SEMINA IN SEMENA ROYAL SEEDS

Transcription

1 Semina Semina

2 Za vse, ki radi vrtnarite! SEMINA IN SEMENA ROYAL SEEDS Semina d.o.o smo mlado slovensko semenarsko podjetje z lastno blagovno znamko semen Royal Seeds. Semena, ki jih pakiramo v vrečice, so pridelana v državah Evrope in dodelana v največjem in najmodernejšem semenarskem podjetju v Italiji (SUBA SEEDS). Italijansko podjetje je v regiji Emilia Romagna, ki je tradicionalno poznana po kvalitetni pridelavi semen vrtnin. In to zaradi podnebnih in vremenskih razmer, ustreznih tal in odlične tehnološke infrastrukture. V tej regiji pridelujejo seme vrtnin za semenska podjetja s celega sveta. Naš cilj je dolgoročno razviti kvalitetno pridelavo semen primernih vrtnin tudi v Sloveniji. Sorte semen vrtnin so stare evropske sorte, med katere uvrščamo tudi slovenske avtohtone in udomačene sorte. Vse se vzdržujejo brez uporabe biotehnoloških metod in NISO GENSKO SPREMENJENE. Prilagojene so na naše rastne razmere, niso zahtevne za vzgojo in dajejo okusne ter s hranili bogate pridelke, ki bodo razveselili vsakega ljubiteljskega vrtnarja. Seme pred pakiranjem kontroliramo v laboratoriju (zdravstveno stanje, kalivost, čistota, vlaga). Pakiramo samo seme, ki ustreza predpisanim mednarodnim standardom. Sortnost pa preverjamo na poskusnem polju. DOMAČE SORTE V SORTIMANU ROYAL SEEDS: Repa Kranjska okrogla; solate Ljubljanska ledenka, Dalmatinska ledenka, Unicum, Posavka, Majska kraljica; motovilec Ljubljanski; paprika Šorokšari, Kurtovska kapija in Botinečka žuta; zelje Varaždinsko, Futoško in Ditmar; fižol Češnjevec, Jeruzalemski; rumeno korenje; rdeča pesa Egiptovska. LINIJE IZDELKOV Vrečice Royal Seeds STANDARD (zelenjavna in cvetlična semena) Vrečice Royal Seeds MAXI Hobby (zelenjavna semena) Vrečice Royal Seeds Herbal Line (zeliščna oz. začimbna semena) NOVO 2015 Vrečice Royal Seeds Tomato & Chili Line (semena paradižnikov in čilijev) NOVO 2015 Vrečice Royal Seeds Bio Line (ekološko pridelana semena) Travne mešanice semen Royal Seeds (semena za vrtno trato) NOVO 2015: EKO EMBALAŽA - PLASTIFICIRANA Z ZELENJAVNO PLASTIKO PRVI V SLOVENIJI Seme mora biti hermetično pakirano, da ohrani svoje lastnosti dlje časa. Običajno je pakirano v papirnato embalažo, ki je plastificirana. Mi pa prvi v Sloveniji pakiramo seme tudi v papirnate vrečice, ki so plastificirane z UNIKATNO in INOVA- TIVNO zelenjavno plastiko. Ta plastika je izdelana po najmodernejših proizvodnih postopkih iz zelenjave. Vrečice lahko recikliramo in so biorazgradljive, torej primerne za na kompost ali med biološke odpadke. Vrečice so označene z logom:

3 V svojem zelenjavnem vrtu želim preizkusiti čim več novih rastlin. Tako bo pestrejši, da o jedeh, čajčkih in šopkih sploh ne govorim. MOjI NAčRtI za LEtOšNjE vrtnarsko LEtO Lani sem se veliko pogovarjala z ljudmi, ki vrtnarijo. NEKAJ njihovih izkušenj je zajetih v tej brošuri in v letošnjem letu nadaljujem z vrtnarskimi klepeti. Lansko poletje me je z vremenom presenetilo. Ko začnem z vrtnarjenjem, ne vem, kakšno poletje me čaka, zato si vseeno posejem vse, kar si želim pridelati. Se bom že sproti prilagajala vremenu. Tudi letos kombiniram in preizkusim nove kombinacije vrtnin, cvetlic in vseh možnih zelišč skupaj na gredicah. Ne pozabim posejati zelenjave, ki jo imam v vrtu od jeseni do pomladi. Vem, da je kombiniran vrt lepši in bolj zdrav. Lansko leto ni bilo naklonjeno paradižniku. Zato bo pa letošnje! Vzgojim si čim več različnih paradižnikov iz semena. Različne sorte različno dobro prenašajo različno vreme. Torej ne glede na vreme, bom nekaj pridelala. S paradižniki pa posejem tudi kakšen peklensko pekoč čili, ki ga vzgajam v loncu. Bom URBANO VRTNARILA. Večje lonce, korita ali drugo embalažo bom napolnila z zemljo in v njih zasejala različno seme zelenjave in zelišč. Kot vsako leto bom EKOLOšKO VRT- NARILA: pravočasno sejala, upoštevala mešane posevke, uporabila različne zvarke, ki pospešujejo rast in odpornost ter ščitijo mojo zelenjavo pred napadi bolezni in škodljivcev, prekrivala tla, pazljivo zalivala in se veselila okusnih pridelkov. Zelenjavnemu vrtu bom posvetila več časa, v njem uživala, četudi ne bo vse rastlo po mojih pričakovanjih in celoten vrt bom malo dekorirala. Preizkusila bom nove jedi iz zelenjave in čaje ter napitke iz začimbnic in zelišč, ki sem jih pridelala na svojem eko-eko vrtu. Predvsem eksotične me vlečejo - torej čim več čutnija? Več časa za dobro užitkarsko hrano! SEMINA.SI SPLETNA STRAN Z letošnjim letom nas lahko spremljate na naši spletni strani: SEJMO.SI SPLETNA TRGOVINA SEMEN Vsa semena BZ Royal Seeds lahko kupite tudi preko spleta: 3

4 Vsebina KORENOVKE 5 Korenček 5 Redkvica in redkev 6 Kolerabica 6 Koleraba 6 Repa 7 Rdeča pesa 7 Krmna pesa 7 Zelena 8 Pastinak 8 SOLATNICE 8 Solata 8 Radič 9 Endivija 10 Motovilec 10 špinača IN BLITVA 11 PLODOVKE 13 Paradižnik 13 Jajčevec 14 Paprika in feferoni 14 Kumare 16 Bučke in buče 16 Lubenica 18 Melona 18 KAPUSNICE 18 Cvetača 18 Brokoli 19 Zelje 19 Rdeče zelje 20 Kitajsko zelje 20 4 Ohrovt 20 Brstični ohrovt 20 Krmni ohrovt 20 ČEBULNICE 21 Por 21 Čebula 21 STROČNICE 22 Fižol 22 Laški ali turški fižol 24 Limski fižol 24 Bob 24 Dolga vigna 24 Nizka vigna 25 Grah 25 Čičerika 25 Leča 26 Soja 26 OSTALE VRTNINE 27 Sladka koruza 27 Špargelj 27 ZAČIMBNICE IN ZELIšČA 28 HERBAL LINE 32 TOMATO & CHILI LINE 38 BIO LINE 42 CVETLICE 46 TRAVNE MEšANICE 54 LUNIN SETVENI KOLEDAR 58 PODATKI O SEMENU 64 DOBRI IN SLABI 66 SOSEDJE VRTNIN

5 Korenovke korenček Daucus carota L. Najbolje raste na lahkih peščenih in globokih tleh. Gredic NE gnojimo s hlevskim gnojem. Gnojimo spomladi s kompostom, lesnim pepelom ali kameno moko. Sejemo ga od začetka marca pa tja do junija. Pazimo, da ne sejemo pregloboko. Zelo dolgo kali: 3-4 tedne. Raste naj v mešanih posevkih s čebulo, solato, redkvico, grahom, porom, zeljem in paradižnikom. Najbolje kali, če ga sejemo skupaj s semenom kopra. Da pa bomo vedeli, kam smo sejali, ga sejemo skupaj s semenom redkvice. Rad ima globoka, vlažna, humozna, peščena tla. Odlično se obnese na visoki gredi. V času rasti gredico zastiramo, da ohranjamo korenine hladne in preprečujemo rast plevelom. Za zastirko so odlični listi špinače, ki nam raste povprek po vrtu. Korenčke lahko pulimo vse poletje tja do snega. Korenčke lahko tudi zamrznemo, vložimo ali konzerviramo kot korenjev sok. Odličen je v voku: se malo zmehča in napije z maščobo, tako da prebavimo več vitaminov, ki so topni v maščobah. Odličen je tudi za sočenje. NANTES 3 Srednje zgodnja sorta (100 dni). Oranžno rdeči koreni so lepe oblike, dolgi okoli cm, prijetnega okusa in lahko prebavljivi FLAKER Pozna sorta. Oranžno rdeči koreni so dolgi okoli cm, prijetnega okusa in lahko prebavljivi. KURODA Zgodnja sorta. Oranžno rdeči koreni so lepe oblike, dolgi okoli cm, hrustljavi in odličnega okusa. DOLGI TOPI BREZ STRŽENA Stara evropska sorta. Je pozen in zelo roden korenček. Dolgi koreni s topim vrhom. Odličen je svež, za vlaganje, zamrzovanje in za sočenje. RUMENI JAUNE DU DOUBS Pozna sorta rumenega korenja. Koren je velik (30 cm) in je primerne za svežo rabo, skladiščenje in krmo domačih živali. MINI KORENČEK CARACAS Je kratek koničast korenček. Dobra izbira za vzgojo na težkih tleh. Odličen tudi za setev v loncih kot BABY KORENČEK ali MINI KOREN- ČEK. Je sočne oranžne barve, hrustljav in okusen. Lahko ga tudi skladiščimo. Prvič ga redčimo-pulimo, ko je visok 2-4 cm in 2 tedna kasneje še enkrat. Končna razdalja med rastlinami naj bo 5-8 cm. Mlade izpuljene rastlinice pojemo v solati. VIJOLIČEN KORENČEK COS- MIC PURPLE Korenček, ki zbuja pozornost! Barva kože je svetlo vijolična, meso pa v intenzivnih odtenkih oranžne in rumene barve, kar mu daje poseben okus. Je enostaven za vzgojo. Prvič ga redčimopulimo, ko je visok 2-4 cm in 2 tedna kasneje še enkrat. Končna razdalja med rastlinami naj bo 8-10 cm. KORENČEK ATOMIC RED Dozori v ca. 75 dnevih po setvi. Je briljantno koralno rdeč korenček, unikatnega videza, s katerim dodamo barve v naše jedi. Je hrustljav, intenzivnega okusa, odličen surov in kuhan. Sorta je posebno bogata z antioksidantom likopenom, ki preprečuje nastanek raka. 5

6 Korenovke REDkvIcA Raphanus sativus L. Sejemo jo od maja do septembra. Ljubitelji naj jo sejejo vsakih 14 dni za celo poletje. Najbolje raste v mešanih posevkih s solato, korenčkom in paradižnikom ali na robu gredic. Potrebuje tla, pognojena s kompostom in vedno dovolj vlažna, zato da preprečimo napad bolhačev in da redkvice ne olesenijo. Ker hitro raste, jo je treba pravočasno redčiti. Redkvice pobiramo še mlade. NON PLUS ULTRA Zgodnja sorta. Okusne in sočne redkvice so velike, okrogle in intenzivno rdeče barve. FLAMBOYANT 3 Zgodnja sorta. Okusne in sočne redkvice so velike, podolgovate, rdeče z belim vrhom. REDkEvRaphanus sativus L. ČRNA REDKEV ZIMSKA ČRNA Črna, ploščato okrogla redkev ima belo meso prijetno pekočega okusa. Je zimska zelenjava, ki jo pobiramo pozno v jesen in jo tudi lahko skladiščimo. Sejemo jo julija. KORISTEN NASVET SUROVA ZELENJAVA Z OLJČNIM OLJEM ITALIJANSKA SPECIALITETA Na dolge rezine narežemo: korenje vseh barv, stebelno zeleno, koren zelene, rumeno kolerabo, kolerabico, redkev, repo, paradižnik, papriko, mlade bučke, solatne kumare, cvetačo, zelje, brokoli, ohrovt, por itd. (TOREJ VSE, KAR JEMO SUROVO). 6 V posodici zmešamo hladno stiskano oljčno olje, malo soli in popra. Poljubne koščke zelenjave pomakamo v olje in jo pohrustamo. Služi nam kot prigrizek med obroki, lahko med gledanjem televizije in kot predjed. ENOSTAVNO, OKUSNO ZDRAVO! kolerabica Brassica oleracea L. convar. acephala Nadzemno kolerabico gojimo v Evropi že stoletja. Je enostavna za vzgojo, sejemo jo od pomladi do poletja. Olesenelost preprečimo z rednim zalivanjem in prekrivanjem tal (mulč). Lahko jo presajamo po vsem vrtu, tako da zapolnimo prazna mesta. Naj raste v družbi s solato, fižolom, grahom, rdečo peso, porom, špinačo in paradižnikom. DUNAJSKA BELA Zgodnja sorta (40-55 dni). Gomolj je zeleno bel, ploščato okrogel, hrustljav in okusen. koleraba Brassica napus L. var. napobrassica (L.) Rchb. RUMENA Rumeno zelena koleraba s finim, rumenim, okusnim mesom, ki vsebuje veliko suhe snovi in lepo diši. Sejemo julija. Dozori okoli 90 dni po setvi. Primerna je za vzgojo v pozno jesen in se odlično skladišči. Nepogrešljiva za pripravo zelenjavnih juh. Je nezahtevna vrtnina.

7 REpA Brassica rapa L. KRANJSKA OKROGLA Zgodnja domača repa, ki hitro raste. Uporabljamo jo svežo, za kisanje ali skladiščenje. Je ploščato okrogla z rdeče vijoličnim vrhom. Dobro uspeva povsod, kjer ima dovolj vlage. Sejemo julija, pobiramo septembra, oktobra. KRANJSKA PODOLGOVATA Zgodnja domača repa, ki hitro raste. Uporabljamo jo svežo, za kisanje ali skladiščenje. Je podolgovata z rdeče vijoličnim vrhom. RDEčA pesa Beta vulgaris L. var. conditiva Zelo zdrava vrtnina, saj vsebuje veliko železa in silicija, zato naj bi jo imeli na jedilniku vsaj enkrat tedensko. Prenaša tudi hladnejše podnebje. Potrebuje rahla, hranljiva humozna in vlažna tla. Ne pozabimo je razredčiti. Mlade rastlinice pohrustamo surove, najbolje skupaj s solato v solatni skledi. Hvaležna bo za dognojevanje z rastlinsko prevrelko. Rdečo peso obvezno sočimo. EGIPTOVSKA Srednje zgodnja pesa, ploščato okrogle oblike, temno rdeče barve. CYLINDRA Srednje zgodnja pesa, podolgovata, temno rdeče barve brez kolobarjev. krmna pesa Beta vulgaris L. Krmna pesa je slovenska tradicionalna poljščina, namenjena za krmo domačih živali. Ni zahtevna poljščina, vendar bolje uspeva na območjih z več padavinami. Ustrezajo ji globoka, propustna in plodna tla dobre strukture. Založno gnojimo od konca februarja do srede aprila, tekom rasti pa od srede maja do konca junija. Odlično reagira na gnojenje s hlevskim gnojem. Količina dušika naj bo kg/ha, fosforja 150 kg/ha, kalija okoli 250 kg/ha. Tla, ki so siromašna z borom, je treba gnojiti z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo bor, posebno tam, kjer ne gnojimo s hlevskim gnojem. Sejemo jo v drugi polovici marca pa do konca aprila, ko se tla v setvenem sloju (2-3 cm) ogrejejo na 5 C. Količina semena za setev je kg/ha. Obvezno jo okopavamo in plevemo. Krmno peso poberemo pred jesenskim mrazom (konec oktobra do srede novembra), ker se zmrznjena v skladišču kvari. Korene očistimo in listje odsekamo/odrežemo. ECKENDORF Krmna pesa Eckendorf je oranžne barve in podolgovato valjaste oblike. Daje velike pridelke in ima visoko vsebnost suhe snovi, zato se odlično skladišči. BIKOR Srednje zgodnja pesa, podolgovato okrogle oblike, temno rdeče barve brez kolobarjev. 7

8 Korenovke Solatnice zelena Apium graveolens L. Izredno občutljiva vrtnina, ki zahteva veliko nege. Potrebuje veliko hranil in vlage, zato tla med rastlinami zelene prekrivamo in poleti v suši obvezno zalivamo. Na prosto jo presajamo maja (ne prej) in gomolje pobiramo oktobra. Sadike presajamo plitvo, drugače ne tvori gomolja. Sadimo jo na rob solatne in kumarične gredice. pastinak Pastinaca sativa L. PRAšKA Ima velik gomolj z belim in aromatičnim mesom. Uporabljamo tako gomolje kot liste. Veliki, krem beli koreni, dolgi do 40 cm, so rahlo sladki in imajo posebno aromo. Vsebujejo veliko vitaminov in mineralov. Uporabljamo jih kot korenček in korenasti peteršilj. Potrebuje humusna, hranljiva in vlažna tla. Prezimi. Korene kopljemo od jeseni do pomladi, če tla niso zmrznjena. Korene lahko tudi skladiščimo ali zamrznemo. SOLAtA Lactuca sativa L. Solata potrebuje sončno lego ter hranljiva in vlažna tla. Sejemo je večkrat zapored v razmiku enega tedna. Najbolje raste v mešanem posevku s korenčkom, špinačo in čebulo. Lahko pa jo presadimo kamorkoli na prazno mesto v vrtu (npr. med plodovke in kapusnice). Solate delimo na: mehkolistne glavnate solate ali puterice, krhkolistne glavnate solate ali ledenke, solate z odprto rozeto ali gentiline. Listi solate so lahko različnih barv ali oblik. MAJSKA KRALJICA Je zgodnja, poletna mehkolistna glavnata solata, ki oblikuje svetlo zelene in čvrste glavice. LJUBLJANSKA LEDENKA Poletna, domača, krhkolistna solata. Velike in kompaktne glave. Listi so bleščeče rumeno zelene barve. DALMATINSKA LEDENKA Domača, poletna, krhkolistna solata. Oblikuje velike in kompaktne glave. Listi so bleščeče temno zelene barve. UNICUM Poletna, domača, krhkolistna in izredno okusna solata. Oblikuje velike in kompaktne glave. Listi so bleščeče zelene barve z rjavo rdečimi pegami. GENTILINA DIANA Nova sorta solate, ki jo vzgajajo tudi profesionalni vrtnarji. Oblikuje velike kompaktne glavice s polodprto rozeto in svetlo zelenimi hrustljavimi listi. Prenaša poletno vročino in ne gre v cvet, zato jo lahko sejemo večkrat od pomladi do jeseni. CATALOGNA Posebna solata z zanimivimi krhkimi in zelo okusnimi kompaktnimi listi. Lahko trgamo posamezne liste (se obrašča) ali porežemo celo glavo z odprto rozeto. NE GRE V CVET, zato je primerna za vzgojo od pomladi do jeseni. Sejemo je večkrat zapored v razmiku enega tedna. 8

9 NANSEN Je zimska mehkolistna glavnata solata. Spomladi oblikuje rahle rumenkasto zelene glavice. Sejemo jo v zaporednih setvah od 15.8 do 15.9, tako da prezimi v različnih razvojnih fazah. KORISTEN NASVET HOTEL ZA ŽUŽELKE Naraven biotični ali organski zelenjavni vrt je bogat z žuželkami. Več kot imamo različnih žuželk v domačem vrtu, boljše bo ravnovesje med»škodljivimi«in»koristnimi«, manj agresivne bodo za naše vrtnine škodljive žuželke. Zato žuželkam postavimo HOTEL, ki ga naredimo sami ali pa ga kupimo. Ti hotelčki so zelo premišljeno narejeni, odvisno od tega, kakšen življenjski prostor potrebuje določena žuželka. POSAVKA Je zimska krhkolistna domača solata, ki spomladi oblikuje hrustljave rumeno zelene glavice z rdečim navdihom. Da bolje prezimi, jo prekrijemo s kopreno. Sejemo jo od srede avgusta do konca septembra. RADIč Cichorium intybus L. Potrebuje sončno lego in hranljiva, vlažna tla. Radič sejemo v vrste kamorkoli na prazne gredice na vrtu. Izberemo več sort, tako da ga imamo svežega z vrta celo leto. Spomladi si posejemo Verono in Tržaški solatnik, ostale pa poleti. Radič Palla Rossa 5-Mesola lahko sejemo še avgusta, saj prezimi. Jeseni moramo biti z radiči potrpežljivi, saj tvorijo glavice šele, ko je dovolj hladno. Je odlična in zdrava solata. Vsebuje zdravilno grenčino intybin, ki mu daje specifičen okus in pospešuje prebavo. BERIVKA Berivko sejemo od marca do avgusta v vrste in jo še mlado porežemo. Lahko jo redčimo in nekaj rastlin pustimo, da razvijejo hrustljavo glavico. MEšANICA SOLAT ZA»BABY LEAF«Mešanica semen solat je sestavljena iz 4 sort solat z različnimi oblikami in barvami listov. Sejemo večkrat na leto (na prosto, pod tunele ali v rastlinjake) in redno režemo mlade, sveže, sočne lističe za v solato. Posejemo kjer imamo prostor. PALLA ROSSA 3 jesenski radič Jeseni, odvisno od vremena, oblikuje vinsko rdeče glavice. Ne prezimi. PALLA ROSSA 5 MESOLA zimski radič Pozno jeseni in spomladi oblikuje vinsko rdeče kompaktne glavice. 9

10 Solatnice ENDIvIjA Cichorium endivia L. Endivija bo hvaležna za sončno lego in vlažna ter hranljiva, rahla tla. Sejemo jo poleti za zgodnjimi kapusnicami, grahom, nizkim fižolom, zg. krompirjem, čebulo in rdečo peso. Kasneje jo razredčimo in presajamo. Odlična poznojesenska zelenjava. CASTELFRANCO jesenski radič Jeseni, odvisno od vremena, oblikuje pegaste vinsko rdeče glavice. Ne prezimi. BIANCA INVERNALE zimski radič Pozno jeseni in spomladi oblikuje zelene kompaktne glavice. Prezimi. PAN DI ZUCCHERO jesenski radič Jeseni, odvisno od vremena, oblikuje velike podolgovate zelene glave. Ne prezimi. VERONA celoletni radič To je radič, ki ga sejemo že od pomladi naprej na gosto in do jeseni režemo njegove zelene liste, ki se obraščajo. Jeseni ga razredčimo, in pozno jeseni in spomladi bo oblikoval kompaktne ovalne temno rdeče glavice. Odličen tudi za siljenje. TRŽAšKI SOLATNIK celoletni radič Sejemo ga celo leto in tudi mlade okusne liste režemo celo leto. Po rezi se obraste. Nezahteven radič in obvezen v vsakem zelenjavnem vrtu! 10 DEČJA GLAVA Je srednje zgodnja endivija za vzgojo od poznega poletja do pozne jeseni. Ne prezimi. Oblikuje velike kompaktne rozete z rumeno zelenim osrčjem. MALAN Odlična endivija, ki oblikuje cm velike rozete, s kompaktnim osrčjem zelene barve. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni jo pridelujemo na prostem, v rastlinjakih in tunelih pa pozimi ter zgodaj spomladi. ENDIVIJA CORNET DE BORDEAUX Je stara francoska sorta. Valoviti listi oblikujejo rahlo glavico, ki je v obliki korneta. Listi, ki so debeli, masleno rumeno do zelene barve, so večji od nam znanih endivij in izredno dobrega sladkastega okusa. Lahko režemo še mlade liste, ker se obraste ali pa jo pustimo, da se razvije do polne velikosti. Je za jesensko in zimsko pridelavo, saj prenaša nizke temperature. Posebno dobro se pozimi obnese v folijskem tunelu. MOtOvILEc Valerianella locusta L. Sejemo ga od srede avgusta do konca septembra in to enakomerno po vsej površini ali v vrste (lažje okopavamo). Setveno površino rahlo prekrijemo z zemljo ali slamo, zato da ga do kalitve senčimo in skrbimo za enakomer-

