glasilo skupine IMP Klima

Transcription

1 ] hidria-imp-klima.si November glasilo skupine IMP Klima 1

2 Uvodnik MAJDA FLANDER, vodja tr`enja Pozdravljeni, Tokrat vas iz levega zgornjega kota pozdravlja Majda, saj dosedanja urednica Tanja te dni pestuje svojo novorojenko deklico Dunjo. Iskreno ~estitamo! Ni bil torej slu~aj, da je {e v ~asu pri~akovanja svoj uvodnik v prej{nji {tevilki obarvala na temo `ivljenje. PARTNER informativni časopis Izdajatelj Hidria IMP Klima d.o.o. Godovič Godovič tel.: fax: Urednica Majda Flander Naslovnica foto: arhiv Hidria IMP Klima d.o.o. Oblikovanje, priprava in tisk Gaya Cerkno Naklada izvodov Letnik VII, št. 3/2006 november 2006 Glasilo je objavljeno tudi na naših spletnih straneh: glasilopartner.asp U redništvo Partnerja sem tako prevzela že sredi priprave julijske izdaje, saj nam časopis preveč pomeni, da bi ga ze eno leto zamrznili. Da se bolje spoznamo, sem za vas tokrat zapisala nekaj predstavitvenih besed. Svojo prvo službo sem nastopila leta 1990 (ali bo res kmalu že 17 let!?) v IMP TIO Idrija, kjer sem kot pripravnica po končani ekonomski fakulteti dobila nalogo pridobiti zunanjetrgovinsko registracijo in vzpostaviti ter tudi operativno opravljati izvoz-uvoz kot samostojno dejavnost v podjetju (prej se je namreč odvijal v okviru skupnih služb SOZDA IMP v Ljubljani). Leta 1992 me je Ivan Rupnik, direktor novoustanovljene družbe IMP Klima, povabil na mesto vodenja prodaje tujina v Godoviču, kjer je bil do tedaj le proizvodni obrat, počasi pa smo tu začeli vzpostavljati še vse ostale poslovne funkcije. Prodajo tujina sem vodila 5 let, do svoje druge porodniške odsotnosti. Z rastjo podjetja se je pojavila potreba, da vzpostavimo trženje marketing kot samostojno funkcijo, ločeno od prodaje, a z njo seveda tesno povezano. Vodenje trženja sem prevzela leta 1998, pri čemer sem na tem področju dve leti delala sama. Morda se še kdo od vas spomni, kako smo začeli prirejati prve seminarje, srečanja in podobno. Ko se mi je konec leta 1999 pridružila Tanja Tominec, je prevzela skrb za marketing na slovenskem trgu, jaz pa sem se osredotočila na tuje trge ter na celostno strategijo in politiko trženja za vse programe in trge, vključno z domačim. Danes sta v oddelku redno zaposleni še Dominika Kacin in Nataša Brus, ki skrbita vsaka za svoje trge oziroma projekte. Teh pa ni malo, saj skrbimo za marketing vseh podjetij skupine. Življenje teče hitro in tudi Partner ima za seboj že kar lepo dobo. Spominjam se, da se je ideja o glasilu za naše stranke porodila že leta Ker sem bila takrat v oddelku trženja še sama, te ideje ni bilo mogoče uresničiti. Po prihodu Tanje pa je v aprilu 2000 luč sveta le ugledalo glasilo z imenom IMP Klima Novice. V vseh dosedanjih 26 številk smo stalno vlagali veliko časa in truda, vsaki dve leti pa smo glasilo vsebinsko in oblikovno opazno nadgradili. Raslo je tudi po obsegu; od začetnih 8 strani v Novicah, prek 12 strani v letu 2002 in 2003, vse do današnjih strani. Čeprav od posameznih bralcev na račun Partnerja prejemamo precej pohval, bi vas ob tej priložnosti povabila, da nam v kratki anketi napišete, kako ste zadovoljni z našim vašim glasilom, kako ga ocenjujete, kaj v njem pogrešate in katere izboljšave predlagate, da bi ga še raje brali in da bi bil za vas še bolj koristen. Kajti to je naše glavno vodilo! Pa lepo pozdravljeni do naslednje številke v decembru! 2

3 Referen~ni objekt OSNOVNA [OLA BONIFIKA Dober zrak tudi v {ole Tekst: Majda Flander, univ. dipl. ekon., vodja trženja Tokrat vam predstavljamo referen~ni objekt Osnovno {olo Bonifika Koper, ki je za 726 {olarjev odprla svoja vrata 1. septembra letos. Nova {ola, ki je stala 4,7 milijarde tolarjev, ima kvadratnih metrov uporabnih prostorov, vklju~no z dvorano za {portne prireditve in koncerte. ola je zasnovana po Š načrtih podjetja Omnia Arh Ljubljana, v podjetju Biro Es iz Ljubljane pa so izvedli projektiranje strojnih in elektroinštalacij ter signalno-komunikacijskih inštalacij. V sistem prezračevanja so vključene vse učilnice, kuhinja, jedilnica, avla garderobe, amfiteatralna dvorana in glasbena šola ter športna dvorana z garderobami in garažo. Razredi so prezračevani in pohlajevani s klimatskimi napravami z rotacijskimi regeneratorji, grelnikom in hladilnikom (proizvod IMP Klimat). Vgrajenih je 12 klimatskih naprav notranje izvedbe, ki omogočajo skupni pretok m 3 /h. Dvoetažne klimatske naprave (dovodno-odvodne naprave) imajo dvoplaščne stene z vmesno izolacijo debeline 50 mm. Pri vseh klimatskih napravah je vključena rekuperacija (pri šestih sistemih je rekuperacija z rotacijskim rekuperatorjem, pri petih pa z glikolnim rekuperatorjem ter gretje in hlajenje (vodno). V vseh klimatskih napravah so vgrajeni tudi dušilniki zvoka. Klimatske naprave so opremljene z regulacijsko opremo proizvajalca Carel, ki ga zastopa Hidria inženiring. Regulatorji omogočajo prenos podatkov na centralno nadzorni sistem CNS po Lon works protokolu, pa tudi popolno avtonomno delovanje ter upravljanje prek vgrajenega prikazovalnika ter signalizacijo delovanja in okvare z LED signalizacijo. Hidria Inženiring je na objektu izvedla: projektiranje in konstruiranje elektro krmilnih omar za klima komore, izvedbo elektro kabliranja med periferno regulacijsko opremo in elektro krmilno omaro, zaključni funkcijski zagon sistemov klimatizacije z vsemi potrebnimi elektro meritvami ter meritvami zraka. Vpihovalni elementi v šolskem objektu so večinoma vrtinčni difuzorji OD-9, linijski LD-13 ter aluminijaste rešetke AR-2 ter ventili PV. Za učilnice je tako zagotovljeno 25 m 3 /h svežega zraka na osebo. Protipožarna zaščita je zagotovljena s požarnimi loputami PL-12 s protipožarnimi ventili PPV. Prezračevanje in hlajenje telovadnice, ki služi občasno tudi kot športna dvorana s prostorom za 1500 gledalcev, sta izvedena z dvema klimatskima napravama (2 x m 3 /h), ki delujeta z obtokom. Vpih je izveden prek termostatsko reguliranih vrtinčnih difuzorjev OD-11V/TR, sesanje pa prek rešetk. 3

