DOBRA KMETIJSKA PRAKSA GNOJENJA V VINOGRADIH
|
|
- Dwight Hampton
- 6 years ago
- Views:
Transcription
1 DOBRA KMETIJSKA PRAKSA GNOJENJA V VINOGRADIH Janez SUŠIN Metlika, 29. januar 2013 VSEBINA 1. Kaj je dobra kmetijska praksa gnojenja? 2. Vzorčenje in kemijska analiza tal v vinogradu 3. Suša in gnojenje vinogradov 4. Posebnosti pri gnojenju vinogradov 5. Fiziološke motnje prehrane vinske trte 6. Kakšna tla imamo v vinogradih na Dolenjskem? 1
2 Kaj je dobra kmetijska praksa gnojenja? Dobra kmetijska praksa gnojenja so vsa strokovno utemeljena priporočila, s katerimi zagotavljamo ustrezno prehrano rastlin ob kar največjem upoštevanju načel varovanja okolja. Kaj je namen dobre kmetijske prakse gnojenja? 1. Zagotoviti uravnoteženo prehrano rastlin 2. Preprečiti prekomeren vnos hranil v tla 3. Preprečiti obremenjevanje okolja 4. Pridelati kakovosten pridelek 2
3 Kaj je pomembno za gnojenje vinske trte? 1. Odvzem hranil s pridelkom 2. Kemijska analiza tal 3. Vrsta in način delovanja gnojil 4. Fiziologija rasti vinske trte 5. Tehnologija gnojenja 6. Vremenske razmere 7. Zakonske omejitve 8. itd. Pomen vzorčenja in kemijske analize tal za gnojenje vinogradov 3
4 Vzorčenje tal Napaka pri vzorčenju tal je lahko bistveno večja kot pri analitiki tal. Napačno odvzet vzorec tal Neustrezni rezultat analize Neustrezni gnojilni nasvet in posledično tudi gnojenje Osnovna načela vzorčenja tal Vzorec tal mora v kar največji možni meri izražati dejansko stanje rodovitnosti tal na površini, ki jo želimo analizirati (REPREZENTATIVNOST VZORCA!!) Vzorec tal odvzamemo vedno iz izenačene parcele (HOMOGENOST PARCELE!!) Enotnih navodil ni, so le priporočila!!! 4
5 Povprečen vzorec tal Oprema za vzorčenje tal 5
6 Kdaj opraviti vzorčenje tal v vinogradih? Jeseni po spravilu pridelka (september-november). Interval vzorčenja: 5 let Problem zgodnjega spomladanskega termina vzorčenja (februar - april) Globina vzorčenja 0-30 cm (obstoječi nasad) 0-30 cm in cm (obnova) rigolanje 6
7 Sistem vzorčenja v vinogradih Enakomerna porazdelitev vzorčenja po celotni površini Robni efekt!! Napake pri vzorčenju 7
8 Vzorčenje tal v vinogradih Medvrstni prostor Vrsta (prostor pod trto) Shema vinograda Vrsta prostor pod trtami Medvrstni prostor Vrsta prostor pod trtami Medvrstni prostor Vrsta prostor pod trtami 8
9 Vzorčenje tal v vinogradih Vzorčenje po celotni površini Vzorčenje med vrstami Vzorčenje v vrsti Vzorčenje tal v vinogradih Vzorčenje po celotni površini Vzorčenje med vrstami Vzorčenje v vrsti 9
10 Kako torej vzorčiti tla v vinogradu ter nato gnojiti? Vzorčimo in gnojimo enakomerno po celotni površini nasada! Nikoli ne gnojimo tam, kjer nismo vzorčili! NE POZABIMO: Koreninski sistem vinske trte se ne nahaja samo pod trto, temveč tudi v medvrstnem prostoru!! Ali način vzorčenja vpliva na gnojilni odmerek? Vpliv vzorčenja na gnojilni odmerek fosforja Sadovnjak V vrsti 45 mg P 2 O 5 /100g (E) Nič gnojenja Med vrstami 12 mg P 2 O 5 /100g (B) 60 kg P 2 O 5 /ha Po celi površini 21 mg P 2 O 5 /100g (C) 40 kg P 2 O 5 /ha 10
11 Ali način vzorčenja vpliva na gnojilni odmerek? Vpliv vzorčenja na gnojilni odmerek kalija Sadovnjak V vrsti 31 mg K 2 O/100g (D) 30 kg K 2 O/ha Med vrstami 12 mg K 2 O/100g (B) 80 kg K 2 O/ha Po celi površini 25 mg K 2 O/100g (C) 60 kg K 2 O/ha Kemijska analiza tal Vrste analiz Osnovne Razširjene Zahtevnejše ph P 2 O 5 - dostopni K 2 O - dostopni organska snov Mg - dostopni tekstura tal skupna hranila težke kovine N-min... 11
12 Kislost tal (ph) ph = - log H + Kislost tal (ph) Opis tal < 4,5 Zelo kisla tla 4,5-5,5 Kisla tla 5,6 6,7 Slabo kisla tla 6,8 7,2 Nevtralna tla > 7,2 Alkalna (bazična) tla 1 ph enota pomeni 10-krat bolj kisla tla!! Pomen kislosti tal (ph) Kislost tal uravnava dostopnost hranil za rastline 12
13 Pomen kislosti tal (ph) ph tal 4,0 4,5 5,0 5,5 6,0 6,5 7,0 7,5 8,0 Zelo kisla tla Zmerno kisla tla Bazična tla Dostopnost hranil Fiziološke motnje prehrane vinske trte zaradi neustrezne kislosti tal (ph) 1. kloroza: razbarvanost listne površine (magnezij, železo) 2. motena (neenakomerna) oplodnja (bor) 3. težave pri cvetenju in zorenju (fosfor) 4. slaba rast (dušik) 5. manjša odpornost na sušo, slabša dozorelost lesa (kalij) 13
14 Kaj vpliva na ph tal? 1. naravne danosti tal (matična podlaga) 2. vsebnost organske snovi 3. raba tal 4. klimatske razmere 5. gnojenje 6. kisle padavine 7. itd Kako se v naravi spreminja ph tal? V naravi se ph tal znižuje (TLA SE ZAKISUJEJO) zaradi naslednjih procesov: 1. odvzem bazičnih kationov (Ca, Mg) s pridelki 2. razgradnja rastlinskih ostankov (tvorijo se organske in anorganske kisline) 3. kisle padavine (dušikova in žveplena kislina) 4. izpiranje bazičnih kationov (predvsem Ca in Mg) 5. uporaba fiziološko kislih gnojil 14
15 Kako lahko vplivamo na ph tal? Večji ph APNJENJE uporaba apnenih gnojil na podlagi Ca (apno, hidratizirano apno, apnenec) Manjši ph 1. fiziološko kisla mineralna gnojila 2. kisli organski substrati (šota ipd.) 3. kisel dež (SO 2 ) Koliko je na Dolenjskem v vinogradih prekislih tal? Bazična tla ph>7,2 27 % Zelo kisla tla ph<4,6 2% Kisla tla ph 4,6-5,5 9 % Slabo kisla tla ph 5,6-6,5 28 % Nevtralna tla ph 6,6-7,2 34 % 15