11 Solatnice Špinača in blitva no vlažnost. Liste trgamo posamič ali pa porežemo celo rozeto in pustimo, da poženejo novi listi. Da bolje prezimi, ga prekrijemo s kopreno ali smrečjem. Ne mara plevelov, zato ga redno plevemo. HOLANDSKI Okusen zgodnji motovilec, ki oblikuje velike rozete z velikimi, širokimi, rahlo hrapavimi listi. LJUBLJANSKI Domači, okusen, zgodnji motovilec, ki oblikuje velike rozete s srednje velikimi, dolgimi, in gladkimi listi. VERTE DE CAMBRAI v tipu ŽLIČARJA Okusen motovilec, ki oblikuje velike rozete s srednje velikimi, ovalnimi, temno zelenimi listi. špinača Spinacea oleracea L. Najbolje jo bomo izkoristili, če jo bomo sejali spomladi in jeseni povsod po vrtu, na prazne gredice ali na prazna mesta med že rastoče vrtnine. Zgodaj spomladi, ko posejemo prve vrtnine, vržemo vmes še nekaj semen špinače. Ker njene korenine izločajo saponine, ki spodbujajo rast vseh vrtnin in pospešujejo godnost tal, dobro vpliva na vse vrtnine. Njene liste pa uporabljamo kot zastirko, površinsko kompostiranje in za zeleno gnojenje. Vonj špinače odvrača škodljivce, posebno bolhače. Njene korenine vedno puščamo v tleh. Pri setvi moramo upoštevati samo to, da špinača ne sme rasti v zemlji, ki je bila pognojena s svežim hlevskim gnojem. Če torej špinače ne pojemo, jo sigurno na več načinov porabimo v zelenjavnem vrtu. Špinačo uživamo surovo ali kuhano neposredno z vrta. MATADOR Hitro rastoča sorta, primerna za jesensko in pomladansko setev. Ima velike, temno zelene, svetleče liste, bogate z vit. C in železom. blitva ALI MANgOLD Beta vulgaris L. ssp. vulgaris Blitva velja za delikatesno zelenjavo. Poznajo jo na Primorskem, vendar odlično raste tudi v celinskem, hladnejšem podnebju. Stebla s»špargljastim«okusom kuhamo na pari. Liste uporabljamo kot špinačo. Vsebuje veliko vitaminov A in C ter kalija, mangana, železa in kalcija. Primerna za vzgojo v rastlinjakih, tunelih in na prostem. Zelo lepa in uporabna je tudi v okrasnih loncih. Odlično prezimi. Liste trgamo, saj se obrastejo. Potrebe po hranilih na 100 m 2 : 1,2 kg N, 1,2 P 2 O 5 in 2,4 kg K 2 O (kot kalijev klorid). Je nezahtevna vrtnina. Bo hvaležna za vlažna tla. SREBRNOLISTNA Je hitro rastoča sorta (60 dni). Temno zeleni listi imajo bela listna rebra in bele listne peclje. PISANOSTE- BELNA ARCOBA- LENO MIX Oblikuje stebla in rebra RAZLIČNIH BARV z velikimi zelenimi listi. Zelo lepa tudi v okrasnih loncih. Barvite rastline so v vrtu zelo dekorativne. 11

12 KORISTEN NASVET ZELENJAVA V POSODAH URBANO VRTNARJENJE Kaj potrebuje zelenjava v loncih: SONCE Da bo zelenjava obrodila, kot je treba, potrebuje dnevno najmanj 6 ur direktnega sonca, predvsem čez opoldne. Izjema sta špinača in solata. Zato jima izberemo bolj senčno lego na terasi ali balkonu. PRAVI LONEC Naj bo čim večji, spodaj naj ima drenažne luknje in po možnosti podstavek. Za zelenjavo so primerni tudi plastični lonci, večje plastične vreče. Bodimo EKO, reciklirajmo in posadimo zelenjavo kamorkoli, kar drži zemljo in ima spodaj luknje za odtok odvečne vode. KVALITETNA ZEMLJA Kupimo kvalitetno zemljo oz. substrat (najbolje univerzalni ali za zelenjavo). VODA, VODA Zemlja, kje raste naša zelenjava, se ne sme izsušiti, zato jo je treba pravilno in redno zalivati. Poznavalci si omislijo kapljično namakanje tudi na balkonu ali terasi. GNOJENJE Kupimo ustrezna gnojila in redno gnojimo (sledeč navodilom). ZELENJAVA ZA V LONCE - VSO zelenjavo si lahko posejemo in vzgajamo v loncih. Zakaj naj bi si vzgojili zelenjavo na balkonu ali na terasi: Smo samooskrbni. Izkoristimo prazen prostor na balkonu in terasi. Polepšamo si balkon in teraso ozelenimo. Imamo svežo zelenjavo pri roki in jo pobiramo v najboljšem času za uživanje. Domača zelenjava je seveda okusnejša. Ne uporabljamo pesticidov. Smo v trendu: pridelujemo in jemo lokalno hrano, torej se obnašamo ekološko. Izkoriščamo sončno energijo, ki se v rastlini pretvori v hrano, se obnašamo ekološko. Preizkušamo nove vrste zelenjave in zelišč. Je še kaj lepšega? Prihranimo denar. 12

13 Plodovke paradižnik Lycopersicon eculentum MILL. Potrebuje veliko sonca, bogato gnojena tla in dovolj vode. Gnojimo obilno, lahko s kompostom, hlevskim gnojem ali organskimi gnojili. Gnojimo mesečno od začetka cvetenja do konca zorenja. Potrebe po hranilih na 100 m 2 : 0,6 kg N, 0,3 kg P 2 O 5 in 0,9 kg K 2 O. Raste naj ob opori (plastične ali bambusove palice). Dobri sosedje: zelje, peteršilj, grah, zelena, por, špinača, kapucinka. Paradižnik redno zalivamo. Ga zastiramo, zato da ne raste plevel in zemlja ostaja vlažna. Mešani posevek: nizek fižol, korenček, kapusnice, por, pastinak, peteršilj, solata, radič, zelena, špinača, čebula, sladka koruza, česen in kapucinka. ZDRAVI BREZ ŠKROPLJENJA Paradižnik sadimo vsako leto na isto mesto v gredi. Izberemo mu sončno in toplo lego. Prednost ima tisti del vrta, ki je najbolj zaščiten pred dežjem. Da ga zaščitimo pred plesnijo, ki ga napade v vlažnih poletjih, rastline prekrijemo, vendar tako, da imajo veliko prostora (zraka) in svetlobe. Folija, ki ne prepušča dežja naj bo napeta v čim večjem oboku nad rastlinami, tako da imajo paradižnikove rastline veliko prostora za rast. Vsak dan pregledujemo rastline in vse liste, na katerih se začnejo pojavljati sivo zelene pege, odtrgamo in uničimo (najbolje, da jih sežgemo). PARADIŽNIK V POSODAH Ne pozabimo, da paradižnik zelo dobro uspeva v posodah. Izkoristimo to njegovo lastnost in si z njim»polepšajmo«terase in balkone. Vonj paradižnika odganja muhe! SADIKE SADIMO POŠEVNO IN GLOBOKO Paradižnikovo sadiko sadimo čim globlje, kajti iz stebla poženejo stranske korenine. Več, ko ima rastlina korenin, močnejša bo in bolj zdrava. POZOR TEMPERATURA! Paradižnik ne nastavlja plodov pri temperaturi pod 13 C in nad 32 C. ČEŠNJEVI Majhni češnjevi plodovi so idealni za zamrzovanje. Se ne sprimejo in jih posamezne po potrebi jemljemo iz vrečke. Tako jih celo zimo dodajamo omakam, juham in drugim jedem. Prav tako so majhni češnjevi paradižniki primerni za na pot, ker jih shranimo v posodah in cele pojemo. Osvežijo nas, ne da bi se zmočili z njihovim sokom. VOLOVSKO SRCE Je pozna, visoka in bujna sorta. Veliki (800 g) plodovi so značilne srčaste oblike, svetleče nežno rdeče barve, zelo mesnati, sočni in izredno okusni. Niso primerni za transport. SAINT PIERRE Rodna visoka sorta. Plodovi so rahlo ploščato okrogli, gladki, težki okoli 200 g, izrazito sladkastega in prijetnega okusa. Uživamo svežega v solatah in omakah ter iz njega pripravljamo sokove in koncentrate. 13

14 Plodovke NOVOSADSKI JABUČAR Domača visoka sorta. Veliki okrogli plodovi ( g) svetleče rdeče barve so zelo okusni. FINNY F1 paradižnik v grozdu Visok (indeterminanten), odporen, zelo roden in zdrav paradižnik. Ima okrogle, intenzivno svetleče rdeče, okusne plodove, težke okoli 120 g. Za vzgojo na prostem, v tunelih in rastlinjakih. CHERRY BALL F1 paradižnik češnjevec Visok (indeterminanten), srednje zgoden, odporen, zelo roden paradižnik češnjevec, ki se dobro prilagaja različnim klimatskim in vremenskim razmeram. Ima okrogle, svetleče rdeče okusne plodove, težke okoli 20 g. Za vzgojo na prostem, v tunelih in rastlinjakih. Uporabljamo svežega in zamrznjenega. HEINZ 1370 nizek paradižnik Nizek ali determinanten paradižnik. Plodovi so gladki, okrogli, iz 4-6 prekatov, težki okoli 180 g in zelo mesnati. Dozorijo v okoli 90 dnevih po presajanju. Odlični sveži ali za pripravo kečapa, omak in sokov. Plodovi ne pokajo. RIO GRANDE nizek pelat Avtentična italijanska sorta paradižnika, udomačena tudi že v naših krajih. Nizek (determinanten) paradižnik. Plodovi so gladki, podolgovati (8 cm dolgi), težki g, lepe temno rdeče barve. Dozorijo v okoli 120 dnevih po presajanju. Rastlina je močna, obilno rodi in je dobro odporna na bolezni. Odličen PELAT za svežo rabo, kuhanje (omake), konzerviranje in sušenje. 14 jajčevec Solanum melongena L. VIOLETTA LUNGA Plod je podolgovato hruškaste oblike, dolžine okoli 20 cm, črno vijoličen in svetleč ter ima čvrsto zeleno belo meso. Dozori v okoli 80 dnevih po presajanju. Zahteva s hlevskim gnojem pognojena tla, veliko vode in sončno lego. Odlično bo uspeval v plastičnem tunelu in rastlinjaku. paprika IN feferoni Capsicum annuum L. Potrebuje sončno lego, vlažna tla, obilno pognojena s kompostom ali hlevskim gnojem. Gnojimo mesečno, od začetka cvetenja do konca zorenja. Potrebe po hranilih na 100 m 2 : 0,7 kg N, 0,25 kg P 2 O 5 in 1,1 kg K 2 O. Gredice paprike redno zastiramo, med poletjem dodatno gnojimo z rastlinsko prevrelko in v suši redno zalivamo. Pred setvijo seme čez noč namočimo v vodi. Rastlinam lahko nudimo oporo (mreža). Prvi plod odstranimo, da ne zavira rasti. Plodove kasneje redno trgamo, da nastajajo novi. Mešani posevek: posamezne rastline lahko posadimo v gredice korenčka in zelja ter ob paradižnik. šorokšari Domača, srednje pozna sorta, tip»babure«. Plodovi so sočni, srednje veliki, tipično mlečno bele do rumene barve. Odlična za svežo porabo, polnjenje in vlaganje. KALIFORNIJSKO ČUDO Tip babure. Je srednje pozna sorta. Plodovi so sočni, srednje veliki, zeleni in rdeči. Odlična za svežo porabo.

15 KORISTEN NASVET ELEGANTNO OKOPAVANJE Saj vem, motika je naše najljubše delovno vrtno orodje. Moje tudi. Vse delam z motiko. Vendar bi bilo dobro tole navado spremeniti, predvsem pri okopavanju. Z motiko zamahujemo in krivimo hrbtenico (težaško delo), popolnoma razbijemo zemljo in jo potem še teptamo. Vzemimo si raje posebno motiko z ravnim rezilom na dolgem ročaju,»vlečno motiko«. Poglej slikico zgoraj! Ko delamo z njo, hodimo ritensko in prekopane zemlje ne teptamo, jo dvignemo samo do višine kolen in potegnemo, skratka ne zamahujemo. Držimo se naravnost in ne krivimo hrbtenice. Bistvo tega je, da zrahljamo in prezračimo vrhnjo plast zemlje, prekinemo dotok vode po kapilarah iz globine in odkoreninimo plevel! Na tak način lahko okopljemo poleti vrt vsakih 14 dni. Z ostrejšim rezilom je delo lažje in hitrejše. Če se nastavek na lesenem ročaju razrahlja, ga postavimo za dva dni v vodo. Les nabrekne in nastavek je spet trdno nastavljen. PAPRIKA KUR- TOVSKA KAPIJA Domača, srednje pozna (125 dni) podolgovata in zelo rodna paprika: plodovi so bočno sploščeni, zelene in intenzivno RDEČE barve. Primerna za svežo rabo, pečenje in vlaganje. SLONOVO UHO Je sladka paprika»ajvaruša«z velikimi in mesnatimi plodovi, ki na rastlini visijo. Zelena barva se v zrelosti spremeni v rdečo. Težka je 150 g pa do 250 g. Je odporna na bolezni in daje stabilne pridelke. Za svežo rabo, pečenje in pripravo ajvarja. BOTINEČKA ŽUTA Tip paradajz paprike. Je domača, srednje pozna sorta (110 dni). Plodovi so sočni, srednje veliki, tipično mlečno bele do rumene barve. Okusna in dišeča paprika. Odlična za svežo porabo in vlaganje. Vsebuje dragocene vitamine, predvsem vitamin C in veliko mineralov. FEFERONI SLADKI Je sladek, dolg feferon (15 cm dolg, 2,5 cm v premeru) s tanko kožo. Svetlo zelena barva se v zrelosti spremeni v rdečo, oranžno ali rumeno. Rastlina je velika, kompaktna, močno rodna. Za svežo rabo, vlaganje in sušenje. Z dozorevanjem začne okoli 80 dni po presajanju. FEFERONI PEKOČI RUMENI ČILI Srednje zgodnja sorta (100 dni). So zelo pekoči, intenzivno rumeni feferoni, dolgi 7-11 cm. Uživamo jih sveže ali vložene. Lahko si jih vzgojimo tudi v okrasnih loncih kot balkonsko zelenjavo. 15

16 Plodovke kumare Cucumis sativus L. Kumare potrebujejo dobro gnojena tla, zato jih pred sajenjem obilno pognojimo s kompostom ali hlevskim gnojem. Tekom rasti jih dognojujemo s hlevskim gnojem ali kakšnim drugim gnojilom. Dobro rastejo samo, če imajo dovolj toplote in vlage, zato tla okoli njih obvezno prekrijemo z rastlinskimi ostanki, slamo ali črno folijo. Hvaležne nam bodo za zavetrje. Ker so popenjavke, jih napeljemo na plastično mrežo. Take so tudi bolj zdrave in dlje časa rodijo. Ob kumarični vrsti obvezno posadimo različne bazilike, saj privabljajo čebele in pospešujejo rast, ter zeleno in koper. Tudi solata je dober sosed kumaram, saj kumare sadimo ob solato, ko je le ta že večja in mladim rastlinicam kumar nudi zavetje. Solato kmalu poberemo in tako imajo kumare dovolj prostora za nadaljnjo rast. DARINA F1 Odličen in uveljavljen evropski hibrid solatnih kumar, zelo dolgotrajno roden in odporen na bolezni. Plodovi so zelo okusni. Za pridelavo na prostem, v tunelih in rastlinjakih. DOLGE ZELENE Klasične solatne kumare. TASTY KING F1 HOLANDSKI TIP To je zgodnji holandski tip solatnih kumar, ki so poznane po prijetnem in odličnem okusu in izredno dobri prebavljivosti. Kumare so temno zelene, gladke in dolge okoli 25 cm. Lahko jih gojimo od zgodnje pomladi do pozne jeseni na prostem, v tunelu in v rastlinjaku. So tolerantne na bolezni ter odporne na vročino. Zelo enostavne za vzgojo in odlično rodijo. 16 MARKETER Klasične solatne kumare. LEVINA F1 ZA VLAGANJE Odlične, hrustljave kumarice za vlaganje. Hibrid je odporen na bolezni. Redno obiramo, saj s tem pospešujemo nastanek novih plodov. Za pridelavo na prostem, v tunelih in rastlinjakih. PARIšKI KORNIšON ZA VLAGANJE Odlične, hrustljave kumarice za vlaganje. Redno obiramo, saj s tem pospešujemo nastanek novih plodov. Za pridelavo na prostem, v tunelih in rastlinjakih. bučke Cucurbita pepo L. cukini in patišonke rastejo na grmičkih blagega okusa se ne skladiščijo IN buče Cucurbita maxima L. in Cucurbita moschata L. vrtne buče, jedilne buče ali ZIMSKE BUČE rastejo na dolgih poganjkih so različnih oblik, barv in okusov se odlično skladiščijo Vzgoja je enostavna: sončna lega z veliko sonca, hranil in vlage. Obilno gnojimo, zalivamo pod list in tla prekrijemo s slamo ali ostalimi rastlinskimi ostanki.

17 Pazimo, da imajo dovolj prostora za rast. Če smo na tesnem s prostorom, si popenjave buče napeljemo na ograjo ali pa jih posadimo na enega od kompostnih kupov. Obvezno naj rastejo v mešanem posevku s fižolom, koruzo, kapucinko in cvetlicami, ki privabijo čebele (npr. sončnica, boreč, cinije, koriander). Bučke redno trgamo, da rastejo nove, buče pa pobiramo šele jeseni, ko dozorijo in jih skladiščimo do pomladi. Potrebe po hranilih na 100 m 2 : 1,5 kg N, 0,6 kg P 2 O 5 in 2 kg K 2 O. GREYZINI F1 - BUČKE Bučke so svetlo zelene z belimi in zelenimi progami. DIAMANT F1 - BUČKE Bučke so temno zelene. INDATLAN FEHER - BUČKE Bučke so zelenkasto bele. BIANCA DI TRI- ESTE BUČKE Bučke so zelenkasto bele. Užitne so v vseh velikostih. Trgamo čim mlajše zato, da pospešimo tvorbo novih cvetov in plodov. Rastejo na grmičku. SOLEIL F1 - RUMENE BUČKE Plodovi so atraktivne rumene barve, cilindrični in rastejo na kompaktnem in bujnem grmičku. So tolerantne na pepelovko, zato bujno in dolgo rastejo. Odlične za pripravo solat, juh, omak in jedi s testeninami, saj pri kuhanju obdržijo svojo intenzivno barvo in polepšajo jedi. HOKKAIDO UCHIKI KURI - BUČA Hokkaido so odlične zimske buče, oranžne barve in rahlo hruškaste oblike, težke 1,5-2,5 kg, z oranžno rdečim mesom. Za zelenjavne jedi in kruh. So tudi zelo dekorativne. BUTTERNUT WALTHAM - BUČA Zimska buča, katere oranžno meso ima sladkast okus po lešnikih. MUšKATNA BUČA Velike, rebraste, ploščato okrogle buče, težke 5-25 kg z oranžnim, sladkim in okusnim mesom so primerne za pripravo različnih jedi. Jeseni oz. šele v času skladiščenja, se zeleni plodovi obarvajo oranžno rumeno. CONNECTICUT FIELD - BUČA Je velika, svetlo oranžna buča z rumenim, sočnim mesom in tehta 7-11 kg. Meso je primerno za prehrano ljudi in živali. Buče, tipične za noč čarovnic. Dozorijo v približno 110 dnevih po setvi. ATLANTIC GIANT BUČA Velika, ovalno okrogla, rahlo rebrasta in gladka, rumene barve s sivim navdihom. Meso je rumeno. Dozori v dnevih po presajanju. Odlična v kulinariki, za krmo in okras. Lahko doseže težo do 100 kg. 17

18 Plodovke Kapusnice LubENIcA Citrullus lanatus (Thunb.) Matsum et Nakai CRIMSON SWEET Srednje pozna sorta (90 dni). Plodovi so okrogli, svetlo zeleni s temnimi progami in težki 9-11 kg ter imajo sladko in sočno temno rdeče meso. Primerna za vzgojo pod tuneli in na prostem. Odporna sorta, dobro prenaša transport. Le za tople in sončne lege ter globoka, topla tla, pognojena s hlevskim gnojem. MELONA Cucumis melo L. ANANAS Srednje zgodnja sorta (90 dni) za pridelavo v tunelih in na prostem. Melone so ovalne, težke 1,5-2,0 kg, rumeno mrežaste z okusnim sladkim in aromatičnim oranžnim mesom. Potrebuje veliko toplote, vlage in gnojena tla. KORISTEN NASVET ZELENJAVNI ČATNI (CHUTNEY) Čatni (chutney) izvira iz Indije in preseneča z mešanim kislim, sladkim, slanim ter pekočim okusom. Jemo ga kot dodatek k zelenjavnim in mesnim jedem. Osnova sta zelenjava ali sadje, ki se jim doda različne začimbe: korijander, kurkuma, kari, kumina, sladkor, cimet, kokos, meta, čili, limona, limeta itd. Olje in kis se dodajata samo zaradi konzerviranja. Je izrazitega okusa, zato jedce ne pusti ravnodušne: ali nam je všeč ali pa sploh ne. Nenavadne in na prvi pogled nezdružljive kombinacije marsikdaj presenetijo in v nas prebudijo ustvarjalno žilico. V bistvu je to idealen in ustvarjalen način konzerviranja domače vrtne zelenjave! ČATNI IZ PARADIŽNIKA IN BUČK Sestavine: 700 g čvrstih paradižnikov, 600 g bučk (cukini), 300 g čebule, 3 stroki česna, 2 feferona (sladko ali pekoče; po želji), 3 jedilne žlice gorčičnega se- 18 mena, 300 ml jabolčnega kisa, 1 palčka cimeta, 1 jedilna žlica soli, 500 g sladkorja, 10 nageljnovih žbic, 3 jedilne žlice peteršilja, 3 jedilne žlice bazilike, 2 jedilni žlici origana, 2 jedilni žlici luštreka. Priprava: Paradižnike na vrhu križno zarežemo, na kratko potopimo v vrelo vodo in jih nato olupimo. Potem jih razrežemo, odstranimo semena in narežemo na kocke. Bučke, čebulo, česen in feferone narežemo na drobno. Gorčična semena na hitro prepražimo in dodamo kis, sladkor, cimet, sol in nageljnove žbice ter pustimo, da zavre. Dodamo narezan paradižnik, bučke, čebulo, česen in feferona ter počasi kuhamo. Na koncu dodamo še narezane začimbe (peteršilj, bazilika, origano, luštrek). Vse skupaj še enkrat zavremo in nato prelijemo v čiste in razkužene kozarce, ki jih neprodušno zapremo. cvetača Brassica oleracea L. var. botrytis Cvetača bo dobro rastla tam, kjer je dovolj vlage in ni prevroče. Potrebuje veliko hranil, zelo nam bo hvaležna za kompost. Dobri sosedje v mešanem posevku: paradižnik, zelena (rastoč skupaj bosta obe vrtnini dali boljši pridelek), nizek fižol in facelija. Slabi sosedje: krompir, ostale kapusnice in čebula. SNEŽNA KEPA / SNOWBALL Srednje pozna ( dni), bela, okrogla in kompaktna cvetača. Poletne