4 Referen~ni objekti DOMA IN V TUJINI Sprehod med referen~nimi objekti Tekst: Nata{a Brus, tr`enje SLOVENIJA Hotel Livada Prestige, MoravskeToplice City center, trgovski objekt, Celje Fakulteta za dru`bene vede, poslovno-upravni objekt, Ljubljana Osnovna {ola Bonifika, Koper Poslovno stanovanjski objekt, Nova Gorica TU[, trgovski objekt, Studenci pri Mariboru Mercator Portoro`, trgovski objekt Poljansko nabre`je II faza, Ljubljana FRS Telovadnica Ljubljana Trimo Trebnje, industrijski objekt Univerza na Primorskem, poslovno-upravni objekt, Koper Koto, industrijski objekt, Velenje Krka pelete IV, industrijski objekt, Novo Mesto 4 Bazen Ajdov{~ina, {portno rekreativni objekt, Ajdov{~ina Hotel Perla, Nova Gorica HIT IZC Park, igralnica, Nova Gorica Arena Vodafone live, {portno rekreativni center, Ljubljana Hotel Jeruzalem, Ljutomer Nova Ljubljanska banka, poslovno-upravni objekt, Ljubljana Tehnolo{ki park Litostroj, Ljubljana Mercator, trgovski objekt, Pobre`je TUJINA Section 84 Project - Australian Tax Office, poslovni objekt, Canberra, Avstralija Poslovni center Dubai, Zdru`eni Arabski Emirati Mercator Mostar, Bosna in Hercegovina Hiper market Frukta Trade, industrijski objekt, Bosna in Hercegovina Olip tovarna obutve Travnik, industrijski objekt, Bosna in Hercegovina Zgrada zajedni~kih institucija, poslovni objekt, Bosna in Hercegovina Bolnica Sorgut, Rusija Almera Zagreb, poslovna zgradba, Hrva{ka Laser Mega Joule, Bordeaux, Francija Bolnica Astana, Kazahstan Olimp, avto salon, St. Petersburg, Rusija BTK, industrijski objekt, St. Petersburg, Rusija Terminal II PL LOT, letali{~e, Var{ava, Poljska Nowe Techniki Medyczne, bolni{nica, Rzesóv, Poljska Hikma, laboratorij, Sintra, Portugalska Dunav osiguranje, poslovna zgradba, Srbija Hotel Best Western Premier Montenegro, Podgorica, ^rna Gora High school Utrecht, univerza, Nizozemska Doka, industrijski objekt, Banska Bistrica, Slova{ka distributivni elementi, požarna tehnika, konvektorji distributivni elementi, absolutna filtracija, hladilna tehnika distributivni elementi, požarne lopute, konvektorji distributivni elementi, požarna tehnika, klimatske naprave distributivni elementi, požarna tehnika distributivni elementi, požarna tehnika distributivni elementi, konvektorji distributivni elementi, požarna tehnika distributivni elementi, požarna tehnika klimatske naprave distributivni elementi, požarna tehnika, konvektorji distributivni elementi, požarna tehnika distributivni elementi, požarna tehnika, absolutna filtracija, ventilatorji distributivni elementi, klimatske naprave distributivni elementi, klimatske naprave distributivni elementi, absolutna filtracija, klimatske naprave distributivni elementi, klimatske naprave distributivni elementi, konvektorji distributivni elementi, konvektorji, klimatske naprave distributivni elementi, požarna tehnika klimatske naprave distributivni elementi distributivni elementi distributivni elementi distributivni elementi, elementi za distribucijo zraka distributivni elementi, po`arna tehnika, avtomatika distributivni elementi, klimatske naprave klimatske naprave distributivni elementi distributivni elementi absolutna filtracija konvektorji klimatske naprave distributivni elementi distributivni elementi, absolutna filtracija distributivni elementi, absolutna filtracija, po`arna tehnika distributivni elementi hladilna tehnika distributivni elementi klimatske naprave V tabeli desno predstavljamo najpomembnejše reference Skupine IMP Klima doma in v tujini v letu Opis nekaterih najpomembnej{ih referenc: FDV Ljubljana V začetku novega študijskega leta je Fakulteta za družbene vede dobila novo podobo, saj so uradno otvorili že težko pričakovane nove prostore. Pridobili so 12 novih in večjih predavalnic, večnamensko dvorano, kabinete za raziskovalce in profesorje ter ustrezne prostore za študentske referate. Novi prostori so opremljeni s številnimi distributivnimi elemeti, konvektorji za hlajenje in ogrevanje ter požarnimi loputami. Hotel Livada Prestige Moravske Toplice Novi hotel Livada Prestige (5*), zgrajen v Moravskih Toplicah, je edini hotel na svetu, ki gostom omogoča uživanje v termalni vodi na balkonu hotelske sobe. Hotel s 122 sobami je namenjen najzahtevnejšim gostom. Gostom so na voljo najsodobnejši wellnes center, zunanji in notranji bazeni, sodoben poslovni center, golf igrišče V objekt je vgrajenih skoraj 300 ventilatorskih konvektorjev Climmy 4, poleg tega pa še veliko distributivnih elementov. Mercator Mostar BIH V začetku poletja je v osrčju Hercegovine odprl vrata novi Mercator center Mostar. Njegova skupna površina je m 2. Kupcem je na voljo 116 parkirnih mest. Površina hipermarketa se razteza na kvadratnih metrih, v sklopu centra je še vrsta trgovin s široko ponudbo izdelkov in storitev. Hidria IMP Klima je dobavila elemente za distribucijo zraka ter klimatske naprave. Rio Soul Shopping Center Portugalska Spomladi je bil odprt Rio Soul Shopping in zabaviščni center v Lizboni. Center obsega 137 trgovin, 22 restavracij in parkirišč z parkirnimi mesti. V sodobno in inovativno arhitekturo se lepo vključuje tudi veliko število vpihovalnih šob, linijskih difuzorjev in številni prezračevalni elementi Hidria IMP Klime.

5 HIT IZC Park, igralnica, Nova Gorica distributivni elementi, absolutna filtracija, klimatske naprave Hotel Livada Prestige, Moravske toplice distributivni elementi, požarna tehnika, konvektorji Olimp, avto salon, St. Petersburg, Rusija konvektorji Rio Soul Shopping Center, Fogueteiro, Portugalska distributivni elementi Bazen Ajdov{~ina, {portno rekreativni objekt distributivni elementi, klimatske naprave Hotel Best Western Premier Montenegro, Podgorica, ^rna Gora hladilna tehnika Fakulteta za dru`bene vede, Ljubljana distributivni elementi, požarna tehnika, konvektorji Hotel Perla Nova Gorica distributivni elementi, klimatske naprave 5

