Zoran Božič KNJIŽEVNOST STAREGA ORIENTA (UČNO GRADIVO)

Transcription

1 Zoran Božič KNJIŽEVNOST STAREGA ORIENTA (UČNO GRADIVO) Nova Gorica, januar 2018

2 Sredozemlje zibelka evropske kulture 1. Pomni. V starem veku oziroma še pred našim štetjem so ob velikih rekah, kot so Nil, Evfrat, Tigris, Ind, Ganges, Hoangho in Jangcekiang, nastajale pomembne civilizacije, ki so razvile številne umetnosti, npr. stavbarsko, kiparsko in slikarsko, seveda pa tudi besedno umetnost. Plodne ravnice ob teh veletokih so omogočale nastanek bogate, družbeno zelo razslojene, a urejene države, vse to pa je povezano z nastankom pisave, ki ni omogočala samo pisnega sporazumevanja, temveč tudi ohranjanje leposlovnih besedil. 2. Navedi nekaj sodobnih držav, v katerih lahko naletiš na ostanke več tisoč let starih pomembnih civilizacij Podčrtaj med spodaj navedenimi spomeniki starih civilizacij tista, ki tvorijo seznam sedmih svetovnih čudes starega veka. velika Keopsova piramida kolosalni kip boga Helija grobnica kralja Mauzola tempelj boginje plodnosti Artemide grobnica faraona Tutankamona majevska piramida za žrtvovanja Semiramidini viseči vrtovi veliki Ptolemejev svetilnik veliki kitajski zid Kolosej gladiatorska arena slonokoščeni in pozlačeni Zevsov kip svetišče v Stonehengeu 4. Izpolni razpredelnico z umestitvijo sedmih svetovnih čudes. SVETOVNO ČUDO NEKDANJI KRAJ DANAŠNJA DRŽAVA Efez Turčija Babilon Irak Aleksandrija Egipt Lindos na Rodosu Grčija Olimpija Grčija Halikarnas Turčija Memfis Egipt 5. Presodi. V starem veku so bile izjemno številne in pogoste trgovske povezave med Sredozemljem, severno Evropo, Severno Ameriko, Indijo in Kitajsko. DA NE Ustvarjalci in misleci starega veka so bili prepričani, da je središče svetovne kulture in civilizacije ravno Sredozemlje. DA NE 6. Podčrtaj tisto vero, znanost in filozofijo, ki je imela najmočnejši vpliv na duhovno podobo današnje Evrope. VERA: egipčanska, krščanska, stara grška. ZNANOST: sumerska, arabska, stara rimska. FILOZOFIJA: egipčanska, stara grška, feničanska. 7. Pomni. Pred nekaj leti so v Ogleju, starodavnem mestu ob izlivu Soče v Jadransko morje, izkopali opuščen rimski vodnjak in v njem našli številne bolj ali manj ohranjene amfore (lončene

3 posode za vino, olje in omake). S primerjavami med različnimi tipi amfor so arheologi dokazali, da je imel Oglej v antičnem obdobju živahne trgovske stike z vsemi območji Sredozemlja, od današnjih Francije in Španije, severne Afrike, Bližnjega vzhoda do Grčije in Italije. V četrtem stoletju n.št., ko je krščanstvo postalo najprej dovoljena in potem državna vera v rimskem imperiju, je bil Oglej eno od močnih krščanskih središč, od koder je prodiralo krščanstvo tudi v naše kraje. Tudi kasneje, po prihodu Slovanov v srednjem veku, je bil Oglej poleg Salzburga osrednje pokristjanjevalno središče. 8. Pobrskaj malo po leksikonih, enciklopedijah ali ustreznih zgodovinskih priročnikih in napiši v domači zvezek kratko razmišljanje ali literarni sestavek o tem, kako so se v oglejskem pristanišču prepletale sredozemske kulture, vere, jeziki in pisave. 9. Presodi. Sledovi starih sredozemskih kultur se najdejo tudi v slovenskih imenih, običajih in ljudskem pesništvu. DA NE Egipčanska književnost 1. Pomni. Stari Egipt se je zapisal v zgodovino kot ena najmogočnejših sredozemskih držav, ki je obstajala celih tri tisoč let. Stari Egipčani so bili izvrstni vojaki, gradbeniki, poljedelci in trgovci, imeli so razvito znanost in umetnost. Egipčanska književnost je ohranjena le v posameznih drobcih. Poznali so ljubezenske, delovne in verske pesmi, zgodovinske spise ter tudi bajke, pravljice in pripovedke. Egipčanska materialna in duhovna kultura je preko stare židovske, grške in rimske pomembno vplivala tudi na zahodnoevropsko in severnoevropsko kulturo. 2. Presodi in popravi. Egipčanske piramide v Gizeh pri Kairu so edino od čudes starega veka, ki še danes stoji. DA NE Nil je pogosto poplavljal, rodovitno blato pa je dajalo dvakratni pridelek koruze in krompirja. DA NE Faraone so pokopavali brez grobnih pridatkov, saj stari Egipčani niso verjeli v posmrtno življenje. DA NE V starem Egiptu niso poznali incesta, saj so se faraoni poročali tudi z lastnimi sestrami. DA NE Obeliske, ki še danes stojijo v Rimu, Parizu, Londonu ali Carigradu, so že stari Rimljani in kasnejši zavojevalci pripeljali iz Egipta. DA NE Hieroglifi so bili slikovna pisava, ki so jo kasneje uporabljali tudi stari Grki in Rimljani. DA NE Hieroglife je razvozlal mladi francoski učenjak J. F. Champollion, poznavalec več jezikov starega veka. DA NE Stari Egipčani so običajno pisali na papirus, ki so ga izdelovali iz celuloznih vlaken trstike. DA NE 3. Pomni. Egipčanska družba je bila zelo razslojena. Sužnji, ki so jih Egipčani dobili na številnih osvajalnih pohodih, so bili povsem brez pravic, faraone pa so častili kot bogove. Zelo vplivna sta bila sloja svečenikov in vojakov.

