidalne strukture. Ne glede na različne urbanistične ali oblikovalske pristope, velikosti območij ali tipologije stavb pa mora kakovostno in količinsko ustrezno predpisovanje preskrbljenosti z odprtimi bivalnimi površinami izhajati iz: - upoštevanja enakomerne dostopnosti vseh prebivalcev do različnih vrst zelenih in drugih odprtih javnih površin, - upoštevanja najučinkovitejšega načina za zagotavljanje ustrezne kakovostne in količinske preskrbljenosti z zelenimi in drugimi odprtimi javnimi površinami. V nekaterih primerih se normativni pristop lahko izkaže za uspešnega, v nekaterih drugih tak pristop ni ustrezen, - prepoznave javnega prostora kot pomembnega dela javne infrastrukture, ki je torej zagotovljen preko javnih sredstev in ukrepov. Interpretacija na primeru Fužin Izbrana je soseska Fužine kot primer podrobnejše interpretacije analize. Z analizo želimo ugotoviti, ali dejanska količina odprtih bivalnih površin ustreza z Odlokom o OPN MOL predpisanim normativom. V Odloku o OPN MOL je zapisano, da se normativ otroškega in športnega igrišča veže na gradbeno parcelo. To pomeni, da je določeno količino treba zagotavljati v območjih s predpisano namensko rabo SScv pretežno večstanovanjske površine. Čeprav prebivalci dejansko uporabljajo (predvsem) športna, pa tudi otroška igrišča ob šolah ali drugih javnih stavbah, normativ jasno določa, da je treba te površine zagotoviti na gradbeni parceli. Če torej analiziramo preskrbljenost z odprtimi bivalnimi površinami v območjih z namensko rabo SScv (pretežno večstanovanjske površine), ugotovimo, da je v teh območjih 51 m 2 odprtih bivalnih površin na stanovanje, 1,3 m 2 otroških igrišč na stanovanje in manj kot 0,1 m 2 športnih igrišč na stanovanje. Podatki so seveda relativni, saj je preskrbljenost s športnimi površinami v soseski sicer zadovoljiva. Če bi torej v analizi upoštevali vsa območja, tudi območja npr. centralnih dejavnosti ali zelenih površin, ugotovimo, da je športnih igrišč 4,1 m 2 na stanovanje. Pri interpretaciji količine otroškega igrišča je potrebno dodatno pojasnilo. Številka o otroških igriščih je majhna, ker se v podatku, ki je služil kot osnova tej analizi (podatek 16

17 DTN digitalni topografski načrt, GURS, 2010), šteje kot otroško igrišče dejansko samo igralna površina, največkrat utrjena, tlakovana, kjer so nameščena otroška igrala. Iz območij otroških igrišč so izvzete zelene površine in zelenice, ki skupaj z igralno površino tvorijo celoto otroškega igrišča. O tem smo govorili že v 5. točki 3 poglavja tega dokumenta. Ta primer nas uči, da je za ustrezno interpretacijo v zvezi s preskrbljenostjo z zelenimi in drugimi odprtimi površinami treba upoštevati stanje širšega območja. Drugi primeri / Realnost današnje gradnje: Problem normiranja v splošnem je tudi v tem, ker se normativ veže na enoto prostora, ne glede na njeno velikost. To je problematično najmanj, ker: - ne upošteva okolice - majhna območja ne morejo zagotoviti ustrezno kakovostnih odprtih površin, praksa pa kaže, da se gradi vedno manj večjih sosesk, temveč se vedno večkrat gradijo zelo gosto naseljena manjša območja, kot je primer v Šiški, ob cesti Na Jami ali na Viču, ob Viški cesti: Slika: Šiška, ob cesti Na Jami - manjša območja večjih gostot (vir: DOF, GURS, 2011) Slika: Vič, ob Viški cesti - manjša območja večjih gostot (vir: DOF, GURS, 2011) V teh območjih se otroška in športna igrišča ne pojavljajo, oglasi za prodajo stanovanj v teh stanovanjih pa se večkrat sklicujejo na bližino območja zelenih površin, športnega ali 17