6 Primer iz prakse PREDNOSTI DOBAVE CELOTNE REGULACIJSKE OPREME KLIMATIZACIJSKEGA SISTEMA Prihranimo ~as in denar Tekst: Klemen ^ebular, samostojni komercialist, Hidria in`eniring d.o.o. B ogate izkušnje, pridobljene z dobavo opreme za klimatizacijske sisteme v tujini, so nas pripeljale do odločitve, da dobavljamo klimatske naprave, v katere je tovarniško vgrajena EKO. Naprave so v celoti ožičene ter funkcijsko zagnane oz. testirane v podjetju, ki jih izdeluje. Izkazalo se je, da so bili s tem doseženi visoki prihranki finančnih sredstev, kar se odraža v višji konkurenčnosti naših klimatizacijskih sistemov v tujini, saj s tem odpade potreba po iskanju tujega partnerja za ožičenje, odpadejo pa tudi prevozni in nastanitveni stroški, ki nastanejo s prihodom našega serviserja oz. serviserjev na objekt. Zgornji dve sliki prikazujeta dva takšna sistema, prvi je primer zunanje namestitve klimatske naprave, drugi sistem pa je predviden za postavitev v prostor. Osnova izbire avtomatike klimatizacijskega sistema sta veljaven strojni in elektro projekt, iz katerih je razvidno, ali mora biti regulacijska oprema komunikativna po določenem protokolu ali ne. V primeru, da je izražena zahteva po komunikativni opremi, je treba jasno definirati kateri protokol bo predstavljal osnovo komunikacije, saj se pri našem delu srečujemo z Modbus, KNX (konex), Lon Works in BACnet protokoli. Jasen mora biti tudi nivo, na katerem se regulacijska oprema nudi obstajajo namreč trije nivoji: periferni in avtomatizacijski nivo ter nivo centralno nadzornega sistema. Danes dobava in montaža regulacijske opreme za nek klimatizacijski sistem še vedno potekata na naslednji način. Montažer strojnih instalacij vgradi v kanalsko mrežo in na klimatsko napravo periferne elemente avtomatike, katere mu dostavi podjetje, ki se ukvarja z regulacijo. To podjetje dostavi tudi regulatorje, ki jih je potrebno dostaviti izdelovalcu elektrokrmilne omare. Elektro načrti omar mora- 6 Primer zunanje namestitve klimatske naprave (klimatska naprava za objekt Spar v Budimpe{ti) Primer notranje namestitve klimatske naprave (klimatska naprava za objekt v Rusiji) Kabliranje jo biti prilagojeni izbranemu dobavitelju avtomatike. Elektrokrmilno omaro je potrebno na objektu povezati tudi s klimatsko napravo, kar opravi ustrezno usposobljeno osebje. Situacijo dodatno oteži še primer, ko je klimatska naprava opremljena s hladilnim krogom z direktnim uparjalnikom ali z enoto s plinskim gorilnikom, saj se v tem primeru na objektu pojavijo še dodatni podizvajalci oz. dobavitelji. Tudi funkcijski zagon ni enostaven, saj morajo biti ob zagonu prisotni različni partnerji: dobavitelj klimatske naprave, dobavitelj avtomatike, montažer strojnih instalacij, dobavitelj hladilnega agregata, plinskega gorilnika V primeru nudenja opreme in storitev, ki zajemajo celotni klimatizacijski sistem, pa so možni znatni prihranki časa in finančnih sredstev, potrebnih za realizacijo določenega projekta. Razlogi za to so: en pogovorni partner za mehanske dele, regulacijsko opremo, elektrokrmilno omaro, električno povezavo med periferno opremo, klimatsko napravo in EKO, ter za končni funkcijski zagon, prihranki časa in denarja zaradi manjših montažnih stroškov na objektu, saj so elementi avtomatike, ki so predvideni za vgradnjo na klimatsko napravo, vgrajeni že v podjetju, dobava v kompletu praviloma zahteva manj prostora v strojnici kot ločena montaža vse te tehnike, zaradi ugodnejših nabavnih pogojev pri dobaviteljih podkomponent se praviloma dosega nižja cena celotnega klimatizacijskega sistema, ker se ve za točno določen obseg dobave, je možno izdati funkcijsko garancijo za delovanje sistema, kot je bil izvorno projektiran, kakovostnejša kontrola EKO, ki so dvakratno testirane prvič električno pri izdelovalcu EKO in drugič funkcijsko v preizkuševališču našega podjetja.

7 Novosti DOVODNI STROP S SINTETI^NO TKANINO DSS Za laminarni tok Tekst: Mateja Erjavec, ing. str., vodja razvojnih projektov za program Absolutna filtracija, Hidria In{titut Klima A program absolutna filtracija DOVODNI STROP S SINTETI^NO TKANINO (DSS) OMOGO^A LAMINARNI TOK Dovodni strop s sintetično tkanino DSS uporabljamo v čistih prostorih po klasifikaciji US Fed 209 E in po DIN 1946/4 za klimatizacijo bolnic, kjer je potrebna intenzivna menjava zraka. Predvideni so za vgradnjo v spuščene stropove v operacijskih dvoranah in prostorih za intenzivno nego. Osnovna konstrukcija je enaka kot pri dovodnem perforiranem stropu DPS. Namesto perforiranih plošč ima sintetično tkanino, ki je vpeta v aluminijasti ali nerjaveči okvir. Sintetična tkanina omogoča laminarni tok, saj se zaradi gosto prepletenih sintetičnih niti na površini ne ustvarja vrtinčni tok. Klasifikacija sintetičnega vložka je ustrezna po DIN 4799 za higienski minimum v operacijskih dvoranah. Sintetična tkanina ima tudi vse potrebne certifikate za uporabo v operacijskih dvoranah, ter ima visoko odpornost na agresivna dezinfekcijska sredstva. Lahko je enoali dvoslojna. Dvojni sloj omogoča, da se zrak pred vstopom v prostor enakomerno porazdeli po vsej površini. Ohišje stropa in ohišje filtrov je lahko izdelano iz nerjaveče ali barvane pocinkane pločevine. Referenčni operacijski strop DSS si je mogoče ogledati v Hidria Inštitutu Klima, kjer lahko v praksi spoznate delovanje celotnega sistema klimatizacije čistega prostora, ki je v celoti plod znanja strokovnjakov skupine Hidria IMP Klima. Več o sistemu in celoviti ponudbi na tem področju bomo opisali v naslednji številki. Strop DSS `e deluje v ~istem prostoru Hidria In{tituta Klima maska s sinteti~no tkanino ohi{je filtrov ohi{je stropa Dimenzije B x L x H Pretok zraka m 3 /h [tevilo filtrov 1400 x 2400 x x 2400 x x 3000 x x 2400 x x 3000 x x 3000 x odprtina za OP lu~ revizijska odprtina filter 7

8 Novosti VRTIN^NI DIFUZOR OD-5 Ve~ji pretoki Tekst: ing. str,, vodja razvojnih projektov za program Klima, Hidria In{titut Klima K Vrtinčni difuzorji OD-5 se v primerjavi z difuzorji OD-4 odlikujejo z večjimi efektivnimi preseki in sodobnejšim dizajnom. Namenjeni so za dovod zraka v prostore z višino do 4,5 m. Njihova geometrija je najprimernejša za dovod hladnega zraka s temperaturno razliko do -10 O C glede na temperaturo zraka v prostoru. OD-5 proizvajamo v kvadratni in okrogli različici. Pri kvadratnih sta na izbiro sredinska pritrditev ali pritrditev s štirimi vijaki v vogalih, pri okroglih pa je predvidena samo sredinska pritrditev. Difuzorje se običajno vgrajuje s pomočjo priprogram klima OKROGLI VRTIN^NI DIFUZOR OD-5 ključne komore s stranskim ali vertikalnim priključkom. Na zadnji strani difuzorja je privarjen difuzijski obroč, ki izboljša iztekanje zraka skozi reže. Difuzorji so izdelani iz jeklene pločevine in pobarvani v standardni barvi RAL Po želji kupca jih lahko pobarvamo v poljubni barvi po RAL lestvici. Za pravilen izbor ustrezne dimenzije je v sklopu paketa KLIMA ADE že v izdelavi tudi računalniški program. Tehnični katalog (pdf) lahko dobite na spletnem portalu za partnerje v rubriki Novi produkti. Velikost Dn Dz A1 x A1 fi A1 Aef [m 2 ] x , x , x , x , x ,0580 Primerjava prostih presekov med OD-5 in OD-4 Klju~ za naro~anje: OD-5/K1/A/S/M vel. 300, 400, 500, 600, 625 M regulacijska loputa S priklju~ek s strani V priklju~ek z vrha A odvod zraka Z dovod zraka K1 kvadratna maska sredinska pritrditev K4 kvadratna maska pritrditev s {tirimi vijaki R1 okrogla maska sredinska pritrditev Velikost OD-5 Aef [m 2 ] OD-4 Aef [m 2 ] 300 0,0145 / 400 0,0301 0, ,0386 0, ,0580 0,0138 oz. 0,0367 vel. 600D 625 0,0580 0,0138 oz. 0,0367 vel. 625D 8

