CAMP Triglavski narodni park testno območje Velo polje

Transcription

1 HABIT-CHANGE CAMP Triglavski narodni park testno območje Velo polje Februar 2013 This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF

2 Output Number: WP 5 Date: February 2012 Title: Authors: CAMP Triglavski narodni park testno območje Velo polje Tina Petras Sackl, Urška Smukavec, Christine Scholl, Miha Marolt (karte), Tomaž Kralj Project: HABIT-CHANGE Adaptive management of climate-induced changes of habitat diversity in protected areas Programme: CENTRAL EUROPE Project Number: 2CE168P3 Start date: 3/2010 End date: 2/2013 Lead Partner: Leibniz Institute of Ecological and Regional Development (IOER), Germany Project Partner: University of Vienna, Austria National Academy of Sciences, Scientific Centre for Aerospace Research of the Earth, Ukraine Thuringian State Institute for Forestry, Game and Fishery, Germany Potsdam Institute for Climate Impact Research, Germany Technische Universität Berlin, Germany Balaton Uplands National Park Directorate, Hungary Szent Istvan University, Hungary Biebrza National Park, Poland Environmental Protection Institute, Poland Triglav National Park, Slovenia University of Bucharest, Romania Central Institute for Meteorology and Geodynamics, Austria Danube Delta National Institute for Research and Development, Romania SOLINE Pridelava soli d.o.o., Slovenia University of Maribor, Slovenia European Academy Bolzano, Italy Contact: Marco Neubert, m.neubert@ioer.de, Sven Rannow, s.rannow@ioer.de, Further information [2]

3 Vsebina 1. Uvod 5 2. Splošni opis območja Splošne značilnosti vzorčnih območij Varstveni status območja Fizičnogeografske značilnosti Živa narava Kmetijstvo Gozdarstvo Lovstvo Rekreacija in turizem Poselitev, urbanizem in infrastruktura Promet Energetika Habitatni tipi iz Annexa I Naravne nesreče in podnebne spremembe Obstoječi in pričakovani pritiski na habitatne tipe Vplivi in upravljalski ukrepi za habitatne tipe z upoštevanjem podnebnih sprememb Vplivi in upravljalski ukrepi za indikatorske vrste z upoštevanjem podnebnih sprememb Vplivi in upravljalski ukrepi po dejavnostih z upoštevanjem vpliva podnebnih sprememb Monitoring vegetacije in populacij indikatorskih vrst Monitoring vegetacije alpskih travišč Monitoring populacijske dinamike belke (Lagopus muta) Monitoring lekarniške macesnovke (Laricifomes officinalis) Deležniki Metode vključevanja deležnikov Rezultati sodelovanja z deležniki 50 This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [3]

4 7.3. Vključevanje deležnikov v prihodnje Literatura in viri 51 [4]

5 1. Uvod Načrtovanje upravljanja je proces, s katerim naj bi zagotavljali želeno stanje v določenem območju. Temeljni cilji Triglavskega narodnega parka (TNP), opredeljeni z Zakonom o TNP, so: ohranjanje naravnih vrednot, naravnih virov, biodiverzitete in procesov, ohranjanje kulturne dediščine in krajinske krajine, omogočanje ustreznih pogojev za življenje lokalnega prebivalstva, zmanjševanje obremenitve okolja ter omogočanje raziskav in obiskovanja parka. Naše védenje o biodiverziteti TNP in človekovih vplivih nanjo je precej pomanjkljivo, še manj pa poznamo procese, ki to biodiverziteto določajo. Zato je bistveni poudarek načrta na monitoringih, s katerimi ne dobimo le boljšega poznavanja o delovanju ekosistema in njegovi dinamiki, temveč tudi povratno informacijo o učinkovitosti našega upravljanja. V sledečem dokumentu je predstavljen upravljalski načrt s prilagoditvami na podnebne spremembe za območje Velega polja. Grožnje in ukrepi se nanašajo na tiste vrste, habitate in dejavnosti, ki so v tesnejši povezavi s predvidenimi spremembami v podnebju. This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [5]

6 2. Splošni opis območja 2.1. Splošne značilnosti vzorčnih območij Velo polje (in planina Pod Mišeljim vrhom) sta del planinske srenje Češnjica, ki je ena največjih planinskih srenj v Julijskih Alpah (Melik, 1950). Legenda: TNP Border=meja TNP Slika 1: Testno območje Velo polje (Vir: TNP, 2012) 2.2. Varstveni status območja Velo polje leži v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka. [6]

7 Kot naravne znamenitosti so opredeljene mlaka pri Mišeljski dolini in Malo polje ter izvir pri Vodnikovi koči (Kunaver in sod., 1985), Malo polje pa je predlagano tudi za botanični rezervat (Wraber, ). Območje Velega polja je enota nepremične kulturne dediščine v Triglavskem narodnem parku in je valorizirana za spomenik državnega pomena. Gre za kulturno krajino, Fužinarsko Studorske planine (EŠD 135). Enota nepremične kulturne dediščine je Stara Fužina- Planina Velo polje (EŠD 15214). (Jana Kus Veenvliet & Igor Zakotnik, 2012) Slika 2: Stan s kapelo na Velem polju (Vir: Smukavec, 2012) 2.3. Fizičnogeografske značilnosti GEOLOŠKE IN GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI V tektonskem pogledu pripada širše ozemlje enoti Južnih Alp, za katere je značilna narivna zgradbanariv Julijskih Alp. V narivu Julijskih Alp je zastopana sedimentacija plasti od spodnjega triasa do krede (mezozoik), večji del pa je zgrajen iz zgornje triasnih karbonatov. Najbolj razširjena kamnina je skladnat in plastnat dachsteinski apnenec (grebeni, vrhovi). Geološka zgradba odločilno vpliva na izoblikovanost površja (Melik, 1954; Sotlar, 2006). This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [7]

8 Velo polje je del večje reliefne depresije, podobne razpadli suhi dolini, ki se z dnom na nadmorski višini med 1650 in 1750 m vriva med dve gorski slemeni. Na zahodu tvorijo to sleme Mišelj vrh, Škednjovec in Stogi, na vzhodu pa Tosc in Vernar. Velo polje je pravzaprav spodnji, razširjen del ledeniške Velske doline. Iz slednje je potok po umiku ledenikov (pred leti) zasul kraško kotanjo - Velo polje z naplavinami. Dno so nasuli tudi hudourniki in plazovi s strmih pobočij nad reliefno depresijo. Zaradi velike količine padavin je značilno močno mehansko preperevanje na strmih in golih pobočjih. Velo polje je najbolj znana kotanja v omenjeni suhi dolini, ni pa edina. Južno od Velega polja je Malo polje, najvišje kraško polje v Sloveniji. Značilen je stalen vodotok z izvirom in ponorom, ki vijuga na ilovnati močvirni ravnini. Po obilnem deževju voda zastaja v nekaterih kotanjah. V južnem ostenju Vernarja so razgaljeni skladoviti apnenci. Sinklinalno zgradbo je porušila tektonska prelomnica, ki vpada proti jugu; nad njo se začenja apneniška skladovnica Tosca. (Gams, 1962, 1963) Legenda: bedded limestone and dolomite=skladovit apnenec in dolomit, dachstein limestone with dolomite= dachseinski apnenec z dolomitom, dolomite &limestone with clastic rocks= dolomit in apnenec s klastičnimi kamninami, masive and bedded limestone, masivni in skladovit apnenec, reef limestone=koralni apnenec, lateral rubble= pobočni grušč, conglomerate= konglomerat, deluvij= deluvij Slika 3: Geološka zgradba testnega območja (Vir: Geološki zavod RS, 2011) [8]

