IZBOLJŠANJE RUŠE Z VSEJAVANJEM TRAV ZA PAŠO KOZ NA KRASU

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Franci OMAHEN IZBOLJŠANJE RUŠE Z VSEJAVANJEM TRAV ZA PAŠO KOZ NA KRASU DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 2004

2 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Franci OMAHEN IZBOLJŠANJE RUŠE Z VSEJAVANJEM TRAV ZA PAŠO KOZ NA KRASU DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij IMPROVEMENT OF THE SWARD WITH THE SOD SEEDING OF GRASSES FOR GRAZING OF GOATS IN THE KARST AREA GRADUATION THESIS Higher professional studies Ljubljana, 2004

3 II Diplomsko delo je zaključek Visokošolskega strokovnega študija kmetijstva. Opravljena je bila na Katedri za pridelovanje krme in pašništvo Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorja diplomske naloge imenovala prof. dr. Antona Vidriha. Komisija za oceno in zagovor: Predsednik: prof. dr. Katja Vadnal Član: prof. dr. Anton VIDRIH Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: doc. dr. Jurče ČOP Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Datum zagovora: Delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Franci Omahen

4 III KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Vs DK UDK : : :636.39(043.2) KG KK AV SA pašništvo/vsejavanje/travniki/kras/paša/prehrana živali/koze/vznik trav/obnova ruše F01/L01 OMAHEN, Franci VIDRIH, Anton (mentor) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101 ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo LI 2003 IN TD OP IJ JI IZBOLJŠANJE RUŠE Z VSEJAVANJEM TRAV ZA PAŠO KOZ NA KRASU Diplomsko delo (visokošolski strokovni študij) VIII, 47 str., 16 pregl., 15 sl., 29 vir. sl sl / en AI Na kraškem pašniku za koze v Tomaju smo v pašni sezoni 1999 in spomladi 2000 izvedli poskus o možnosti izboljšanja ruše z vsejavanjem trav. V ruši za pašo koz smo želeli povečati delež trav. Obstoječa ruša je vsebovala velik delež detelj, ki jih koze nerade pasejo. V poskusu so bile obravnavane štiri vrste trav in ena travna mešanica: pasja trava (Dactylis glomerata L.), trpežna ljuljka (Lolium perenne L.), travniška bilnica (Festuca pratensis Huds. ), trstikasta bilnica (Festuca arundinacea Schreber) in mešanica 'ruša'. Vsejavali smo v dveh terminih, spomladi in zgodaj jeseni. Pred postavitvijo poskusa je bila ruša temeljito popašena. Po vzniku novih rastlinic je bila opravljena košnja. Zaradi močne poletne suše v poskusu, postavljenem spomladi, ni bilo mogoče opraviti vseh predvidenih meritev, ker so mlade rastlinice propadle. Jesensko vsejavnje se je pokazalo kot uspešnejše, saj so rastlinice dobro vzklile in prezimile ter bile že nekoliko bolj pripravljene za morebitno poletno sušo. Z vsemi, v poskusu obravnavanimi vrstami trav, so bile do faze treh do petih listov doseženi dobri rezultati. Najbolje sta se v ruši razvili trpežna ljuljka in travniška bilnica.

5 IV KEY WORDS DOCUMENTATION ND Vs DC UDC : : :636.39(043.2) CX CC AU grasses/sod seeding/pastures/karst/grazing/animal feeding/goats/grass sward/sward renovation F01/L01 OMAHEN Franci AA VIDRIH, Tone (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101 PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Agronomy PY 2003 TI DT NO LA AL IMPROVEMENT OF THE SWARD WITH THE SOD SEEDING OF GRASSES FOR GRAZING OF GOATS IN THE KARST AREA. Graduation Thesis (Higher Professional Studies) VIII, 47 p., 16 tab., 15 fig., 29 ref. sl sl / en AB The experiment was carried out in Tomaj during spring of two grazing seasons ( ). The aim of experiment was to increase content of grasses in the sward. The existing sward contained a great part of legumes which are not preferable by goats. The experiment included four grass species and a grass mixture: cocksfoot (Dactylis glomerata L.), perennial ryegrass (Lolium perenne L.), meadow fescue (Festuca pratensis Huds.), tall fescue (Festuca arundinacea Schreber), and the mixture of different ryegrass varieties. The grasses were sown at two terms: in the spring and in the late summer. Before setting up the experiment the sod was thoroughly grazed. The experimented area was cut after emergence of new plants. Because of the heavy summer drought, not all measurements from the experiment set up in the spring could be taken because the young plants died. Late summer sowing proved to be most successful, for the plants passed the winter well and were more established for the occasional summer drought. All grass species which were included in the experiment showed good results, in a period between the third and the fifth leaf. The best results for the sod seeding were obtained with perennial ryegrass and meadow fescue.

6 V KAZALO VSEBINE str. Ključna dukumentacijska informacija (KDI) z izvlečkom Key words documentation (KWD) incl. abstract Kazalo vsebine Kazalo tabel Kazalo slik III IV V VII VIII 1 UVOD POMEN TRAVNATEGA SVETA POVOD ZA RAZISKAVO DELOVNA HIPOTEZA 4 2 PREGLED OBJAV PAŠNIKI Pomen paše Načini paše Čredinska paša Paša v hribovitem svetu Paša povprek Ruša intenzivnega pašnika OBNOVA RUŠE NA TRAVINJU Obnova z oranjem Obnova brez oranja OBNOVA RUŠE PAŠNIKA Z DOSEJAVANJEM IN VSEJAVANJEM Dosejavanje Dosejavanje v zmrzal (frost seeding) VSEJAVANJE Vsejavanje žit PREHRANA KOZ 13 3 MATERIALI IN METODE DELA OBMOČJE RAZISKAVE Značilnosti tal VSEJAVANJE SPOMLADI Sejalnica za vsejavanje trav in detelj Travna mešanica 'ruša' Pasja trava (Dactylis glomerata L.) Travniška bilnica (Festuca pratensis Huds.) Trstikasta bilnica (Festuca arundinacea Schreber) 20

7 VI Trpežna ljuljka (Lolium perenne L.) KEMIČNA ANALIZA TAL DOLOČANJE PAŠNIH OSTANKOV OB VSEJAVANJU Popis ruše Gnojenje POZNO POLETNA POSTAVITEV POSKUSA Gnojenje VREMENSKE RAZMERE STATISTIČNA ANALIZA PODATKOV 28 4 REZULTATI VZNIK SPOMLADANSKEGA VSEJAVANJA Popis travne ruše VSEJAVANJE JESENI 35 5 RAZPRAVA IN SKLEPI RAZPRAVA SKLEPI 40 6 POVZETEK 42 7 VIRI 44 ZAHVALA

8 VII KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Sestava travno deteljne mešanice 'ruša' (Zabret in sod., 2001)...18 Preglednica 2: Rezultati kemične analize tal po AL metodi...21 Preglednica 3: Mejne vrednosti za P in K po AL-metodi (Leskošek 1993)...21 Preglednica 4: Povprečna temperatura zraka in višina mesečnih padavin za meteorološko postajo Slap pri Vipavi (Mesečni bilten, 1999, 2000)...27 Preglednica 5: Fitocenološki popis na pašniku v Tomaju, dne Preglednica 6 : Povprečno število vzniklih rastlinic po ponovitvah in za cel poskus, ugotovljeno Preglednica 7: Analiza variance po posameznih obravnavanjih za oceno uspešnosti vznika...33 Preglednica 8: Absolutna razlika med številom vzniklih rastlinic na m 2 med vsejanimi travami in mešanico 'rušo'...33 Preglednica 9: Odstopanje posameznih vrst trav glede na povprečno število vzniklih rastlin v %...35 Preglednica 10: Vznik po posameznih ponovitvah in njihovo povprečje...35 Preglednica 11: Analiza variance po posameznih obravnavanjih za oceno uspešnosti vznika...36 Preglednica 12: Odstopanje posameznih vrst trav glede na število vzniklih rastlin v %...36 Preglednica 13: Pridelek suhe snovi v t ha -1 po postopkih in ponovitvah...37 Preglednica 14: Analiza variance pridelka suhe snovi snovi...37

9 VIII KAZALO SLIK Slika 1: Pogled na del pašnika, viden je rob vrtače, kjer so plitva tla...3 Slika 2: Koze na paši iščjo rastline, ki ustrezajo njihovim potrebam...13 Slika 3: Vsejavanje v travno rušo z specialno sejalnico Vredo...16 Slika 4: Shema poskusa vsejavanja spomladi...16 Slika 5: Načrt poskusa gnojenja...23 Slika 6: Sejalnica napravi v rušo brazde v katere poda seme...24 Slika 7: Shema poskusa poznopoletnega vsejavanja...24 Slika 8: Načrt poskusa dognojevanja...25 Slika 9: Zaradi suše so nastale razpoke v zemlji in ruša je propadla...26 Slika 10: Prikaz mesečnih padavin od marca 1999 do junija 2000 in odklon od povprečja na meteorološki postaji Slap pri Vipavi (Mesečni bilten, marec 1999 do junij 2000)...28 Slika 11: Povprečna mesečna temperatura zraka in odstopanje od povprečja, na meteorološki postaji Slap pri Vipavi (Mesečni bilten, marec 1999 do junija 2000)28 Slika 12 : Shema izbire mest za štetje vznika...32 Slika 13: Povprečni vznik sejančkov v setveni vrsti 10 cm dolžine...33 Slika 14: Sejančki ob štetju uspešnosti vznika...34 Slika 15: Povprečni vznik sejančkov v setveni vrsti na 10 cm dolžine...36