19 vročine ne prenaša najbolje in težko oblikuje rožo, zato jo vzgajamo spomladi in jeseni. CVETAČA FUJIYAMA F1 Odličen hibrid cvetače, ki dozori v okoli 60 dnevih po presajanju. Oblikuje lepe, snežno bele rože, težke okoli 1,2-1,5 kg. Rodi zanesljivo in obilno. Za poznopoletno in jesensko pridelavo. brokoli Brassica oleracea L. var. italica ENA NAJBOLJ ZDRAVIH VRTNIN, KI BI JO MORALI REDNO UŽIVATI. Je okusen in bogat z vlakninami, minerali ter vit. C in A. Seme posejemo v zabojčke 5-7 tednov pred presajanjem na prosto. Lahko pa tudi sejemo na prosto (od marca do junija), takoj ko lahko obdelujemo vrtna tla. Presajamo od aprila do julija na razdaljo 40x50 cm. Ko tik pred cvetenjem odrežemo glavno mesnato rožo, zrastejo stranske, manjše. Tako nas čarobni brokoli zalaga z okusnimi rožami celo poletje do pozne jeseni. Na Primorskem tudi pozimi. Za zimo rože lahko zamrznemo. Dober sosed je zelena. Brokoli ima rad svetlobo in veliko vlage, zato suha peščena tla niso primerna za vzgojo. Pomembno: ob presajanju sadimo sadike tako globoko, da se listni peclji spodnjih listov dotikajo tal. Tako zaščitimo koreninski vrat in spodbudimo rast korenin. CORVET F1 Oblikuje veliko sivo zeleno rožo. Ko jo odrežemo, požene manjše stranske, ki jih režemo pozno v jesen. Glede okusa in vsebnosti vitamina (predvsem C vit.) brokoli prekaša cvetačo. Optimalna temperatura za rast je o C, zato uspeva od pomladi do zgodnjega poletja in poznega poletja v zimo. zelje Brassica oleracea L. convar. capitata (L.) Alef. Zelje bo dobro raslo tam, kjer je dovolj vlage in ni prevroče. Potrebuje veliko hranil, zelo nam bo hvaležno za kompost. Jeseni prenese nekaj mraza. Najbolje ga prezimimo v dobri kleti v lesenih gajbicah z ali brez glavne korenine. Dobri sosedje v mešanem posevku: nizek fižol, grah, korenček, solata, zelena, paradižnik, facelija, kamilica, kumina (izboljšujeta aromo). Slabi sosedje: česen, ostale kapusnice, čebula. ZA ZGODNJE ZELJE: za sadike sejemo v začetku aprila v toplo gredo, ogrevan rastlinjak ali na okensko polico in to 0,3-0,5 g na 10 m 2. Na prosto presajamo aprila in maja na razdaljo 50 x 60 cm. Glave pobiramo junija in julija. ZA POZNO ZELJE: za sadike sejemo v začetku maja na prosto in to 0,3-0,4 g za na 10 m 2. Presajamo maja in junija na razdaljo 50x60 cm. Glave pobiramo od septembra do novembra. NEW MIRODI- MARU F1 Zgodnje (65-70 dni), zelo odporno zelje z okroglimi, modro zelenimi in okusnimi glavami, težkimi okoli 1,5 kg. Uporablja se sveže. Se odlično prilagaja različnim klimatskim in vremenskim razmeram. DITMAR Srednje zgodnje zelje (90 dni) s sploščeno okroglimi, rumeno zelenimi, okusnimi glavami. Se uporablja sveže. Je tradicionalna evropska sorta. FUTOšKO Srednje pozna DOMAČA sorta ( dni). Ima sploščeno okroglo glavo, težko okoli 2-3,5 kg in je posebne zelene barve. Je odlično zelje za svežo porabo in kisanje. 19

20 Kapusnice SLAVA Je srednje pozna sorta (120 dni). Glave so ploščato okrogle in se uporabljajo sveže ali pa za kisanje. VARAŽDINSKO Pozna DOMAČA sorta zelja (140 dni). Srednje velike glave so ploščato okrogle, posebne rumeno zelene barve in imajo fine tanke liste, zato je zelje odlično za kisanje in skladiščenje. RDEčE zelje Brassica oleracea L. convar. capitata (L.) Alef. ROXY Pozno rdeče zelje (140 dni) s pokončno okroglo vijolično rdečo glavo, težko okoli 1,6-2 kg. Uporabljamo ga svežega ali pa ga skladiščimo. kitajsko zelje Brassica pekinensis L. YUKI F1 Zgoden hibrid, ki 70 dni po presajanju oblikuje lepe kompaktne glave, težke okoli 2 kg. Je blagega in svežega okusa ter lepega izgleda. Odličen za kuhanje in surov v solatah. Je enostaven za vzgojo. Potrebuje humusna, hranljiva in vlažna tla. Mešani posevek: dobro raste v družbi s fižolom, grahom, kolerabico in špinačo. 20 OhROvt Brassica oleracea L. convar. capitata (L.) Alef. VERTUS Pozen ohrovt (140 dni) z okroglo, lepo zeleno glavo, težko okoli 1,8-2 kg. Se uporablja sveže ali pa se ga skladišči. Odličen za pripravo zelenjavnih jedi pozimi. brstični OhROvt Brassica oleracea L. var. gemmifera L. Alef. LONG ISLAND Pozna sorta (130 dni), srednje odporna na nizke temperature. Brstični ohrovt je visoko kakovostna zelenjava: bogat je s hranljivimi snovmi, je okusen, trpežen in odličen za zamrzovanje. Potrebuje vlažna in hranljiva tla. Pred zimo ga pognojimo z gnojili, ki vsebujejo veliko kalija. krmni OhROvt Brassica oleracea L. var. medullosa Je visoka rastlina (do 1,5 m) s strženastim steblom in številnimi velikimi sočnimi listi. Daje velike pridelke zelene mase, dobro prezimi in preko zime ostane zelen. Odličen je za voluminozno krmo od jeseni do pomladi (pokladanje ali paša). Primeren je tudi za podor. Iz sočnih listov si lahko celo zimo pripravljamo razne jedi.

21 Čebulnice por Allium porrum L. Rad ima peščena, rahla, hranljiva tla. Por sejemo na gosto, tekom leta ga redčimo in uporabljamo še mladega in svežega v kuhinji. Tako imamo por na voljo tudi poleti. Presadimo ga lahko na različna mesta v vrtu, saj je odličen sosed jagodam, korenčku, zeleni, paradižniku, solati in kapusnicam. CARENTAN Srednje pozen por, ki prezimi. Rad ima peščena, rahla, hranljiva tla. DOMAČI DOLGI Pozen jesenski por, občutljiv na mraz. Spodnji beli del stebla je zelo dolg (60 cm). čebula Allium cepa L. Čebula se dobro skladišči: spletemo pletenice in jo čez zimo obesimo v hladen, zračen, ne presvetel prostor. Sejemo jo v vrste in celo poletje počasi redčimo. Izpuljene rastline pojemo ali pa jih presadimo kamorkoli v vrtu, saj je čebula dober sosed kumaram, korenčku, solati, paradižniku in jagodam. PTUJSKA RDEČA Je srednje pozna sorta, ima ploščate čebule z rdeče-rjavimi ovojnimi luskami in rdečkastimi mesnatimi listi. Je ostrega okusa in se odlično skladišči. DOMAČA SORTA! Vsebuje zelo veliko askorbinske kisline: ta širi žile in raztaplja holesterol. HOLANDSKA RUMENA Je ploščato okrogla, slamnato rumena čebula blažjega okusa. Se dobro skladišči. KORISTEN NASVET DOMAČA VEGETA Potrebujemo: 1 kg rdečega korenja, 1 kg rumenega korenja, 1 kg rumene kolerabe, 1 kg pastinaka, 1 kg cvetače (po želji), 1 kg paradižnika, šop ali dva peteršilja (koren in liste), 3-4 gomoljne zelene z listi vred, 5 kosov srednje velike čebule, 1/2 kg česna, 4 stebla srednje velikega pora, dag soli. Priprava: vso zelenjavo zmeljemo v multipraktiku ali sekljalniku. Premešamo jo s soljo ter pustimo stati 24 ur (vmes nekajkrat premešamo). Naslednji dan zmes napolnimo v čiste kozarce in jih neprodušno zapremo. Shranimo jih v hladnem in temnem prostoru. Rok uporabe je 1 leto. Ko kozarec odpremo, ga hranimo v hladilniku. Mešanica je odličen dodatek različnim jedem: 1 žlička oz. po okusu. Če nam katera zelenjava ne ustreza, je v mešanico ne dodamo. 21

22 Stročnice fižol Phaseolus vulgaris L. Fižol potrebuje rahla, hranljiva in vlažna tla. Če je v času setve še hladno, setveno površino prekrijemo s kopreno ali pa ga sejemo v plastičnem tunelu. Temperatura tal za setev fižola mora biti nad 10 o C. Kot metuljnica se sam oskrbi z dušikom iz zraka, zato ga ne gnojimo s hlevskim gnojem. Gnojimo ga z mineralnimi gnojili v času cvetenja, ne prej. Okoli prekel položimo 8-10 cm zrn VISOKEGA FI- ŽOLA v 3 cm globoko jamico. V fazi cvetenja ga rahlo osujemo. Visoke in dekorativne fižolove "stene" uporabljamo kot zaščito pred vetrom, na primer za kumare. Dobri sosedje: paradižnik, kumare, kapucinka, zelje, solata, zelena in rdeča pesa. Šetraj v njegovi bližini ga varuje pred napadom uši. V suši ga zalivamo. BERGGOLD NIZEK za rumene okrogle stroke Zgoden fižol, ki dozori že okoli 60 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka in zelo bujna. Svetlo rumeni stroki so okrogli, okusni in niso nitasti. SUPERNANO GI- ALLO / NIZEK za rumene ploščate stroke Zgoden fižol, ki dozori že okoli 70 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka in bujna. Rumeni stroki so ploščati, okusni in niso nitasti. ČUDO PIEMONTA / NIZEK za pisane stroke in zrno VRHUNSKA SORTA! Je nizek in zgoden fižol, saj dozori v dnevih po setvi. Uživamo stroke 22 in zrnje. Ploščati, vijolično marmorirani in mesnati stroki so brez niti in izredno okusni. Pri kuhanju se obarvajo rumeno. Prenaša sušo. STAROZAGORSKI NIZEK za zelene ploščate stroke Zgoden fižol, ki dozori že okoli 60 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka in bujna, stroki so ploščati, okusni in niso nitasti. FRENCH NAVY NIZEK za zelene ploščate stroke PROFESIONALNA SORTA. Zelo zgoden fižol, ki dozori že okoli 50 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka in zelo bujna. Svetlo zeleni stroki so ploščati, dolgi cm, okusni in niso nitasti. HARVESTER SEL. SAVIO NIZEK za zelene okrogle stroke PROFESIONALNA SORTA. Zgoden fižol, ki dozori že okoli 60 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka, bujna in zelo zdrava. Zeleni stroki so okrogli, okusni in niso nitasti, dolgi cm. TOP CROP NIZEK za zelene okrogle stroke Zgoden fižol, ki dozori že okoli 60 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka, bujna in zelo zdrava. Zeleni stroki so okrogli, okusni in niso nitasti.

23 ČEšNJEVEC NIZEK za pisano zrnje Češnjevec je nizka in zelo rodna priznana evropska sorta za pridelavo pisanih zrn. Dozori že okoli 70 dni po setvi. BORLOTTO LINGUA DI FUOCO SEL. ESTREMO / NIZEK za pisano zrnje PROFESIONALNA SORTA. Je odličen fižol za pisano zrnje. Rastlina je robustna, kompaktna, zelo zdrava in rodna. Stroki so dolgi cm, imajo 7-8 ledvičastih pisanih semen. Z obiranjem strokov začnemo dni po setvi. Odličen fižol za vzgojo na prostem, v tunelih ter rastlinjakih. BORLOTTO LINGUA DI FUOCO VISOK za pisano zrnje Tradicionalna evropska sorta visokega fižola za pridelavo pisanega zrnja, v tipu Jabeljskega pisanca. Dozori v okoli 85 dni po setvi. BORLOTTO LIN- GUA DI FUOCO 3 SEL. EXTRA VISOK za pisano zrnje PROFESIONALNA SORTA. Je odličen fižol za stroke in pisano zrnje. Rastlina je robustna, kompaktna, zelo zdrava in potrebuje oporo. Stroki so dolgi cm, imajo 7-8 okroglih pisanih semen. Z obiranjem strokov začnemo ca. 80 dni po setvi. Odličen fižol za vzgojo na prostem, v tunelih ter rastlinjakih. KRIVČEK ANELLINO WAX YELLOW VISOK za rumene okrogle stroke Je bujen fižol za pridelavo okusnih okroglih, rahlo ukrivljenih rumenih strokov, ki niso nitasti. Z obiranjem strokov začnemo dni po setvi. KRIVČEK ANELLINO DI TRENTO VISOK za pisane stroke in zrnje Visok, bujno rastoč, ki dobro prenaša različne vremenske razmere. Stroki so ukrivljeni, okrogli, zeleni z vijoličnimi lisami (rahlo marmorirani). Uživamo zelo okusne stroke, ki niso nitasti in marmorirana zrna. JERUZALEMSKI VISOK za rumene ploščate stroke Je odličen domači fižol za pridelavo okusnih ploščatih rumenih strokov. Ker je to pozna sorta, začnemo z obiranjem strokov ca dni po setvi. MERAVIGLIA DI VENEZIA A GRANO NERO VISOK za rumene ploščate stroke Je bujen fižol za pridelavo okusnih, dolgih in širokih ter mesnatih ploščatih, rumenih strokov. Z obiranjem strokov začnemo dni po setvi. SUPERMACONI VISOK za zelene ploščate stroke Je bujen fižol za pridelavo okusnih velikih in mesnatih ploščatih, zelenih strokov. Z obiranjem strokov začnemo dni po setvi. FIŽOL COCO BLANC A RAMES VISOK za zelene ploščate stroke in bela okrogla zrna POPULARNA FRANCOSKA SORTA Visok fižol, bujno rastoč (2 m), ki dobro prenaša različne vremenske razmere. Stroki so ploščati in zeleni. V strokih je običajno 5-7 belih zrn. Uživamo mlade zelene stroke in bela zrna izrednega okusa. Zrna uživamo mlada in sušena. Primeren tudi za pasulj. 23

24 Stročnice LAškI ALI turški fižol Phaseolus coccineus L. EMERGO Dekorativen fižol, ki uspeva v slabših razmerah in slabih tleh. Ne prenaša previsokih temperatur, saj takrat odvrže cvetove, zato je odličen za sajenje na višjih, hladnejših legah. Ovija se okoli opore in oblikuje goste, zelene listne zavese in lepe metuljaste cvetove, tako v zelenjavnem vrtu, okrasnem vrtu ali v velikem okrasnem loncu. Uživamo mlade stroke in zrnje. Tudi za pasulj. LIMSkI fižol Phaseolus lunatus L. Visok, bujno rastoč (do 4 m), toleranten na vročino. V ploščatih, pribl. 7,5 cm dolgih strokih so velika, ploščata, ledvičasta, vijolično-bela semena. Semena imajo okus po kostanjih in masleno teksturo, zato je to idealen fižol za pripravo enolončnic. Semena uživamo sveža ali sušena. Zelo zdrav fižol (je izredno bogat z beljakovinami, vlakninami ter fosforjem in kalcijem). Potrebuje veliko toplote. Dobro prenaša krajša obdobja suše. Prenaša vse tipe tal. Posadimo 6 zrn okoli ene oporne palice. Ko je visok 15 cm, ga osujemo in tla zastremo. Lahko ga gojimo v velikih okrasnih loncih na vročih terasah. Potrebuje oporo. Stroke redno obiramo, ker s tem spodbujamo rast novih. bob Vicia faba L. SUPERAGUADULCE Bob je stročnica, ki zraste okoli cm. Strok je dolg 30 cm, v njem je 4-7 semen. Ker je odporen na mraz, ga sejemo čim bolj zgodaj spomladi, na Primorskem tudi jeseni. Vročina mu ne ustreza: cvetovi odpadajo in napadejo ga uši. Je odličen sosed solati, špinači, redkvici, zato ga sejemo skupaj s temi vrtninami. V vrtu njegov vonj odganja voluharja. Bob je eden izmed najboljših virov rastlinskih beljakovin.»doma«je ob Kaspijskem morju, v Perziji in Tibetu. V Evropi so ga gojili pred fižolom, koruzo in krompirjem. Potem pa smo nanj pozabili. Samo v južni Italiji je še vedno zelo popularen. Uživamo mlade zelene stroke, nedozorela semena (sveža ali zamrznjena) in tudi posušena velika semena. Svež bob kuhamo 15 minut, suho seme pa pred uporabo namakamo 10 do 12 ur, nato pa ga kuhamo 1 do 2 uri, v loncu na pritisk pa 35 minut. Lupina suhega boba je debela, zato je morda najbolje, če kuhanega pretlačimo. Vsekakor ima bob značilen, rahlo grenak okus. A z uporabo primernih začimb bomo to težavo omilili. DOLgA vigna Vigna unguiculata subsp. sesquipedalis L. Plezajoča tropska enoletnica. Ima 2-4 m dolge poganjke. V dnevih po setvi začnejo v paru rasti cm dolgi stroki. Najbolje je pobrati in kuhati še mlade in nezrele stroke. Uživamo jih surove ali kuhane. Uporabljajo jih v kitajski in malezijski kuhinji. Dolga vigna potrebuje veliko sonca in toplote. V deževnem in hladnem poletju slabo raste. V suši jo moramo redno zalivati. Je zelo občutljiva na nizke temperature. Zelo lepa tudi v okrasnih loncih na terasah in balkonih. 24

25 NIzkA vigna Vigna unguiculata subsp. unguiculata V 80 dnevih po setvi se na nizkem kompaktnem grmičku oblikujejo dolgi stroki z bež belim drobnim zrnom s črnim očesom. Najbolje je uporabiti še mlade in nezrele stroke, dolžine okoli cm. Uživamo jih surove ali kuhane. Uporabljajo jih v kitajski (»stir fries«) in orientalski kuhinji. Uživamo pa tudi zrna (podobno kot zrna ostalih stročnic). Redno gnojimo s kompostom in specializiranimi gnojili za vrtnine (stročnice). Potrebuje veliko toplote. Dobro prenaša krajša obdobja suše. Ko je visoka 15 cm, jo osujemo in tla zastremo. Lahko jo gojimo v okrasnih loncih. grah Pisum sativum L. Grah je OBVEZNA vrtnina vsakega zelenjavnega vrta: enostaven je za vzgojo, celo poletje uživamo sveža sočna zrna, celo zimo pa posušena ali zamrznjena. Pa še koristen je za vrtna tla, ker jih bogati z dušikom. Sejemo ga od marca do avgusta, čim pogosteje na različnih mestih v zelenjavnem vrtu. Ko so rastline velike okoli 15 cm, jih moramo osuti. Nudimo mu oporo. Dobri sosedje so korenček, kumare, solata, zelje in koper. Zgodnje in pogosto obiranje pospešuje tvorbo novih strokov. ČUDO AMERIKE Je zgodnji (ca. 65 dni) in nizki (40-50 cm) grah. Stroki so zeleni, dolgi okoli 6-7 cm, zrna nagubana. MALI PROVANSALEC Je zgodnji (ca. 65 dni) in nizki (45-50 cm) grah. Stroki so zeleni, dolgi okoli 5-6 cm, zrna okrogla in gladka. KELVEDON Je zgodnji (ca. 70 dni) in nizki (45-60 cm) grah. Stroki so temno zeleni, dolgi 6-7 cm, zrnje je oglato in nagubano. RONDO Je srednje zgodnji (ca dni) in visoki (80-90 cm) grah. Temno zeleni stroki, dolgi cm, zrna nagubana. SENATOR Je srednje zgodnji (ca. 80 dni) in srednje visoki ( cm) grah. Stroki so zeleni, dolgi 8-9 cm, zrna nagubana. TELEFON Telefon je srednje pozni (ca dni) in zelo visoki ( cm) grah. Stroki so temno zeleni, dolgi okoli cm, zrna nagubana. čičerika Cicer arietinum L. Plod je zelo kratek strok, bledo rumene barve in ima običajno dve veliki zrni. Pri optimalnih pogojih je lahko na eni rastlini tudi do 100 strokov. Redno jo gnojimo s kompostom in specializiranimi gnojili za vrtnine (stročnice). Prenaša vročino in sušo, saj oblikuje močan koreninski sistem, vendar jo v močni suši v fazi cvetenja in nastavljanja strokov zalivamo. V hladnem poletju slabše raste in dozoreva. Zrnje je izredno okusno in ga uživamo podobno kot fižol (kuhano). Odlična je tudi za kalčke. Suha zrna čičerike namočimo v hladni vodi za 24 ur. Nato jih speremo, odcedimo in stresemo v lonec z veliko vode, šopkom zelišč, čebulo in nekaj stroki česna. 25