9 VODOVJA Zaradi prevladujočih karbonatnih kamnin so površinski vodotoki redki; ti so se obdržali zgolj na manjših zaplatah vododržnih skriljavih in lapornatih plasteh pri Vodnikovi koči ter na Velem in Malem polju. Izvir pri Vodnikovi koči se pojavlja na plasteh werfenskega skriljavca (Melik, 1954), dalje teče potok po neprepustni podlagi do Malega polja, kjer s svojimi vijugami povzroča zamočvirjenost polja. Najbolj zamočvirjen je zahodni del ravnice, ki se amfiteatralno razširi (kjer se voda občasno razliva in zastaja). Na južnem kraju tega dela ponikne potok, ki je morda prvi izvir Mostnice, na stiku z apnencem v požiralnike (Kunaver, 1985; Wraber, ). Nekdaj je bilo na območju Malega polja jezero, ki se je zaraslo v barje, nato pa razvilo v močvirnato ravnico, ki spominja na kraško polje (Kunaver, 1985). Med Malim poljem in Mišeljsko dolino leži kal (presihajoča mlaka). Občasno je zalito Velo polje, voda pa ponika v štirih aluvialnih vrtačah na spodnjem koncu nasute ilovnate peščene ravnine. Največ vode priteče iz Velske doline, vendar so tu še drugi vodni viri; Gams (1963) navaja kar pet studencev. V večini primerov prihaja voda na dan na pobočju nad poljem, na stiku med apnenci, ki gradijo Vernar in vložki lapornatega skrilavca (manj propustne ledinijske plasti, ki so vkleščene med gmoto Tosca in Vernarja) (Gams, 1963). PODNEBNE ZNAČILNOSTI Širše območje Velega polja leži na območju Julijskih Alp, zato njegovo podnebje lahko označimo kot gorsko, nanj pa vplivajo nadmorska višina, ekspozicija ter bližnja klimatska vplivna območja. Zanj je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot -3 C in najtoplejšega več kot 10 C. Takšne razmere so do zgornje gozdne meje, označujemo ga kot podnebje nižjega gorskega sveta. Najbližja meteorološka postaja je na Kredarici. Kredarica ima povprečno letno temperaturo zraka za obdobje ,3 C. Leta 2011 je bila prvič povprečna letna temperatura pozitivna (+0,15 C). Na Kredarici so povprečne avgustovske temperature enake julijskim. Najhladnejši mesec na Kredarici je februar, ko je povprečna temperatura -8,3 C. (Črepinšek, Kralj, Kunšič, & Kajfež-Bogataj, 2012) Povprečna letna količina padavin povsod v parku presega 1500 mm, za bližnjo meteorološko postajo na Kredarici znaša za obdobje mm. Padavinski maksimum je močno razvlečen čez poletje, novembra pa doseže največjo vrednost. Padavinski režim je submediteranski s primarnim viškom padavin jeseni, sekundarnim pa spomladi. (Črepinšek idr., 2012) Glede na analize podatkov meteoroloških postaj v bližini testnega območja povprečna letna temperatura zraka na vseh postajah narašča, trendi pa so statistično značilni. Prav tako se v zadnjem obdobju povečujejo tudi minimalne in maksimalne letne temperature. Primerjava trendov po letnih časih kaže značilno višje povprečne, minimalne in maksimalne temperature zraka za pomladne in poletne mesece na vseh postajah, najmanj sprememb pa je v jesenskem času. Vedno pogostejši so tudi ekstremni padavinski dogodki. Na vseh obravnavanih postajah lahko vsako leto pričakujemo vsaj en dan, ko je višina padavin nad 150 mm. Ekstremne padavine vplivajo na plazenje tal, povzročajo erozijo tal, uničujoče hudourniške vode, poplave, škodo v turizmu, infrastrukturi, kmetijstvu in drugih dejavnostih. Trajanje snežne odeje (SO) se med postajami na This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [9]

10 območju TNP in leti bistveno razlikuje. Na vseh analiziranih postajah je opažen negativen trend v številu dni s SO tekom snežne sezone, kar vpliva na turizem, vodni režim in kmetijstvo. (Črepinšek, Kralj, Kunšič, & Kajfež-Bogataj, 2012) TLA Zaradi konkavne oblike je območje planine Velo polje izpostavljeno stalnemu koluvialnemu delovanju. Posledično je prevladujoča matična podlaga nesprijet gruščnat material. Po podatkih Pedološke karte Slovenije merila 1: so prisotne združbe tal nastale na karbonatni matični podlagi, zlasti apnencu in dolomitu. Kot talni tip prevladujejo litosoli ter rendzine. Oboji spadajo med začetne razvojne oblike tal. Razlike znotraj talnega tipa rendzin so odvisne od prisotnosti različnih humusnih oblik, ki so pogojene zlasti z mikroklimatskimi pogoji ter načinom rabe. Legenda: lithic leptosol=rendzine, rendzic leptosol=plitve rendzine Slika 4: Tipi prsti na Velem polju (Vir: MKO, 2012) RABA TAL Za analizo spremembe rabe tal smo uporabili podatke Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Najstarejši prosto dostopni podatki, narejeni po enotni metodologiji zajema podatkov, so iz leta Prikazana je sprememba rabe tal med leti 2002 in [10]

11 V analizi dejanske rabe so uporabljeni podatki za leta 1956, 2002 ter Pri analize rabe 1956 so uporabljeni letalski posnetki. V spodnji preglednici so zbrani podatki dejanske rabe tal, ki jih vodi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Podatki so za leti 2002 in Tabela 1: Raba tal na testnem območju Velo polje za leti 2002 in 2011 (Vir: MKO, 2012) Raba tal Leto 2002 (ha) Leto 2011 (ha) Razlike (ha) Travniki 1,1 58,9-57,8 Zapuščene kmetijske površine 3,0 4,9-1,8 Drevesa in grmičevja 0,0 1,8-1,8 Kmetijske površine z gozdnimi otoki 0,0 6,2-6,2 Gozd 62,4 55,7 6,7 Pozidane površine 0,4 0,1 0,3 Mokrišča 1,2 1,2 Suhe odprte površine z izjemnim vegetacijskim pokrovom 60,3 14,4 46,0 Odprte površine z neznatnim vegetacijskim pokrovom 27,5 14,2 13,3 Vodovja 0,2 0,2 Vsota 156,1 156,1 Po podatkih zgornje preglednice prihaja do precejšnjih odstopanj v posameznih rabah med leti 2002 in Večji del razlik izhaja iz načina zajema podatkov ter različne interpretacije posameznih rab. Kljub temu lahko ugotovimo zmanjšanje travnih površin na račun zaraščanja. Opravljena je bila tudi analiza dejanske rabe osrednjega območja Velega polja na podlagi letalskih posnetkov iz leta Na letalskem posnetku smo identificirali zaraščene in nezaraščene površine. Bolj podrobna analiza, zaradi slabe kakovosti letalskih posnetkov, ni mogoča. Primerjava dejanske rabe med leti 1956 in 2011 pokaže na približno 5 % zmanjšanje pašnih površin na omenjeni plani. This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [11]

12 Legenda: abandoned agricultural land= zapuščene kmetijske površine, built-up area= pozidane površine, dry open land with spec. veg. cover = suhe odprte površine z izjemnim vegetacijskim pokrovom, forest= gozd, meadows= travniki, open land with negligible veg. cover= odprte površine z neznatnim vegetacijskim pokrovom, other wet land= mokrišča, water= vodovja Slika 5: Raba tal na Velem polju leta 2002 (Vir: MKO, 2012) [12]

13 Legenda: abandoned agricultural land= zapuščene kmetijske površine, agricultural land with forest trees= kmetijske površine z gozdnimi otoki, dry open land with spec. veg. cover= suhe odprte površine z izjemnim vegetacijskim pokrovom, forest= gozd, meadows= travniki, open land with negligible veg. cover= odprte površine z neznatnim vegetacijskim pokrovom, trees and shrubs= drevesa in grmičevje, water= vodovja Slika 6: Raba tal na Velem polju leta 2011 (Vir: MKO, 2012) 2.4. Živa narava RASTLINSTVO Območje poraščajo večinoma visokogorska travišča s prevladujočim čvrstim (Caricetum firmae) ali rjastorjavim šašem (Caricetum ferrugineae) reda Seslerietalia coeruleae in subalpinski pašniki z alpsko latovko zveze Popion alpinae. Od grmiščnih združb prevladuje ruševje z dlakavim slečem (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti). Zgornja gozdna meja se pojavlja na 1800 m, tvori pa jo macesen ali macesen z ruševjem (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti) (Wraber, 1985). Vegetacija je bila podrobneje vzorčena na Malem polju, na območju rastišča enostavne mladomesečine (Wraber, ). Gre za naravno sukcesijo od nizko barjanske združbe proti subalpinskemu zakisanemu vlažnemu travišču (Dakskobler in sod., 2011). This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [13]

