CERKEV V SEDANJEM SVETU

Transcription

1 CERKEV V SEDANJEM SVETU REVIJA ZA PASTORALNA VPRAŠANJA ŠTEVILKA 4, 2004, LETO 38

2

3 CERKEV V SEDANJEM SVETU LETO 2004 /38/ ŠTEVILKA 4 LAIKI V CERKVI IN DRUŽBI LAY PEOPLE IN THE CHURCH AND SOCIETY Andreja Štunf 122 Laiki... laiki... laiki Lay People... Lay People... Lay People... Andreja Štunf 123 Poslanstvo krščanskih laikov Mission of Christian Lay People Alenka in Milan Fras 127 Frančiškov svetni red bogastvo za Cerkev in svet Franciscan Secular Order Richness for the Church and the World Iva Nežič 131 Reševanja statusa laiških teologinj in teologov Solving the Status of Lay Women and Men Theologians Jerica Smodej - Bohanec 134 Laiki tvorci poezije življenja v današnji družbi Lay People Agents of Poetry of Life in the Society of Today OZNANJEVANJE 137 EVANGELIZATION Vlado Pečnik 137 Krščanski laiki v poslanstvu oznanjevanja Christian Lay People in the Mission of Evangelization Elizabeta Kos 138 Katehistinja pomaga pri oblikovanju župnijskega življenja A Woman Catechist Helps in Forming of Parish Live Saša in Slavko Štern 139 Zakonca duhovnika v družini A Married Couple The Priests in the Family Andrej Ojstrež 140 Laiki z nami duhovniki Lay People with Us Priests PASTORALNA VPRAŠANJA PASTORAL QUESTIONS Brigita Perše 143 Mladinske veroučne skupine v Sloveniji Youth Religious Education Groups in Slovenia Gašper Blažič 145 Kristjan in civilna družba A Christian And Civil Society KAKO PRIDIGATI? HOW TO PREACH? Božo Rustja 148 Pridigarjeve skušnjave (2) Preacher s Temptations (2) Julka Nežič 149 Molitvena ura Prayer Hour Julka Nežič 151 Molitvena ura Prayer Hour OCENA Roman Kozmus 153 REVIEW Alojz Rebula: Nokturno za Primorsko Alojz Rebula: Nokturno za Primorsko POROČILO REPORT Peter Kvaternik 154 Mednarodni pastoralni forum o mladinski pastorali International Pastoral Forum on Youth Pastoral Cerkev v sedanjem svetu, Uredništvo in uprava: Krekov trg 1, revijo za pastoralna vprašanja, 1001 Ljubljana, p.p. 95 izdaja DRUŽINA, d.o.o., zanjo dr. Janez Gril Uredniški odbor: Peter Kvaternik (urednik), Janez Gril, Marija Sraka, Vlado Pečnik, Julka Nežič, Matevž Kobal in Rafko Valenčič. Lektorica: Marija Bratina. Tehnični urednik: Tone Seifert. Likovna zasnova: Jože Motoh. Uredniški svet: Jože Goličnik, Zlatko Gričnik, Tone Kompare, Silvin Krajnc, Ivan Likar, Jože Marketz, Pavel Pibernik, Lojze Suban, Andreja Štunf, Peter Zakrajšek. Tematski del uredil: Andreja Štumf Fotografije: Ovitek: Tamino Petelinšek, notranjost: Alenka Veber Cerkev v sedanjem svetu je mesečnik in izhaja šestkrat na leto v dvojnih številkah. Letna naročnina za tuzemstvo 5400 SIT, posamezna številka 900 SIT; za inozemstvo 29 evrov ali 34 USD, letalska 38 USD. Domači naročniki nakazujejo naročnino na transakcijska računa Družina d.o.o. NLB ali na Krekovo banko Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana; inozemski naročniki nakazujejo denar na devizni račun pri NLB d.d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana, IBAN: SI , V ceno je vračunan 8,5% DDV. Cerkev 38 (2004) Družina d.o.o., Krekov trg 1, Ljubljana, SLO SWIFT oz. BIC: LJBASI2X Tisk: Formatisk d. o. o. Poštnina plačana pri pošti 1102.