4 4. Preberi kratek zapis o faraonih Ehnatonu in Tutankamonu. Za časa faraona Tutmozisa III. (vladal je poldrugo tisočletje pred našim štetjem) je Egipt doživel največji razcvet. Njegov prapravnuk Amenofis IV. si je nadel ime Ehnaton, uvedel čaščenje edinega boga sonca Atona, spremenil glavno mesto države in bil kot verski in politični reformator umorjen. Tudi Ehnatonov sin Tutankamon, ki je opustil očetove reforme, je umrl zelo mlad, njegovo ime pa bo ostalo zapisano v zgodovini samo zato, ker so na začetku prejšnjega stoletja izkopali skoraj nedotaknjeno faraonovo grobnico. Samo slutimo lahko, kako razkošni so bili grobni pridatki velikih faraonov Tutmozisa III., Keopsa ali Ramzesa II., če je bil Tutankamon, eden najneznatnejših faraonov, pokopan v treh ogromnih skrinjah, rumenem sarkofagu iz peščenca in treh krstah, od katerih je bila poslednja iz čistega zlata. Ko so radovedni arheologi odprli zadnjo krsto, se je pokazala prečudovita posmrtna maska, pod njo pa so našli venček posušenih rož, ki ga je na moževo balzamirano truplo položila mlada vdova. Ta je doživela podobno kruto usodo kot nesrečni faraon, saj sta se po Tutankamonovi smrti za njeno roko in s tem za prestol potegovala poveljnik vojske Horemheb in vrhovni svečenik Eje. Da bi preprečila nakane snubcev, je faraonka zaprosila perzijskega kralja za roko enega od njegovih sinov, ko pa je perzijski kraljevič prestopil egiptovsko mejo, so ga Horemhebovi vojaki zavratno umorili. Tako se je morala Tutankamonova žena zoper svojo voljo poročiti s poveljnikom vojske, po njegovi smrti pa še z ostarelim vrhovnim svečenikom. 5. Pojasni, kakšna je možna povezava med krščanstvom, judovstvom in Ehnatonovo versko reformo Ugotovi. Razkošnih faraonskih grobnic ne bi mogli zgraditi brez a) vojakov, b) svečenikov, c) sužnjev. 7. Poskusi se vživeti v usodo in položaj mlade vdove faraona Tutankamona in v domačem zvezku oblikuj pismo, ki naj bi ga le-ta poslala perzijskemu kralju. Pesem nosačev žita 1. To je primer delovne pesmi iz stare egipčanske književnosti. Nastala je med sužnji, ki so s petjem spremljali enolični ritem svojega težaškega dela. Preberi pesem in poskusi ugotoviti, ali kljub časovni oddaljenosti nastanka lahko njena vsebina spregovori tudi današnjemu človeku. Zapiši tudi svoje občutke in možno sporočilo pesmi Preveri razumevanje pesmi. Obkroži ustrezno trditev na desni strani. Snope in belo žito A) Žita je preveč, zato ga bodo zmetali v morje. nosimo dan za dnem. B) Žito teče čez krov, ker so ladje stare. Kašče prepolne so, C) Žita je zelo veliko, ker je spet obilna letina. polne vse ladje. Zrnje že teče čez krov. Nas pa še zmeraj priganjajo. A) Delavci so zagoreli od dela na soncu. Lačni in sključeni stopamo. B) Delavci so bolj dragoceni od brona. Naša pleča so bron, C) Delavci so v resnici kipi v rečnem pristanišču. naša srca so bron, ko nosimo dan za dnem.

5 3. Po navodilih natančneje razčleni pesem. a) DOPOLNI: Pesem nosačev žita ne pozna rime, saj se je ta glasovna figura pojavila šele v srednjem veku. Pač pa gradi pesem poseben ritem s... (nosimo dan za dnem) in... (kašče prepolne so, polne vse ladje). Tak ritem ustvarja občutek... oz. s tujo besedo monotonije. Pesem se vsebinsko deli v dva dela. Prvi se končuje z verzom..., drugi pa začenja z verzom.... Prvi del govori o neizmernih količinah..., drugi pa o trpljenju.... b) POJASNI, zakaj je med prvim in drugim delom pesmi dramatično nasprotje. c) IZPIŠI izraze, s katerimi je poudarjena količina žita. č) NAVEDI, kateri verz ima isti pomen kot predpona pre- v tretjem verzu.... d) PODČRTAJ verz, ki izraža položaj nosačev in nesmiselnost njihovega početja. e) RAZLOŽI pomen komparacij naša pleča so (kot) bron in naša srca so (kot) bron. Katera se nanaša na barvo brona in katera na trdnost brona?... f) SKLEPAJ: Delavci so zaradi nenehnega garanja čustveno otopeli in razčlovečeni. DA NE g) ZAPIŠI sporočilo pesmi v eni povedi Napiši, ali si opazil razliko med prvotnim in sedanjim dojemanjem pesmi. 5. Poskusi aktualizirati sporočilo pesmi in napiši nekaj misli o ljudeh in delu v današnjem času.... Hebrejska književnost (Sveto pismo ali Biblija) Iz globočine 1. Od mnogoboštva k enoboštvu. Za stara orientalska in tudi evropska verstva je bilo značilno mnogoboštvo, torej več različno vplivnih in pomembnih bogov, ki so imeli običajno vsak svojo vlogo. Če je bil npr. nekdo v stari Grčiji nasilen, je svoja zla dejanja lahko opravičeval s tem, da ga je obsedel bog vojne Ares. Nekateri poznavalci vidijo začetek enoboštva v starem Egiptu, ko je faraon Ehnaton skušal uveljaviti kult boga sonca Atona. Od tod naj bi izvirali judovski Jahve, krščanski troedini Bog Oče, Sin in Sveti duh ter

6 muslimanski Alah. Krščanstvo tako uvrščamo med enoboštva, čeprav svetniki s svojimi zaščitniškimi vlogami nekako nadomeščajo posamezne poganske bogove. Vsekakor pa pomeni krščanstvo nekaj novega predvsem zaradi pojava Kristusa, dobrega Boga, ki naj bi s svojo darujočo smrtjo na križu odrešil človeštvo. Zato zahteva krščanska vera tudi od ljudi, ki so po svoji naravi dobri in slabi, sebični in nesebični, da se s svojimi dejanji skušajo približati Bogu. 2. Presodi: a) Stara verstva so pogosto razlagala naravne pojave in nerazumljivo človeško obnašanje z delovanjem in poseganjem božanstev; b) Krščanska vera vključuje tudi prvine poganskih verstev; c) Krščanska vera človeka nima namena spreminjati, ampak ga samo nagrajuje in kaznuje. 3. Pomni. Psalm je grška beseda in pomeni pesem, peto ob glasbeni spremljavi. Knjiga psalmov je del Stare zaveze Svetega pisma, gre pa za okoli sto petdeset verskih pesmi, v katerih je v ospredju odnos med verniki in Bogom. V psalmih so opazne zveze s staro egipčansko in babilonsko-asirsko poezijo, nastajali pa so v prvem tisočletju pred našim štetjem. 4. Preberi psalm Iz globočine, ki je bolj znan po latinskem naslovu De profundis. Iz globočine kličem k tebi, Gospod, moja duša upa v njegovo besedo; Gospod, sliši moj glas! moja duša pričakuje Gospoda Naj pazijo tvoja ušesa bolj ko stražniki jutranjo zarjo. na glas moje prošnje. Bolj ko stražniki jutranjo zarjo Če boš pregrehe v spominu ohranil, naj Izrael pričakuje Gospoda; Gospod, Gospod, kdo bo obstal? zakaj pri Gospodu je usmiljenje, Toda pri tebi je odpuščanje grehov, pri njem je obilno odrešenje: da bi ti s spoštovanjem služili. on bo Izraela rešil Upam v Gospoda, vseh njegovih pregreh. 5. Poskusi s kratko povedjo izraziti sporočilo pesmi Izpiši tista verza iz psalma, v katerih je najbolj opazno nasprotje med človekovo nemočjo in božjo močjo, in pojasni razlog za človekovo nemoč. 7. Sklepaj: Stražniki težko pričakujejo jutranjo zarjo, ker a) jih je strah teme in raznih nevarnosti, b) se bodo zjutraj najedli in napili, c) bodo zjutraj končno spet pri svojih družinah. 8. Podčrtaj vse tiste izraze, ki se nanašajo na božje usmiljenje. 9. Presodi: Za to pesem je značilno, da a) se nekateri motivi ponavljajo z drugimi besedami, b) ritem ustvarjajo pogosti paralelizmi členov, c) je veliko bolj epska kot lirska. 10. Ugotovi, ali se na Boga obrača posameznik ali zastopnik celotnega judovskega naroda, in utemelji svojo odločitev.

