Ključne besede: geografska učna pot, terensko delo, Miklavžev hrib nad Celjem, tekmovanje

Transcription

1 RAZISKOVALNO - GEOGRAFSKA UČNA POT NA MIKLAVŽEV HRIB NAD CELJEM Bojan Rebernak * Povzetek V prispevku predstavljam učno pripravo (terenski potek poti) za geografsko učno pot na Miklavžev hrib (južno od srednjeveškega trškega dela Celja, na desnem bregu Savinje). Pot sem osnoval za tekmovanje iz terenskega znanja geografije, v praksi pa sem jo preizkusil na naravoslovnem dnevu za deveti razred. Pot je sestavljena iz štirih opazovalnic, na katerih so učenci reševali 18 praktičnih nalog. Začne se na dvorišču šole (247 m), poteka po južnem pobočju Miklavževega hriba in se konča na vrhu, kjer je razgledni stolp (396 m). Ključne besede: geografska učna pot, terensko delo, Miklavžev hrib nad Celjem, tekmovanje Abstract: Geographical Instructional pathway to Miklavž's hill above Celje In this article a lesson plan (actually a terrain) for geographical instructional pathway to Miklavž's hill (location south from old middleages square part of Celje, on the right bank of the Savinja river) is presented. The path was designed for competition in the geographical field study, in practice it was tested on the science project day for the nine grade primary school students. The path consisted of four observation points where students had to solve eighteen problems. It starts on the schoolyard (altitude 247 m), it runs across the southern slope of Miklavž's hill and it ends on the top with a watch tower (altitude 396 m). Key words: geographical-instructional pathway, field study, the St. Miklavž's hill above Celje, competition * Bojan Rebernak je učitelj svetovalec, poučuje geografijo in zgodovino na osnovni šoli Frana Kranjca v Celju. Bojan.Rebernak@guest.arnes.si Uvod V devetletni osnovni šoli je pri geografiji več rednih ur namenjenih terenu in praktičnim metodam dela. Te so pri učencih zelo priljubljene. Zato sem začel razvijati geografsko učno pot, ki sem jo preizkusil pri pripravah geografskega krožka na šolsko tekmovanje in na naravoslovnem dnevu. V devetletni osnovni šoli pa praktične geografske vsebine vključujem tudi v redni pouk. Menim, da med včerajšnjo in današnjo geografijo obstajajo velike razlike. V preteklosti so morali učenci (pre)natrpane učne vsebine predvsem spoznati, opisati in ponoviti za učiteljem. Danes pa je poudarek na prepoznavanju pojavov in procesov v pokrajini, ki naj bi jih učenci na ustrezni razvojni stopnji razložili. V novejšem pristopu iščemo razumevanje v dojemanju prepletenosti naravnih in družbenih elementov ter dejavnikov v pokrajini. Tako bomo geografske pojave in procese znali razložili, prej (pri zemljepisu) pa

2 so jih učenci predvsem»servirane v zvezku«ponavljali za učiteljem. Kako bomo takšen nov način dojemanja učne snovi uspeli izvesti? Cilje, zapisane v učnih načrtih, sem dosegel s terenskim delom v bližini naše šole. Postavljeno geografsko učno pot uporabljam za izvajanje terenskega dela od 7. do 9. razreda pri pouku geografije. Pri teh urah so učenci aktivnejši, seznanijo se s praktičnimi metodami dela, sami pridobivajo znanje in izkušnje ter razvijajo logično geografsko mišljenje. Sicer ima naša šola dodelan projekt»ekskurzije«, ki zajema postopno spoznavanje slovenskih pokrajin. Projekt je medpredmeten, v njem sodeluje večina učiteljev, vsak s svojim predmetom od 5. do 9. razreda (načrtovanje, priprava, izvedba, vrednotenje ekskurzije, povratna informacija delovna mapa, medrazredni avtobusni kviz in anketa o ekskurziji). Učencem želim s praktično izvedbo poti omogočiti učenje na terenu iz narave in ne»na pamet«iz učbenika ali le iz zvezka. Učenci z gibanjem v naravi praktično spoznavajo ožjo in širšo okolico šole. Vsebina poti in naloge Pot vodi s šolskega parkirišča mimo trgovine, polulskega križišča, bencinskega servisa, po stezi južne lege Miklavževega hriba, skozi gozd, mimo kmetije»marjanček«, na greben hriba do cerkve sv. Miklavža in končne točke razglednega stolpa. 1. Opazovalnica: parkirišče pri bencinskem servisu 2. Opazovalnica: ob stanovanjski hiši Kukovičeva 4 3. Opazovalnica: razgledni stolp na Miklavževem hribu 4. Opazovalnica: ob zakristiji cerkve sv. Miklavža 2