14 HABITATNI TIPI Tabela 2: Habitatni tipi na testnem območju na Velem polju (Vir: interni podatki TNP, 2012) IME HABITATNEGA TIPA PHYSIS-KODA Kal - zakoreninjena podvodna vegetacija Presihajoče reke, potoki in hudourniki Pionirske združbe prodišč gorskih rek in potokov Resave dlakavega sleča Alpske blazinaste preproge alpske velese Ruševje zunanjih severnih in jugovzhodnih Alp Alpinska in subalpinska travišča na kisli podlagi Alpinska in subalpinska travišča na karbonatni podlagi 36.4 Alpinska in subalpinska mezofilna in zmerno suha travišča Alpinska in subalpinska mezofilna travišča Alpinska in subalpinska zmerno suha travišča Subalpinsko-alpinska travišča z nesklenjeno rušo Alpska blazinasta travišča s čvrstim šašem Subalpinski, s hranili bogati pašniki Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki 37.2 Alpska visoka steblikovja Nitrofilno subalpinsko in alpinsko visoko steblikovje Alpska macesnovja na apnencu Bazična nizka barja 54.2 Aktivna karbonatna melišča z debelim gruščem Vlažna karbonatna melišča z drobnim gruščem Alpsko skalovje z vegetacijo skalnih razpok Snežišča 63.1 Vasi, robni deli predmestij in posamezne stavbe 86.2 [14]

15 Slika 7: Habitatni tipi na testnem območju na Velem polju (Vir: interni podatki TNP, 2012) ŽIVALSTVO Živalstvo je na območju Triglavskega narodnega parka razmeroma slabo preučeno, primanjkujejo sistematična spremljanja vrst, podatki o razširjenosti, številčnosti in populacijskih gibanjih (Kryštufek, 2000). Podatki o prostorski in časovni prisotnosti ter populacijski dinamiki lovnih in nekdaj lovnih vrst, katerih analiza služi za varstveno načrtovanje, se zbirajo s strani upravljalca parka vsakodnevno, priložnostno pri obhodu okoliša, za nekatere vrste pa se sistematično izvajajo tudi enodnevna in enotedenska štetja (Marenče, 2006). Na območju Triglavskega narodnega parka so bile sistematično popisane le ptice in dvoživke, medtem ko so sistematični popisi nekaterih drugih živalskih skupin (netopirjev, plazilcev, kačjih pastirjev) omejeni na območje celotne Slovenije. Za ustrezno upravljanje živalskih vrst bi bile poleg stalnega monitoringa potrebne raziskave predvsem s področja populacijske ekologije in genetike. Podatki o prisotnosti vrst se nanašajo na širše območje Velega polja, od približno 1500 m-1820 m. Glede na to, da večina skupin še ni bila sistematično raziskana na območju TNP ali Slovenije, so vključene tudi nekatere vrste s hipotetično razširjenostjo. Prikazane so le vrste z varstvenim statusom. This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [15]

16 Tabela 3: Pregled varstveno pomembnih in lovnih živalskih vrst na območju Pokljuke z varstvenimi kategorijami (Vir: interni podatki TNP; Anko, 2003; Bedjanič, 2000; CKFF (podatkovna baza); Jančar, 1997; Kiauta, 1962; Kotarac, 1997; Krofel in sod., 2009; Kryštufek, 1991; Kryštufek, 2005; Kozinc, 1995; Lešnik in Cipot, 2007; Marenče, 1999; Presetnik in sod., 2005; Presetnik in sod. 2007; Šere, 1992; Šere, 2000) Razred Slovensko ime Znanstveno ime Rdeči seznam Mammalia gorska rovka Sorex alpinus O1 H Mammalia gozdna rovka Sorex araneus O1 H Mammalia mala rovka Sorex minutus O1 H Uredba živali Mammalia podvodna rovka Neomys fodiens V H Pipistrellus S/H IV Mammalia mali netopir pipistrellus O1 Mammalia severni netopir Eptesicus nilssoni V S/H IV Mammalia planinski zajec Lepus timidus V S/H V Mammalia navadna veverica Sciurus vulgaris O1 S Marmota Mammalia alpski svizec marmota Mammalia snežna voluharica Chionomys nivalis S/H Muscardinus S/H/o(R) Mammalia podlesek avellanarius O1 IV Mammalia drevesni polh Dryomys nitedula V S/H/o(R) IV Direktiva habitati / Direktiva ptice Natura 2000 Mammalia lisica Vulpes vulpes LV Ursus arctos S/H/o(H, II*, IV Mammalia rjavi medved E R) K Mammalia velika podlasica, hermelin Mustela erminea O1 S/H Mammalia mala podlasica Mustela nivalis O1 S/H Mammalia kuna belica Martes foina LV Mammalia kuna zlatica Martes martes V LV Mammalia navadni jelen Cervus elaphus LV Mammalia Capreolus srna capreolus LV Mammalia Rupicapra V gams rupicapra LV Mammalia alpski kozorog Capra ibex V LV kragulj Accipiter gentilis V S skobec Accipiter nisus V S kanja Buteo buteo O1 S Aquila planinski orel chrysaetos V S/H I K sokol selec Falco peregrinus E2 S/H/o I K Falco postovka tinnunculus V1 S Tetrastes S/H/o gozdni jereb bonasia E2 I, II/2 K Lagopus muta I, II/1, S/H/o belka helvetica V III/2 K Opomba LV [16]

17 Tetrao urogallus I, II/2, S/H/o divji petelin E2 III/2 K Lyrurus tetrix ruševec tetrix V S I, II/2 K kukavica Cuculus canorus O1 S Glaucidium S/H/o mali skovik passerinum V1 I K lesna sova Strix aluco O1 S Aegolius koconogi čuk funereus V1 S/H I K Tachymarptis planinski hudournik melba O1 S hudournik Apus apus O1 S pivka Picus canus V1 S/H/o I Dryocopus S/H/o črna žolna martius O1 I Dendrocopos veliki detel major O1 S Picoides S/H/o triprsti detel tridactylus V I Delichon mestna lastovka urbicum O1 S Anthus vriskarica spinoletta O1 S drevesna cipa Anthus trivialis O1 S bela pastirica Motacilla alba O1 S Motacilla siva pastirica cinerea O1 S Troglodytes stržek troglodytes O1 S planinska pevka Prunella collaris O1 S Prunella siva pevka modularis O1 S Erithacus taščica rubecula O1 S Phoenicurus šmarnica ochruros O1 S Phoenicurus pogorelček phoenicurus E2 S/H/o Oenanthe kupčar oenanthe O1 S kos Turdus merula O1 S II/2 Turdus cikovt philomelos O1 S II/2 komatar Turdus torquatus O1 S carar Turdus viscivorus O1 S II/2 črnoglavka Sylvia atricapilla O1 S mlinarček Sylvia curruca O1 S Phylloscopus hribska listnica bonelli O1 S Phylloscopus vrbji kovaček collybita O1 S grmovščica Phylloscopus O1 S K K This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [17]

18 sibilatrix Regulus rdečeglavi kraljiček ignicapilla O1 S rumenoglavi kraljiček Regulus regulus O1 S menišček Parus ater O1 S čopasta sinica Parus cristatus O1 S gorska sinica Parus montanus O1 S Tichodroma skalni plezalček muraria O1 S Certhia kratkoprsti plezalček brachydactyla O1 S dolgoprsti plezalček Certhia familiaris O1 S Garrulus šoja glandarius II/2 LV Nucifraga krekovt caryocatactes O1 S Pyrrhocorax planinska kavka graculus O1 S krokar Corvus corax O1 S Montifringilla planinski vrabec nivalis O1 S ščinkavec Fringilla coelebs O1 S Carduelis brezovček flammea O1 S čižek Carduelis spinus O1 S krivokljun Loxia curvirostra O1 S Pyrrhula kalin pyrrhula O1 S Reptilia slepec Anguis fragilis O1 S horvatova kuščarica, velebitska Iberolacerta Reptilia kuščarica horvathi V S, H, 6R IV Reptilia živorodna kuščarica Zootoca vivipara V S, 6R Vipera Reptilia modras ammodytes V S, 6R IV Reptilia navadni gad Vipera berus V S Amphibia planinski močerad Salamandra atra O1 S/H/o R IV Mesotriton planinski pupek Amphibia alpestris V S/H Amphibia navadna krastača Bufo bufo V S/H Bombina S/H/o H, hribski urh V Amphibia variegata R II, IV Amphibia sekulja, rjava žaba Rana temporaria V S V Legenda: (1) Rdeči seznam: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10): Ex izumrla vrsta; Ex? domnevno izumrla vrsta; E prizadeta vrsta; V ranljiva vrsta; R redka vrsta; O vrsta zunaj nevarnosti; O1 podkategorija O, v katero se uvrstijo vrste, zavarovane z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS, ŠT. 57/93) in niso več ogrožene, obstaja pa potencialna možnost ponovne ogroženosti; I neopredeljena vrsta; K premalo znana vrsta (2) Direktiva habitati: Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (OJ L str. 7): II: rastlinske in živalske vrste iz Priloge II, za katere morajo države članice zagotavljati posebne ukrepe za ohranitev njihovih habitatov; IV: rastlinske in živalske vrste iz Priloge IV, ki jim morajo države članice zagotavljati strogo varstvo, vključno s prepovedjo posedovanja, prevoza, prodaje in zamenjave osebkov; V: rastlinske in živalske vrste iz Priloge V, ki jih je dovoljeno nadzorovano jemati iz narave in izkoriščati. (3) Direktiva ptice: Direktiva Sveta z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (79/409/EGS) (UL L str. 1): [18]