7 Visoka pesem 1. Nastanek. Najprej so avtorstvo Visoke pesmi pripisovali judovskemu kralju Salomonu, ki je živel v desetem stoletju pred našim štetjem. Kasneje so ugotovili, da je pesnitev bistveno mlajša. Nekateri deli so sicer najbrž res nastali v Salomonovem času, po vsej verjetnosti pa je dal pesnitvi končno podobo razgledan neznan avtor v četrtem stoletju pred našim štetjem. V Sveto pismo je bila dokončno sprejeta šele v prvem stoletju po Kristusu, ko je njen zagovornik rabi Aqiba izjavil: "Ves svet ni vreden dneva, ko je bila Izraelu dana Visoka pesem. Vsi spisi so sveti, Visoka pesem pa je presveta." 2. Zgradba in vsebina. Visoko pesem lahko razdelimo na osem spevov. Dogajanje spremlja in komentira zbor mladenk. Glavne osebe so pastirica Sulamit, njen ljubi, ki je tudi pastir, in kralj. Gre za nekakšen ljubezenski trikotnik, saj močni kralj snubi preprosto, a lepo dekle, ta pa ga zavrača in se odloča za svojega pastirja, ki ga nesebično ljubi. 3. Tri osrednje razlage. Po alegorični razlagi naj bi ljubezen med dekletom Sulamit in njenim ljubim pastirjem predstavljala duhovno zvezo med Jahvejem in izraelskim ljudstvom (judje) oz. med Kristusom in krščansko versko skupnostjo (kristjani). Po tej razlagi naj bi npr. verza, ki opisujeta lepoto ženskega telesa (Tvoj trebuh je kup pšenice, / z lilijami obdan.) alegorično pomenila, da gre za Kristusa, ki ga je rodila brezmadežna Devica Marija (trebuh in lilija) in ki je bil zmlet v mlinu trpljenja, da bi postal kruh življenja (pšenica). Kultna razlaga se nanaša na poganske obrede v čast božanstvom rodovitnosti, ki so bili zelo razuzdani, zato so jih izraelski preroki preganjali. Mitološka besedila pripovedujejo o sončnem bogu, ki pozimi umre in odide v podzemlje, njegova ljuba, boginja ljubezni, pa ga spomladi poišče in pripelje nazaj. Njuna poroka in združitev pomenita novo življenje. Po realistični razlagi naj bi šlo za sklop pravih ljubezenskih pesmi, kakršne poznamo tudi iz egipčanske in arabske književnosti. 4. Pojasni, zaradi katere razlage je bila Visoka pesem uvrščena v Sveto pismo in kakšno razumevanje pesnitve je najprimernejše za šolsko obravnavo. 5. Preberi prvi odlomek. Kar je lilija med robidami, je moja draga med dekleti. Kakor jablana med gozdnim drevjem je moj ljubi med mladeniči. Tako rada posedam v njeni senci in njen sad je sladek mojim ustom. V vinski hram me je peljal, izkazoval mi je ljubezen. Okrepčajte me z rozinovimi kolači, poživite me z jabolki, Drugi spev ker sem bolna od ljubezni! Njegova levica je pod mojo glavo, njegova desnica me objema. Rotim vas, jeruzalemske mladenke, pri gazelah ali poljskih srnah: Le budite in spodbujajte ljubezen, dokler se hoče veseliti! Svojega ljubega slišim! Glej ga, prihaja: skače čez gore, preskakuje griče.

8 Moj ljubi je podoben srnjaku ali mlademu jelenu. Že stoji za našim zidom in gleda skoz okno, oprezuje skoz mrežo. Moj ljubi spregovori in mi reče: Vstani, moja draga, lepotica moja, in pridi! Glej, zima je minila, deževje je ponehalo, prešlo. Cvetice so se prikazale v deželi, čas petja prihaja, grlica se oglaša v naši deželi. Smokva zori svoje mlade sadove in trte dehtijo v cvetju. Vstani, moja draga, lepotica moja, in pridi! Golobica moja v skalnih duplinah, v zavetju pečine, pokaži mi svojo postavo, daj mi slišati svoj glas; zakaj tvoj glas je prijeten in tvoja postava prikupna. 6. Označi, v katerih delih odlomka govori zaročenec in v katerem zaročenka ter ugotovi, zakaj so v času romantike razumeli Visoko pesem kot dramatsko besedilo Določi osrednjo besedo odlomka in navedi besedi, ki sta z njo v neposredni zvezi Pojasni, kaj o zaročenki in zaročencu sporočata prvi dve prispodobi. 9. Presodi: Vse prispodobe v odlomku so iz a) narave, b) kmečkega življenja, c) dvornega okolja. 10. Podčrtaj v odlomku vse tiste verze, ki posredno izražajo, da nekdo/nekaj preprečuje ljubezen Sulamit in njenega izvoljenca. 11. Predstavi letni čas dogajanja in ga poveži s kultno razlago Visoke pesmi. 12. Preberi drugi odlomek. Spala sem, a moje srce je bedelo. Čuj: moj ljubi trka! Odpri mi, moja sestra, moja draga, golobica moja, moja krasotica, ker mi je glava mokra od rose in kodri od nočnih kapljic. Slekla sem se že, naj se spet oblačim? Umila sem si noge, naj jih spet umažem? Ljubi pa je stegnil roko skoz linico in srce mi je vzkipelo zanj. Vstala sem, da bi odprla ljubemu; z rok mi je kapljala mira, Peti spev s prstov topna mira na držaj zapaha. Odprla sem svojemu ljubemu, a ljubi se je obrnil in odšel. V duhu sem šla za njegovim klicem: iskala sem ga, pa ga nisem našla, klicala sem ga, pa se mi ni oglasil. Naletela sem na stražnike, ki krožijo po mestu: pretepli so me, me ranili in strgali z mene ogrinjalo, ti čuvarji obzidja. Rotim vas, jeruzalemske mladenke: Le poiščite mojega ljubega in povejte mu, da sem bolna od ljubezni!

9 13. Primerjaj prikaz ljubezni s prvim odlomkom in presodi, v katerem primeru je bolj duhovna in v katerem bolj čutna Pojasni, ali gre za resnično dogajanje ali zgolj za ljubezensko hrepenenje. 15. Podčrtaj tiste verze, ki izražajo ljubezensko negotovost in bolečino. 16. Razloži, kaj vse je pripravljena prestati zaročenka, da bi prišla do svojega ljubega Preberi tretji odlomek. Moj ljubi je žareč in rdeč, med deset tisoči ga opaziš. Njegova glava je zlato, čisto zlato; njegovi kodri so bujni, črni ko vran. Njegove oči so kot golobi ob potokih: kopljejo se v mleku in počivajo v jamicah. Njegova lica so ko balzamove gredice, kjer rastejo dišavna zelišča. Njegove ustnice so lilije, z njih kaplja tekoča mira. Peti spev Njegove roke so zlati obročki, okrašeni z dragulji. Njegov život gladka slonova kost, pokrita s safirji. Njegove noge so marmorni stebri, ki stoje na zlatih podstavkih. Njegova postava je kakor Libanon, krasna kakor cedre. Njegova usta so sama sladkost, ves očarljiv je. Tak je moj ljubi, tak moj dragi, jeruzalemske mladenke. 18. Napiši, kateri del mladeničevega telesa je v ospredju zaročenkine pozornosti in to utemelji Presodi: V odlomku je od retoričnih oz. pesniških figur posebej opazna a) mnogovezje, b) anafora, c) paralelizem členov. 20. Podčrtaj tiste verze, v katerih prispodoba ni vzeta iz narave, in ugotovi, iz katerega okolja je Preberi četrti odlomek. Kako lepe so tvoje noge v sandalah, knežja hči! Tvoji obli boki so kot koralde, delo mojstrovih rok. Tvoje naročje je vrčasta posoda: naj ji ne manjka odišavljenega vina. Tvoj trebuh je kup pšenice, z lilijami obdan. Tvoji dojki sta kakor mladički, gazelini dvojčici. Tvoj vrat ko slonokoščen stolp, tvoje oči so ribniki v Hešbonu, Sedmi spev Koku je lepa tvoja hoja v čreulah, ti Firštova hči. Tvoje ledovje glih vkup stoje, kakor dvej šperi, katere je mojstrska roka sturila. Tvoj popek je kakor en okrogel pehar, katerimu nigdar pitja nemanka. Tvoj trebuh je kakor en kup pšenice z rožami obtaknen. Tvoja dva sesca so kakor dvej mlade serne, katere so dvojčeta. Tvoje garlu je kakor en turn iz elefantovih kosti.

