Vloga urbanisti~nega oblikovanja pri notranjem razvoju naselij

Transcription

1 Problematični projekti letnik 16, {t. 1/5 Kaliopa DIMITROVSKA ANDREWS Matej NIK[I^ Vloga urbanisti~nega oblikovanja pri notranjem razvoju naselij Notranji razvoj mest se v sodobni urbanisti~ni praksi ka`e kot ena najbolj vzdr`nih oblik razvoja mest, ki ima {tevilne prednosti pred {irjenjem mest na nova zemlji{~a. Poleg vseh prednosti pa odpira tudi dileme, kako novogradnje ume{~ati v `e izoblikovano urbano okolje, da ne bi spro`ili estetske ali funkcionalne degradacije in hkrati ne bi bila kratena legitimna pri~akovanja investitorjev o donosnosti nalo`be. ^lanek obravnava metodologijo za oceno in spodbujanje urbanisti~nooblikovalskih kvalitet in ekonomske u~inkovitosti projektov za razvoj/prenovo mestnih lokacij. Uporabnost te metode je prikazana na analizi ljubljanskih primerov nadomestne oziroma dopolnilne gradnje (ve~stanovanjski objekt na Grada{ki ulici in kondominij v Trnovskem pristanu), ki sta s svojo nekonvencionalnostjo vzbudila pozornost {ir{e javnosti, z vidika urbanisti~nooblikovalskih meril pa v marsi~em zanikata zdaj{nji zna~aj prostora. In contemporary urbanistic practise internalised city development is proving to be one of the most sustainable forms of city development and has many advantages over urban expansion onto virgin land. Besides all advantages it nevertheless triggers numerous dilemmas, how new buildings should be placed in already formed urban environments without causing aesthetic or functional degradation and simultaneously wouldn t deny legitimate investment expectations concerning profitability. The article deals with methodology for assessing and stimulating urban design criteria and economic efficiency of projects in development/rehabilitation of urban sites. The method s utility is shown by analysis of cases of substitute or infill developments in Ljubljana (multi-apartment building on Grada{ka street and the Condominium in Trnovski pristan), whose unconventionality attracted the wider public s attention, but from the urban design aspect in many ways disregard the place s present character. Ekonomska u~inkovitost prenove Kondominij Ljubljana Urbanisti~nooblikovalska merila Urbanisti~no oblikovanje Economic efficiency of renewal Condominium Ljubljana Urban design criteria Urban design 1. Uvod Ena od glavnih zna~ilnosti urbanega razvoja preteklih desetletij je bila ekstenzivna izraba zemlji{~ z majhnimi poselitvenimi gostotami, zaradi ~esar se je pozidana povr- {ina mest {irila veliko hitreje od rasti {tevila prebivalcev (Research&Services Centre, 1997). Ugotavljanje negativnih posledic takega razvoja in krepitev trajnostne paradigme sta v urbanisti~ni praksi povzro~ila strate{ki premik k t. i. notranjemu razvoju naselij (angl. infill development). Gre za usmerjanje razvoja na nepozidane ali ekstenzivno izrabljene povr{ine znotraj obstoje~ih mestnih povr{in (NCEH, 25). Cilj takega razvoja je kompaktnej{a urbana forma, ki ima v primerjavi z razpr{eno {tevilne prednosti: prispeva k ohranjanju naravnega zaledja mest, zaseda manj{a povr{ino in je energetsko u~inkovitej{a (transport, ogrevanje), omogo~a kombiniranje bivanja in stanovanja v majhni medsebojni oddaljenosti, zagotavlja dovolj ljudi (kriti~no maso) ljudi za javne programe, zmanj{a prometne potrebe, pove~a dohodke v mestni prora~un na enoto nepremi~nine. Notranji razvoj naselij je opredeljen kot primarni urbani razvoj tudi v slovenskih strate{kih prostorskih dokumentih (Strategija prostorskega razvoja Slovenije, 24), ki mora imeti prednost pred {irjenjem poselitve na nova obmo~ja. Cilj je bolj{a izkori{~enost in kakovostnej{a raba praznih ali neprimerno izrabljenih zemlji{~. Izvaja se s spreminjanjem rabe objektov in zemlji{~, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih po- 21

