Orkester uglašenih glasbil. Oznanjati v moči Svetega Duha. Dolg sprehod in molitev pred Najsvetejšim. Don Turbitt 7-8. od do

Transcription

1 Julij-Avgust 2014 Leto XXV 7-8 Tiskovina Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Cena 3 Orkester uglašenih glasbil Dolg sprehod in molitev pred Najsvetejšim Butoraj 2014 Oznanjati v moči Svetega Duha Don Turbitt spet med nami od do

2 Aktualno Orkester uglašenih glasbil Srečanje in naročila papeža Frančiška članom Katoliške karizmatične prenove Papež Frančišek se je v nedeljo, 1. junija, na rimskem olimpijskem stadionu srečal z člani italijanske Katoliške karizmatične prenove (Rinnovamento nello Spirito Santo) ter predstavniki in člani duhovnega toka iz več kot 50 dežel. Pripravil: Jožef Pavlič Srečanje so pripravili Mednarodna katoliška karizmatična prenova (ICCRS), Katoliško bratstvo krovnih skupnosti in omenjena italijanska skupnost duhovnega toka. Med drugimi so se ga udeležili: predsednik ICCRS Michelle Moran, direktor ICCRS Oreste Pesare in člana sveta ICCRS za Evropo Wojciech Nowacki in Christof Hemberger. Na njem so bili tudi predstavniki slovenske Katoliške karizmatične prenove. Papežev govor je ICCRS objavila v angleškem jeziku na svoji spletni strani. Ker je izrednega pomena tudi za slovenske člane duhovnega toka, lahko bi rekli duhovni testament zanje, povzemamo najpomembnejše papeževe misli, povedane teden pred binkoštmi. Papež Frančišek se je v govoru najprej zahvalil za pesem Jezus, Gospod moj, živi, ki so jo na stadionu peli na začetku srečanja z njim. Dejal je, da je prirediteljem srečanja gotovo kdo povedal, kako mu je ta pesem ljuba, saj so jo peli pri maši, ki jo je v Buenos Airesu, ko je bil tam še nadškof, daroval za argentinske člane duhovnega toka. Tudi tokrat jo je papež, z iztegnjenimi rokami, pel z zbranimi v Rimu. Zagotovil jim je:»počutim se kot doma!«nato je prešel na tisto, kar so apostoli doživeli na binkoštni dan in je ključno za Katoliško karizmatično prenovo močno delovanje Svetega Duha. Toka milosti v Cerkvi in za Cerkev. Tistega, zaradi katerega so»karizmatiki«v velikem orkestru uglašeni kot glasbila, različna sicer, vendar enotna v tem glasbenem sestavu. Tako kot so različne karizme v Cerkvi, vendar vse v skladu s Svetim Duhom v služenju ustanovi Jezusa Kristusa. Pri tem je papež posvaril, naj nihče v Prenovi ne misli, da je pomembnejši od drugega:»nihče ne sme reči: 'Jaz sem glava.' Vi, kot vsa Cerkev, imate le eno glavo, enega Gospoda: Gospoda Jezusa. Ponovite z menoj: Kdo je glava Prenove? Gospod Jezus! To lahko rečemo z močjo, ki nam jo je dal Sveti Duh, saj nihče ne more reči 'Jezus je Gospod' brez Svetega Duha.«Papež je priznal, da mu spočetka ni bilo kaj dosti do Karizmatične prenove, je o njej in njenih članih celo dejal:»podobni so šoli sambe!«tudi ni molil tako kot karizmatiki. Pozneje, ko jih je bolje spoznal, je spremenil svoje mnenje, videl dobro, ki ga prinašajo Cerkvi. Posebej, ko ga je nekaj mesecev pred konklavom Argentinska škofovska konferenca določila za duhovnega voditelja Karizmatične prenove v Argentini.»Karizmatična prenova je velika moč služenja pri oznanjevanju evangelija, v veselju Svetega Duha. Prejeli ste Svetega Duha, ki vas je usposobil, da odkrivate Božjo ljubezen do njegovih otrok in ljubezen Besede,«je nadaljeval papež. Nato jih je spomnil, kako je pomembno, da imajo vedno pri sebi Sveto pismo, Novo zavezo, kar je bilo značilno za karizmatike v začetnem obdobju njihovega delovanja. Vprašal jih je, ali je tudi danes tako.»kolikor ni, vrnite se k prvi ljubezni, vedno nosite v svojem žepu, v torbi Božjo besedo! In iz nje kaj preberite.«(nadaljevanje na strani 6) 2

3 uvodnik PRENOVA je list Prenove v Duhu, 2014, leto XXV, št. 7-8 Odgovarja: Miodrag Kekić, e-pošta: mio.kekic@gmail.com Ureja in zbira prispevke: Marija Bukovec, Savlje 46, 1000 Ljubljana, e-pošta: marija.bukovec@siol.net Uredniški odbor: Niko Rupnik, Marjan Dvornik, Janez Cerkovnik, Majda Ganzitti, Andrej Justinek, Tanja Jenko in Marija Bukovec, častni član p. Marijan Šef Lektorira: Marjeta Žebovec Naročila revije in knjig: Društvo Prenova v Duhu, Obrežna 1, 2000 Maribor, tel.: 02/ , E-pošta: prenova.v.duhu@rkc.si Strani na internetu: Postavitev in urejanje Prenove na internetu: Helena Sernec Založila: Prenova v Duhu Tisk: Špes, grafični studio d.o.o. Izdaja: Prenova v Duhu. List izhaja enkrat mesečno. Vrednost 3,00 EUR. Letna vrednost (11 številk) znaša 20,00 EUR. Plačali jo boste s položnico, ki vam jo bomo poslali. Lahko se odločite tudi za podporno naročnino; z njo želimo zbrati denar, da bomo revijo poslali tistim, ki si je ne morejo kupiti. Naročnino na Prenovo pa lahko tudi podarite; sporočite nam svoj naslov in naslov obdarjenca! Transakcijski račun Društva Prenova v Duhu: ISSN (tiskana izdaja): , ISSN (online): Foto prva stran Klemen Čepič in zadnja stran Marjan Dvornik Dragi bratje in sestre po Kristusovem Srcu! Veselimo se, da nam je Sveti Duh podaril papeža Frančiška, ki mu ni tuj tok Katoliške karizmatične prenove, kot je znova potrdil na srečanju v Rimu, o katerem lahko berete lepo poročilo v tej številki naše revije. Njegova iskrena sporočila so prisrčna in preprosta. Namenjena so tudi nam, ki smo se tudi v Sloveniji znašli poklicani v ta nenavaden tok teh poslednjih (?) časov. Sprašujem se, kakšno posebno znamenje Božje previdnosti lahko vidimo v dejstvu, da je bil papež še kot kardinal v Argentini duhovni spremljevalec Prenove? Ali to morda preroško napoveduje neko posebno binkoštno obdobje za vso Cerkev? Ali hoče Gospod preko svojega služabnika med nami še bolj odpreti vrata za»nove binkošti«? Kakor se upravičeno lahko veselimo potrditve, ki nam jo daje sveti oče, pa si v prevelikem Modre misli Naše življenje je vaja v hrepenenju. Toliko bolj bo učinkovita ta vaja, kolikor bolj bomo trgali iz srca posvetna hrepenenja. Nekoč sem že rekel, da se je treba najprej izprazniti, če se hočemo napolniti. Poln dobrega moraš postati, zato moraš srce očistiti zla. Predstavljaj si, da te hoče Bog napolniti z medom. Če si poln kisa, kam boš dal med? Izlij, kar je v posodi, in jo očisti. Očisti jo, četudi še tako težko, čeprav moraš drgniti, da bo lahko sprejela vase kaj drugega. sv. Avguštin, škof ( ) Iz razprav o prvem Janezovem pismu navdušenju ne smemo dovoliti, da bi se obnašali kakor, da imamo Svetega Duha»v žepu«. Ne dovolimo si utvare, da smo samo zato, ker smo imeli nezasluženi privilegij okusiti novo tolažbo izlitja Svetega Duha, že kaj boljši od drugih. Ali kot mi je v hecu pred kratkim hudomušno namignil neki duhovnik: Ah, ti si ta, ki pišeš Uvodnike o Svetem Duhu, kako ravna in kako naj ravna, če še ne ve...! Ne moremo biti mi gospodarji Duha, temveč si vedno znova goreče prizadevajmo, da bi bil On naš gospodar in da bi On imel nas v oblasti. On, ki končno ostaja pri vsem čudovitem razodevanju, ki smo mu priče še vedno nedoumljiva Skrivnost. Sveti Duh naj nam pomaga odkrivati globine ljubezni Jezusovega Srca v premišljevanju Svetega pisma in v adoraciji pred VSEBINA Božje zapovedi 4»Ne imej drugih bogov poleg mene!«4 Čas dopustov Dolg sprehod in molitev pred Najsvetejšim 7 Pomen ozdravljanja za Jezusa Božje kraljestvo spremljajo znamenja in čudeži 8 Kaj lahko naredim za svoje zdravje? Paberki s časnikarskih poti in srečanj z ljudmi 9 Sveti Duh Oznanjati v moči Svetega Duha 10 Pridi in poglej BUTORAJ FOTOREPORTAŽA evharistijo, kjer je to Srce postalo kruh za nas. Sveti Duh naj nam pomaga tudi, da bomo odgovorno molili in delali za dobro naše domovine. Naj nam da zdravo pamet, da bomo prav volili, po treznem premisleku in dovolj dobro informirani. In sicer, da bomo volili samo med strankami, ki imajo v svojih programih kar najmanj točk, ki nasprotujejo družbenemu nauku Cerkve. Težko bomo namreč našli eno, ki bi bila topogledno brezhibna. Niso pa vse kar enake, to vemo, četudi bi nas nekateri radi prepričali v nasprotno in nam spet ponujajo neke nove nevtralne obraze. Zdi se, kakor da nam hoče nekdo spet prodati stari vic (za nove bedake). Tudi po lepih počitnicah prenovljena naj zaživi naša lepa Slovenija z novim upanjem, ki ga prinaša Sveti Duh! Vaš p. Mio Kekić, DJ PRIČEVANJE VIDCA JAKOVA 18 poročilo 19 OBVEStila 21

4 Božje zapovedi Foto družina Kušar Veruj v enega Boga»Ne imej drugih bogov poleg mene!«(nadaljevanje) Poleg zadnjič omenjenih grehov zoper 1. Božjo zapoved so v to zapoved vključeni tudi drugi grehi, ki uničujejo vdanost v Boga in Njegovo voljo, kot so: skušanje Boga, bogoskrunstvo in simonija. PIŠE: Niko Rupnik Skušanje Boga Skušanje Boga se dogaja tedaj, ko v besedi ali v dejanju postavljamo na preizkušnjo Njegovo dobroto in Njegovo vsemogočnost. Za lažje razumevanje naj navedem klasičen primer z začetka Jezusovega javnega delovanja, ko je hotel satan prepričati Jezusa, da bi se vrgel s templja in s tem prisilil Boga, da bi moral poseči (prim. Lk 4,9). Jezus se tega ne ustraši; nikakor ne nasede takim zvijačam, ampak mu postavi nasproti Božjo besedo, s katero kratko malo zavrne skušnjavo in se ne»pogovarja«s satanom:»ne skušaj Gospoda, svojega Boga!«(5 Mz 6,16). Če Boga skušamo, ranimo spoštovanje in zaupanje, ki ga izkazujemo Bogu kot svojemu Stvarniku in Gospodu. S skušanjem Boga namreč izražamo le svoj dvom o Njegovi ljubezni do nas, o Njegovi previdnosti in tudi o tem, da je On vsemogočen in naj Njegovo stvarstvo (seveda toliko bolj»vrhunec stvarstva«, človek) sprejme Njegovo voljo (prim. 1 Kor 10,9; 2 Mz 17,2 7; Ps 95,9). Bogoskrunstvo Bogoskrunstvo je onečaščanje, sramotno ravnanje z zakramenti, pa tudi z drugimi bogoslužnimi dejanji, osebami, stvarmi, kraji, ki so posvečeni bogoslužju in bogočastju. Bogoskrunstvo je zelo velik greh, še posebno, če v težkem grehu prejemamo npr. zakrament svete evharistije ali ga zlorabimo z namenom zasmehovanja vsega Božjega ali skrunjenjem Boga (npr. satanistični obredi). V tem zakramentu je namreč živo navzoč sam Jezus Kristus (prim. Zakonik cerkvenega prava (ZCP), kan. 1367; 1376). Simonija Simonija je kupovanje ali prodajanje duhovnih dobrin. Klasičen primer simonije imamo zapisan v Apostolskih delih (prim. Apd 8,9 24). Čarovnik Simon si je hotel kupiti duhovno oblast, ki je delovala po apostolih, apostol Peter mu odločno odgovarja:»pojdi v pogubo, ti in tvoj denar, če misliš, da si Božji dar lahko kupiš z denarjem!«(apd 8,20) Ravnal 4