10 pri Batrabimskih vratih. Tvoj nos je kot libanonski stolp, ki gleda proti Damasku. Glava na tebi je kot Karmel in lasje na tvoji glavi kot škrlat: kite so osvojile kralja. Kako lepa si in kako zala, ljubka v svojih nežnostih! Tvoja vitka rast je podobna palmi in tvoje prsi grozdom. Dejal sem: Splezam na palmo in potrgam njene šope. 22. Primerjaj prikaz zaročenkine lepote s prejšnjim odlomkom in presodi, kateri del telesa je v ospredju zdaj in katere prispodobe so bolj sprejemljive z današnjega stališča Pojasni, katero mesto v odlomku nakazuje, da gre morda za ljubezenski trikotnik, in ugotovi, kdo ogroža ljubezen pastirja in pastirice Preberi še Dalmatinov prevod tega odlomka in podčrtaj tista mesta, kjer je imel prvi slovenski prevajalec Visoke pesmi velike težave z besednim zakladom. 25. Preberi peti odlomek. O, da bi mi bil kakor brat, ki je sesal na prsih moje matere: če bi te srečala zunaj, bi te lahko poljubila, pa bi mi nihče ne zameril. Povedla in pripeljala bi te v hišo svoje matere, nje, ki me je rodila. Dala bi ti piti odišavljenega vina in svojega granatnega mošta. Njegova levica je pod mojo glavo, njegova desnica me objema. Rotim vas, jeruzalemske mladenke: Le budite in spodbujajte ljubezen, dokler se hoče veseliti! Kdo je ta, ki prihaja iz pustinje Osmi spev in se naslanja na svojega ljubega? Pod jablano sem te zbudila. Tam te je spočela tvoja mati, tam je spočela in te rodila. Deni me kot pečat na svoje srce, kot pečatni prstan na svojo roko! Zakaj močna kakor smrt je ljubezen, neizprosna ko podzemlje ljubezni strast! Njene strele so ognjene strele, Gospodov plamen. Véliko vodovje ne more pogasiti ljubezni in reke je ne preplavijo! Četudi bi kdo dal za ljubezen vse bogastvo svoje hiše, bi ga samo pomilovali. 26. Obkroži tista mesta v odlomku, kjer gre za ponavljanje verzov iz prejšnjih odlomkov. 27. Sklepaj: Ponavljanje posameznih mest kaže, da a) je imel končni avtor pesnitve slab spomin, b) se je pesem najprej ohranjala in prenašala ustno, c) gre za pomembnejše motive v pesmi.

11 28. Razloži, kaj sporoča začetek odlomka o ovirah, ki preprečujejo ljubezen. 29. Pomni. V starem veku so nosili pečatnik ali na vrvici okoli vratu ali kot prstan na roki in varovali ta predmet kot nekaj izrazito osebnega in najbolj dragocenega. 30. Pojasni, kaj pomeni prispodoba s pečatnikom Predstavi značilnosti prave ljubezni, kakor jih prikazuje odlomek. 32. Podčrtaj verz, ki izraža spoznanje, da je ljubezen lahko tudi trpljenje in poguba in smrt. 33. Ugotovi, kaj sporoča zaključek odlomka o "kupljivosti" ljubezni. 34. Napiši svoje mnenje o pravi ljubezni. Prilika o izgubljenem sinu Rekel je tudi: "Neki človek je imel dva sina. In mlajši izmed njiju je rekel očetu:,oče, daj mi delež imetja, ki mi gre!' In razdelil jima je imetje. Malo dni zatem je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo in je tam z razuzdanim življenjem zapravil svoje imetje. Ko pa je vse potrošil, je v tistem kraju nastala huda lakota in je začel stradati. Šel je torej in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele in ta ga je poslal na svojo pristavo svinje past. In želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. Šel je vase in rekel:,koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v izobilju, jaz pa tukaj od lakote ginem! Vstal bom in pojdem k svojemu očetu in mu porečem: Oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj; nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin, sprejmi me kot katerega svojih najemnikov! In je vstal ter šel k svojemu očetu. Ko pa je bil še daleč, ga je njegov oče zagledal in milo se mu je storilo; in pritekel je, ga objel in poljubil. Sin pa mu je rekel:,oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj; nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.' Oče pa je velel svojim služabnikom:,brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite, in dajte mu prstan na roko in čevlje na noge; in pripeljite pitano tele in ga zakoljite in jejmo ter se veselimo; zakaj ta moj sin je bil mrtev in je oživel; je bil izgubljen in je najden.' In so se začeli gostiti. Njegov starejši sin pa je bil na polju. In ko se je (domov) grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. Poklical je enega izmed služabnikov in vprašal, kaj bi to bilo. Ta mu je rekel:,tvoj brat je prišel in tvoj oče je zaklal pitano tele, ker ga je spet zdravega dobil.' Ujezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je tedaj prišel ven in ga pogovarjal. Ta pa je očetu