2 letnik 12, {t. 1/1 URBANI IZZIV vr{in, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih obmo- ~ij. Notranji razvoj nima le prostorskih ciljev, ampak naj bi prispeval tudi h gospodarskemu razvoju, re{evanju socialnih problemov in dvigu bivalnega standarda ter uravnote`il razmerja med grajenimi in zelenimi povr{inami v mestu. V praksi je tak{no investiranje precej bolj tvegano kot gradnja na manj zahtevnem nepozidanem obmo~ju (ang. greenfield development). Pogosto prazna zemlji{~a znotraj `e urbaniziranih obmo~ij ostanejo nepozidana iz tehtnih razlogov: manj primerne talne osnove (slaba nosilnost, zamo~virjenost), odpora okoli{kega prebivalstva do nove ureditve ali (pre)strogih urbanisti~nooblikovalskih pogojev urbanisti~nih slu`b, kar pove- ~uje stro{ke investicije. ^e gre za novogradnjo na kraju opu{~ene industrije, konkuren~nost zmanj{ujejo tudi stro{ki demonta`e in ~i{~enja lokacije. V takih razmerah imajo lokalne urbanisti~ne slu`be odgovorno nalogo, saj morajo na eni strani investitorja spodbuditi, naj vlaga v tako lokacijo, hkrati pa zagotoviti kontekstualno umestitev objekta v prostor. Pogosto se namre~ dogaja, da investitor v `elji po ve~ji donosnosti investicije zanemari veljavni arhitekturnourbanisti~ni kontekst in predlaga gradnjo, ki se oblikovno ali funkcijsko ne sklada z okoljem. Vloga urbanisti~nooblikovalske regulative je pomembna tudi pri zagotavljanju javnega interesa. 2. Vzpostavitev urbanisti~nooblikovalskih in ekonomskih meril Pri iskanju meril za skladen notranji razvoj mest je pomembno razumeti tradicijo gradnje urbanega prostora kot tudi sodobne (ekonomske) smernice in pravila. Ve~ina srednje- in vzhodnoevropskega na~rtovanja izvira iz Sittejevega temeljnega dela Umetnost graditve mest (1895). Njegove ideje so v primeru Ljubljane vidne tako v generalnem mestnem na~rtu iz za~etka prej{njega stoletja (Sitte, 1895; Koch, 191; Ple~nik, 1928) kot v implementaciji Ple~nikovega urbanisti~nega oblikovanja in sekven~ne podobe mesta iz obdobja (Bentley in Gr- `an Butina, 1983). Ta estetska tradicija je v Ljubljani {e vedno opazna in pomembno sooblikuje ulice, trge in obre`ne prostore sredi{~nega dela mesta. Slika 1: Lokaciji objektov 22

3 Problematični projekti letnik 16, {t. 1/5 Zazidalna tipologija a) Objekt stoji v ~etrti s prevladujo~o enodru`insko in vrstno zazidavo. S svojo ploskovnostjo se ne sklada z zna~ilnim zazidalnim vzorcem b) Objekt sledi zna~ilnostim globinsko razvitih tlorisov krakovskega predmestja, ~eprav je ob Grada{ki ulici, ki ji zna~aj daje strnjena obuli~na in prostostoje~a zazidava Uli~na fronta V globino pomaknjeni objekt prekinja potek uli~ne fronte Objekt sledi zdaj{nji gradbeni liniji Tlorisni gabarit Tlorisne dimenzije objekta izrazito odstopajo od dimenzij sosednjih objektov Globina objekta izrazito odstopa od globine okoli{ke zazidave Oddaljenost od sosednjih objektov in merilo Novogradnja se po celotni dol`ini maksimalno pribli`a drugim objektom, upo{tevani so le predpisi o minimalni oddaljenosti Nesorazmerje v merilu drugih objektov in novogradnje je vidno predvsem z vrtne strani; oddaljenost novogradnje od obstoje~e grajene strukture je nerazumljivo majhna Slika 2: Urbanisti~nooblikovalski prikaz kondominija Trnovski pristan in stanovanjskega objekta Grada{ka v Ljubljani 23