26 Stročnice Ne solimo. Ko zavre, lonec pokrijemo. Kuhamo približno 2 uri, lahko tudi dlje. Zrna med kuhanjem večkrat poskusimo, da se ne razkuhajo. Ko je čičerika že mehka (ne sme izgubiti oblike in se spremeniti v pire), solimo. Počakamo 5 minut in odcedimo. Čičerika je tradicionalna osnovna hrana v Indiji in jugovzhodni Aziji. Od tam se je že davno razširila na Srednji Vzhod in nato še v druge sredozemske dežele, Alžirijo, Maroko, Španijo, Portugalsko. Najbolj znana jed iz čičerke je humus. LEčA Lens esculentum L. Leča je enoletna metuljnica, visoka cm s parno pernatimi listi. Cvetovi se razvijejo v pazduhah listov. Strok je majhen in vsebuje 1-3 majhna semena. Dozori v ca. 100 dnevih po setvi (ko se stroki obarvajo). Potrebuje veliko toplote. Dobro prenaša krajša obdobja suše. Prenaša vse tipe tal. Ko je visoka 15 cm, jo osujemo in tla zastremo. Lahko jo gojimo v okrasnih loncih. Leča vsebuje veliko beljakovin (esencialnih aminokislin), dobrih ogljikovih hidratov, do 2 % olja, vitamine iz skupine B, železo, kalcij, kalij, fosfor in cink. Je zelo aromatična in se uporablja predvsem za juhe, enolončnice, v solati in za kalčke. Zeleno lečo kuhamo od 30 do 40 minut. SOjA Glycine max. SEME NI GENSKO SPREMENJENO. Rada ima humozna in vlažna tla ter veliko sonca. V suši zalivamo. Ko je visoka 20 cm, jo osujemo in tla zastremo. Soja bogati tla z dušikom (izboljšuje vrtna tla), zato si vzgojimo posamezne kompaktne grmičke tu in tam po vrtu. Semena začnejo dozorevati okoli 3-4 mesece po setvi. Pobiramo še zelene stroke z razvitimi zrni, jih speremo in kuhamo ca. 20 minut. Ko se stroki shladijo, izluščimo zrna in jih uporabimo v različnih jedeh. Lahko pa kuhamo tudi posamezna suha zrna 26 (iz posušenih strokov). Zelena zrna lahko tudi zamrznemo. Kot pri vseh stročnicah je tudi pri soji najbolj pomembno, da jo pred kuhanjem namakamo v hladni vodi vsaj ur (poleti manj, pozimi pa dalj časa). Pomembno je, da zrna namakamo v veliki količini vode, da bomo odpadne snovi lahko tudi odlili. V nasprotnem primeru se bodo vpila nazaj v zrno. Tudi čas kuhanja je pomemben. Pri večini semen velja, da kuhamo do mehkega, pri soji pa bomo to težko dosegli spet zaradi visoke vsebnosti beljakovin. Tudi ko je kuhana, je namreč nekoliko hrustljava. V navadnem loncu jo kuhamo od 60 do 75 minut, v»ekonom loncu«pa 20 minut. Soja vsebuje veliko vlaknin, beljakovin (esencialnih aminokislin), vitaminov in mineralov, predvsem veliko kalcija. Je zelo okusna in uporabna v veliko različnih jedeh. KORISTEN NASVET DEŽEVNIKI V VRTNIH TLEH Več kot je deževnikov v tleh, kvalitetnejša so tla, ker vsebujejo več organske mase, so bolj zračna, kar posledično pomeni, da imamo večje in kvalitetnejše pridelke. Zato zavestno skrbimo za deževnike v vrtnih tleh. V vrtni zemlji naj bi bilo na 1 kvadratni meter okoli deževnikov. 400 deževnikov prebavi 2 kg prsti in predela v najfinejše gnojilo za vrtne rastline v obliki kupčkov, ki jih odlagajo na površju. Imenujemo jih glistin in so polni koristnih snovi tako za prehrano rastlin kot za izboljšanje strukture tal. Živijo v širokem območju vse do matične podlage, njihovo preseljevanje v času zime in poletne vročine pa ustvari nešteto rovov. Ti prezračujejo, odvajajo vodo in omogočajo boljše razraščanje kore-

27 Ostale vrtnine ninskega sistema. Poleg tega zagotavljajo deževniki rastlinam večino zanje potrebnih hranil, ki so z njihovo dejavnostjo dostopnejša, izboljšajo zadrževanje vode v tleh, uravnavajo ph vrednost tal (kislost in bazičnost tal) in sodelujejo pri procesih nastajanja humusa. Rastlinske korenine imajo v zemlji, kjer je dosti deževnikov, zelo olajšano delo in se v zrahljani zemlji zato dobro razvijejo, saj imajo dovolj hrane, zraka in vlage. KAKO POVEČAMO ŠTEVILO DEŽEVNIKOV Kjer je zemlja dobro oskrbljena s kompostom in so tla pokrita z rastlinskimi deli, tam se deževniki sami od sebe kar hitro razmnožujejo. Posebno pred zimo pa sta skrb in zaščita teh živali še posebno pomembna. Pokrita tla čez zimo ohranijo neprimerno več deževnikov kakor nepokrita. Za deževnike skrbimo tudi tako, da tla plitko obdelujemo in ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev. Deževnike si lahko gojimo tudi sami v kakšnem toplem in temačnejšem kletnem prostoru. SLADkA koruza Zea mays L. convar. saccharata Koern. GOLD CUP F1 Je visoka ( cm) sladka koruza in ima storže s sladkimi zrni, ki vsebujejo tudi veliko beljakovin in vitaminov. Dozori okoli 85 dni po setvi. Primerna za svežo rabo (pečenje, kuhanje) in vlaganje ter zamrzovanje. Potrebuje dobro gnojena tla in dovolj vlage. Kot dobri sosedje so primerni fižol, kumare, bučke, melone in paradižnik. špargelj Asparagus officinalis L. Šparglje prvič pobiramo 3 leta po sajenju in sicer režemo poganjke največ 2 tedna. Leto kasneje čas trajanja rezanja poganjkov podaljšamo na 4 5 tednov, vsa nadaljnja leta pa režemo šparglje 8 tednov na leto. Če jih režemo predolgo časa, odrežemo preveč poganjkov, rastlino izčrpamo in zato bo prihodnje leto pridelek slabši. Najraje ima lahka, prepustna tla, uspeva pa tudi na težjih, vendar odcednih zemljiščih. Izberemo sončno lego. Tla pognojimo s hlevskim gnojem in jih prelopatamo. Seme sejemo marca ali aprila v multiplošče, setvene zaboje ali lončke. Maja ali junija 8-10 tednov stare sadike presajamo na prosto na stalno mesto. Direktno na prosto sejemo aprila ali maja. Razdalja med vrstami naj bo 1,5 m v vrsti pa 25 cm. Za domače potrebe štiričlanske družine priporočajo nasad 20 do 30 rastlin šparglja. V»nasadu«špargljev redno odstranjujemo plevele, dognojujemo ter po potrebi namakamo/zalivamo. Jeseni porumenele nadzemne dele rastline pokosimo. Spravilo špargljev naj poteka v jutranjem ali vsaj v dopoldanskem času, ko so tla in ozračje še hladna. Če želimo imeti beljene šparglje, po tretjem letu od setve/presajanja oblikujemo visoke grebene, tako da mladi poganjki dosežejo želeno dolžino, ne da bi pogledali iz zemlje. Ob koncu pobiranja (po osmih tednih) grebene razgrnemo. Zelene šparglje gojimo na ravni površini, brez nasutih grebenov. Poganjke pobiramo 2 3 x tedensko, ko so visoki približno cm. Sveže šparglje lahko za dan, dva, največ tri, shranimo v hladilniku. Da se ne bi preveč izsušili, jih zavijemo v vlažno krpo. Za daljše shranjevanje lahko šparglje zamrznemo (sveže ali blanširane) ali vložimo (kis ali slanica). PRECOCE D'AR- GETEUIL Poznana stara sorta, cenjena po vsej Evropi. Poganjki so lepe zelene barve z rahlo roza-vijoličnim navdihom. Če gredico spomladi, pred odganjanjem, višje osujemo, bodo poganjki beli. 27

28 Začimbnice in zelišča peteršilj Petroselinum crispum (Miller) Nyman ex A.W.Hill Potrebujemo manjšo gredico, na gredici 3 vrste peteršilja, katerega liste režemo celo poletje v pozno jesen. Jeseni liste porežemo in zamrznemo. Pri korenastem pa korene izkopljemo in skladiščimo v kleti. Ker prenaša malo sence (ena redkih vrtnin), ga sejemo v bližino paradižnika. Le ta mu bo nudil senco pred največjo vročino, peteršilj pa paradižnik spodbuja v rasti in mu izboljša okus. DOMAČI LISTNIK Ima gladke temno zelene, zelo aromatične liste, ki jih redno režemo. Lahko ga vzgajamo tudi v okrasnih loncih. Liste uporabljamo sveže, jih sušimo ali zamrznemo. BERLINSKI Je odličen peteršilj za pridelavo aromatičnih zelenih listov in velikih gladkih korenov. Nekaj korenov lahko pustimo čez zimo v tleh, saj običajno ne zmrznejo. RukOLA, DIvjA RukvIcA ALI ZIDNI DVOREDEC Diplotaxis tenuifolia (L.) DC. NATURELLE Odlična za celoletno pridelavo drobno narezanih in zelo aromatičnih listov. Če je ne režemo pogosto, gre v cvet. Prvič režemo 8 tednov po setvi. Režemo jo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Lahko celo prezimi. Celo leto jo sejemo v lončke. Ima zelo izrazit okus in je obvezna v vsaki kuhinji. DRObNjAk Allium schoenoprasum L. Je nezahtevna trajnica. Spomladi lepo cveti. Celo poletje režemo cevaste liste, ki jih uporabimo v različne namene. Drobnjak vsebuje veliko C vitamina in železa. Za zimo lahko lističe narežemo in zamrznemo. V vrtu varuje sosednje rastline pred napadom pepelaste plesni. Raste tudi v okrasnem loncu na terasi ali balkonu. MAjARON Origanum majorana Oblikuje lep grmiček s finimi aromatičnimi lističi. Mlade vršičke poganjkov in lističe obiramo celo poletje. Tik preden se okrogli cvetni popki odprejo, zelišče porežemo in ga damo sušiti. Prilega se k mesu, paradižniku, enolončnicam in krompirjevim jedem. Ni zahtevna začimbnica. Je odličen sosed čebuli. bazilika Ocimum basilicum Seme bazilike kali na svetlobi, zato semena po setvi ne prekrijemo. Bazilika je zelo občutljiva na nizke temperature, zato jo sejemo v najbolj vroč del vrta. Gojimo jo tudi v okrasnih loncih (skupaj s cvetlicami), lahko celo leto. Se dobro obrašča, zato lističe redno obiramo in uporabljamo sveže za začinjanje različnih jedi. V vrtu cvetovi privabljajo čebele, drugače pa se sklada s paradižnikom in kumarami. S svojim vonjem odganja muhe. GENOVESE Ima velike, izredno aromatične lističe. 28

29 DROBNOLISTNA Oblikuje okrogel grmiček z drobnimi, izredno aromatičnimi lističi. timijanthymus vulgaris Je trajno zelišče. Oblikuje grmiček, visok cm. Mlade poganjke lahko trgamo celo leto. Običajno pa tik pred cvetenjem, ko ima timijan največjo moč, poganjke odrežemo in jih posušimo. Naj raste povsod po vrtu, ker odvrača polže, listne uši in kapusovega belina. Timijan se prilega k mesu in zelenjavnim jedem. koper Anethum graveolens Aromatična in zdravilna enoletnica, ki naj raste raztreseno po celem vrtu, saj ugodno vpliva na vznik korenja, kumar, zelja, rdeče pese, solate in čebule. Je odličen sosed kumaram. Zelenjavni vrt s koprom je lepši. Sveže liste dodajamo omakam in ribam (ne kuhamo) ter paradižnikovi, kumarični in zeleni solati. Cvetove in seme dodajamo kumaricam za vlaganje. kamilica Matricaria chamomila Seme kali na svetlobi, zato ga po setvi ne prekrivamo. Kamilica je enoletna zeliščna cvetlica s čudovitimi aromatičnimi cvetovi. Naj raste na soncu, na humoznih tleh. Kamilica je odličen sosed kapusnicam, krompirju, fižolu, grahu, solati, blitvi, rdeči pesi, špinači, zeleni, čebuli in poru. Kamilica krepi odpornost in okus sosednih vrtnin in odvrača porovega molja. Uporabljamo sveže ali posušene cvetove (cvetne koške) v obliki čaja, ki mu dodamo med, ki v telesu izboljša vsrkavanje kamiličnih učinkovin. Je tudi za parne kopeli in obkladke. Deluje protivnetno, lajša bolečine in pomirja. Cvetovi so odlični za potpurije. Cvetove nabiramo čez opoldne v suhem in toplem vremenu, ko je rumeni osrednji del koška močno izbočen in ko se povesijo beli jezičasti cvetni lističi. 29

30 Začimbnice in zelišča grško SENO ALI SAbLjAStI triplat Trigonella foenum-graecum L. Tradicionalna aromatična rastlina, enostavna za vzgojo in vsestransko uporabna: v vrtu za zeleno gnojenje, za krmo domačih živali ter za prehrambene in medicinske namene. Metuljnica, ki zraste cm visoko, ima majhne lističe in bele cvetove, iz katerih se razvijejo stroki z semeni. Cveti od junija do avgusta, seme pa dozoreva avgusta in septembra. Rada ima veliko sonca, toplote in odcedna tla. Pred setvijo seme za 12 ur namočimo. Sejemo (povprek ali v vrste, ki so med seboj oddaljene 15 cm) na prazne gredice od pomladi do jeseni. Za zeleno gnojenje jo 2 tedna pred setvijo drugih vrtnin vdelamo v tla. Uporabljamo njene aromatične in zdravilne liste (surove ali kuhane) in kot začimbo cela ali zdrobljena semena. So sestavni del karija in mnogih drugih začimbnih praškov. Iz semen si pripravimo tudi kalčke. MELISA Melissa officinalis Melisa je začimbna in zdravilna trajnica, ki raste na prostem ali v najmanj 5l velikem glinenem loncu na sončni legi, v zmerno vlažnih tleh. Za uporabo nabiramo mlade vršičke in liste pred cvetenjem. Primerni so za omake, solate, sadne solat, pašejo k ribam in uporabljamo jo k številnimi drugimi jedmi. Dodamo jo pred koncem kuhanja. Kot čaj ali dodatek kopelim deluje proti glavobolu in pomirja. Je odlična paša za čebele, zato kakšen grmiček pustimo, da zacveti. Priprava 30 čaja: 2 čajni žlički zdrobljenih lističev prelijemo z vrelo vodo, in po 5-7 minutah precedimo. OkRA Hibiscus esculentus L. CLEMSON SPINELESS Seme pred setvijo čez noč namočimo. Je eksotična, dekorativna rastlina, odporna na sušo. Mlade nezrele plodove (dolge ca. 6-7 cm) redno trgamo (z rokavicami). Uživamo jih kot pečeno ali kuhano zelenjavo ali pa jih uporabljamo kot gostilo za juhe in zelenjavne omake. KORISTEN NASVET IZBOLJŠAJTE TLA Z ZELENIMI RASTLINAMI ZELENO GNOJENJE Alternativno gnojenje Okolju prijazno in NARAVNO Povečuje zaloge hranil in humusa v tleh Globok in razvejan koreninski sistem izboljšuje strukturo tal in preprečuje spiranje hranil Omejuje rast in razvoj plevelov Bogati življenje v in na tleh Ustvarja ravnovesje med koristnimi in nekoristnimi organizmi Varuje tla pred močnim soncem Pridelamo veliko zelene mase, s katero lahko zastiramo grede Korenine metuljnic vežejo dušik iz zraka Od aprila do avgusta, v kolobarju za katerokoli vrtnino, seme rastlin za zeleno gnojenje na gosto posejemo na prazno gredo. Že po 6 do 9 tednih lahko bujno rastlinje pokosimo, vdelamo v tla in nadaljujemo s setvijo/saditvijo vrtnin. RASTLINE ZA ZELENO GNOJENJE: Grško seno ali sabljasti triplat, špinača, motovilec, ognjič, žametnica, facelija, oljna redkev, gorjušica, ajda, sončnica, ozimni ječmen, grah, bob, lupina, inkarnatka, aleksandrijska detelja, esparzeta, seradela, lucerna.

31 31

32 Herbal line POSEBNA ZELIŠČA Izbor semen iz HERBAL LINE vas bo razveselil. Odličen je za vse raziskovalce okusnih jedi in ljubitelje eksotičnega vrta. Zelišča so koristna tako v vrtu kot v kuhinji. V vrtu so običajno dobri sosedje drugim vrtninam, saj jih zaradi svojih snovi spodbujajo v rasti ali pa odganjajo škodljivce in bolezni. So eksotično dekorativna, tako da nam polepšajo vrt in terase ali balkone, saj uspevajo tudi v okrasnih loncih. So primerna za pripravo zeliščnih čajev ali začinjanje različnih jedi. Trajnim zeliščem namenimo rob vrta, ki je v bližini mesta, kjer radi posedamo in meditiramo, oz. počivamo, ker nas bodo razveseljevala s svojimi vonjavami. Enoletna zelišča pa si posadimo kamorkoli na zelenjavnem vrtu. Uporabimo samo malo domišljije in vrt bo takoj zanimivejši. ČRNA KUMINA ALI RIMSKI KORIANDER Nigella sativa Arabci jo imenujejo Habbatul Barakah - semena blagoslova, saj naj bi črna kumina ščitila pred vsemi boleznimi razen pred smrtjo. Je nezahtevno, enoletno aromatično zdravilno zelišče, ki ga sejemo zaradi črnih semen, ki so začimbna in zdravilna. Posejemo jo na gredico v zelenjavni vrt. Potrebuje sonce. Lahko jo sejemo večkrat zapored, da imamo sveže seme dlje časa na voljo. Cvetov ne trgamo, ker se iz njih razvijejo glavice s semenom. Ko začnejo glavice zgubljati zeleno barvo, vendar še niso suhe in odprte, jih oberemo in posušimo. Semena shranimo v steklenem kozarcu na temnem mestu. Aromatična semena se uporabljajo cela ali zdrobljena (terilnik) kot zdravilna začimba za različne jedi po celem svetu ali za izdelavo olja. RIMSKA KUMINA ALI KUMIN Cuminum cyminum Enoletna dišavna in zdravilna rastlina, enostavna za vzgojo in rast. Sejemo jo na sončno gredico v zelenjavni vrt. 32 Iz belih ali roza cvetov se proti jeseni (ca. 115 dni po setvi) razvijejo okus- na in zdrava semena, ki jih uporabljajo v vseh kuhinjah tega sveta. Cela semena popečemo do rahlo rjave barve v skoraj suhi (malo olja) ponvi, da spustijo svojo esenco. Lahko pa jih pred uporabo zmeljemo v prah. KAPRE Caparis spinosa Pred setvijo seme skupaj s finim peskom za 14 dni zamrznemo. Druga možnost pa je, da seme pred setvijo za 24 ur namočimo v topli vodi, ga potem zavijemo v vlažno krpo, ki jo v zaprti plastični vrečki za 6-8 tednov hranimo v hladilniku. Nato (po obeh postopkih) seme za 24 ur namakamo v topli vodi in ga posejemo v lončke, ki naj bodo do kalitve v temnem prostoru. Zemlja v lončku se ne sme izsušiti. Ko mine nevarnost zmrzali in ko je rastlina dovolj velika, jo presadimo na prosto v okrasni lonec in ga postavimo na toplo in sončno mesto na balkonu ali terasi. Odlično prenaša vročino. Prezimimo jo v hladnem in svetlem prostoru, saj prenese mraz do -8 o C. Kapra je čudovit grmiček z eksotičnimi cvetovi, ki raste tudi navzdol. Zaprti cvetni popki vloženi v kisu so delikatesa. ANDSKA JAGODA Physalis peruviana Seme kali na svetlobi. Raste v obliki enoletnega grmička, najbolje na sončni legi. Sušo delno prenaša, a manj raste. Najbolje raste na sončni legi. Glede tal ni občutljiva, zahteva samo veliko vode. Odlično uspeva v loncih na sončnih terasah in balkonih. Majhni oranžni oz. rumeni plodovi so podobni češnjevim paradižnikom. Oviti so s papirnato lupino, ki služi kot dekoracija pri jedeh. Plodovi imajo prijeten sladkast okus (kombinacija paradižnika in ananasa) in so odlični za pripravo svežih prigrizkov, sadnih solat, pit in marmelad.

33 RDEČA STO- LETNA ČEBULA ALI OZIMNI LUK Allium fistulosum Je sorodnica čebule, vendar ne razvije čebul in ima votle cevaste liste, ki se po rezanju obrastejo. Odlična kot dodatek k solatam. V določenih jedeh jo lahko uporabljamo namesto čebule. Tudi dekorativna. Ni zahtevna za vzgojo. Posejemo jo skupaj s peteršiljem, saj jo tako pogosto uporabljamo kot peteršilj. LISTNI ČESEN, šopasti ČESEN ALI KITAJSKI DROBNJAK Allium tuberosum Trajnica. Lahko tudi kot enoletnica v zelenjavnem vrtu. Nezahtevna za vzgojo. Uporabljamo vedno zelene, ploske liste, ki imajo blag vonj po česnu. Sveže liste uporabljamo, podobno kot drobnjak, za juhe, solate, ali skutne namaze ali pa jih pripravimo kot zelenjavo. Cvetovi so primerni za garniranje in mešanje v potpurije. LISTNA ZELENA Apium graveolens var. secalinum Ima močno narezane svetleče in aromatične lističe. Uporabljajo se kot peteršilj, le da imajo okus po zeleni: za solate, juhe, enolončnice, omake. Liste uporabljamo sveže ali sušene. Sušeni listi odlično ohranijo aromo. Nezahtevna začimbnica, primerna za vsak zelenjavni vrt. KORIANDER Coriandrum sativum Je eksotično enoletno zelišče, ki naj raste po celem zelenjavnem vrtu. Sejemo ga večkrat zapored, da imamo na voljo sveže lističe. Uporabljamo listke, ki imajo značilen vonj, predvsem pa zrela semena (rjave barve): kot začimbo zeljnih in paradižnikovih jedi, riža, mesa in peciva. Semena so sestavni del začimbne mešanice kari (Curry). Suha semena dodajajo vloženemu sadju in likerjem. Na splošno zelo zdravilna rastlina. V vrtu cvetovi privlačijo koristne žuželke. ZIMSKI PORTU- LAK Claytonia perfoliata Na mraz odporna listnata zelenjava. Raste celo leto na senčnih, vlažnih legah. Lahko tudi v loncu na senčni terasi. Zelene liste v obliki srčka celo leto uživamo v svežih solatah. So nevtralnega, svežega okusa, rahlo odebeljeni. Uživamo jih pred cvetenjem. Po rezi se rastlina obraste. Listi so bogati z vitaminom C. LEDENA ZEL ALI KRIOFIT Mesembryanthemum crystallinum Zelo zanimiva okrasna rastlina. Je plazeča rastlina s sočnimi lopatastimi listi z valovitim robom, na listih so svetleče, s tekočino napolnjene žleze, ki dajejo videz, da je rastlina zmrznjena. Ima velike bele žarkaste cvetove. Rahlo kiselkaste oz. slankaste liste, bogate s C vitaminom pobiramo pred cvetenjem in jih uživamo sveže ali pripravljene kot špinačo. Zdrobljeni lističi se uporabljajo kot milo. Enostavna za vzgojo, prenaša vročino in sušo. Lahko raste tudi v okrasnih loncih. IZOP, OŽEPEK, MILODUH Hyssopus officnalis Aromatična grmičasta začimbnica, trajnica z drobnimi modrimi, rožnatimi ali belimi cvetovi ob steblu. Mlade poganjke in lističe, rahlo grenkega aromatičnega okusa, uporabljamo sveže ali posušene. Kot začimbo ga dodajamo mesu, divjačini, ribam, juham, solatam in enolončnicam. Uporablja se tudi za peko na žaru, aromatiziranje olja in kisa, za likerje in zeliščna žganja. Cvetove uporabimo za gratiniranje jedi. Čaj je zdravilen. Naj raste na soncu. Čebele ga imajo rade. S svojim vonjem odganja nekatere škodljive žuželke. 33