19 I: vrste ptic iz Priloge I, za katere se predvidevajo posebni ukrepi za ohranitev njihovih habitatov, da se zagotovi njihovo preživetje in razmnoževanje na območju njihove razširjenosti; II/1: vrste ptic iz Priloge II, ki jih je dovoljeno loviti na geografskem območju morja in kopnega, kjer velja direktiva; II/2: vrste ptic iz Priloge II, ki jih je dovoljeno loviti samo v tistih državah članicah, v zvezi s katerimi se navajajo v direktivi; III/1: vrste ptic iz Priloge III, ki jih je dovoljeno prodajati ali prevažati, posedovati ali ponujati za prodajo v vseh državah članicah, če so bili osebki zakonito pridobljeni; III/2: vrste ptic iz Priloge III, ki jih je ob zagotavljanju nekaterih omejitev in odobritvi Evropske komisije dovoljeno prodajati ali prevažati, posedovati ali ponujati za prodajo na ozemlju posameznih držav članic, če so bili osebki zakonito pridobljeni. (4) Uredba živali: Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09): S: živalske vrste iz poglavja A priloge 1, za katere je določen varstveni režim za varstvo živali in populacij; H: živalske vrste iz poglavja A priloge 2, za katere so določeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov; H*: živalske vrste iz poglavja B priloge 2, za katere so določeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov; o: živalske vrste iz poglavja A priloge 6, ki so predmet okoljske odgovornosti; o H: živalske vrste iz poglavja A priloge 6 ter njihovi habitati, ki so predmet okoljske odgovornosti; o R: živalske vrste iz poglavja A priloge 6 ter njihova razmnoževališča ali počivališča, ki so predmet okoljske odgovornosti. (5) Natura 2000: Kvalifikacijska vrsta za opredelitev Natura 2000 območja SI Julijske Alpe. LV: lovna vrsta v skladu z Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob (Uradni list RS, št. 101/04) Načrtovanje upravljanja z zavarovanimi živalskimi vrstami določa ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, medtem ko se upravljanje z divjadjo na območju TNP izvaja na podlagi lovsko upravljalskih načrtov Triglavskega in Gorenjskega lovsko upravljalskega območja (Marenče, 2012). Velo polje spada v lovski okoliš Krstenica. V nadaljevanju so predstavljene živalske vrste, o katerih je objavljeno več podatkov na območju TNP. Medved Osrednje območje medveda v Sloveniji obsega Kočevsko, Notranjsko, del Dolenjske in južno obrobje Ljubljanske kotline. V Alpah je stalno živel še pred dobrimi sto leti, medtem ko je bil kasneje izrinjen zaradi človekove naselitve in drugih dejavnosti. TNP je del severozahodnega koridorja, ki je pomemben za širjenje medveda v druge predele Alp. Bohinj in Bohinjske gore so eno najpomembnejših območij za medveda v TNP in predstavljajo povezavo z Jelovico. Z območja Velega polja obstaja le en podatek o prisotnosti medveda, iz l Trajnejše naselitve medveda na območju TNP so omejene predvsem zaradi dveh razlogov: konflikti z domačini in turisti ter neprimerna velikost območja (Marenče, 1999). Usmeritve na njegovih selitvenih poteh: omejen obisk, ustrezna opozorila, opustitev paše na najbolj izpostavljenih delih selitvenih poti z nadomestilom oz. nadomestnimi pašnimi površinami, ograde (Marenče 1999). Divjad Gams Triglavska populacija gamsov naseljuje SZ del Slovenije ( ha) in je ločena od sosednjih populacij (Koren, 1998). Na njeno dinamiko poleg odstrela vplivajo predvsem bolezni, vremenske razmere v zimskem času in paraziti (Schröder, 1998). V 70. letih prejšnjega stoletja je populacijo gamsov razredčila gamsja slepota, v 80. letih pa je populacija zaradi gamsjih garij upadla za okoli 60 This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [19]

20 % 70 %. Glavna cilja upravljanja s triglavsko populacijo gamsov sta urejanje številčnosti populacije zaradi zmanjšanja možnosti izbruha bolezni in ojačati njeno socialno sestavo (Koren, 1998). Stanišča in prezimovališča gamsa v okolici Velega polja in Tošca spadajo med najmočnejša v LO Triglav (Marenče, 1998). Kozorog Glede prisotnosti kozoroga na območju današnje Slovenije po koncu ledenih dob ni povsem trdnih dokazov (Kryštufek, 1991). V Julijskih Alpah je potekalo naseljevanje kozorogov od l iz narodnega parka Gran Paradiso, sprva na območju Zadnjice v Trenti. Populacija je razmeroma naglo rasla vse do pojava gamsjih garij v letu Po tem letu je naglo upadla in po umiritvi pojava te bolezni zopet začela naraščati. Po l velikost populacije kozoroga zaradi gamsjih garij ponovno upada do l (Adamič in Marenče, 1997). Lovski okoliš Krstenica: na planini Krstenica je bilo l izpuščenih 12 kozorogov iz Švice, poleti 1975 so bile živali občasno opažene v Toscu, poleti 1976 pa na Velem polju. Zaradi nekontrolirane paše ovac se kozorogi iz Tosca umaknejo v druga mirnejša območja (l. 1987) (Adamič in Marenče, 1997). Jelenjad Na območju Slovenije naj bi jelenjad v 19. stoletju skorajda povsem iztrebili (Kryštufek, 1991), verjetno pa se je nekaj živali obdržalo v gozdovih Javornikov in Nanosa (Marenče, 2012). Konec 19. stoletja so začeli z naseljevanjem jelenjadi iz Madžarske, Poljske, Karpatov in Gornje Štajerske. Iz obor v Kokri, Jelendolu, na graščini Planina, V Leskovi dolini pod Snežnikom in na Pohorju se je jelenjad razširila po vsej Sloveniji (z izjemo ravninskih predelov večjih kotlin in Obale) (Marenče, 2012). Prvi zapisan podatek o jelenjadi na območju lovskega okoliša Krstenica je iz l. 1997, prvi zapis rukajočega jelena pa je iz l V zadnjem času se je začela jelenjad številčno in prostorsko širi, tako da obstaja večja verjetnost, da se bo kmalu razširila tudi na Velo polje. Jelenjad se vedno pogosteje pojavlja v pasu ruševja in nad gozdno mejo (Marenče, 2012). Moteči dejavniki za živalske vrste, vključno za divjad, so predvsem naslednji: hoja po brezpotjih in neoznačenih (lovskih) poteh; sprehajalci s psi in klateški psi; zračni promet; nenadzorovana paša; spreminjanje namembnosti objektov, zlasti na osamljenih lokacijah; nabiranje gozdnih sadežev, zlasti gobarjenje; uporaba motornih sani; uporaba pirotehničnih sredstev (Marenče, neobj.; Bizjak, 1997). Najpomembnejši ukrep, ki bi pripomogel k manjšemu vznemirjanju divjadi, je vzpostavitev mirnih con, s časovnimi omejitvami, z omejitvami številčnosti obiska in omejitvami izvajanja določenih turističnih in rekreacijskih dejavnosti. Lovna doba [20]