16 Sredstva za apnjenje 1. CaCO 3 (apnenec) 2. CaMg(CO 3 ) 2 (dolomit) 3. CaO (apno oz. žgano apno) 4. Ca(OH) 2 (gašeno oz. hidratizirano apno) Apno in gašeno apno delujeta hitro, vendar sta zelo agresivna za žive organizme v tleh (deževnike, korenine rastlin), zato ju smemo odmerjati le malo naenkrat (od 1 t CaO/ha na lahkih do največ 3 t CaO/ha na težkih tleh) in še to najbolje pozno jeseni ali pozimi, ko organizmi v tleh niso aktivni. Sredstva za apnjenje Apnenec in dolomit nista agresivna; ph talne raztopine se po vnosu apnenca v tla poveča le nekoliko nad nevtralno vrednostjo, četudi damo zelo velike odmerke. Dolomit ima tršo kristalično strukturo kot apnenec, zato se počasneje raztaplja (mora biti fino mlet). Ni priporočljivo odmerjati več kot 2-4 t/ha dolomita v obdobju 2-4 let, ker se v tleh lahko nakopiči preveč dostopnega Mg. 16
17 Kako določimo odmerek za apnjenje? Odmerki se določijo na podlagi ph tal, vsebnosti humusa ter talnega tipa glede na teksturo. Apnjenje se razlikuje tudi glede kulture (travnik ali njiva). Lažja tla se apni vsake 3-4 leta, težka pa na 4-6 let. Apneno sredstvo je priporočljivo zadelati v tla. Apnimo vedno izven rastne dobe (zgodaj pomladi ali jeseni po spravilu pridelkov) Potrebni odmerki za apnjenje glede na ph in tip tal Tip tal Lahka tla Srednje težka tla Težka tla Meliorativno apnjenje pri prekislih tleh pri ph vrednosti največji enkratni odmerek (t CaO/ha) Vzdrževalno apnjenje pri optimalnem ph območju v tleh količina za tri leta (t CaO/ha) Apnjenje ni potrebno pri ph tal peščena < 5,4 1,5 5,4-5,8 0,7 > 5,8 peščeno ilovnata ilovato peščena do ilovnata ali meljasta meljasto glinasta ali glinasta < 5,8 2,0 5,8-6,3 1,2 > 6,3 < 6,2 6,0 6,2-6,5 1,7 > 6,8 < 6,6 10,0 6,6-6,7 2,0 > 7,2 17
18 Vpliv gnojenja na ph tal Večina gnojil v tleh deluje kislo: FIZIOLOŠKO KISLA GNOJILA Gnojila na podlagi amonija in sulfata Delovanje amonijskih gnojil v tleh Amonijska gnojila zakisajo tla, ker se pri nitrifikaciji amonija sproščajo kisli vodikovi protoni 2NH 4 + (amonij) + 4O 2 2NO 3 - (nitrat) + 4H + (kisli protoni) + 2H 2 O Primerno za gnojenje bazičnih tal 18
19 Mineralna gnojila s fiziološko kislim delovanjem Mineralno gnojilo Bazični ekvivalent za 100 kg gnojila (kg CaCO 3 ) Amonijev sulfat 110 Urea/sečnina 80 Monoamonijevfosfat (MAP) 65 NPK gnojila KAN 20 Superfosfat 4 Superfosfat: % P 2 O % sadre (CaSO 4 xh 2 O) Fosforna gnojila, ki v tleh delujejo bazično Mineralno gnojilo % P 2 O 5 % CaO % MgO Hiperfosfat Hipercorn Thomasov fosfat Omenjena gnojila v tleh delujejo bazično zaradi dodatka bazičnih kationov (Ca, Mg) 19
20 Vpliv kalijevih gnojil na ph tal Kalijevo gnojilo Kalijevi kloridi Kalijevi sulfati Vpliv na ph tal nevtralen kisel Kako gnojiti na bazičnih tleh? Dušik Fosfor Kalij Ostalo Uporaba amonijskih gnojil superfosfat, monoamonijevfosfat (MAP) Uporaba gnojil na podlagi sulfata kisli organski substrati (šota ) 20
21 Kako gnojiti na prekislih tleh? Najprej je potrebno opraviti APNJENJE, šele nato gnojiti!! Oskrbljenost tal z rastlinam lahko dostopnimi hranili Oskrbljenost tal Opis Kako gnojiti A siromašna B srednja hudo pomanjkanje hranila; več kot 2x premalo zmerno pomanjkanje hranila: 50 % premalo Gnojenje je NUJNO! Gnojiti je potrebno več od odvzema rastlin s pridelkom Gnojenje je večinoma nujno potrebno. Gnojiti je potrebno več od odvzema rastlin s pridelkom C optimalna optimalna raven hranila v tleh Gnojimo toliko, kot rastlina potrebuje D čezmerna zmerno preveč hranila: 50 % preveč Gnojimo pol manj, kot potrebuje rastlina. E ekstremna izrazito preveč hranila: več kot 2x preveč Gnojenje NI potrebno 21
22 Oskrbljenost tal z rastlinam lahko dostopnimi hranili Fosfor Stopnja oskrbljenosti A - siromašna mg P 2 O 5 /100g < 6 B - srednja 6-12 C - optimalna D - čezmerna E - ekstremna > 30 Kalij Stopnja oskrbljenosti mg K 2 O/100g Lahka-srednje težka tla Težka tla A - siromašna < 8 < 12 B - srednja C - optimalna D - čezmerna E - ekstremna > 40 > 45 Magnezij Stopnja oskrbljenosti mg Mg/100g Lahka-srednje težka tla Težka tla A - siromašna < 6 < 8 B - srednja C - optimalna > 14 > 17 D - čezmerna E - ekstremna Organska snov Pomen organske snovi v tleh 1. vezava hranil (manjše izpiranje) 2. mikrobiološka aktivnost tal 3. večja odpornost rastlin na sušo 4. boljši zračno-vodni režim tal 22
23 Organska snov Organska snov (%) Opis tal < 1 Slabo humozna tla 1-2 Zmerno humozna tla 2-4 Humozna tla 4-8 Močno humozna tla > 8 Zelo močno humozna tla V zgornjem sloju tal v vinogradu naj bo vsaj 2 % organske snovi Suša in gnojenje vinogradov 23
24 Zakonitosti prehrane rastlin v suši Prisotnost vlage v tleh je glavni predpogoj za delovanje in sprejem hranil v rastline ter predpogoj za sproščanje hranil v talno raztopino iz oblik, ki rastlinam trenutno niso na voljo. Motnje v prehrani rastlin so v suši posledica slabše dostopnosti hranil! Zakonitosti prehrane rastlin v suši V obdobju suše je sprejem hranil v rastline oviran Manjši pridelek (manjši odvzem hranil iz tal) V tleh ostane več hranil 24
25 Zakonitosti prehrane rastlin v suši Prekomerno izhlapevanje (transpiracija) vode skozi listne reže V rastlinah se povečuje koncentracija hranil Negativni vpliv na kakovost pridelka Zakonitosti prehrane rastlin v suši Prikriti znaki pomanjkanja hranil v rastlinah v obdobju suše Pomanjkanje fosforja v posevku koruze SUŠA (oviran sprejem P v rastlino) 25