3 LEGENDA POTEK UČNE POTI 1,2,3,4 LEGA OPAZOVALNIC Karta 1: Potek poti z opazovalnicami (Vir: TTN Celje M 1:5000). Na poti se učenci spoznavajo in praktično rešujejo naslednje geografske naloge: orientacijo, mikro- in makrolokacije stojišča na opazovalnici, rabo tal, merjenje naklona površja, ugotavljanje ekspozicije s pomočjo kompasa, turistično izrabo pokrajine, ugotavljanje in poimenovanje vidnih reliefnih oblik iz razgledne točke, meteorološka merjenja in opažanja, merjenje azimutnega kota, ugotavljanje absolutne nadmorske višine iz karte in računanje relativne nadmorske višine, merjenje prehojene razdalje na karti, računanje časa, risanje objektov v karto v ustreznem merilu 3

4 Priprava Vzgojno izobraževalni cilji: seznanjanje z metodo dela na terenu, orientacija v pokrajini s pomočjo karte, razvijanje sposobnosti opazovanja v pokrajini, analiza in primerjava dobljenih rezultatov, razvijanje geografskega logičnega mišljenja. Učne oblike: frontalna, skupinska (trojke), individualna. Učne metode: razlaga, razgovor, opazovanje, delo s karto, kompasom, meteorološkimi inštrumenti, demonstracija, merjenje, skiciranje. Pripomočki za terensko delo: temeljni topografski načrt M 1:5000, učni listi, pisalo Čas: dve šolski uri. V razredu učence pripravljam na teren dve šolski uri. Naučim jih rokovati s pripomočki-inštrumenti (kompas, termometer, barometer, higrometer, višinomer, vetrovnica, naklonomer ), ki jih nosijo s sabo ali dobijo na opazovalnicah. Skupine sestavljajo po trije učenci, ki si razdelijo naloge, izberejo vodjo, ki uskladi različna mnenja. Na opazovalnicah je po možnosti prisoten učitelj, ki oceni delo posameznih skupin in jim po potrebi svetuje ter pomaga. Iz starta proti prvi opazovalnici skupine odhajajo na pot v časovnem razmiku 5 10 minut. Skupni čas vpliva na rezultat le, če ga prekoračijo. Start in cilj sta pred šolo. Višinska razlika je 149 m. Učni listi RAZISKOVALNO - TEKMOVALNA GEOGRAFSKA UČNA POT Razred: Člani ekipe: Odhod na teren (čas): Prihod s terena (čas): Skupni čas: Na voljo imate 75 minut časa. Prekoračenje časa in odbitki točk: 1 5 min = (-2 t.), 6 15 min = (-4 t.), min = (-6 t.), več kot 30 min = diskvalifikacija. Ob enakem številu točk bo bolje uvrščena tista ekipa, ki bo dosegla več točk pri terenskih nalogah. Skupno število doseženih točk: Uvrstitev: VESELO NA POT IN VELIKO ZABAVE PRI REŠEVANJU NALOG! 4