18 otroškega igrišča, kot je primer večstanovanjske stavbe na Glonarjevi cesti in bližina športnega parka Kodeljevo: Slika: Glonarjeva cesta. (vir: V nekaterih primerih, kot je na primer območje Trnovskih vrat, z namensko rabo CU osrednja območja centralnih dejavnosti, in z 188 prebivalci (SURS, 2011), se odprtih bivalnih površin, otroških in športnih površin ne zagotavlja. Slika: Trnovska vrata (vir: DOF, GURS, 2011) Intenziviranje in zgoščanje pozidave ni razvidno samo v manjših območjih, pač pa tudi v večjih, kot so na primer Celovški Dvori: 18

19 Slika: Celovški Dvori (vir: nin/ ) Problem, ki ga je v nekaterih primerih že zaznati, je tudi ta, da nove soseske z ureditvami ne prispevajo bistveno k javni preskrbljenosti z odprtimi površinami, predvsem, ker se tudi fizično ograjujejo od ostalega območja. Tak primer je sicer kakovostno urejeno otroško igrišče v sklopu soseske na Glavarjevi, pa vendar služi le omejenemu številu uporabnikov: Slika: otroško igrišče v Glavarjevi rezidenci. (vir: Normativ za otroška in športna igrišča se po drugi strani veže le na območja večstanovanjskih stavb. Pri tem se odpira vprašanje, kako naj se zagotavlja ustrezno količino in kakovost odprtih bivalnih površin, s športnimi in otroškimi igrišči, v območjih z drugačnim tipom zazidave. Na primer v strnjenih območjih nizke, enostanovanjske gradnje, kot so na primer vrstne hiše. Ob neupoštevanju okoliške krajine in siceršnjega stanja okolja je pričakovati vedno več predlogov ureditev, ki se v prostoru pojavljajo kot neodvisna, svojstvena»zaprta«struktura, medtem ko s tem ostajajo potenciali tako nerazumljivo neizkoriščeni. Želja in izhodišče urejanja prostora naj bi bila, da se prostor gradi povezovalno, z upoštevanjem naravnih in ustvarjenih danosti: Slika: primer OPPN stanovanjske zazidave v Kašlju (vir: 19

20 V letih 2005 in 2006 je bila izdelana tudi raziskava in analiza odprtih površin v izbranih soseskah v Ljubljani (Simoneti, Vertelj Nared, 2006a in 2006b). Preglednica 4: Izračun odprtih površin (Simoneti, Vertelj Nared, 2006b) SOSESKA Bežigrajski dvor Mostec Nove Poljane Stožice vse površine odprte m 2 21 m 2 /preb m 2 17 m 2 /preb m 2 12 m 2 /preb 3300 m 2 5,5 m 2 /preb uporabne površine zelene 4630 m 2 6,2 m 2 /preb m 2 7,9 m 2 /preb 5570 m 2 4,1 m 2 /preb 1000 m 2 1,7 m 2 /preb tlakovane površine 8640 m 2 11,5 m 2 /preb m 2 6,9 m 2 /preb 9000m 2 ) 6,7 m 2 /preb 2300 m 2 3,8 m 2 /preb pasivne površine zelene 560 m drevored m 2 zasaditve vhodih, ob med 950 m 2 zasaditev "teras" _ objekti 20

21 7.2. NEKATERI DOMAČI IN TUJI PRIMERI: Da bi ugotovili, na kakšen način se zagotavlja količino in kakovost otroških in športnih igrišč drugje, smo pregledali nekatere domače in tuje primere. Izkaže se, da domači primeri Odlokov o OPN MOL slonijo na enaki predpostavki kot ljubljanski Odlok, da je torej zelene površine možno normativno predpisati, medtem ko se občine pri predpisovanju normativov za otroška in športna igrišča odločajo različno. Ugotoviti je možno, da večina občin ne predpisuje količin za otroška in športna igrišča. Sledijo trije primeri slovenskih občin: DOMAČI PRIMERI 1. Primer: ODLOK O OPN Novo Mesto: (Splošni PIP o urejanju odprtih, zelenih in drugih površin) (1) Za vsako stanovanje v stavbi s šest ali več stanovanji je treba zagotoviti najmanj 15 m 2 zelenih površin. Od tega mora biti najmanj 2,5 m 2 površin namenjenih za počitek stanovalcev, najmanj 5,0 m 2 površin zagotovljenih za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov ter najmanj 7,5 m 2 površin namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let), in sicer 4,0 m 2 za igralne površine (opremljeno igrišče) in 3,5 m 2 za zelene površine. (2) Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m. (3) Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m 2, najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov pa 1000 m 2. Igrišča za igro otrok morajo biti odmaknjena od prometnic. (4) Za stanovanjsko stavbo za posebne namene se zagotovi na vsako posteljo najmanj 8 m2 zelenih površin. (5) Če na gradbeni parceli stavbe s šestimi ali več stanovanji ni prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoče zelene površine, razen površin za mlajše otroke (7,5 m 2 na stanovanje), zagotoviti na drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe oddaljena največ 200 m, tako da bo stanovalcem omogočena njihova trajna uporaba. 2. Primer: ODLOK O OPN Postojna (zelene površine) (1) Pri urejanju okolice objektov se na obveznih zelenih površinah, predpisanih s FOZP za posamezno podrobno namensko rabo, lahko 50% obveznih zelenih površin tlakuje, 50% površin mora biti zelenih na raščenem terenu. Pri tlakovanju se uporablja materiale, ki dopuščajo pronicanje padavinskih voda. (2) Ureditev parkirnih površin na obveznih zelenih površinah ni dovoljena. (3) Za vsako novo stanovanje v večstanovanjski stavbi je potrebno zagotoviti vsaj 15 m 2 zelenih površin. (4) Na teh zelenih površin je potrebno urediti vsaj 50% teh površin za otroško igrišče in za počitek stanovalcev. (5) V stanovanjskih objektih za posebne namene je potrebno urediti vsaj 8 m 2 zelenih površin na posteljo. (6) Območja zelenih površin ZK, ZP in ZS je potrebno komunalno opremiti. 21