10 1 UVOD 1.1 POMEN TRAVNATEGA SVETA Za slovensko kmetijstvo je travinje zelo pomembno, ker zavzema skoraj 60 % vseh kmetijskih zemljišč v rabi. Večina travinja je absolutne narave. To pomeni, da ga ne moremo spremeniti v druga kmetijska zemljišča. Na razširjenost travinja vplivajo predvsem: humidna klima z razmeroma ugodno razporeditvijo padavin in ugodnimi temperaturami omogoča dobro rast travniških rastlin, nadmorska višina in razgiban relief v gorsko-višinskih in hribovskih območjih ne dopušča druge kmetijske rabe, plitva - zaradi kraške narave manj kakovostna tla v velikem delu Slovenije narekujejo travniško rabo Na travnikih pridelamo krmo, ki je primerna za prehrano prežvekovalcev. Ob pravilni in gospodarni izrabi lahko pridobimo zelo kakovostno krmo za živali, bogato z beljakovinami, minerali in vitamini. Na boljših površinah lahko na leto pridelamo od 7 do 12 t mrve na hektar. Ruša varuje pitno vodo pred onesnaževanjem, saj močno ublaži spiranje dušika in drugih elementov v podtalnico. Vendar pri tem ne smemo pretiravati z gnojenjem. Travna ruša, bogata s humusom, zadrži tudi veliko vode, ki jo nato prefiltrirano oddaja v podtalnico. Preprečuje tudi erozijo na nagnjenih pobočjih, ima tudi zelo raznoliko floro in favno, kar pomembno prispeva k biotski raznolikosti. Travinje pomeni nezamenljivo prvino kulturne krajine, ki ima poleg kmetijskega, tudi drugi pomen. Travnik veže več CO 2 in proizvaja več kisika kot gozd ali druge kmetijske rastline (Korošec in Leskošek, 1998). Koristi od travinja so torej številne, zato je ohranjanje in pravilno gospodarjenje na teh kmetijskih zemljiščih še kako pomembno. Žal pa se obseg travnikov in pašnikov še vedno zmanjšuje v korist gozda. Z zaraščanjem za vedno izgubimo kmetijska zemljišča. Skupni obseg travinja se je v Sloveniji samo v zadnjih 50. letih zmanjšal za kar ha, vendar se še vedno povečuje njegov delež, s tem pa tudi pomen v skupni rabi kmetijske zemlje (Cunder, 1998). Statistični podatki nam kažejo, da kosimo ali pasemo dobrih 90 % vseh travnikov in 60 % vseh pašnikov. Neizkoriščeni travniki in pašniki se zaraščajo. Tako se je izkoriščenost travnikov v obdobju od 1990 do 1996 zmanjšala za 4 %, pašnikov pa kar za 20 %. Na večini travinja ekstenzivno pridelujemo krmo, kar se kaže tudi v pogostosti rabe travnikov

11 2 in pašnikov. Po statističnih podatkih iz leta 1995 je čredinskih pašnikov le 25 %, zaradi velikega deleža gorskih in kraških območij je planinskih in kraških okoli 40 %, ostalo so ekstezivni pašniki (35 %). Pri travnikih prevladujejo dvo- in trikosni s 60 %, sledijo jim travniki z eno košnjo 24 % in le 16 % z več kot tremi košnjami (Cunder, 1998). Slabih 20 % travinja v Sloveniji leži na nižinskem območju, ostalih 80 % v območjih z omejenimi dejavniki: 29 % v gričevnato hribovskem območju, 25 % v gorsko višinskem območju, 15 % v kraškem območju in, 11 % v drugih območjih z omejenimi dejavniki. Na območjih z omejenimi dejavniki je strojna pridelava krme zelo draga in tudi zelo nevarna. Velikokrat prihaja do nesreč na strminah z tragičnimi izidi. Stroji, prilagojeni za dela na strmini, so zelo dragi in zato našim kmetom nedosegljivi. Vsi ti razlogi kažejo, da je najprimernejši način izkoriščanja tega travinja paša (Cunder,1998). 1.2 POVOD ZA RAZISKAVO Za slovensko kmetijstvo je značilen velik delež travinja, ki je poglaviten vir krme za prežvekovalce. Od skupnih ha kmetijskih zemljišč je kar ha travnatega sveta, to je kar 60 % vseh kmetijskih zemljišč (Statistični letopis, 2001). Poskus smo opravili na Krasu v kraju Tomaj. Tukaj je glavna kmetijska dejavnost vinogradništvo. Zato so vse najboljše južne lege zasajene z vinsko trto. Na teh kraških tleh (terra rossa) pridelujejo značilno vino teran. To vino je zelo zanimivo za potrošnike in turiste. Za turiste ni pomembno samo vino, ampak tudi izgled pokrajine.

12 3 Slika 1: Pogled na del pašnika, viden je rob vrtače, kjer so plitva tla. Problem je, da se neprimerna zemljišča za vinogradništvo zaraščajo. Saj so ta zemljišča primerna le za živinorejo. Ker je zaslužek v živinoreji slab, se kmetje ne odločajo za izrabo teh zemljišč. Travnati svet se po nekaj letni opustitvi košnje ali paše zaraste z grmovnimi rastlinami, ki kvarijo izgled pokrajine, lahko se spremeni tudi mikroklima tega prostora, kar bi vplivalo tudi na vinogradništvo. Veliko večja je tudi požarna ogroženost območja. Kraška tla so plitva, kamnita in hitro odcedna. Tamkajšnji kmetje redijo večinoma drobnico, ki je najbolj primerna za te razmere. Koze so živali, ki potrebujejo za prehrano veliko vlaknin. Pasejo tudi grmičevje, ki zarašča opuščena kmetijska zemljišča. Vendar pa potrebujejo tudi zelo kakovostno voluminozno krmo, da lahko dosežejo kar največjo proizvodnjo. Zato bi bilo potrebno nekatere travnike tudi izboljšati, z vsejavanjem trav oziroma metulnic. Za poskus na tem območju smo se odločili zaradi velike nevarnosti zaraščanja travinja, zaradi neizkoriščanja in slabe ruše. Zemljišče za raziskavo nam je predlagala območno kmetijska svetovalka in najemnik tega pašnika. Najemnik pase koze molznice na tem pašniku in želi, da bi imel v ruši več kakovostnih trav in manj detelj.

13 4 1.3 DELOVNA HIPOTEZA V poskusu smo želeli izboljšati botanično sestavo travne ruše in potrditi hipotezo, da lahko to uspešno opravimo z neposredno setvijo v rušo brez obdelave tal. Ugotoviti smo hoteli, katera vrsta trave, če jo sejemo samostojno ali v mešanici, se bo najbolje obnesla pri obnovi travne ruše. Zanimalo nas je tudi, ali je za to vsejavanje primernejši pomladanski ali pozno poletni rok setve. Uspeh naj bi bil boljši ob jesenskem vsejavanju, ker naj bi imele mlade rastlinice na razpolago dovolj vlage v rastnih razmerah Krasa.

14 5 2 PREGLED OBJAV 2.1 PAŠNIKI Zaradi zgodovinskih razlogov je pri nas pašna raba travinja malo razširjena. Naši predniki so potrebovali živalski gnoj za gnojenje njiv, zato so imeli živali v hlevih. Na njivah so namreč pridelovali pomembne poljščine, za katere so potrebovali hlevski gnoj. Najlažje so ga dobili, če so imeli živali privezane; umetnih gnojil takrat še niso poznali. Izkušnje po svetu kažejo, da se paša bolj uveljavi takrat, ko je s kmetovanjem vse manj zaslužka zaradi padca cen mleka in mesa. Naše kmetije so majhne in imajo razdrobljena zemljišča, kar otežuje uspešno pašo. Potrebno bi bilo povečati velikost zemljišč na kmetijah, s tem bi pocenili in olajšali pašo. Nekateri možni načini bi bili (Korošec, 1997): zložba zemljišč ali komasacija, nakup ali najem zemljišč, ki mejijo na naša, skupni vaški pašniki Pomen paše S pašo kar najceneje ohranjamo pašnike in dosežemo veliko prirejo kakovostnega mesa in mleka. Živali najbolj naravno konzumirajo hrano s pašo. S pašo omogočimo hitro kroženje rudninskih snovi, saj z blatom ali sečem večina le teh ostane na pašniku in se po mineralizaciji zopet na voljo rastlinam. Krogotok je tako zaključen. Živali z obtrgovanjem in gaženjem zmanjšajo tekmovalno sposobnost nezaželenih rastlin, ki bujno rastejo v nepašeni ruši. Tako se omogoči osvetlitev tudi manj konkurečnim vrstam rastlin, da se razvijejo. Živali z gaženjem zadelajo semena v tla. Paša daje prednost rastlinam, ki se razmnožujejo z pritlikami ali živicami in ovira rast tistih rastlin, ki se razmnožujejo samo s semenom. Pospešuje rast nizkih rastlin. Ruša se zgosti in je bolj odporna na sušo. Zato je zelo primeren pašno-kosni sistem, ker nam košnja pomaga ohraniti nekatere vrste rastlin, ki niso tako odporne na gaženje in obtrgavanje. Predvsem omogoči, da se ohranijo visoke trave, da se ruša izenači, do golega popasena mesta se obrastejo, pregnojena mesta odpravi košnja (Korošec,1997) Načini paše Nadzorovano pašo lahko izvajamo na zemljišču, ki ga razdelimo na več ograd. Elementi nadzorovane paše so:

15 6 velikost območja, na katerem želimo pasti, število živali, ki jih pasemo na zemljišču določene velikosti, čas paše na določenem zemljišču, nadzor nad živaljo, da jo lahko zaradi različnih razlogov odstranimo. Obstoječe sisteme lahko razdelimo na dve glavni skupini, to sta čredinska paša in paša povprek Čredinska paša Pri čredinski paši je pašnik razdeljen na ograde. Sem spadajo naslednji sistemi paše: pašnokošna raba, pašna raba, obročna paša in paša v hribovitem svetu. S to razdelitvijo lahko dajemo živalim sveže zelinje dnevno, odvisno od njegove kakovosti, ki ga potrebujemo za rejo živali. Glede na to napravimo potrebno število ograd. Na več ograd bo zemljišče razdeljeno, boljša je ponudba zelinja. Tako izpolnjujemo zahtevo po času, da se ruša obnovi, ki naj bi bil tri do štiri tedne. Čas trajanja zasedbe čredink naj bi bil čim krajši. Tako naj bi tudi bolje izkoriščali razpoložljivo zelinja, imeli pregled nad tem, kakšen del pašnika potrebujemo za pašo in kateri del bomo pokosili in krmo spravili, ker je zelinja za pašo preveč (Vidrih, 1998b) Paša v hribovitem svetu Pri paši v hribovitem svetu so razlogi za razdelitev zemljišča na ograde drugačni. Tam so nujno potrebne zaradi heterogenih rastnih razmer in raznolikosti v kakovosti zelinja in njegovega vpliva na selektivnost paše. S pašo po ogradah dosežemo, da živali bolj enakomerno popasejo ves pašnik, kljub temu, da sta kakovost in okus zelinja po ogradah zelo različna. Še bolj je pomembno, da živali ne premeščajo rastlinskih hranil iz siromašnih tal na že bogato založena tla, ki bi se zaradi pregnojenosti zaplevelila. Na območjih, kjer se pašniki že zaraščajo (hribovski svet in kras), pričakujemo od živali poleg prireje tudi pomoč pri preprečevanju zaraščanja kmetijskih zemljišč z grmovjem in ohranjanju rodovitnosti tal (Vidrih, 1998b) Paša povprek Ta način paše je primeren za ravninske rodovitne pašnike. Živali vsak dan pasejo isto zemljišče 6 do 8 tednov, pri manjši gostoti zasedbe, kot pri čredinski paši. Pri tem sistemu paše imamo manjše stroške z ureditvijo pašnika in s spravilom sena, kot pri čredinski paši (Vidrih 1998b).

16 Ruša intenzivnega pašnika Ruša intenzivnega pašnika naj bi bila sestavljena iz rastlin, katere so prilagojene na okolje in sistem rabe. V ruši morajo biti zastopane rastline, katere živali rade jedo in imajo dovolj rudnin, topnih ogljikovih hidratov in proteinov. Vrste, ki sestavljajo rušo, naj bi bile odporne na bolezni in imele veliko tekmovalno sposobnost. Prav tako naj bi bile odporne na gaženje, nizko košnjo, sušo in ekstremne temperature. Ruša naj bi vsebovala 70 % trav in 30 % detelj. Večji delež detelj izboljšuje kakovost zelinja. Detelje bogatijo zemljo z dušikom iz zraka s pomočjo bakterij iz rodu Rhisobium, ki živijo na njihovih koreninah. Ko korenine odmrejo, lahko ta dušik uporabijo trave za svojo rast (Pottinger in sod.,1987). Korošec (1997) navaja, da lahko detelje vežejo od 100 do 400 kg ha -1 dušika. Vsaka, še tako kakovostna ruša, ne ostane dolgo visoko produktivna, če je primerno ne vzdržujemo in pravilno izkoriščamo. Lušin (1990) priporoča, da preprečimo degradacijo travne ruše, zato naj upoštevamo naslednje: pravilno srednje intenzivno gnojenje z dušikom, potrebam primerno gnojenje z fosforjevimi, kalijevimi in kalcijevimi gnojili, pravočasno koriščenje pašnikov in travnikov, pravilno obremenitev pašnikov, izogibati se poškodbam travne ruše, pravočasno zatiranje oz. preprečitev širjenja nezaželjenih zeli. Travna ruša se lahko toliko poslabša, da ni primerna za pridelovanje. Zato jo je potrebno izboljšati in lahko uporabimo ukrep vsejavanja semen kvalitetnih trav in detelj v travno rušo. 2.2 OBNOVA RUŠE NA TRAVINJU Ruša je na večini naših travnikov slaba, saj je pogosto: njena pridelovalna sposobnost slaba, če jo izrazimo v prireji mesa ali mleka, gospodarsko pomembne vrste trav in metulnic v ruši so slabe trpežnosti, velik delež zeli zmanjšuje uporabno vrednost krme, občutljiva je za ekstremne rastne razmere, kot so suše, pozebe, bolezni in škodljivci, premajhna varovalna sposobnost proti eroziji vetra in vode, ker je preredka.

17 8 Glavni vzrok vseh naštetih težav z rušo je predvsem neprimeren način rabe. V travni ruši je že po naravi veliko vrst rastlin. Ta pestrost preprečuje, da bi ob ekstremnih razmerah, kadar so poplave, dolga suša ali močna pozeba, propadle vse rastline, saj je njihova odpornost različna. Strmimo za takimi rastlinami, ki dajejo velik pridelek, ki je okusen za živali (Vidrih 1998a) Obnova z oranjem V jeseni preorjemo zemljišče, ki ga želimo obnoviti. Ledino nato spomladi obdelamo do drobne grudičaste strukture, primerne za setev. Pred setvijo potrosimo gnojilo, in sicer 80 do 100 kg P 2 O 5, 120 kg do 160 kg K 2 O in 50 kg dušika na hektar. Sledi setev s specialno sejalnico za trave ali žita. Spomladi sejemo v marcu ali aprilu, poleti pa v avgustu. V spomladanskem roku moramo obvezno sejati kot varovalni posevek tudi jari ječmen ali oves. Posevek po setvi rahlo povaljamo. S tem moramo uničiti vso rušo, tudi dobre rastline, ki bi lahko ostale v ruši. Problem je tudi, da se vsa travnata zemljišča ne dajo preorati, zaradi kamnitosti tal ali nagiba. Izgubimo eno košnjo, ki je ob neposrednem vsejavanjem v rušo ne bi. Taka obnova je tudi dražja, manj sprejemljiva (Korošec, 1997) Obnova brez oranja Obnovo lahko opravimo na več načinov: tehnika zasnovanja sejanega travnika z uporabo herbicidov (uničimo vse nadzemne dele ruše z herbicidom, po desetih dneh od škropljenja sledi minimalna površinska obdelava in setev), uporaba herbicida brez obdelave zemljišč (Prvotno rušo zatiramo s herbicidom na osnovi glifosata, ki uniči vse nadzemne in podzemne dele rastlin travne ruše. Vsejavanje poteka s posebnimi sejalnicami, ki seme položijo v neobdelana tla. Spomladi lahko rušo tretiramo z enim od žitnih selektivnih herbicidov, ki zatirajo širokolistne plevele, trav pa ne.), tehnika obnove travne ruše z vsejavanjem v obstoječo travno rušo s specialnimi sejalnicami, brez vsake poprejšnje obdelave, tehnika za snovanja travne ruše s posaditvijo šopov, primerna za manjše trate, tehnika zasnovanja travinja z uporabo pripravkov za vezanje in stabilizacijo tal ter semen na nagnjenih terenih (uporablja se predvsem za strme brežine) (Korošec,1997).

18 9 2.3 OBNOVA RUŠE PAŠNIKA Z DOSEJAVANJEM IN VSEJAVANJEM Pred obnovo moramo ugotoviti, zakaj je ruša slaba. Poiskati moramo vzroke, zakaj so se razširile zeli in nezaželene rastline, ki vplivajo na slabo okusnost zelinja. Ugotoviti moramo, kdaj je najboljši čas za uspešno obnovo, spomladi, poleti ali jeseni. Prav tako je za uspeh obnove ruše pomemben čas in način začetka izkoriščanja. Razlogi za zapleveljenost so lahko naslednji: 1. Rodovitne vrste trav in metulnic slabo rastejo na siromašnih ali enostransko gnojenih tleh. Zeli, ki se naseljujejo na takih tleh, so nizke rasti, dajejo majhen pridelek in se počasi obnavljajo po paši. To pride še bolj do izraza pri pomanjkanju vode. 2. Visoke širokolistne zeli se premočno razvijejo na pašniku zaradi pretiranega gnojenja z dušikom in nezadostne rabe ruše. Te zeli so lahko koreninski ali semenski pleveli. Dušik povzroči hitro rast in semenenje plevelov, ta semena v tleh na praznih mestih vzkalijo, kadar se razreči ruša zaradi prepozne rabe. Zato je potrebno pred vsejavanjem ali dosejavanjem uravnotežiti gnojenje z dušikom in drugimi hranili in uskladiti z rabo ruše. Razredčena ruša da manjši pridelek. Škoda zaradi gaženja pri paši je večja in redka ruša se hitro zapleveli. Zakaj je ruša redka? Vzrokov je več, na nekatere imamo lahko vpliv, na nekatere ne. Na bolezni, škodljivce, sušo in pozebe nimamo večjega vpliva. Nadzor imamo lahko nad pogostnostjo in intenzivnostjo rabe pašnikov. Če spomladi začnemo pasti prepozno ali z premajhno obtežbo ali poleti ob zaustavitvi rasti zaradi suše z preveliko obtežbo, se bo ruša razredčila (Vidrih, 1998a) Dosejavanje Omejeni smo pri izbiri ukrepov obnove travne ruše na zelo nagnjenih zemljiščih in na krasu, kjer je razgibanost površja in kamnitost tal zelo velika. Zaradi slabše pridelovalne zmožnosti teh zemljišč in omejene možnosti za izboljšanje izkoristka te ruše, je obnova s sodobnimi stroji gospodarsko vprašljiva. Vprašljiva je celo gospodarnost pridelave krme. Tako nam ostane najstarejši in najenostavnejši način izboljšanja ruše, je pa tudi najmanj zanesljiv način. Uporablja se največ za dosejavanje bele detelje. Lahko vznikne do 50 % semen ali pa celo nobeno. Da ne bo delo zaman, se moramo držati določenih ukrepov. Pravilno je treba voditi potek paše, kajti brez živine ne moremo z dosejavanjem uspešno obnoviti ruše. V enem letu lahko izboljšamo le 1/5 pašnika. Živina opravi z zobmi in parklji predsetveno»obdelavo«zemljišča in po setvi seme z parklji»zadela«v tla. Na delu pašnika, ki ga nameravamo obnoviti, pustimo, da spomladi zraste ruša nekoliko višje, kot