34 Herbal line POSEBNA ZELIŠČA PEHTRAN Artemisia dracunculus Obvezna trajnica slovenskih vrtov, saj iz njega pripravljamo tipično slovensko pehtranovo potico. Razrašča se v obliki gostega grma, listi so ozko suličasti lepe zelene barve. Potrebuje sončno in toplo lego, gnojimo s kompostom, v mrzlih zimah ga zaščitimo. Uporabljamo sveže ali zamrznjene liste in mlade vršičke. Pehtran se ujema z različnimi solatami, juhami in omakami. Tudi za vlaganje kumaric, aromatiziranje kisa, olja ali gorčice, in za potico in štruklje. LIMONSKA INDONEZIJSKA BAZILIKA Ocimum americanum Seme kali na svetlobi, zato ga po setvi ne prekrijemo z zemljo. Čudovita, košato razrastla enoletnica z ovalnimi listi in belimi, svetlo rožnatimi do vijoličnimi cvetovi. Ima močan vonj po vanilji. Odlična tudi v okrasnih loncih v kombinaciji z drugimi rastlinami. Odlično se obnese v zelenjavnem vrtu, saj dobro vpliva na rast drugih vrtnin. Lističe uporabljamo, kot pri ostalih bazilikah, za solate, sladice in perutnino. Iz svežih in posušenih si lahko pripravimo čaj, ki pomaga pri težavah s prebavili. Primerna je tudi za aromatiziranje olja in kisa. RDEČA VRTNA LOBODA ALI FRANCOSKA špinača Atriplex hortensis Visoka, zelo dekorativna in nezahtevna enoletnica. Ima svetleče rdeče liste z rahlo kislim okusom, ki jih uporabljamo kot dodatek k solatam, juham ali kot zelenjavno prilogo. Mlade rastline uživamo kot špinačo. Obvezna novost v zelenjavnem vrtu. POLAJEVA MATERINA DUšICA Thymus pulegioides Blazinasto razraščajoča se trajnica. Cveti v roza vijolični barvi. Zelo dišeča 34 rastlina. Vršičke poganjkov in liste porežemo pred cvetenjem. Sveža in suha je primerna kot začimba za krepke jedi, predvsem pa iz nje pripravljamo čaj proti kašlju in težavam z želodcem. Uporabljamo jo tudi za inhalacijo ali kot dodatek kopelim pri prehladih. V vrtu privlači koristne žuželke in odvrača škodljive, zato naj raste v zeliščni gredici ob robu zelenjavnega vrta. KLASASTA META Mentha spicata Košato razrastla trajnica, z zelenimi nacepljenimi listi in rahlo vijoličnimi do rožnatimi ustnatimi cvetovi. Ena bolj aromatičnih met nasploh. Vršičke ali posamezne liste porežemo pred cvetenjem in jih (sveže ali posušene) uporabljamo za čaje in za začinjanje solat, omak, jedi iz skute in jajc, sladic, osvežilnih pijač, sadnih solat in sladoleda. Primerna tudi za potpurije in dišavne vrečke, cvetlične dekoracije in kot dodatek kopelim. Nezahtevna. Gnojimo s kompostom. Lahko jo gojimo tudi kot posodovko. KOREJSKA META Agastache rugosa Privlačna rastlina s slezenasto modrimi cvetnimi svečami z izrazitim vonjem in okusom po meti. Raste na sončni legi na zelenjavnem in okrasnem vrtu, lepa pa je tudi v okrasnih loncih na terasah. Iz nje pripravljamo čaje, lističe primešamo solatam ali potresemo po testeninah. Odlična čebelja paša. NAVADNA MAČJA META Nepeta cataria Trajnica. Visoka rastlina z lepimi rožnato belimi cevastimi cvetovi v navideznih vretencih. Nezahtevna. Po cvetenju jo porežemo, da ponovno zacveti. Če zelišče zmečkamo, se sprosti značilen vonj po meti.

35 Zelišče zelo privlači mačke: v njem se valjajo ali ga grizljajo in postanejo igrive. Mlade liste in poganjke dodajamo sveže ali posušene juham in omakam. So tudi za pripravo čaja proti prehladu, kašlju in za umirjanje nervoze. V vrtu odganja uši in veliko drugih škodljivih žuželk. PERILA ALI šiso Perilla frutescens var. crispa Zanimiva enoletnica z rdečimi listi in majhnimi klasastimi socvetji. Listi imajo kombinacijo okusa po koriandru, cimetu in limoni. Mlade liste in cvetove uporabljamo za začinjanje ribjih jedi (suši), solat in testenin. Tudi semena in rdeči kalčki so užitni. Z listi si lahko kis obarvamo na vijolično. Lahko raste tudi v okrasnih loncih na sončni terasi. RIMSKA KAMILICA Anthemis nobilis Nizka rastlina, ki se odlično razrašča in tvori goste cvetoče preproge, zato je odlična za ozelenitev negovanih površin (namesto vrtne trate). Cvetovi so na dolgih pecljih, srebrno beli z rumeno sredino. Po cvetenju jo obrežemo. Cvetove uporabljamo v dišavnih šopkih in v potpurijih. Popolnoma odprte cvetove pa uporabljamo sveže ali posušene za pripravo zdravilnega čaja, poparka ali različnih kopeli. ŽAFRANIKA ALI BARVILNI RUMENIK Carthamus tinctorius Lepa okrasna rastlina s pokončnimi stebli, ovalnimi listi, rahlo bodičastimi na robovih, z oranžnimi cevastimi cvetovi, združenimi v glavičasta socvetja. Nezahtevna, odlična za popestritev zelenjavnega vrta in odlična za rezano cvetje in posušene aranžmaje. Cvetove in semena lahko uporabimo sveže ali posušene. Izpuljeni cvetovi so nadomestek za žafran in uporabni za barvanje jedi in naravnih materialov. Semena lahko uživamo kot dodatek k muslijem. SPILANTES, BRAZILSKA KREšA ALI ZOBOBOLKA Spilanthes oleracea Zanimiva enoletnica z rumeno-rdečimi cvetovi v glavičastih socvetjih. Rada ima toploto. Uspeva tudi v okrasnih loncih. Liste in cvetove uporabljamo kot zelenjavo ali kot dišavnico v juhah, solatah itd. Imajo rahlo šampanjsko pikantno oster okus. Prežvečeni listi osvežijo dah, krepijo dlesni in lajšajo zobobol. VRTNA RUTICA Ruta graveolens Kompaktna in dekorativna, vedno zelena trajnica, z majhnimi sivo zelenimi lističi in rumenimi cvetovi. Rahlo grenke liste naberemo pred cvetenjem in jih sveže ali posušene v majhnih količinah uporabljamo kot začimbo za solate, meso in ribe. Z njimi aromatiziramo likerje in žganje, ker delujejo blagodejno na naš želodec. Naj raste ob robu zelenjavnega vrta, saj je uši ne marajo in se tako izogibajo tudi vrtnin v njeni bližini. Ker ima močan aromatičen vonj, jo v Južni Ameriki uporabljajo kot zaščito pred hudobnimi duhovi. MUšKATNA KADULJA ALI SALVIJA ALI ŽAJBELJ Salvia sclarea Dekorativna, pokončna rastlina z velikimi sivo polstenimi, ovalno koničastimi listi s smolnatim vonjem. Cvetovi so lila-rožnati z vinsko rdečimi do vijoličastimi ovršnimi listi; dolga razvejena, svečasta socvetja. Mladi listi in poganjki so uporabni zaradi svojevrstnega smolnatega okusa kot začimba za jajčne jedi in sladice. Iz njih pripravljamo čaje ali z njimi aromatiziramo napitke kot npr. vino. Cvetovi so za garniranje, posušeni listi in cvetovi pa so obvezen del potpurijev, saj jim podaljšajo obstojnost vonja. Odlična čebelja paša. 35

36 Herbal line POSEBNA ZELIŠČA OZKOLISTNI AMERIšKI SLAMNIK Ecihnacea angustifolia Odlična, lepo cvetoča trajnica, njeni cvetovi (rožnati, vijolični in beli) so zelo dekorativni in privlačijo čebele. Odlična za rezano cvetje. Nezahtevna in odporna na sušo. Jezičasti cvetovi so primerni za garniranje jedi. Izvleček ali čaj iz korenin in sveže ali posušene cvetoče rastline podpira delovanje imunskega sistema. Odlična čebelja paša. LIMONSKA TRAVA Cymbopogon sp. Ni enostavna za kalitev, potrebuje visoko temperaturo: C. Ko pa kali, je zelo enostavna za vzgojo in izredno dekorativna. Najlepše bo rastla v okrasnem loncu, ki ga čez zimo postavimo v hladen, svetel prostor. Ima svež vonj in okus po limoni z navdihom vrtnice (vsebuje eterično olje citral). Kot sveža, mleta ali suha začimba za čaje, juhe in kari praške. Dodajamo lahko tudi perutnini, ribam in morskim sadežem. Služi nam za izdelavo potpurija. Uporabljajo jo tudi v kozmetični industriji. Dišeče sveče z limonsko travo odganjajo mrčes. MAK Papaver somniferum NADVSE OKUSNA SEMENA ZA RAZLIČNE JEDI. Je dekorativna enoletnica z nežnimi cvetovi na dolgih cvetnih steblih. Posušene semenske glavice lahko uporabljamo v suhih šopkih, semena pa so užitna in jih uporabljamo za različne jedi (MAKOVA POTICA) in za pridobivanje olja. Nezahtevna, zelo dekorativna in koristna. DIVJI TOBAK Nicotiana sylvestris Visoka enoletnica, z aristokratskim navdihom, z impresivno ogromnimi listi in eksotičnimi belimi povešavimi cvetovi na dolgih steblih. Zvečer, ko se 36 ozračje umiri, cvetovi dehtijo. Dobra kombinacija z vrtninami in cvetlicami v zelenjavnem vrtu. Lepa tudi na večjih balkonih in terasah. Enostavna za vzgojo. Raste na soncu ali polsenci. Potrebuje prostor, vlago in dovolj hranil. KORISTEN NASVET OSVEŽILNA VODA Z ZELIŠČI Z VRTA Poleti si natočimo v steklen vrč hladno vodo in ji dodamo različna zelišča z vrta: meto, meliso, limonsko travo, limonski ožep, navadno mačjo meto, kamilice itd. Pijmo vodo z okusi domačega vrta! Za dodatno osvežitev dodamo še kakšen košček limone ali limete. Lahko pa si z domačimi zelišči pripravimo tudi kakšen koktajl? MEHIšKI PEHTRAN Tagetes lucida Enoletni eksotični in aromatični nenehno cvetoči grmiček, ki izvira iz Mehike in ga tam imenujejo YAUTHLI. Uspeva na sončnih legah. Ima vpadljive, drobne, rumene cvetove in liste z intenzivnim okusom po pehtranu in/ali janežu, ki jih sušimo in uporabljamo za različne čaje (tudi proti prehladu) ali kot dodatek k jedem (jajčne in ribje jedi, sirni namazi). Je odličen za vzgojo v zelenjavnem vrtu (odganja škodljivce) in kot obrobna rastlina na gredicah z okrasnimi rastlinami. Gojimo ga lahko tudi v okrasnih loncih na balkonu. Čudovit kot rezano cvetje. VRTNI OGNJIČ KABLOUNA Calendula officinalis Obvezna cvetlica vsakega zelenjavnega vrta, saj je dekorativna, odganja škodljivce, godi vrtnim tlom, pospešuje rast sosednjih rastlin, je za oblikovanje poletnih šopkov, užitna in tudi zdravilna.

37 Cvetne lističe intenzivnih barv in prijetnega okusa dodajamo solatam, omletam in siru. Iz cvetov pripravljamo ognjičevo mazilo. Sorta Kablouna ima velike, svetleče, polnjene cvetove. VOLNATEC Stachys lanata Kompaktna trajnica, odlična za prekrivanje tal z mesnatimi srebrnimi listi in dekorativnimi cvetovi. Odličen na skalnjaku, škarpah in v okrasnih posodah. Prenaša vroče sonce, delno senco, sušo in skromna tla. Cela rastlina se uporablja za suhe šopke. 37

38 TOMATO & CHILI LINE paradižnik Je najbolj priljubljena zelenjava po vsem svetu. Tudi pri nas ne manjka v nobenem zelenjavnem vrtu. Še na balkonu se mora udomačiti! Zato moramo preizkusiti še kakšne druge oblike, barve in okuse paradižnika. Za vas smo izbrali nove, eksotične paradižnike iz vsega sveta, paradižnike z zgodbami. Popestrili vam bodo vrt in kuhinjo. BARVITI PARADIŽNIKI Seme posejemo v različne posodice, lončke (25 o C). Sadike vzgajamo v svetlem prostoru (18-21 o C) in jih redno zalivamo/pršimo. Ko sta razvita prva dva prava lista, prepikiramo v večje lončke. Ko ni več zmrzali, sadike sadimo na sončno in toplo mesto, poševno in globoko. Tla zastiramo. Paradižnik zelo dobro uspeva v posodah (njegov vonj odganja muhe). AURIGA Priljubljen paradižnik iz vzhodne Nemčije, srednje visok za vzgojo na prostem (potrebuje oporo). Dekorativni okrogli paradižniki so svetleče oranžne barve, sočni in zelo aromatični, težki g. Najokusnejši so sveže nabrani za solate, sendviče. BALKONZAUBER Nizek (50 cm), zgoden, kompakten, robusten in roden paradižnik. Za sajenje v lonce ali na prosto. Zreli plodovi so okrogli, gladki, lepe rdeče barve, sočni, ne pokajo, težki 30 g. Ker je zgoden in nizek, ga lahko sejemo tudi direktno na prosto. 38 BELMONTE Sel. RADEH Je največji paradižnik, plodovi so lahko težki 1-3 kg. Rastlina zraste do 3 m visoko (opora). V zrelosti se roza barva spremeni v rdečo. Poznavalci in hkrati sladokusci trdijo, da je to najokusnejši paradižnik. Je srednje zgoden, visok, bujne rasti, primeren za vzgojo na prostem, v tunelu in rastlinjaku. BIRON F1 - PROFI Je klasičen, srednje zgoden hibrid, visoke in močne rasti (potrebuje oporo), odporen na bolezni in nematode. Plodovi so lepe rdeče barve, sočni, okusni in čvrsti, težki g. Odličen za vzgojo na prostem. FIASCHETTE Stara italijanska sorta, ki izvira iz okolice Neaplja. Paradižnik je nižje rasti, vendar zelo roden. IZRAZITO ODPOREN NA SUŠO. Plodovi so v obliki slive, težki okoli g, rubinasto rdeče barve, dobre teksture in intenzivno živahnega okusa. Uporaben za solate, omake, kot pelat in za sušenje. GOLDENE KONIGIN Visoka sorta rumenega paradižnika, ki izvira iz Nemčije. Za vzgojo na prostem. Plodovi so okrogli, srednje veliki, z gladko in čvrsto lupino, prijetne arome. Enakomerno zlato rumeni postanejo, ko so zreli. ILDI Mini češnjev paradižnik z dekorativnimi plodovi rumene barve (12-15 g) prepriča s svojim sladkastim okusom in mehko lupino. Zraste do višine 150 cm (potrebuje oporo). Za vzgojo na prostem, v rastlinjakih ali

39 PARAdIžNIKI IN ČILIjI VSEh OBLIK IN BARV Uživamo jih cele in sveže. Zelo odporen je na različne bolezni. Za vzgojo na prostem in v rastlinjakih ter v LONCIH. KORISTEN NASVET ČILIJI v loncih. Uživamo jih sveže: pohrustamo kot češnje, v solatah in sendvičih. Lahko pa ploščate grozde z do 100 plodovi sušimo in uživamo do oktobra. NOIRE DE CRIMÉE Je sočen paradižnik za popestritev poletnega vrta. Visoka (podpora), zelo rodna sorta, ki izvira iz ruskega Krima in je prilagojena na različne rastne razmere. Plodovi so težki od g in okusni (odlična kombinacija kisline in sladkorja). Barve se prelivajo od temno rdeče, preko vijolične do črne. Uporabni so za solate, sokove, vlaganje, kuhanje. SCATOLONE 2 Unikatna italijanska sorta. Na visoki in bujni rastlini rastejo podolgovati plodovi, dolgi okoli cm, intenzivne rdeče barve. Plodovi so votli, zato so odlični za polnjenje in sušenje. Je tudi za solate in omake. SUPERSWEET 100 Visok, zelo zgoden, obilno roden, dekorativen koktajl paradižnik. Majhni, v premeru okoli 2,5 cm, aromatični in sladki rdeči paradižniki rastejo na 30 cm dolgih grozdih. 100 paradižnikov v grozdu. Čili je zelenjava, ki jo uživajo po vsem svetu. Naj bi bil antidepresiv in na splošno zelo zdrav. Zato je skrajni čas, da si ga vzgojimo sami. Ostrina čilija je od alkaloida kapsaicin, ki ni v semenih, ampak v delih, kjer je seme pritrjeno na plod. Jakost ali ostrino se meri po skovilovi lestvici. Npr. čili Jalapeno je treba krat razredčiti z vodo, da pekočega okusa ne bomo več občutili. Višja kot je številka, bolj oster je čili. Ostrino pogasimo s potrpljenjem: pribl min, odvisno od količine in moči zaužitega čilija. Lahko pa spijemo kozarec mleka ali jogurta. Čili so že ameriški staroselci uporabljali kot začimbo in zdravilo: Čiliji spodbujajo delovanje želodčne sluznice, da začne izločati večje količine želodčnega soka in tako ščiti želodec. Poveča se tudi prekrvavljenost prebavnega trakta, kar pospeši prebavljanje in izločanje plinov (ODLIČNO ZA HUJŠANJE). Kapsaicin deluje kot vazodilatator širi kapilare po vsem telesu, od možganov do pet na nogah. Čiliji znižujejo holesterol LDL, zmanjšujejo agregacijo trombocitov in tako varujejo pred arterosklerozo ter srčno in možgansko kapjo. Čiliji so odlični antidepresivi. Sorta Jalapeno je zelo učinkovita v boju proti raku na prostati. Različne čilije, odvisno od velikosti, debeline mesa ter ostrine, uporabljamo za polnjenje, vlaganje, prekajevanje in sušenje. Zaradi pestre sestave in obilice vitaminov je najbolje, da uživamo surove čilije. Čilije posušimo tako, da jih nanizamo na nit in sušimo na soncu ali pa v sušilniku. 39

40 TOMATO & CHILI LINE Shranimo cele suhe čilije, ker dalj časa zadržijo aromo kot zmleti. Sušene čilije pripravimo na več načinov. Prelijemo jih z vrelo vodo, jih v njej pustimo 20 min, in jih nato vmešamo v jed cele, sesekljane ali mlete. Cele posušene čilije lahko tudi zmeljemo (odsluženi kavni mlinček) ali zdrobimo v možnarju SKOVILOVIH ENOT FIRE CRACKER (PETARDE) Spektakularni čiliji, zelo dekorativni v barvah od bele, vijolične, rumene, oran- 40 Pekoči žne do rdeče. Uporabni za vse pekoče jedi. Rastlina zraste okoli 0,5 m in je večletna, zato jo obvezno gojimo v okrasnih loncih. Čiliji dozorijo dni po presajanju. HABANERO CHOCOLATE SKOVILOVIH ENOT čili Čili dopolnjuje paradižnik. Tudi čiliji so izredno raznovrstni. Za vas smo izbrali eksotične izredno pekoče čilije, ki jih lahko gojimo tudi kot trajnice v posodah. AJ, PEKOČI ČILIJI Seme posejemo v različne posodice, lončke (22-30 o C). Sadike vzgajamo v svetlem prostoru (20 o C) in jih redno zalivamo/pršimo. Ko sta razvita prva dva prava lista, prepikiramo v večje lončke. Ko ni več zmrzali, sadike sadimo na sončno in toplo mesto v gredi ali v velike posode. Čilije lahko v posodah gojimo več let. ANAHEIM SKOVILOVIH ENOT Minimalno pekoči Blag in velik čili, velikosti 15-18x3-5 cm. V fazi zrelosti se obarva iz zelene v rdečo. Dozori v dnevih po presajanju. Uživamo zelene in rdeče plodove. Anaheim je zelo okusen svež, posušen ali pečen (za polnjenje). Uporaben v salsah in tex mex jedeh. Izredno pekoči Spada med najbolj pekoče čilije. Aromatični plodovi so nagubani v premeru 4 cm in dolžine 5 cm. Ko zorijo, se iz temno zelene obarvajo v čokoladno rjavo. Grmičasta rastlina zraste do višine 90 cm. Predvsem je za večletno gojenje v loncih. Prvi plodovi dozorijo dni po presajanju. Za pripravo pekočih omak, sals in ostalih mehiških in karibskih specialitet. HABANERO RDEČI SKOVILOVIH ENOT Izredno pekoči Svetleči rdeči plodovi so veliki 3,5-5x3-3,5 cm, rastlina pa je lahko visoka od 50 do 120 cm. Zaradi tropsko sadnega okusa so plodovi obvezni v vseh salsah. Predvsem je namenjen za večletno vzgojo v loncih. Dlje časa ko je plod na rastlini, bolj pekoč je. HABANERO RUMENI SKOVILOVIH ENOT Izredno pekoči Svetleči rumeni plodovi so veliki 3,5-5x3-3,5 cm, rastlina pa je lahko visoka od 50 do 120 cm. Zaradi tropsko sadnega okusa so plodovi obvezni