21 Tabela 4: Lovna doba (Vir: Ur.l.RS št. 101/2004, 2004) Slovensko ime Znanstveno ime Lovna doba lisica Vulpes vulpes od 1. julija do 15. marca kuna belica Martes foina od 1. novembra do 28. februarja kuna zlatica Martes martes od 1. novembra do 28. februarja navadni jelen Cervus elaphus jelen od 16. avgusta do 31. decembra košuta, teleta obeh spolov od 1. septembra do 31. decembra junica, lanščak od 1. julija do 31. decembra srna Capreolus capreolus srnjak, lanščak od 1. maja do 31. oktobra srna, mladiči obeh spolov od 1. septembra so 31. decembra mladica od 1. maja do 31. decembra gams Rupicapra rupicapra od 1. avgusta do 31. decembra 2.5. Kmetijstvo Predvideva se, da so gospodarsko izkoriščali visoke planine že železnodobni naseljenci Bohinja. Ime planine Velo polje je bilo prvič zapisano v urbarju radovljiške gosposke kot Welle Pole leta Sprva so tu pasli živino kmetje in kosezi iz srenje Studor, leta 1579 pa je prišla v roke češenjske srenje, ki ima še danes pašno pravico tako na Velem polju kot na planini pod Mišelj vrhom. Prihajalo je do sporov, po letu 1947 pa so z Zakonom o agrarnih skupnosti postale planine splošna ljudska lastnina; na visoke planine Velega polja, Pod Mišelj vrhom in na Krstenico lahko ženejo pašni upravičenci iz vasi Češnjica, Jereka, Koprivnik in Podjelje. Pred 200 leti pa se je ime planine neizbrisno povezalo s prvim vzponom na Triglav. Konec 18.st. so se v»botanični koči«karla Zoisa zbirali strokovnjaki in preučevali triglavsko gorstvo. V drugi polovici 19. st so običajno prignali živino na Velo polje iz nižjih senožetnih planin konec julija, kjer so pasli do konca avgusta ali začetka septembra. Časovni potek je bil močno odvisen od vremena in paše. Leta 1833 se je paslo okoli 360 glav goveda, koz in ovc, pred drugo svetovno vojno približno 120 glav živine in še nekaj svinj. Leta 1972 je bilo na paši 30 glav živine (20 krav in 8-10 jalovcev). Na testnem območju na Velem polju je danes prisotna agrarna skupnost Boh. Češnjica, Jereka, Podjelje, Koprivnik, ki je največja na območju Bohinja. Visoka planina češenjske pašne srenje, ki je hkrati najvišje delujoča bohinjska planina, je odprta le proti bohinjski strani. Nastala je na tleh nekdanjega ledeniškega jezera, ki ga je prekril ledeniški drobir. Eden izmed odločilnih dejavnikov pri izbiri območij za planine so bili vodni izviri, Velo polje ima dobre studence s pitno vodo. (Cevc, 1992) Velo polje se nahaja na nadmorski višini 1700 m, širše pašno območje pa obsega približno 250 ha in zajema poleg Velega polja tudi Malo polje in planino pod Mišelj vrhom. Na planini se pase čreda avtohtone slovenske pasme cikastega goveda. Pašna sezona traja dva meseca, odvisno od This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [21]

22 vremenskih razmer. ( Na območju Velega polja je tako glavna kmetijska dejavnost živinoreja oziroma ekstenzivna paša živine na planini, planina je vključena v sirarsko pot. Sirar v času poletja prideluje planinski bohinjski sir. Število krav na planini se vsakoletno spreminja, lastniki črede so kmetje iz Podjelja in Koprivnika. Nekaj mleka dajo kisati, ostalega pa porabijo za predelavo v sir in skuto. (Dnevnik, Dragica Manfreda, 2004) Planina je dobro obiskana in priljubljena med obiskovalci. Nima cestnega dostopa, peš pa je do planine 2,5 ure hoda. Agrarna skupnost Boh. Češnjica, Jereka, Podjelje, Koprivnik je imela na planinskih pašnikih Velo polje- Mišelj vrh v letu krav dojilj, 20 telet, 4 goveda starejša od dveh let, 8 glav goveda starega med enim in dvema letoma, 41 ovc. Na planini sta bila 2 majerja-pastirja. V letu 2010 so imeli na planinah 42 krav dojilj, 7 glav goveda starejšega od dveh let, 10 glav goveda starejšega od enega leta in mlajšega od dveh let, 21 telet ter 1 majerja-pastirja. (Bremec, 2011) Planinski pašnik je območje okoljske, kulturne in krajinske pestrosti in je s tem multifunkcionalno. Tradicionalna planinska paša je naravi prijazen način gospodarjenja s planinami, ki hkrati omogoča vsestranski trajnostni razvoj. Izvajanje ukrepa planinske paše je namenjeno ohranjanju obdelanosti gorskih območij in tradicionalnih oblik kmetovanja, ohranjanju značilne krajine in habitatov za mnoge rastlinske in živalske vrste ter zagotavljanju zdravih in kakovostnih živil živalskega izvora ter potencialnega zdravja potrošnikov. (Danev, 2007) Slika 8: Planina pod Mišelj vrhom (Vir: Smukavec, 2012) 2.6. Gozdarstvo [22]

23 Na območju Velega polja je bilo zaradi pašništva in fužinarstva v preteklosti spremenjena gozdna sestava. Projektno območje se nahaja v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, zato je danes gospodarjenje z gozdom prepovedano Lovstvo Z Zakonom o TNP iz leta 1981 je pooblastila o poklicnem opravljanju javnih funkcij v delovni organizaciji Triglavski narodni park, kasneje preimenovani v javni zavod, dobil od Zavod za gojitev divjadi Triglav-Bled, ki se je do tega trenutka ukvarjal z gojitvijo in lovom divjadi v gojitvenem lovišču Triglav. Poklicni lovski čuvaji so z dodatnim izobraževanjem postali naravovarstveni nadzorniki, ves čas pa so opravljali tudi lovske naloge, saj je upravljavec TNP med drugim obdržal pristojnost upravljanja z divjadjo v državnem lovišču, to je današnjem LPN Triglav. (Uredba o določitvi LPN..., 2004; Zakon o divjadi..., 2004) Z uveljavitvijo Zakona o TNP iz leta 2010, to je z oblikovanjem varstvenih območij s predpisanim varstvenimi režimi, je na celotnem prvem varstvenem območju, kamor spada testno območje Velega polja, dejavnost lova izločena, izvajata se samo reden in stalen nadzor ter zbiranje podatkov na podlagi sistematičnega spremljanja stanja. Dovoljeni so le izjemni posegi pod določenimi pogoji, če gre za preprečevanje širjenja kužnih bolezni ali za vzpostavitev naravnega ravnovesja. (ZTNP-1, Uradni list RS, št. 52/10) Območje Velega polja spada v Triglavsko lovsko upravljavsko območje (LUO), naziv je lovišče s posebnim namenom (LPN) Triglav, upravljavec je TNP. Upravljanje z divjadjo v LPN Triglav spada v področje varstva in upravljanja prostoživečih živali. Ena izmed pomembnih nalog JZ TNP kot upravljavca je tudi sistematično in načrtovano zbiranje podatkov o časovni in prostorski prisotnosti ter populacijski dinamiki posamezne živalske vrste. Navedeno spremljanje vključuje poleg divjadi tudi živali drugih prostoživečih vrst, predvsem ogroženih ali zavarovanih vrst sesalcev in ptičev. (Koren, 2012) (Jana Kus Veenvliet & Igor Zakotnik, 2012) 2.8. Rekreacija in turizem Planinstvo Planinstvo na območju Velega polja je tradicionalna in najbolj množična prostočasna dejavnost. Na tem območju je zelo koncentrirano, ker skozi dolino poteka eden izmed najbolj priljubljenih dostopov na Triglav. Planinstvo se širi tudi na brezpotja. V največji meri se dogaja v poletnih in deloma jesenskih mesecih od junija do oktobra. Manjši del obiskovalcev prihaja tudi v preostalem delu leta. Poleg naravnih danosti je k razvoju planinstva in gorništva pripomogla razvejana mreža označenih planinskih poti in številne koče na območju Triglavskega pogorja. Dostopi do Velega polja so možni iz Stare Fužine po dolini Voje, z Uskovnice skozi Čiprje ali preko planine Konjšice, z Rudnega polja, s planine Lipanca pod Debelo pečjo, iz Krme čez Bohinjska vratca, s planine Krstenice, čez Fužinarske planine in dolino Triglavskih jezer. Priljubljeni vzponi so na Krsteniški, Jezerski in Prevalski Stog, na Debeli vrh, Škednjovec, Mišelj vrh, Mišeljski konec, Vernar, Tosc, po Veljski dolini na Dolič, na Planiko, Kredarico, k Staničevemu domu in seveda na najvišji vrh Triglav. This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [23]