4 letnik 16, {t. 1/5 URBANI IZZIV Pri vzpostavljanju primerne evalvacijske metode, ki bi ustrezala slovenski prostorski stvarnosti in bi dala ustrezna izhodi{~a pri projektih notranjega razvoja naselij, so poleg opisane urbanisti~nooblikovalske tradicije uporabna tudi dognanja posameznih teoretskih pristopov kot tudi uspe{na tuja planerska praksa. Posebno uporabnost ka`ejo britanski in severnoameri{ki sistemi planiranja mesta in oblikovanja urbanega prostora, ki ponujajo najob{irnej{i izbor teorij in prakti~nih orodij za posege. Pou~ni so z vidika tr`enja mesta in pogajalskih strategij (npr. sistemi planiranja uspe{nih mest: Birminghama, Londona, San Francisca, Portlanda, Bostona), v njih pa najdemo tudi uporabne ideje tako za raven vsemestnih urbanisti~nooblikovalskih vodnikov kot kratka navodila in mehanizme kodiranja za posamezne lokacije. Pri snovanju ustrezne evalvacijske metode za oceno urbanisti~nooblikovalskih kvalitet in ekonomske u~inkovitosti mestnih projektov nadomestne in dopolnilne gradnje so bile kriti~no analizirane tudi pobude za pospe{evanje dobrega urbanisti~nega oblikovanja, kot so Kvaliteta v mestu in na pode`elju (HMSO, 1996), Vitalna in privla~na mestna sredi{~a (HMSO, 1994), kot tudi pregled planskega nadzora urbanisti~nega oblikovanja v Veliki Britaniji, ki ga je opravil John Punter (1997). Rezultati analize ka`ejo, da je pri oblikovanju urbanih obmo~ij zaslediti premik od prete`no vizualno/percepcijsko orientiranih obravnav slikovitosti mestne podobe (Lynch, 196,1981; Cullen, 1971; Appleyard, 1981) k bolj kompleksnim metodam prou~evanja urbanisti~nooblikovalskih kakovostnih meril, kot so npr. odzivno okolje, novi urbanizem, urbana renesansa (Bentley in dr.,1985; Tibbalds, 1992; Duany and Plater- Zyberk, 1991; Llewelyn-Davies, 2). Dimitrovska Andrews in Butina Watson (21) sta na tej podlagi razvili metodologijo, ki upo{teva temeljne principe dobre mestne forme in je sestavljena iz treh glavnih kategorij (preglednica 1): 1. kontekst in splo{na kompatibilnost (lokacija, raba, ume{~enost zna~ilnosti in merilo urbanega vzorca); a) To~kovna zazidava v obliki enodru`inskih hi{ sledi prevladujo~emu morfolo{kemu vzorcu obmo~ja; vrstna zazidava, ki sledi prevladujo~i geometriji prostora b) Zmanj{ana {irina objekta omogo~a primerno oddaljenost od sosednjih objektov, navezava na sosednji objekt zagotavlja strnjenost uli~ne fronte; enak u~inek bi dosegla zazidava v obliki glavnika in lo~en objekt v uli~nem nizu Slika 3: Druga~ne mo`nosti 24

5 Problematični projekti letnik 16, {t. 1/5 2. ureditev in zunanji u~inki (kakovost javnega, vpliv fizi~ne kakovosti, krajinsko urejanje in scenska privla~nost); 3. arhitektura in detajlno oblikovanje (najbolj ob~utljivo podro~je urbanisti~nega oblikovanja: stavbni tipi, stil, fasade detajli in materiali). Za identificiranje teh elementov se uporabljajo urbanisti~nooblikovalska merila kakovosti, kot so identiteta, prehodnost, razli~nost, ~itljivost, vizualna primernost, prilagodljivost ter vizualno in simboli~no bogastvo (Dimitrovska Andrews in dr., 1994, str. 43 4). Poleg arhitekturnih in urbanisti~nooblikovalskih meril je pomemben tudi ekonomski vidik. Upo{tevajo~ stro{ke nakupa zemlji{~a in gradnje ter tr`ne