4 LAIKI V CERKVI IN DRUŽBI Laiki... laiki... laiki... Andreja Štunf, Maribor Danes že skoraj ptički pojejo, kot radi rečemo:»ja, pa to bi morali narediti laiki... pa tisto bi morali prevzeti laiki... no, saj bi se še kar nekaj naredilo, če bi laiki pokazali malo več interesa... zakaj se nihče izmed laikov ne postavi proti ministrovim izjavam... kaj vse pišejo časopisi in kaj vse se vrti po TV, pa so laiki kar tiho...«laiki, laiki, laiki, na vsakem koraku in vsaki besedi. Kaj se je zgodilo, se sprašujem. Je res 2. vatikanski zbor šele danes začel močno in pospešeno delovati v mislih ne-laikov (klerikov) in je bilo res potrebno toliko časa, da se je misel o poslanstvu vernih laikov zasidrala v naše duše in razum ali pa je na drugi strani pojav vse večjega upada duhovniških in redovniških poklicev pognal strah v kosti in primoral, zaradi vsakdanje preobremenjenosti, kleriški stan, da so se njegovi člani začeli spraševati, kako dolgo bo še šlo tako? Oboje je najbrž res: da božji mlini meljejo počasi, človeški pa še bolj in da je upad števila duhovnih poklicev dejstvo, ki ga ne gre zanemariti. In tukaj nastopi trenutek, ko je treba razrešiti prvo zmotno idejo: laiki so prišli v ospredje, ker ni dovolj duhovnikov. Posinodalna apostolska spodbuda o krščanskih laikih ostro zavrača takšno zmotno razlago in poudarja, da imamo vsi krščeni, ne glede na kasnejšo izbiro življenjskega stanu, osnovno poslanstvo apostolat, ki smo ga prejeli že pri zakramentu svetega krsta. Od tega trenutka dalje smo postali sonosilci skrbi za odrešenje sveta, za uresničevanje kulture ljubezni, za širjenje veselega oznanila,... Vse lepo in prav, boste dejali in nehote pomislili, toda laiki so v naši deželi res nekoliko bolj neopazni. Pa ne gre posploševati. Povsod se najdejo župnije, kjer zavzeti laiški pomočniki na svoj način tiho in neopazno veliko pripomorejo k rasti župnijskega občestva. Mnogo jih svoj laiški apostolat v veliki meri izpolnjuje v krogu družin, med prijatelji in znanci, na delovnih mestih, kjer z zglednim življenjem in zavzetim delom pričajo za drugačno resničnost od današnje porabniške in stehnizirane miselnosti. Velika večina teh najbrž ne razmišlja, da s svojim življenjem odigravajo veliko vlogo v odrešenjski zgodovini. Saj se niti ne zavedajo, da takšno poslanstvo imajo. Velikokrat se sprašujem, s kakšno pravico večkrat kar vsevprek letijo očitki, da naših laikov ni nikjer oz. da se premalo včlenjujejo v razne strukture. Ali se morda tisti, ki so prejeli zakrament svetega reda, zavedajo, kako pomembno vlogo imajo pri razpoznavanju in spoznavanju poslanstva vernih laikov? O tej dolžnosti duhovnikov piše tudi že omenjena Apostolska spodbuda o krščanskih laikih. Kot sama pri sebi ugotavljam, da se mi večkrat nekatere stvari zdijo že tako samoumevne, ker so mi poznane in domače, da kar težko sprejmem, da jih nekdo ne razume oz. ne vidi v tej luči. Morda je tudi te vrste človeška omejenost botrovala temu, da so krščanski laiki premalo ozaveščeni o svojem pomembnem poslanstvu. In ker se ga ne zavedajo, ga tudi ne morejo izpolnjevati. In kako si bodo upali povzdigniti svoj glas in zahtevati pravico zase in svoje otroke, če menijo, da tukaj pa oni nimajo nobene besede. Zdi se, da bo moralo zopet preteči dovolj časa, da bo mladi rod, kateremu želimo te stvari jasneje in resneje predstaviti, dojel in spoznal poslanstvo, ga izvrševal in prenašal spoznanje o lastnem apostolatu tudi na prihodnje rodove. Toda to nam nikakor ne sme biti tolažilna misel, ki nas bo navedla, da bomo dvignili roke in rekli, ah saj zdaj je prepozno, da bi to odraslim ljudem povedali, jih spodbudili. Nikoli ni prepozno. Le voljo ter ljubezen do Boga in ljudi potrebujemo. Krščanski optimizem v nas ne sme zamreti saj vendarle imamo neskončno velik zaklad, ki smo ga zastonj prejeli in smo ga dolžni prenesti na druge. Zato nikar ne obupujmo nad dejstvom, da krščanski laiki ne čutijo potrebe po večji udeležbi, ampak iščimo načinov in poti, kako bi jim znali in zmogli pokazati, da laiški apostolat pravzaprav ni obveznost, ampak je privilegij, ki ga verni laik lahko ima. Le vstopiti mora na polje zgodovine odrešenja. 122 Cerkev 38 (2004) 4