24 Turno smučanje Okolica Velega polja spada med najlepša turno smučarska območja naših gora, zato je območje pogosto obiskano tudi v zimskem času. Turno smučarske smeri so po Velski dolini, čez Malo polje proti planini pod Mišelj vrhom, proti Konjskemu sedlu, iz Velega polja proti Vodnikovem domu ter naprej čez Bohinjska vratca proti Krmi ali Studorskemu prevalu. ( Legenda: marked alpine paths= označene planinske poti, skitour: turnosmučarska proga Slika 9: Karta planinskih poti in turnosmučarskih prog (Vir: TNP, 2012, PZS, 1996) 2.9. Poselitev, urbanizem in infrastruktura Poselitev Območje nima stalnih prebivalcev in naselij. Objekti na planinah Velo polje in Pod Mišelj vrhom so namenjeni kmetijski dejavnosti in planinstvu. [24]

25 Urbanizem Tradicionalno planšarsko naselje na planini je povsem samosvoja vrsta poselitve. Sestavljajo ga planšarske in pastirske koče in hlevi. K naselju spadajo tudi ograje, napajališča, sirarna s kletjo, kapela in znamenja. (Bernot idr., 1998) Stavbe planšarskega naselja na planini Velo polje so razvrščene brez reda in sistema, spominjajo na vasi v gruči. Postavljene so na varnem pred plazovi in z vhodi v koče obrnjenimi proti soncu. Na planini sta ohranjena 2 stanova, 1 sirarna z molziščem ter del bivše sirarne, ki jo je poškodoval snežni plaz. Dva stanova sta skoraj podrta, vidne so ruševine bivšega molzišča, kjer so bile krave čez noč privezane. Blizu pastirskega selišča je studenec. V preteklosti je bilo koč skupaj devet-od petih gospodarjev s Podjelja in štirih s Koprivnika. Na planini Pod Mišelj vrhom sta ohranjena dva stanova. Stanovi so nadstropne stavbe. Pritlični del je zgrajen kot leseno ogrodje, sestavljeno iz štirih ali več stebrov, na njih so tramovi, na njih pa je zložena koča pravokotne oblike iz macesnovih ali smrekovih brun ali okroglic. Stropa ni, streha je dvokapnica in krita s skodlami. (Cevc, 1992) Leseni stanovi na kozah ali na kobilah združujejo spodaj prostor za živino, zgoraj pa pastirsko bivališče. Enocelično pastirsko bivališče je opremljeno z ognjiščem, pogradi, klopmi in mizo, pred vhodom je pomol. Značilna zgradba je skupna zidana sirarna-sirarca, graditi so jih začeli, ko se je uveljavilo skupno sirarstvo. V njej je prostor za majarja ali majarico ter pomočnike ter prostor za predelavo mleka in shranjevanje sira. (Fabjan, 1985) Slika 10: Sirarna na Velem polju (Vir: Smukavec, 2012) Krištanov stan je v zadnjem delu preurejen v kapelico. Maša se odvija na Veliki Šmaren. Na Velem polju je večja koča v lasti JZ TNP in koča, ki je po končanem denacionalizacijskem procesu prešla v last Pašne skupnosti Boh. Češnjica. This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [25]

26 Vodnikov dom na Velem polju (1817 m) stoji na majhni terasi sredi zahodnega pobočja Tosca, skoraj 140 m nad dnom Velega polja. Odprt je od druge polovice junija do konca septembra in je v upravljanju Planinskega društva Srednja vas. Dostopen je le peš. Je pomembno križišče poti, zato je koča tudi zelo obiskana, zlasti kot vmesna postaja na poti iz Bohinja na Triglav. Postojanko oskrbujejo s helikopterjem ali v kombinaciji z nosači (konji). V domu je v osmih sobah 22 postelj, na skupnem ležišču je 31 postelj, zimska soba ima 10 ležišč. Zaposlene so tri osebe, avgusta pa štiri. V gostinskem prostoru je 50 sedežev. Koča je dobro obiskana, prenočuje pa jih kljub vsemu manj, kot bi pričakovali, saj se skušajo planinci že prvi dan povzpeti na Kredarico ali do Planike, tako da jih drugi dan čaka krajši pristop na Triglav. Obisk med leti niha, najbolj je bila koča zasedena leta 1997, najmanj pa leto poprej. Zlasti pri številu dnevnih obiskovalcev se dobro vidi trend, ki je značilen za veliko postojank v TNP, namreč upadanje števila dnevnih gostov. Število je naraslo le iz leta 1996 na 1997, nato pa vseskozi počasi upada, čeprav slednjega zaradi pomanjkanja podatkov med leti ne moremo v celoti potrditi. (Erhartič, 2004) Podatki o številu nočitev za leto 2003 ni, oskrbnica je ocenila število nočitev v avgustu na okoli 1500, kar pomeni povprečno 48 nočitev na dan (noč). Julij in september sta sodeč po številu dnevnih gostov približno enako zasedena (malenkost vodi julij); tako sklepamo, da je bilo v juliju zabeleženih okoli nočitev, septembra pa približno Najmanj nočitev ima junij, verjetno okoli 50. V zadnjih desetih sezonah (junij-september) je bilo največ nočitev leta 2004 in najmanj leta V primerjavi z okoliškimi kočami, je povprečno število nočitev v Vodnikovem domu do 3-krat manjše kot v bližnjem Triglavskem domu na Kredarici in okoli 2-krat manjše kot v Domu Planika, pri čemer je Triglavski dom odprt celo leto, Dom Planika pa 3 mesece. (PD Srednja vas, 2012) Tabela 5: Število nočitev med leti 2002 in 2011 v Vodnikovem domu na Velem polju LETO (Vir: PD Srednja vas, 2012) ŠT. NOČITEV Zanimivi so podatki o maksimalnem obisku dnevnih gostov. Teh je bilo največ (po vpisu v knjigo) v petek in ne v soboto ali nedeljo (v petek maksimalno 480 obiskovalcev, v soboto in nedeljo skupaj pa maksimalno 720 v letu 2003). Večina pohodnikov se poda na pot z Rudnega polja v petek popoldan ter se vzpnejo do Kredarice. Tisti, ki bi jih še pred Triglavskim domom ujela tema ali slabo vreme pa na Vodnikovem domu tudi prenočujejo. Dnevnih gostov je veliko, zlasti avgusta, ko povprečno obišče Vodnikov dom 337 dnevnih obiskovalcev na dan. (Erhartič, 2004) [26]