9 Vesti iz podjetij NAJLEP[E UREJENI OBJEKTI,, PREIMENOVANJE SEJEMSKO PRIZNANJE, SEJEM IKK PRIZNANJA NAJLEP[E UREJENIM OBJEKTOM Na sklepni prireditvi vseslovenske akcije Moja dežela lepa in gostoljubna, v katero je vključena tudi idrijska občina, sta dve priznanji prejeli Hidriini družbi. V kategoriji najlepše urejen industrijski objekt je priznanje prejel Hidria Inštitut Klima, Hidria Rotomatika in Krajevna skupnost Spodnja Idrija pa sta prejeli priznanje za obnovo, vzdrževanje in urejenost mostu čez Kanomljico pri družbi Hidria Rotomatika. Po sklepu tričlanske komisije: arhitekta Mira Božiča, fotografa in oblikovalca Janija Peternelja in novinarke Polone Šemrl, so bila priznanja podeljena tudi dvema zgledno urejenima stanovanjskima hišama v Godoviču in Gorenjem Vrsniku, stanovanjskemu bloku v Idriji, športnemu igrišču v Godoviču, gostinskemu lokalu in trgovini v Idriji, športnemu društvu Ydria Sclabonica iz Spodnje Idrije ter mešanemu pevskemu zboru dr. Frančišek Lampe iz Črnega Vrha nad Idrijo. IMP KLIMA SE JE PREMENOVALA V HIDRIA IMP KLIMA Z dnem sta bili uradno spremenjeni imeni družb IMP Klima in RTC I KGH. Novi imeni družb se glasita: Hidria IMP Klima Proizvodnja klima sistemov d.o.o. (skrajšano: Hidria IMP Klima d.o.o.) ter Hidria Inštitut Klima - klimatizacija, gretje in hlajenje d.o.o. (skrajšano: Hidria Inštitut Klima d.o.o.) Spremembo je narekovala strategija korporacije Hidria, po kateri mora biti ime družbe jasno povezano z blagovno znamko Hidria, ki jo tržijo vse Hidriine ključne družbe. Da bi dosegali jasno povezavo med družbo in blagovno znamko, ki jo trži, so bili v letošnjem letu izpeljani postopki preimenovanja družb. RAZSTAVLJALI SMO NA SEJMU IKK V NÜRNBERGU Na sejmu IKK v Nürnbergu v Nemčiji, na katerem se je predstavilo 893 razstavljavcev iz 99 držav, sta se med 18. in predstavili dve podjetji iz korporacije Hidria: IMP Klimat in Hidria Rotomatika. AET se po novem imenuje Hidria AET, Rotomatika se je preimenovala v Hidria Rotomatika, IMP Klima pa v Hidria IMP Klima. Nova imena nosijo tudi trije Hidriini inštituti: Hidria Inštitut Klima v Godoviču (prej: RTC Inštitut KGH), Hidria Inštitut Automotive v Tolminu (prej: RTC Inštitut za vžigne sisteme in elektroniko) in Hidria Inštitut za materiale in tehnologijo v Spodnji Idriji. Naša družba IMP Klima je tako dobila novo ime 15 let po svoji prvi registraciji kot podjetje (leta 1991), prej pa je bil v Godoviču od leta 1977 proizvodni obrat podjetja IMP TIO Idrija. vani izvedbi, ki se uporablja za klimatiziranje bazenov in je plod lastnega znanja in izkušenj. Poleg prenosnikov za vgradnjo v klimatske naprave so prvič razstavljali tudi toplotne prenosnike za vgradnjo v talne konvektorje. Predsta- Od leve proti desni: Egon Venko (Hidria In{titut Klima), Vera Gliha, Renato Leoni (Hidria Rotomatika) SEJEMSKO PRIZNANJE ZA INOVACIJO 2006 Na sejmu Baltic Build Heat Vent v St. Petersburgu, ki je potekal od 13. do 16. septembra, je Hidria IMP Klima prejela sejemsko priznanje za najbolj inovativen izdelek 2006 na področju ventilacije in klimatizacije. Nagrado si je prislužil vrtinčni difuzor OD-11 V/TR s termostatsko regulacijo. Sejem IKK spada med ključne sejme IMP Klimat-a, saj je Nemčija eden od njihovih najpomembnejših izvoznih trgov. IMP Klimat je predstavljal novosti iz svojega proizvodnega programa: klimatsko napravo z integrirano elektrokrmilno omarico in s t. i. touch screen zaslonom za upravljanje. Klimatska naprava je bila v barvljen je bil tudi program družbe Hidria IMP Klima. Razstavni prostor so obiskali vsi najpomembnejši obstoječi kupci, veliko potencialnih, novih kupcev, projektantov, montažerjev, pa tudi obiskovalcev iz konkurenčnih podjetij. Z nastopom na sejmu in obiskom so bili izjemno zadovoljni. 9