5 Fotografija 1: Miklavžev hrib s cerkvico sv. Miklavža iz juga (Naselje Polule, cesta Celje Laško). (Foto: Bojan Rebernak) START Naloga št. 1: Orientacija karte V kateri smeri (stran neba) stoji Stari grad (Grajski hrib), če ga gledamo od šole oziroma točke START? Obkrožite pravilno smer neba. S J V Z JZ JV SV SZ Fotografija 2: Orientacija karte in iskanje orientacijskih točk v daljavi za določanje makrolokacije. (Foto: Bojan Rebernak) Po orientaciji karte nadaljujte pot do opazovalnice št. 1, ki je s številko vrisana na karti. OPAZOVALNICA ŠT. 1 Naloga št. 2: Določanje mikrolokacije (ožje lege opazovalnice oz. tvojega stojišča) V nekaj alinejah opišite geografsko lego opazovalnice št. 1. Pri tem ne opisujete daljne in srednje okolice. Za 4 točke morajo biti pravilno napisane štiri raznovrstne opredelitve lege. 4t Naloga št. 3: Raba tal Obkrožite, kakšna je raba tal na opazovalnici št. 1. a) travnik b) njiva c) sadovnjak d) gozd e), (drugo, vpišite) 5

6 Naloga št. 4: Merjenje naklona V bližini opazovalnice št. 1 imate zapičeni palici. Izmerite naklon med njima. Naklon je. Naloga št. 5: Opazovanje frekventnosti prometa v polulskem križišču Na skici križišča označite smeri neba in pomembnejši kraj, kamor poti vodijo. Katera smer (od poti) je najbolj prometno frekventna (gost promet) in zakaj prav ta? 4t Nadaljujte pot proti opazovalnici št. 2. Med potjo opazujte bližnjo okolico (do 100 m), da boste kasneje lahko odgovorili na vprašanje, kako bi v turistične namene izrabili opazovano zemljišče med 1. in 3. opazovalnico. Naloga št. 6: Načrtovanje igrišča Na desni strani ceste je manjše igrišče s košem. Na le-tem bo nastalo večnamensko igrišče dolžine 50 m in širine 30 m. Bodite kartografi in ga vrišite v karto na pravo mesto! Upoštevajte, da je merilo karte 1: (kar pomeni: 1mm na karti = 5m v naravi ). 2t Napišite dve dobri in dve slabi posledici takšne postavitve igrišča v pokrajino. Dobri: - Slabi: t OPAZOVALNICA ŠT. 2 (ob stanovanjski hiši Kukovičeva 4) Naloga št. 7: Opazovanje bližnje okolice Na jugu se nahaja velika hiša s sivo fasado (Štantejeva hiša). Pobarvajte jo na karti! Kakšna je funkcija železnega objekta na strehi? Kdaj le-ta ne deluje pravilno? Sklepajte izračunajte kakšna je natančna starost te mogočne hiše. RAČUN: Malo višje navzgor na desni strani ceste preži neka nevarnost. Katera? Napišite dva vzroka, zakaj bi lahko prišlo do takšnega pojava