41 PARAdIžNIKI IN ČILIjI VSEh OBLIK IN BARV v vseh salsah. Predvsem je namenjen za večletno vzgojo v loncih. RED CAP MUSHROOM RDEČI SKOVILOVIH ENOT Izredno pekoči Izvirajo iz Karibov. Dozorijo v ca dnevih po presajanju. Čiliji so v obliki gobe oz. zvonca, nagubani, veliki 4x2,5 cm. Ko dozorijo se obarvajo rdeče. Uporabni za vlaganje, sušenje in pripravo vseh mehiških in azijskih jedi. Rastlina lahko zraste do višine 1 m. Večletne rodne rastline nam bodo dajale plodove od pomladi do jeseni, zato jih gojimo v loncih na sončnih terasah. YELLOW CAP MUSHROOM RUMENI SKOVILOVIH ENOT Izredno pekoči Izvirajo iz Karibov. Dozorijo v ca dnevih po presajanju. Čiliji so v obliki gobe oz. zvonca, nagubani, veliki 4x2,5 cm. Ko dozorijo se obarvajo rumeno. Uporabni za vlaganje, sušenje, polnjenje in pripravo vseh mehiških in azijskih jedi. Rastlina lahko zraste do višine 1 m. Večletne rodne rastline nam bodo dajale plodove od pomladi do jeseni, zato jih gojimo v loncih na sončnih terasah. SERRANO (MINI JALAPEŃO) SKOVILOVIH ENOT Srednje pekoči Klasična sorta čilija iz Mehike. So srednje pekoči. Rastline so robustne in zrastejo zelo visoko ter dajejo velike pridelke. Hrustljavi svetleči plodovi so dolgi 2,5-5 cm (1 cm v premeru) in so temno zeleni in rdeči. Odlični za pripravo sals in sušenje. KORISTEN NASVET MEŠANI POSEVKI Z ZELIŠČI Kumare imajo rade bližino bazilike in kopra, ker jih varujeta pred boleznimi. Šetraj varuje fižol pred napadom uši in spodbuja rast solate. Kamilica je odličen sosed kapusnicam, krompirju, fižolu, grahu, solati, blitvi, rdeči pesi, špinači, zeleni, čebuli in poru. Kamilica krepi odpornost sosednih vrtnin in odvrača porovega molja. Česen, oz. doktor česen, pri sosednih rastlinah krepi odpornost na plesni, gnilobe in druge glivične bolezni. Posamezne stroke česna posadimo predvsem med solato, korenček in jagode. Majaron je odličen sosed čebuli, saj jo varuje pred plesnijo in krepi njeno sposobnost skladiščenja. Na splošno majaron odvrača mravlje z gredice. Enako velja za origano. Ognjič, kot obvezna in najlepša cvetlica zelenjavnega vrta, vpliva na dobro zdravje tal in rastlin. Posejemo ga povprek po vrtu. Zaseje se tudi sam. Tam, kjer moti rast drugih vrtnin, ga odstranimo. Cvetove damo v vazo, z ostanki pa prekrivamo tla med vrtninami. V svoji bližini ga imajo najraje paradižniki, zelje in fižol. Močan vonj timijana odvrača uši, korenčkovo muho, kapusovega belina, bolhače, polže in druge nezaželene živalice v vrtu. Če nam rman zaide na naš zelenjavni vrt, ga tam tudi pustimo, saj dobro vpliva na rast vrtnin in cvetlic. Žametnica je še ena obvezna cvetlica zelenjavnega vrta. Odganja talne škodljivce, nematode (ogorčice). Med solato in kapusnice jo sadimo zato, da od njih odvračamo polže. Polži žametnico obožujejo. Žametnica varuje zelenjavo tudi pred napadom uši. Z vinsko rutico preženemo mravlje in posledično uši. 41

42 Bio Line Za vse ljubitelje ekološkega oziroma organskega zelenjavnega vrta smo pripravili pester sortiman ekološko pridelanega semena. Seme je pridelano po mednarodnih standardih za ekološko pridelavo brez uporabe fitofarmacetvskih sredstev in mineralnih gnojil. Sorte so evropske tradicionalne, ki dajejo v naših pogojih s hranili bogate in okusne pridelke. Naš domači vrt naj bo kar se da ekološki. Prisluhnimo naravi, poskrbimo za rodovitna tla, ne uporabljajmo fitofarmacevtskih sredstev, vzgajajmo čim več različnih rastlin skupaj in se za varstvo pred škodljivci poslužujmo različnih naravnih metod obrambe. Na ekološki način si vzgojimo zdrave rastline, pridelki so okusnejši in bogatejši s hranilnimi snovmi in energijo. Ker domače izdelke ne prodajamo na trgu, nam ni treba nobenemu dokazovati, da smo jih pridelali po principih ekološkega pridelovanja. Pomembno je, da mi vemo. BLITVA SREBRNOLISTNA Najbolj razširjena tradicionalna sorta blitve v Evropi. Oblikuje velike rahlo nagubane temno zelene liste in srebrno bela stebla ter rebra. Liste nabiramo, ko so veliki kot dlan pa tja do velikosti 1 m. Trgamo zunanje liste, tako da spodbujamo rast novih. Potrebuje hranljiva tla (kompost), sončno prostorno lego (tudi malo sence prenese). V suši jo zalivamo. Za boljšo rast zalivamo s pripravkom iz koprive in gabeza. Tla med rastlinami prekrivamo. Raste naj v mešanem posevku s korenčkom, fižolom, redkvico in solato. Lepa v cvetlični gredici znotraj zelenjavnega vrta ali v velikem okrasnem loncu na terasi. BUČA MUšKATNA Ploščato okrogle, močno rebraste ZIMSKE buče, velikosti 25-50x15-30 cm, težke 7-40 kg. Meso je temno oranžno, sočno, odličnega okusa. Za pripravo juh, pit, marmelade in sladic. Dozori v 125 dnevih po presajanju. Skladišči se mesecev. Potrebuje veliko sonca, vlage in prostora. Tla obvezno prekrijemo. Redno dodajamo kompost ali jo posadimo na kompostni kup. Za oprašitev so nujne čebele, zato okoli buč posejemo čim več medonosnih cvetlic in začimbnic. BUČKA BLACK BEAUTY Lepa, srednje zgodnja, rodna sorta, z lepimi temno zelenimi bučkami. Redno obiramo, da nastavlja nove plodove. Raste na grmičku. Potrebuje veliko sonca, vlage in prostora. Tla obvezno prekrijemo. Redno dodajamo kompost ali jo posadimo na kompostni kup. Za oprašitev so nujne čebele, zato okoli bučk posejemo čim več medonosnih cvetlic in začimbnic. DIVJA RUKVICA ALI TANKOLISTNI DVOREDEC Je nezahtevna listnata začimbnica za obvezen dodatek k različnim jedem. Posejemo jo 2 do 3 vrstice ob peteršilj, ker jo režemo oz. strižemo tako pogosto kot peteršilj. Bolj ko jo režemo, bolj se obrašča. Listi so močno narezani in specifično aromatični (okusa kreše in oreha hkrati). Ljubitelji jo lahko gojijo v posodah na balkonu ali celo okenski polici (zunanji). Ne mara suše. ENDIVIJA ESKA- RIOL RUMENA Je jesenska endivija, ki oblikuje velike zelene glave s svetlo sredino. Nezahtevna vrtnina, ki potrebuje le dovolj sonca in vlage za rast in razvoj. Gnojimo s kompostom. Tla med rastlinami zastiramo. Sejemo oz. sadimo za grahom, zgodnjim fižolom, redkvico, solato. NIZEK FIŽOL SLENDERETTE Je nizek, roden fižol, ki dozori okoli 60 dni po setvi. Za pridelavo okroglih zelenih strokov, ki niso nitasti. Stroke za zimo zamrznemo ali vložimo. Pred setvijo semena čez noč namočimo v

43 EKOLOŠKO PRIdELANA SEMENA kamiličen čaj (kamilica seme razkuži in pospeši kalivost). Fižol ima rad humozna, hranljiva in vlažna tla. Sejemo ga vsake 3 tedne v vrste: eno zrno na 10 cm. Dobro raste v družbi s paradižnikom, ki ga varuje pred škodljivci, ter kumarami, zeljem, kolerabico, rdečo peso, kamilico in ognjičem. V njegovi družbi naj obvezno raste šetraj, saj ga varuje pred napadom uši in mu izboljša okus. Proti ušem se borimo s pripravki iz kapucinke in pelina. KORISTEN NASVET MULČENJE OZ. PREKRIVANJE TAL ZELENA ODEJA Prekrivanje tal ima veliko prednosti. Zemlja, prekrita z rastlinskimi ostanki, dlje časa ostane vlažna in zračna. Rastlinski ostanki so hrana za mikroorganizme v tleh, ki proizvajajo tako potreben humus, hkrati pa rastlinska odeja preprečuje rast plevelom. Rastlinski deli naj se ne dotikajo stebel tam rastočih rastlin, da ne prihaja do gnitja stebla. Posebno pomembno je to, če imamo debelo zeleno odejo. Če nimamo dovolj rastlinske mase za zeleno odejo, prekrivamo tla samo tistim rastlinam, ki to najbolj potrebujejo. Če imamo veliko polžev, tla okoli mladih rastlinic NE prekrivamo! Prekrivamo tla tistim rastlinam, ki imajo dolgo rastno dobo, kot npr. zelje in zelena. Pri zelju s prekrivko tudi zmanjšamo napad bolhačev. Prekrivka med krompirjem preprečuje močno okužbo s krompirjevo plesnijo. Obvezno prekrivamo tla med paradižnikom in papriko, saj potrebujeta enakomerno vlažna tla, ki omogočajo redno preskrbo s hranili. Paradižniki imajo radi tla prekrita praprotjo glistovnico in orlovo praprotjo, ker vsebujeta veliko kalija in z gabezom. Če želimo z mulčenjem tudi gnojiti, potem prekrivamo tla s koprivami, regratom, ognjičem, špinačo, lobodami (Atriplex) in jetičnikom iz gozda. Zavedati se moramo, da je zelena odeja idealna za razvoj polžev in miši. Redno jo pregledujemo in po potrebi odstranimo. Med vrtninami lahko zasejemo špinačo in deteljice v vrste, kot trajni mulč. Ko so rastline za dlan visoke, jih porežemo in z njimi prekrivamo tla med zelenjavo. Vrste se obraščajo, mi jih redno režemo. Te vrste rastlin rahljajo in senčijo tla, preskrbijo zelenjadnice s hrano (detelja je metuljnica). Obenem nam detelja in špinača služita kot potka, kjer hodimo. Za zeleno odejo lahko uporabimo tudi pokošeno travo, vendar pazimo, da je plast tanka! Tudi listi rabarbare se idealni za mulčenje. GRAH RONDO Je srednje visok grah (70 cm). Stroki so dolgi cm in imajo temno zelena sladka zrna. Pred setvijo semena čez noč namočimo v kamiličen čaj (kamilica seme razkuži in pospeši kalivost). 43

44 Bio Line KORENČEK NANTES Srednje zgoden korenček, intenzivno oranžen in zelo okusen. Pred setvijo lahko seme zmešamo z drobnim peskom ali mivko in ga za dva ali tri dni postavimo na toplo. Mešanico sejemo v suhem zatišnem dnevu v vrste. Korenček ima rad zelo rahla, humozna in vlažna tla. Pazimo, da ga sproti redčimo, med rastlinami pa tla prekrivamo. Redno ga zalivamo s pripravkom iz koprive. Naj raste v družbi s čebulo, porom, timijanom (odganjajo korenjevo muho) in ognjičem, drobnjakom in česnom. KUMARE MARKETMORE Stara evropska sorta sočnih solatnih kumar. Kumare zahtevajo sončno in toplo lego, humozna tla, redno zalivanje in gnojenje (kompost, pripravki iz koprive ali zelja), oporo (mreža) in prekrivanje tal. Pred setvijo seme čez noč namočimo v mleko ali v pripravek s česnom. Med kumare posejemo čim več bazilike in kopra. PARADIŽNIK ACE 55 VF Je srednje visok paradižnik, s ploščato okroglimi, sladkimi in sočnimi plodovi, težkimi okoli 190 g. Odličen za solate in omake. Dozori 90 dni po presajanju. IMA NARAVNO ODPORNOST NA PLESEN. Paradižnik potrebuje veliko sonca, redno gnojenje (kompost ter pripravki iz koprive, gabeza, ognjiča in zelja), redno zalivanje (nikoli po rastlinah) in prekrivanje tal (mulčenje). PETERšILJ DO- MAČI LISTNIK Stara evropska sorta peteršilja, ki so ga sejale že naše prababice. Oblikuje velike aromatične liste, ki jih režemo celo poletje v pozno jesen. Se obrašča. Posejemo ga v 2-3 vrstice, kjer nam je najbolj 44 dosegljiv. Ker dolgo kali, poskrbimo, da se setvena površina ne izsuši. Dobri sosedje peteršilju so čebula, por, česen, paradižnik, redkvica, ognjič, žametnica; slaba soseda pa je solata. Nezahteven. Vzgajamo ga tudi v okrasnih loncih. Liste uporabljamo sveže, za zimo jih zamrznemo. POR CARENTAN 2 Najbolj poznana evropska sorta pora. Por je lepe sivo zelene barve z debelim belim steblom. Dobro prezimi. Potrebuje sonce, torej ga v vrstah redčimo. Sadike različnih velikosti presadimo (globoko) na različna prazna mesta v zelenjavnem vrtu v gredice s kapusnicami, korenčkom, solato, kumarami, zeleno ali pa jih pojemo. Pognojimo ga s kompostom in zalivamo s pripravki iz koprive (gnojenje) in kamilice (za zdravje). Por jemo svež z vrta od poletja preko zime do pomladi. Lahko ga tudi zamrznemo. RADIČ PALLA ROSSA 3 Radič, ki jeseni, ko se temperature ustrezno znižajo, oblikuje okroglo, kompaktno rdečo glavico, izrazitega okusa. Je nezahtevna vrtnina. Posejmo in presadimo si ga na prazne gredice meseca julija. Ob setvi pazimo, da se setvena površina ne izsuši. Kasneje ga redčimo in presajamo. Dobri sosedje so kapusnice, kumare, boreč in koper. RDEČA PESA DETROIT Je intenzivno rdeča in sočna rdeča pesa. Uspeva na sončni gredici, v humoznih tleh. Peso pognojmo s kompostom, jo redno zalivamo in redčimo. Mlade rastlinice presadimo kamorkoli v zelenjavni vrt ali pa jih pojemo presne v solati. Najbolje raste v družbi s koprom, fižolom, čebulo in šetrajem. Rdeča pesa ni harmonična s špinačo, krompirjem, paradižnikom, peteršiljem in blitvo, zato naj ne raste v njihovi bližini. Jo kuhamo, vlagamo ali sočimo.

45 sladkimi listi. Sejemo jo v vrste in kasneje redčimo (sadike pojemo ali presadimo na kakšno prazno mesto v vrtu). Več kot ima prostora, kasneje gre v cvet. Potrebuje sončno lego, humozna in vlažna tla. Sejemo jo na gredico skupaj s kolerabico in redkvico. REDKVICA TONDO ROSSO Hitro rastoča lepo rdeča redkvica. Lahko jo sejemo zgodaj v rastlinjake ali tople grede in na prosto od marca do konca julija. Redkvice sejemo v več zaporednih setvah; ljubitelji vsakih 14 dni. Rade imajo sončno lego in humozna tla ter veliko vlage. Najboljše so, ko imajo v premeru okoli 2 cm. Poleti dozorijo v štirih tednih, spomladi in jeseni pa v osmih. Sejemo jih na gredico z nizkim fižolom, solato in paradižnikom. Ko se te vrtnine obilno razrastejo, smo mi redkvice že pobrali. SEZAM Je visoka in lepa rastlina, z dišečimi belimi ali roza cvetovi, ki privlačijo metulje in ptice. Izboljša nam vrtna tla. Zahteva ZELO toplo in sončno lego in prepustna, humozna tla (gnojimo s kompostom). Sejemo ga v vrste in kasneje redčimo, oz. se zredči kar sam. Mlade rastline potrebujejo dovolj vlage in zaščite pred močnim vetrom, ko pa razvije močan koreninski sistem, je rastlina močna in ima raje bolj suha tla. Seme poberemo, ko se stroki posušijo, a predno se odprejo. SOLATA LEDENKA LEDENA KRALJICA Lepa glavnata solata ledenka, ki hitro in dobro raste v vseh vremenskih pogojih. Glavice so velike in kompaktne, svetlo zelene, z nazobčanimi, krhkimi in SOLATA MEHKO- LISTNA MAJSKA KRALJICA Zgodnja mehkolistna glavnata solata s kompaktno srednje veliko glavico. Listi so okrogli, mehki, zeleni z rahlo rdečkastim navdihom ob robovih. Sejemo jo v vrste in kasneje redčimo (sadike pojemo ali presadimo na kakšno prazno mesto v vrtu). Več kot ima prostora, kasneje gre v cvet. Potrebuje sončno lego, humozna in vlažna tla. Raste naj v mešanem posevku s paradižnikom, čebulo, fižolom, grahom, kolerabico in špinačo. SOLATA HRAS- TOLISTNA RED SALAD BOWL Rdeča lahkotna hrastolistna solata. Režemo jo kot berivko, kasneje pa pustimo, da oblikuje glave. Ima mehke liste z osvežujočim okusom. Sejemo jo v vrste in kasneje redčimo (sadike pojemo ali presadimo na kakšno prazno mesto v vrtu). Več kot ima prostora, kasneje gre v cvet. Potrebuje sončno lego, humozna in vlažna tla. Raste naj v mešanem posevku s paradižnikom, čebulo, fižolom, grahom, kolerabico in špinačo. špinača GIGANTE DE INVERNO Špinača z velikimi, svetleče temno zelenimi listi, ki so rahlo mehurjasti in koničasti. Odporna na nizke temperature, zato dobro prezimi. Je okusna špinača. Tudi surove mlade lističe dodajamo solatam. Špinača je nezahtevna rastlina. Posejemo si jo čim več, tudi povprek po celem vrtu (ne med rdečo peso, rukolo in cvetačo). Jemo jo mlado, z večjimi listi prekrivamo tla (mulčenje), korenine pa pustimo v tleh, ker jih izboljšujejo. 45

46 Cvetlice V vsakem biotičnem zelenjavnem vrtu so cvetlice enoletnice obvezne, saj ga popestrijo in polepšajo. Sejemo ali presajamo jih kamorkoli med zelenjavo, oz. med zelenjavnimi gredicami si oblikujemo cvetlične gredice. Izberemo si tiste cvetlice, ki so nam všeč, ki privabljajo čebele in so odlične za rez. Da si z njimi oblikujemo živahne poletne šopke. Načeloma cvetlice potrebujejo veliko svetlobe, ker v senci ne bodo rade cvetele, srednje veliko hranil in dovolj vlage v sušnih mesecih. Najbolje jih je aprila in maja posejati direktno na vrt. Kasneje jih razredčimo in presadimo, populjenih rastlin pa ne zavržemo. Najlepše bodo, če jim redno režemo odcvetele cvetove. Nato samo še uživamo. PORTULAK ALI TOLšČAK, POLNJEN CVET, MEšANICA Portulaca grandiflora Višina: cm; sejemo: marca do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: junija do oktobra. Ker je seme zelo drobno, ga pred setvijo pomešamo s finim peskom, da ga lažje enakomerno posejemo. Je nizka enoletnica, s katero si ustvarimo cvetočo preprogo. Odlično prenaša sušo in vroče sonce (sukulentna rastlina). Ima plezajoče steblo in bele, rumene, roza, oranžne, rdeče polnjene cvetove. Tudi za skalnjake in za setev med betonskimi ploščami. LOBELIJA, PLAVA Lobelia erinus Višina: cm; sejemo: marca do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: junija do oktobra. Seme kali na svetlobi, zato ga po setvi ne prekrijemo. Je nizka enoletnica, ki neprestano cveti in je primerna za obrobke, balkone, grobove in zasaditev okrasnih posod. Cvetovi so svetleče modre barve. Jo redno gnojimo. AGERAT ali NEPOSTARNIK, MODER Ageratum mexicanum Višina: cm; sejemo: marca do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: junija do oktobra. Nizka, zelo hvaležna enoletna cvetlica, ki cveti od pomladi do jeseni in nam krasi obrobke, gredice in terase. Da obilno cveti, ga redno gnojimo in zalivamo. KAPUCINKA NIZKA JEWEL, MEšANICA Tropaeolum nanum Višina: 30 cm; sejemo: marca do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: junija do oktobra. Kapucinka, ki raste v obliki grmička. Cvetovi se razvijejo nad listjem in so polnjeni ali pol-polnjeni v različnih svetlečih barvah. Kapucinko sadimo povsod, a najbolje raste na manj gnojenih tleh. To tudi upoštevamo, ko jo sadimo skupaj z balkonskimi rastlinami v korito. Užitna je vsa rastlina. Je nepogrešljiva cvetlica za ekološke vrtove. Tudi v vazi so cvetovi in poganjki izredno dekorativni. ŽAMETNICA FAVOURITE, MEšANICA Tagetes patula nana Višina: cm; sejemo: marca do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: junija do novembra. Čudovita, vsestransko uporabna enoletnica, ki dolgo in bogato cveti. Ima poseben vonj. Cvetovi so enojni v različnih rumenih, oranžnih in rjavkastih barvnih odtenkih. Odlična za cvetlične gredice, obrobe in okrasne posode. Žametnica naj raste tudi med zelenjavo, saj odganja nekatere škodljivce, uravnava rodovitnost tal in dobro vpliva na rast sosednjih rastlin. Obvezno jo sadimo k paradižniku, krompirju in peteršilju. 46

47 ŽAMETNICA CHAMPION, MEšANICA Tagetes patula nana Višina: cm; sejemo: marca do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: junija do novembra. Cvetovi so oranžni, rumeni, rdeče rjavi. ŽAMETNICA ALI TAGETES CA- LANDO, MEšAN- ICA Tagetes erecta nana Višina: 30 cm; sejemo: marca do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: junija do novembra. Nizka, kompaktna, bujno rastoča žametnica z ogromnimi cvetovi v rumeni (limonsko in zlato), globoko oranžni in marelični barvi. Barve, ki nam poživijo vrt. Primerna za vsak vrt, tudi zelenjavni, za na obrobke, za v okrasne lonce, tudi med balkonske rastline. Žametnica ima poseben vonj, ki ga določeni vrtni škodljivci ne marajo. Lepa tudi v vazi. Zdrava za vrtna tla. KALIFORNIJSKI MAK, MEšANICA Eschscholzia californica Višina: cm; sejemo: marca do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Prelepa enoletna cvetlica, ki hitro raste in bujno cveti. Cvetovi so odlični za v vazo. Ko odcveti, jo porežemo in se obraste. Ima enojne cvetove v oranžnih, rumenih, roza in rdečih barvnih odtenkih. Sejemo jo večkrat zapored, da nam od junija do oktobra krasi zelenjavni vrt. PETUNIJA, MEšANICA Petunia hyb. Višina: cm; sejemo: marca do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: junija do oktobra. Veliki in dekorativni lijakasti cvetovi (beli, rožnati, rdeči, vijolični) nam celo leto krasijo obrobke, gredice in okrasne lonce na terasah in balkonih. Je enoletna cvetlica, ki najbolje raste v zračnih tleh in na soncu. Jih redno dognojujemo. PETUNIJA POVEšAVA SHOWERS Petunia hyb. Višina: cm; sejemo: marca do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: junija do oktobra. To je čudovita mešanica barv povešajočih petunij (podobne surfinijam). Sadimo jih v balkonska korita, viseče posode ali v gredice, kjer se po tleh bujno razrastejo. Med rastjo jih redno zalivamo in gnojimo. Potrebujejo sončno lego in veliko toplote. OGNJIČ, MEšANICA Calendula officinalis Višina: cm; sejemo: marca do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: junija do novembra. Vsestransko uporabna in zelo lepa cvetlica enoletnica. Ima kompaktno rast in čudovite svetleče cvetove v odtenkih rumene in oranžne barve. Odlična tudi za rez. Najbolje raste na soncu. Naj raste po celem zelenjavnem vrtu, saj ugodno vpliva na rast drugih vrtnin. Iz cvetov pripravimo ognjičevo mazilo. ZAJČKI, MEšANICA Antirrhinum majus Višina: cm; sejemo: marca do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Čudovita enoletnica, zelo razširjena v naših vrtovih. Bogato cveti celo poletje in to v odtenkih bele, rumene, roza in rdeče barve. Za okras gredic, obrobkov in popestritev zelenjavnih vrtov. Cvetovi v vazi dolgo zdržijo. Cvetlica ni občutljiva, a najbolje raste na soncu. 47

48 Cvetlice ASTRA NIZKA, MEšANICA Callistephus chinensis Višina: 40 cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: avgusta do oktobra. Astre so lepe enoletnice, ki bujno cvetijo od srede poletja do pozne jeseni v različnih barvnih odtenkih. Izberemo jim kakšno manjšo sončno gredico v zelenjavnem vrtu. Primerne so tudi za zasaditev obrobkov in, v kombinaciji z drugimi cvetlicami, okrasnih loncev. V suši nam bo hvaležna za zalivanje. ASTRA NOJEVOPERNA, MEšANICA Callistephus chinensis Višina: 50 cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: avgusta do oktobra. Veliki cvetovi v različnih barvnih odtenkih na zelo razvejanem steblu. Zgodaj cveti. Odlična tudi za rez. Je enostavna za vzgojo, rada ima veliko sonca in srednje vlažna, odcedna tla. Cvetove redno režemo, zato da poganjajo novi. ASTRA MEISTER, MEšANICA Callistephus chinensis Višina: cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: avgusta do oktobra. ASTRA PRINZESS, MEšANICA Callistephus chinensis Višina: cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: avgusta do oktobra. KORISTEN NASVET DOMAČA KOZMETIKA OGNJIČEV MACERAT ali OGNJIČEVO OLJE V 1 l hladno stiskanega oljčnega olja damo dag posušenih cvetov ognjiča in pustimo 14 dni na sobni temperaturi ali soncu. Ognjičevo olje nato precedimo in ga shranimo v čisti in dobro zaprti steklenici v hladnem in temnem prostoru. Služi nam za izdelavo ognjičevega mazila ali čiščenje kože. OGNJIČEVO MAZILO NA OSNOVI MACERATA / OSNOVA (ca. 210 g): 170 g ognjičevega macerata 20 g belega čebeljega voska 15 g rumenega čebeljega voska 5 g kokosovega masla. V stekleno posodo dodamo macerat, oba voska in maslo. Segrevamo v vodni kopeli, da se vosek stopi. Odstavimo in dodamo 6 kapljic 100% eteričnega olja sivke ali bergamotke. Premešamo in skozi lij vlijemo v čiste in razkužene steklene kozarčke ter jih neprodušno zapremo. Hranimo v temnem in hladnem prostoru. Rok uporabe je 2 leti. OGNJIČEVO MAZILO BREZ MACERATA 2 dcl hladno stiskanega oljčnega olja zavremo in dodamo svež ognjič (20 do 30 cvetov). Po dveh minutah vrenja (zmes mešamo) odstavimo. Šele naslednji dan zmes malo segrejemo in jo precedimo ter cvetove dobro stisnemo. Posodo s precejenim oljem damo v posodo z vročo vodo (parna kopel) in dodamo 2 dag voska ter mešamo, da se stopi. Nato dodamo 6 kapljic 100% eteričnega olja po želji (npr. sivkino) in gosto tekočino nalijemo v čiste (razkužene) kozarčke ter jih neprodušno zapremo. Mazilo zdrži tudi do dve leti v temnem in hladnem prostoru. 48 Avtorica receptov je Simona Hafner, ki zdeluje domačo kozmetiko. Pišete ji lahko: simoncahafner@gmail.com.