5 Božje zapovedi se je po Jezusovem naročilu glede duhovnih darov:»zastonj ste prejeli, zastonj dajajte!«(mt 10,8; že prej pa tudi Iz 55,1) Bog more obdarovati človeka z raznimi duhovnimi darovi. Sta torej dar in prejemnik, ampak je obdarovanec. Z njimi naj koristi skupnosti. Njihov lastnik ali gospodar torej ni prejemnik, ampak Bog. Zakonik Cerkvenega prava pravi:»razen darov, ki jih določi pristojna oblast, ne sme služabnik za delitev zakramentov ničesar zahtevati; vedno je treba skrbeti, da ubogi zaradi revščine ne bodo ostali brez pomoči zakramentov«(zcp, kan. 848). Pristojna oblast, npr. škofovska konferenca, določi te»darove«v moči načela, da mora krščansko občestvo prispevati k vzdrževanju služabnikov Cerkve po Jezusovem načelu:»delavec je vreden svojega plačila!«(mt 10,10). Ateizem Dogmatična konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu (CS) pravi:»mnogi naši sodobniki te najbolj notranje in življenjske povezanosti z Bogom nikakor ne dojemajo ali jo celo izrecno zavračajo, tako da moremo ateizem prištevati med najbolj razširjena in resna dejstva sedanjega časa«(cs 19,1). Pod»ateizem«razumemo zelo različne pojave. Osnovna oblika ateizma je praktični materializem. Njegove ideje se oklepajo le vidnega in razumsko spoznavnega in doseženega. Omejen je torej na prostor in čas. Dalje: ateistični humanizem napačno razumeva, da je»človek sam sebi cilj, edini oblikovalec in ustvarjalec svoje lastne zgodovine«(cs 20,1). Naslednja oblika današnjega ateizma se kaže v težnji človeka, da gospodarstvo in socialo»osvobodi«vplivov religije, češ da»religija v človeku prebuja varljivo upanje na prihodnje življenje in ga s tem odvrača od graditve zemeljske družbe«(cs 19,3). Najradikalnejši ateizem pa zaničuje in zavrača obstoj Boga. To je greh proti kreposti vere (prim. Rim 1,18). Treba pa se je zavedati, da k nastanku in širjenju ateizma v veliki meri pripomoremo»verni«ljudje, ker»zaradi zanemarjanja verske vzgoje, pa tudi zaradi takega razlaganja nauka, ki spodbuja ali omogoča dvome in nesporazume, ali pa s pomanjkljivostmi svojega religioznega, moralnega ali socialnega življenja bolj zakrivajo kakor pa odkrivajo pristen obraz Boga in religije«(cs 19,3). Pogosto pa privede do ateizma tudi napačno pojmovanje človekove samostojnosti, ki se lahko stopnjuje do prepričanja, da človek povsem lahko živi in deluje, ne da bi bil kakorkoli odvisen od Boga (prim. CS 20,3). Toda»priznavanje Boga nikakor ne nasprotuje človekovemu dostojanstvu, saj ravno to dostojanstvo dobiva v Bogu svoj temelj in svojo dovršitev«(cs 21,3). Božje oznanilo, oznanjeno po Cerkvi, se popolnoma ujema z najglobljimi željami človeškega srca (prim. CS 21,7). Agnosticizem Tudi agnosticizem se pojavlja v več oblikah. V določenih oblikah agnostik ne zanika Boga. Pravzaprav agnostik predpostavlja določena transcendentna (vsepresegajoča) bitja, ki pa se ne morejo razodevati, niti o njih nihče ne more ničesar povedati. V drugih primerih pa agnostik zanika Boga, češ da ne obstaja, ker ga ni mogoče potrditi, niti ga ni mogoče zanikati. Agnostik po eni strani išče Boga, po drugi strani je do Njega brezbrižen oziroma si niti ne zastavlja bivanjskih vprašanj v zvezi z nadnaravnim obstojem. Prav tako pa tudi ne upošteva niti moralnih načel niti glasu vesti. Zato je enakovreden praktičnemu ateizmu.»ne delaj si rezane podobe! Bog prepoveduje kakršnokoli upodabljanje Njega samega s človeško roko. V Peti Mojzesovi knjigi beremo:»kajti nikakršne podobe niste videli tisti dan, ko vam je Gospod govoril na Horebu iz srede ognja. Ne spridite se in si ne delajte rezane podobe v obliki kakršnega koli kipa«(5 Mz 4,15 16). Izraelu... oblika današnjega ateizma se absolutno vse presega. se je razodel Bog, ki kaže v težnji»on je vse.«obenem pa človeka, da gospodarstvo in socialo je»večji kot vsa Njegova dela«(sir 43,27 28). Bog sam je»izvir vse ustvarjene lepote«(mdr 13,3).»osvobodi«vplivov religije, češ da Vendar pa je že v Stari»religija v človeku zavezi Bog določil, da se prebuja varljivo sme postavljati podobe, ki bi mogle kot simbolično znamenje voditi k upanje na prihodnje življenje in ga s tem odrešenju po učlovečeni odvrača od graditve Besedi. Tako govori o zemeljske družbe... tem simbolika bronaste kače (prim. 4 Mz 21,4 9; Mdr 16,5 14; Jn 3,14 15) pa tudi simbolika skrinje zaveze in kerubov (prim. 2 Mz 25,10 22; 1 Kr 6,23 28, 7,23 26). S tem pa, ko je Božji Sin postal človek, je»uvedel«tudi pomen podob. In ker se je cerkveni zbor v Niceji (l. 787) opiral na skrivnost učlovečene Božje Besede, je tudi potrdil upravičenost čaščenja podob. Tako krščansko čaščenje podob ni v nasprotju s prvo zapovedjo, ki prepoveduje malikovanje, ampak določa, da»kdorkoli časti podobo, časti v njej osebo, ki je naslikana«(2. nicejski koncil: DS 601; prim. 2. vatikanski koncil: B 126; C 67). Ko častimo svete osebe v podobah, izražamo spoštljivo čaščenje, ne gre pa za najvišje češčenje, ki gre edinemu Bogu. 5

6 Aktualno Orkester uglašenih glasbil (nadaljevanje s strani 2) Opozoril ji je, naj bodo posebej pozorni, da ne bodo izgubljali svobode, ki jim jo je dal in jo daje Sveti Duh. Da ne bodo, na kar jih je že opozoril p. Raniero Cantalamessa, pretirano poudarjali pomen organizacije.»organizacijo potrebujete, vendar ne izgubite milosti Božjega vodenja,«jim je dejal papež. Svobode delovanja v Svetem Duhu, ki jih varuje pred preračunavanjem in nadziranjem vsega, jih razsvetljuje in vodi tja, kamor On hoče. Kajti»On dobro ve, kaj potrebujete v vsaki starosti in v vsakem trenutku.«podarja vam»skrivnost no preobilje«. Papež jih je posvaril tudi pred nevarnostjo, da bi postali»nadzorniki«božje milosti.»pogosto postajajo voditelji (raje imam oznako 'služabniki') nekaterih skupin ali skupnosti, mogoče ne da bi to sami hoteli, upravitelji milosti, odločajo, kdo lahko prejme molitev za izlitje ali krst v Duhu in kdo ne. Če kdo tako dela, vas opozarjam, naj tega ne počne več. Vi ste delitelji Božje milosti, ne nadzorniki! Ne bodite carinski urad Svetega Duha!«Papež Frančišek je s tem v zvezi omenil tako imenovane Mechelenske (Malinske) dokumente. Prvi ima naslov: Teološke in pastoralne smernice, drugi: Karizmatična prenova in ekumenizem (napisal ga je kardinal Suenens), tretji pa: Karizmatična prenova in služenje človeku (napisala sta ga kardinal Suenens in brazilski škof Helder Camara).»Vaša naloga je evangelizacija, duhovni ekumenizem, skrb za siromašne ljudi in ljudi v stiski ter gostoljubnost do ljudi na robu družbe. Vse to na temelju češčenja. Prenova je bila ustanovljena zaradi čaščenja Boga!«je bil odločen papež. Zatem je dejal, da so mu prireditelji srečanja naročili, naj na njem pove, kaj sam pričakuje od zbranih članov Katoliške karizmatične prenove. Odgovoril jim je, da najprej»spreobrnjenje iz ljubezni do Jezusa, ki spreminja življenje in omogoča, da kristjan postane priča Božje ljubezni. Cerkev pričakuje to pričevanje krščanskega življenja, Sveti Duh pa nam pomaga, da živimo sveto v skladnosti z evangelijem. Od vas pričakujem, da delite z vsemi v Cerkvi milost krsta v Svetem Duhu. Evangelizacijo z Božjo besedo, ki oznanja, da Jezus živi in ljubi vse ljudi. Pričevanje duhovnega ekumenizma z vsemi brati in sestrami drugih Cerkva in krščanskih skupnosti, ki verujejo v Jezusa Gospoda in Odrešenika. Da ostanete združeni v ljubezni, ki nam jo Gospod Jezus naroča do vseh ljudi, in v molitvi k Svetemu Duhu, da bo prišlo do te edinosti, potrebne za evangelizacijo v Jezusovem imenu. Zapomnite si, da je 'Karizmatična prenova po svoji naravi ekumenska Katoliška prenova se veseli tega, da Sveti Duh deluje v drugih Cerkvah'«. (1 Mechelen 5,3) Papež je zbrane nato pozval:»bodite blizu siromašnim, ljudem v stiski, ko se dotikate njihovega mesa se dotikate Jezusovega / /. Prizadevajte si za edinost v Prenovi, kajti edinost prihaja od Svetega Duha, je rojena v edinosti Svete Trojice. Od koga prihaja delitev? Od hudega duha. Izogibajte se notranjim borbam. Te ne smejo biti med vami!«na koncu jih je sveti oče še enkrat povabil, naj častijo Jezusa, kajti to je zapisano v samem temelju, ustanovitvi Prenove; prizadevajo naj si za»svetost v novem življenju v Svetem Duhu«, drugim delijo njegove milosti, pri tem pa se izogibajo nevarnosti pretiranega poudarjanja organizacije.»pojdite evangelizirat, oznanjat evangelij na ulice. Spomnite se, da je bila Cerkev rojena na binkoštno jutro, za to, da 'gre naprej',«je nazadnje naročil papež, obenem pa se je že razveselil praznovanja velikega jubileja Katoliške karizmatične prenove na binkošti 2017 na Trgu sv. Petra v Rimu. Papež je za vse navzoče zmolil tudi posebno molitev ter kleče (kakšna ponižnost!) prosil za molitev zase (bila je to enkratna molitev v jezikih!), pa tudi, naj pride Sveti Duh na vse navzoče:»gospod, poskrbi za svoje ljudstvo v pričakovanju Svetega Duha, za mlade ljudi, družine, otroke, bolne, duhovnike, posvečene može in žene, škofe, za vse. Nakloni nam sveto omamo Duha, ki nam omogoča govoriti vse jezike, jezike ljubezni, da bomo vedno blizu bratom in sestram, ki nas potrebujejo. Uči nas, da se ne bomo borili sami med seboj za posebni kos moči; uči nas skromnosti; uči nas, da bomo bolj ljubili Cerkev kot svojo stranko, naše notranje 'razprtije'; uči nas, da bomo odprtega srca za prejem Duha. Pošlji svojega duha, Gospod, nad nas! Amen.«Papež je na srečanju pozdravil zbrane člane Katoliške karizmatične prenove tudi po skupinah: duhovnike, mlade, družine, invalide in ostarele. Duhovnike je povabil, naj bodo»odprti za Jezusa in do ljudi«. Mlade, naj ne»hranijo svoje mladosti zase«, marveč»gredo naprej«; to je, naj pomagajo, da bodo tudi drugi spoznali Jezusa. Družinam, naj v njih»jezus raste v medsebojni ljubezni zakoncev in teh do otrok«. Družinam je zaželel posebnega blagoslova in moči, da se bodo mogle upreti skušnjavam hudega duha, premagati vse krize in težave, kajti»hudi duh jih hoče uničiti«. Invalidom, trpečim in bolnim je zaželel, naj skupaj z Jezusom pogumno nosijo svoj križ; moč za to jim bo dajal Križani. Ostarelim je zagotovil, kako so pomembni pri pomoči mladim in prenašanju svojih bogatih življenjskih izkušenj in modrih nasvetov nanje. Zaželel je:»naj nam Gospod vedno daje modrih starejših ljudi!«tistih, ki»ohranjajo spomin naših ljudi, spomin Cerkve«, pa tudi vedo»smisel veselja«.»učimo se od njih,«je v duhu sporočila Pisma Hebrejcem naročil papež. 6