7 5t Nadaljujte pot po gozdni cesti (pozor obnavljanje vodovoda!), mimo domačije»marjanček«(pazite na električnega pastirja!). Naloga št. 8: Ugotavljanje ekspozicije (osojna ali prisojna lega terena) in rabe tal Na karti vidno označite ekspozicijo pobočja na tvoji desni strani (s črko O ali P) in ugotovite rabo tal v bližini in na pobočju. Raba tal na pobočju:, v bližini. 3t Fotografija 3: Del poti po južnem pobočju Miklavškega hriba. V ozadju proti zahodu libojski peskokop in hrib Kotečnik (772 m). (Foto: Bojan Rebernak) Pri pokončnem betonskem valju (napeljava za vodovod) zavijte desno po gozdni poti proti vrhu hriba. OPAZOVALNICA ŠT. 3 ob zakristiji cerkve sv. Miklavža Naloga št. 9: Turistična izraba pokrajine med opazovalnicama št. 1 in št. 3 Obkrožite, za katere namene bi lahko uporabili opazovano zemljišče. Zraven dopišite, kaj konkretnega bi obkroženo lahko bilo. (primer!): a) gostinska ponudba - b) šport in rekreacija - c) kulturna oz. zgodovinska zanimivost - d) naravna zanimivost - e) (drugo, vpišite). 2t Naloga št. 10: Reliefne oblike severno od Miklavškega hriba Napišite čimveč reliefnih oblik, ki jih vidite na severu. Zraven dopišite še lastno ime reliefne oblike. (npr.: visokogorje Julijske Alpe, gričevje Slovenske gorice ) Pomagajte si z dodatno karto. 3t Fotografija 4: Določanje oblik reliefa in poimenovanje le-teh. Vidimo dno celjske kotline, stari trški del Celja, v sredini hrib Golovec (274 m), naselji Nova vas in Hudinja. Ob vznožju se vzpenja Ložniško gričevje, za njim iz leve proti desni (Z V) Paški Kozjak (Basališče 1272 m), Stenica (1091 m) in Konjiška gora (Stolpnik 1012 m). Zadnje gorovje na obzorju je Pohorje. (Foto: Bojan Rebernak) 7

8 Nadaljujte pot pod slavolokom, kjer vas na obeh straneh pozdravljata s plevelom zaraščeni glavi zakoncev Vesten nekdanjih lastnikov tovarne»emo«in posestva na hribu. Pojdite po severni strani mimo ograjene hiše Maistrova ul. 31 do razglednega stolpa na Miklavževem hribu. OPAZOVALNICA ŠT. 4 Naloga št. 11: Določanje makrolokacije (širše lege opazovalnice oz. tvojega stojišča) V nekaj alinejah opišite geografsko lego opazovalnice št. 4. Tukaj točno! opisujete tisto, kar vidite v daljavi v vseh smereh neba. Za 4 točke morajo biti pravilno napisane štiri raznovrstne pravilne opredelitve lege. Pomagajte si s pregledno karto merila 1 : ali 1 : Naloga št. 12: Merjenje naklona V bližini opazovalnice št. 4 imate zapičeni palici. Izmerite naklon med njima. Naklon je:. Primerjajte naklon terena na opazovalnici št. 1 in št. 4! Na opazovalnici št. 1 je bil naklon: (obkrožite) a) manjši bolj položno, b) večji bolj strmo. Utemeljite, zakaj je oz. zakaj ni naklon na obeh opazovalnicah enak. 3t Naloga št. 13: Meteorološka opazovanja Izmerite in vpišite temperaturo zraka, vetrovnost, zračni pritisk, vlažnost zraka, padavine, smer in moč vetra, oblačnost, vidljivost in vrsto padavin. Temperatura zraka je. Oblačnost je: (ustrezno obkrožite) JASNO, PRETEŽNO JASNO, POLOBLAČNO, PRETEŽNO OBLAČNO, OBLAČNO, MEGLA. Vidljivost je: (obkrožite eno od petih navedenih vrednosti) do 1 km 1 5 km 5 10 km km več kot 30 km (pomagajte si s pregledno karto) Smer gibanja oblakov nad razglednim stolpom je:. Moč vetra: (ustrezno obkrožite) BREZVETRJE, RAHEL VETER, MOČAN VETER. Smer vetra je:. (uporabljaj pripomoček na vrhu razglednega stolpa!) Zračni pritisk je :. Vlažnost zraka je:. Padavine: (ustrezno obkrožite) DEŽ, SNEG, SLANA, ROSA, TOČA, SODRA, V TEM TRENUTKU NI PADAVIN. 9t 2t Naloga št. 14: Določanje azimuta in nadmorskih višin Določite azimut levega roba glavnega stolpa Starega gradu na Grajskem hribu. Azimut je. 8