12 odgovoril:,glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza; pa meni nikoli nisi dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je svoje imetje zapravil s hotnicami, si mu zaklal pitano tele.' On pa mu je rekel:,sin, ti si vedno pri meni in vse moje je tvoje. Gostiti se in razveseliti pa se je bilo treba, ker je bil ta tvoj brat mrtev in je oživel, je bil izgubljen in je najden.'" 1. Preberi vse tri prilike in obkroži ustrezno trditev: a) Prilika je kratka literarna vrsta iz A) Nove, B) Srednje, C) Stare zaveze Sv. pisma. b) V prilikah govori A) Sveti Peter, B) Poncij Pilat, C) Jezus. c) Prilika ima na koncu A) nauk, B) zahvalo, C) povzetek. č) Prilika je podobna A) pravljici, B) pripovedki, C) basni. d) Prilika sodi v A) ljubezensko, B) poučno, C) domoljubno književnost. 2. Odgovori na vprašanja in reši naloge: a) Predstavi razliko med bratoma:... b) Katere pozitivne značajske lastnosti razodeva obnašanje mlajšega sina v tujini in kako lahko razberemo njegovo miselno preobrazbo?... c) V besedilu poišči tri dejstva, ki dokazujejo premožnost prikazane družine: č) Podčrtaj poved, ki izpričuje značilen patriarhalni odnos med očetom in sinom. d) Komentiraj očetovo ravnanje ob sinovi vrnitvi in predstavi čustva starejšega brata: e) Zapiši sporočilo prilike:... f) Izpiši primer mnogovezja, paralelizma in antiteze:... Prilika o talentih "Bo namreč kakor pri človeku, ki se je odpravljal na potovanje in je poklical svoje služabnike ter jim izročil svoje premoženje; enemu je dal pet talentov, drugemu dva, tretjemu pa enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in je odpotoval. Tisti, ki je bil prejel pet talentov, je šel takoj z njimi kupčevat in je pridobil pet drugih. Prav tako je tudi tisti, ki je bil prejel dva, pridobil dva druga. Tisti pa, ki je bil prejel enega, je šel, izkopal zemljo in denar svojega gospodarja skril. Čez dolgo časa pa je gospodar teh služabnikov prišel in napravil z njimi račun. In pristopil je tisti, ki je bil prejel pet talentov, in je prinesel pet drugih talentov ter rekel:,gospod, pet talentov si mi izročil, glej, pet drugih sem pridobil.' Njegov gospodar mu je rekel:,prav, dobri in zvesti služabnik, v malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil: pojdi v veselje svojega gospoda!' Pristopil je tudi tisti, ki je bil prejel dva talenta, in je rekel:,gospod, dva talenta si mi izročil, glej, dva druga sem pridobil.' Njegov gospodar mu je rekel:,prav, dobri in zvesti služabnik, v malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil, pojdi v veselje svojega gospoda!' Pristopil pa je tudi ta, ki je bil prejel en talent, in je rekel:,gospod, vem, da si trd človek: žanješ, kjer nisi sejal, in pobiraš, kjer nisi vejal; zbal sem se in sem šel

13 ter svoj talent zakopal v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega.' Njegov gospodar mu je odgovoril in mu rekel:,malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal, in pobiram, kjer nisem vejal; torej bi bil moral dati moj denar menjavcem in ob svojem prihodu bi jaz svojo lastnino prejel z obrestmi. Vzemite mu torej talent in ga dajte tistemu, ki ima deset talentov! Kajti vsakemu, kdor ima, se bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima. Neporabnega služabnika pa vrzite ven v temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.'" 3. Dopolni besedilo: V zvezi s to priliko še danes uporabljamo reklo... talenti. To reklo pomeni, da človek v življenju ne izkoristi svojih umskih.... Prva dva služabnika sta posojeni denar z... pomnožila in pri tem tudi..., da ga izgubita, tretji služabnik pa je izpričal... značaj in strah pred... gospodarjem. Prilika sporoča, da Jazus zahteva od vernikov izrazito... in ne nedejaven odnos. Prilika o dobrem pastirju (odlomek) Jezus jim je torej zopet spregovoril: "Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata k ovcam. Vsi, kolikor jih je prišlo pred mano, so tatje in roparji, ovce pa jih niso poslušale. Jaz sem vrata: kdor stopi skozi mene, bo rešen in bo hodil ven in bo našel pašo. Tat ne pride, razen da krade in kolje in pogublja; jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da volk prihaja, ovce popusti ter zbeži in volk jih pograbi in razkropi. Najemnik zbeži, ker je najemnik in za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri pastir in svoje poznam in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in za ovce dam svoje življenje. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati: in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. 4. Pojasni, kaj sporoča prilika o pozitivnem odnosu do lastnine in o pravi ljubezni, kateri dogodek in katero Jezusovo poslanstvo napoveduje in kako se na koncu kaže univerzalnost njegovega poslanstva. Arabska in perzijska književnost Pesem klateškega viteza 1. Arabska književnost Od šestega stoletja n. št. se je razvijala najprej na Arabskem polotoku in se potem z osvajanji širila v Severno Afriko in jugozahodno Evropo, kjer je v petnajstem stoletju začela usihati. sedmem stoletju je nastal Koran, temeljna islamska verska knjiga, sicer pa liriko lahko delimo na beduinsko poezijo (začetki na Arabskem polotoku), klasično poezijo (središči Damask in Bagdad) in poklasično poezijo (Egipt in mavrska Španija). Osrednji pesniški obliki sta bili gazela (ljubezenska tematika) in kasida (vojna tematika), za obe pa so značilni rimani verzi. Stara arabska književnost ni razvila epa, romana in dramatike, pač pa so se uveljavile kratke oblike pripovedne proze.

14 Pesnik Šanfara je živel v šestem stoletju v južni Arabiji, znamenita pa je predvsem njegova daljša kasida z izvirnim naslovom Arabska pesem, rimana na l, ki opisuje življenje popotnega viteza. Tisoč in ena noč je ciklična pripoved, in sicer gre za zbirko vloženih zgodb, pravljic in pripovedk, ki so indijskega, perzijskega in arabskega izvora. Nastajala je od devetega do trinajstega stoletja. 2. Preberi odlomek iz kaside z naslovom Pesem klateškega viteza. Poznam zavetje za pogumnega moža, ki pred žalostjo beži, in dom za tistega, ki strah ga je puščic sovraštva. Na vaše življenje vam prisegam: nikoli ne bo v nesrečo padel, kdor je razsoden in kdor ve, kako naj hodi v noči, iščoč, kar ljubi, ogibajoč se temu, kar prezira. Tu me čaka družina -- neutrudljivi volk, goli in gladki panter, hijena z naježeno dlako. To je moj svét: skrivnosti, ki jih njim zaupam, ne raznašajo in ne zapustijo krivca, da bi zločin bil kaznovan. Troje prijateljev mi nadomešča svét, kjer več ne vračajo dobrote za dobroto, in kjer soseska odreče vsako ti pomoč, celo v zabavi. Troje prijateljev imam -- neustrašeno srce, bleščeči meč in lok, dolg in zveneč, iz močnega lesa napravljen, varno opasan, z jermeni okrašen. Ko se puščíca požene iz njegove srede, zastoče dolgo -- kakor mati, ki za otrokom joče. 3. Presodi, ali je prevajalec upošteval oblikovne značilnosti pesmi. 4. Pojasni, katere lastnosti pripisuje vitez sam sebi Podčrtaj tisto mesto v pesmi, ki razodeva, da je vitez izobčenec in da povzroča tudi zlo. 6. Predstavi vitezov odnos do družbe in njegov pogled na medčloveške odnose. 7. Presodi: a) Vitez je sam, a se ne počuti osamljenega; b) Vitez zaupa samo samemu sebi; c) Vitez se zaradi osamljenosti pogovarja z zvermi. 8. Ugotovi, zakaj je zaključek odlomka kontrasten in s tem izrazito dramatičen. Tisoč in ena noč 1. Pomni. Orientalsko zbirko pravljic in pripovedk povezuje pripoved o vezirjevi hčeri Šeherezadi, ki samarkanškemu kralju Šahrijaru vsako noč pove eno zgodbo.