7 Čas dopustov Pred bližajočimi se počitniškimi dnevi mi ne gre iz glave misel, ki mi jo je v Repnjah povedal eden izmed urednikov mednarodne katoliške revije Communio, ko sem ga vprašal, kje črpa moč za svoje obilno in zahtevno delo. V duhu in po zgledu prof. dr. Antona Strleta, kandidata za blaženega, mi je kratko in jedrnato odgovoril:»na dolgem sprehodu in v molitvi pred tabernakljem.«ob tem je priznal:»če bi še več molil, bi še več naredil.«razpoloženje in duha skupnosti. Resnično občestvo. Na visoki ravni, kakršne nismo bili vajeni v komunistični Jugoslaviji, tudi v politično zdraharski Sloveniji ne. Ko ti nasproti pri kosilu sedi pomožni škof iz Lyona Jean-Pierre Batut, s čigar obraza žari sreča Božjega moža, umirjenost 60-letnega duhovnika, odprtost, preprostost in veselje papeža Frančiška.»Gospod, pošlji nam takšnega duhovnika za škofa!«se mi nehote utrne prošnja. Moža, pri katerem je videti, da živi zdravo, predvsem pa žari od duhovnega zdravja, ki ga zajema iz studencev milosti na kolenih pred tabernakljem. Na tistem kraju, kjer sta največ za človeštvo izmolila nova svetnika kar so uredniki Communia, gotovo ne, saj tudi nimam sposobnosti za kaj takega, vendar kaj malega pa že lahko. Tudi tistega pomembnega, kar mi je naročil lyonski pomožni škof:»evangeliziraj s pisanjem!«in onega, kar sem začutil v Repnjah: da je zelo pomembno, v kakšnem okolju se človek giblje. Člani duhovnega toka to dobro vemo. Če v ustvarjalnem, dialoško odprtem in do vsakogar spoštljivem občestvu, kakršnega sem začutil na srečanju Communia, potem lahko duhovno rasteš, napreduješ in zoriš, sicer si v veliki nevarnosti, da ob skušnjavah sveta toneš kloneš. Zato tudi na počitnicah, na dopustu: Navzgor! Do novih višin! Z dolgimi Dolg sprehod in molitev pred Najsvetejšim foto Veronika Rijavec PIŠE: Jožef Pavlič Vedno bolj premišljujem, kako prav ima in kako bi se moral tudi sam tega držati. Bolj skrbeti za svoje telesno zdravje tudi z občasnimi dolgimi sprehodi ali kako drugače, predvsem pa pogosteje iskati moč in navdih za svoje delo v molitvi pred Najsvetejšim. Potem bi šlo vse laže, hitreje in tudi uspešnejše kot pa, kar si želim sam od sebe, iz svoje volje; ko menim, da mora biti tako. Božja logika je čisto drugačna. Kakšna, sem spoznaval tudi na svetovnem srečanju Communia v Sloveniji, kjer se je zbral»cvet«urednikov, piscev in prevajalcev te revije. Občudoval sem njihovo znanje, uporabljanje zelo zapletenih teoloških pojmov v najrazličnejših jezikih tako, kot bi če se neposrečeno izrazim, prestavljal v različne hitrosti pri vožnji z avtomobilom, kulturo nastopa, tudi smisel za šalo, humor, predvsem pa bratsko ubranost, papeža Janez Dobri in Janez Pavel II. Na kraju, na katerem je prav, da se ustavimo tudi mi v času počitnic, dopustov, letovanja. Mogoče združenem z letovanjem v skupini, občestvu, duhovnem gibanju, ko je zraven tudi duhovnik, ki vsako jutro daruje mašo, da se dan začne in konča z Gospodom. Drugače je lahko vsega vmes in v njem, a nazadnje nič pravega, takšnega, ki bi zares nasitilo duha, bi se telo resnično odpočilo od naporov, bi človek prišel svež in poln novih moči domov. Marsikdo pride tako»zdelan«, da bi bilo najbolje, da bi še enkrat obrnil in šel na pravi dopust. Zame vsekakor z mašo, obiskom cerkve (ali več cerkva) v kraju, kjer sem, srečanjem s krajevnim duhovnikom, pogovorom z vernimi ljudmi, ki mi jih Božja previdnost privede na pot, predvsem pa poglobitvijo vase, kje sem, kam grem in kaj sploh hočem narediti, doseči v življenju. Tega, sprehodi in zaupno molitvijo pred tabernakljem. Tam bomo našli prave odgovore in rešitve zase, svoje najbližje, Slovenijo in svet. 7

8 Pomen ozdravljanja za Jezusa Ozdravljenja so bistveni del krščanstva. Tudi če znotraj karizmatičnih vrst to poudarjamo, mislim, da še premalo. Za Jezusa je bilo to nekaj bistvenega. Za to je bil pripravljen dati celo življenje. A smo tudi mi tako goreči, se tako na eni strani zavzamemo za službo ozdravljenja in na drugi strani, koliko se res konkretno dajemo na razpolago, da bi Bog tudi po nas ozdravljal in tako mogočno deloval? O tej temi želim nekoliko več spregovoriti. Božje kralje spremljajo znamenja in PIŠE: Damjan Mlinarič Grška beseda sozein pomeni tako ozdravljati kot tudi rešiti. V Novi zavezi pa se uporabljata še dva druga grška izraza za ozdravljanje, in sicer iasthai (ozdraviti, skrbeti) in therapeuein (spoštovati, zdraviti) (Doctrinal Commission of ICCRS, 23). Therapeuein se v evangelijih pojavlja 36-krat, iasthai pa 19-krat. To pomeni, da je bolj poudarjeno skrbeti kot pa ozdraviti. Pogostejši pomen za therapeuein je spoštovati kakor pa ozdraviti. So pa v evangelijih mnogi odlomki, kjer kontekst pokaže, da se theraupein nanaša na učinkovit postopek (zdravljenje), kar se lahko prevede z»ozdraviti«(vanhoye 2003, 35 36). Že samo ime Jezus izraža svoj poseben pomen. Jezus pomeni Bog, ki rešuje, oz. Bog, ki ozdravlja, in to je tudi njegova glavna dejavnost, saj ime Hebrejcem pomeni, kakšno je človekovo glavno poslanstvo. V Mt 1,21 lahko zasledimo, da je Bog sam naročil, da naj bo Jezusu tako ime. V Lukovem evangeliju beremo, da je bil Jezus najprej maziljen s Svetim Duhom, kar mu je dalo moč za njegovo poslanstvo, da je ozdravljal bolnike in izganjal hude duhove. S temi dejanji je tudi pokazal, da je on dolgo pričakovani mesija. In to je dobra novica, evangelij. Novica zato, ker se dogaja zdaj, in dobra, ker dobro zmaguje nad slabim. V evangelijih znova in znova beremo, kaj je Jezus delal, in tudi, kaj je storil. Ni samo govoril o ozdravljenjih in osvobajanjih, ampak je to tudi dejansko izvrševal (MacNutt 2008, 42 45). Ozdravljanje je nekaj osrednjega v Jezusovem življenju. Čas Njegovega javnega delovanja je bil omejen na tri leta, verjetno je trajal še manj. In v tem času je, kot lahko beremo, ozdravljal in izganjal hude duhove. Ko ga je Herod iskal, da bi ga ubil, je Jezus rekel, da mora izganjati hude duhove in ozdravljati (Lk 13,32 33). Ko ni oznanjal z besedo, je ozdravljal, in to posameznike. To je bila njegova prioriteta. Kaj bi Jezus foto David Harii porekel na morebitni očitek, da je toliko časa porabil za potrebe posameznika, medtem ko pa je trpeči svet čakal na njegovo poglobljeno učenje? (MacNutt 2008, 45 47). Nenazadnje: Jezus je bil pripravljen celo umreti za to, da je ozdravljal. Ozdravljal je na soboto (Mr 3,1 6; Lk 14,1 6; Jn 5,1 18; Jn 9,1 41) dan, ko se po Postavi ni smelo delati. Ortodoksni Judje so bili raje pripravljeni umreti kot pa prelomiti postavo. Zakaj potem Jezus krši zakon in si nakoplje smrt? Zakaj ni ozdravljal kateri drug dan? Očitno to pomeni, da je hotel pokazati Judom, da je njihova legalistična razlaga postave zmotna, saj je Jezus ljubil Očetovo postavo in delal samo to, kar želi Oče. Za Jezusa je torej ozdravljenje stvar življenja in smrti. Hotel je pokazati, da je Bog Abba, tisti, ki želi usmiljenja, in ne žrtve (Mt 9,13). Jezusova služba ozdravljanja je povezana z njegovim življenjem, trpljenjem, smrtjo in vstajenjem.»po njegovih ranah smo bili ozdravljeni«(iz 53,5). Pripravljen je bil umreti, da lahko ozdravlja, da nam pokaže pravo pot, pot ljubezni in miru. To je verjetno tudi primarni razlog, zakaj so ga ubili, ker je bil, kot vemo, uradno ubit zato, ker se je delal Boga (MacNutt 2008, 48 52). Z Jezusom je prišlo tudi Božje kraljestvo, s čimer tem se je začelo uničevati satanovo kraljestvo. Božje kraljestvo spremljajo znamenja in čudeži (Mt 24,24), med katerimi so tudi ozdravljenja (MacNutt 2008, 53 56). Ozdravljenja so znamenja, ker razkrivajo Jezusovo mesijansko poslanst vo in kažejo na njegovo božansko moč, na Njegovo ljubezen in sočutje do trpečega ljudstva ter na Njegovo dokončno zmago nad zlom. Čudeži pa so ozdravljenja zato, ker nas vabijo, da odgovorimo nanje z zahvalo, slavljenjem in hvaležnostjo (Lk 13,13). Dajo pa nam evangeliji jasno vedeti, da se ozdravljenja ne končajo sama v sebi, ampak da je ozdravljenje dokončano takrat, ko pripelje vernika v odnos z Jezusom, v katerem je On prepoznan in čaščen za to, kar je (Lk 17,11 19; Mr 10,52) (Doctrinal Commission of 8