19 10 običajno za pašo. Ruša se razredči, nato jo živina v kratkem času temeljito popase, tako da ob setvi seme pride v stik s tlemi, da lahko vzklije. Živali pustimo še kakšen dan na tem zemljišču, da zadelajo seme v tla (Vidrih, 1998a). V letu dosejavanja ste dve kritični obdobji. Prvi mesec po setvi in prva poletna suša. V najboljših razmerah prvi mesec vznikne le polovica semen. Preživetje mladih rastlinic je odvisna od tega, kako so ukoreninjena in razvita, ko nastopi suša. Ta se v hribovitem svetu in krasu zaradi plitvih in nagnjenih tal pojavi mnogo prej, kot v ravnini. Problem so tudi škodljivci in bolezni, ki prav tako lahko uničijo mlade rastlinice. Šele ko razvije rastlinica primarno koreninico, ima nekaj več možnosti za preživetje. Ko sejanček razvije prave liste in začne hitro rasti, je minilo kritično obdobje. Sedaj je vse odvisno od nadaljnjega poteka paše. Da semena kalijo, mora biti primerna vlaga in dovolj visoka temperatura zemlje. Mladim rastlinam moramo omogočiti, da pridejo do dovolj svetlobe, to pomeni zmanjšati tekmovalno sposobnost obstoječe ruše. Spomladi je dovolj vlage in primerna temperatura, vendar je problem hitra rast stare ruše. Poleti se tekmovalna sposobnost zmanjša zaradi upočasnitve rasti ruše, je pa problem pomanjkanja vode. Jesen je manj primerna za dosejavanje, predvsem za detelje. Če se do zime nove rastlinice ne ukoreninijo dovolj, jih lahko mraz in suša izčrpata, da ne preživijo do spomladi (Vidrih, 1998a) Dosejavanje v zmrzal (frost seeding) Pozimi tla zmrzujejo in se segrevajo proti koncu zime, to povzroči tudi gibanje tal. To gibanje lahko izkoristimo za večjo uspešnost dosejavanja, kadar želimo izboljšati rušo s kar najmanj stroški, ali če ni mogoča uporaba strojev. Za setev v zmrzal je primeren čas sredina februarja do sredine marca, takrat ko skopni sneg. Jeseni moramo del pašnika, kjer bomo dosejavali, temeljito popasti. Če ostane veliko odmrle goste stare ruše, setev v zmrzal ne bo uspešna. Seme mora pasti na tla med preslegami v ruši. Na tleh bo seme ob premikanju grudic zaradi zmrzali prišlo v zemljo. Spomladi moramo na dosejani površini kmalu začeti s pašo, da pridejo mlade rastlinice do svetlobe, ker bi jih stara ruša prerasla in uničila. S setvijo v zmrzal lahko obnavljamo samo pašnike, ki jih lahko dovolj hitro popasemo, da stare rastline ne prerastejo mladih. Vidrih (1998a) navaja, da lahko v petih letih tako dosejavanje uspe kar trikrat. 2.4 VSEJAVANJE Vsejavanje je način izboljšave travne ruše z precej manjšimi stroški, kot če bi travnik preorali. Ima tudi druge prednosti, da lahko nemoteno pasemo naprej, manjša možnost

20 11 erozije na pobočjih, če obnova ne bi bila uspešna. Obnovimo lahko rušo tudi tam, kjer ni mogoče orati zaradi plitvih tal ali na zelo težkih tleh. Vsejavanje opravljamo z posebnimi sejalnicami za neposredno setev v tla, ki jih je kar nekaj v Sloveniji. Prednosti vsejavanja: precej nižji stroški v primerjavi z obnovo z preoravanjem, na zemljiščih, obnovljenih s vsejavanjem, lahko nemoteno pasemo, manjša nevarnost erozije na pobočjih, če obnova ruše ne bi bila uspešna, lahko izboljšamo rušo, kjer ni mogoče orati zaradi plitvih tal. Pomanjkljivosti vsejavanja so naslednje: mineralizacija organske snovi je manjša, zato mora biti naslednje leto po vsejavanju povečano gnojenje z rudninskimi gnojili, da dosežemo enak pridelek kot pri preoravanju, povečanje pridelka je nekoliko manjše v drugem in tretjem letu po vsejavanju, zaradi plitvejših korenin je ruša nekoliko bolj občutljiva na sušo, zahteva dosledno vodenje tehnologije paše z ustrezno obtežbo ali košnja vsake 3 do 4 tedne v letu vsejavanja, večja občutljivost novosajenih rastlin na bolezni in škodljivce. Že zgodnji poskusi Fribourga (1965) z vsejavanjem mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum L.) so pokazali odlične rezultate. 22 kg/ha semena so vsejavali tri leta zapored (1965, 1966, 1967). Uspeh so pripisovali ne le posebni sejalnici, temveč tudi primernemu odstotku vlage v času vsejavanja in valjanju takoj po setvi. Hrazdira (1989) ugotavlja, da tradicionalna metoda obnove travinja s preoravanjem ni primerna za vsa travnata kmetijska zemljišča, še posebej na nagnjenih zemljiščih, občasno poplavljenih in hribovitih predelih. Neposredno vsejavanje detelj, brez predhodne površinske obdelave, je najbolj učinkovit ukrep za izboljšanje kakovosti ruše. Uporabljena je bila diskasta sejalnica, ki obdela zemljišče v vrsti vsejavanja, zmanjša naravno tekmovalnost med vsejanimi vrstami detelj in obstoječo rušo. Zaradi istega vzroka je priporočljiva košnja najkasneje 20 dni po vsejavanju, če opravljamo obnovo spomladi, ko je rast ruše hitra. Po vsejavanju še vedno ostanejo obstoječe vrste rastlin, ki preprečujejo erozijo. V primerjavi s tradicionalno metodo obnove je potrebno vsaj 30 % manj semena, prihranek energije je do 70 %.

21 12 Nastran (1989) je v opravljenem dvoletnem poizkusu na pašniku farme Prestranek ugotovil vpliv vsejavanja s posebno sejalnico trav in detelj na botanično sestavo intenzivno rabljene ruše. Rezultati so pokazali, da vsejavanje trav in detelj izboljša sestavo ruše pašnika. Z večjim deležem kakovostnejšnih trav in ustreznim deležem detelj, se je izboljšala okusnost paše, saj je bilo zemljišče bolj temeljito in bolj enakomerno popaseno. Vsejavanje semena detelj in trav neposredno v rušo s posebnimi sejalnicami se je v svetu dobro uveljavilo. Pri nas se širi zelo počasi, predvsem zaradi dragih sejalnic. Problem je tudi pomanjkanje znanja o prednosti in načinu takega izboljševanja travne ruše. Zadnje čase se uveljavlja tudi vsejavanje žit v rušo pašnika. Veliko pašnikov je preveč izdatno gnojenih z dušikom. Kadar so pridelki poljščin porabljeni za prehrano prežvekovalcev, je ta dušik slabo izkoriščen in veliko ga je vrnjenega v zemljo; ta pa zaradi povečanega izpiranja onesnažuje podtalnico. Do tega nezaželenega pojava pride ne glede na vzrok za povečano vsebnost dušika v talni raztopini; lahko je dušik iz gnojil, živalskih iztrebkov ali vezan iz zraka (Česnik, 1993) Vsejavanje žit Žita dobro izkoristijo zaloge rastlinskih hranil iz tal, ki jih živali z blatom in sečem pustijo na pašniku pri večletni paši. Tak način pridelovanja žit ugodno vpliva na izboljšanje strukture tal zaradi globlje prekoreninjenosti. Ker zemljišča ni potrebno preoravati za pridelavo žit, ostane organska snov odmrle ruše ohranjena za nastajanje humusa. Humus izboljšuje in ohranja strukturo tal in povečuje njihovo odpornost na gaženju živali pri paši. S vsejavanjem žit posežemo tudi v samo dogajanje v tleh. Rastline intezivnega pašnika odložijo preko korenin v tla veliko izločkov, ki so zanje škodljive. Zato je že po nekaj letih rast teh rastlin ovirana, ker je razgradnja izločkov prepočasna. Zaradi vsejanega žita, je rast ruše za kratek čas zavrta in koreninske izločke trav in detelj mikroorganizmi v tleh lahko razgradijo (Česnik, 1993). Žito lahko uporabimo za siliranje ali za zrnje. Glavno je, da je zaradi vsejavanja žit le malo moten potek paše, saj je ruša kmalu po žetvi žit ponovno primerna za pašo in to ravno v drugi polovici poletja, ko je nevarnost pomanjkanja paše največja. Pred vsejavanjem ozimnih žit mora biti ruša nizko popašena. Vsejati moramo dovolj zgodaj, da se žito lahko dobro ukorenini in boljše prezimi. Uporabimo enako količino semena na hektar, kot pri običajni setvi. Uporabimo sorte, ki so bolj visoke, imajo višjo bil, da lahko spomladi lažje tekmujejo z rastlinami obstoječe ruše. Če je žito v jeseni previsoko, ga lahko popasemo. Večji pridelek dobimo, če po vsejavanju uporabimo herbicid, ki zmanjša tekmovalnost obstoječe ruše. V tem primeru je jeseni manj paše, kot