49 ASTRA HI-NO-MARU, MEšANICA BARV Callistephus chinensis Višina: cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: avgusta do oktobra. Je unikatna enoletna POMPON astra z dekorativnimi dvobarvnimi cvetovi z belimi obrobki. V skupini nam popestrijo okrasni ali zelenjavni vrt. Odlična tudi za rez. Je enostavna za vzgojo, rada ima veliko sonca in srednje vlažna, odcedna tla. Cvetove redno režemo, zato da poganjajo novi. ASTRA POLNJENA GREMLIN, RDEČA Callistephus chinensis Višina: 75 cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: avgusta do oktobra. Pozna astra z impozantnimi in velikimi polnimi cvetovi v rdeči barvi. Ima zelo pokončno in kompaktno rast. Odlična tudi za rez. Je enostavna za vzgojo, rada ima veliko sonca in srednje vlažna, odcedna tla. Cvetove redno režemo, zato da poganjajo novi. ASTRA POL- NJENA GREMLIN, MODRA Callistephus chinensis Višina: 75 cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: avgusta do oktobra. Pozna astra z impozantnimi in velikimi polnimi cvetovi v barvi sivke. Ima zelo pokončno in kompaktno rast. Odlična tudi za rez. Je enostavna za vzgojo, rada ima veliko sonca in srednje vlažna, odcedna tla. Cvetove redno režemo, zato da poganjajo novi. ASTRA POLNJENA GREMLIN, ROZA Callistephus chinensis Višina: 75 cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: avgusta do oktobra. Pozna astra z impozantnimi in velikimi polnimi cvetovi v roza barvi. Ima zelo pokončno in kompaktno rast. Odlična tudi za rez. Je enostavna za vzgojo, rada ima veliko sonca in srednje vlažna, odcedna tla. Cvetove redno režemo, zato da poganjajo novi. LAN RDEČI Linum grandiflorum Rubrum Višina: cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija in avgusta Nežna in trpežna cvetlica naj raste v gosti skupini. Sejemo ga v okrasni vrt, še lepši pa je v zelenjavnem vrtu. Svilnati cvetovi so intenzivno rdeče barve. Enostavna in nezahtevna cvetlica enoletnica. šabojev NAGELJČEK, MEšANICA Dianthus caryophyllus Chabaud Višina: cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Dišeči nageljček za sajenje v cvetlične gredice in cvetlična korita. Rastlina je kompaktna, cvetovi v svežih in intenzivnih barvah. Redno režemo cvetove za v vazo. Odlično se obrašča. Potrebuje sončno lego in apnena tla. SONČNICA NIZKA POLNJENA SUNGOLD Helianthus annuus Višina: 80 cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Nizka sončnica, bujno razvejana, s polnimi lepimi in velikimi cvetovi v zlatorumeni barvi. Za sajenje v zelenjavni in okrasni vrt ter v okrasne lonce za na teraso. Dolgo cveti in cvetovi so čudoviti za v vazo. Nezahtevna cvetlica, ki potrebuje sonce in vlago. Enostavna za vzgojo, zato odlična za»otroški vrt«. 49

50 Cvetlice NIZKA SONČNICA TWILIGHT ZONE Helianthus annuus Višina: 80 cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Čudovite nizke sončnice. Rastline so zelo močne in razvejane, polne cvetov v rumenih, rdečkastih in rjavkastih odtenkih. Čebele imajo zelo rade cvetove sončnic, zato jih sejemo raztreseno po celem zelenjavnem vrtu ali si ustvarimo sončnične obrobke. Cvetovi so odlični za rez. VISOKA SONČNICA, MEšANICA Helianthus annuus Višina: cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Čudovita visoka in bujna enoletna cvetlica, katere cvetovi privlačijo čebele. Lepa je tudi v cvetoči živi meji. Cvetovi se v vazi dolgo ohranijo. KORISTEN NASVET OKRASKI V VRTU? Zakaj si ne bi privoščili nekaj okraskov tudi na vrtu? Odvisno kaj in kako nam je všeč. In seveda, zaželeno je, da ne pretiravamo, saj se potem preveč približamo kiču in nam vrt služi kot razstavni prostor okraskov, namesto da bi si z okraski diskretno polepšali vrt. V slovenskem prostoru se pogosto pojavljajo palčki in druga pravljična oz. bajeslovna bitja. Morda pa to izvira iz tega, ker naj bi ta bitja odganjala zle duhove? Kaj vse je lahko vrtni dekor: inovativne ptičje hišice, zanimive klopce, stoli, mize, police, lučke, kamniti kipi in ostali kamniti izdelki, plastični ali leseni kipi, okraski iz stekla, lučke, različne figure, zasaditve v nenavadnih in eksotičnih»loncih«, vodnjaki, ptičja strašila in še kaj. ENOLETNI SLEZ MAJORETTE POLNJENI, MEšANICA Alcea rosea Višina: 80 cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija in avgusta. Čudovita visoka cvetlica z vrtov naših babic. Lepi so na gredicah ob hiši. Cvetovi privlačijo metulje in čebele. Potrebujejo odcedna tla in veliko sonca. Gnojimo 1x letno, predvsem s kompostom. So enoletne ali trajne cvetlice. RDEČA SALVIJA ALI RDEČA OKRASNA KADULJA Salvia spledens Višina: cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Enoletna cvetlica, ki ima zanimive cvetove intenzivno rdeče barve in dekorativne liste. Celo sezono, tudi v času vročine, ko jo zalivamo, ohranijo cvetovi svojo intenzivno barvo. Odlična za obrobke, cvetne gredice in okrasne lonce. 50 KOZMEJA PICOTEE Cosmos bipinnatus Višina: 110 cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Je ena najlepših in najelegantnejših cvetlic enoletnic. Rastlina je visoka, močno razrastla z dekorativnimi listi in velikimi cvetovi bele barve z rdečkasto ali roza obrobo. Naj raste v skupini, na severnem delu zelenjavnega vrta, na cvetlični gredici ali ob hiši. Odlična za rez, saj v vazi dolgo zdrži. Zelo nezahtevna cvetlica in primerna za vsak vrt, obvezna pa v ze-

51 lenjavnem vrtu, ker privlači čebele. Sejemo v vrste ali raztreseno po gredici. Lahko rastejo na gosto. CINIJA CANDY STRIPE Zinnia elegans Višina: cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Čudovita cvetlica enoletnica. Na kompaktnem steblu se vedno znova tvorijo prelepi veliki cvetovi v različnih barvah z rdečimi lisami. Obvezno ji namenimo gredico v zelenjavnem vrtu. V vazi zdrži zelo dolgo. Potrebuje sončno lego. Ko se dobro ukorenini, se prebije tudi skozi sušno obdobje. CINIJA DROBNO- CVETNA LILIPUT, MEšANICA Zinnia elegans LILLIPUT Višina: cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Na čvrstem steblu se vedno znova tvorijo prelepi majhni raznobarvnimi cvetovi. CINIJA KAKTUSNA, MEšANICA Zinnia elegans CACTUS Višina: 90 cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Čudovita cvetlica enoletnica. Na kompaktnem steblu se vedno znova tvorijo prelepi veliki cvetovi v različnih barvah. Obvezno ji namenimo gredico v zelenjavnem vrtu. V vazi zdrži zelo dolgo. Potrebuje sončno lego. Ko se dobro ukorenini, se prebije tudi skozi sušno obdobje. CINIJA, MEšANI- CA Zinnia elegans Višina: cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Na čvrstem steblu se vedno znova tvorijo prelepi veliki cvetovi v različnih barvah. Odlična za rez. CINIJA, RDEČA Zinnia elegans Višina: cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Čudovita cvetlica enoletnica. Na kompaktnem steblu se vedno znova tvorijo prelepi veliki cvetovi v intenzivno rdeči barvi. CINIJA, RUMENA Zinnia elegans Višina: cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Čudovita cvetlica enoletnica. Na kompaktnem steblu se vedno znova tvorijo prelepi veliki cvetovi v sijoče rumeni barvi. GLAVINEC DOU- BLE POLKA DOT, MEšANICA Centaurea cyanus ZA SUšENJE Višina: cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Je staromodna cvetlica, vendar še vedno najlepša za živobarvne pastelne šopke, tako sveže kot suhe. Redno jo režemo in dobro se obrašča. Lepa tudi za obrobke in popestritev zelenjavnega vrta. Je kompaktna rastlina z množico cvetov v čudovitih odtenkih roza, modre, vijolične in bele barve. Ni zahtevna cvetlica, raste na vseh tleh, prenaša sušo. Najlepša pa je na sončni legi. Cvetovi privlačijo čebele in metulje. GOMFRENA, MEšANICA Gomphrena globosa Višina: 60 cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Čudovita, manj poznana enoletnica, ki ne razočara. Odlična za sveže in suhe šopke (sušimo kot ostale cvetlice). Kompaktna rastlina s kroglastimi cvetovi v vijoličnih, roza, rdečih in belih barvnih odtenkih. Lepa je tudi v 51

52 Cvetlice okrasnih loncih v kombinaciji z drugim balkonskim cvetjem. Redno jo režemo (ko je cvet v polni barvi) in dobro se obrašča. Nezahtevna cvetlica, ki ima rada sonce in prenaša vročino in sušo. Lahko jo pognojimo, ko začne cveteti, in to najbolje s kompostom. SUHA ROŽA, MEšANICA Helichrysum bracteatum ZA SUšENJE Višina: cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Odlična enoletnica za zasajanje gredic, najlepša pa je v suhih šopkih. Cvetove porežemo še preden se odprejo in jih posušimo v senci. Izberemo sončno mesto in lahka ter hranljiva tla. STATIKA, LIMO- NIUM, MEšAN- ICA Limonium sinuatum ZA SUšENJE Višina: cm; sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Bujno cvetoča enoletnica, predvsem namenjena za suho cvetje. Cvetovi so rahlo slamnati in v različnih barvah. Potrebuje sončno lego in hranljiva tla. KAPUCINKA OUT OF AFRICA Tropaeolum majus POPENJAVKA Sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Enoletnica z dolgimi plezajočimi poganjki, dekorativnimi okroglimi listi in čudovitimi cvetovi. Sejemo jo po celem vrtu, saj je nadvse koristna: privablja čebele, prekriva tla, spodbuja rast drugih rastlin in jih varuje pred napadi različnih škodljivcev. Prelepa je tudi v okrasnih posodah, le če ima dovolj svetlobe, vlage in hranil. Celi cvetoči poganjki so odlični za oblikovanje eksotičnih šopkov. Užitna je vsa rastlina. LEPI SLAK HEAVENLY BLUE Ipomoea purpurea POPENJAVKA Sejemo: aprila do maja; presajamo: aprila do maja; cveti: julija do oktobra. Pred setvijo seme namočimo v vodi. Cvetovi so v prelepi modri barvi, posamezen cvet pa živi le en dan. Vsako jutro se odpirajo novi cvetovi. Hitro se vzpenja ob ograji, pergoli, žici, vrvici ali kolu. Rad ima sončno in zavetno lego ter veliko vode. OKRASNE BUČKE, MEšANICA Cucurbita pepo POPENJAVKA Izberemo sončno gredico in rodovitna tla. Posadimo jih lahko tudi ob ograjo. Med rastjo zalivamo in dognojujemo. Prikupne majhne plodove različnih oblik in barvnih vzorcev uporabljamo za okrasitev stanovanj in poletno jesenske aranžmaje. TURšKI NAGELJ- ČEK, MEšANICA Dianthus barbatus DVOLETNICA Višina: cm; sejemo: junija do julija; presajamo: septembra; cveti: aprila do junija. Cvetovi so beli, roza, rdeči, vijolični in lepo dišijo. Za okras gredic in za rez. Lep tudi v okrasnih posodah na balkonih in terasah. Potrebuje sončno lego in dobra hranljiva tla. Da bolje prezimi, ga prekrijemo. MAČEHA, MEšANICA Viola sp. SWISS GIANT DVOLETNICA Višina: cm; sejemo: junija do julija; presajamo: septembra; cveti: oktobra do decembra in marca do maja. Jeseni in spomladi krasi cvetlične gredice, obrobke in predvsem okrasne posode. Nezahtevna in dobro prezimi. 52

53 KORISTEN NASVET UŽITNI CVETOVI Veliko cvetlic in začimbnic, ki rastejo v našem zelenjavnem vrtu, je tudi užitnih. Že tisočletja jih zaradi njihovih živahnih barv in zanimivih oblik uporabljamo kot dodatek k jedem in za dekoracijo jedi. Naberemo jih tik pred uporabo. Uživamo cvetove naslednjih cvetlic in začimbnic, ki smo jih vzgojili v svojem naravnem domačem zelenjavnem vrtu: Bazilika: cvetove lahko uporabljamo kot liste, vendar, ker imajo močno aromo, v manjših odmerkih. Odlični so kot dodatek k solatam, juham in testeninam. Nageljčki: večina nageljčkov ima cvetove s prijetnim, rahlo pikantnim okusom. Idealni so kot dodatek k tortam, juham, solatam in punču. Drobnjak in kitajski drobnjak: cvetovi obeh drobnjakov imajo blag čebulni okus in so neverjetno hrustljavi. Dodajamo jih solatam, omletam in umešanim jajcem. Z njimi si lahko popestrimo tudi ribje jedi ali sirne omake. Jedem dodajamo posamezne cvetove in ne celo socvetje. Korijander: cvetovi imajo podoben okus kot listi koriandra in se prilegajo različnim jedem: posujemo jih po cvetači, dodamo stir-fry jedem ali sirnim omakam, posujemo po sadni solati itd. Bučke in buče: cvetovi vseh bučk in buč imajo sladek»nektarski«okus. Lahko jih polnimo, pohamo ali dušimo in dodamo testeninam. Na drobno narezane cvetove lahko dodamo juham, omletam, umešanim jajcem in za barvo k solatam. Koper: cvetove dodamo ribjim jedem, omletam ali jih posujemo po kuhani zelenjavi. Cele cvetne kobule dodamo vloženim kumaricam in vloženi rdeči pesi. Izop, ožepek, miloduh: cvetovi so odličen dodatek juham ali solatam. Tudi za pripravo osvežujočega čaja. Lepo se dopolnjujejo z ribami in mesom. Kapucinka: sveži listi in cvetovi imajo rahlo poprast okus. Dodajamo jih solatam. Cvetne popke in zelena semena pa lahko vlagamo v kis kot kapre. S cvetovi si okusno okrasimo enolončnice in zrezke. Vijolice oz. mačehe: cvetovi imajo okus po solati in so dekorativen dodatek k solatam ali sladicam. Lahko jih kristaliziramo in dodamo tortam, piškotom ali kremnim sladicam. Ognjič: cvetovi ognjiča imajo rahlo poprast okus, z njimi kruhu, juham in solatam dodamo barvo rahlo pikanten okus ter barvo. Užitni so tako sveži kot suhi cvetni lističi. Cvetovi so lahko nadomestek za žafran, z njimi dodajamo barve rižu in maslu. Redkev in redkvica: se zna zgoditi, da nam gre redkvica v cvet. Zato cvetove uporabimo, saj imajo malo blažjo aromo kot sama redkvica. S cvetovi redkvice si popestrimo in pobarvamo solato ali pa jih posujemo po kuhani zelenjavi. Divja rukvica: cvetovi imajo podoben okus kot listi, s svojo rumeno barvo pa nam popestrijo solate in riž. Potresemo jih po kuhanem stročjem fižolu. Sončnica: cvetni popki, cvetni lističi in semena so užitni. Cvetne lističe sončnice dodamo solatam, da jih obarvamo in jim dodamo rahlo lešnikast okus. Semena pojemo surova ali pražena. Mehiški pehtran: rumene cvetove, ki imajo rahel okus po pehtranu, dodajamo solatam, liste pa juham. Majaron: cvetovi se skladajo s piščančjimi in ribjimi jedmi. 53

54 Travne mešanice TRATA JE SESTAVNI DEL VRTA. DA BOMO IMELI LEPO IN TRPEŽNO TRATO, MORAMO UPOŠTEVATI KAR NEKAJ NAVODIL. Tla dobro pripravimo: Tla prekopljemo. Glede na tip tal dodamo kvalitetno zemljo ali kompost (predvsem na tleh, revnih s humusom) in pesek (predvsem na težkih tleh, da jih prezračimo). Tla počistimo in poravnamo: Poberemo kamne, ostanke korenin in ostalih rastlinskih delov. Površino pregrabimo in poravnamo. Površino ali povaljamo ali jo pustimo 2-3 tedne, da se uleže. Gnojenje s specialnimi gnojili za trato: Pred setvijo gnojilo enakomerno potresemo po površini, pregrabimo in s tem površino še enkrat poravnamo. Tekom rasti gnojimo 4x: konec marca, maja, v začetku julija in v začetku septembra. Gnojimo pred ali med dežjem. Setev travnega semena: Seme posejemo čim bolj enakomerno po celi površini. Setveno površino nato pregrabimo, tako da seme rahlo prekrijemo s slojem zemlje. Površino povaljamo ali jo pritisnemo z večjo desko. S tem omogočimo boljši kontakt semena z zemljo in posledično boljšo kalitev semena. Zalivanje: 3-4 tedne po setvi posejano površino vsak dan zalivamo 10 minut. S tem omogočimo boljšo in hitrejšo kalitev semena trav. Poleti, ko ni dovolj padavin, zalivamo zjutraj ali zvečer. Zalivamo obilno (VEČ VODE NAENKRAT) in manjkrat, zato da namočimo plast tal do globine 15 cm (8-10 l/m 2 ). Košnja: Prvič kosimo, ko je trava visoka 6-10 cm in to na 2/3. Nadaljnje košnje: Od marca do oktobra kosimo enkrat tedensko. Kosimo vedno enako visoko, na 5,5 cm, oz. na 2/3 višine trave, tako da odstranimo 1/3 listne mase. Pokošeno travo vedno odstranimo s trate. Zračenje trate (vertikuliranje): Spomladi s posebnimi ostrimi grabljami trato dobro pregrabimo. Hkrati z vilami za prekopavanje enakomerno po celi površini v tla naredimo luknje. S tem odstranimo odmrlo travno rušo, prezračimo in osvetlimo prizemno plast tal in rastline travne ruše ter spodbudimo razraščanje. 54 KDAJ SEJEMO: Ko je zmerno toplo in dovolj dežja Izogibamo se vročini Optimalni meseci za setev so april, maj in september Obnova obstoječe razredčene in grde trate: Trato čim nižje pokosimo in jo nato globoko in intenzivno pregrabimo. Površino pognojimo s specialnim gnojilom za trato, posejemo izbrano mešanico semen, prekrijemo z zemljo in po možnosti povaljamo. Dva tedna površino zalivamo. TRAVNA MEšANICA MUNDIAL LIMITED EDITION ZA ŠPORTNE TERENE Preizkušena mešanica za vse športne navdušence Travna mešanica MUNDIAL je profesionalna mešanica namenjena za oblikovanje trate v domačem vrtu, na športnih terenih in v parkih, kajti odlično prenaša obremenitve in se po košnji hitro obrašča. Trata je ob pravilni negi kompaktna, zdrava in harmonične zelene barve. 1 kg = 40 m 2

55 TRAVNA MEšANICA TIVOLI UNIVERZALNA MEŠANICA Je univerzalna, preizkušena mešanica. Sestavljena je iz kvalitetnih vrst in sort trav ter je namenjena za setev domače vrtne trate, rekreacijskih površin in parkov. Ob pravilni negi oblikuje gosto, kompaktno in zelo lepo večletno trato. 1 kg = 40 m 2 TRAVNA MEšANICA SPORT ZA ŠPORTNE TERENE Travna mešanica je namenjena za oblikovanje trate v domačem vrtu, na športnih terenih in v parkih, kajti odlično prenaša obremenitve in se po košnji hitro obrašča. 1 kg = 40 m 2 TRAVNA MEšANICA MEDITERAN ZA SUŠNE IN SONČNE LEGE Je preizkušena mešanica, namenjena za sončne in sušne površine. Zaradi posebne sestave ob pravilni negi oblikuje gosto in kompaktno večletno trato. 1 kg = 40 m 2 TRAVNA MEšANICA SENKA - ZA SENČNE POVRŠINE Travna mešanica je namenjena za setev na delno senčnih površinah. Sestavljena je iz visokokakovostnih trav, ki ob pravilni negi uspevajo tudi v manj ugodnih pogojih. Primerna za domače vrtove in parke. 1 kg = 40 m 2 55

56 vrtnarska znanja Iz StARIh časov Vir: Gartenwissen aus alter Zeit; Andrea Kern Uspešna setev Ljudje so že v starih časih vedeli, kako lahko seme bolje kali. Zato so za semena različnih vrst pripravili različne kopeli, ki pospešijo kalitev in rast kalčkov. Rimljani so let nazaj semena kumar, buč in melon namakali v mleku. Semena stročnic, npr. graha, fižola, boba, leče, vigne namakamo najmanj eno uro v kamiličnem izvlečku (2 žlički posušenih kamiličnih cvetov pustimo stati ur vodi). Kamilica razkuži in pospeši kalitev. Baldrijan»greje«in pospešuje pri kalčkih rast korenin. To zeliščno kopel uporabimo pri semenih čebule, pora, paradižnika, paprike, andske jagode in poletnih cvetlic. Večurno kopel pa privoščimo semenom vrtnin, ki so občutljiva na nizke temperature: kumare, melone, bučke. S kopeljo iz česna in hrena lahko zaščitimo semena pred napadom različnih talnih glivic (npr. padavost sadik) g česna oz. hrena na drobno narežemo in prelijemo z deževnico. Po 1-3 urah precedimo. Česnova kopel je dobra za semena paradižnikov, kumar, cinij, ognjiča. Hrenova kopel pa dobro dene semenu vseh zelenjadnic in cvetlic, razen kapusnicam. Tudi kopel iz njivske preslice je dobrodejna za vsa semena, saj mladi kalčki KORISTEN NASVET INOVATIVNI NAČINI BORBE Z POLŽI Med gredice nasujemo razdrobljeno preslico, kajti čez njo polži neradi lezejo. Hkrati s silicijem bogata rastlina krepi rodnost tal, varuje rastline pred napadom bolezni. Jeseni na zelenjavni vrt spustimo kokoške, ki imajo polže zelo rade. Čez dan tla med gredicami prekrijemo z velikimi rabarbarinimi listi. Zvečer jih dvignemo in izpod njih poberemo polže, kamor so se zavlekli pred poletnim soncem. Jeseni tla gredice prekrijemo z listi hrasta ali oreha. Izločki škodujejo polžjim jajčecem. 56 Okoli gredice zasejemo peteršilj; centimetrski pas. Okoli vrta zasejemo divji tobak. Le ta preprečuje dostop polžev do zelenjavnih gredic. Rastline oz. okolico rastlin posujemo s kameno moko. Po dežju to ponovimo. Velika vsebnost mineralov polžem zavira apetit. To je hkrati tudi zaščita pred napadom uši. Dež kameno moko spere in le ta gnoji tla (minerali).