10 Aktualno AKTIVNI STROPOVI GIF Ve~ zraka v kuhinje in prehrambeno industrijo! Tekst: Volker Eckmann, direktor, GIF R azlikujemo dva osnovna sistema odvoda termičnega zračnega toka, v katerem se nahajajo aerosoli iz kuhinj: odvod prek kuhinjske nape in odvod prek kuhinjskega stropa. Pri kuhinjskih stropovih nadalje ločimo: zaprte (pasivne) sisteme in odprte sisteme (aktivni stopovi). V tem članku vas seznanjamo z razlikami med zaprtimi (pasivnimi) sistemi prezračevalnih stropov in aktivnimi sistemi prezračevalnih stropov blagovne znamke GIF. Da bo vaša odločitev lažja! Razprave o idealnem prezračevalnem stropu trajajo že skoraj 30 let. Vprašanje, ki najbolj razburja arhitekte, inženirje in gradbenike, pa je naslednje: Ali so za higieničen stropni medprostor boljši odprti ali zaprti sistemi (sami jih sicer rajši imenujemo povratni in nepovratni sistemi)?. Naslednji prispevek bi vam moral pomagati pri prebijanju skozi množico mnenj in pri seznanjanju z nekaterimi trdnimi dejstvi. Najprej nekaj o razlikah med obema sistemoma: pri odprtih sistemih se delci v zraku najprej filtrirajo iz izhodnega zraka komercialne kuhinje (kuhinja, ki je prestala higiensko inšpekcijo in jo je odobrila Uprava za hrano in zdravila v Ameriki FDA, Food and Drug Administration) z zelo učinkovitim filtrom. Izhodni zrak nato teče skozi stropni medprostor v sistem prezračevalnih jaškov. Pri zaprtih sistemih se izhodni zrak filtrira in nato takoj vsesa v sistem prezračevalnih jaškov. Glavna razlika pri dovodnih območjih je v higieni in tehniki odvajanja zraka široko območje ali ena točka ter končno tudi odpornosti stropov proti ognju. Na prvi pogled bi si človek lahko mislil, da Aktivni prezra~evalni strop GIF ostanki masti ali vlage (tudi najboljši filtri ne zadržijo 100 odstotkov delcev iz zraka, ki se nalagajo v stropnem medprostoru odprtih sistemov) povzročajo nastanek nehigieničnih razmer. Da pa vendarle ni tako, lahko vidimo pri več tisoč primerih inštalacij odprtih prezračevalnih stropnih sistemov. Znani strokovnjaki za higieno ter inštituti so take sisteme pregledali in dokumentirali. Odprti (oz. povratni) sistemi so se v praksi uveljavili zaradi prednosti, ki jih zaprti sistemi nimajo. Prva prednost vključuje stropni medprostor. Posamezne kasete pri aktivnih prezračevalnih stropovih GIF je pred čiščenjem mogoče odstraniti. Če se umazanija vseeno nalaga morda zato, ker je nekdo kuhal brez nameščenih kaset, jo lahko takoj opazimo, šef kuhinje pa lahko izvede ustrezne ukrepe. Ponavadi se zrak v stropnem medprostoru izmenja najmanj 100-krat. Taka izmenjava zraka se izvaja tudi, kadar nihče ne kuha, med pripravo hrane ali, na primer, med čiščenjem. Verjamemo, da je ta vrsta prečiščevanja najboljša metoda za suhe stropne medprostore. S tem se zagotovi, da v kuhinji ni nevarnih koliformnih bakterij, kvasovk in plesni. Nasprotno pa se pri zaprtih sistemih stropni medprostor ne prečiščuje z zrakom. Še več, onesnaženo kuhinjo in stropni medprostor ločuje le tanka pločevinasta ploskev. Pri takih načrtih je delovanje toplotne prevodnosti izjemno dobro. Rezultat tega je, da se omenjeni mikrobi razbohotijo, kadar je v stropnem medprostoru vlaga. Še posebej pri komercialnih kuhinjah morajo stropni medprostori prenašati nenehne temperaturne spremembe, zato so podvrženi nastajanju vlage. Poleg tega ne poznamo nobenega proizvajalca zaprtih sistemov, ki bi lahko dokazal, da je njegov proizvod neprepusten za difuzijo pare. Pri uporabi parnih curkov ali brizganju z vodo pod visokim tlakom lahko vlago vnesemo tudi v prazen prostor, iz katerega je z zamenjavo zraka ne moremo nikoli več odstraniti. V nasprotju z aktivnimi prezračevalnimi stropovi GIF lahko zaprti sistemi zrak odvajajo le na določenih mestih. Slaba stran pa je, da se dvigajoči zrak ujame le strukturno s trapezoidnim spojem. Preostanek stropne fasade je iz pločevinastih ploskev, ki niso dejavne v prezračevalnem procesu. 10

11 Aktualno KLIMATSKE NAPRAVE ZA PREZRA^EVANJE IN OGREVANJE NADTLA^NIH HAL Klimatske naprave za nadtla~ne hale Tekst: Marjan Hribljan, udis, vodja programa klimatskih naprav, IMP Klimat Velik del zraka, ki bi ga bilo treba odvesti, se tako ne ujame v neposredni zračni steber, ampak vstopi v dovodno območje s strani ali navzdol, potem ko trči ob omenjene pločevinaste ploskve. Ta oblika odvajanja zraka je tako učinkovita, kot če poskusimo s slamico posesati plamen sveče. Nastanek kondenzacijskih kapljic na spodnji strani pločevinastih ploskev je logična posledica. Pri prezračevalnih stropovih GIF se dvigajoča izločena vlaga ujame zaradi rež, ki so na vsakih osem centimetrov v odvodnih kasetah. Zato si ni težko predstavljati, kateri sistem vodi do hitrejšega odstranjevanja vlage, ki se izloča s kuhanjem. Še več, ustrezen novi standard potrjuje princip dovajanja zraka na širše območje, kar GIF počne že 25 let. Njihovo uporabo priporoča tudi standard VDI 2052, v primerjavi z difuzorji za dovodni zrak, in sicer nad delovnimi postajami. To je podpora zagovornikom zračnega dovoda z vrtinčno difuzijo pri njihovi izbiri tega stropnega sistema kot idealne rešitve. Na koncu pa še beseda o požarni varnosti. Vsi proizvajalci morajo filtre testirati glede odpornosti proti ognju ter jih v skladu s tem atestirati. Vendar pa ni nobene prednosti, kadar filter zdrži ogenj, medtem ko se okvir oz. podporni nosilec zaradi temperature tako deformira, da se zvije in pade ter tako ognju izpostavi strukturo stavbe. Pri tem se izkaže prav aktivni prezračevalni strop GIF njegova odpornost proti ognju je že preizkušena in dokazana kot zaključena celota. Svetovanje in tehnična podpora: Primož Golob, tel 05/ , e-pošta: primoz.golob@ hidria-imp-klima.si N aprave se uporabljajo za prezračevanje, vzdrževanje nadtlaka in ogrevanje pokritih prireditvenih in vadbenih objektov z napihljivo konstrukcijo balonov (teniška in nogometna igrišča, bazeni, itd.) ter za prezračevanje in ogrevanje objektov montažnega tipa z nosilno podkonstrukcijo, pokritih z enostensko ali dvostensko ponjavo (skladišča, razstavni in proizvodni prostori, rastlinjaki, itd.). Klimatska naprava je sestavljena iz aluminijastega okvirja, toplotno izoliranega ohišja, podstavka, ventilatorja z elektromotornim jermenskim pogonom, postavljenega na izolatorje vibracij, indirektnega grelnika, plinskega (oljnega) gorilnika, dimnika, kanalskih priključkov okrogle oblike za dovodni in odvodni zrak, nadtlačne žaluzije na sesalnem delu ventilatorske enote, Bazen Kodeljevo, Ljubljana ročno nastavljive zobniške regulacijske žaluzije za regulacijo obtočnega zraka oz. sesanja odvodnega zraka iz prostora v klimatsko napravo in elektro komandne omare. Prednosti odlo~itve za naprave IMP Klimat Možen je izbor naprave glede na razpoložljivi vir energije za ogrevanje (plin, kurilno olje, topla voda, para) ali glede na potrebe po količini vpihovanega zraka in grelni moči, saj po izvedbi in velikosti proizvajamo različne tipe naprav: s plinskim (oljnim) grelnikom zraka ZKGP (ZKOG), z vodnim grelnikom zraka KZNV, z ventilatorjem na dieselmotorni pogon in varnostne naprave ZKDM Naprave so prilagojene delovanju v različnih vremenskih pogojih. Glede na zahtevnost objekta lahko po želji izbirate med osnovno izvedbo nižjega cenovnega razreda in več možnimi dopolnitvami osnovne izvedbe višjega cenovnega razreda. Dopolnitve pomenijo možnost izbiranja med različnimi vrstami materialov, iz katerih je naprava izdelana in različnimi izvedbami sistema regulacije (dvostopenjska regulacija, zvezna regulacija, daljinsko upravljanje, izvedba za okolja z nizkimi zunanjimi temperaturami ). IMP Klimat proizvaja tovrstne klimatske naprave že od leta 2003 in ima številne reference. Nekaj izbranih: bazen Kodeljevo (2003) bazen Ravne (2005) hokejska dvorana Tjumen (Rusija, 2004) tenis igrišče v Beogradu (2004) Informacije, svetovanje in prodaja: Iza Ukmar, tel , e-naslov: iza.ukmar@imp-klimat.si 11