22 13 če ne uporabimo herbicida. Po žetvi je ob štirih do petih tednih rasti ruša zopet primerna za pašo (Vidrih 1999). 2.5 PREHRANA KOZ Glavni vir toplote pri prežvekovalcih je razgradnja vlaknin v vampu s pomočjo vrenja, zato z vlaknino vzdržujejo telesno temperaturo. Kadar se ohladi, morajo zaužiti več vlaknine in zato zaužijejo manj nestrukturnih ogljikovih hidratov. Koze so ta način uravnavanja temperature razvile do skrajnosti. Dnevno koza, podobne teže kot ovca, potrebuje kar dvakrat do trikrat več voluminozne krme. Zato koze učinkovito izrabijo tudi odmrlo vegetacijo, s katero ovce ne morejo niti preživeti. Pred mrazom jih varuje samo dolga dlaka, ker so slabo zavarovane z podkožno maščobo. Na mladi dobri ruši brez stare trave ali grmovja dobijo koze običajno premalo vlaknin za ogrevanje telesa. Temperatura v vampu koze je nizka in že ob kratkotrajnem dežju lahko pride do podhladitve. Pozimi jim moramo pokladati tudi seno. Pri kozah za prirejo mleka pokladajo tudi močna krmila, ki pa ne zagotavljajo toplote v vampu, zato je potrebno dajati primerno količino voluminozne krme z vlakninami. Močna krmila ne zagrejejo koz, zato pride do podhladitev in do raznih obolenj. Prevelika intezivnost krmljenja koz in proizvodnja mleka onemogoča, da bi koze pasli poleti zaradi vročine in pozimi zaradi mraza. Potrebujemo manj intezivno rejo, da se bodo koze pasle in ohranjale pašnike (Vidrih, 1998c). Slika 2: Koze na paši iščjo rastline, ki ustrezajo njihovim potrebam. Koze porabijo za prehranjevanje 30 % časa na dan in od tega predstavlja paša ruše 35 % in obiranje grmovja 65 %. Za prežvekovanje porabijo 10 % časa in 46 % za počivanje. Pri iskanju ustrezne paše napravijo okrog 3 km na dan in za to porabijo 14 % dneva. Koze ne smemo odgnati iz pašnika ko začnejo prežvekovati zaužito krmo, ker se bodo prilagodile

23 14 tako, da bodo v kratkem času zaužile čim več zelinja. Povečana masa krme bo poslabšala izkoriščenost hranil. Večji učinek zaužitega zelinja na prirejo bo dosežen, če bo v vampu manjša količina krme, vendar bolj pogosto. Na ta način bodo prebavljene snovi hitro zapustile vamp in bodo koristno porabljene v procesu presnove. Če se prebavljive snovi dolgo zadržujejo v vampu, potem jih mikroorganizmi vampa razgradijo do preprostejših spojin, ki jih živali ne morejo izkoristiti in učinek zaužitega zelinja je zmanjšan. Kočni rezultat tega načina krmljenja je manjša prireja mleka ali mesa (Vidrih, 1998c). Koze zaužijejo zelo veliko različnih vrst rastlin, okoli 15 % več v primerjavi z drugimi prežvekovalci. Zelo rade obirajo naslednje drevesne vrste in grmovnice: brst, jesen, hrast, lesko, vrbo, robido, šipek, bršljan, košeničico in reso. Rade obirajo tudi vse zeli, ki jih imamo za plevele v ruši, če se prerazmnožijo. Cenijo predvsem naslednje zeli: navadni deženj, osat, pekočo koprivo, trpotec, smolenec, ščavje in gabez. V kratkem času lahko koze napravijo iz zaraščenega zemljišča z nizkim grmovjem in nezaželenimi zelmi, pašnik z veliko kakovostnega zelinja. Vsako leto bo v ruši več bele detelje, trpežne ljulke in travniške latovke. Taka paša pa zaradi pomanjkanja vlaknine ni primerna za koze. Kozam na taki paši dodajamo vlaknino (seno ali slamo) (Vidrih, 1998c). Pozimi jih krmimo z senom, ki mora biti dobro posušeno. V senu iščejo tiste dele rastlin, ki jim najbolj ugajajo. Najbolje je uporabljati seno pasje trave in bele detelje. Posušeni listi pasje trave objamejo liste detelje in tak zapredek pojejo koze kot celoto, zato je manj izgub. Veliko sena koze raztresejo pri iskanju všečne krme, ker pa je posušena, se najbolj kakovostni listi zdrobijo in ostane samo manj prebavljiva krma. Najraje imajo seno iz zapleveljenih travnikov. Dobra je tudi ovsena slama, ki ima za koze višjo hranilno vrednost kot seno, prebavljivost je enaka kot slabo seno. Pri ovseni slami najraje pojedo ostanke lata, pustijo pa spodnji del bilke (Morand - Fehr, 1991). Koze lahko krmimo tudi s kakovostno travno silažo. Vendar (Stekar, 1998) piše, da lahko pri pokladanju silaže prej pride do zdravstvenih motenj, tudi do listerioze, obolenja, ki ga povzroča Listerija monocytogenes. To je mikrob, ki lahko preživi v silaži. Povzroča več različnih obolenj, živali navadno poginejo.

24 15 3 MATERIALI IN METODE DELA 3.1 OBMOČJE RAZISKAVE Pašnik se nahaja v kraju Tomaj, za ta kraj je značilno, da leži na Krasu, na nadmorski višini 345 m. Relief je značilen kraški. Za Kras pa je značilno poleg vinogradov tudi kar 80 % in več kmetijskih zemljišč, pokritih s travniki in pašniki. Nadmorska višina, klimatske in talne razmere omogočajo uspešno rast grmovne vegetacije. Lastnik zemljišča, na katerem smo opravili vsejavanje, se ukvarja s poizvodnjo kozjega mleka, katerega siri v domači sirarni. Redi tudi ovce za meso. Poslužuje se pašno-košnega sistema rabe travinja. Koze potrebujejo za prehrano kakovostno voluminozno krmo. Zanje so bolj primerne kakovostne trave, kajti detelje vsebujejo premalo vlaknine. V travni ruši smo želeli imeti večji delež kakovostnih trav. Tako bi dvignili raven izkoriščenosti travne ruše in živali bi dobile več kakovostne osnovne krme. S to krmo bi pri kozah pokrili potrebe po hranilih za vzdrževanje in en del prireje mleka. Obravnavani pašnik se nahaja v kraški vrtači. Robovi se počasi spuščajo proti dnu, vendar niso preveč strmi, matična kamnina je na nekaterih mestih vidna na površju. Dno vrtače je široko cca. 22 m, dolgo okoli 75 m. Tu je bil nekdaj vinograd, tako da je prst dokaj dobro založena s hranili. Dno vrtače bi bilo mogoče preorati in ponovno zasejati, vendar bi to bilo ekonomsko manj sprejemljivo. Z oranjem bi uničili vse rastline, ki so na zemljišču, med njimi tudi kakovostne trave, poleg tega bi morali nekaj mesecev čakati s pašo, da bi se ruša obnovila. Na strmejšem delu oranje ni mogoče, zaradi kamenja na površini. Odločili smo se za neposredno setev v neobdelano rušo pašnika. Na ta način bi najceneje in najhitreje prišli do nam želene sestave travne ruše Značilnosti tal Kraj Tomaj leži na severovzhodnem delu Krasa. Pašnik leži cca. 400 m severovzhodno od kraja Tomaj. Za ta pašnik je značilna kraška podlaga. Nadmorska višina je v povprečju 346 m (Atlas Slovenije, 1985). Značilnosti krasa so propustna matična podlaga, plitva tla, neugoden relief in za rast večina kmetijskih rastlin neugodno razporejene padavine z močno poletno sušo. Ker so kraška tla zaradi propustnosti in plitvosti razmeroma občutljiva, je potrebno biti previden pri gnojenju, da ne onesnažimo tekočih voda.

25 VSEJAVANJE SPOMLADI Poskus smo postavili Po ogledu zemljišča smo se odločili za mesto na pašniku, kjer je bilo izvedeno vsejavanje trav. Ta del pašnika je bil najbolj izenačen po celi dolžini. Na celem delu poskusa naj bi bile razmere kar najbolj izenačene, da bo poskus za vse vrste verodostojen. Odločili smo se za najnižji del pašnika, ki je enakomeren in raven, da bo setev s sejalnico in traktorjem bolj enostavna. Dolžina ene parcele je bila 22 m, širina 4m. Imeli smo tri ponovitve (A,B,C) za vsakega od šestih postopkov. Skupaj je bilo 18 parcelic. Velikost poskusa je bila 22 x 27 m.vsejavali smo 4 različne vrste trav in eno vrsto travne mešanice. Za primerjavo so ostale tri parcele nevsejane. Slika 3: Vsejavanje v travno rušo z specialno sejalnico Vredo. a b c Slika 4: Shema poskusa vsejavanja spomladi. Legenda: Vrsta trave oz. mešanice uporabljene v poskusu pomladnega vsejavanja: 1. Kontrola naravna ruša brez vsejavanja 2. Travna mešanica 'ruša' 3. Pasja trava (Dactylis glomerata L.) 'fala'