9 Kaj lahko naredim za svoje zdravje? stvo Paberki s časnikarskih poti in srečanj z ljudmi čudeži ICCRS 2007, 23 24). Na kratko lahko rečemo, da so ozdravljenja integralni del Jezusovega javnega delovanja in so neločljivo povezana z razglašanjem evangelija (Vanhoye 2003, 35). Popolno ozdravljenje (odrešenje) celotnega človeka, telesa, duše in duha, pa bo seveda ob drugem Kristusovem prihodu, ki mu bo sledilo vstajenje mesa (Rim 8,18 23; 2 Kor 4,16 18). Tako je napak pričakovati, da bo Jezus ozdravil vsako bolezen in slabost v tem življenju. Jezus ni naročil, naj samo ozdravljamo bolne, ampak naj jih tudi obiskujemo (Mt 25,36). V Novi zavezi obstajajo tudi primeri, ko bolezni ostanejo, vsaj za nekaj časa, kljub karizmam ozdravljanja, ki so dane apostolom (Gal 4,13; Fil 2,26 27; 2 Tim 4,20) (Doctrinal Commission of ICCRS 2007, 26). Vabim torej, da bi res z vso odgovornostjo prevzeli to nalogo, ki nam jo je kot kristjanom zaupal Jezus in bi se tako prek nas in po nas, Gospod dotikal ljudje tudi po službi ozdravljenja in bi tako mnoge pripeljali k Jezusu. Hkrati pa bi tudi naša vera rastla in se krepila, bi res spoznavali Boga, Njegovo sočutnost in ljubezen. Zdravje je božji dar. Zanj kot za vse božje darove velja, da lahko veliko sami naredimo zanj. Kako? Da živimo zdravo! Ne zadošča le, da smo naročeni na revijo Zdravje, so na naši knjižni polici številni priročniki za zdravo življenje, publikacije, kako na hitro shujšati ali ohraniti vitko linijo, s katero se poleti postavljamo na plaži, prisegamo na učinkovitost nemesnih živil, raznih masaž, kopeli in še veliko drugega, s čimer nam strežejo trgovci, v bistvu pa iz nas izvabljajo le denarce. Veliko manj bi stalo, le kakšne planinske ali pohodne čevlje in tekaške copate več bi potrebovali, če bi si vsak dan, ob koncu tedna pa malo več, vzeli čas za sprehod, tek in hojo v gore. Slovenija nam v tem pogledu ponuja idealne možnosti. Hvala Bogu in pameti»prebujenih«narodnjakov, da to počne vedno več rojakov. Pa ne zaradi lovorovih vencev in slave zmagovalca na katerem od maratonov, marveč najprej zaradi osnovne skrbi za zdravje. Kakšne? Znani cerkljanski zdravnik Joža Bohinc, ki je učakal skoraj sto let, mi je, ko sem ga povprašal, kaj je pomembno za dolgo življenje, kakšno hrano naj uživam, jedrnato odgovoril:»mešano. Tudi svinjsko meso. Svinjska mast je lahko bolj zdrava, kot pa bogve kako pridelano olje. Najprej bova pa enega spila!«in sva ga.»ta pravega,«domačega.»ta ti ne bo škodoval,«mi je zagotovil zdravnik Bohinc. In mi res ni. Po resnici povedano, bolj mi je»škodovalo«, da kdaj nisem spil šilca pristnega sadjevca, ko sem bil prepoten, me je stresalo od mraza, sem bil nahoden, kot pa če bi ga spil. Moj»šef«ga je pri pogostitvi pozimi na dvorišču na Krekovem trgu 1 v Ljubljani po eni izmed velikih cerkvenih slovesnosti, sam pa ne zaradi posta (v tem času ne uživam nobenih alkoholnih pijač), pa je bil pozneje le malo nahoden, sam pa sem staknil takšno virozo, da si cel mesec nisem opomogel. Še bolj znan zdravnik Avgust Mencinger, h kateremu sem hodil na gastroskopijo, dokler je še delal v jeseniški bolnišnici, mi je svetoval, naj vsak dan spijem kozarec dobrega rdečega vina, sem in tja pa kakšno malo merico žganja. Dejal mi je celo, da je pivo bolj zdravo kot sadni sokovi, ki jih tako priporočajo. Kdor dobro pogleda nalepko, kaj vse je v njih, se bo strinjal. Koliko kemije! Nekoč sem, ko me je nekdanji komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlič pri večernem pogovoru skoraj silil, naj pokušam sokove domačega proizvajalca (nazadnje sem jih spil blizu litra), videl, kako nezdravo lahko učinkujejo ti sokovi. Ponoči me je zvijalo, da je bilo kaj, naslednjega dne je v stranišču smrdelo huje, kot če bi odprl greznico. Pred leti mi je moj nekdanji»šef«janez Gril predstavil»slavno sorodnico«pulmologinjo. Skrb za zdravje in novinarski firbec sta me spodbodla, da sem jo šel vprašat:»ko ste že tako slavna, ali vas lahko vprašam, kaj je pomembno za zdravje?«odgovor je bil v treh besedah:»prehrana in gibanje.«duhovnik Milan Knep, s katerim sva se kot malosemeniščnika»dajala«pod košem na Trubarjevi cesti 80 v Ljubljani, mi je pred dnevi na isto vprašanje (velja za starejšo generacijo) zatrdil: ohranitev mišične mase, socialno okolje in mišljenje. Prvo z delom, športom in rekreacijo, drugo z vključevanjem v dejavnosti na župnijski in občinski ravni, tretje z branjem, pisanjem, javnimi nastopi. Torej ne z zapiranjem vase, učkanjem in ajčkanjem v domačem zakotju, marveč ven iz njega v»areno življenja«. Najbolje tako, kot mi je nedavno odgovoril Anton Štrukelj, ko sem ga ob svetovnem srečanju urednikov revije Communio vprašal, kako zmore prenesti toliko odgovornosti:»z dolgimi sprehodi in molitvijo pred tabernakljem.«prevajalec Janez Zupet je dodal še eno pomembno stvar:»z dovolj spanja!«tistim, na kar me je opozarjal moj nekdanji časnikarski»sosed«na Družini Jože Zadravec:»Novinar mora dosti spati!«tega pa časnikarji tako nikoli ne počnemo. Jože Pavlič Foto Klemen Lajevec 9

10 Sveti Duh Oznanjati v moči Svetega Duha PIŠE: p. Mio Kekić, DJ Medtem ko Matej in Marko bolj karizmatično pojmujeta Svetega Duha kot Božjo moč, ki dela ljudi (sodnike, preroke, Jezusa in apostole...) sposobne opravljati čudežna dela, večja od naravnih človeških zmožnosti (npr. izganjati demone), pa Luka na Svetega Duha in njegovo vlogo v razmerju do Cerkve gleda drugače. Po Luku (tako v njegovem evangeliju kot v Apd) je prednostna dejavnost Svetega Duha, da navdihuje preroški govor. Duh je sila, ki omogoča govoriti v imenu Boga in z Božjo oblastjo. Ko ga je pri krstu mazilil, je Duh Jezusu dal predvsem eno moč: Da prinese blagovest ubogim, to je, da bi evangeliziral (prim. Lk 4,14.18). Kar se zgodi na začetku Jezusovega mesijanskega poslanstva, se je ponovilo s Cerkvijo na začetku njenega poslanstva. Binkošti so v Apostolskih delih prav to, kar je Jezusov krst v evangeliju. Duh predvsem usposablja Cerkev, da bi mogla pogumno oznanjati Kristusa svetu: Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče. (Apd 1,8) Duh in Beseda Kar je veljalo za prvo Cerkev, velja tudi za nas danes. Potrebujemo Duha preroštva, da bi prek veselega oznanila privedli ljudi nazaj k Bogu. To se ne more zgoditi, če Kristusa oznanjamo zgolj kot nauk, ne pa v Svetem Duhu. Besedo neučinkovito oznanjamo, če jo oznanjamo od zunaj, tako da stojimo zunaj njenega območja delovanja kot neprizadeti od nje. Bistveno drugače pa je, če stojimo znotraj Besede, pod njenim skrivnostnim dosegom, tako da nas giblje, da črpamo iz nje moč in oblast. Sveti Peter je imenoval tako oznanjevanje kakor Božje besede (1 Pt 4,11). Dogaja se kakor v trenutku, ko je bila Božja beseda prvič zapisana, to je ob svetopisemskem navdihu: Ljudje, nošeni od Svetega Duha, so govorili v imenu Boga/iz Boga (2 Pt 1,21). Tako se je zgodilo tudi na binkoštni dan, ko je tak govor presunil srca, da se jih je kar tri tisoč spreobrnilo. Poleg tega, da se naš govor bistveno razlikuje od tega, ki ga uporablja svet po svoji vsebini, se mora razlikovati tudi po moči ali počelu, ki ga oživlja. Ko oznanjamo Njegovo besedo, ne gre pri tem le za besedo, ki govori o Bogu, ampak je to tudi beseda Boga, ki govori. On ni le njen predmet, ampak tudi njen nosilec (subjekt). Ker ni ločena od njega, vzeta iz knjig, da bi izgubila stik s svojim izvirom, ostaja živa in dejavna (Heb 4,12). Kar pa odloča o tem, ali je neka beseda, neki govor živa Božja beseda ali ne, je prav Sveti Duh, ki je Božji dih. Tako kot lahko samo o tisti besedi rečem, da je moja živa beseda, ki jo jaz na glas izgovorim in jo moj dih potisne kot zvočni signal prek zraka do ušes mojih poslušalcev, velja to za Božjo besedo. Živa Božja beseda je tista, ki jo nosi, potiska, dela zaznavno in dejavno Božji dih, ki je Sveti Duh. Tak je tudi prvotni pomen izraza Božji Duh, še posebej pri prerokih: življenjski dih Boga, ki oživlja in dela učinkovito Njegovo besedo. Božji Duh je povezan z Božjo besedo, saj Bog ustvarja z duhom ali dihom svojih ust: Z Gospodovo besedo so bila narejena nebesa, z dihom njegovih ust vsa njihova vojska. (Ps 33,6) V Novi zavezi se ta vez razodeva v skrivnosti vzajemnega odnosa med Sinom Besedo in Duhom. O Svetem Duhu je rečeno, da ne bo govoril sam od sebe, da bo jemal iz tega, kar pripada Sinu in ga oznanjal (prim. Jn 16,13 14). Oznanjal bo Sina, oz. njegove besede, njega, ki je Beseda od Očeta. Ko Dragi bratje in sestre, vabim vas, da skupaj premišljujemo o vlogi Svetega Duha v našem oznanjevanju ob šesti meditaciji p. Raniera Cantalamesse v njegovi knjigi Sveti Duh in binkošti (Ljubljana: Slovenska kapucinska provinca, 2006). Naslov meditacije je Prejeli boste moč Svetega Duha, Binkošti po Luku in Duh preroštva. jaz govorim, moj dih tako rekoč vzame iz mojega uma in srca mojo misel ali besedo in jo ponese k človeku, ki me posluša. Podobno počne Sveti Duh z Besedo, ki se je oblikovala v Očetovem osrčju, ki je Jezus. Tako kot mojo besedo lahko oživlja samo moj dih in ne dih koga drugega, tako lahko Božjo besedo oživlja samo Božji dih, ki je Sveti Duh. Tako preprosta a tako daljnosežna resnica. Razodeva nam osnovni zakon vsake evangelizacije. Posebno Lukovo sporočilo torej in njegov najbolj poseben prispevek k velikemu razodetju o Svetem Duhu je spoznanje, da je Duh tisti, ki je podelil moč Jezusovemu oznanjevanju. Ko je Jezus govoril, se je vedno nekaj dogajalo: slepi so spregledali, hromi shodili, morje se je pomirilo, demoni so bežali, itd. Podobno nato Luka pokaže v Apostolskih delih zakone in stalnice Cerkve, njeno večno naravo. Ko so apostoli vprašali Jezusa, če bo sedaj obnovil izraelsko kraljestvo, jim je Jezus odgovoril, da bodo prejeli moč Svetega Duha in bodo njegove priče (prim. Apd 1,7 8). Zdi se, kakor bi jim hotel reči: Glejte, kako pride Božje kraljestvo: Sveti Duh pride na vas, naredi vas sposobne tega, da pričujete zame, in to je Božje kraljestvo, ki pride. Pridigarska služba Moč Svetega Duha je tudi edini odgovor na vprašanje kako je mogoče, da je krščanstvo v prvih stoletjih lahko 10