12 Retrospektiva KLIMA FORUM 1. MEDNARODNI KLIMA FORUM V SLOVENIJI Strate{ki razvoj, zagotavljanje kvalitete in nove tehnologije, , Hidria In{titut Klima, Godovi~ septembra je Hidria Inštitut je v okviru Akademije znannja gostil 1. mednarodni Klima Forum, prvi tovrstni dogodek v takem obsegu v Sloveniji. Forum z naslovom Strateški razvoj, zagotavljanje kakovosti in nove tehnologije je bil namenjen strokovni javnosti s področja klimatizacije, gretja in hlajenja. Okrog 140 udeležencev iz Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Francije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Portugalske, Romunije, Srbije, Švice ter Velike Britanije se je seznanilo z novostmi in trendi, izmenjalo mnenja in izkušnje ter iskalo odgovore na aktualna vprašanja, povezana s toplotnim ugodjem, distribucijo zraka v prostorih in prenosom toplote. Drugi tematski sklop foruma se je nanašal na energijo, učinkovitost in njun nadaljnji razvoj, tretji pa na vlogo direktive o energijski učinkovitosti stavb EPBD in ostalih direktiv na prihodnost industrije klimatizacije, gretja in hlajenja. Forum je zaokrožila okrogla miza na temo Izzivi pri razvoju dejavnosti klimatizacije, gretja in hlajenja. Udeležencem foruma je predaval eminentni zbor mednarodno uveljavljenih strokovnjakov z Danske, Francije, Anglije, Srbije, Črne Gore, Italije, Albanije in Slovenije. Klima Forum bo organiziran tudi prihodnje leto. V okviru foruma so bili predstavljeni tudi naslednji posterji: Iz tujine: System for the preservation of "The Man who came from the Ice" Cesare Angelantoni (ANGELANTONI INDUSTRIE S.p.A.), Italy Some AuditAC project results: the AC running costs tool and the system recognition guide Daniela Bory, Center for Energy and Processes, Mines de Paris, France Audits of the air conditioning systems by article 9 of Energy Performance of Buildings Directive Simon Muhi~, Vincenc Butala, Matja` Prek, Marco Masoero, Chiara Silvi Making Inspections Effective Roger Hitchin, Maxime Dupont, Jerome Adnot, France HVAC System Efficiencies for EPBD Calculations Roger Hitchin Iz Slovenije: Axial Fan Development Matja` Eberlinc, Matev` Dular, Marko Ho~evar, Brane [irok, Gregor Ali~ (Fakulteta za strojni{tvo, Ljubljana) Ogrevanje in hlajenje poslovne stavbe Kostak d.d. Edo Bah~ (Bah~ d.o.o., Polzela) Optimizacija projektiranja, izvedbe in delovanja sistema klimatizacije Marko Bucik (HIT d.d., Nova Gorica) Merilna negotovost pri meritvi lamelnih toplotnih prenosnikov Janez Dolinar (IMP Klimat d.d) 1 del: Termi~no udobje, distribucija zraka v prostoru, prenos toplote Dr. Ole Fanger, Mednarodni center za notranje okolje in energijo, Danska Tehnična Univerza in Univerza Syracuse, ZDA. Dr. Ole Fanger je teden dni pred forumom umrl v ZDA. Njegovo temo je predstavil dr. Arsen Melikov, ki je v njegov spomin orisal življenjsko pot tega svetovno znanega strokovnjaka za področje klimatskega ugodja v notranjih prostorih, prejemnika trinajstih častnih doktoratov. Predavanje (Arsen Melikov): Bodoči izziv za KGH: Veliko večja kakovost notranjega zraka ob prihranku energije. organizma. Dr. Branislav Todorović, Univerza v Beogradu, Srbija. Predavanje: Obnašanje stavb kot kopija človeškega Dr. Peter V. Nielsen, Univerza Aalborg in Mednarodni center za notranje okolje in energijo, Danska. Predavanje: Primerjava med različnimi načini distribucije zraka. Dr. Arsen Melikov, Mednarodni center za notranje okolje in energijo, Danska Tehnična Univerza. Predavanje: Osebno prezračevanje. Dr. Alberto Cavalini, Univerza v Padovi, Italija. Predavanje: Sodobni prenosniki toplote za KGH. 2 del: Odli~nost, u~inkovitost in bodo~i razvoj KGH. Dr. Kazić, Dr. Vušanović, Fakulteta za strojništvo v Podgorici, Črna Gora. Predavanje: Eksergija in Dr. Marija Todorović, Fakulteta za agronomijo, Srbija. Predavanje: Analiza obnašanja stavb za energetsko učinkovitost tehničnih, KGH in sonaravnih distribuiranih sistemov za proizvodnjo energije.

13 Retrospektiva OTVORITEV HIDRIA IN[TITUTA KLIMA Dr. Ramadan Alushaj, Fakulteta za strojništvo, Politehnična Univerza v Tirani, Albanija. Predavanje: Izkušnje pri profitabilni izrabi toplotnih črpalk pri več lastniški administrativni zgradbi (primer uporabe Twin towers v Tirani). Dr. Peter Novak, RE- HVA, Energotech, Ljubljana, Slovenija. Predavanje: Izzivi razvoja KGH v 21. stoletju. 3 del: Vloga EPBD in ostale direktive bodo~ega razvoja HVAC, nova regulativa v Sloveniji Avtor dr. Jérôme Adnot, Center za energijske študije, Pariz, Francija. Predavanje (Daniela Bory): Izbor postopkov za pregled klima naprav in opredelitev vsebine izobraževalnih programov. Dr. Roger Hitchin, BRE Ustanova za gradbeno raziskovanje Ltd, Velika Britanija. Predavanje: Kako do učinkovitega nadzora Dr. Vincenc Butala, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo. Predavanje: Implementacija direktive o energijski učinkovitosti stavb v slovensko regulativo in OPK. 4 del: Okrogla miza Izzivi strokovne javnosti pri razvoju dejavnosti KGH HIDRIA IN[TITUT KLIMA ODPRL SVOJA VRATA Evropski komisar za znanost in raziskave dr. Janez Potočnik, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan in predsednik Hidrie Edvard Svetlik so v petek, 29. septembra, v splošnem laboratoriju Hidria Inštituta Klima v Godoviču dali znak za začetek prvega preizkusa delovanja vrtinčnega difuzorja OD-11 in tako tudi uradno predali namenu prvega od treh načrtovanih Hidriinih inštitutov. Hidria Inštitut Klima, edini tovrstni center v tem delu Evrope, pomeni veliko pridobitev tako za Hidrio, podjetja slovenskega Grozda za klimatizacijo, gretje in hlajenje, kot tudi za državo, saj s svojo dejavnostjo bistveno prispeva k razvoju inovativne- Hidria In{titut Klima Namesto klasi~nega prereza traku je bil In{titut odprt s klikom za spro`itev prvega preizkusa ga okolja v Sloveniji. Hidria Inštitut Klima z začrtanim razvojnim delom in posredovanjem specializiranega znanja poslovnim partnerjem že ob začetku delovanja uspešno uresničuje svojo vizijo postati prepoznaven evropski center klimatizacije, gretja in hlajenja. Med svoje glavne naloge uvršča pripravo predlogov strategij razvoja izdelkov, ki bodo nastajali v njegovih laboratorijih. V sodelovanju s poslovnimi partnerji bodo strokovnjaki Inštituta s sodobnimi orodji razvijali nove izdelke in jih preizkusili na merilnih progah v skladu z veljavnimi standardi. Inštitut bo spodbujal razvoj skupnih projektov in povezoval domače centre znanja ter tehnološke centre v tujini. Hidria Inštitut klima je bil ustanovljen marca 2002 kot razvojno jedro največje Hidriine divizije Hidria Klima, septembra 2004 je bil položen temeljni kamen za izgradnjo samostojnega objekta. Zgradba je zrasla po načrtih idrijskega podjetja Božič inženiring, projektiranje tehnologij merilnih modulov pa je zasnovala ekipa strokovnjakov s priznanim prof. dr. Petrom Novakom na čelu. Inštitut, ki se razteza na m 2 površin, je gradilo podjetje Zidgrad SGP Idrija, gradbena dela je vodil in nadzoroval Tušar inženiring, v Hidrii odgovoren za področje investicij. Skupna investicija v izgradnjo objekta in sodobno merilno Gostje so si z zanimanjem ogledali prostore opremo v petnajstih laboratorijih znaša 1,4 milijarde tolarjev. Poleg Hidrie je sredstva v višini 40 % celotne investicije prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Danes Hidria Inštitut Klima zaposluje 23 strokovnjakov, njihovo število pa se bo v prihodnje povečalo na 40. Akademija znanja V okviru Inštituta deluje tudi Akademija znanja za področje klimatizacije, gretja in hlajenja. Njen namen je prenos znanja iz razvoja in proizvodnje na načrtovalce, izvajalce ter uporabnike sistemov klimatizacije, gretja in hlajenja v stavbah. Namenjena je tudi za izobraževanje investitorjev 13