26 17 4. Travniška bilnica (Festuca pratensis Huds.) 'fiola' 5. Trstikasta bilnica (Festuca arundinacea Schreber) 'villageoise' 6. Trpežna ljuljka (Lolium perenne L.) 'ilirka' a,b,c - ponovitve Sejalnica za vsejavanje trav in detelj Setev smo opravili z specialno sejalnico»vredo«, ki je nizozemske izdelave. Ta sejalnica je namenjena za neposredno vsejavanje v travno rušo. Sestavljena je iz nasipnice, izmetalnih naprav, vrtečih se ravnih lemežev in ogrodja, na koncu je valjar. Sejalnica je mehanska, saj ima izmetavanje semena povezano preko verižnega prenosa na nosilno kolo sejalnice. Izmetavanje se lahko nastavlja z posebnim drogom. Dva krožna lemeža, ki se pri dnu dotikata, napravita zarezo v obliki V. Semena padajo v to brazdo. Na koncu sejalnice je nameščen valjar, ki zemljo stlači, da pridejo semena v stik z zemljo. Težo valja lahko glede na lastnosti tal povečamo tako, da ga napolnimo z vodo. S tem zvečamo učinkovitost stiskanja. Tako so ustvarjene dobre razmere za vznik semena, vzpostavljen je kapilarni stik in zaščita pred vročino, močnejšim dežjem in pticami. Seme mora imeti stik z prstjo in vlago, da prične kaliti. Pred setvijo obstoječo rušo nizko pokosimo ali popasemo in vsejemo seme do 2 cm globoko. Medvrstna razdalja je bila 10 centimetrov. Delovna širina sejalnice je bila 1 m. Setveni odmerek je znašal 27 kilogramov semena na hektar. Teža sejalnice je približno 500 kg, zanjo je potrebna moč vlečnega traktorja nad 50 KW, sicer mu pri spremembi nagiba in obračanju dviguje sprednji del traktorja, kar povzroča neenakomerno globino vsejavanja (Dodervard, 1983) Travna mešanica 'ruša' To je travna deteljna mešanica, ki jo prodaja Semenarna Ljubljana. Namenjena je za vsejavanje v travno rušo. Sestava mešanice 'ruša': 90 % mešanice predstavlja trpežna ljuljka, 5% skrižana ljuljka in 5 % bela detelja. Opis posamezne sorte v mešanice (Zabret in sod., 2001): Bela detelja je večletna metuljnica z visoko krmno vrednostjo. Uporabljamo jo predvsem za mešanice za pašno in pašno-košno rabo, ker zelo dobro prenaša gaženje. V mešanici sta sorti 'jura' in 'milka'. ostanki prebavljenega zelinja ostanejo na pašniku in se hitro razgradijo. Ta hranila porabijo rastline za ponovno rast in tako se krog nadaljuje. Ostanki prebavljenega zelinja ostanejo na pašniku in se hitro razgradijo. Ta hranila porabijo rastline za ponovno rast in tako se krog nadaljuje. To sta tipa navadne bele detelje in sta vsestransko uporabne.

27 18 Trpežna ljuljka je tri- do štiri letna vrsta trave. V mešanici so naslednje sorte: BARVESTRA srednje zgodnja sorta, tetraploidna, košni tip, ki jo odlikuje visok in kakovosten pridelek. Je dobro trpežna, zdrži najmanj tri leta polne rabe. Dobro odporna na bolezni in primerna za pridelovanje na višjih legah. TIVOLI tetraploidna, zelo pozna sorta. Je zelo okusna in primerna tako za košnjo kot za pašo. Ustvarja nizko in zelo gosto rušo in je primerna za mešanje z zgodnjimi in srednje poznimi sortami trpežne ljuljke. BRAVO je zgodnja, diploidna sorta, pašni kosni tip, zelo odporna na gaženje in nizke temperature. Zaradi dobre trpežnosti zdrži, štiri leta polne rabe. Daje dobre in stabilne pridelke tudi pri manj intenzivnem pridelovanju. ILIRKA srednje pozna slovenska sorta, ki se še posebej odlikuje v naših rastnih razmerah. Je hitro rastoča in odporna proti boleznim ter nizkimi temperaturami. Ima močan koreninski sistem, dobro uspeva tudi na lažjih tleh in je zato bolj odporna na sušo kot ostale sorte. Ustvarja gosto rušo, odporno na gaženje. NAKI srednje zgodnja, pašno-kosna sorta, s hitrim spomladanskim razvojem. V primerjavi z ostalimi sortami daje boljše rezultate pri manj intenzivni tehnologiji pridelave. Skrižana ljuljka je vrsta, ki je nastala z križanjem med mnogocvetno in trpežno ljuljko. S setvijo skrižane ljuljke se pridelek v primerjavi z trpežno ljuljko poveča, trpežnost se v primerjavi z mnogocvetno ljuljko izboljša. Priporočajo jo kot nadomestilo za mnogocvetno ljuljko pri manj intenzivni in optimalni tehnologiji pridelovanja. Sorta 'gizella' je tetraploidna sorta z dobro trpežnostjo. V primerjavi z mnogocvetno ljuljko sorte 'tetraflorum' da za četrtino višji pridelek. Visok je tudi pridelek surovih beljakovin. Priporočajo jo predvsem za nadomeščanje mnogocvetne ljuljke v travno deteljnih mešanicah za kratkotrajno rabo, kot tudi za čisto sete. Preglednica 1: Sestava travno deteljne mešanice 'ruša' (Zabret in sod., 2001). Vrsta Sorta Sestava % Bela detelja Trifolium repens L. Trpežna ljuljka Lolium perenne L. Trpežna ljuljka Lolium perenne L. Trpežna ljuljka Lolium perenne L. Skrižana ljuljka Lolium x boucheanum Kunth JURA, MILKA 5 BARVESTRA, TIVOLI 40 BRAVO, ILIRKA 30 ILIRKA, NAKI 20 GAZELLA 5

28 Pasja trava (Dactylis glomerata L.) Je zgodnja, visoka in zelo kakovostna vrsta trave. Dobro uspeva v različnih razmerah in je med vsemi gospodarsko pomembnimi vrstami trav najbolj odporna na sušo. V razvoju je zelo zgodnja. Vendar zelo hitro ostari in njena hranilna vrednost se hitro in močno zmanjša. V vegetativni fazi je zelo listnata. Prenaša večkratno rabo in se po vsaki rabi zelo hitro regenerira. Tako jo ob izdatnem gnojenju lahko 5- do 6-krat popasemo ali 4- do 5- krat na leto pokosimo. Pasja trava je ena izmed najbolj prodornih vrst trav, zato močno izpodriva druge vrste trav. Primerna je za košnjo in pašno rabo (Korošec, 1997). V čisti setvi jo sejemo 20 kg semena na hektar. Sorta 'fala' je bila žlahtnjena na Poljskem v Jakubowice leta 1979 (Sortna lista za leto 1997). Ileršič in Verbič (1998) pišeta, da prične latiti okoli 25 % rastlin v drugi dekadi maja ( ). Odpornost proti boleznim je srednja do slaba. Dobro do srednje je primerna za višje lege. Trpežnost je ocenjena kot dobra. Je tudi najbolj razširjena sorta pasje trave v Sloveniji Travniška bilnica (Festuca pratensis Huds.) Trpežna visoka vrsta trav se rahlo šopasto razrašča. V ugodnih razmerah zdrži osem do deset let. Je bogato listna trava z dolgimi, sočnimi, zeleno bleščečimi listi. Po setvi raste in se razvija srednje hitro, vendar se po zgodnji prvi košnji zelo hitro obrašča in regenerira. V mešanice jo dajemo nekaj več, ker ni prodorna. Dobro prenaša ostre zimske razmere, tudi ko ni snega. Prav tako dobro prenaša srež in zgodnje spomladanske slane. Dolgo ležeči sneg ji ne škoduje. Dobro uspeva na vlažnejših legah, ker ima močan koreninski sistem, lahko uspeva tudi na manj sušnih tleh, predvsem na srednje težkih do težkih. Je vsestranska trava, lahko jo rabimo za pašo ali košnjo, zato je ena izmed poglavitnih pašno-kosnih vrst trav. V čisti kulturi jo sejemo 60 do 70 kg semena na hektar (Korošec, 1997). Sorta 'fiola' izhaja iz Nemčije (Freudenberger), leto vpisa je Preizkusi kažejo, da prične latiti okoli 25 % rastlin v drugi dekadi maja ( ). Odpornost na bolezni je ocenjena na dobro do srednje. Dobro do zelo dobro primerna za višje lege, enaka ocena je tudi za trpežnost. V Sloveniji je razširjena (Ileršič in Verbič, 1998).

29 Trstikasta bilnica (Festuca arundinacea Schreber) Podobna je travniški bilnici, vendar prenaša še bolj surove težje podnebne in talne razmere. Kot krma je nekoliko bolj groba. Novejše sorte so mnogo bolj prebavljive in bogate s hranili, kar uvršča to travo med pomembne za pridelovanje krme na travnikih in njivah. V čisti setvi sejemo 50 kg semena na hektar. Sorta 'villageoise' je srednje dobro odporna proti boleznim in dokaj dobre trpežnosti. Pri nas ta sorta ni razširjena (Ileršič in Verbič, 1998) Trpežna ljuljka (Lolium perenne L.) Spada med nizke vrste trav, velika 30 do 60 cm. Njena rast poteka 3 do 4 leta. Trpežna ljuljka je po hranilni vrednosti naša najpomembnejša nizka vrsta trave. Odlično prenaša gaženje in pašo, zato je poglavitna pašna vrsta trave. Tudi v naravi jo je največ v travni ruši na pašniku, ni je veliko v ruši, ki jo povečini kosijo. Trpežna ljuljka se plitvo ukorenini, vendar se zelo dobro razrašča in pri tem obnavlja. Je zelo prodorna in izpodriva druge trave v mešanici. Spomladi med prvimi ozeleni in jeseni zadnja konča rast. Za tla je zahtevna, uspeva zlasti na težkih, svežih, vlažnih tleh, ki so dobro preskrbljena z hranili. Potrebuje dosti zračne vlage. V območjih z zmernim podnebjem raste tudi pozimi in omogoča celoletno pašo. Ne uspeva na lažjih, peščenih tleh, niti na močvirskih. Zelo je občutljiva na sušo in nizke zimske temperature, na srež ter dolgotrajno snežno odejo, pod katero jo močno razredči zlasti snežna plesen. Za pašo sejemo nizke tipe trave, prilegle k tlem, z mnogo pritlehnega listja. V čisti setvi sejemo 30 do 35 kg semena na hektar. Sorta 'ilirka', je bila žlahtljena na Kmetijskem inštitutu Slovenije. V sortno listo je bila vpisana leta % rastlin je v poskusih začelo latiti v tretji dekadi maja ( ). Dobro je odporna na bolezen in primerna za višje lege. Je dobro do srednje dobro trpežna. V Sloveniji je splošno razširjena, saj je vzgojena na naših tleh (Ileršič in Verbič, 1998). 3.3 KEMIČNA ANALIZA TAL Analiza tal nam pokaže, kako so tla založena z pomembnimi rastlinskimi hranili. Glede na analizo napravimo gnojilni načrt. Gnojimo z gnojili, ki imajo za rastline potrebna hranila, katerih primanjkuje v zemlji. Za analizo vzamemo povprečni vzorec zemlje na zemljišču in ga pošljemo v laboratorij (Leskošek, 1993). Tam ga s topili raztopijo. Topila imajo enako topilno moč kot korenine rastlin. Tako ugotovijo, koliko hranil je dostopnih rastlinam iz vzorca.