15 2. Presodi: Tako povezovanje krajših besedil v celoto imenujemo a) ciklična, b) sintetična, c) okvirna zgodba. Začetek zgodb V davnih časih je živel v Samarkandu mogočen kralj po imenu Šahrijar. Zgodilo pa se je, da mu je umrla žena in odšla v Alahovo kraljestvo. Kralj se je začel dolgočasiti, zato je zapovedal svojemu velikemu vezirju, naj mu vsak večer pošlje v palačo dekle, ki mu bo do sončnega vzhoda krajšalo čas. Vsakič pa, ko se je zasvital dan, je grozni kralj ukazal, naj dekletu odsekajo glavo, in to mu je bilo v veselje. Vezirju so se dekleta smilila, vendar je izpolnjeval morilske ukaze. Kajti svojega vladarja se je zelo bal. Tako je kralj nadaljeval s svojim početjem, dokler niso ljudje pobegnili in molili k Alahu, naj pogubi tirana. Matere so jokale in starši so bežali skupaj s hčerami, tako da v mestu kmalu ni bilo nobenega dekleta več. Kralj pa je velikemu vezirju ponovno zapovedal, naj mu preskrbi deklico. Vezir je skušal kralju ustreči, vendar ni našel nobenega dekleta. Obupan, prestrašen in zagrenjen se je vrnil domov, kjer sta ga čakali hčerki, ki sta mu s svojo čisto lepoto blažili tegobe starosti. Starejši je bilo ime Šeherezada, mlajša pa se je imenovala Dunjazada. Šeherezada je prebrala veliko knjig in poznala je zgodbe in legende iz starih časov ter o preteklih ljudstvih. Vsa dežela je vedela za to in govorilo se je, da je prebrala vsaj tisoč knjig in še več, kajti poznala je vse pravljice in premnoge pesmi. Besede so ji z lahkoto uhajale z ustnic in vsakomur, ki je poslušal njeno pripovedovanje, je bilo pri srcu toplo. Ko je videla, kako je njen oče obupan, mu je rekla: "Dragi oče, zakaj si vedno tako zaskrbljen?" Tedaj je vezir svoji hčeri povedal, kaj se je zgodilo. Ona pa je dejala: "Ah, oče, kako dolgo bo še trajala ta morija! Lepo te prosim, odpelji me h kralju!" 3. Pojasni, kako se je kralj razumel s pokojno ženo in kaj vse mu je pomenila. 4. Podčrtaj na koncu odlomka poved, ki razodeva čarobno moč govorjene besede. 5. Primerjaj Šeherezadin značaj in njene življenjske vrednote z značajem in vrednotami njenega očeta velikega vezirja Zgodba o grbavem pritlikavcu V davnih časih je v nekem mestu na Jutrovem živel krojač, radodaren človek, ki se je rad veselil in zabaval in je bil zadovoljen s svojim življenjem. Imel pa je navado, da je šel z ženo včasih na sprehod in užival je ob pogledu na vrtove in ulice. Ko sta se nekega dne vrnila z enega takšnih sprehodov, sta naletela na grbavega šaljivca, ki je bil zelo dobre volje in ne več povsem trezen ter že na pogled tak, da je človeku nemudoma odgnal vse skrbi. Še tako žalostnega človeka bi spravil v smeh in prepodil vsako skrb in slabo voljo. Krojač in njegova žena sta tedaj stopila k njemu, se zabavala ob njegovih šalah in ga povabila v svojo hišo, naj z njima prebije noč. Drobni možiček se je podvizal, da bi jima ustregel, in ne preveč trdnih nog ju je pospremil na njun dom. Krojač pa se je še enkrat napotil na bazar, kajti bilo je zgodaj zvečer in trgovine še niso bile zaprte, in je kupil veliko pečeno ribo skupaj z belimi žemljicami ter za poobedek nekaj

16 lepih limon in sladkarij. Zatem se je z vsemi temi dobrotami vrnil domov, da bi z njimi postregel grbavca, in vsi trije so sedli in jedli. Nenadoma je krojačeva žena vzela velik kos ribe in jo med smehom vtaknila pritlikavcu v grlo; ko se je ta upiral, mu je v svoji šaljivi razigranosti z roko zatisnila usta in vzkliknila: "Pri Alahu, prav zares hočem, da naenkrat pogoltneš ta slastni grižljaj; prej te ne spustim!" Opiti grbavec je tedaj skušal spakovaje pogoltniti mnogo prevelik zalogaj, in končno mu je tudi uspelo. Toda v tistem kosu je bila tudi večja kost, ki se mu je zataknila v grlu, in umrl je. Ko je to videl, je krojač glasno zavpil in vzkliknil: "Ojej! Da je moral ta ubogi človek tako nesmiselno umreti od najine roke!" Njegova žena pa je odvrnila: "Tega zdaj pač ne moreva več spremeniti. Zato ne govori več takih nespametnosti, ampak raje kaj stori!" Mož jo je tedaj vprašal: "In kaj naj storim?" In ona je odvrnila: "Dvigni se, vzemi ga v naročje in pokrij z ruto. Hodila bom pred teboj in te vodila skozi noč. Če pa te kdo kaj povpraša, mu reci:,to je moj bolni sin; k zdravniku ga neseva. Je tu blizu kak zdravnik?'" Ko je krojač slišal te besede, je vstal, vzel grbavca v naročje in ga nesel skozi mesto, in njegova žena je hodila pred njim ter med jokom vzklikala: "Ah, ah, ubogi moj sin! Alah naj ga obvaruje! Ah, te strašne koze!" Ljudje, ki so ju srečevali, so tedaj dejali: "Ubogi otrok je zbolel za kozami!" Krojač in njegova žena pa sta nadaljevala svojo pot in od časa do časa zaradi videza vprašala po zdravniku, dokler ju ni nekdo nepredvidoma zares pripeljal pred vrata nekega judovskega zdravnika. In ni jima preostalo drugega kot da potrkata; vrata pa jima je odprla zamorka. "Kaj želita?" ju je vprašala. Krojačeva žena je dejala: "Najin otrok je zbolel. Vzemi ta denar, četrtak, daj ga svojemu gospodarju in ga prosi, naj pride in pregleda mojega sina." Sužnja je tedaj odšla po stopnicah v nadstropje, da bi prenesla sporočilo svojemu gospodarju, krojač in njegova žena pa sta vstopila v predsobo. Tedaj se je krojačeva žena brž razgledala naokrog in dejala: "Odloži truplo in potem hitro izginiva!" Krojač je odložil grbavčevo truplo na spodnjo stopnico, ga prislonil ob zid in s svojo ženo jadrno pobral šila in kopita. Zamorka pa je odšla v prostore judovskega zdravnika in mu je dejala: "O gospod! Spodaj je mož z ženo in bolnim otrokom; dala sta mi ta četrtak za tebe, da bi pogledal otroka. Precej slab je videti." Zdravnik je takoj odšel dol, ne da bi v naglici s seboj vzel svetilko. Komaj pa je dospel v vznožje stopnic, se je zaletel ob prislonjeno truplo grbavca in ga prevrnil. Tedaj se je silno prestrašil in sklonil se je, da bi ga pregledal. In takoj je videl, da je mali mrtev. Sam pri sebi je pomislil, da je on kriv njegove smrti in vzkliknil je: "Ojej! Sestopal sem v temi in se zaletel v hudega bolnika, ga podrl in ubil! Kako naj se zdaj znebim tega trupla?" In ne da bi mrtveca podrobneje pogledal, je poklical svojo ženo ter ji povedal, kaj se mu je primerilo. Njegova žena je tedaj dejala: "Kaj pa še čakaš? Ali bi ga nemara rad obdržal v hiši, dokler ne napoči jutro? Mar bi rad, da te primejo kot morilca ali razglasijo za zdravnika, ki ubija svoje paciente? Skupaj ga bova zvlekla na ploščato streho najine hiše in zatem spustila na nižjo sosednjo streho. Ko bo ponoči tam ležal, bodo prišli jastrebi in mačke in klateški psi in raznesli bodo truplo in znebila se ga bova." Njun sosed je bil namreč višji dvorni kuhar v kraljevi palači in je imel velike zaloge olja in masti ter drugih živil; psi, mačke in podgane pa so to vohale in se pogosto zbirale na

