UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti DIPLOMSKO DELO. Klavdija Hozjan

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti DIPLOMSKO DELO Klavdija Hozjan Maribor,2015

2

3 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Diplomsko delo POIMENOVANJA ZA ŽIVALI V UČBENIKU IMRETA AGUSTIČA PRIRODOPIS S KEPAMI ZA NÁRODNE ŠOLE

4 Graduation thesis ZOOLOGIC NUMERICLATURE IN PRIRODOPIS S KEPAMI ZA NÁRODNE ŠOLE TEXTBOOK BY IMRE AGUSTIČ Mentorica: doc. dr. Natalija Ulčnik Kandidatka: Klavdija Hozjan Maribor,2015

5 Lektorica: Sabina Oletič, prof. slovenščine in sociologije Prevajalka: Simona Horvat, prof. pedagogike in dipl. prevajalka in tolmačinja za angleški jezik

6 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Nataliji Ulčnik za strokovno pomoč in spodbudo pri pisanju diplomskega dela. Zahvaljujem se svojim domačim, prijateljem in Marku za podporo pri študiju in nastajanju diplomskega dela. Hvala vsem.

7 IZJAVA Podpisana Klavdija Hozjan, rojena , študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer Slovenski jezik s književnostjo, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Poimenovanja za živali v učbeniku Imreta Agustiča Prirodopis s kepami za národne šole pri mentorici doc. dr. Nataliji Ulčnik avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. (Podpis študentke) Maribor, 2015

8 POVZETEK Prekmurje, skrajni severovzhodni del današnjega slovenskega prostora, je v 19. stoletju pripadalo ogrskemu delu Avstro-Ogrske. Od tam je prihajal tudi Imre Agustič, stenograf in publicist, ki je leta 1875 v Budimpešti začel izdajati časopis Prijatelj. Lotil se je tudi pisanja poezije, pripovedk, prevajanja, prisoten je bil na političnem področju. Napisal je tudi učbenik Prirodopis s kepami za národne šole, ki je izšel leta 1877 v Budimpešti. V diplomskem delu sem se posvetila predvsem prvemu delu tega učbenika, v katerem so obravnavane živali in jih je Agustič povzemal po Erjavčevih Domačih in tujih živalih v podobah. Knjigi se razlikujeta po obsegu in količini predstavljenih živalskih vrst, skupna pa so nekatera poimenovanja in informacije o posameznih živalih. Povsem drugačen je tudi pristop k obravnavani tematiki Erjavec podatke podaja skozi zgodbe, Agustič pa je bolj enciklopedičen. Polovica Agustičevih poimenovanj živali je enaka Erjavčevim. Večino poimenovanj najdemo v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju, v Slovarju stare knjižne prekmurščine Vilka Novaka in v SSKJ. V živalskih poimenovanjih in v sobesedilu je viden vpliv starejših oblik knjižnega jezika, opazen pa je tudi vpliv narečja. Vpliv madžarskega jezika ni izrazit, večina živalskih iztočnic je namreč indoevropskega izvora. Ključne besede: Imre Agustič, prirodopis, učbenik, živali, strokovno izrazje

9 ABSTRACT Prekmurje, the most north-eastern part of today's Slovenia, was a part of Hungarian territory of the Austria-Hungary in the 19. century. It was also the birth place of Imre Agustič, a stenographer and publicist, who started publishing the newspaper Prijatelj ("Friend") in 1875 in Budapest. He has also taken on writing poetry, tales, translating, and politics. He was also the author of the textbook Prirodopis s kepami za národne šole, published in 1877 in Budapest. My diploma thesis focuses particularly on the first part of this textbook, which discusses animals Agustič summarized after Domače in tuje živali v podobah by Erjavec. The books differ in length and quantity of animal species presented, however some nomenclature and information on individual animals are the same in both. Also the approach on the theme is completely different - Erjavec reveals information through stories and Agustič is more encyclopaedic. The half of Agustič's nomenclature of animals is same as that by Erjavec. The most of nomenclature can be found in Slovensko-nemški slovar by Pleteršnik, in Slovar stare knjižne prekmurščine by Vilko Novak and in Dictionary of Standard Slovene. We can detect the influence of older forms of the standard language, and also see the impact of the dialect in animals' nomenclature and the context. The influence of the Hungarian language is not distinct, because most of the animals' entries are of Indo-European origin. Key words: Imre Agustič, natural history, textbook, animals, professional terminology

10 KAZALO VSEBINE 0 Uvod Namen diplomskega dela Metode dela Raziskovalne hipoteze Šolstvo v Prekmurju do konca 19. stoletja Prirodopis v šolah Učbeniki prirodopisa Razvoj prekmurskega knjižnega jezika Imre Agustič Prirodopis s kepami za národne šole Zgradba učbenika Pregled Agustičevih živalskih poimenovanj v slovarjih in v Erjavčevih Živalskih podobah Statistična analiza živalskih poimenovanj Primerjava z drugimi učbeniki Dela Frana Erjavca Sodobni učbeniki Sklep Literatura in viri Priloge Priloga 1: Kratice Priloga 2: Primer besedila iz Živalskih podob Frana Erjavca Priloga 3: Primer besedila iz učbenika Imreta Agustiča i