22 3. Primer: Odlok o OPN Idrija (oblikovanje zelenih površin in okolice objektov) (1) Pri oblikovanju zelenih površin in okolice objektov je treba upoštevati : - značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje, - oblikovno skladnost in povezanost z okolico, - trajnostne zahteve glede izbora rastlin in gradbenih materialov. (2) Za vsako novozgrajeno stanovanje v večstanovanjskih stavbah je treba na gradbeni parceli zagotoviti 15 m 2 zelenih površin za igro otrok in počitek stanovalcev. Ta normativ se ne prišteje k normativu o deležu zelenih površin, temveč se upošteva tisti od obeh normativov, ki zagotavlja večjo kvadraturo zelenih površin. (3) Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m 2 (vendar ne manj kot 50 m 2 ), najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 1000 m 2. Igrišca za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic. (4) Zelenih in drugih odprtih površin v okolici večstanovanjskih objektov ni dopustno zmanjševati, kadar gre za: - otroška in druga igrišča, - urejene zelene površine in parke. TUJI PRIMERI Tuji primeri niso vzeti iz izvedbenih aktov, pač pa so prikaz standardov in priporočil iz strateških dokumentov. Zato neposredna primerjava s tujino ne zdrži, ker ne omogoča vpogleda v njihovo stanje, okvir in upravljanje. Ne vemo namreč, kaj od priporočenega je v izvedbenih dokumentih dejansko zapisano. Tudi ne vemo, ali so igrišča javna ali ne. Poznavanje tega je pomembno pri interpretaciji. Spodnji primeri tako služijo samo kot prikaz. 1. Primer: Forest Heath District Council %20Forest%20Heath%20SPD_Summary%20_Feb%202011_.pdf 22

23 2. Primer: Bristol Parks and Green Space Strategy en_spaces/parks%20and%20green%20space%20strategy%20- %20adopted%20Feb%202008_0_0_0_0_0.pdf 23

24 24

25 3. Primer: Open Space Strategy Edinburgh 4. Primer: Open Space Strategies open-space-strategies.pdf Ločimo med kvantitativnimi in kvalitativnimi standardi: 5. Primer: Open Space Strategy Ballarat Izvedena je bila analiza, inventarizacija, anketa. 25

26 6. Primer: Open Space Strategy Blackburn Area for Play (LEAP, NEAP and DEAP). These various area designations, with the exception of the DEAP, are taken from The National Playing Fields Association s Six Acre Standard. The requirements for each category are outlined below: 7. Primer. West Lothian Open Space Strategy 26