11 Sveti Duh pritegnilo toliko ljudi, ko je bilo vendar prisotnih toliko drugih bolj mikavnih religijskih ponudb, sâmo je pa lahko ponudilo le zelo neprivlačne perspektive kot sta križanje in preganjanje. Izkustvo Svetega Duha v molitvah, krstu in liturgiji ter v pričevanju do mučeništva je Cerkev vodilo, da je razumela božansko naravo njenega notranjega Tolažnika. Tudi tu velja dajati prednost izkustvu pred teorijo. Tudi danes obstaja tveganje, da bi izhajali iz ideje Duha in ne bi nikoli prišli do Njegove resničnosti. Še vedno se namreč večini v Cerkvi zdi, da je teologija pred službo pridiganja (oznanila Besede), ki naj bi bilo samo poljudno razlaganje bolj abstraktnega doktrinalnega nauka. V resnici pa je pridiganje sam doktrinalni nauk, v svoji najvišji obliki. Kar je držalo za pridiganje apostolov, drži tudi za pridiganje tistih, ki so jim sledili v Cerkvi: za cerkvene očete, cerkvene učitelje in za pastirje našega časa. Poslanstvu pridiganja v Cerkvi mora biti teologija podrejena (tako zatrjujeta dva velika sodobna teologa Henri de Lubac in H. U. von Balthasar). Isto velja za liturgijo (zakramentalno življenje), ki ima svoje pravo mesto šele za pridiganjem. To naj bi srca ljudi privedlo k odločitvi za Jezusa, ki se nato nadaljuje v zakramentalnem življenju. Podobno je dajal prednost pridiganju tudi Pavel, ki se je imel za poslanega pridigati (oznanjati evangelij) in ne krščevati (1Kor 1,17). Da ima pridiganje res prednost in svoje pomembno mesto v krščanstvu vidimo tudi po alarmantnem pojavu prehajanja katoličanov v druge Cerkve ali celo fundamentalistične krščanske ločine. Tam jih velikokrat pritegne temeljna (»fundamentalna«), preprosta beseda, ki jih vodi predvsem v stik z Jezusovo osebo in k osebnemu spreobrnjenju. Seveda pa žal tam ne bodo mogli dobiti tiste polnosti vere in sredstev za odrešenje kot jih lahko samo v katoliški Cerkvi. Ne moremo jih zadržati v katoliški Cerkvi samo s poučevanjem, saj povečini že živijo daleč od Cerkve in z njo nimajo več resničnega stika. Ne pomaga torej samo svarjenje pred protestanti ali še slabše, da bi odpravili vsak ekumenski dialog z njimi. V Katoliški cerkvi je treba na katoliški način, obogaten z vsem velikanskim zakladom izkušnje in nauka izročila ponuditi oznanilo, ki bo imelo enako moč in bistvenost, kakršno najdejo drugje, hkrati pa bo imelo še jamstvo pristnosti in celovitosti, ki ga lahko daje samo veliko izročilo Cerkve. Oznanilo, ki se prav kakor Jezusovo in apostolov ne bo začelo z dolžnostmi in z zapovedmi, ampak z Božjim darom in milostjo. Ne s tem, kar mora delati človek, ampak s tem, kar je za nas že storil Bog. Oznanjati evangelij v Svetem Duhu Še nek nauk prihaja iz Lukove pripovedi o binkoštih in delovanju Svetega Duha v Cerkvi. Ugotoviti moramo namreč, da ni dovolj, če prenovimo vsebine, oblike, slog evangelizacije in če vanjo vključimo tudi laike. Odločilno je samo, ali je oznanilo posredovano»v moči Svetega Duha«ali brez nje. Kot je nekoč že jasno zapisal apostol Pavel:»Moja beseda in moje oznanilo nista bila v prepričevalnih besedah modrosti, temveč sta se izkazala Duh in moč, zato da vaša vera ne bi temeljila na človeški modrosti, ampak na Božji moči.«(1kor 2,4 5). Apostoli so tisti, ki so»po Svetem Duhu, poslanem iz nebes«prvim skupnostim oznanili evangelij (1 Pt 1,12). Evangelij je torej vsebina oznanila, Sveti Duh pa je njegova metoda, pot ali način, delujoče počelo oznanjevanja. On je, ki naj bi govoril v nas (Mt 10,20) in bo»usta in modrost, kateri vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli kljubovati ali ji ugovarjati«(lk 21,15). On je tudi pretresel srca ljudi po Petrovem govoru na binkošti (Apd 2). On je torej»glavni nosilec delovanja«evangelizacije kot ga je označil papež Pavel VI. (Apostolska spodbuda O evangelizaciji današnjega sveta, Ljubljana 1976, št. 75). Ko si torej želimo drugim oznanjati Božjo Besedo, si moramo zagotoviti, da je Sveti Duh z nami, oz. predvsem, da smo mi z Njim. Kako naj to dosegamo? Prvo sredstvo za to, ki nam ga predlaga Sveto pismo, je molitev. Potrebno je enodušno vztrajati v molitvi (Apd 1), ali kot pravi Jezus, da Oče daje Svetega Duha»tistim, ki ga prosijo«(lk 11,13). Drugo sredstvo, prav tako pomembno, je poslušnost Svetemu Duhu, predvsem v smislu podreditve in sprejetja Božje volje. Bog namreč daje Svetega Duha»njim, ki so mu pokorni«(apd 5,32). Bog daje svojo moč, svojo oblast tistim, ki prav do konca sprejemajo njegovo voljo in niso navezani na lastno voljo. In tretje sredstvo je končno ljubezen do tistih, h katerim smo poklicani, da jim oznanimo evangelij. Oznanjevalec mora, če hoče biti učinkovit, vstopiti v Božjo ljubezen do ljudi, katerim oznanja. Bog vendar ljubi ljudi in jih hoče rešiti, ne pa obsoditi (prim. Jn 3,16). Jezusa lahko posredujemo samo po ljubezni, ne na način obsojanja, skoraj kakor da bi ga zagnali zoper ljudi. S tem bi sprevrgli sam smisel evangelija. Včasih se lahko tudi nam zgodi kot Jonu, ki je šel pridigat Ninivljanom, a jih ni maral. Bog si je moral bolj prizadevati za to, da bi spreobrnil njega, kakor pa nje. Zelo koristno in zdravo je končno, da se še preden drugim oznanjamo, zberemo in vprašamo: toda ali jaz ljubim te ljudi tako, kakor jih ljubi Bog? Domača naloga: sam zase in v molitveni skupini, skupaj z drugimi, preberi počasi o nastali»krizi evangelizacije«v Apd 4. Predvsem bodi pozoren na sledeče točke: Od kod neustrašenost Petra in Janeza?Opiši kaj vse ju je naredilo neustrašna. Kaj pomeni, da so nasprotniki videli»da sta bila z Jezusom«? Kaj pomeni za nas danes, ko Peter reče:»bolj je treba poslušati Boga kot ljudi«? Kaj ti govori dejstvo, da z ostalimi apostoli nista le debatirala, temveč so potem skupaj molili? Za kaj vse so prosili? Prosi tudi ti z njihovimi besedami in vpleti še svoje posebne okoliščine. Ali se je kaj»streslo«? 11

12 Pridi in poglej Foto Marjan Dvornik»Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje.«apd (1,47) Dobre prakse BUTORAJ PIŠE: MaRJAN DVORNIK Že na letnem pogovoru s škofom smo izpostavili potrebo animatorjev, da bi začeli s sistematičnim razvojem tistih znanj, vedenj in kompetenc, ki nam manjkajo. Prek leta se izmenjuje veliko aktivnosti, ki jih mnogi poleg službe komaj zmorejo. Tako se nam ponuja poletni čas, da ga uporabimo v ta namen. Lansko celotedensko srečevanje na Butoraju nam je dalo spodbudne odzive, zato bomo to prakso letos nadaljevali. Sobotni pogovor najbolj zavzetih animatorjev me je potrdil v želji, da s pravimi temami naredimo tiste potrebne korake v rasti, ki nam bodo v podporo pri izzivih, ki so pred nami. Želimo se aktivno vključiti v proces nove evangelizacije. Do sedaj žal nismo bili povabljeni k sodelovanju tako kot tudi druga duhovna gibanja ne, smo pa pripravljeni ponuditi svojo izkušnjo, SVETOST Bodite sveti, ker sem jaz svet. Vsaka vaša beseda naj bo sveta, naj bo molitev. Vsako vaše dejanje naj bo sveto, naj bo daritev. Vsako vaše srečanje naj bo sveto, naj bo zahvala. Bodite sveti, ker sem jaz svet. Darja Kastelic 12 animatorje in aktivnosti, ki smo jih v teh letih razvili. Prizadevanja krajevne Cerkve, da prerodi župnijsko pastoralo v smer nove evangelizacije in vsebine dela Katoliške karizmatične prenove so v celoti skladna. Letošnje srečanje papeža Frančiška na letni konferenci italijanske Prenove v Duhu ob udeležbi vodij Prenove z vsega sveta nas potrjuje v prepričanju, da smo na pravi poti. Kot kardinal je bil duhovni voditelj Karizmatične prenove v Argentini, zato so njegove besede spodbudne in namenjene tudi Cerkvi in Prenovi v Sloveniji. Naš Škofijski pastoralni svet pripravlja konkreten načrt dela za uresničitev dveh lani zastavljenih ciljev: vrnitev k izvirom in živa občestva. Katoliška karizmatična prenova sebe vidi v teh ciljih, zato lahko k temu prispeva predvsem oblikovanje slavilnih, to je molitvenih občestev. V kolikor bodo župnije in duhovniki pri svojem pastoralnem delu želeli imeti tako občestvo, bomo izpeljali seminar, oblikovali slavilno skupino in ji zagotovili voditelja, ki bo skrbel, da ogenj Duha ne bo ugasnil. Osemtedenske seminarje izvajamo v oktobrskem in januarskem terminu, vsakič do tri vzporedno. Seminar lahko prilagodimo potrebam župnije tako po dolžini kot po vsebini. Zato želimo, da nas načrt uvrsti v delu, ki govori o poživitvi molitvenega življenja v župnijskih občestvih. Zadnji teden v juliju (28. julij do 2. avgust) bomo od ponedeljka so sobote zvečer oblikovali program delavnic in drugih vsebin z gosti, en dan pa bomo romali na Žeželj. Dopoldanski program bomo pričenjali s hvalnicami ob 8. uri, po 9. uri pa bo prva delavnica. Popoldanske delavnice se bodo začele ob 15. uri in so prav tako namenjene duhovni rasti, letos pa bomo dali čas tudi širjenju obzorja znanja. Večerni program bomo oblikovali s slavljenjem pred kapelo. Upam, da se nam bodo ob večerih pridružili tudi krajani in tisti, ki bodo prek dneva v službi, kot je to bilo lani. Prav večerno druženje je na mnogih pustilo najmočnejši vtis. V četrtek bomo peš romali na Žeželj, da bomo dali našim dnevom duhovnosti konkreten namen in ga izročili Mariji.

13 Potrudili se bomo tudi za to, da bo vsak dan maša. Butoraj 2014 je tako odprt za vse, ki si želite v dopustniškem času narediti kaj dobrega zase. Ni omejen na našo škofijo, dobrodošli tudi vsi iz drugih delov domovine. Tisti, ki boste prišli za več dni, se najavite meni ali Vinku Kocjanu, da bomo uredili prenočevanje. Kdor pa lahko v teh poletnih nočeh spi v spalni vreči, jo naj prinese s seboj. Ker želimo čim več časa uporabiti za druženje, bo tudi prehrana taka, kot bo v tistem trenutku na razpolago. Kdor ima kaj zelenjave ali sadja na vrtu, naj ga prinese s seboj. Če pa bo kdo prinesel kaj pečenega, bo tudi dobrodošlo. Predvsem pa pričakujem, da boste prinesli s seboj obilo veselja in dobre volje, da bo naše druženje vsem v blagoslov. Ni pomembno, za koliko dni pridete, za enega ali za vse. Vsak je dobrodošel, vsak bo našel svoj prostor v»belokranjskem raju«, Butoraju. Pripeljite s seboj svoje najbližje, tudi otroke, naj bo to čas za sprostitev in duhovno hrano.»bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah.«apd (1,42) Naj bodo poletni dnevi duhovnosti izkustvo občestva prve Cerkve! V premislek: Jezus je molil, da bi bili vsi eno. To poletje je kot nalašč, da preizkusiš sebe, koliko je v tebi potrebe po graditvi edinosti. Jezus je prosil, da bi hodili za njim. Da, hodili, ne pa stali na mestu ali pa le drencali. Si se odločil narediti nov korak? Kontaktna oseba za vse informacije: Marjan Dvornik e-naslov: marjan@dvornik.org gsm: 051/ Živa voda Svetega Duha Voda, ki mu jo bom dal, bo v njem postala studenec vode, tekoče v večno življenje. To je nova vrsta vode, ki živi in teče; teče pa nad tiste, ki so je vredni. Zakaj pa je milost Duha imenoval z izrazom»voda«? Zato, ker voda vse vzdržuje; voda daje življenje travi in živim bitjem; z neba prihaja voda kot dež; pada na en način in v eni obliki, rodi pa mnogovrstne učinke: drugačen je v palmi, spet drugačen v trti in tako v vseh stvareh. V vseh je ene narave in ne more biti drugačna od sebe. Dež se ne spreminja, ne pada zdaj takšen, drugič drugačen. Prilagaja se pa potrebam prejemnikov ter postaja za vsakega od njih tisti dar previdnosti, ki ga prav potrebujejo. Enako tudi Sveti Duh, ki je eden in ene edine narave ter nedeljiv, vsakomur deli milost, kakor hoče. Kakor suho drevo spet začne brsteti, ko prejme vodo, tako grešna duša, ki je s pokoro postala vredna daru Svetega Duha, rodi grozde pravičnosti. Čeprav je Duh ene in iste narave, vendar po Božji volji in v Kristusovem imenu izvaja mnogovrstna dela. Pri enem uporablja jezik za modrost. Drugemu razsvetljuje razum s preroštvom. Temu daje oblast izganjati hude duhove, onemu podeljuje dar razlagati Sveto pismo. Nekomu utrjuje zmernost, drugega uči usmiljenja. Tega vernika navdihuje za post, drugega za različne nabožne vaje. Nekdo se od Njega nauči urejati zemeljske zadeve, drugi pa prejme od Njega celo moč za mučeništvo. V nekom izvaja ta učinek, v drugem drugačnega, sam pa ostane vedno enak, kot je pisano: Slehernemu pa se razodetje Duha daje v korist. Njegov pristop je krotak in obziren, njegovo zaznavanje je kakor sladek vonj, Njegovo breme je lahko. Njegov prihod so naznanjali bleščeči žarki luči in vednosti. Prihaja s srcem brata varuha: prihaja namreč reševat, ozdravljat, učit, krepčat, tolažit, razsvetljevat duha najprej tistega, ki ga sprejema, potem po njegovem vplivu še duha drugih. Kakor tisti, ki je prej bil v temi, pa nenadoma pride na sonce, prejme luč za telesne oči ter jasno vidi, česar prej ni videl, tako tudi tisti, ki je postal vreden daru Svetega Duha, postane razsvetljen v duši ter povzdignjen nad človeka, vidi stvari, ki jih prej ni videl. Iz katehez sv. Cirila Jeruzalemskega, škofa (16. kat., O Svetem Duhu 1, 11 12) 13