30 21 Jemali smo vzorce do globine 6 cm, ker se do te globine razvije večina korenin travne ruše. Vzorce smo jemali s posebno sondo za jemanje vzorcev na pašnikih. Z jemanjem vzorca smo zajeli vse zemljišče. Paziti moramo, da ne vzamemo vzorca na iztrebku ali krtini, ker analiza ne bi pokazala pravih rezultatov, saj iztrebek vsebuje hranila, ki še niso v zemlji, v krtini je zemlja tudi iz globljih plasti. Preglednica 2: Rezultati kemične analize tal po AL metodi. ph mg P 2 O 5 /100 g tal mg K 2 O/100 g tal 6,3 31,3 24,0 Dobljene podatke primerjamo z mejnimi vrednostmi za založenost tal s P 2 O 5 in K 2 O. Preglednica 3: Mejne vrednosti za P in K po AL-metodi (Leskošek 1993). Raven preskrbljenosti mg P 2 O 5 /100 g tal K 2 O/100 g tal A-siromašna tla Manj kot 6 Manj kot 10 B-srednje preskrbljena tla C-dobro preskrbljena tla D-pretirano preskrbljena tla E-ekstremno preskrbljena tla Več kot 40 Več kot 40 Po tej tabeli lahko opazimo, da so tla z fosforjem pretirano, s kalijem dobro založena. 3.4 DOLOČANJE PAŠNIH OSTANKOV OB VSEJAVANJU Ostanke smo določili na vseh treh ponovitvah. Določili smo jih z inštrumentom za elektronsko vrednotenje pridelka»herbage Meter«na pašnikih. Inštrument izdeluje Neal Electronics iz Kalifornije, USA. Meri električni potencial ruše. Vidrih (1978) je ugotovil, da je zveza med električnim potencialom ruše in pridelkom suhe snovi zelo dobro pojasnjena z visokimi korelacijskimi koeficienti, ki so zanesljivi pri verjetnostih višjih kot 0,95 v vseh obravnavanih primerih. To je zelo enostaven način določanja pridelka ruše, saj ni potrebno pokositi in posušiti zelinja, kar je zamudno opravilo. Na parceli, kjer želimo izmeriti pridelek, opravimo kar največ posameznih odčitkov, tako da je povprečje kar najbolj natančno. V ponovitvi A je bilo 1580 kg SS ha -1 pašnih ostankov, B 1618 kg SS ha -1 in v C ponovitvi 1643 kg/ha. Po vsejavanju je bil poskus en teden pašen, ostanki so bili potem pokošeni.

31 Popis ruše Pri popisu smo uporabili fitocenološko metodo švicarsko-montpellierske šole (Braun- Blanquet, 1964), ki se pri nas največkrat uporablja. Uporabili smo kombinirano lestvico, ki združuje lestvico obilnosti (abundanco) in dominanco. Zanjo smo se odločili iz naslednjih razlogov: najpogosteje se uporablja pri tovrstnih raziskavah v srednje evropskem prostoru, kot tudi v Sloveniji in zato omogoča primerjalno analizo s podobnimi tujimi in domačimi herbološkimi raziskavami; je dovolj hitra in zato omogoča veliko število ponovitev; z njo ponavadi zajemamo večjo popisano površino kot pri metodi štetja, pri čemer celoviteje zajamemo sestoj, kar pripomore k manjši variabilnosti, ki je povezana z vzorčenjem; pri velikem številu popisov daje dokaj natančno sliko o obilnosti, pokrovnosti, kot tudi o pokrovnosti pojava določene vrste rastlin. Omenjena metoda ima ob svojih prednostih tudi nekatere slabe strani: podvržena je subjektivni variabilnosti pri ocenjevanju, ne pokaže nekaterih mikrolokacijskih posebnosti znotraj popisane ploskve, zmanjša možnost statistične obdelave podatkov. Kombinirana lestvica za ocenjevanje obilnosti in pokrovnosti ima šest stopenj: 5 - vrsta pokriva ne glede na število osebkov % popisane ploskve, 4 - vrsta pokriva ne glede na število osebkov % popisane ploskve, 3 - vrsta pokriva ne glede na število osebkov % popisane ploskve, 2 - vrsta se pojavlja zelo obilno, ali pokriva % popisane ploskve, 1 - vrsta se pojavlja obilno, ali pokriva 1-10 % popisane ploskve, + - vrsta je zastopana z malo primerki, ali pokriva manj kot 1 % popisane ploskve. Hkrati z ocenjevanjem obilnosti in pokrovnosti smo ocenjevali tudi družnost (sociabilnost) posameznih vrst po lestvici, ki ima pet stopenj: 5 vrsta se pojavi v preprogah, 4 vrsta raste v krpah, 3 vrsta raste v obliki blazinic,

32 23 2 vrsta raste v šopih, 1 vrsta raste posamič Gnojenje Opravili smo dognojevanje z dušikom. Uporabili smo mineralno gnojilo KAN, ki vsebuje 27% N. Dognojevanje smo opravili z dvema različnima odmerkoma dušika. a b c I. III II. II. I. III III II. I. Slika 5: Načrt poskusa gnojenja Legenda: Odmerek na posamezni parceli I.- negnojeno - kontrola, II.- 40 kg N /ha, III kg N /ha a,b,c - pnovitve

33 POZNO POLETNA POSTAVITEV POSKUSA Pozno poletno vsejavanje smo opravili na podobnem zemljišču kot spomladi. Zaradi hude suše julija in avgusta in v začetku septembra, je bilo nemogoče prej opraviti vsejavanje. Shema poskusa je bila enaka kot ob pomladanskem vsejavanju s to razliko, da je za postopek 5 uporabljen dvojni odmerek pasje trave ('fala') namesto trstikaste bilnice, ker nismo imeli semena. Slika 6: Sejalnica napravi v rušo brazde v katere pada seme. a b c Slika 7: Shema poskusa poznopoletnega vsejavanja Legenda: Vrsta trav oz. mešanice uporabljene v poskusu poznopoletnega vsejavanja: 1. Kontrola naravna ruša brez vsejavanja 2. Travna mešanica 'ruša' 3. Pasja trava (Dactylis glomerata) 'fala' 27 kg/ha semena 4. Travniška bilnica (Festuca pratensis) 'fiola' 5. Pasja trava (Dactylis glomerata) 'fala', 54 kg/ha semena 6. Trpežna ljuljka (Lolium perenne) 'ilirka'

34 25 Vzet je bil tudi povprečen vzorec zemlje in določen povprečen pridelek ostankov paše na posamezni ponovitvi. Pridelek ostankov na ponovitvi A 718 kg/ha, B 667 kg/ha in C 701 kg/ha Gnojenje Opravili smo dognojevanje z dušikom. Uporabili smo mineralno gnojilo KAN, ki vsebuje 27% N. Dognojevanje smo opravili z dvema različnima odmerkoma dušika. A B C I. III II. II. I. III III II. I. Slika 8: Načrt poskusa dognojevanja Legenda: Odmerek na posamezni parceli I negnojeno - kontrola, II.- 40 kg N /ha, III kg N /ha a,b,c - ponovitve 3.6 VREMENSKE RAZMERE Najpomembnejša parametra klime nekega kraja sta temperatura in padavine. Pomembnejša od količine padavin je njihova razporeditev v rastni dobi. Podatke, ki sem jih uporabil, se nanašajo na kraj Slap pri Vipavi, kjer ima Agencija republike Slovenije za okolje svojo meritveno postajo. Ta postaja je najbližja in ima podobne vremenske razmere kot lokacija, kjer smo izvajali raziskavo. Vremenske razmere zelo vplivajo na uspeh vsejavanja. Razporeditev padavin v letu 1999 je bila zelo neenakomerna. Spomladi je bilo padavin dovolj za normalno kalitev in vznik, poleti pa je bilo teh za polovico manj od dolgoletnega povprečja. To je ob veliki poletni vročini povzročilo močno avgustovsko sušo, ki se je končala šele sredi septembra. Jesen je

35 26 bila dovolj deževna za vznik in rast. Ob sedanjih trendih dviganja povprečne temperature in neenakomerni razpreditvi padavin poleti, so možnosti suše zelo verjetne, posebej še na hitro odcednih kraških tleh. Slika 9: Zaradi suše so nastale razpoke v zemlji in ruša je propadla.