9 S pomočjo karte določite nadmorsko višino najvišje točke na Miklavškem hribu. Absolutna nadmorska višina Miklavškega hriba je. RAČUN: Izračunajte še relativno nadmorsko višino najvišje točke Miklavškega hriba. Relativna N.V. Miklavškega hriba je (RAČUN):. 3t Naloga št. 15: Raba tal med 4. opazovalnico in ciljem Ko se boste vračali po označeni poti proti cilju, opazujte rabo tal na obeh straneh ceste in po vrstnem redu imenujte oblike rabe tal. Raba tal na poti med opazovalnico št. 4 in ciljem je:,,,,, 2t Naloga št. 16: Merjenje časa Koliko časa ste porabili za pot od starta (prejema nalog) do cilja (oddaje nalog)? NAPIŠITE NA KONCU! Potrebovali smo: minut. Naloga št. 17: Merjenje razdalje Kako dolga je v naravi oz. v resnici na karto vrisana pot, ki ste jo morali prehoditi na tekmovanju? Razdaljo vpišite na črto v obeh zahtevanih enotah! Prehojena razdalja v naravi znaša: m, ali km. Naloga št. 18: Računanje časa Koliko časa bi teoretično potrebovali za pot (če bi samo hodili in vam ne bi bilo treba reševati nalog), če računamo, da človek na uro prehodi 4 km. RAČUN: Potrebovali bi minut. Fotografija 5: Merjenje temperature ob severni steni cerkve in primerjava z vrednostjo na prejšnji opazovalnici. (Foto: Bojan Rebernak) 9

10 Vrednotenje opravljenega dela. Ko so naloge popravljene in je znan vrstni red, objavimo rezultate in razglasimo zmagovalno ekipo, ki se bo udeležila regijskega tekmovanja. Vse ekipe dobijo oceno naloge. Kriterij ocenjevanja je enak kot pri teoretičnem testu, ocene pa precej višje (vrh Gaussove krivulje je pomaknjen precej v desno). Izvedemo tudi analizo slabše rešenih nalog, ponavadi so to naloge preračunavanj merila, časa, dolžine prehojene poti Prijetnost, zanesenjaštvo, terensko delo in še kaj združuje geografska tekmovanja. Prav s terenskim delom se ta tekmovanja razlikujejo od ostalih tekmovanj (Cankarjevo, Vegovo, zgodovinsko ), ki jih je v spomladanskih mesecih na šolah veliko. To tekmovanje, ki ga imajo učenci še posebej radi, je poučno, zanimivo, praktično in učinkovito. Priprava in izvedba učenja v naravi pomeni za učitelja velik strokovni izziv, saj to delo zahteva več volje, časa, organizacije v okviru ustaljenega življenja in dela na šoli. Zavedam se, da lahko določene predpisane učne cilje dosežemo kvalitetneje le na ta način. Učenci bi v zaprtem okolju učilnice težko opazovali pokrajino. Načrtno raziskovanje domače pokrajine pa bo pripomoglo k razumevanju in pozitivnemu odnosu do nje. Pri delu so se učenci izkazali kot natančni merilci, ostri opazovalci, spretni načrtovalci Pri tej obliki učenja se presenetljivo z zavzetostjo in delavnostjo pokažejo tudi učenci, ki v razredu sicer ne blestijo. Pri vrednotenju pa so vsi učenci izrazili željo po še več podobnih aktivnostih. Literatura: 1. Bevc, Vera (1997): Pouk geografije v naravi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 2. Ivanšek, Drago (1999): Spoznavanje domače pokrajine. Vaje za delo na terenu. Ljubljana: Rokus. 3. Cunder, Karmen in Lipovšek, Igor (2000): S terenskim delom do boljše realizacije učno vzgojnih ciljev. Seminar v Rakovem Škocjanu. 4. Informativni bilteni sedmih tekmovanj v znanju geografije. Od 1995 do Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 5. Temeljni topografski načrt Celje-jug, M 1: 5000 (1982), Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije. 10