5 Poslans oslanstv tvo krščanskih kih laikov Andreja Štunf, Maribor Kdo so krščanski laiki? Sinodalni očetje so v osemdesetih letih začutili potrebo po opredelitvi in predstavitvi pozitivnega opisa poklicanosti in poslanstva krščanskih laikov. V odgovoru na vprašanje,»kdo so krščanski laiki«, je koncil presegel prejšnje pretežno negativne razlage in odprl pot za odločno pozitiven pogled.»pod imenom laiki«kakor pravi konstitucija o Cerkvi,»razumemo tukaj vse vernike, razen udov svetega reda in redovniškega stanu, potrjenega v Cerkvi, to se pravi vernike, ki so bili s krstom včlenjeni v Kristusa in s tem uvrščeni v božje ljudstvo. Ti verniki so s krstom na svoj način postali deležni Kristusove duhovniške, preroške in kraljevske službe in izvršujejo svoj delež poslanstva celotnega krščanskega ljudstva v Cerkvi in v svetu.«1 Pij XII. je dejal, da se verniki, natančneje laiki, nahajajo na najbolj sprednji črti življenja Cerkve; po njih je Cerkev življenjsko načelo človeške družbe. Zato morajo oni še posebej imeti vedno bolj jasno zavest ne le pripadnosti Cerkve, ampak, da so oni Cerkev, velja reči občestvo vernih na zemlji pod vodstvom skupnega poglavarja, papeža, in škofov v občestvu z njim. 2 Laikom pripada posebna, njim lastna svetost. Čeprav se tisti, ki so bili zaznamovani s svetim redom, tudi morajo kdaj ukvarjati s svetnimi zadevami, ko izvršujejo svoj poklic v svetu, so vendarle po svoji posebni poklicanosti v prvi vrsti določeni za sveto službo. Redovniki na drugi strani so s svojim stanom svetal zgled in pričevalci, da sveta ni mogoče preoblikovati in ga darovati Bogu brez duha blagrov. Laiki pa imajo po posebni poklicanosti nalogo iskati božje kraljestvo s tem, da se ukvarjajo s časnimi stvarmi (tukaj in sedaj) in jih skušajo urejati v skladu z božjo voljo! Laiki živijo v svetu, torej v vseh vsakdanjih svetnih opravilih in dolžnostih, v vsakdanjih družinskih in družbenih razmerah, iz katerih je stkan naš čas. Tako krščanske laike Bog kliče, da bi z izvrševanjem svoje lastne naloge in ob vodstvu evangeljskega duha prispevali k posvečevanju sveta in da bi predvsem s pričevanjem svojega življenja iz z žarom svoje vere, upanja in ljubezni razodevali Kristusa svetu. Naloga laikov je torej še na poseben način ta, da bi vse časne stvarnosti, s katerimi so vsakdanje povezani, tako osvetljevali in usmerjali, da bi se te vedno vršile in razvijale v skladu s Kristusom ter bi bile v slavo Stvarniku in Odrešeniku! 3 To pa je zahtevna in odgovorna naloga, ki je nikakor ne bi zmogli in je ne zmorejo sami od sebe. Zato poslanstvo kristjana laika temelji v Kristusu! Deležnost pri trojni Kristusovi službi Vcepitev v Kristusa po veri in zakramentih krščanske iniciacije je prva korenina, ki začenja novi položaj kristjana v skrivnosti Cerkve. Apostol Peter se obrača na novokrščence kot na»pravkar rojene otroke«in piše:»k njemu stopite, k živemu kamnu, ki so ga sicer ljudje zavrgli, a je pri Bogu izbran in dragocen. Saj ste vendar živi kamni. Tudi vi se vgrajujete v duhovno stavbo, tako, da boste sveto duhovništvo in boste darovali duhovne daritve, ki bodo po Jezusu Kristusu prijetne Bogu... Vi pa ste izvoljen rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo določeno za božjo last, da bi oznanjali slavna dela tistega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo....«(1 Pt 2,4 5.9) To je nov vidik krstne milosti in dostojanstva: krščanski laiki se s svoje strani udeležujejo trojne službe Jezusa Kristusa: duhovniške, učiteljske in vodstvene. Tega vidika živo izročilo Cerkve ni nikoli pozabilo. Zato so krščanski laiki vedno znova povabljeni, da z razumom in ljubeznijo berejo, premišljujejo in osvojijo ter sprejmejo bogato učenje koncila o deležnosti in udeležbi laikov pri trojni Kristusovi službi. Deležnost na duhovniški službi Na temelju skupnega duhovništva so krščeni poklicani, da vsa svoja»dela, molitve in apostolske spodbude, zakonsko in družinsko življenje, vsakdanje delo, duševni in telesni počitek«(kl 14) darujejo Bogu kot duhovno daritev. To je splošna duhovniška služba, na podlagi katere imajo pravico in dolžnost pri bogoslužju opravljati službo bralca, razlagalca, delivca obhajila, po pravnih predpisih opravljati službo božje besede, voditi liturgične molitve, krščevati in obhajati. Poleg tega smejo pod določenimi pogoji opraviti poročni obred, 4 Cerkev 38 (2004) 4 123