14 Foto Veronika Rijavec IMAŠ SPOROČILO! Pripravila: Danijela Sekolovnik Po križevem potu mladih Pasti tretjič pod križem Spodbuda V počitniških dneh ne pozabimo na tiste, ki trenutno hodijo po križevem potu. Naredi vsaj eno dobro delo, da bodo vedeli, da niso sami. Razmišljanje mladih ivemu človeku se vse Ždogodi, pravimo, in se čudimo vsem srečnim in manj srečnim pripetijam, ki naše življenje otežujejo in ga oblagajo z novimi skrbmi. In če ta izrek še nekoliko poglobim, lahko kaj hitro zaidem do zgodb tipa ne samo enkrat ali dvakrat, temveč celo trikrat. Le kakšno nesrečo ali srečo ima ta in ta, da se mu to dogodi trikrat zapored, se vprašujemo ter zgolj nejeverno gledamo, pri tem pa pozabljamo na tisto, kar je najpomembnejše - zaključek. Kaj je Jezus mislil, ko je padel prvič? Kakor mi, da se prvič lahko vsakemu zgodi? Ali je po drugem zlomu s križem iskal tolažbo v izgovoru češ, da tudi najboljši delajo napake? Je mar tretjič pod križem na tleh že odnehal, kakor bi po vsej verjetnosti vsakdo izmed nas, ko bi videl, da mu neka stvar pač 14 ne gre? Kaj torej je mogel misliti, ko pa vem, da se je pobral vedno znova? Preprosto v srcu, v duhu je mislil le na izid, ki ga ima spopad prinesti. Nič ne pomeni trnje na poti do cveta in nič konec ceste, ko ubiram novo pot! Zaključek oziroma cilj je ta, ki vodi in spodbuja. Vem, da ni vsak cilj nujno dober, a Jezus me s svojim dejanjem do enega že vodi oziroma mi ga predlaga. Zgled vam dajem, da bi tudi vi tako delali, pravi v evangeliju in dajal ga je vse do konca, ko je odšel. Zgled v vztrajanju in vedno vnovičnem pobiranju s svojim bremenom. A to breme ni nepomembno, je del nas in brez njega ni zaključka. Jezus ni želel brez križa, ker bi vstajenje izgubilo smisel. Tudi sam izgubim smisel delovanja in dela, ko izginejo bremena - odgovornosti in težave. On mi pravi, da nisem na poti do pravega zaključka, če s seboj ne nesem tistega, kar ustvarja moje življenje čisto moje. Najsi bodo prepiri, težave ali pa vriskanje v sonce in letenje nad oblaki. Z vsem tem torej nadaljujem do cilja, ki je edini vreden, da ga zasledujem...večno življenje med svetimi je zaključek in predmet vnovičnega poskušanja po padcu. In kar je še več - ta zaključek ni nikoli zaključen. Ožbej Verhnjak Povabilo: Nadvse bomo veseli, če nam boste napisali svoje zgodbe iz življenja ali pričevanja o tem, kaj je Gospod storil v vaših življenjih. Pošljete jih lahko na naslov prenova.v.duhu@rkc.si s pripisom»pričevanja mladih«. Pričevanje Vem, da je bil z menoj, zato sem tudi zdržala in šla naprej po poti. Ko sem se vpisala na želeno fakulteto niti pomislila nisem, da bi lahko šlo kaj narobe. In se je začelo, padem prvič na izpitu (si rečem: dobro, se zgodi), padem drugič (no, zdaj bi se pa že lahko bolj potrudila), pa padem tudi tretjič četrtič petič šestič sedmič osmič devetič vsak padec je bil težji. Postavljalo se mi je vprašanje zakaj, zakaj jaz? S temi padci sem prejemala toliko ponižanj, grdih besed, nepoštenosti, zasramovanja, bolečih kritik, posmehovanja tudi nad mojo vero (če se lahko očenaš»napiflaš«, se lahko to tudi) in to od profesorja. Izrečenih je bilo veliko prošenj in molitev za moč in nadaljnjo hojo, vendar ni šlo. Začela sem kriviti samo sebe, polastil se me je občutek nesposobnosti, moje življenje ni bilo več življenje v pravem pomenu

15 mladega dekleta, zapirala sem se vase in iskreno - sem bila šele na dan pred desetim pristopom k izpitu (če ne naredim, me izpišejo iz fakultete) Gospodu sposobna reči, da ne morem več, da vem, da sem naredila vse, kar zmorem:»jezus, jutrišnji dan resnično izročam v Tvoje roke in sprejmem Tvojo voljo.«drugo jutro sem se zbudila, naključno odprla Sveto pismo in brala Dan 6,20 23: Navsezgodaj, še ob svitu, je kralj vstal in v naglici šel k levji jami. Ko se je približal jami, je z žalostnim glasom poklical Daniela. Kralj je spregovoril in rekel Danielu:»Daniel, služabnik živega Boga, ali te je tvoj Bog, ki mu nenehno služiš, mogel rešiti levov?«tedaj je Daniel nagovoril kralja:»živel kralj na veke! Moj Bog je poslal svojega angela in zaprl levom žrela. Niso me poškodovali, kajti pred seboj me je našel nedolžnega, in tudi zoper tebe, o kralj, nisem storil krivice.«s temi besedami sem se odpravila na faks, kljub temu pa je bil vsak korak težji, na koncu sem se na temnem velikem hodniku sesedla na tla in čakala na profesorja in komisijo. Vem, da so bili ljudje z menoj, da so tudi molili in prosili zame, a kaj ko sem se v tistem čakanju na hodniku počutila tako neznansko sama, čisto sama Sledilo je vprašanje: Jezus, kje si??? In prišel je trenutek, ko sem Ga začutila ob sebi, kako sedi na tleh zraven mene in sem naslonila glavo na Njegovo ramo. Prejela sem mir, ki ga nikoli prej nisem čutila. Takrat je prišel profesor s komisijo, šli smo v predavalnico in začela sem odgovarjati. Izpit sem naredila! Jezus, hvala Ti za ta leta, ko sva skupaj hodila po mojem križevem potu in si mi pomagal vstajati! Danijela Gledam Tvoj križ Dvignem obraz. V vetru čutim Tvojo roko, ki boža moje čelo. Gladi gube, odganja skrbi in strahove. Ti sonce si, Gospod, ki greje mojo mrzlo dušo, ki razsvetljuje temne kotičke srca. Kaj se mi more hudega zgoditi, ko pa Gospodova senca pada name? Kdo more odvrniti moje misli od Tebe, Gospod? In tiste ure, ko sem sam s Teboj? So ure čistega zlata. Bolj dragocene kot življenje samo. Bolj zaželene kakor vsi zakladi tega sveta. Dvignem roke in na dlaneh čutim Tvojo milost, katero Ti radodarno poklanjaš vsem, ki te prosimo. Ti si Sonce in Tvoja Mati Zvezda, ki me vodi k Tebi, kadar zablodim po stranpoteh. Kdo mi more kaj žalega storiti, ko pa me Gospod čuva? Kaj drugega lahko tako napolni moje srce? Mnogo malikov sem častil, mnogo hudega storil. A Ti si mi vse odpustil. Le Ti si vedno bil moj Bog. Dvignem oči in gledam Tvoj križ, ki me odrešuje. Tvoja kri teče tudi zame. Sramujem se in se veselim, zahvaljujem se in Te slavim. Ti si vse časti vreden! Frančiška Vodušek V varstvu Jezusa II, naslikala Frančiška Vodušek 15

16 KVIZ Kviz pri prav lja Neda Milos PSALMI DAR STRAHU BOŽJEGA Če bi bili z Bogom samo zato, ker bi se bali njegove jeze, kazni, celo pekla, bi bil ta odnos kaj klavrn. Brez veselja, miru, ljubečnosti. Božji strah pomeni, da priznavamo Bogu vsemogočnost in se zavedamo, kako majhni smo pred njim, hkrati pa zaradi spoznanja njegove ljubezni in dobrote ne pomislimo, da bi se od njega oddaljevali, saj bi s tem obračali hrbet tudi večnemu življenju, ki nam ga on daje. 1. Kako se imenuje kraj, kjer je bil Abraham pripravljen darovati sina Izaka? (1Mz 22) a) Morija b) Horeb c) Nebo 2. Kako je bilo ime ženi Hananije, ki se je zlagal o izkupičku svojega posestva? (Apd 5) a) Rahaba b) Srna c) Safira Izmed prispelih pravilnih rešitev bomo vsak mesec izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli knjižne nagrade. Izpolnjene in na dopisnico nalepljene kupone pričakujemo na naslovu uredništva (glej kolofon) najkasneje do 20. v mesecu. Pravilne rešitve za kviz v junijski številki se glasijo: B A C B C Knjižne nagrade, ki jih izžrebanci dobite po pošti, tokrat prejme: Ana Činkelj, Kočevje. Nagrajenki čestitamo! Foto Marija Maruša Maraž 3. Katera apostola sta velikim duhovnikom odgovorila, da je treba poslušati Boga, ne ljudi? (Apd 4) a) Peter in Janez b) Pavel in Sila c) Marko in Barnaba 4. Kateri človek je razumen? (Ps 14) a) tisti, ki posluša Božjo besedo b) tisti, ki išče Boga c) tisti, ki zna poskrbeti za bližnje 5. Kako se je Janez na Patmosu odzval, ko je zagledal Jezusa? (Raz 1) a) zgrudil se je kakor mrtev b) oklenil se je njegovih nog c) glasno ga je začel slaviti VPRAŠANJE Ime in priimek: Naslov: julij/avgust 2014 ODGOVOR (A, B ali C) Zoper Izraelove sovražnike Molitev ob Psalmu 83 In spoznali bodo, da si ti, tvoje ime je Gospod, edini Najvišji nad vso zemljo. O Bog, ne bodi tiho, ne miruj, o Bog. Tvoji sovražniki vzdigujejo glave in tvoji nasprotniki hrumijo. Zoper tvoje ljudstvo kujejo naklep, posvetujejo se zoper tvoje varovance. Zares, enodušno se skupaj posvetujejo, zoper tebe sklepajo zavezo. Kakšna resnica tudi za današnji čas. Presunjena sem, ko berem knjigo Nebeški človek. Prosim Gospoda Jezusa Kristusa, naj mi vsak trenutek življenja s svojim Svetim duhom kaže, kaj je resnica in kaj laž, preoblečena v tisočere oblike. Ničesar ni, da bi se lahko pritoževala, vsega imam v izobilju. Vse kar mi manjka, je le neprekinjeno živeti v Božji slavi in milosti, v popolni veri, da sem Božji otrok. A kot v življenju Yuna, pričevalcu za Jezusa sedanjega časa to ne pomeni vedno živeti le v udobju. Hoditi v smeri Gospoda, moje zvezde severnice in ne slediti muham enodnevnicam, vzdigne upor okolja, upor sovražnikov, ki Boga ne priznavajo. Borijo se proti Bogu, ki ga ne priznavajo. Kakšen paradoks. Borijo se proti»nič«. Sprejemati stiske brez pritoževanja in nerganja me uči pogled v Božje ogledalo popolnosti in dobrote, očiščeno z Jezusovo krvjo za vse večne čase. Daje mi zagotovilo, da sem zmagovalka, karkoli se že zgodi. Pogled stran, v človeško ogledalo, stiske poveča

17 Piše: Piše: Marija Marija Štremfelj Foto Klemen Lajevec v na videz nepremostljive ovire. A vera se krepi, postaja gorčično zrno, seme, ki najprej umre, potem pa rodi tisočeri sad čudežev, ki to niso več. Čudeži se dogajajo, ko jih začnemo sprejemati kot normalno, čisto preprosto morajo priti, ko v popolnosti verujemo v Troedinega Boga. To je Gospodovo orodje, kot je zame metla, s katero pometem dvorišče. Hrepenimo po njih, čeprav jih imamo na dosegu roke, obljubljene že v Božji besedi, ki ne premine, dokler ne opravi svojega poslanstva. Nebeški človek, preprost kitajski kmet, v enaindvajsetem stoletju pričuje, kako se nasloniti na Božjo moč. Njegov odnos z Bogom, ki mu v srce prikliče prave besede miru in zaupanja, je njegova moč, da se rešuje iz zank sovražnikov in na vsakem koraku rešuje duše za Gospoda. In kot pravi, če se nasloniš na lastno moč, pa čeprav v imenu Boga, se fizično, čustveno in duhovno izprazniš. V srcu vzklije ponos in svoje utemeljitve začneš utemeljevati s človeško logiko, na lastni modrosti, ki je NIČ. Če kadarkoli kaj postavimo pred naš odnos z Jezusom, celo naše delo za Jezusa, se bomo ujeli v zanko nečimrnosti in ponosa. Kako krasen čas prihaja, čas počitnic in dopustov, čas, ko v samoti lahko preverimo, kje smo v odnosu z Jezusom. Potem pa pride jesen, čas žetve, polna pričevanj Božjega delovanja. Duh in nevesta pravita:»pridi!«ko je Sin dokončal delo, ki mu ga je Oče zaupal, da ga izvrši na zemlji, je bil na binkoštni dan poslan Sveti Duh, da bi neprestano posvečeval Cerkev in da bi tako verujoči po Kristusu imeli v enem Duhu dostop k Očetu. Ta Duh je Duh življenja, studenec vode, tekoče v večno življenje; po njem Oče oživlja vse ljudi, ki so po grehu umrli, dokler ne bo njihovih umrljivih teles v Kristusu obudil od mrtvih. Sveti Duh prebiva v Cerkvi in v vernikih kakor v templju in moli v njih ter pričuje o njihovem božjem otroštvu. Cerkev, katero uvaja v vso resnico in jo zedinja v občestvu in službi, obdarja in vodi z različnimi hierarhičnimi in karizmatičnimi darovi ter krasi s svojimi sadovi. Z močjo evangelija pomlaja Cerkev in jo vedno prenavlja ter vodi do popolne zedinjenosti z njenim Ženinom. Kajti Duh in nevesta govorita Gospodu Jezusu:»Pridi!«Tako vesoljna Cerkev stopa pred nas kot ljudstvo, zbrano v edinosti Očeta in Sina in Svetega Duha. Celota vernikov, ki imajo maziljenje Svetega Duha, se v verovanju ne more motiti. In to svojo posebno lastnost razodeva z nadnaravnim verskim čutom vsega ljudstva, ko od škofov do zadnjih vernih laikov izpričuje svoje vesoljno soglasje v stvareh vere in nravnosti. Kajti s tem verskim čutom, ki ga budi in podpira Duh resnice, Božje ljudstvo pod vodstvom svetega učiteljstva, kateremu je zvesto poslušno, sprejema ne človeško besedo, marveč, kar resnično je, božjo besedo; neomahljivo se oklepa vere, ki je bila enkrat izročena svetim, s pravilnim presojanjem vanjo globlje prodira in jo v življenju na polnejši način uresničuje. Poleg tega isti Sveti Duh ne le z zakramenti in službami posvečuje in vodi Božje ljudstvo ter ga krasi s krepostmi, marveč deleč svoje darove slehernemu, kakor hoče, razdeljuje med vernike vsakemu stanu tudi posebne milosti, s katerimi jih stori sposobne in pripravljene, da prevzamejo različna dela in naloge, koristne za prenovitev in obsežnejšo graditev Cerkve po besedah sv. Pavla: Slehernemu se razodetje Duha daje v korist. Iz dogmatične konstitucije o Cerkvi 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora (C 4 in 12) 17