26 Zakonitosti prehrane rastlin v suši V sušnem obdobju gnojenja ne usmerjajmo na podlagi vidnih fizioloških motenj v prehrani rastlin, saj so pravi vzroki za te motnje ponavadi prikriti, oziroma niso posledica pomanjkanja hranil v tleh! Preventivni ukrepi za zmanjševanje posledic suše Preventivni ukrepi so vsa tista opravila, s katerimi lahko že pred pojavom suše vplivamo na zmanjšanje njenih posledic, ko se le-ta pojavi. To so vsi ukrepi dobre kmetijske prakse pri gnojenju. S preventivnimi ukrepi posledice suše ne moremo popolnoma preprečiti, temveč jih zgolj ublažimo! 26
27 Gnojenje v obdobju suše 1. PRAVILO: Rastlinam omogočimo dotok vode (namakanje) 2. PRAVILO: Pri gnojenju v suši je potrebno biti posebej previden, saj gnojenje v takšnih razmerah rastlinam (in okolju) lahko prej škodi kot koristi. Gnojenje v obdobju suše POGOSTA NAPAKA: V sušnih razmerah rastline začnemo gnojiti samo zato, ker se je rast ustavila. Kopičenje hranil v tleh, ki jih rastline ne morejo uporabiti 3. PRAVILO: V suši gnojimo le na način, ki bo omogočal, da bodo rastline hranila lahko uporabila 27
28 Kako gnojimo vinograde v suši? GRANULIRANA GNOJILA 4. PRAVILO: V sušnih razmerah se izogibajmo gnojenju z granuliranimi gnojili, saj zaradi pomanjkanja vlage v tleh leta ne bodo delovala tako, kot bi morala. Kako gnojimo vinograde v suši? FERTIGACIJA: gnojenje skupaj z namakanjem 5. PRAVILO: Če z namakanjem rešimo problem vlage v tleh, s tem rešimo tudi problem dostopnosti hranil za rastline, zaradi česar dodatno dovajanje hranil z namakanjem vedno ni potrebno. Fertigacijo zato uporabimo le takrat, ko rastline poleg vode potrebujejo tudi rastlinska hranila. 28
29 Kako gnojimo vinograde v suši? FOLIARNO GNOJENJE: gnojenje preko površine rastlin (preko listov) Prednosti: 1. hitrejše in učinkovitejše delovanje 2. možna hkratna uporaba s FFS Slabosti: 1. izkoristek hranil je lahko slabši (izgube na listu) 2. ožigi na listih 3. finančno zahtevnejši ukrep (poraba vode) Kako gnojimo vinograde v suši? FOLIARNO GNOJENJE Splošno pravilo: Ker rastline večino hranil dobijo preko korenin, nam mora biti pri gnojenju osnovno vodilo oskrba rastlin s hranili preko tal. Foliarno gnojenje naj torej predstavlja zgolj dopolnilni ukrep v prehrani rastlin, ne pa glavni način oskrbe rastlin s hranili. 29
30 Kako gnojimo vinograde v suši? Splošna navodila za foliarno gnojenje 1. ustrezna koncentracija hranila 2. ustrezna temperatura raztopine (raztopine sečnine se ohladi!!) 3. uporaba v oblačnem vremenu in brezvetrju 4. gnojenje čim bližje rastlinam (oziroma tlem) Kakšno je stanje v tleh in trti po suši? TLA - v tleh ostane več hranil (manjši odvzem) - intenzivnejša mineralizacija organske snovi po suši RASTLINE - rastline kot odziv na pomanjkanje vode v tleh sprožijo t.i.»obrambni mehanizem«, kar povzroča intenzivno črpanje hranil - prekomerno črpanje hranil iz tal lahko povzroča nezaželeno kopičenje prevelikih koncentracij hranil v rastlinah (nitrati) 30
31 Pravila za gnojenje vinogradov po suši ZELO PREVIDNO!!! 1. Ni nujno, da je gnojenje sploh potrebno (odvisno od posledic suše in razvojne faze). 2. Gnojimo samo v primeru, če ocenimo, da bo gnojenje imelo vpliv. 3. Če gnojimo preveč, lahko to povzroči preveliko koncentracijo hranil v rastlini. 4. Odmerki gnojil morajo biti manjši zaradi manjšega pridelka 5. Ustrezno izravnati bilanco hranil tudi v prihodnjih letih Pravila za gnojenje vinogradov po suši ZELO PREVIDNO!!! 6. Gnojenje s fosforjem, kalijem in magnezijem praviloma ni potrebno, saj glede na običajni čas pojava suše (julij-avgust) in rastno fazo (cvetenjezorenje) takšno gnojenje ne bi učinkovalo. 7. Za gnojenje z dušikom je po koncu suše običajno že prepozno (to še posebej velja za klasično gnojenje!) 31
32 Posebnosti pri gnojenju vinogradov - trajni nasad - založno gnojenje - majhne potrebe po hranilih - antagonistično delovanje hranil Odvzem hranil s pridelkom v vinogradu Pridelek N P2O5 K2O 40 t jabolk t grozdja t grozdja + 3 t rožja t grozdja + 3 t rožja + 8 t listja t mrve - negnojenjo t mrve - gnojenjo t sladkorne pese+ listje z glavami t koruze zrnje+ koruznica Iz vinograda odnesemo zelo malo hranil!! 32
33 Odvzem hranil s pridelkom v vinogradu 100% 80% 60% 40% Listje Rožje Grozdje 20% 0% Dušik Fosfor Kalij Samo okoli 1/3 hranil se porabi za grozdje!! Odvzem hranil s pridelkom Grozdje Koruza + koruznica kg/ha Pridelek: 10t/ha 50 0 N P2O5 K2O 1 : 8 1 : 12 1 : 9 33
34 Antagonizmi med hranili Neusklajeno razmerje med hranili v tleh povzroči antagonistično delovanje med hranili. Preveč enega hranila zavira delovanje, oziroma sprejem drugega hranila v rastlino. Integrirana pridelava grozdja: gnojenje Gnojenje le na osnovi analize tal in gnojilnega načrta Analiza tal na vsakih 5 let, v večjih kompleksih najmanj ena na 10 ha vinograda Prepovedana raba kompostov s preseženimi vsebnostmi težkih kovin Zagotoviti je potrebno povratni vnos vseh organskih odpadkov v vinograd Foliarna gnojila je dovoljeno uporabiti le ob pomanjkanju posameznih hranil ter ob daljšem sušnem obdobju. 34