27 JZ TNP ponuja večdnevne programe vodenja skupin po parku. Koča na Velem polju se uporablja izključno v ponudbi vodenja po parku in prenočevanja. Nočitvena zmogljivost koče je 12 ležišč. Koča se uporablja le v poletnem času. Leži v visokogorju, zato je zunaj poletnega časa težko dostopna, težave so z oskrbo z vodo. Opremljenost je preprosta in skromna. Vodenje z uporabo koče je doslej izrazito sezonska dejavnost, V letu 2010 je bila zasedena samo v mesecu avgustu in sicer 18 dni. (Jana Kus Veenvliet & Igor Zakotnik, 2012) Po prostorskem planu občine Bohinj, kamor spada območje Velega polja, je večina zemljišč opredeljenih kot nerodovitno, območje drugih in najboljših kmetijskih zemljišč. Kot stavbna zemljišča so opredeljeni deli parcel, kjer se nahajajo planinska koča Vodnikov dom, koči v upravljanju TNP in pašne skupnosti ter sirarna in stan na planini. Oznaka krajinskega območja po PUP TNP je 14-Velo polje in Fužinarska planota, območje, ki po pretežni namenski rabi prostora ni namenjeno poselitvi. Za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za dejavnosti kmetijstva, gozdarstva, ter terciarne in kvartarne dejavnosti. Za pomožne objekte pa vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, novogradnje in odstranitve objektov. Spremembe namembnosti pomožnih objektov niso dopustne brez soglasja pristojnega organa občine in drugih pristojnih v skladu z zakonom. (Uradni vestnik občine Bohinj, št. 2/2009, 2009) Infrastruktura Komunalna infrastruktura Največji in najbolj obremenjen objekt na projektnem območju je planinska koča Vodnikov dom. Ob tektonski prelomnici, ki vpada proti jugu, je nastal kraški izvir, ki ga zajema koča. Voda, ki preostane od zajetja, kmalu ponikne v grušč pod kočo ter v njem teče proti Malemu polju. V to smer odteka tudi odpadna voda Vodnikovega doma, Malo polje je najverjetneje del kraškega povodja Mostnice. V Vojah je na Mostnici največje zajetje pitne vode v Bohinju, zato koča predstavlja potencialnega onesnaževalca podzemne vode ter Mostnice. Z vodo se oskrbujejo iz izvira, ki se nahaja nad kočo. Stranišča so na vodno splakovanje, tuširanje ni možno. Odpadne vode se zbirajo v triprekatni greznici. Čiščenje odpadne vode v triprekatni greznici je v tako občutljivem naravnem okolju nezadostno. Potrebno bi bilo zmanjšati porabo vode in/ali namestiti čistilno napravo. Zaradi pomanjkanja prostora, izgradnja rastlinske čistilne naprave ni primerna. Ob drastičnem zmanjšanju količine odpadne vode (z izgradnjo suhih stranišč in zmanjšanjem gostinske ponudbe), se da za čiščenje odpadnih vod (RČN ali kakšen drug čistilni sistem) uporabiti okoli 100m² površine 10 metrov nižje od doma. (Erhartič, 2004) Na Velem polju naj bi bilo 5 studencev. Vodnikov doma ima lastno zajetje, voda je pitna, poraba vode na sezono znaša l, povprečna dnevna poraba je l, maksimalna dnevna pa l. V bližini je vodni vir potok na Velem polju. V koči ne perejo posteljnine. Količina odpadkov znaša 80 l, odstranjujejo jih z odvozom, sežiganjem in kompostiranjem. Odpadki so deponirani v drvarnici, odvažajo jih s helikopterjem. Odpadke se ločuje. (Jana Kus Veenvliet & Igor Zakotnik, 2012) Sirarna na Velem polju je obnovljena. Zamenjana so bila okna in polkna. Stranišče je narejeno na izplakovanje, opremljena je z greznico s ponikanjem. Odpadne vode bi bilo možno čistiti s pomočjo rastlinske čistilne naprave. Vodovod je speljan iz izvira severno od lokacije objekta. This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [27]

28 Ohranjena stanova nista komunalno opremljena. Koči v lasti JZ TNP in Pašne skupnosti Bohinjska Češnjica sta opremljeni s stranišči na izpiranje, greznici sta dvoprekatni s ponikanjem. Voda je zbrana iz kapnice Promet Območje ni dostopno s cesto. Za oskrbo planinske koče se uporablja helikopterski prevoz. Pogosti so preleti panoramskih letal Energetika Daljnovoda na preučevanem območju ni. Vodnikov dom pridobiva električno energijo iz sončnih celic, za rezervo imajo agregat. Agregati predstavljajo resno grožnjo okolju. Poleg hrupa, smradu in plinov je stalno prisotna nevarnost izlitja goriva in maziva pri skladiščenju, obratovanju in transportu. Koča se ogreva z drvmi. Sirarna pridobiva električno energijo iz sončnih celic, za rezervo imajo agregat. Stanovi nimajo električne energije. Koča JZ TNP pridobiva električno energijo iz sončnih celic, druga koča pa nima oskrbe z elektriko. Slika 11: Sončne celice na koči JZ TNP (Vir: Smukavec, 2012) [28]

29 3. Habitatni tipi iz Annexa I Habitatni tipi iz Annexa I in vrednotenje varstvenega statusa Tabela 6: Habitatni tipi iz Annexa I (Habitatna direktiva) (Vir: Uradni list RS, št. 112/2003; Uradni list RS, št.49/2004 in spremembe 110/2004, 59/2007, 43/2008; interni podatki JZ TNP (2011) HABITATNI TIP N2000- KODA PHYSIS-KODA Alpske reke in zelnata vegetacija vzdolž njihovih bregov Alpske in borealne resave , Ruševje z vrstama Pinus mugo in Rhododendron hirsuum (Mugo-Rhododendretum hirsuti) 4070* Alpinska in subalpinska travišča na karbonatnih tleh , , , 36.43, Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem , Bazična nizka barja Karbonatna melišča od montanskega do alpinskega pasu (Thlaspietea rotundifolii) , Karbonatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok Tabela 7: Varstveni statusi rastlinskih vrst (Vir: interni podatki JZ TNP (2011); Martinčič in Sliškar, 2004; Kuntnar in Martinčič, 2001; Wraber, 1985; Martinčič, 2004; Kutnar in Martinčič, 2003) Znanstveno ime taksona Direktiva - habitati (FFH / BD) Uredba- UZRV Rdeči seznam Amblyodon dealbatus V Z Betula nana Ex Z Blysmus compressus V Z Botrychium simplex II Ex* Z Calliergon richardsoni E Z Campanula barbata V Z Carex dioica V Z Carex frigida R Z Carex pulicaris V Z Chamorchis alpina H Z Coeloglossum viride H V Z Dactylorhiza majalis H V Z Eleocharis quinqueflora V Z Eriophorum angustifolium V Z Eriophorum scheuchzeri V Z Gentiana clusii A O1 Z Gentiana lutea V C V Z Gymnadenia conopsea H V Z Opombe This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [29]

30 Gymnadenia odoratissima H V Z Gymnocolea inflata E Z Lilium carniolicum A O1 Z Lilium martagon A Z Menyanthes trifoliata V Z Nigritella rubra H R Z Pedicularis elongata subsp. julica V Z, E Pinguicula alpina A Z Pulsatilla alpina H Z Saxifraga stellaris R Z Splachnum sphaericum E Z Tayloria serrata E Z Trichophorum cespitosum V Z Legenda: (1) Direktiva habitati: Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (OJ L str. 7): II: rastlinske in živalske vrste iz Priloge II, za katere morajo države članice zagotavljati posebne ukrepe za ohranitev njihovih habitatov; IV: rastlinske in živalske vrste iz Priloge IV, ki jim morajo države članice zagotavljati strogo varstvo, vključno s prepovedjo posedovanja, prevoza, prodaje in zamenjave osebkov; V: rastlinske in živalske vrste iz Priloge V, ki jih je dovoljeno nadzorovano jemati iz narave in izkoriščati. (2) Uredba rastline: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09): C: rastlinske vrste iz poglavja A, ki jih je dovoljeno jemati iz narave in izkoriščati; H: rastlinske vrste iz poglavja A, za katere je potrebno zagotavljati ukrepe za ohranjanje ugodnega stanja habitata rastlinske vrste; H*: rastlinske vrste iz poglavja A, pri katerih je treba prednostno upoštevati ohranjanje ugodnega stanja habitata; O: rastlinske vrste iz poglavja A, pri katerih je za osebne namene dovoljen odvzem iz narave in zbiranje nadzemnih delov, razen semen oziroma plodov; Oo: rastlinske vrste iz poglavja A, pri katerih ni prepovedi za odvzem nadzemnih delov, razen semen oziroma plodov, X: rastlinske vrste iz poglavja A in njihovi habitati, ki so predmet okoljske odgovornosti. (3) Rdeči seznam: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10): Ex izumrla vrsta; Ex? domnevno izumrla vrsta; E prizadeta vrsta; V ranljiva vrsta; R redka vrsta; O vrsta zunaj nevarnosti; O1 podkategorija O, v katero se uvrstijo vrste, zavarovane z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS, ŠT. 57/93) in niso več ogrožene, obstaja pa potencialna možnost ponovne ogroženosti; I neopredeljena vrsta; K premalo znana vrsta. (4) EN: endemit [30]