18 FOTOREPORTAŽA Po romanju v Medžugorje PRIČEVANJE VIDCA JAKOVA Besedilo in fotografije Marjan Dvornik Polna dvorana je s slavljenjem pričakovala pričevanje Jakova, enega od vidcev. Starši so me vzgajali v veri, redno smo hodili k maši. Prvič sem videl Marijo pri osmih letih. Nisem vedel, da se Marija sploh lahko prikaže. Dan, ko sem jo prvič videl, je zame najlepši dan v življenju. Spominjam se, da smo pokleknili pred njo in doživeli mir. Vzljubil sem jo kakor svojo mamo. Najlepše s tega srečanja, kar se spomnim, so bile njene oči. Prvič nismo govorili. V svojih družinah postavite Boga na prvo mesto. Ko molimo v moji družini, doživljamo mir, otrok ni treba nikoli siliti k molitvi. Če boste molili z njimi, se bodo vedno vrnili k Bogu, četudi se bodo vmes od njega oddaljili. Marija nas ob sredah in petkih vabi k postu. Z molitvijo in postom lahko dosežete vse, lahko ustavite vojne. Oboje delajte iz ljubezni. V začetku nam je rekla: dovolj je, da odprete svoja srce, ostalo bom naredila jaz. Svoje življenje sem predal v njene roke. Prek Marije sem spoznal Jezusa Kristusa. Vem, da je Marija naša mati in želi vse dobro svojim otrokom, odrešenje. Vodi nas po poti molitve, spreobrnjenja in udeleževanja svete evharistije. Ves čas nas opominja: MOLITE! Odprite svoja srca in molite s srcem. Začutite veselje molitve. Tako bo molitev postala potreba. Postala bo duhovna hrana. Postala bo odgovor na vsa naša vprašanja. Ni dovolj videti Marijo s telesnimi očmi, gledati jo moramo s srcem, prav tako, kakor Marija gleda Jezusa. Ko Marija besede premišljuje, to dela s srcem. Zato nas vabi v to šolo, da bi prišli do izkušnje spremembe svojega srca, da bi videli Boga tako kot ona - s srcem. Prav tako želi, da molimo s srcem. To pomeni z Jezusovim srcem. Sprejmimo v sebe Jezusov način razmišljanja, da bi vse gledali iz Njegove perspektive. To je vera, gledanje z Božjimi očmi, gledanje iz Božje perspektive. Od tu je vse drugačno, vse ima drugačno barvo, drugo dimenzijo: življenje, bolezen, skrbi, vse. Moliti s srcem pomeni, da odpremo srce Jezusovemu srcu, da bi se z njim zedinili. Spomnite se Marijinih besed: Dragi otroci, od danes želim od vsakogar od vas, da postanete apostoli. Zato sedaj nihče ne more reči: Nisem vedel. Pričevati ne pomeni samo govoriti. Dolžni smo pričevati z življenjem, da bi drugi ljudje prepoznali v nas Boga in kako Bog po nas deluje. Kristjani ne smemo biti samo po imenu. Trdno sem prepričan, da je vsak, ki je v življenju postavil Kristusa na prvo mesto, vesel človek. Dolžni smo to Božje veselje prenašati na druge ljudi. Kaj vsebuje dobra molitev? Najprej odločitev za molitev, potem si je za molitev treba vzeti si čas, se zbrati v svojih mislih, se odpreti, to je gledati na stvari in dogodke tako, kot jih vidi Bog. Hrepenite po svetosti in odpuščajte. Venomer se zahvaljujte. Marija je neobičajno lepa. Vprašali smo jo: Zakaj si tako lepa? Lepa sem zato, ker ljubim. Če hočete tudi vi biti lepi, potem ljubite. Rekla je tudi: Ko bi vedeli, kako vas ljubim, bi jokali od sreče. Najlepše, kar lahko damo Mariji, so naša srca. Marija pravi: Odločite se moliti. Potem moliš s srcem. Naj ne bo moram, ampak hočem.

19 poročilo Jezus živi binkoštni dar Ljubljana V juniju smo imeli srečanje Jezus živi na čast Svetemu Duhu. Ob pričakovanju izlitja Svetega Duha nas je nagovoril gost, duhovnik Toni Kmet. Celotno paleto programa oz. organizacijske niti pa je držal Dominik Strehar. Marko Kolar je združil slavilce večjih skupin in priča smo bili veličastnemu slavljenju, ki nam je pomagalo k odpiranju src za Božje milosti in darove Svetega Duha. Srečanje je bilo resnično prežeto z močjo Svetega Duha. Duhovnik Toni Kmet je tokrat izbral drugačen način»poučevanja«in udeležencem dal možnost, da sami povprašajo, kar jih zanima. Posamezniki so na listke zapisali svoja vprašanja, duhovnik pa je vestno in s kančkom humorja odgovarjal na vprašanja. Ob vsem tem pa poudaril priprošnjo in pomen naše nebeške Matere Marije ter moč Svetega Duha, ki še vedno mogočno deluje med nami in se daruje vsakemu, ki mu je poslušen. Nato je sledila molitev za posameznike in daritev svete maše, ki jo je vodil p. Mio Kekić, DJ, somaševala pa sta tudi duhovnika Toni Kmet in Peter Nastran. Po končani sveti daritvi je sledilo še nadaljevanje molitve nad posamezniki, katero sta spremljali resnično veličastno slavljenje in hvalnica troedinemu Bogu ter zahvala naši nebeški Materi Mariji. Bogu hvala za darove, ki nam jih siplje iz nebes, in slava mu na veke. Zapis in fotografije: Marjana Perkovič Poseben dan Šmihel V Šmihelu smo se zbrali na rednem mesečnem srečanju 8. junija na binkošti. Gost srečanja je bil p. Peter Vrabec. Po uvodni Marijini pesmi in molitvi v Jezusovem imenu smo začeli slaviti, prisluhnili smo Božji Besedi, potem pa nam je spregovoril p. Peter Vrabec. Srečanje smo zaključili z molitvijo nad posamezniki. P. Peter Vrabec nam je spregovoril o Binkoštih. To je poseben dan za Katoliško karizmatično prenovo, saj smo še bolj čuteče povezani z dogodkom, ko je petdeset dni po svojem vstajenju Jezus Kristus razlil Duha na učence in mater Marijo. Učenci so nato odšli pričevat o Jezusu in njegovem delu s tem se je rodila nova Cerkev. Pater nam je dejal, da moramo svoja srca odpreti delovanju Svetega Duha, ki pa pa ne more delovati, če smo v grehu oziroma pod vplivom hudega duha. Zato se moramo osvoboditi kot nam priporoča Neal Lozano v knjigi Osvobojen. Močno delovanje Svetega Duha je bilo vidno na pogrebu papeža sv. Janeza Pavla II., ko se je zbrala množica ljudi različnih veroizpovedi in nevernih iz vsega sveta. Sama doživljam vsa srečanja zelo občuteno, tudi junijsko, saj dobim na slavljenju moč in veselje, ki me spremljata tudi v naprej. Duška Marijan Foto Marjan Dvornik Foto Marjana Perkovič 19

20 OBVESTILA NE PREZRITE NE PREZRITE NE PREZRITE NE PREZRITE Don Turbitt spet med nami od do Po letu dni prihaja Don Turbitt med nas s svežimi besedami življenja. Ne prezrite srečanj po vsej SLO, na katerih boste lahko globoko zajeli moč za zmagoslavno življenje v Jezusu Kristusu. Datum Kraj gostovanja Kontakt ČET Mirna peč Marjan Dvornik PET Novo mesto Marjan Dvornik SOB Novo mesto Marjan Dvornik NED Šmihel pri Novem mestu Marjan Dvornik PON Branik - KP Simona G. Kosmač TOR Ljubljana Janez Cerkovnik SRE Celje Vera Petrišič ČET Logatec Andrej Justinek, Walter Istenič PET Bloke Anton Marinko SOB Slovenj Gradec Damjan Mlinarič NED Velenje ob 17. uri v cerkvi Sv. Marije Dragica Blažinčič, Marica Kvartič PON Slovenska Bistrica Majda Ganzitti TOR Murska Sobota - Turnišče Robert Brest SRE Odhod VABLJENI NA DUHOVNI SEMINAR s predavanji, slavljenjem, molitvami za ozdravljenje in osvoboditev z naslovom BOG JE LJUBEZEN! Voditelj: Toni Kmet Poseben namen seminarja je molitev za vse, ki se jim v rodbini dogajajo razpadi zakonov. V domu duhovnosti Sveti Jožef v Celju bomo začeli v petek, 18. julija 2014, ob 17. uri, sklenili pa v nedeljo, 20. julija 2014, s kosilom. Seminarja se lahko udeležite tudi, če ne boste spali v domu, v vsakem primeru pa je potrebna predhodna prijava, ker je vaša prisotnost potrebna na celotnem seminarju. Informacije in prijave: Petra Schintler na gsm: 070/ ali prek e-pošte: petra.schintler@gmail.com Don Turbitt je upokojeni gasilec iz Glocestra v ameriški zvezni državi Rhode Island. Skupaj z ženo Patricio doma in po svetu vodi molitvena srečanja, seminarje ter duhovne vaje za ženske in moške. Donald dela in deluje prek Renewal Ministeries, ameriške laiške katoliške organizacije, ki evangelizira v številnih državah, in tako na povabilo slovenske Katoliške karizmatične prenove že nekaj zaporednih let redno prihaja tudi v Slovenijo, kjer ga vsako leto z veseljem pričakujemo. 20