35 Gnojenje vinograda Gnojenje pred saditvijo (založno gnojenje) Gnojenje med rastjo Gnojenje s hranili mora biti prilagojeno stopnji založenosti tal, odvzemom hranil ter rezultatom kemijskih analiz. Založno gnojenje rigolanje Vnos hranil v globlje plasti tal, torej tja, kamor jih po postavitvi vinograda več ne moremo vnesti. 35
36 Založno gnojenje Fosfor, kalij, magnezij Stopnja Odmerek hranila (kg/ha) oskrbljenosti P 2 O 5 K 2 O A - siromašna B - srednja C - optimalna D - čezmerna - E - ekstremna - Rigolanje parcele Odmerek magnezija: Največ 100 kg MgO/ha Gnojenje z dušikom za založno gnojenje je v integrirani pridelavi prepovedano. Gnojenje vinogradov med rastjo Fosfor, kalij in magnezij Stopnja oskrbljenosti P 2 O 5 Odmerek hranila (kg/ha) K 2 O MgO A - siromašna B - srednja C - optimalna D - čezmerna E - ekstremna Gnojenje opravimo zgodaj pomladi pred začetkom rasti ali jeseni po trgatvi (izpiranje je zanemarljivo). 36
37 Gnojenje vinogradov med rastjo Dušik Največja poraba: junij/julij Čas gnojenja: konec aprila sredina maja Gnojenje vinogradov med rastjo Dušik RODNOST VINOGRADA BUJNOST NIZKA (pod 5000 kg/ha) SREDNJA ( kg/ha) TRTE sorte z malimi gozdi sorte z velikimi grozdi močna srednja slaba Priporočilo: Pri ozelenitvi: največ 50 kg N/ha v enkratnem odmerku kg N/ha Za pridelke nad 10 t/ha: za vsako tono pridelka: + 3 kg N/ha Prepoved gnojenja z N gnojili (IP grozdja): 30. november 1. februar Letni vnos N: največ 100 kg N/ha (nitratna direktiva) 37
38 Fiziološke motnje v prehrani vinske trte Dušik (N) Pomanjkanje dušika - svetlozeleni listi - pordečitev listnih pecljev - slaba rast - predčasno obledeli listi - drobne mladike 38
39 Dušik (N) Rumenenje listov zaradi pomanjkanja dušika Fosfor (P) Pomanjkanje fosforja - temnozeleno listje - zgoraj svetlikajoče listje - slabo razvita očesa - rjavi robovi listov 39
40 Kalij (K) Povečana občutljivost na bolezni (Botrytis cinera) Pomanjkanje kalija - slabo dozorevanje lesa - občutljivost na pozebo - občutljivost na bolezni - večja potreba po vodi - poslabšanje kakovosti vina - pomanjkljiva rast cvetov - pomanjkljiva rast korenin Kalij (K) Pomanjkanje kalija Stari listi belih sort imajo vijoličaste do črnorjave ploskve, rdečih sort pa rdečkaste ploskve Mladi listi imajo rjavkast, navzgor zavihan rob. 40
41 Kalij (K) Slaba rast zaradi pomanjkanja kalija Stanje po gnojenju s kalijem Magnezij (Mg) Pomanjkanje magnezija - medžilni prostor obledi - starejši listi v območju grozdov - osipanje cvetov - sušenje pecljevine Mg kloroza 41
42 Magnezij (Mg) Sušenje pecljevine zaradi pomanjkanja Mg ter antagonizma s kationi Magnezij (Mg) Znaki pomanjkanja Mg 42
43 Bor (B) Pomanjkanje bora - slaba in metličasta rast - deformacija mladik - težave pri oplodnji jagod - deformacija listov Bor (B) Odebeljeni internodiji zaradi pomanjkanja B 43
44 Železo (Fe) Pomanjkanje železa - kloroza - belkasto rumeni listi - na vrhu mladik (mladi listi) - pomanjkljiv razvoj mladik - pomanjkljiv razvoj lesa Železo (Fe) Fe kloroza Vzrok za železovo klorozo ni pomanjkanje železa v tleh temveč oviran sprejem Fe v rastline zaradi težkih, zbitih in slabo zračnih tal. 44
45 KAKŠNA TLA IMAMO V VINOGRADIH NA DOLENJSKEM? Vzorčenje: Število vzorcev: 316 Kislost tal (ph) Bazična tla ph>7,2 27 % Zelo kisla tla ph<4,6 2% Kisla tla ph 4,6-5,5 9 % Povprečje ph = 6,6 Slabo kisla tla ph 5,6-6,5 28 % Nevtralna tla ph 6,6-7,2 34 % 45
46 Oskrbljenost tal s fosforjem E ekstremna 22% A siromašna 28% D čezmerna 14% C optimalna 16% B srednja 20% Oskrbljenost tal s kalijem E ekstremna 23% A siromašna 1% B srednja 9% C optimalna 31% D čezmerna 36% 46
47 Oskrbljenost tal s fosforjem in kalijem Kalij Fosfor A siromašna B srednja C optimalna D čezmerna E ekstremna Skupaj A siromašna ,3 28 B srednja C optimalna 10 % % 3 16 D čezmerna E ekstremna Skupaj Oskrbljenost tal z magnezijem A siromašna 4% B srednja 36% C optimalna 60% 47
48 Organska snov Humozna tla OS 4-10% 16% Mineralna tla OS< 1% 5% Slabo humozna tla OS 1-2% 18% Povprečje 2,9 % Srednje humozna tla OS 2-4% 61% Vpliv načina pridelave na rodovitnost tal Povprečne vrednosti Pridelava Analiza Enota Ekološka Integrirana Konvencionalna ph - 6,2 6,7 6,6 Fosfor (P 2 O 5 ) mg/100g Kalij (K 2 O) mg/100g Magnezij (Mg) mg/100g Organska snov % 2,6 2,8 2,9 Število vzorcev
49 Kakšna mineralna gnojila bi potrebovali za gnojenje vinogradov s fosforjem in kalijem na območju KGZ Novo mesto? NPK NPK Odstotek (%) NPK NPK NPK NPK NPK brez gnojenja K gnojilo P gnojilo PK PK PK PK PK PK PK PK Ali je dodatek magnezija v NPK gnojilih potreben? Mg+PK gnojilo 31% Mg+K gnojilo 3% Gnojenje z Mg ni potrebno 61% Mg+P gnojilo 3% samo Mg gnojilo 2% 49
50 ... pa še zanimivost za konec... Optimalna tla v vinogradu so takšna, ki imajo slabo kisel ph (ph 5,6-6,5), so optimalno oskrbljena s P, K in Mg ter imajo vsaj 2 % organske snovi. Koliko je takšnih vinogradov na Dolenjskem? 0,63 % (2 od 316) 1. Leto 2005: Podbočje 2. Leto 2008: Trebnje 50
Namakanje koruze in sejanega travinja
1 1 Namakanje koruze in sejanega travinja prof. dr. Marina Pintar UL Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Lombergerjevi dnevi, Pesnica, 8. dec. 2016 Zakaj je pomembno strokovno pravilno namakanje?
More informationKAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationPravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN)
Pravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN) prof. dr. Marina Pintar UL Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Lombergerjevi dnevi 4. ZELENJADARSKI
More informationDonosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationFACELIJA KOT PODORINA V VINOGRADU ZA POVEČANJE KAKOVOSTI TAL
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Damjana KRAŠNA FACELIJA KOT PODORINA V VINOGRADU ZA POVEČANJE KAKOVOSTI TAL DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2008 UNIVERZA
More informationBILANCA HRANIL V EKOLOŠKEM KMETIJSTVU
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Matic NOVLJAN BILANCA HRANIL V EKOLOŠKEM KMETIJSTVU DIPLOMSKI PROJEKT Univerzitetni študij - 1. stopnja Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationICL specialna gnojila
ICL specialna gnojila Natančna prehrana z največjim donosom Jamstvo izvorne kakovosti Izdelki specialista in svetovnega giganta Z letnim izkopom ca. 5 mio ton kalijevih in 4 mio ton fosfatnih rud sodi
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationVPLIV RAZLIČNEGA RODNEGA NASTAVKA NA KAKOVOST IN KOLIČINO GROZDJA PRI SORTI 'ZELEN' (VITIS VINIFERA L. CV. 'ZELEN')
UNIVERZA V NOVI GORICI VISOKA ŠOLA ZA VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO VPLIV RAZLIČNEGA RODNEGA NASTAVKA NA KAKOVOST IN KOLIČINO GROZDJA PRI SORTI 'ZELEN' (VITIS VINIFERA L. CV. 'ZELEN') DIPLOMSKO DELO Kristjan
More informationIZVAJANJE NITRATNE DIREKTIVE NA KMETIJI KURE IMPLEMENTATION OF NITRATE DIRECTIVE ON KURE FARM
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Marko KURE IZVAJANJE NITRATNE DIREKTIVE NA KMETIJI KURE DIPLOMSKO DELO Visokošolski študij IMPLEMENTATION OF NITRATE DIRECTIVE ON KURE FARM
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationTveganja povezana s pridelavo hrane na onesnaženih tleh
Tveganja povezana s pridelavo hrane na onesnaženih tleh Doc.dr. Borut Vrščaj Kmetijski inštitut Slovenije Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Borut.Vrscaj@kis.si Tla, specifičen medij Težke
More informationTEHNOLOŠKI UKREPI PRI PRIDELAVI KORUZE ZA ZMANJŠANJE VPLIVA SUŠE
TEHNOLOŠKI UKREPI PRI PRIDELAVI KORUZE ZA ZMANJŠANJE VPLIVA SUŠE Pripravili: dr. Dušica Majer, Tončka Jesenko, mag. Neva Pajntar, Alberta Zorko, Sašo Sever, Marjeta Ženko, dr. Stanko Kapun, Metka Barbarič,
More informationUSPOSABLJANJE KMETOV ZA UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKO- PODNEBNA PLAČILA V LETU 2017
USPOSABLJANJE KMETOV ZA UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKO- PODNEBNA PLAČILA V LETU 2017 Vsebina 1. Izpolnjevanje zahtev pri izvajanju ukrepa KOPOP 2. Kmetovanje in ohranjanje narave, kmetovanje in varstvo voda
More informationVSEBNOST SLADKORJEV IN KISLIN V PLODU PAPRIKE (Capsicum annuum L.) GOJENE NA HIDROPONSKI NAČIN S KONTROLIRANIM DODAJANJEM HRANIL
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Boštjan PETELINC VSEBNOST SLADKORJEV IN KISLIN V PLODU PAPRIKE (Capsicum annuum L.) GOJENE NA HIDROPONSKI NAČIN S KONTROLIRANIM DODAJANJEM
More informationVPLIV RASTNEGA POTENCIALA NA KAKOVOST GROZDJA PRI SORTI ZELEN (VITIS VINIFERA 'ZELEN')
UNIVERZA V NOVI GORICI VISOKA ŠOLA ZA VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO VPLIV RASTNEGA POTENCIALA NA KAKOVOST GROZDJA PRI SORTI ZELEN (VITIS VINIFERA 'ZELEN') DIPLOMSKO DELO Valter BEMBIČ Mentorja: Primož Lavrenčič,
More informationREVIZIJA PRIDELAVE ŽLAHTNE VINSKE TRTE (V. vinifera L.) SORTE 'ZELEN' V VIPAVSKI DOLINI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Valentina RUSTJA REVIZIJA PRIDELAVE ŽLAHTNE VINSKE TRTE (V. vinifera L.) SORTE 'ZELEN' V VIPAVSKI DOLINI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni
More informationJamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
More informationNavodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationNovi izzivi v agronomiji 2015
SLOVENSKO AGRONOMSKO DRUŠTVO SLOVENIAN SOCIETY FOR AGRONOMY Zbornik simpozija NOVI IZZIVI V AGRONOMIJI 2015 Novi izzivi v agronomiji 2015 ZBORNIK SIMPOZIJA New challenges in agronomy 2015 PROCEEDINGS OF
More informationUSTREZNOST TAL ZA PRIDELAVO LANU (Linum usitatissimum L.) V BELI KRAJINI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Rok GREGORIČ USTREZNOST TAL ZA PRIDELAVO LANU (Linum usitatissimum L.) V BELI KRAJINI DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2010
More informationPRIDELEK RIČKA (Camelina sativa (L.) Crantz) GLEDE NA LOKACIJO IN SORTO
88 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 19(2012) PRIDELEK RIČKA (Camelina sativa (L.) Crantz) GLEDE NA LOKACIJO IN SORTO Barbara ČEH 1, Saša ŠTRAUS 2, Aleš HLADNIK 3, Monika OSET LUSKAR 4, Bojan ČREMOŢNIK
More information- Spremembe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo (Uradni list RS,
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa razvoja
More informationREDNO USPOSABLJANJE KMETOV ZA UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA- PODNEBNA PLAČILA V LETU 2017
REDNO USPOSABLJANJE KMETOV ZA UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA- PODNEBNA PLAČILA V LETU 2017 Travništvo, vključno z mokrotnimi oziroma vlagoljubnimi travniki Mateja Strgulec, Marija Kalan, Anka Poženel, Anton
More informationVPLIV ZASTIRANJA S SLAMNATO IN POLIETILENSKO ZASTIRKO NA PRIDELEK PAPRIKE (Capsicum annuum L.) IN POTREBE PO NAMAKANJU
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Vid ŽITKO VPLIV ZASTIRANJA S SLAMNATO IN POLIETILENSKO ZASTIRKO NA PRIDELEK PAPRIKE (Capsicum annuum L.) IN POTREBE PO NAMAKANJU DIPLOMSKO
More informationEU NIS direktiva. Uroš Majcen
EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim
More informationVODA IZ ČISTILNIH NAPRAV KOT ALTERNATIVNI VIR VODE ZA NAMAKANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Matejka PER VODA IZ ČISTILNIH NAPRAV KOT ALTERNATIVNI VIR VODE ZA NAMAKANJE DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2009 UNIVERZA
More informationPRIMERNOST KRAŠKEGA LATNIKA ZA UPORABO SODOBNIH VINOGRADNIŠKIH TEHNOLOGIJ
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Leonida SVETINA PRIMERNOST KRAŠKEGA LATNIKA ZA UPORABO SODOBNIH VINOGRADNIŠKIH TEHNOLOGIJ DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana,
More informationCJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA
KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA Radovi prije aplikacije: Prije nanošenja Ceramic Pro premaza površina vozila na koju se nanosi mora bi dovedena u korektno stanje. Proces
More informationVPLIV SOLJENJA NA OBCESTNO DREVJE IGLAVCEV V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Maruša ČOTAR VPLIV SOLJENJA NA OBCESTNO DREVJE IGLAVCEV V LJUBLJANI DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana,
More informationMožni vplivi podnebnih sprememb na vodno bilanco tal v Sloveniji
Acta agriculturae Slovenica, 91-2, september 2008 str. 427-441 Agrovoc descriptors: climatic change; water balance; soil water balance; soil water deficit; models; drought Agris category code: P40; P10
More informationCommissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.
LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -
More informationPRIMERNOST RAZLIČNIH PODLAG ZA GOJENJE BRESKVE (Prunus persica L.) SORTE 'REDHAVEN' NA DEVIŠKIH TLEH
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Barbara REPOVŽ PRIMERNOST RAZLIČNIH PODLAG ZA GOJENJE BRESKVE (Prunus persica L.) SORTE 'REDHAVEN' NA DEVIŠKIH TLEH DIPLOMSKO DELO Visokošolski
More information1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)
Seznam učbenikov za šolsko leto 2013/14 UMETNIŠKA GIMNAZIJA LIKOVNA SMER SLOVENŠČINA MATEMATIKA MATEMATIKA priporočamo za vaje 1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova
More informationNAŠE. REVIJA DRUŠTVA ZA GOSPODARJENJE NA TRAVINJU SLOVENIJE Številka 8 Maj 2014 TRAVINJE
NAŠE REVIJA DRUŠTVA ZA GOSPODARJENJE NA TRAVINJU SLOVENIJE Številka 8 Maj 2014 TRAVINJE Vsebina Trajno travinje je temelj slovenske živinoreje...2 Pomen metuljnic za pridelovanje krme na travinju.3 Kraški
More informationVISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA USPEŠNOST SANACIJSKIH UKREPOV V ZGORNJI MEŽIŠKI DOLINI
VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO USPEŠNOST SANACIJSKIH UKREPOV V ZGORNJI MEŽIŠKI DOLINI FRANCI POKLIČ Varstvo okolja in ekotehnologije Mentorica: doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik Somentor: dr.
More informationČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Mateja KOPAR ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI MAGISTRSKO DELO Magistrski študij - 2. stopnja Ljubljana, 2015
More informationMOŽNOST PRIDELAVE HRUŠKE (Pyrus communis L.) PO NAČELIH BIOLOŠKO- DINAMIČNE METODE KMETOVANJA
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Martina VREŠAK MOŽNOST PRIDELAVE HRUŠKE (Pyrus communis L.) PO NAČELIH BIOLOŠKO- DINAMIČNE METODE KMETOVANJA DIPLOMSKO DELO Visokošolski
More informationREVIZIJA PRIDELAVE ŽLAHTNE VINSKE TRTE (Vitis vinifera L.) SORTE 'PINELA' V VIPAVSKI DOLINI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Mojca ZLODEJ REVIZIJA PRIDELAVE ŽLAHTNE VINSKE TRTE (Vitis vinifera L.) SORTE 'PINELA' V VIPAVSKI DOLINI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni
More informationOcena kakovosti tal mestne občine Velenje za potrebe trajnostnega prostorskega razvoja
VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO Ocena kakovosti tal mestne občine Velenje za potrebe trajnostnega prostorskega razvoja GREGOR SENEGAČNIK Velenje, VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO
More informationREVIZIJA PRIDELAVE GROZDJA IN VINA ŽLAHTNE VINSKE SORTE (Vitis vinifera L.) 'REBULA' V VIPAVSKI DOLINI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Anton GLEŠČIČ REVIZIJA PRIDELAVE GROZDJA IN VINA ŽLAHTNE VINSKE SORTE (Vitis vinifera L.) 'REBULA' V VIPAVSKI DOLINI DIPLOMSKO DELO Visokošolski
More informationAvtorja: Aleš Stele in Irena Žaucer. Fotografija na naslovnici: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Avtorja: Aleš Stele in Irena Žaucer Fotografija na naslovnici: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko središče:
More informationDeficitni princip namakanja oljčnih nasadov v Slovenski Istri
COBISS Code 1.04 DOI: 10.14720/aas.2015.105.2.17 Agrovoc descriptors: olives, olea europaea, irrigation, growth, crop yield, drought stress, evapotranspiration Agris category code: f01, f06 Deficitni princip
More informationREDNO USPOSABLJANJE KMETOV ZA UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA- PODNEBNA PLAČILA V LETU 2017
REDNO USPOSABLJANJE KMETOV ZA UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA- PODNEBNA PLAČILA V LETU 2017 Vsebina 1. Izpolnjevanje zahtev pri izvajanju ukrepa KOPOP 2. Kmetovanje in ohranjanje narave, kmetovanje in varstvo
More informationSIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan.
SIMPLE PAST TENSE (prosto prošlo vreme) Građenje prostog prošlog vremena zavisi od toga da li je glagol koji ga gradi pravilan ili nepravilan. 1) Kod pravilnih glagola, prosto prošlo vreme se gradi tako
More informationVPLIV SPREMENJENE RABE ZEMLJIŠČ NA KOLIČINO IN KAKOVOST VODE V REKI REKI V GORIŠKIH BRDIH IN REKI DRAGONJI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Matjaž GLAVAN VPLIV SPREMENJENE RABE ZEMLJIŠČ NA KOLIČINO IN KAKOVOST VODE V REKI REKI V GORIŠKIH BRDIH IN REKI DRAGONJI DOKTORSKA DISERTACIJA Ljubljana, 2011
More informationREVIZIJA PRIDELAVE ŽLAHTNE VINSKE TRTE (Vitis vinifera L.) 'MODRA FRANKINJA' V BELI KRAJINI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Jerneja UCMAN REVIZIJA PRIDELAVE ŽLAHTNE VINSKE TRTE (Vitis vinifera L.) 'MODRA FRANKINJA' V BELI KRAJINI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni
More informationVPLIV DOGNOJEVANJA Z ŽVEPLOM NA PRIDELEK ČESNA (Allium sativum L.)