14 Retrospektiva OTVORITEV HIDRIA IN[TITUTA KLIMA, DELAVNICE Novice iz Hidrie Hidria je dr. Novaku ob tej prilo`nosti podelila priznanje za izjemen prispevek pri razvoju programov divizije Hidria Klima ter snovanju in izgradnji Hidria In{tituta Klima in naročnikov opreme, saj imajo le-ti končno besedo pri izbiri opreme. Inštitut bo svojim poslovnim partnerjem omogočal izobraževanje, demonstracije delovanja izdelkov in modeliranje želenih rešitev, kar bo nedvomno prispevalo k zaupanju v kakovost izdelkov divizije Hidria Klima in predstavljenih rešitev. Hidria Inštitut Klima sodeluje z obema slovenskima fakultetama za strojništvo ter slovenskimi in tujimi raziskovalnimi inštitucijami. S tem se ustvarja vez med osnovnimi raziskavami in industrijo, ki je pogoj za hiter prenos raziskav v prakso. V naših laboratorijih bodo stalno odprta vrata za raziskovalno delo, pri katerem bodo lahko sodelovali študenti dodiplomskega in podiplomskega študija ter sodelavci fakultet in inštitutov. Merilni moduli V Hidria Inštitutu Klima pote- ka celovit razvoj sistemov za klimatizacijo, gretje in hlajenje. Strokovnjaki lahko nove izdelke preizkusijo v 15 merilnih modulih. Merilni moduli Hidria In{tituta Klima 1 Laboratorij za kakovost in distribucijo zraka 2 Splo{ni laboratorij 3 Laboratorij za akusti~ne meritve 4 Laboratorij za presku{anje ventilatorjev 5 Laboratorij za kakovost aparatov in naprav 6 Laboratorij ~isti prostor 7 Laboratorij za prenosnike toplote in hladilne naprave 8 Metrolo{ki laboratorij 9 Laboratorij za po`arne in kurilne naprave 10 Laboratorij za solarne naprave 11 Laboratorij za CFD 12 Laboratorij za trajnostne preizkuse 13 Laboratorij za elektrotehniko in elektroniko 14 Laboratorij za merjenje ogrevalnih in vodovodnih armatur 15 Laboratorij za preizku{anje materialov Marca letos so bile v splošnem laboratoriju Hidria Inštituta Klima že izvedene prve meritve distributivnih elementov, v maju pa so stekle meritve na mali merilni progi za merjenje integralne karakteristike ventilatorjev. Že nekaj mesecev deluje linija za meritve toplotnih prenosnikov na IMP Klimatu v Ljubljani. Trenutno so polno opremljeni in v delovanju tudi naslednji laboratoriji: laboratorij Čisti prostor, laboratorij za CFD analize ter laboratorij za umerjanje elektronskih regulatorjev pretoka. Do konca letošnjega leta bodo z vso merilno tehnologijo opremljeni še naslednji moduli: laboratorij za kakovost in distribucijo zraka, laboratorij za preizkušanje ventilatorjev, laboratorij za merjenje ogrevalnih naprav ter akustični laboratorij. Akustični laboratorij predstavlja posebnost v tem smislu, da je največji tovrstni laboratorij v Sloveniji in njeni okolici. Pri njegovi izgradnji se je Hidria Inštitut Klima povezal s Frauenhofer inštitutom iz Nemčije, ki je na področju akustike najpomembnejši nosilec znanja in izkušenj v Evropi. IZOBRA@EVALNE DELAVNI- CE HIDRIA IN@ENIRINGA 5. oktobra so sodelavci Hidrie Inženiringa organizirali izobraževalne delavnice, ki se jih je udeležilo prek 40 projektantov elektro instalacij, montažerjev in investitorjev. Delavnice so obsegale naslednje vsebine: CNS in TBC upravljanje stavb s konkretnimi primeri, Avtomatika klimatskih naprav, Predstavitev ostalih storitev Hidrie Inženiringa (vodo-komunalni sistemi, telemetrija in posebne rešitve). V kolikor na izobraževanju niste bili prisotni, pa bi bili za vsebine zainteresirani, nam to lahko sporočite na tel. 05/ (Barbara Bratuš, tajništvo) ali po elektronski pošti info@hidria-ing.si. V primeru zanimanja bomo delavnice ponovili. Priporočamo se tudi za vaše predloge drugih vsebin, o katerih bi se radi podrobneje seznanili. ZA^ETEK GRADNJE DRUGE- GA HIDRIINEGA IN[TITUTA V neposredni bližini Hidriine družbe AET v Tolminu so sredi oktobra stekla gradbena dela za izgradnjo Hidria Inštituta Automotive. Namenjen bo ustvarjanju najsodobnejših rešitev, s katerimi bo Hidria krepila svojo inovativno moč ter konkurenčno pozicijo v evropski in svetovni avtomobilski industriji. Hidria Inštitut Automotive, ki se bo raztezal na m 2 površine, naj bi bil po načrtih zgrajen do konca leta Skupna vrednost novogradnje in opreme laboratorijev po ocenah znaša šest milijonov evrov, od katerih bo približno četrtino prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Izgradnja inštituta je skupni projekt Slovenskega avtomobilskega grozda in predstavlja center mehatronike za slovensko avtomobilsko industrijo. Prihodnje leto pa se bo začela gradnja tretjega Hidriinega inštituta: Hidria Inštituta za materiale in tehnologijo v Spodnji Idriji. HIDRIA NA SEJMU KARIERA/06 Korporacija Hidria se je v četrtek, 26. oktobra, predstavila na sejmu Kariera/06. Dogodek se je odvijal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Obiskovalci sejma so imeli možnost podrobneje spoznati korporacijo ter preveriti svoje zaposlitvene in karierne možnosti. Ob 15. uri je potekalo karierno predavanje Iztoka Seljaka, podpredsednika korporacije Hidria, na katerem je predstavil svojo pot do uspeha, ki jo je tlakoval z delom, ob katerem uživa. 14