31 4. Naravne nesreče in podnebne spremembe Naravna nesreča je izjemen naravni pojav (naravnogeografsko dejstvo, proces), ki ga spremljajo posledice, tj. škoda (družbenogeografska preobrazba). Naravne nesreče od naravnih pojavov ločijo človeške žrtve in materialna škoda. (Orožen Adamič, 2005) Opis pojava SKALNI PODOR Skalni podori so eden vidnejših in hitrejših geomorfnih procesov. Pogosto se dogajajo na strmejših pobočjih v gorskem svetu. Pri tem se del trdne kamnine odlepi od strmega pobočja in pade v nižjo lego. Gmota se premika pretežno v obliki prostega padanja, pojavljata pa se še odbijanje od tal in kotaljenje. Skalni podori so najpogostejši na skoraj vertikalnih pobočjih, kjer je kamnina dobro razpokana. Razpokanost oblikuje bloke kamnine, ki se odlepijo od pobočja. Pospešijo jih antropogeni posegi v pobočja. (Zorn, 2003) Zgodovina Skalni podor pod Toscem velikosti več kot 10 m³ se je zgodil v začetku junija Podor je onemogočil varen prehod planinske poti Pokljuka-Velo pole na odseku pod Toscem v dolžini približno 20 metrov, kjer položna pot seka skalno stopnjo na skrajnem južnem delu gorskega hrbta Tosca. Podor je nastal v zgornje triasnih plastovitih dachsteinskih apnencih, med katerimi se pojavljajo plasti neprepustnega laporja in lapornatega apnenca. Lapor deluje kot vodna zapora in je ob stiku z apnencem spremenjen v glino, zaradi česar je tu znižana strižna trdnost. Zaradi narivne in prelomne zgradbe Julijskih Alp so nastale številne prelomne strukture in sistemi razpok, ki so prav tako eden ključnih vzrokov za nastanek pobočnih procesov in so na območju podora neugodno orientirani. Na tem območju vladajo izredne vremenske razmere (količina padavin, zmrzal, sončno segrevanje), je pa tudi potresno aktivno (po karti potresne nevarnosti 0,2), zato so izpolnjeni vsi pogoji za močno preperevanje in nastanek pobočnih procesov. Neposreden povod za dogodek je bila najverjetneje velika količina padavin in posledično vtoki vode v razprte razpoke, ki so poslabšale strižne karakteristike na kontaktu apnenca s plastjo laporja. Ob nastanku podora se je podorno kamenje v manjšem obsegu zvalilo čez previsno stopnjo na spodaj ležeča melišča, večji skalni bloki pa so zaradi širokega pomola obviseli na razširjenem delu poti. Preostali del podora je tvoril grobo skalnato podorno melišče, ki se je spuščalo proti nadaljevanju poti na Velo polje. Sanacija skalnega podora je bila izredno zahtevna naloga, ki jo je izvajalec v smislu prehodnosti poti uspešno izvedel. (Zdešar, 2008)(Sotlar, 2006) Ker markacisti Planinske zveze Slovenije in člani agrarne skupnosti iz Češnjice, Jereke, Goreljka in Koprivnika sami niso mogli odstraniti gradiva, so (tudi s 25 kg razstreliva) skale odstranili uslužbenci podjetja Kaskader, strokovnjaki Gozdnega gospodarstva Bled, ob pomoči Ministrstva za obrambo in This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [31]

32 finančnim prispevkom Ministrstva za okolje in prostor. Poseg je bil utemeljen predvsem zaradi tradicionalne pašne rabe alpskega prostora in zaradi tradicionalne planinske dejavnosti, ki je povezana z vzdrževanjem poti in delovanjem planinskih koč. (Komac & Zorn, 2011) Planinsko pot na območju podora zaradi neugodnega zaledja še vedno potencialno ogroža nastanek novih podorov. Slika 12: Mesto skalnega podora na planinski poti proti Velemu polju (Vir: Smukavec, 2012) SNEŽNI PLAZOVI Opis pojava Nastanek snežnih plazov je odvisen od klimatskih (količina snežnih padavin) in geomorfoloških razmer (naklon in značilnosti strmin) ter vegetacije. (Pavšek, 2002) S snežnim plazom imamo opravka takrat, ko večja ali manjša gmota snega zdrsi po pobočju navzdol. Sprosti se lahko od nekaj sto do več tisoč kubičnih metrov snega, zato se razvijejo med gibanjem plazovine velike sile in temu primerne tudi posledice (npr. poškodovanost in uničenje gozda). Večina žrtev umre zaradi zadušitve v nesrečah z manjšimi plazovi, ki pa jih najpogosteje sproži prav žrtev sama. Največ nesreč je med obiskovalci pozimi priljubljenih gorniških ciljev. Zgodovina Pogosto se plazovi sprožajo v dnu Velske doline. Pobočje Tosca je zelo plazovito (za snežne plazove), zato marsikje onemogoča razraščanje vegetacije ter razkriva pobočni grušč, v katerem se izgubijo številni izviri. V preteklosti je snežni plaz poškodoval sirarno, molzišče in stanove na Velem polju. [32]

33 V februarju 1994 je snežni plaz zahteval žrtev na južnem pobočju Tosca, na poti med Studorskim prevalom in Velim poljem. Šlo je za planinko-smučarko, v skupini so bili trije udeleženci. (Orožen Adamič, 2005) V preteklem obdobju je povzročil največ škode na objektih snežni plaz v zimi 2008/2009, ki je delno porušil kočo na Doliču, severozahodno od projektnega območja. Plaz je prišel z jugozahoda s pobočij okoli Kanjavčevega čopa (2403 m), ki leži severovzhodno pod Kanjavcem. Plazovina pršnega plazu je kočo prepolovila. Uničujoči plaz se je najverjetneje sprožil med enim od obeh obdobij z obilnimi snežnimi padavinami marca 2009 ali neposredno po njem. Zaradi največjega prirasta in hladnejšega vremena ni izključeno, da se je sprožil usodni plaz že konec januarja ali na začetku februarja. Snežna in mrzla zimska sezona v gorah je povzročila, da so se pojavili številni, sicer že dalj časa neaktivni snežni plazovi, pa tudi nekateri novi že znani oziroma stalni pa so imeli nadpovprečen obseg. Za porušitev koče na Doliču je bil brez dvoma odločilen pršni plaz, ni pa bilo mogoče natančno ugotoviti ali je šlo za enega ali več plazov. (Pavšek, 2010) Posledice snežnega plazu so vidne tudi na vzhodnem delu planine, kjer je polomljena precejšnja količina drevja. Slika 13: Posledice snežnega plazu nad Velim poljem (Vir: Smukavec, 2012) POPLAVE Opis pojava Poleg sušnih obdobij, ki jih spremljajo visoke temperature, se v Alpah vse pogosteje pojavljajo obdobja intenzivnih padavin v obliki neurij in nalivov. Število neviht naj bi se s podnebnimi spremembami povečevalo, kar povečuje možnost hudourniških izbruhov. Odražalo naj bi se v intenzivnejšem preperevanju kamnin, intenzivnejšim odplavljanjem gradiva ter pogostimi obilnimi This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [33]

34 prenosi plavin, pogostejšim padanjem kamenja in skal in manj pogostim a po jakosti in razsežnosti močnejšimi snežnimi plazovi. (Papež, Jeršič, & Černivec, b.d.) Zgodovina Velo polje je kraško polje, kjer poplave povzročajo hudourniki, ki pritečejo iz zaledja. Hudourniške poplave so kratkotrajne in izjemno silovite. Vode hitro narastejo, prenašajo velike količine plavja in ga nasipajo v ravnini, po nekaj urah divjanja pa že upadejo. (Natek, 2005) Dokler vodotoki tečejo po ozkih in težko prehodnih grapah, potekajo intenzivni erozijski procesi, ob izstopu v širšo dolino ali na ravnino pa zaradi hitrega zmanjšanja strmca nasipavajo gradivo in ustvarjajo prodne vršaje. Najbolj opazen in najpogostejši vzrok za nastanek in jakost poplav so močne in/ali dolgotrajne padavine. (Komac & Zorn, 2007) Slika 14: Pregrada za zadrževanje hudourniškega materiala na Velem polju (Vir: Smukavec, 2012) Ukrepi Za zavarovanje pašnih površin planine pred materialom so pred več kot pol stoletja zgradili dve daljši kamniti ograji tik pred planino ter več manjših lesenih pregrad vzdolž hudournika. Zaradi velike količine materiala, ki se nabira za temi preprekami in nezmožnosti čiščenja, ne služijo več svojemu namenu, zato se proučujejo možnosti dodatnega zavarovanja pašnih površin pred zasipavanjem z izgradnjo dodatne ograje. [34]