6 oznanjevanje Krščanski laiki v poslanstvu oznanjevanja Vlado Pečnik, Kovor Premakniti zvrhan voz gotovo ni lahko, vendar stavim, da je še teže premakniti človeka v njegovem mišljenju. Tako je zakoreninjena miselnost, da je edini oznanjevalec v župniji»gospod župnik«, še zelo nepremakljiva in se le v lupinicah počasi lušči iz patine Cerkve. Seveda bi lahko navedli sedaj kopico besedil, ki pričajo o jasnem sporočilu Cerkve, kako je vse Božje ljudstvo poklicano v oznanjevalno delo. Začeli bi kar pri 2. vatikanskem koncilu: posebej Dogmatična konstitucija o Cerkvi, ki 4. poglavje posebej posveča laikom, pa Odlok o laiškem apostolatu, v Pastoralni konstituciji Gaudium et spes, končno pa mnoge misli povzema naš Pastoralni zbor, ki želi slediti jasni misli, da kleriki in laiki samo skupaj zmoremo uresničiti polno oznanilo evangelija, ko si v subsidiarnosti pomagamo in se dopolnjujemo. Zato je potrebno veliko narediti na področju»premikanja idej«v glavah nas duhovnikov in še prepričljiveje oznanjati vernikom njihovo poslanstvo, ki ga večkrat tako ležerno prepuščajo duhovnikom.»vsak naj izpolni svoje, potem bo lepo na svetu,«je pred kratkim zatrdil član ŽPS. Da, res, ko bi le vedel, kaj je tisto»svoje«, saj se v pogovoru z duhovniki večkrat sliši, kako bi verniki radi naredili marsikaj, za kar»niso pristojni«, duhovniki pa delamo veliko stvari, ki bi jih mirno zaupali svojim faranom. Tako bomo oboji še morali z medsebojnim pogovorom»ločevati«naloge, da bo res lahko vsak izpolnil svoje. Morda bo to naloga prihodnjega»tempiranega«leta krščanskih laikov, ki je pred nami, čeprav bo najbrž veliko prekratko, da bi zmogli ovrednotiti vse vidike, ki se nam dajejo v premislek in jih Cerkev v pisani besedi skrbno ovrednoti. Članki, ki sledijo, bodo zmogli biti kažipot za oznanjevanje vseh poklicanih, vseh kristjanov. Vsak na svoj način naj bi dal Cerkvi na voljo svoje moči, da bi se Božje kraljestvo razglašalo in bi najprej v slogi med oznanjevalci zmogli sodobni bralci evangelija, ki morda Svetega pisma nikoli ne odprejo, jasno prepoznati, kaj nam želi Jezus sporočiti. Tako katehistinja in gospodinja našteva paleto nalog in začutimo lahko, kako mnogi dobesedno»garajo«za Božje kraljestvo. Res se nemalokrat ču- dim, kako nekateri, tudi duhovniki, tarnajo, da ni pravega dela. Res ga ni, če ga človek noče videti, sicer bi se za Božje kraljestvo lahko raztrgali, če bi nas ne vezala 5. Božja zapoved. Tudi mati in oče, ki sicer kratko opišeta duhovniško poslanstvo staršev, pokažeta na številne priložnosti, po katerih vnašata v svojo družino krščanske vrednote in navade. Brez teh je družina oropana krščanskega pričevanja. Posebej skrbno pa je opisal svoje duhovniško videnje navdušen mlad duhovnik, za katerega vem, da stoji za svojimi besedami in ga imajo ljudje zelo radi. Seveda, ker se daje, izgoreva, načrtuje, izvršuje, ima rad... Počivali bomo v večnosti, prej nimamo pravice. Morda od vsega potrebujemo največ prav gorečnosti in zagnanosti, da se ne bomo ustrašili strašnih hudičevih krempljev, s katerimi je svet prikovan na čarobno moč satanovih ukan in hudobije. Molitev, delo, zaskrbljenost za duše in osebna povezanost z Jezusom nam dajejo ognja za oznanjevanje brez pridržkov. Cerkev 38 (2004) 4 137

7 STREŠNE KRITINE S TRADICIJO PRODAJA IN ZASTOPA HROVAT UB d.o.o. Krakovska cesta Domžale hrovat.ub@siol.net tel.: (01) fax: (01) GSM: (041) CSS 38/ SLO-ISSN