36 27 Preglednica 4: Povprečna temperatura zraka in višina mesečnih padavin za meteorološko postajo Slap pri Vipavi (Mesečni bilten, 1999, 2000) Meseci Povprečna Višina padavin od marca temperatura C o 1999 do junija 2000 Večletna povprečna mesečna višina padavin % padavin od več letnega povprečja (mm) (mm) mar. 99 8, apr.99 11, maj , jun , jul , avg , sept , okt , nov. 99 6, dec. 99 3, jan. 00 1, feb. 00 4, mar. 00 7, apr , maj , jun ,

37 28 Povprečna temperatura zraka po mesecih 25,0 Temperatura zraka ( o C) 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0 mar.99 apr.99 maj.99 jun.99 jul.99 avg.99 sept.99 okt.99 nov.99 dec.99 jan.00 feb.00 mar.00 apr.00 maj.00 jun.00 Meseci Mesečna temperatura zraka Večletnea povprečna mesečna temperatura Slika 10: Prikaz mesečnih padavin od marca 1999 do junija 2000 in odklon od povprečja na meteorološki postaji Slap pri Vipavi (Mesečni bilten, marec 1999 do junij 2000) Povprečna temperatura zraka po mesecih Temperatura zraka ( o C) 25,0 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0 mar.99 apr.99 maj.99 jun.99 jul.99 avg.99 sept.99 okt.99 nov.99 dec.99 jan.00 feb.00 mar.00 apr.00 maj.00 jun.00 Meseci Mesečna temperatura zraka Večletnea povprečna mesečna temperatura Slika 11: Povprečna mesečna temperatura zraka in odstopanje od povprečja, na meteorološki postaji Slap pri Vipavi (Mesečni bilten, marec 1999 do junija 2000) 3.7 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV Podatki dobljeni iz izvedenega poskusa za oceno vznika in pridelka suhe snovi smo variacisko statistično obdelali in izvedli testiranje pri 5 % tveganju.

38 29 4 REZULTATI 4.1 VZNIK SPOMLADANSKEGA VSEJAVANJA Popis travne ruše Prvi popis smo opravili pred vsejavanjem Ruša je bila spomladi pašena in je bila slabo izkoriščena. Zeli in detelje so bile popašene nizko. Trave so razvijale socvetje. Utežno razmerje med travami, deteljami, zelmi, je bilo naslednje: T: D: Z = 6 : 1 : 3 Botanična sestava travniške ruše z deleži zastopanosti vodilnih rastlin. Trave, ki so sestavljale rušo, so bile naslednje : Poa trivialis (navadna latovka) 15 %, Bromus mollis (mehka stoklasa) 30 % v socvetju, okoli 50 % je popašene, Festuca rubra (rdeča bilnica), Agropyron repens (plazeča pirnica), Phleum pratense (travniški mačji rep), Bromus erectus (pokončna stoklasa), Lolium perenne (trpežna ljuljka), Dactylis glomerata (pasja trava), Anthoxanthum odoratum (dišeča bolka) Metuljnice v ruši so bile naslednje: Trifolium repens (bela, plazeča detelja) 8%, Lathyrus pratensis (travniški grahor) 1%, Vicia craca (ptičja grašica) 1%, Trifolium pratensis (travniška detelja) Zeli v ruši so bile naslednje: Cerastium sp. (smiljka)15% Achillea sp. (rman), Taraxacum officinalis (regrat) 10%, Ranunculus sp. (zlatica)

39 30 Rumex acetosa (navadna kislica) Ponoven popis ruše smo opravili in določili maso zelinja po posameznih ponovitvah. Teden pred popisom so se na poskusu 14 dni pasle ovce. Masa zelinja na ponovitvi A je bila 1221 kg ha -1, na ponovitvi B prav tako 1221 kg ha -1 in na C ponovitvi 1424 kg ha -1. Regrat in otavčič sta bila v fazi rozete. Bela in črna detelja ter hmelna metelka so bile v fazi cvetenja. Vsejane trave so bile visoke tri do pet centimetrov in so imele tri do štiri liste. Najbolj razviti in tudi največji sta bili trpežna ljuljka in pasja trava. Na mestih, predvsem v ponovitvi C, je bila ruša bolj gosta (100 % pokritost tal), zato je bilo videti manj vsejane trave. Kjer je ostalo po čistilni košnji več pokošenih ostankov, so se vsejane trave težje uveljavile. Ponovitev B je imela najbolj preslegasto in redko rušo, zato je tu bila rast najboljša in najmanj ovirana. V C ponovitvi je bila stara ruša največja, kar so pokazale tudi meritve pridelka. Trave obstoječe ruše so imele tri do štiri liste in so bile visoke sedem do dvanajst centimetrov. V ruši je bilo tudi veliko žuželk, ki so si poiskale mesta za skrivanje pod listi. Na golih tleh (zavaljana, krtine) ni bilo videti semena. Preglednica 5: Fitocenološki popis na pašniku v Tomaju, dne Št. popisa Ponovitev A Ponovitev B Ponovitev C Povprečno v Skupina /vrsta, trave % deležev Bromus hordaceus Lolium perenne <1 Lolium multiflorum Fastuca rubra <1 Festuca pratensis <1 Agropyron repens E. crus galli Helictotrichon pobescens Poa pratensis Holcus lanatus Anthoxanthum odoratum Arrenatherum elatius Dactylis glomerata metulnice Trifolium repens Trifolium pratense <1 Se nadaljuje

40 31 Nadaljevanje Št. popisa Ponovitev A Ponovitev B Ponovitev C Povprečno v % deležev Trifolium campestre Medcago sativa Medicago lupulina <1 Lotus corniculatus Lathyrus pratensis zeli Taraxacum officinalis Cerastium holosteoides <1 Prunella vulgaris Plantago lanceolata <1 Daucus carota Garanium sp <1 Achillea collina <1 Galium mullugo <1 Plantago media Potentila erecta Rumex acetosa Vicia cracca Ranunculus nemorosus Crepis biennis <1 Campanula sp Plantago major +, Veronica chamaedris Convolvulus sp Ranunculus acris Urtica dioica Leontodon sp Oceno vznika smo opravili , pet tednov po vsejavanju. Vznikle rastlinice smo šteli s pomočjo ravnila, ki je bilo na vsaki strani odmerjeno po 10 centimetrov. Naključno smo izbrali mesta, na katerih smo prešteli mlade vsejane rastlinice. Znotraj posamezne ponovitve smo na vsakem postopku vsejavanja opravili po 20 meritev. Naključna mesta smo izbrali na način, kot je prikazano na sliki 12. Ta način štetja naj bi zavzela kar najbolj enakomerno celo parcelo.

41 32 Slika 12 : Shema izbire mest za štetje vznika Povprečno število vzniklih rastlinic iz vsejanega semena je nakazano v preglednici 6. Preglednica 6 : Povprečno število vzniklih rastlinic po ponovitvah in za cel poskus, ugotovljeno Vrsta trave Ponovitve A B C Σ Povprečno št. rastlinic na 10 cm dolžine Povprečno št. rastlinic na m 2 Ruša 7,1 14,2 9,05 30,35 10, Fala 5 8 3,55 16,55 5,5 550 Fiola 6,55 6 5,25 17,8 5,9 590 Villageoise 4,75 6,2 5,45 16,4 5,5 550 Ilirka 10,4 13,65 8,75 32,8 10,9 1090

42 33 12,0 10,0 Št. rastlinic 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0 Ruša Fala Fiola Villageoise Ilirka Sorta Slika 13: Povprečni vznik sejančkov v setveni vrsti 10 cm dolžine Preglednica 7: Analiza variance po posameznih obravnavanjih za oceno uspešnosti vznika Vir varjabilnosti VKO SP S 2 F iz P Bloka Vrste trav ,42 0,0057 Ostanek Skupaj 1, Za testiranje smo uporabili 5 % tveganje. Analiza varjance je pokazala, da med vsejanimi rastlinami obstaja razlika v številu vzniklih rastlinic. Katere vrste trav se statistično značilno razlikujejo med seboj, smo preverili z LSD testom pri 5 % tveganju. Preglednica 8: Absolutna razlika med številom vzniklih rastlinic na m 2 med vsejanimi travami in mešanico 'rušo' Vrsta trave Ruša Fala Fiola Villageoise Ilirka Ruša 0 460* 418,33* 465* 81,66 Fala 460* 0 41, ,66* Fiola 418,33* 41, ,66 500,33* Villageoise 465* 5 46, ,66* Ilirka 81,66 541,66* 500,33* 546,66* 0 LSD = 303,162

43 34 Vrednosti z zvezdico se statistično značilno ločijo po uspešnosti vznika ob stopnji tveganja p = 0,05. Vznik travne mešanice 'ruša' je bil uspešen. V izračunanem povprečju je bilo kar 1010 rastlinic na m 2. Vsejane trave so bile visoke od 3 do 5 cm. Imele so tri do štiri liste. Na mestih z gostejšo staro rušo je videti manj vsejane trave. Slika 14: Sejančki ob štetju uspešnosti vznika. Pasja trava sorta 'fala' je vznikla nekoliko slabše. Na m 2 je bilo v povprečju 550 rastlinic, ki so vzklile. Skupaj z trpežno ljuljko je bila najbolj razvita. Imela je do 4 liste in bila visoka do 5 cm. Travniška bilnica sorta 'fiola' je dobro vzniknila. Na m 2 je bilo povprečno 590 rastlinic. V ponovitvi B je bilo nekaj meritev, kjer ni bilo nobene vznikle rastlinice. Na teh mestih je bila stara ruša zgoščena, tako da je bila rast mladih rastlinic onemogočena. Trstikasta bilnica sorta 'villageoise' je vzniknila slabše. Na m 2 je vzniknilo v povprečju 550 rastlinic. Sejančki so bili veliki okoli 3 cm in nekoliko slabše razviti. V ponovitvi B in C je bilo nekaj opazovanj brez vzniklih rastlinic. Trpežna ljuljka sorta 'ilirka' je vznikla odlično. Bilo je kar 1090 rastlinic na m 2. Rastlinice so bile tudi najbolje razvite, visoke do 5 cm, imele so do 4 liste.