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Janez VALIČ VPLIV DOGNOJEVANJA Z ŽVEPLOM NA PRIDELEK ČESNA (Allium sativum L.) DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 2016
More informationSEMINAR ANALIZA VODNE BILANCE Z MODELOM SIMPEL
SEMINAR ANALIZA VODNE BILANCE Z MODELOM SIMPEL Avtorica: Manca Štrajhar Mentorja: prof. Lučka Kajfež Bogataj in Andrej Ceglar Ljubljana, april 2009 POVZETEK V seminarju je predstavljem model SIMPEL in
More informationDavorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA. Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja
Davorin Tome, Al Vrezec EKOLOGIJA Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja EVOLUCIJA, BIOTSKA PESTROST IN EKOLOGIJA EKOLOGIJA Učbenik za biologijo v programih gimnazijskega izobraževanja
More informationMetode za merjenje količine vode v tleh 1. del: tenziometer
Acta agriculturae Slovenica, 89-1, avgust 2007 str. 279-287 Agrovoc descriptors: soil water content; soil water potential; measurement; measuring instruments; equipment; methods Agris category codes: P10,
More informationSOCIO EKONOMSKA ANALIZA STANJA OLJKARSTVA V SLOVENSKI ISTRI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Sabina LUKAČ SOCIO EKONOMSKA ANALIZA STANJA OLJKARSTVA V SLOVENSKI ISTRI DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2010 UNIVERZA V
More informationPodpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba
Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole
More informationNEURJA S TOČO LETA 2004 IN ŠKODA V KMETIJSTVU Hailstorms in 2004 and Damage to Agriculture
NEURJA S TOČO LETA 2004 IN ŠKODA V KMETIJSTVU Hailstorms in 2004 and Damage to Agriculture Andreja Sušnik*, Ana Žust** UDK 551.578:632(497.4) 2004 Povzetek Na podlagi 35. člena Zakona o odpravi posledic
More informationVPLIV RAZLIČNIH TEHNOLOGIJ VARSTVA JABLAN PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI NA OSTANKE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V JABOLKAH
Zbornik predavanj in referatov 9. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo 31 Nova Gorica, 4. 5. marec 2009 VPLIV RAZLIČNIH TEHNOLOGIJ VARSTVA JABLAN PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI
More informationNovi izzivi v agronomiji 2013
SLOVENSKO AGRONOMSKO DRUŠTVO SLOVENIAN SOCIETY FOR AGRONOMY Zbornik simpozija NOVI IZZIVI V AGRONOMIJI 2013 Novi izzivi v agronomiji 2013 ZBORNIK SIMPOZIJA New challenges in agronomy 2013 PROCEEDINGS OF
More informationZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj
ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno
More informationVpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina
More informationSummi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.
Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3
More informationVISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA ANALIZA DELOVANJA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE TRBOVLJE
VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA MAGISTRSKO DELO ANALIZA DELOVANJA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE TRBOVLJE GAŠPER PRINC VELENJE, 2017 VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA MAGISTRSKO DELO ANALIZA DELOVANJA CENTRALNE
More informationRAZMNOŢEVANJE VEDNOZELENEGA KOSTENIČEVJA (Lonicera nitida Wills.) S POTAKNJENCI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Natalija BEZJAK RAZMNOŢEVANJE VEDNOZELENEGA KOSTENIČEVJA (Lonicera nitida Wills.) S POTAKNJENCI DIPLOMSKO DELO Maribor, 011 UNIVERZA V MARIBORU
More informationKOLIČINA IN KAKOVOST PRIDELKA TREH SORT ČESNA (Allium sativum L.) SLOVENSKEGA IN ŠPANSKEGA POREKLA
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Anja ŠPILAK KOLIČINA IN KAKOVOST PRIDELKA TREH SORT ČESNA (Allium sativum L.) SLOVENSKEGA IN ŠPANSKEGA POREKLA DIPLOMSKO DELO Visokošolski
More informationBiznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije
Biznis scenario: U školi postoje četiri sekcije sportska, dramska, likovna i novinarska. Svaka sekcija ima nekoliko aktuelnih projekata. Likovna ima četiri projekta. Za projekte Pikaso, Rubens i Rembrant
More informationPodpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba
Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole
More informationVPLIV REDČENJA Z ATS NA PRIDELEK JABLANE (Malus domestica Borkh.) SORTE 'IDARED'
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Boštjan KUNAVAR VPLIV REDČENJA Z ATS NA PRIDELEK JABLANE (Malus domestica Borkh.) SORTE 'IDARED' DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST ŠTUDENTOV V RAZMERJU DO NAKUPA AVTOMOBILA Ljubljana, september 2009 NINA DRAGIČEVIĆ IZJAVA Študentka Nina Dragičević izjavljam,
More informationPRILAGAJANJE KMETIJSTVA NA POSLEDICE PODNEBNIH SSPREMEMB IN ZMANJŠEVANJE ŠKOD ZARADI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ V KMETIJSTVU
- 134 - M. ZAVŠEK - URBANČIČ Majda ZAVŠEK - URBANČIČ * PRILAGAJANJE KMETIJSTVA NA POSLEDICE PODNEBNIH SSPREMEMB IN ZMANJŠEVANJE ŠKOD ZARADI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ V KMETIJSTVU POVZETEK Podnebne spremembe
More informationRAZMNOŽEVANJE VRSTE Hydrangea serrata Thunb. S POTAKNJENCI V POLETNO JESENSKEM OBDOBJU
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Maja BEDENIK RAZMNOŽEVANJE VRSTE Hydrangea serrata Thunb. S POTAKNJENCI V POLETNO JESENSKEM OBDOBJU DIPLOMSKO DELO Maribor, 2011 UNIVERZA
More informationSPOSOBNOST IZBRANIH TAL ZA ZADRŽEVANJE VODE
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Mihael ŠIJANEC SPOSOBNOST IZBRANIH TAL ZA ZADRŽEVANJE VODE DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA
More informationPRIMERNOST DREVESNIH VRST ZA ZASADITEV DEPONIJE ELEKTROFILTRSKEGA PEPELA V TRBOVLJAH
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Sašo TAŠKAR PRIMERNOST DREVESNIH VRST ZA ZASADITEV DEPONIJE ELEKTROFILTRSKEGA PEPELA V TRBOVLJAH DIPLOMSKO DELO
More informationAtmosfera kot vir energije, ogljikovega dioksida in hranil Atmosfera kot stres (sevanje, toplota, mehanski dejavniki, onesnažila
PROPADANJE GOZDOV- POMEMBEN DEJAVNIK PRI SANACIJI VIROV ONESNAŽENOSTI ZRAKA V SLOVENIJI IN EVROPI Franc BATIČ Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000
More informationANALIZA TOKSIČNOSTI IN GENOTOKSIČNOSTI TAL IN JEZER V ŠALEŠKI DOLINI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Ilja Gasan OSOJNIK ČRNIVEC ANALIZA TOKSIČNOSTI IN GENOTOKSIČNOSTI TAL IN JEZER V ŠALEŠKI DOLINI DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij TOXICITY
More informationMEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MEJE KAPITALISTIČNEGA RAZVOJA Z VIDIKA NARAVNEGA OKOLJA Ljubljana, julij 2006 JANA PAVLIČ IZJAVA Študentka Jana Pavlič izjavljam, da sem avtorica
More informationDIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE
FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE KAJA ANDREJAŠIČ Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici
More informationANALIZA KVALITETE RAZLIČNIH VODNIH VIROV NA LOKACIJI MESTA KOČEVJE
UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU ANALIZA KVALITETE RAZLIČNIH VODNIH VIROV NA LOKACIJI MESTA KOČEVJE DIPLOMSKO DELO Tatjana Rauh Mentor: dr. Igor Mihelič Nova Gorica, 2015 IZJAVA Izjavljam,
More informationNAŠE. REVIJA DRUŠTVA ZA GOSPODARJENJE NA TRAVINJU SLOVENIJE Letnik 4 Številka 1 November 2008 TRAVINJE
NAŠE REVIJA DRUŠTVA ZA GOSPODARJENJE NA TRAVINJU SLOVENIJE Letnik 4 Številka 1 November 2008 TRAVINJE Spletne strani nekaterih raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij, ki se ukvarjajo z raziskavami
More informationIZBOLJŠANJE RUŠE Z VSEJAVANJEM TRAV ZA PAŠO KOZ NA KRASU
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Franci OMAHEN IZBOLJŠANJE RUŠE Z VSEJAVANJEM TRAV ZA PAŠO KOZ NA KRASU DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 2004 UNIVERZA
More informationCIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor :504.5
Priročnik je nastal v okviru projekta»ekološko trajnostno kmetijstvo v skladu s sodobnim upravljanjem z vodami«ali»si-mur-at«in je sofinanciran s strani Evropske unije znotraj Evropskega sklada za regionalni
More informationPRIDELEK IN KAKOVOST NEKATERIH SORT BRESKEV (Prunus persica L.) IN NEKTARIN (Prunus persica var. nucipersica L.)