17 strehi, in včasih jim je uspelo priti do kakega grižljaja, in nad njimi so lačno krožili jastrebi. Jud ni bil preveč zadovoljen nad ženinim načrtom, toda bil je tako raztresen in prestrašen, da mu ni prišlo nič boljšega na misel in je želel le to, da se nemudoma znebi trupla. Tako sta odšla z mrtvecem na streho, ga previdno spustila k sosedu in naslonila na steno. Komaj sta to storila, se je z dvora vrnil kuhar in se s svetilko povzpel na ravno streho, da bi pogledal, kako je z njegovimi zalogami. In glej, tam v kotu je stala temna postava. Kuhar se je sprva prestrašil, zatem pa ga je popadla jeza in zavpil je: "Pri Alahu, mojih zalog ne kradejo psi in mačke, temveč ljudje!" Tedaj je stopil k truplu in vzkliknil: "Ti si torej ta, ki krade moje meso in druga živila! Le čakaj, ti bom že pokazal!" In zgrabil je svojo palico in z njo mlatil po molčečem neznancu ter ga zbil po tleh. Zatem ga je preiskal; ko pa je odkril, da je mrtev, se ga je polotil strah in srh ga je obletel ob misli, da ga je ubil. In vzkliknil je: "Mrtev je! In jaz sem morilec, čeprav sploh nisem tako krepko udarjal! O Alah, saj je samo ubog, šibek grbavec, jaz pa sem ga ubil!" In ustrašil se je za lastno življenje in dodal: "Naj bodo prekleti meso in maslo in mast in ta noč! O, raje bi videl, da bi moje zaloge požrli psi, kot pa da sem moral jaz, pošteni kuhar, postati morilec! Resnično, zvezde mi danes niso naklonjene!" In s solzami v očeh je gledal truplo ter poln očitkov dejal: "Ali ni bilo dovolj, da si grbast pritlikavec? Si res moral postati še tat? In če si že bil tat, ali si moral krasti prav pri meni, nesrečnež?" In sklenil je, da se bo trupla znebil. Zadegal si ga je na rame, krenil iz hiše na mestni bazar, postavil truplo pokonci in ga naslonil na zid trgovine z dišavami na vogalu neke temne ulice. Nato jo je ucvrl proč. Kmalu zatem je mimo prišel tujec, koptski trgovec, ki je preživel noč na neki zabavi in je bil kot sod poln vina. Zdaj je bil na poti v kopališče, da bi se okopal. Majal se je od enega konca ceste do drugega, dokler ni usoda hotela, da ga je zaneslo v bližino grbavca. To noč je nekdo Koptu ukradel turban. Ko je v svoji pijanosti zdaj zagledal ob zidu sloneti mrtvega pritlikavca, si je mislil, da je to tat njegovega turbana, in vzkliknil je: "Vrni mi turban, mrhovinar!" In ko oni ni odgovoril, ga je udaril, da se je truplo zvrnilo. Kopt je tedaj poklical stražo, v svojem besu ponovno planil na grbavca in glasno vpil: "Reci že kaj, ti pijani oče kradljivcev turbanov!" In bil je globoko užaljen, ker znova ni dobil odgovora. Zato je ponovno začel tepsti grbavca. Ko pa je prišla straža, je videla, da koptski tujec, nevernik, pretepa grbavega, toda očitno pravovernega muslimana, in to jo je ujezilo. Eden od stražnikov je zato vzkliknil: "Takoj izpusti tega moža, ti besni bivol, in vstani!" Zibaje se je Kopt vstal, stražniki pa so preiskali grbavčevo truplo in ugotovili, da je pritlikavec mrtev. Tedaj so vzkliknili: "Pri Alahu! Kakšen zločin! In kakšna predrznost! Pritepeni Kopt si drzne do smrti pretepsti vernika!" Zgrabili so Kopta, mu na hrbtu zvezali roke in ga odvlekli v namestnikovo hišo. In vso pot je pijani Kopt tožil: "Toda saj sem ga le prav malo tepel! In že je mrtev! Kako pa naj bi vedel, da je ta kradljivec turbanov tako občutljiv? Ojej, ojej, pa še brez turbana sem ostal! Ah, kako žalostno je vse skupaj!" In Kopta ter truplo so zaprli v namestnikovo hišo, dokler ni naslednjega dne, precej po sončnem vzhodu, namestnik blagovolil vstati. Tedaj so oba pripeljali predenj; zaslišal je Kopta in ta ni mogel utajiti svojega dejanja. Tedaj je namestnik ukazal, naj morilca obesijo, in zapovedal je, naj krvnik, ki mu je naloženo izvršiti kazen, obsodbo razglasi po vsem mestu. Zatem so postavili vislice in krvnik je vzel vrv ter jo položil Koptu okrog vratu.

18 6. Predstavi nasprotno ravnanje krojača in njegove žene ob grbavčevi smrti. 7. Navedi nekaj dejstev, ki dokazujejo, da je krojač povsem podrejen ženi Primerjaj zdravnikovo ženo s krojačevo Pojasni, kako se po spoznanju o grbavčevi smrti spremeni kuharjev odnos do materialnih dobrin, in podčrtaj dve povedi, ki izpričujeta to spremembo. 10. Ugotovi, kaj sporoča odlomek o odnosu državnih uradnikov do drugovercev. 11. Primerjaj ravnanje krojača, zdravnika, kuharja in Kopta in presodi, kdo od imenovanih po grbavčevi smrti izraža obžalovanje in kdo ne ter kdo je zakrivil grbavčevo smrt naklepno in kdo nenaklepno Zgodba. Preden obesijo Kopta, pride mimo kuhar in potem, ko izve, kaj se je zgodilo, pojasni, da je on sam morilec, in hoče, da obesijo njega. Preden obesijo kuharja, se pojavi zdravnik, ki se prav tako izpove in obtoži in noče, da bi namesto njega visel nedolžen človek. Ko je namestnik slišal te besede, je krvniku dejal: "Prav, obesi torej tega Juda!" In krvnik je zadrgnil zanko okrog zdravnikovega vratu. Toda glej, v tem trenutku se je skoz množico prerinil krojač, stopil pred krvnika in dejal: "Ne stori tega! Ta odlični zdravnik nima z zadevo nič opraviti! Kajti grbavca sem ubil prav jaz! Ko sem se včeraj sprehajal, sem srečal tega grbavega pritlikavca, ki je bil zelo zabaven. Zapletla sva se v pogovor in povabil sem ga k sebi. Ko smo večerjali v moji hiši, je moja žena v šali vzela kos ribe in ga dala grbavcu v usta. Usoda pa je hotela, da mu je grižljaj zašel na napačno mesto in zadušil se je. Tedaj sva ga z ženo prijela in odnesla v zdravnikovo hišo. Ko pa je služabnica odšla po zdravnika, sem odnesel grbavca na stopnišče, ga naslonil na zid in z ženo odšel. Nikar ne obešajte plemenitega zdravnika, ampak, če že mora biti, raje mene!" Ko je namestnik slišal te besede, je dejal: "Tako, tako -- obesimo torej tega človeka!" Krvnik je zavzdihnil, zadrgnil krojaču zanko okrog vratu in dejal: "Tega neplodnega dela sem počasi že sit! Vedno, ko je stvar tako daleč, se obsojenec zamenja -- ta je zdaj že četrti in če bo šlo tako naprej, ne bo nazadnje nihče obešen!" In godrnjaje je zavezoval vozel. Tisti grbavec pa je bil kraljevi dvorni norec in kralj je zelo težko prenašal, če priljubljenega norca dalj časa ni dobil pred svoje vzvišeno obličje. Ko se je norec nekega dne napil in se ne zvečer ne prihodnje jutro ni prikazal pred kraljem, se je ta vznemiril in svojega komornika vprašal po njem. Ta mu je odvrnil: "Vsemogočni kralj! Namestnik ga je že našel, vendar je bil žal mrtev. Ko so ravno nameravali obesiti njegovega morilca, se je pojavil nekdo drug in trdil, da je on storilec, in zatem je prišel še tretji in za njim četrti in vsakdo je dejal, da so ostali nedolžni in da je le on sam kriv, in vsakdo je tudi natanko in podrobno opisal, na kakšen