vrednosti investicije je mogo~e ugotoviti donosnost projekta in na tej podlagi dolo~iti prese`no vrednost (interna stopnja donosnosti), ki se jo lahko usmeri v zadovoljevanje lokalnih potreb, kot so javni prostori, okoljske izbolj{ave, dru`beni programi in drugo. Kot ka`eta primera v nadaljevanju, so planerjem pri pogajanjih lahko v veliko pomo~ preprosti ra~unski modeli, prek katerih je mogo~e simulirati razmerje med stro{ki gradnje in dobi~kom (preglednica 2) (Dimitrovska Andrews in dr., 1994, str ) Preglednica 2: Primerjalna urbanisti~no-oblikovalska analiza kondominija Trnovski pristan in stanovanjskega objekta Grada{ka v Ljubljani Osnovni podatki Investitor Projektant Leto izgradnje Program Povr{. zemlji{~a Pozidana povr{ina Skupna uporabna povr{ina [tevilo nadstropij [tevilo enot Konstrukcija Fasada Invest. vrednost Kondominij Trnovski pristan Begrad d.d., Novo Mesto; ; , g. Almer Sadar Vuga arhitekti d.o.o stanovanjski objekt 464 m m 2 (V 33 m 2 ) 1365 m m 2 (V 186 m 2 ) 41 m 2 klet + pritli~je + 2 nad. 15 stanovanj armirani beton keramika 4 MIO evrov Stanovanjski objekt Grada{ka Lesnina in`eniring, d.d.; , ga. Jo`a Ho~evar, g. Bogdan Ogorelc Sadar Vuga arhitekti d.o.o. 24 v gradnji (25) stanovanjski objekt 1545 m 2 (V 1545 m 2 ) 795 m 2 (745 m 2 ) 38 m 2 klet + pritli~je + 3 nad. 12 stanovanj; najve~je stanovanje 35 m 2, najmanj{e stanov. 9 m 2 armirani beton kamnite plo{~e, steklo 2,9 MIO evrov Preglednica 1: Oblikovalska merila in fizi~ne strukture Kontekst in splo{na kompatibilnost Zasnova in zunanja u~inkovitost Arhitekturno oblikovanje na~ela / kvalitativna merila Prilagodljivost, dejavnost (Lynch) Primerne dejavnosti (Jacobs) Odzivno okolje, raznovrstnost programov, ~love{ko merilo (Bentley in dr.) Spo{tovanje zgodovine, me{ani programi, merilo grajenega prostora (Tibbalds) Ohranjanje najbolj{ega, ve~ kot ena raba (Holyoak) Prepoznavne oblike, me{ana raba (UD Group) Dialog s kontekstom in zgodovina (Buchanan) Pomen, dostop ~itljivost (Lynch) Prehodnost, prilagodljivost prostora, varnost (Jacobs) Prehodnost, ~itljivost, vizualna primernost, prilagodljivost in adaptibilnost javnega prostora (Bentley in dr.) Prehodnost za pe{ce, ~itljivost (Tibbalds) Vizualna dostopnost, ki naj izra`a rabo (Holyoak) Javni dostop, varnost (UD Group) Umetnost kompozicije, serijski pogledi tukaj in tam, zaprtost javnega prostora (Cullen) Prilagodljivost, fleksibilnost, vizualno in simboli~no bogastvo (Bentley in dr.) Vizualno zadovoljstvo (Tibbalds) Vidna konstrukcija, integriran ornament (Holyoak) Stimulacija, za{~ita, ugodje (UD Group) Spo{tovanje arhitekturne konvencije, artikuliranje pomenov, navezovanje notranjosti in zunanjosti, uporaba naravnih materialov in dekoracije (Buchanan) elementi / vidiki prou~evanja Zna~ilnosti lokacije Topografija, pokrajina, mestna podoba, mestna silhueta in vedute, ekolo{ke zna~ilnosti, kontekstualne zna~ilnosti Zna~ilnosti namenske rabe Me{ani programi, kompatibilni programi Merilo Vi{ina, gabarit, volumen, grupiranje mas Postavitev Urbani vzorec, gradbena linija, zamiki, razmejitve zunanjega prostora javni in zasebni, dostop, dovoz, parking, mikrobivalni pogoji Hortikulturna ureditev Parki, nasadi, zelenice, drevoredi, skupine dreves Prijetnost ambienta Uli~na slika, ureditev javnih prostorov Arhitekturni slog Zgodovinska referenca, pomen, simbolizem Fasada in detajli ^lenitev, ritem, proporci, polno-prazno, dekoracija Materiali Vrsta, barve, tekstura, kontrast, transparentnost, odpornost, trajnost 25