21 CENTER nekaj minut Centru se je oglasila gospa Barbara V z željo pomagati pri delu Zavoda Božji otroci. Njena zgodba je dragocen prispevek v trudu za spreminjanje pogleda na vrednost življenja. Pokaže nam, da so Gospodova pota nam nerazumljiva, toda On je tisti, ki nas kliče in usmerja naše življenje. Ob njeni zgodbi se mi zastavlja vprašanje: kako smo lahko danes, v najbogatejšem delu sveta tako črnogledi, da je splav vedno bolj razumljen kot dejanje usmiljenja do matere in otroka, ko ne vemo niti, kaj se bo zgodilo naslednji trenutek. Zakaj vidimo kozarec napol prazen namesto napolnjen telefon: 040 do polovice? V imenu razuma ŽIVLJENJE JE ŽIVLJENJE, BRANI GA. Širimo resnico o dostojanstvu in veličini človeka od spočetja. Prinašamo veselje do življenja, upanje. Pomagamo mamicam in očetom nerojenih otrok v stiski. Pomagamo trpečim po splavu. Molimo in darujemo trpljenje za zmago življenja. BOŽJI OTROCI, zavod za življenje bozjiotroci.zavod@gmail.com torek, sreda: h četrtek: h petek: h čedalje bolj nelogično razmišljamo. Magdalena Gornik, h kateri smo romali junija, je dobila sporočilo, da človeštvo čakajo hude šibe, če se ne bo spreobrnilo, najhujša bo odvzem vere. Izguba vere pomeni tudi izgubo zavedanja, da smo ljudje ustvarjeni po Božji podobi in če primerjam današnji čas z vsemi prejšnjimi obdobji zgodovine, je svet danes najbolj krut, obenem pa se ima za plemenitega. V Ceter prihajajo ljudje s pretresljivimi izpovedmi, a glej, pri najhujših zgodbah vidim neverjeten žar v očeh. Ko jim to povem, me začudeno gledajo. Kot bi se Bog skozi njihove oči posmehoval zlu, ki povzroča takšno trpljenje:»jaz sem ta, ki dajem moč za prenašanje preizkušenj, Jaz sem ta, ki žarim iz njihove notranjosti in pazim nanje.«vsa znanstvena argumentacija ima malo uspeha, saj strokovnjaki sami zavračajo znanstvena dejstva, ko je v ozadju denar. Ostane boljša pot, pot ljubezni. Zase vem, da imam še veliko zalog v darovanju preizkušenj in v postu iz ljubezni do duš, ki so na poti v pogubljenje. Valentina Pikelj Katoliška karizmatična prenova od nedavnega tudi na Facebooku: Pridi in poglej! PARAY LE MONIAL Od 18. do 25. julija 2014 Kraj izrednih milosti, tudi zate! Vabimo (bl. Mati Terezija) te na romanje dinamične in izjemno bogate duhovne vaje v kraju razodetja ljubezni Jezusovega Srca do prav vsakega človeka redovnici Marjeti Mariji Alacoque. Jean-Marie Elie Setbon: Jud, ki je vzljubil Kristusa Jean-Marie Elie Setbon se je rodil v francoski judovski družini, ki ni obhajala nobenih verskih obredov, kljub temu pa je fanta že zgodaj začel poleg nogometa zelo zanimati Bog. Pri osmih letih ga je prevzel križ, preko katerega je spoznal Jezusa, vendar ga je pot prej vodila v drugo smer: postal je rabin in ultraortodoksni Jud, ki je natanko izpolnjeval postavo. Kljub zvestobi judovski veri pa je njegovo srce vedno hrepenelo po ljubljenem Jezusu in po milosti je po 36 letih vendarle lahko prestopil na Njegovo stran. Resnična zgodba o sodobnem Savlu, ki je postal Pavel. Cena: 18 EUR Založba Emanuel OBVESTILA Srečanje z Njegovim Srcem se močno dotakne vsakogar, nam da novih moči, od tam se vsi vračamo z novim načrtom za življenje. Pričevanja romarjev govore o izrednem delovanju Jezusove Ljubezni. Na naši poti se najprej v Arsu priporočimo sv. Janezu Mariji Vianeyu, potem pa se v Parayu 5 dni razvajamo v Jezusovem objemu. Romanje zaključimo pri Mariji v gorskem svetišču La Salette. Več informacij in prijavnica na (če nimate interneta, pa 02/ ali 040/ ). Cena romanja: 280 eur André Daigneault: Pot nepopolnosti Ponatis priljubljene knjige, v kateri avtor razmišlja o tem, da svetost ni namenjena le krepostnim in popolnim ljudem: prek njihove ranjenosti in njihovih padcev je dostopna tudi ubogim in grešnim. V priliki o svatbi namreč Bog napolni slavnostno dvorano s tistimi, ki živijo na križpotjih - z odrinjenimi, šibkimi, z alkoholiki in drugimi, ki se zavedajo svoje odvisnosti in se v vsej ponižnosti in resnici odprejo Božjemu usmiljenju. Cena: 15 EUR Založba Emanuel in Celjska Mohorjeva družba 21

22 OBVESTILA Srečanja novomeških občestev Katoliška karizmatična prenova vabi na mesečno srečanje s slavljenjem, poučevanjem in molitvijo za posameznike, ki bo v nedeljo, 13. julija, ob 17. uri v Zavodu Friderika Barage v Šmihelu pri Novem mestu. Gost bo Robert Brest. Na srečanje vabljeni tudi 10. avgusta, ko bo gostoval Don Turbitt. Katoliška karizmatična prenova vabi na mesečno srečanje s slavljenjem, poučevanjem in molitvijo za posameznike, ki bo v Pastoralnem centru v Črnomlju prvo nedeljo v avgustu, to je 3. avgusta, ob 17. uri. Gostja srečanje bo Irena Fišter. Maša za ozdravljenje in osvoboditev v Ljubljani Maše za ozdravljenje in osvoboditev, ki jo v cerkvi Kristusovega učlovečenja v Dravljah daruje p. Mio Kekić, DJ, vsak tretji ponedeljek v mesecu, čez poletje ne bo! Vabljeni spet tretji ponedeljek v septembru, to je 15. septembra. Maša za notranje ozdravljenje v Novem mestu Obveščamo vas, da bo naslednja maša za notranje ozdravljenje in ozdravljenje družinskega debla in molitvijo za potrebe posameznikov, ki jo daruje p. Peter Vrabec vsak drugi četrtek v mesecu, spet v četrtek, 11. septembra, ob 19. uri v cerkvi Svetega Lenarta v Novem mestu. Maša za notranje ozdravljenje in osvoboditev v Kranju Naslednja maša za notranje ozdravljenje in osvoboditev v cerkvi sv. Modesta Kranj Zlato polje bo po poletnem premoru spet v torek, 9. septembra. Srečanje MO Prenove v Duhu Gorenjske Molitveno srečanje MO Prenove v Duhu Gorenjske je vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkvi na Primskovem pri Kranju, z začetkom ob 14. uri z litanijami in duhovnim nagovorom tamkajšnjega župnika g. Godca. Sledi slavljenje in čaščenje z besedo in pesmijo. Prisrčno vabljeni vsi častilci Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. Redna srečanja molitvenih občestev škofije Koper Koordinatorka Katoliške karizmatične prenove za koprsko škofijo: Simona G. Kosmač, gsm: 031/ , e-naslov: sgkosmac@gmail.com molitveno kraj dan in ura duhovni vodja kontakt občestvo MO Slovenska Istra MO Ilirska Bistrica srečanja Srečanje pri frančiškanih v cerkvi sv. Ane v Kopru Ilirska Bistrica ob torkih - 19h v zimskem - 20h v poletnem času. Vsak zadnji torek v mesecu je maša za ozdravljanje družinskega debla. vsako drugo sredo po večerni maši v cerkvi sv. Jurija (poletni čas), oz. v samostanu (zimski čas) g. Igor Lovišček Martin Vuk: 040 / , martino.vuk@gmail.com; Irma Vuk : 041/ , irma.vuk@gmail.com kaplan g. Niko Čuk Doris Ribič ; tel.: 040/ in Ana Štavar Valenčič; tel. : 041/ ana.valencic@belin.si MO Vipava MO Spodnja Idrija Vipava, Škofijska gimanzija Kapela v župnišču MO Tolmin V župnjiski cerkvi MO Šempas Šempas - cerkev MO Biljana Biljana - župnijska dvorana MO Goriška MO Bovec Šempeter pri Gorici ponedeljek ob 20. uri (maj - avgust), (september - april) sreda po večerni maši Četrtek ob 19.45h - po sveti maši sreda po večerni maši sobota ob 20. uri torek po večerni sv. maši, pozimi v dvorani v župnišču g. Pavel Kodelja g. Bogdan Saksida Niko Ličen ; tel.: 05/ , 031/ , nlicen@siol.net g. Miro Marinič Simona Golja Kosmač; sgkosmac@gmail.com; 031/ g. Niko Rupnik Danica Gabršček; danica.gabrscek@ gmail.com g. Joško Danjel Bregar; Tomažič 040/ g. Lojze Kržišnik Borut Cukjati; 041/ ; borut.irma.cukjati@ siol.net g. Boris Kretič Monika Pegan; g. Janez Kavčič 040/ ; mpegan94@gmail.com g. Boštjan Febic Karizmatična srečanja za celjsko škofijo Karizmatična molitvena srečanja za ozdravljenje so za celjsko škofijo v Celju vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17. uri v cerkvi Sv. Jožefa. Okvirni program: slavljenje, vesela sveta maša, osebna pričevanja, molitve za potrebe posameznikov. Veselo povabljeni in dobrodošli! Katoliška karizmatična prenova mariborske nadškofije Info: Majda Ganzitti: 040/ Katoliška karizmatična prenova celjske škofije Info: koordinatorka Mojca Krajnc: 041/ , prek e-pošte: prenova.celje@gmail.com. Na oba kontakta lahko sporočite tudi svoj e-naslov ali telefonsko številko, kamor vas bomo redno obveščali o mesečnih srečanjih in drugih dogodkih celjske KKP. Katoliška karizmatična prenova novomeške škofije Kontakti prek e-pošte, koordinator: marjan@dvornik.org; pomočnik: marijan.juch@telemach.net; tajnica: Marinka Kocjan, tel.: 041/ Katoliška karizmatična prenova ljubljanske nadškofije Pisarna Katoliške karizmatične prenove za Nadškofijo Ljubljana posluje v prostorih Centra Živi na polno, Kongresni trg 14, 1000 Ljubljana Telefonska številka: 068/ Obveščamo vas, da bo pisarna KKP Ljubljana v poletnem času zaprta od 8. julija do 17. avgusta, dobrodošli spet v ponedeljek, 18. avgusta. Uradne ure so vsak ponedeljek dopoldne od 9. do 11. ure in popoldne od 15. do 17. ure, ko vam je za vse informacije o molitvenih občestvih, seminarjih, animatorjih in literaturi na voljo Sabina. Pisarna društva slovenske Prenove v Duhu Obrežna 1, 2000 Maribor E-naslov: prenova.v.duhu@rkc.si Tel.: 02/ Uradne ure: vsak torek in četrtek od 14. do 16. ure Anita vas ali vaš klic z veseljem pričakuje! 22

23 OBVESTILA NAPOVEDNIK Dnevi duhovnosti Pridi in poglej v Butoraju ( ) (glej str. 12) MEDŽUGORJE mednarodni festival mladih Prijave: Jeannette 031/ mfestmedjugorje@gmail.com Vezana revija Prenova Naročila za celoten letnik 2013 revije Prenova v vezani obliki po ceni 20 eur s poštnino sprejema: Marjan Dvornik, Prapreče 15, 8310 Šentjernej ali na e-naslov: marjan@dvornik.org poučevanja procesija ples pričevanja skupnosti Cenacolo druženje Sevnica Celje Maribor Ptuj Medžugorje Cena: avtobus: 45, penzion:155 Prenova na internetu: Osvobojeni Prijave na molitev za osvoboditev za novomeško škofijo, ki je vsako prvo soboto v mesecu, zbira Vinko Kocjan na tel.: 040/ Za pripravo ste vabljeni k branju knjige Osvobojen Neala Lozana. Zaželeno je, da se na molitev pripravite z molitvijo in pisnim delom, kot priporoča knjiga. GOSPOD nas vabi, da se osvobodimo napuha, sebičnosti, arogance, večvrednosti, objestnosti, hinavščine, zagledanosti v svoj prav, samovšečnosti, sovraštva, nesprejemanja, zavisti, maščevalnosti, besa, zagrenjenosti, neodpuščanja, strahov, travm, fiksnih idej, kompleksov, fobij, slabih miselnih vzorcev, bolezni, Vabimo vas na MOLITEV ZA NOTRANJE OZDRAVLJENJE IN OSVOBODITEV, Molitev poteka po metodi petih ključev: 1. ključ: KESANJE 2. ključ: ODPUŠČANJE 3. ključ: ODPOVED 4. ključ: OBLAST 5. ključ: BLAGOSLOV Prijave za molitev, ki bo v soboto, 13. septembra, pri Svetem Duhu pri Škofji Loki, sprejemamo vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure na telefon: 041/ ali na e-naslov djustinek@gmail.com ter po pošti na naslov Pisarna Katoliške karizmatične prenove, Center živi na polno, Kongresni trg 14, 1000 Ljubljana. Pri prijavi navedite svoj naslov ali telefonsko številko, da bomo z vami lahko kontaktirali. Pogoj za pristop k molitvi je osebna priprava vsakega prijavljenca po knjigi (prebrati morate vsaj prvi del knjige do vključno devetega poglavja), ker molitev poteka po metodi Neala Lozana, kot jo opisuje v knjigi OSVOBOJEN. IGNACIJANSKE DUHOVNE VAJE V TIŠINI ZA ANIMATORJE IN VODITELJE Duhovne vaje v tišini po metodi sv. Ignacija Lojolskega za animatorje in voditelje KKP bodo od četrtka, 28. avgusta zvečer, do nedelje, 31. avgusta 2014, v Stični. Osrednje vsebine za osebno premišljevanje in molitev bomo letos črpali iz Pisma Hebrejcem. Vsak večer bo tudi adoracija s slavljenjem in karizmatično molitvijo drug za drugega. Prijave sprejema voditelj p. Mio Kekić, DJ na gsm: 031/ , ali na e-naslovu: mio.kekic@gmail.com. Število je omejeno. Cena: 20 evrov na dan. Vabljeni! 23

24 Vzdigni se, GOSPOD, v svoji moči, opevali in hvalili bomo tvojo mogočnost. Ps 21,14