57 silicij, ki je v preslici, vgradijo v svoje celične stene in se s tem bolje borijo proti napadom škodljivih glivičnih bolezni. Substrat za setev segrejmo Ker seme bolje kali v toplejši zemlji, nekaj dni pred setvijo kupljen substrat za setev segrevamo (ga damo v vedro ali zabojček) v toplem prostoru (kurilnica ali najbolj topel prostor v hiši). Božanje krepi majhne sadike Mlade rastoče rastlinice, ki so ravnokar kalile, potrebujejo veliko svetlobe in ne direktnega sonca. Če svetlobe primanjkuje, slabo rastejo. Na Japonskem svoje mlade rastlinice 2-3 krat na dan pobožajo, ker s tem imitirajo veter v naravi. Pobožane rastline rastejo bolj kompaktno in so bolj odporne na bolezni. Seme za kalitev potrebuje zrak, vodo in toploto S setvijo na prosto pričnemo spomladi, ko se tla dovolj posušijo in ko se nam zemlja ne lepi več na čevlje. Mlade rastlinice najprej oblikujejo korenine in šele nato liste. Korenine pa za rast in razvoj potrebujejo vlago. Zato moramo paziti, da se nam setvena površina ne izsuši. Posebno problematične so vrtnine, katerih seme dolgo kali, kot npr. korenček. Zato sejemo semena v plitve jarke, ki jih potegnemo z ročajem motike ali grabelj ali s posebnim orodjem. Semena posejemo v te jarke, jih prekrijemo z zemljo in setveno površino rahlo potlačimo (z motiko ali grabljami), da seme ne obtiči v zračnem žepu. V taki vdolbinici oz. jarku se vlaga ohrani dlje časa kot na ravni površini. V naslednjih tednih dež napolni plitve jarke z zemljo. Dobre misli za rast Setev pospremimo s pozitivnimi mislimi: RASTI IN SE RAZVIJAJ! Semena različnih vrtnin že sejemo pomešano V starih časih so sejali skupaj semena korenčka in pora. Por raste počasneje kot korenček. Ne pozabimo vrste razredčiti. Drobno seme, kot je seme peteršilja, korenčka in zelene so vrtnarji zmešali z vlažno mivko ali drobnim peskom in zmes postavili za nekaj dni na toplo. V zatišnem dnevu nato mešanico posejemo na prosto. LuNIN SEtvENI koledar Antropozofinja Maria Thun je ugotovila, da obstaja povezava med rastjo rastlin in položaji planetov, ki so delovali ob setvi. To pomeni, da kdor seje ali sadi ob najugodnejši konstelaciji lune in živalskega kroga, lahko pričakuje obilne pridelke. Po koledarju ge. Thun se rastline delijo na štiri skupine in vsaka izmed teh spada k trem znakom živalskega kroga: obstaja povezava med rastjo rastlin in položaji planetov, ki so delovali ob setvi. Rastline»LISTA«(solata, špinača, zelje, zelišča, por, kolerabica): RIBI, RAK, ŠKORPIJON Rastline»PLODA«(kumare, fižol, paradižnik, grah, jagode, sadje): OVEN, LEV, STRELEC Rastline»KORENIN«(korenje, zelena, repa, rdeča pesa, redkvica, krompir): BIK, DEVICA, KOZOROG Rastline»CVETA«(vse cvetlice): DVOJČKA, TEHTNICA, VODNAR. Pomembno je, da tik pred setvijo tla še enkrat pregrabimo, da zemljo»premaknemo«in ji s tem omogočimo boljši sprejem ugodnih kozmičnih impulzov. 57

58 JANUAR 1 ČE 2 PE 3 SO 4 NE 5 PO 6 TO 7 SR 8 ČE 9 PE 10 SO 11 NE 12 PO 13 TO 14 SR 15 ČE 16 PE 17 SO 18 NE 19 PO 20 TO 21 SR 22 ČE 23 PE 24 SO 25 NE 26 PO 27 TO 28 SR 29 ČE 30 PE 31 SO do 5h od 6h do 24h od 1h CVETOVI do 6h od 7h do 23h od 0h do 22h od 23h do 12h od 19h do 18h od 19h CVETOVI do 3h od 17h do 9h od 10h do 10h od 11h do 8h od 9h do 23h od 0h do 7h od 14h do 15h od 16h do 10h od 11h do 6h od 7h L U N I N S E T V E N I FEBRUAR 1 NE CVETOVI 2 PO do 12h od 13h 3 TO LISTI 4 SR 5 ČE 6 PE 7 SO do 6h do 5h od 7h od 6h 8 NE do 13h od 20h 9 PO 10 TO 11 SR do 1h od 2h 12 ČE do 12h od 13h 13 PE 14 SO 15 NE 16 PO 17 TO 18 SR 19 ČE LISTI do 19h do 21h do 18h od 20h od 22h od 20h 20 PE 21 SO 22 NE do 9h do 12h od 10h 19h - 21h od 1h do 23h 23 PO od 0h do 12h 24 TO 25 SR od 0h do 14h od 15h 26 ČE do 5h od 6h 27 PE do 12h od 13h 28 SO CVETOVI RAZDELITEV RASTLIN: Rastline "CVETA" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd. Rastline "LISTA" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata, radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd. 58

59 K O L E D A R MAREC 1 NE 2 PO 3 TO 4 SR 5 ČE do 7h do 18h LISTI do 19h od 8h do 17h od 19h od 20h od 18h 6 PE 7 SO 8 NE 9 PO 10 TO 11 SR 12 ČE 13 PE do 11h do 17h od 0h do 17h do 9h do 18h LISTI LISTI od 12h od 18h od 10h od 19h 14 SO 15 NE do 4h 5h - 8h 16 PO 17 TO 18 SR 19 ČE 20 PE 4h - 7h do 5h do 8h od 8h od 6h od 12h do 23h 21 SO 22 NE 23 PO 6h - 10h 2h - 9h 14h - 22h od 10h 24 TO 25 SR do 2h do 9h od 3h od 10h do 23h 26 ČE 27 PE 28 SO 29 NE od 0h do 18h CVETOVI do 24h od 1h do 24h do 19h 30 PO od 1h do 10h 11h - 19h od 20h 31 TO APRIL 1 SR 2 ČE 3 PE 4 SO 5 NE 6 PO 7 TO 8 SR 9 ČE do 1h do 6h od 2h do 20h od 0h od 7h do 16h do 24h od 1h LISTI 21h - 24h od 17h 10 PE 11 SO 12 NE 13 PO 14 TO 15 SR 16 ČE 17 PE do 10h do 4h do 7h od 11h do 20h od 18h od 16h 8h - 16h 16h - 22h 18 SO 19 NE od 2h do 20h od 21h 20 PO 21 TO 22 SR 23 ČE do 10h do 9h do 16h do 3h od 11h od 10h od 17h od 4h 24 PE CVETOVI 25 SO do 8h od 9h 26 NE 27 PO 28 TO 29 SR 30 ČE do 2h do 1h LISTI od 3h od 2h Vir: The Maria Thun Biodynamic Calendar 2015, Matthias Thun Polna luna Prazna luna Rastline "PLODA" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik, paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd. Rastline "KORENIN" (Rastline, pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico): korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd. 59

60 MAJ 1 PE 2 SO 3 NE 4 PO 5 TO 6 SR 7 ČE 8 PE 9 SO 10 NE 11 PO 12 TO 13 SR 14 ČE 15 PE 16 SO 17 NE 18 PO 19 TO 20 SR 21 ČE 22 PE 23 SO 24 NE 25 PO 26 TO 27 SR 28 ČE 29 PE 30 SO 31 NE do 5h od 13h do 20h od 21h CVETOVI do 6h od 7h do 20h od 21h do 10h od 11h do 15h od 16h do 20h od 21h do 21h od 22h CVETOVI do 15h od 16h do 12h od 14h do 6h 7h - 11h 12h - 22h od 23h do 22h od 23h do 13h od 14h CVETOVI do 11h od 23h do 10h od 11h do 8h od 9h do 11h od 18h do 4h od 5h L U N I N S E T V E N I JUNIJ 1 PO do 14h od 15h 2 TO 3 SR 4 ČE 5 PE LISTI do 22h do 22h od 23h od 23h 6 SO 7 NE 8 PO do 9h do 2h od 10h od 23h 9 TO do 16h 10 SR 17h - 20h 11 ČE 12 PE 13 SO od 3h do 19h od 0h do 13h od 14h 14 NE 15 PO do 6h do 1h od 7h od 6h 16 TO 17 SR 18 ČE do 22h CVETOVI CVETOVI od 23h 19 PE do 1h od 2h 20 SO 21 NE 22 PO do 18h od 19h 23 TO 24 SR do 16h do 14h 17h - 20h od 21h od 23h 25 ČE 26 PE 27 SO do 12h od 13h 28 NE 29 PO 30 TO do 22h LISTI LISTI od 23h RAZDELITEV RASTLIN: Rastline "CVETA" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd. Rastline "LISTA" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata, radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd. 60

61 K O L E D A R JULIJ 1 SR 2 ČE do 6h do 1h 7h - 14h od 2h od 15h 3 PE 4 SO 5 NE 6 PO 7 TO do 9h do 2h od 10h do 20h od 7h od 3h do 22h 8 SR 4h - 10h 11h - 24h 9 ČE 10 PE od 5h do 19h od 20h 11 SO do 4h 12 NE od 16h 13 PO 14 TO 15 SR 16 ČE 17 PE 18 SO 19 NE 20 PO do 8h do 5h do 9h do 2h 9h - 22h od 6h CVETOVI od 10h LISTI od 3h do 22h od 3h do 24h od 23h 21 TO 1h - 3h 4h - 13h 14h - 16h od 23h 22 SR 23 ČE 24 PE 25 SO 26 NE 27 PO do 10h do 7h 11h - 22 do 21h CVETOVI od 8h LISTI od 23h od 22h 28 TO 29 SR 30 ČE 31 PE do 16h do 19h od 17h od 20h AVGUST 1 SO 2 NE 3 PO 4 TO 5 SR 6 ČE 7 PE 8 SO 9 NE 10 PO 11 TO 12 SR 13 ČE 14 PE 15 SO 16 NE 17 PO 18 TO 19 SR 20 ČE 21 PE 22 SO 23 NE 24 PO 25 TO 26 SR 27 ČE 28 PE 29 SO 30 NE 31 PO do 16h 17h - 22h od 22h do 9h od 10h do 23h od 7h do 7h od 11h do 12h od 13h do 18h od 19h do 11h od 12h CVETOVI do 16h od 17h LISTI do 9h od 10h do 7h 8h - 17h 3h - 6h 7h - 10h od 22h do 4h od 5h do 16h od 17h LISTI LISTI do 1h od 2h do 5h od 6h do 3h od 4h do 4h 5h - 9h od 13h Vir: The Maria Thun Biodynamic Calendar 2015, Matthias Thun Polna luna Prazna luna Rastline "PLODA" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik, paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd. Rastline "KORENIN" (Rastline, pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico): korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd. 61

62 SEPTEMBER 1 TO 2 SR 3 ČE 4 PE 5 SO 6 NE 7 PO 8 TO 9 SR 10 ČE 11 PE 12 SO 13 NE 14 PO 15 TO 16 SR 17 ČE 18 PE 19 SO 20 NE 21 PO 22 TO 23 SR 24 ČE 25 PE 26 SO 27 NE 28 PO 29 TO 30 SR do 15h od 19h do 8h od 9h od 1h do 15h od 16h do 2h 3h - 16h od 17h CVETOVI do 21h od 22h LISTI do 15h od 16h do 4h 9h - 13h od 14h do 1h 8h - 12h od 13h do 10h od 11h do 22h od 23h LISTI LISTI do 9h od 10h do 15h od 16h do 14h od 15h CVETOVI do 6h 7h - 14h 14h - 22h 4h - 18h od 19h L U N I N S E T V E N I OKTOBER 1 ČE 2 PE 3 SO 4 NE 5 PO 6 TO 7 SR 8 ČE 9 PE 10 SO 11 NE 12 PO 13 TO 14 SR 15 ČE 16 PE 17 SO 18 NE 19 PO 20 TO 21 SR 22 ČE 23 PE 24 SO 25 NE 26 PO 27 TO 28 SR 29 ČE 30 PE 31 SO do 9h od 10h do 23h od 0h CVETOVI do 3h od 4h do 2h od 21h do 19h od 20h do 5h od 14h do 3h od 4h do 16h od 17h do 15h od 16h do 7h od 8h LISTI do 16h od 17h do 23h do 23h od 0h do 11h od 12h do 16h od 17h do 1h 1h -5h od 6h do 19h od 20h do 8h od 9h RAZDELITEV RASTLIN: Rastline "CVETA" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd. Rastline "LISTA" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata, radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd. 62

63 K O L E D A R NOVEMBER 1 NE CVETOVI 2 PO do 11h od 12h 3 TO 4 SR 5 ČE 6 PE do 3h LISTI od 4h 7 SO do 2h 3h - 12h od 19h 8 NE 9 PO 10 TO 11 SR do 1h od 2h do 23h od 0h 12 ČE do 10h od 11h 13 PE LISTI 14 SO do 12h 15 NE od 22h 16 PO 17 TO 18 SR 19 ČE 20 PE do 4h do 6h od 5h od 7h CVETOVI 21 SO 22 NE 23 PO do 1h 2h - 10h do 17h do 8h od 19h od 21h 24 TO 25 SR 26 ČE do 6h od 8h od 7h 27 PE 28 SO 29 NE 30 PO do 18h CVETOVI do 20h LISTI od 19h od 21h DECEMBER 1 TO 2 SR 3 ČE do 17h od 18h 4 PE 5 SO 6 NE do 9h do 5h do 1h 10h - 15h od 6h do 18h od 5h od 23h od 19h 7 PO 8 TO 9 SR 10 ČE 11 PE 12 SO 13 NE do 7h do 4h do 16h 8h - 16h LISTI LISTI LISTI od 5h od 20h od 17h 14 PO do 10h od 11h 15 TO 16 SR do 11h od 12h 17 ČE 18 PE 19 SO 20 NE 21 PO do 7h CVETOVI 8h - 12h do 24h od 4h do 21h od 20h od 21h 22 TO 23 SR 24 ČE do 15h od 16h 25 PE 26 SO 27 NE do 4h 5h - 7h do 6h od 8h do 23h od 0h od 7h 28 PO 29 TO 30 SR 31 ČE do 21h do 17h od 22h Vir: The Maria Thun Biodynamic Calendar 2015, Matthias Thun Polna luna Prazna luna Rastline "PLODA" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik, paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd. Rastline "KORENIN" (Rastline, pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico): korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd. 63

64 Podatki o semenu RAZDALJA RASTLINAMI VRSTA / SORTA OPTIMAL. število GLOBINA RAZDALJA TEMP. ZA SEMEN V SETVE MED KALITEV 1 GRAMU VRSTAMI BAZILIKA ,1 cm BLITVA (MANGOLD) cm 40 BROKOLI ,5 cm BOB , cm BUČE cm BUČKE cm CVETAČA ,5 cm ČEBULA cm ENDIVIJA cm FIŽOL NIZKI cm FIŽOL VISOKI cm GRAH cm JAJČEVEC cm KOLERABICA cm 30 KOLERABA cm 40 KORENČEK cm KUMARE cm LUBENICA cm MELONA ,5 cm MOTOVILEC cm 30 OHROVT ,5 cm 50 OKRA ,5 cm PAPRIKA ,5 cm PARADIŽNIK ,5-1 cm PETERšILJ ,5 cm POR cm RADIČ ,5-1 cm RDEČA PESA cm 40 REDKVICA cm REPA cm 40 SLADKA KORUZA cm 80 SOLATA ,5-1 cm špargelj cm 130 špinača cm ZELENA ,5 cm ZELJE ,5-2 cm

65 MED ČAS SETVE (cm) RAZDALJA ZA VZGOJO DIREKTNO ČAS KOLIČINA V VRSTI SADIK NA POBIRANJA SEMENA ZA V ZABOJČEK PROSTO PRIDELKA SETEV (kg/ha) 20 III-IV V V-IX 3 30 IX-X X-III III-IV IV-VI VI-XI 0,3-2, II-IV VI-VII II-IV IV-V IX II-IV IV-V VII-IX III-IV IV-VI VI-XI 0,3-2, IV VIII-IX VI-VII XI-XII 0, IV-V VII-X IV-V VIII-IX II-VII VI-XI II-IV VII-X 0, III-VIII V-X VII IX-X III VII-XI III-IV IV-V VII-IX III-IV IV-V VIII-IX III-IV IV-V VIII-IX VIII-IX X-IV III-IV IV-VI VIII-III 0,3-2, III-VIII VII-X III-IV VII-IX 0,8-2, III-IV IV-V VII-X 0,4-2,2 2-5 III-IV III-VIII IV-XII IV-VI VII-III VI-VIII VIII-III IV VII-XI IV-VII VI-XI VII X 3-5,5 30 IV-V VII-IX III-IV IV-VII VI-XI 0, V V III-IV; IX-X V; IX-XII III-IV IV-V IX-X 0,3-1, III-IV IV-VII VII-XI 0,3-2,8 65

66 Dobri in slabi sosedje vrtnin VRTNINA BELUšI ALI šparglji BUČKE IN BUČE ČEBULA ČESEN ENDIVIJA FIŽOL GRAH JAGODE KAPUSNICE KOLERABICA KORENČEK KROMPIR KUMARE BLITVA PARADIŽNIK PAPRIKA POR RADIČ RDEČA PESA REDKVICA IN REDKEV SLADKA KORUZA SOLATA špinača ZELENA 66 DOBRI SOSEDJE paradižnik, peteršilj, kumare, solata bazilika, čebula, fižol, sladka koruza, kapucinka, rdeča pesa korenček, rdeča pesa, radič, solata, kumare, jagode paradižnik, rdeča pesa, korenček, kumare, jagode, vrtnice fižol, por, kapusnice boreč, kapusnice, kolerabica, solata, kumare, zelena, krompir, paradižnik, rdeča pesa, šetraj, jagode korenček, redkvica, zelena, špinača, kumare, buče, bučke, sladka koruza, solata, kapusnice, kolerabica česen, por, solata, redkvica, fižol, špinača, boreč, drobnjak, čebula fižol, zelena, paradižnik, facelija, špinača, krompir, solata, por, endivija, grah, koriander, mangold fižol, špinača, zelena, rdeča pesa, redkvica, por, solata, krompir, grah, paradižnik čebula, paradižnik, radič, redkvica, mangold, por, česen, grah, solata, drobnjak, koper, žajbelj, zelje kapusnice, kolerabica, špinača, sladka koruza, bob, žametnica, kapucinka, meta, kumina, kamilica bazilika, koruza, visoki fižol, grah, zelena, špinača, čebula, por, rdeča pesa, solata, zelje, koper, koriander redkvica, redkev, kapusnice, korenček, fižol fižol nizek, korenček, kapusnice, por, pastinak, peteršilj, solata, radič, zelena, špinača, kapucinka, redkvica, kolerabica, čebula korenček, zelje zelena, korenček, paradižnik, solata, kolerabica, kapusnice, jagode, endivija, kamilica, špinača paradižnik, visoki fižol, korenček, solata nizki fižol, kapusnice, kolerabica, česen, čebula, bučke in buče, kumare, koper, kumina, koriander fižol, korenček, solata, paradižnik, špinača, mangold, kapusnice, kolerabica, grah, kapucinka, šetraj paradižnik, solata, fižol, kumare, bučke, buče, melone, krompir redkvica, korenček, kumare, čebula, radič, por paradižnik, fižol, beluš, rdeča pesa, kolerabica, kapusnice, grah, koper, meta, boreč, špinača, sladka koruza, paradižnik, fižol, redkvice, kolerabica, kapusnice, krompir, jagode, grah, solata grah, špinača, paradižnik, fižol, por, kolerabica, kapusnice, kumare, kamilica

67 SLABI SOSEDJE česen, čebula kumare zelje, fižol, grah, por fižol, kapusnice, grah grah, česen, por, čebula čebula, por, česen, fižol, krompir, paradižnik kapusnice čebula, česen, jagode, kapusnice korenček sončnice, paradižnik, buče, zelena, grah rdeča pesa paradižnik, krompir, redkvica grah, krompir, kumare, koper fižol, rdeča pesa, grah špinača, visoki fižol, krompir, koruza, por kumare zelena, rdeča pesa zelena, peteršilj rdeča pesa sladka koruza, solata, krompir

68