27 27

28 8. IZHODIŠČA O MOŽNOSTIH SPREMEMB DOLOČIL ODLOKA O OPN MOL GLEDE NORMATIVOV OTROŠKIH IN ŠPORTNIH IGRIŠČ Ugotavljamo, da: - je spreminjanje v Odloku o OPN MOL predpisane norme za urejanje igrišč lahko v vsakem primeru zelo kočljivo, ker gre za ambicijo znižati zahtevano količino površin; ugotovitev nakazuje, da je zniževanje normirane zahteve po površinah lahko hitro razumljeno narobe, - da so konkretna določila o nujnosti načrtovanja otroških in športnih igrišč v Odloku o OPN MOL predpisana na enoto novozgrajenih stanovanj, kar odstopa od znanih praks urbanističnega normiranja, v preteklosti se je tako tudi v Ljubljani načrtovalo zelene površine na število prebivalcev, otroška igrišča pa na število otrok; ugotovitve nismo uspeli pojasniti, a kaže vzroke za to, da je količina normiranih površin igrišč v Odloku nesorazmerno velika in na to, da je ta določilo odloka smiselno spremeniti, - konkretnih razlogov in argumentov za v Odloku o OPN MOL predpisane norme nismo odkrili; ugotovitev lahko kaže na to, da so se tekom priprave Odloka zelo spreminjali ali, da so bile norme opredeljene nekritično kar utrjuje potrebo po spremembah, - je aktualno določilo o ureditvi 5 m 2 športnih igrišč na novozgrajeno stanovanje neutemeljeno in v urbanistični praksi neobičajno; šport po definiciji namreč ne sodi v stanovanjska območja in tudi strategija MOL govori o potrebi po ureditvi športnih površin na prebivalca; ugotovitev opozarja na to, da se z obveznim urejanjem športnih igrišč, po pravilih športne vadbe in tekmovanj urejenih površin, iz urejanja prostora izgubljajo površine za rekreacijo, ki so pomembne za vse prebivalce in nakazuje potrebo po tem, da se določilo odstrani oz. ustrezno spremeni, - analize starejših stanovanjskih sosesk v Ljubljani pokažejo, da je površina zelenih površin na enoto stanovanja v le teh bistveno večja kot je normirana v določilih Odloka o OPN MOL in da je površina otroških igrišč na enoto stanovanja manjša kot je normirana v Odloku; ugotovitev nakazuje, da je zahtevanih 15 m 2 zelenih površin na novo stanovanje nizka normativna zahteva in obratno, da je 7,5 m 2 visoka zahteva, ali drugače, da je normativna zahteva za ti dve vrsti površin v Odloku diametralno nasprotna stanju, kakršnega odčitamo v starejših stanovanjskih soseskah, - fizična prostorska analiza je za opredelitev potreb po otroških igriščih sama po sebi nezadostna; ugotovitev opozarja na to, da je za način načrtovanja novih igrišč v mestu oz. za njihovo normiranje v planu treba izhajati iz ocene stanja (objektivna ocena kakovosti ureditev in stopnja zadovoljstva uporabnikov) ter določiti razvojne cilje in prioritete o kakovosti ponudbe otroških igrišč v mestu (velikost, opremljenost, dostopnost, tipologija), - primerjava določil odloka o Odloku o OPN MOL o zelenih površinah in igriščih ob novozgrajenih stanovanjskih objektih z drugimi odloki o OPN v Sloveniji pokaže, da so se v občinah glede teh površin odločili različno, številne občine, posebej manjše, podrobno določilo o površini otroških in športnih igrišč na enoto stanovanja izpustijo; ugotovitev kaže na to, da je zahteva po ureditvi teh površin odvisna od razmer in razvojnih ciljev, - je treba v prihodnosti pričakovati več prošenj investitorjev o možnosti, da se zahteve odloka o ureditvi otroških igrišč in športnih igrišč ob novi stanovanjski gradnji reši drugače, da se zagotovi možnost za kompenzacijo določil iz Odloka o OPN MOL, ker so območja novih zazidav sorazmerno majhna; stanje v prostoru 28