6 letnik 16, {t. 1/5 URBANI IZZIV 3. Urbanisti~nooblikovalska presoja kondominija Trnovski pristan in stanovanjskega objekta Grada{ka v Ljubljani Ljubljana je bila v zadnjem desetletju pri~a tako {iritvi mesta na nove, prej nepozidane povr{ine kot v notranjo rast s prenovo in dopolnilnimi gradnjami. Predvsem zadnje so velik urbanisti~nooblikovalski izziv. V nadaljevanju si poglejmo dva primera stanovanjske gradnje v sredi{~nem delu mesta. Objekta je zasnoval arhitekturni tim Sadar Vuga arhitekti, ki `eli kon~ati»konvencionalni«oblikovalski proces, zato ~rpa iz sveta vizualne, akusti~ne in pisane informacije, da bi ustvaril sve` in trajen arhitekturni izdelek ( 24). Prizadevanje za druga~no in privla~no je rde~a nit oblikovalskega procesa, ki arhitekturne re{itve i{~e skladno z `eljami naro~nikov, pri tem pa, kot bodo pokazale analize, zna~ilnosti okoli{kega prostora pu{~a ob strani. Da bi razumeli vzgibe, ki so pripeljali do tak{nega oblikovanja, si poglejmo, kak{ni razmisleki so avtorje vodili pri zasnovi. Oblikovanje kondominija Trnovski pristan temelji na treh izhodi{~ih: hi{e v parku oz. parka v hi{i, unikatne vhodne avle in raznovrstnih visoko individualiziranih stanovanj. Objekt naj bi ponujal optimalno bivalno ugodje, z dinami~nim zamikanjem pa naj bi bile zagotovljene optimalne osvetlitvene razmere. Razmisleka o odnosu do sosednjih objektov ne zasledimo. Pri stanovanjskem objektu Grada{ka je ta celo negiran, saj naj bi bil objekt neodvisen od okoli{kih va{kih objektov in naj bi v nasprotju z njihovim va{- kim karakterjem imel metropolitanski zna- ~aj. Oblikovalci so raje kot ume{~enosti v to ob~utljivo okolje ve~ pozornosti namenili notranji organizaciji objekta. V razmi{ljanju arhitektov je o~itna odsotnost meril, ki jih urbanisti~nooblikovalska stroka zaobjema s pojmom ume{~anje v prostor, predvsem tistih, ki so zna~ilni za kontekstualno zasnovo zazidave in zunanjo u~inkovitost (preglednica 1). Oba objekta sta v mestnih ~etrtih z jasno prepoznavno morfolo{ko strukturo prvi na robu zna~ilnega Krakovskega predmestja, ki mu zna~aj daje ohranjena va{- ka struktura, drugi v ~etrti povojnih enodru- `inskih vil in vrstnih hi{. Oba mestna predela imata jasno prevladujo~e tipe zazidave in `e izoblikovane prostorske zna~aje. Objekt ob Grada{ki ulici sicer upo{teva globinsko razvitost krakovske zazidave, vendar je volumensko mo~no predimenzioniran. Mikropostavitev tudi ne upo{teva, da je zdaj{nja fasadna fronta Grada{ke ulice strnjena tako gleda v slepo fasado sosednje stavbe, namesto da bi jo zakril z naslonitvijo nanjo in logi~no nadaljeval in sklenil uli~ni niz. Utemeljitev, da je odmik potreben zaradi oson~enja objektov v ozadju, je neprimerna, saj bi bila zanjo potrebna primeren horizontalni odmik od `e stoje~ega objekta in manj- {a vi{ina novozgrajenega objekta. V danih okoli{~inah je pozitiven odmik vrhnje eta`e v notranjost parcele, saj tako venec uli~nega dela objekta sledi vi{ini venca sosednjega objekta, hkrati pa je omogo~en pogled na grajski stolp s stopni{~a Trnovske cerkve. Manj uspe{en je sicer{nji odnos novega objekta do javnega prostora ~eprav korektno dr`i gradbeno linijo ulice, je nanjo v polovici obrnjen s slepo fasado, kar ustvarja mrtev in nedejaven uli~ni rob. V primeru kondominija v Trnovem novozgrajeni objekt v tlorisu sledi gabaritom proizvodnega objekta, ki je prej stal tam, ~eprav je bil `e ta tujek ne le