15 Podjetje ustvarjamo ljudje Egon Venko, direktor Hidria In{tituta Klima HIDRIA NA KONGRESU AUTOMOBIL FORUM Na povabilo ugledne nemške strokovne avtomobilistične revije Automobil Produktion je Hidria 28. septembra na letnem kongresu Automobil Forum v avstrijskem Gradcu več kot dvesto uglednim gostom predstavila svoj preboj med vodilne evropske družbe, ki se osredotočajo na razvoj, proizvodnjo in trženje delov in sistemov avtomobilskega motorja ter krmilnega sistema. V ugledni družbi predavateljev iz vrhov vodilnih evropskih avtomobilskih družb (Audi, Mercedes Benz, PSA, KTM, Bosch idr.) je podpredsednik korporacije Iztok Seljak predstavil uspešen razvoj in hiter prehod Hidrie od nizkocenovnega posnemovalca prek razvojnega dobavitelja v ustvarjalca inovativnih rešitev. HIDRIA GENERALNI POKROVITELJ MOUNTAIN BIKE KLUBA HIDRIA GENSAN Hidria in gorskokolesarski klub Hidria Gensen iz Črnega Vrha sta pogodbo o generalnem pokroviteljstvu sklenila 12. maja letos ter se zavezala k skupnemu cilju nastopu najboljših članic in članov kluba na olimpijskih igrah Peking mladinska svetovna prvakinja v gorskem kolesarstvu Mlada kolesarka Moutain Bike Kluba Hidria Gensen Tanja Žakelj je julija postala 15 Ker smo v tokratni številki veliko pisali o Hidria Inštitutu Klima, je prav, da podrobneje predstavimo direktorja Egona Venka. Idrijčan Egon Venko se je rodil 24. julija Srednjo strojno šolo je končal v Škofji Loki in kasneje nadaljeval študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Po končanem študiju se je leta 1995 zaposlil v IMP Klimi kot razvijalec konstruktor. Skozi delo v perspektivnem okolju je napredoval najprej do vodje laboratorija za meritve in nazadnje do vodje razvoja izdelkov in vodje programa klima, ki je tudi največji v sklopu Hidrie IMP Klime. Pri svojem delu je predaval in izobraževal o izdelkih in njihovi uporabi po domala vseh evropskih državah. Spoznal je, da lahko učinkovito timsko delo rodi vrhunske rezultate, če posamezniki začutijo svojo pripadnost evropska mladinska prvakinja v gorskem kolesarstvu, konec avgusta pa je osvojila še zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v cross countryu v Novi Zelandiji in postala svetovna prvakinja. HIDRIA PERLES JE PRAZNOVALA 60-LETNICO V septembru je družba Hidria Perles praznovala 60-letnico proizvodnje električnega ročnega orodja v Kranju ter 70-letnico blagovne znamke Perles of Switzerland. Ob tej priložnosti so priredili dan odprtih vrat za partnerje in zaposlene. Egon Venko, ko je leta 1995 svojo karierno pot za~el kot razvijalec - konstruktor v IMP Klimi (levo) in danes. podjetju, pa tudi pomembno vlogo pravih poslovnih odločitev. Z vključitvijo IMP Klime v korporacijo Hidria se mu je ponudila nova priložnost s prevzemom vodenja inštituta za klimatizacijo, gretje in hlajenje. Direktor inštituta je že vse od njegove ustanovitve v marcu Poleg vodenja podjetja ter načrtovanja in realizacije tehnoloških rešitev merilnih laboratorijev je njegova glavna naloga tudi vodenje razvojnih aktivnosti za nove izdelke in rešitve vseh programov skupine Hidria IMP Klima. Poleg tega Egon Venko še vedno opravlja tudi funkcijo vodenja največjega programa družbe Hidria IMP Klima, to je programa klima. Za nadaljnjo rast in razvoj tega programa bo zelo pomembno oblikovanje standardov za distributivne elemente, ki bodo sprejeti v okviru Eurovent skupine za difuzijo in distribucijo zraka. Hidria IMP Klima je bila eden izmed njenih pobudnikov in je sedaj tudi predsedujoča tej skupini. Z omenjenimi standardi bodo deklarirani najboljši izdelki, med katere spadajo tudi izdelki Hidria IMP Klime. Vizija nadaljnjega razvoja Hidria Inštituta Klima, ki ga vodi, je povezana z razvojem vseh programov znotraj skupine podjetij Hidria IMP Klime. Inštitut naj bi tako vsem podjetjem nudil materialne in kadrovske možnosti za razvoj konkurenčnih izdelkov. Pri tem je pomembno, da bo do konca leta večina merilnih prog že v delovanju in da se bo z delovanjem nekaterih merilnih prog zmanjšala finančna odvisnost od družb ustanoviteljic, saj se jih bo lahko tržilo tudi izven Hidrie. Posebej je ponosen, da je lahko del zgodbe o uspehu Hidria IMP Klime in da je pomembno prispeval k izgradnji Hidria Inštituta Klima. Mnogo službenih obveznosti pa je lahko izvajati le, če za tabo stoji uglašen in zvest kolektiv. V vseh teh letih se je tako oblikovala skupina razvijalcev, ki s timskim delom dosega visoke rezultate. Prav povezovanje različnih karakterjev za dosego optimalnih rezultatov, ko je potrebno prisluhniti slehernemu posamezniku in ideji, je ena glavnih stvari, ki jih uresničuje pri svojem delu. Meni, da bo sam lahko toliko uspešen, kolikor bodo uspešni njegovi sodelavci. Z delom in pripadnostjo kolektivu tako želi biti zgled svojim zaposlenim, saj se je že doslej ta način dela izkazal za ustreznega. Najpomembnejša vloga vsakega posameznika je družina, saj iz nje črpa energijo in izzive za svoje delo. Prosti čas, kolikor ga poleg službenih obveznosti sploh še ostane, izkorišča za igro s svojima 6-letnim Tinetom in 3-letnim Timonom, ki gresta oba po njegovih otroških poteh, saj sta zagnana športnika. Tine je navdušen karateist, Timon pa se v dresu Barcelone preskuša skupaj s sovrstniki na nogometnem igrišču v Cerknem. 3-mesečna Tija je mala ljubljenka družine in skupaj z ženo Mijo, profesorico matematike, predstavlja podobo družine, ki mu stoji ob strani. 15

16 Nove re{itve, Anketa Odsesovalne {obe za kuhinje Nova re{itev prezra~evanja za sodobne na~ine priprave hrane U~inkovit zajem in odvod pare ter ne~isto~ Idealna re{itev za: show kuhanje (kuhanje vpri~o strank) samopostre`ne restavracije Ve~ o kuhinjskih {obah boste lahko prebrali v naslednji {tevilki Partnerja. In kak{no je va{e sanjsko presene~enje? V julijski {tevilki Partnerja smo v anketi spra{evali o sanjskih po~itnicah. Med prejetimi glasovi je bilo najve~ odgovorov pod zaporedno {tevilko 3: moje sanjske po~itnice so eksoti~na potovanja. Tokratna nagrajenka je Milena Uzar iz Projektivnega podjetja Kranj d.o.o. ^estitamo! V tej {tevilki pa nas zanima, kak{no sanjsko presene~enje bi radi do`iveli? Verjetno bi bila kar vsa dobrodo{la, ampak vi se odlo~ite za eno. 1 2 Moje sanjsko presene~enje je... 1) zadetek na loteriji 2) ženska/moški mojega življenja 3) nova služba 4) sanjske počitnice 3 4 O~arajte nas in nam svoj glas z zaporedno {tevilko ene slike oziroma odgovora, ki vam je najbolj blizu, s svojimi podatki po{iljite na elektronski naslov ana.mesaric@imp-klima.si. Hvala, da delite svoje sanje z nami... 16