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Doris KRAMBERGER PRIDELEK IN KAKOVOST NEKATERIH SORT BRESKEV (Prunus persica L.) IN NEKTARIN (Prunus persica var. nucipersica L.) DIPLOMSKO
More informationVISOK FIŢOL (Phaseolus vulgaris L.) NA HMELJIŠČIH V PREMENI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Monika KOŠENINA VISOK FIŢOL (Phaseolus vulgaris L.) NA HMELJIŠČIH V PREMENI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij - 1. stopnje Ljubljana,
More informationEKOLOŠKE KMETIJE V BELI KRAJINI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Tanja JUDNIČ EKOLOŠKE KMETIJE V BELI KRAJINI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA
More informationKAKOVOST CVIČKA V OBDOBJU 2002 DO 2009
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ŢIVILSTVO Jure KOTNIK KAKOVOST CVIČKA V OBDOBJU 2002 DO 2009 DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij QUALITY OF CVIČEK WINE DURING 2002 AND 2009 GRADUATION
More informationPARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)
CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo
More informationRazvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Interdisciplinarni študijski program Varstvo okolja Anamarija Slabe Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe
More informationSLOVENSKE RODOVNE VASI
Ljubljana, november 2007 Pripravil: Marko Kovač, univ. dipl. inž. vod. in kom. 1. Splošno Ekološke vasi vznikajo po celotni Evropi in svetu, kot odgovor na sodoben način življenja. So ena izmed rešitev
More informationIntranet kot orodje interne komunikacije
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Intranet kot orodje interne komunikacije Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Renko Mentorica:
More informationThomas Tallis Mass for 4 voices
homas allis Mass for voices G-Lbl dd. M 1780-5 Edited for choir by effrey Quick homas allis: Mass in voices Edition by effrey Quick his is a practical edition meant to make this mass possible for mixed
More informationANALIZA MORFOLOŠKIH LASTNOSTI NOVIH EKOTIPOV SLADKEGA KROMPIRJA (Ipomoea batatas L.) S CIP DESKRIPTORJI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Romana JERINA ANALIZA MORFOLOŠKIH LASTNOSTI NOVIH EKOTIPOV SLADKEGA KROMPIRJA (Ipomoea batatas L.) S CIP DESKRIPTORJI DIPLOMSKO DELO Visokošolski
More informationSpecification Details: Coded Dash Number M28803/1 -MC PART LISTINGS MANUFACTURER'S DESIGNATION OR TYPE NUMBER TEST OR QUALIFICATION REFERENCE
Specification Details: DLA Land and Maritime - VQ Date: 2/4/2015 Specification: MIL-DTL-28803 Title: Display, Optoelectronic, Readouts, Backlighted Segmented Federal Supply Class (FSC): 5980 Conventional:
More informationSkupaj za zdravje človeka in narave
www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave julij/avgust 2011 brezplačen izvod Tema meseca: Moč in nemoč marketinga Oglasna deska projekta Skupaj za zdravje človeka in narave Niste dobili novic?
More informationORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU Ljubljana, december 2011 MAJA BELIMEZOV IZJAVA Študentka Maja Belimezov izjavljam, da sem avtorica
More informationA.2.7. Hydrogeological investigations for improvement of conceptual model
Improved Management of Contamin ated Aqui fers by Integration of Source Tracking, Monitoring Tools and Decision Strategies A.2.7. Hydrogeological investigations for improvement of conceptual model Final
More informationDEUS CARITAS EST SATB Choir, Soloist, Organ. œ œ. œœœœœ. œ œœœ œ œ œ
INTRODUCTION 4? 4? 4 4? q = c 72? 7? SAMPLE From the repertoire of the International Federation of Little Sgers (Foederatio Internationalis Pueri Cantores, FIPC) Bibliorum Sacrorum nova vulga editio Eng
More informationDigital Resources for Aegean languages
Digital Resources for Aegean languages Objectives: Make digital texts available to: researchers non-specialists broader audience Keep editions updated Analysis tools: deciphering, linguistic analysis:
More informationONESNAŽENOST ZRAKA Z DELCI PM 10 IN PM 2,5 V CELJU
OSNOVNA ŠOLA HUDINJA ONESNAŽENOST ZRAKA Z DELCI PM 10 IN PM 2,5 V CELJU RAZISKOVALNA NALOGA AVTORICE: Hana Firer, 8. r Eva Jazbec, 8. r Iona Zupanc, 8. r MENTOR: Jože Berk, prof. Področje: EKOLOGIJA Celje,
More informationANALIZA RAZŠIRJENOSTI BELE DETELJE (Trifolium repens L.) V PAŠENI RUŠI NA OBMOČJU HORJULSKE DOLINE
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Petra MODIC ANALIZA RAZŠIRJENOSTI BELE DETELJE (Trifolium repens L.) V PAŠENI RUŠI NA OBMOČJU HORJULSKE DOLINE DIPLOMSKO DELO Univerzitetni
More informationUPORABA METODE INDIVIDUALNEGA NAČRTOVANJA Z URESNIČEVANJEM CILJEV Z OSEBO S PARKINSONOVO BOLEZNIJO
Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO DIPLOMSKA NALOGA UPORABA METODE INDIVIDUALNEGA NAČRTOVANJA Z URESNIČEVANJEM CILJEV Z OSEBO S PARKINSONOVO BOLEZNIJO NATAŠA TAVŽELJ Ljubljana 2015 PODATKI
More informationIZDELAVA OCENE TVEGANJA
IZDELAVA OCENE TVEGANJA Lokacija dokumenta Intranet / Oddelek za pripravljenost in odzivanje na grožnje Oznaka dokumenta Verzija dokumenta Izdelava ocene tveganja ver.1/2011 Zamenja verzijo Uporabnik dokumenta
More informationE X C E L L E N C E I N S A C R E D C H O R A L M U S I C. Puer Natus in Bethlehem. A Child Is Born in Bethlehem. Arranged by Robert G.
30140893 Arr Robert G arrell 30140894 (PD) SATB Choir and Organ E X C E L L E N C E I N S A C R E D C H O R A L M S I C A Child Is Born in Bethlehem Arranged by Robert G arrell ROM THE COLLECTION God Be
More informationVSEBNOST KOVIN (Cd, Zn, Pb, Cu) V IZBRANIH AROMATIČNIH IN ZDRAVILNIH ZELIŠČIH
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Tjaša PEKLENK VSEBNOST KOVIN (Cd, Zn, Pb, Cu) V IZBRANIH AROMATIČNIH IN ZDRAVILNIH ZELIŠČIH DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij
More information