funkcijsko, ampak tudi morfolo{ko s svojo ploskovnostjo se je lo~eval od zna~ilne to~kovne in vrstne zazidave v obmo~ju. Reurbanizacija je bila odli~na prilo`nost za odpravo tega nesorazmerja, vendar se to (ugibamo) zaradi pritiskov kapitala po maksimalni izkori{~enosti lokacije ni zgodilo. Prav tako je neprimeren odnos do sosednjih objektov na jugu, ki jih novi objekt vi{insko presega za ve~ kot eta`o ~e za poglede z ulice ve~ja vi{ina zaradi perspektivnega zmanj{anja ni problemati~na, je vi{insko razmerje proti pritli~nim objektom prav gotovo neprimerno. Funkcija obeh objektov je skladna z rabo prostora. Pri objektu ob Grada{~ici pa se ponovno odpre vpra{anje slepe fasade proti ulici po zgledu z nasprotnega brega bi se morda tudi na tem nabre`ju Grada{~ice neko~ lahko razvila prijetna uli~na atmosfera z majhnimi lokali, kar je pri taki zasnovi onemogo~eno. 26

7 Problematični projekti letnik 16, {t. 1/5 Postavlja se vpra{anje, kak{na zazidava bi bolj ustrezala zdaj{nji morfologiji prostora in hkrati {e zagotavljala primerno donosnost. Zato je bil opravljen zazidalni preizkus z preveritvijo ekonomske u~inkovitosti po metodi, ki sta jo razvili Dimitrovska Andrews in Butina Watson (21). Izkazalo se je, da bi v trnovskem kondominiju s postavitvijo petih vila blokov, ki bi mnogo bolj sledili morfologiji prostora, dosegli enako {tevilo (sicer manj{ih) stanovanj, pri ~imer bi se donosnost zmanj{ala le za en odstotek (od 25,62 odstotka na 24,7 odstotka). Tudi z gradnjo ve~stanovanjskih hi{ dvoj~kov v notranjosti parcele se donosnost ne bi bistveno zmanj{ala (3 odstotki). Oba predstavljena primera bi lahko precej bolje sledila morfologiji obmo~ja in skladneje zaokro`ila podobo mestne ~etrti kot celote. (preglednica 3) Podobne rezultate dobimo tudi pri zazidavi parcele ob Grada{~ici. Zazidava v obliki glavnika in lo~en objekt v uli~nem nizu, ki bolj ustrezajo zdaj{nji morfologiji prostora, dosegajo le tri odstotke manj{o donosnost kot objekt v gradnji. 4. Sklep Notranji razvoj naselij z rekonstrukcijo, nadomestno in dopolnilno gradnjo, opredeljen kot primarni na~in razvoja tako v paradigmi trajnostnega razvoja kot v slovenskih strate{- kih dokumentih, zahteva razvoj primernih orodij za spodbujanje in oceno kontekstualne ume{~enosti novogradenj v zdaj{njem urbanem okolju iz obeh vidikov: urbanisti~nooblikovalskih kakovosti in ekonomske Preglednica 3: Ocena ekonomske u~inkovitosti investicije primer: kondominij Trnovski pristan Namen Prodaja Najem Nekomercialni namen Tip Stanovanja Hotel Poslovni prostor Trgovine Parkirnogara`na hi{a SKUPAJ Stanovanja Hotel Poslovni prostor Trgovine Parkirnogara`na hi{a SKUPAJ Postaja Razstavi{~e Drugo Park Bruto povr{ina skupaj 41 Pozidava Stro{ki Prihodki Koef. izkori{ ~enosti (v %) Neto povr{ina skupaj 38 Gradnja na m 2 1 Gradnja skupaj 41 SKUPAJ POZIDAVA Prodajna cena m 2 3 Mese~na najemnina za m 2 Najemnina na leto [t. let Prihodki 9225 Drugi stro{ki Zemlji{~e Drugi fiksni stro{ki Stro{ki strokovnjakov Skupaj stro{ki % U^INKOVITOST NALO@BE Interna stopnja donosnosti: 25,62 % Individualna diskontna stopnja: 8, % Neto sedanja vrednost:

8 letnik 16, {t. 1/5 URBANI IZZIV u~inkovitosti. Predlagana metoda (Dimitrovska Andrews in dr. 1994; Dimitrovska Andrews, Butina Watson 21), ki upo{teva temeljna na~ela dobre mestne forme/podobe in ekonomski vidik investicije, je uporabna pri: promociji razvojnega potenciala mesta (tr`enje mesta), planiranju (kot metodolo{ko ogrodje za usklajevanje interesov razli~nih udele`encev), na~rtovanju (za oceno kontekstualnih kakovosti in ekonomske u~inkovitosti variantnih re{itev zazidalnih konceptov za posamezne lokacije). Obravnavana primera, kondominij Trnovski pristan in stanovanjski objekt Grada{ka, sta za ljubljansko prakso pou~na predvsem zato, ker opozarjata na mo`nosti, ki jih ponuja reurbanizacija z zaokro`evanjem gradnje zna~ilnih mestnih se vse preve~krat dogaja, da se termin prese`ek razlaga z zanikanjem veljavnih zna~ilnosti in kakovosti prostora, namesto da bi veljalo ravno nasprotno. Ali ni zares prese`na tista arhitektura, ki kakovostno dopolni prostor, poudari in nadgradi njegove zna~ilnosti ter tako prispeva k prepoznavnej{i mestni strukturi na splo- {ni ravni? Tudi znotraj tak{nih okvirov so mo`nosti za avtorski pe~at, h kateremu te`i sodobna arhitektura. Doc. dr. Kaliopa Dimitrovska Andrews, univ. dipl. in`. arh., mag. Matej Nik{i~, univ. dipl. in`. arh., oba Urbanisti~ni in{titut RS, Ljubljana E-po{ta: kaliopa.dimitrovska@urbinstitut.si; matej.niksic@urbinstitut.si Viri in literatura Appelyard, D. (1969) Why Buildings are Known: a predictive tool for architects and planners. In Broadbent, G (eds) Meaning and Behaviour in the Built Environment, Wiley, Chichester. Appelyard, D. (1981) Livable Streets, University of California Press, Berkeley. Bentley, I., Alcock, A., Murrain, P., McGlynn, S. and Smith, G. (1985) Responsive Environments, a manual for designers, The Architectural press, London. Bentley, I. In Grzan Butina, D. (1983) Jo`e Ple~nik Architecture and the City, Oxford Polytechnic, Oxford. Collins, G.K. (1986) Camillo Site: The Birth of Modern City Planning, Rizzoli, New York. Cullen, G. 1971) The Concise Townscape, Architectural Press, London. Dimitrovska Andrews, K. and Butina Watson, G. (21) City urban design in a free market economy the case of Ljubljana, Slovenia, Urban Design International, No 6, Dimitrovska Andrews, K et al. (1994) Oblikovanje mesta v pogojih tr`ne ekonomije, I. faza, Urbanisti~ni in- {titut RS, Ljubljana. Duany, A. And Plater-Zyberk, E. (1991) Towns and Town-making Principles, Rizzoli International publications Inc. New York. Koch, C. (195) Master Plan for the City of Ljubljana, Mestni arhiv, Ljubljana Llewelyn Davies (2) The Urban Design Compendium, English partnerships, London Lynch, K. (196) The Image of the City, Technological Press/Harvard University Press, Cambridge, Massachusetts. Lynch, K. (196) The Theory of Good City From, MIT Press, Cambridge, Massachusetts. NCEH, National Centre for Environmental Health, spletni dostop v juliju 25: Ple~nik, J. (1929) Studija regulacije Ljubljane in okolice, Mestni arhiv, Ljubljana. Punter, J. and Carmona, M. (1997) The Design Dimension of Planning, Spon, London. Research & Services Centre (1997) Infill Development Strategies for Shaping Livable Neighborhood, Municipality of Washington, Washington, spletni dostop v juliju 25: Sadar-Vuga arhitekti, spletni dostop v juliju 25: Sitte, C. (1965) City Planning According to Artistic Principles, New York, Random House (first published in Vienna, 1895). Strategija prostorskega razvoja Slovenije, spletni dostop v juliju 25: SPRS2614/kazalo.htm Tibbalds, F. (1992) Making People-Friedly Towns, Improving the Public Environment in Towns and Cities, Longman Group UK Ltd. Urbed (1994) Vital and Viable Town Centres: Meeting the Challenge, Department of Environment, HMSO, London. 28