19 način je grbavca ubil. Kdo ve, koliko storilcev se je med tem še javilo -- sploh ni mogoče reči, kateri med njimi bo nazadnje obešen!" Tedaj je kralj vzkliknil: "Brž, brž, ti osel, ki se očitno prav ničemur več ne čudiš, pohiti k namestniku, prekini obešanje in mi pripelji vse te ljudi, ki bi bili radi obešeni -- toda hitro!" Komornik je tedaj odbrzel; pod vešala je prispel ravno v trenutku, ko je hotel krvnik potegniti v zrak krojača, in vzkliknil je: "Stoj! Prenehaj!" In krvnik je dejal: "No, ali nisem rekel? Danes tega posla že ne bomo opravili!" Komornik pa je namestniku prenesel kraljevi ukaz. In namestnik je dejal: "Ah, prav, potem pač ne bomo obešali." Komornik je tedaj naročil, naj krojača, Juda, Kopta in kuharja skupaj s truplom pripeljejo pred kralja. "Štirje so!" je dejal svojemu zapovedniku. "Več se jih ni javilo!" In kralj je zapovedal, naj mu podrobno opišejo vsak svojo zgodbo, in ko ga je na koncu komornik vprašal, katerega od štirih naj zdaj obesijo, je kralj vzkliknil: "Molči! Ne moti me, kajti zdaj se moram najprej še malo čuditi!" Ko se je dovolj načudil, je odredil, da ni potrebno nikogar obesiti in naj zgodbo zapišejo s tekočim zlatom in shranijo v arhivih, in dodal je še: "Ali ste že kdaj slišali kakšno zgodbo, ki bi bila bolj nenavadna od zgodbe mojega grbavca?" 13. Sklepaj: Kraljev komornik a) ne ve, kaj se dogaja v državi, b) je na tekočem z vsem dogajanjem, c) zve za dogodke z nekajdnevno zamudo. 14. Podčrtaj na koncu odlomka poved, ki razodeva, da so nenavadne zgodbe kralju v užitek. 15. Predstavi svoje mnenje o neobičajnem ravnanju kuharja, zdravnika in krojača ter o kraljevi pomilostitvi in zapiši, kaj hoče s to zgodbo Šeherezada povedati krutemu kralju Šahrijaru Dopolni besedilo. O dogajanju v zvezi z... in o lastnem ravnanju se najprej Kopt,...,... in krojač izpovedujejo kraljevemu..., potem vsi štirje ponovijo izpoved pred samim..., nazadnje pa ostane zapisana v... arhivu, kjer se ohrani in razširi med različne..., tako da jo lahko spozna tudi pripovedovalka Pojasni, kateri del odlomka je obnova dogajanja in kateri strnjena obnova. 18. Zgodba. Za tem streznjeni Kopt pove, da pozna nekega brivca, ki zna oživljati ljudi, umrle brez jasnega razloga in v nenavadnih okoliščinah. Kralj pošlje ponj, brivec pa vzame klešče in potegne iz grbavčevega grla velik kos ribe s kostjo, nakar grbavec nenadoma oživi. 19. Pojasni, s kakšnim namenom Šeherezada ponavlja dogodke in vpleta nove pripovedne osebe.... In kralj je znova zapovedal, naj z zlatimi črkami zapišejo vso zgodbo in je ne pozabijo skrbno shraniti v državnem arhivu. Zatem je obdaroval vse obtožene, krojača, judovskega zdravnika, višjega dvornega kuharja in Kopta, vsakega z dragocenim oblačilom. Vsem

20 štirim je tudi dal dobro službo in brivca je imenoval za najvišjega kraljevega brivca ter mu podaril dvoje brivskih nožev, okrašenih z biseri in diamanti, in velike škarje iz čistega zlata. Svojega dvornega norca pa je imenoval za ministra in izkazalo se je, da je bil eden boljših ministrov, kar jih je kralj imel, in temu grbavemu ministru gre zahvala, da so za deželo napočili boljši in bolj veseli časi. 20. Podčrtaj poved, ki je izrazito ironična, in razloži, kaj sporoča o sposobnostih ljudi na oblasti Preberi še odlomek iz Levstikovega Martina Krpana in ugotovi, kaj omogoča primerjavo.... Krpan odgovori:»poslušajte me tedaj! Moje otepanje z Brdavsom vem, da je imena vredno. Kaj se zna? Morda bodo postavači še celo skladali pripovedovavke in pesmi, da se bo govorilo, ko ne bo vas ne mene, kosti ne prsti, če ne bo magister Gregor dal drugače v bukve zapisati. Pa naj stori, kakor če; meni se ne bo s tem ne prikupil ne odkupil.«22. Zapiši svoje mnenje o tem, ali so zgodovinski zapisi res verodostojno pričevanje o preteklih dogodkih.... Konec zgodb To je bila poslednja zgodba, ki jo je Šeherezada v dolgih nočeh pripovedovala kralju Šahrijaru. Ko pa je minila tisoč in ena noč, je bil kralj drug človek. In ni se več otepal glasu vesti in odslej je stremel po modrosti in blagosti, tako kot možje iz pravljic, ki mu jih je pripovedovala Šeherezada. Kajti njim bi bil rad podoben. Šeherezado, družico teh noči, pa je vzljubil in jo vprašal, ali želi postati njegova žena. Šeherezada je tako postala kraljica in napočili so srečni časi zanjo, za njeno sestro, njenega očeta in vso deželo. Kralj pa je po svojih močeh popravil vso krivico, ki jo je storil in vse svoje življenje počel le dobro. In kadar je obžaloval zaradi nekdanjih dejanj in se mu je trgalo srce, je vedel, da se bo najbolje pokoril, če bo vladal svojemu ljudtvu brez nasilja in pravično. Šeherezada pa mu je rodila tri otroke in živeli so v miru. Nikdar ni kralj pozabil, da je bila orodje v rokah Alaha, ki naj bi rešilo deželo in njega samega obvarovalo pred nebeškin povračilom. In z leti je v resnici postal podoben modrim kalifom in kraljem iz Šeherezadinih pripovedk. 23. Pojasni, kaj vse je dosegla Šeherezada s svojimi pripovedmi Presodi: Kralja Šahrijara a) nikoli ni pekla vest zaradi zločinov, ki jih je storil, b) je pekla vest samo zato, ker je tisoč in eno noč mučil Šeherezado, c) je pogosto preganjala misel na nedolžna dekleta, ki jih je dal obglaviti. 25. Predstavi zaključno sporočilo odlomka in celotne zbirke