29 (število otroških igrišč v MOL) govori v prid sistemu, ki bi investitorje zavezal k urejanju na različne načine, odvisne od lokacije in tako podprl tudi prenovo in razvoj obstoječih otroških igrišč; ugotovitev narekuje potrebo po tem, da se način urejanja otroških in športnih igrišč v MOL domisli na več načinov in tudi preko finančnih nadomestil, ki se kot namenska vključijo v izračun komunalnega prispevka ter tako vzpostavi pogoje za izbiro najustreznejše rešitve glede na posamezno lokacijo (prenova, nova ureditev drugje, sredstva). - da so določila Odloka o OPN MOL o tem, da normativi o urejanju igrišč ne veljajo za preureditve obstoječih stavb, kjer se zgradi do pet novih stanovanj sporna; ugotovitev opozarja na to, da tudi prenove obstoječih zgradb spremljajo potrebe po igriščih in na to, da je treba za potrebe teh prebivalcev poskrbeti z ukrepi na obstoječi igralni infrastrukturi, česar Odlok ne predvideva, - je način urejanja novih igrišč ob novih stanovanjskih gradnjah v Odloku o OPN nujno omejeno učinkovit, ker obvezo po novih igriščih v celoti veže na novega investitorja in izključuje možnosti za partnersko nadgradnjo in razvoj igralne infrastrukture v mestu, - se ena od možnosti za spremembe veljavnih določil Odloka o OPN MOL kaže v spremembah posameznih definicij; ugotovitev nakazuje, da je z ustrezno dopolnitvijo posameznih definicij in dikcij Odloka možno ustvariti pogoje za ustrezne omilitve zahtev iz Odloka po neposredni ureditvi novih otroških in športnih igrišč ob novogradnjah in jih nadomestiti z ukrepi za urejanje, ki se vežejo na stanje in evidenco potreb v konkretnem prostoru, - argumentov za spremembe normativov, ki jih za otroška in športna igrišča ob novi stanovanjski gradnji uveljavlja Odlok o OPN MOL, ni možno utemeljeno oblikovati brez vključevanja dodatnih načinov urejanja teh površin, kot so možnosti za kompenzacijo na drugih površinah in s finančnimi nadomestili; ugotovitev kaže na to, da je možno konkretna območja investitorje razbremeniti obveznosti urejanja na gradbeno parcelo pod pogojem, da se za potrebe učinkovitega urejanja otroških igrišč ob novi stanovanjski gradnji in v mestu nasploh izdela celovito analizo obstoječega fonda igrišč s strateško zasnovo razvoja in predlogi za prenovo in nove ureditve. 29

30 KOMENTARJI K OBSTOJEČIM DOLOČILOM ODLOKA O OPN MOL 3. člen (pomen izrazov) 20. Faktor odprtih bivalnih površin (FBP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji stavb s stanovanji. 22. Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med zelenimi površinami na raščenem terenu in celotno površino parcele, namenjene gradnji nestanovanjskih stavb. 63. Odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Urejajo se na terenu, izjemoma kadar to določa odlok, pa tudi kot odprte ozelenjene terase na objektu. Komentar: V definiciji je treba eksplicitno poudariti, da gre za skupne površine in ureditve na raščenem terenu. Predlog spremembe: Odprte bivalne površine so skupne zelene ali tlakovane površine, namenjene bivanju na prostem, ki ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Urejajo se na raščenem terenu, izjemoma kadar to določa odlok, pa tudi na objektu (kot terase in zelene ureditve). 69. Otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro mlajših otrok (do 12 let), opremljena z igrali, klopmi in podobno opremo ter zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo. Otroško igrišče je lahko namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. Komentar: Otroško igrišče ni površina samo za igro mlajših otrok. Običajne urbanistične definicije navajajo vsaj tri starostne skupine in drugačno razdelitev kot je navedena v Odloku o OPN MOL (mlajši otroci so stari do 12 let). V 12. odstavku 95. člena Prostorskega reda Slovenije je na primer zapisano, da je pri načrtovanju igrišč za otroke in mladostnike treba upoštevati različne starostne skupine otrok (do 5 let, 5 10 let, let in mlajši mladostniki let) in skupine otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, pri čemer je treba različna območja za igro umeščati tako, da sta vsem omogočeni varna in nekonfliktna igra ter uporaba prostora. Predlagamo, da se v OPN razlaga pojma»otroško igrišče«spremeni. Dokument bi moral vključevati vsaj dve vrsti otroških igrišč, lokalna igrišča v stanovanjskih območjih in večja, skupna igrišča vezana na četrti oziroma večje dele mesta. Treba je poudariti tudi, da otroško igrišče ni samo površina, kjer so nameščena igrala, pač pa je to celotna površina namenjena igri in vključuje tudi druge, zatravljene in zasajene ter za neformalno igro kako drugače urejene odprte površine. Predlog spremembe: Otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro otrok, opremljena z igrali, s parkovno in urbano opremo, tlakovana in zasajena s trato ter z drevesno in grmovno vegetacijo. Otroško igrišče je lahko namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja Zelene površine so urejene in opremljene (otroška igrišča, klopi, spominska obeležja ipd.) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi 30