11 KAZALO SLIK Slika 1: Naslovna stran Prirodopisa za národne šole Slika 2: Drevesno deblo živali po Agustičevem učbeniku Slika 3: Primer slike iz Prirodopisa s kepami za národne šole ii

12 KAZALO GRAFIKONOV Grafikon 1: Primerjava z Živalskimi podobami Frana Erjavca Grafikon 2: Poimenovanja v primerjavi s Pleteršnikovim slovarjem Grafikon 3: Poimenovanje glede na SSKP Grafikon 4: Poimenovanja glede na SSKJ Grafikon 5: Primerjava s slovensko-madžarskim slovarjem Grafikon 6: Pregled vseh primerjav Grafikon 7: Pregled po etimološkem slovarju iii

13 KAZALO TABEL Tabela 1: Naglašena poimenovanja Tabela 2: Vokalne razlike pri poimenovanjih Tabela 3: Prikaz konzonantskih sprememb iv

14 0 Uvod Prekmurje je bilo kar osem stoletij pod ogrsko državo. Slovanski jezik in zavedanje, da se ta narod razlikuje od madžarskega, sta vplivala, da so nastale prve knjige tudi na tem področju. V ospredju so bila verska besedila, a so se kmalu pokazale potrebe po publicistiki, šolskih knjigah. Imre Agustič je bil zaslužen, da je leta 1875 začel izhajati prvi prekmurski časopis Prijatelj in da je leta 1868 nastal edini naravoslovni prekmurski učbenik Prirodopis s kepami za národne šole Ta kljub svoji zanimivosti še ni bil deležen natančnejše analize s strokovnega in z jezikovnega vidika. 0.1 Namen diplomskega dela V diplomskem delu je predstavljen prvi učbenik naravoslovja v prekmurskem jeziku Prirodopis s kepami za národne šole (1878) avtorja Imreta Agustiča. Najprej je orisan razvoj šolstva v Prekmurju do konca 19. stoletja, sledi pregled pouka naravoslovja na slovenskih tleh ter učbenikov naravoslovja. Glede na to, da je učbenik napisan v prekmurščini, je podan tudi razvoj prekmurskega knjižnega jezika. V nadaljevanju je predstavljeno življenje in delo Imreta Agustiča, zgradba izbranega učbenika in tamkajšnji zapis poimenovanj za živali. Živalska poimenovanja so primerjana z zapisi v drugih delih podatki pa so tudi statistično obdelani. Razhajanja pri poimenovanjih so pojasnjena. Na koncu je Agustičev učbenik primerjan še z Erjavčevimi deli in s sodobnimi učbeniki. 0.2 Metode dela Pri pisanju diplomskega dela so uporabljene naslednje metode: deskriptivna metoda (predstavljanje avtorja Imreta Agustiča), zgodovinska metoda (opisovanje zgodovinskih dejstev in oseb), komparativna metoda (primerjava iztočnic v različnih slovarjih, primerjava Agustičevega in Erjavčevega dela), metoda analize (ugotavljanje jezikovnih značilnosti med iztočnicami), metoda sinteze (podajanje sklepnih ugotovitev). 1

15 0.3 Raziskovalne hipoteze Pri raziskovalnem delu sem izhajala iz naslednjih hipotez: V učbeniku Prirodopis s kepami za národne šole (1878) so poimenovanja za živali zapisana v knjižni prekmurščini. Avtor učbenika je pri živalskih poimenovanjih uporabljal tudi madžarske izraze. Avtor je pri zapisu živalskih poimenovanj uporabljal prekmurski črkopis, ki so ga bili uporabniki v prekmurskem okolju bolj vajeni. Avtor se je osredotočil na predstavitev živali, ki bivajo v človekovi neposredni bližini. 2

16 1 Šolstvo v Prekmurju do konca 19. stoletja Prekmurje je bilo dlje časa priključeno Ogrski, kar jena tem območju pustilo socialne in kulturne sledi. Posledično se tudi šolstvo ni razvijalo enako kot drugje na današnjem slovenskem območju. Prvi učitelji so bili prisotni že v 16. stoletju npr. György Râcza, Andrâs Zuhadoly, Farkas Bakâs, Istvân Beythej in György Kulcsâr (Kokolj, Horvat 1977: 15). Konec stoletja so tako že obstajale evangeličanske cerkvene šole. Dolžnost vsakega evangeličana je bila branje Biblije, zato so se učili predvsem branja, pisanja in računanja. Učili so se prekmurščino, saj je verski nauk določal branje Biblije v svojem maternem jeziku. Učitelji so si pomagali predvsem z učbeniki kajkavskih protestantov (Kokolj 1976: 37 46). V šolo so hodili vsi otroci, tudi deklice, ne glede na premoženje staršev. Začetek protireformacije v Prekmurju sega v leto Protireformacija, izganjanje duhovnikov, učiteljev, uničevanje protestantskih šol, cerkva pa v leto 1733 (Kokolj in Horvat 1977: 43). V 17. in 18. stoletju so se protestantske šole počasi uničile in prevladovati so začele katoliške. Leta 1715 je bil izdan Mali Katechismus Franca Temlina, ki verski vsebini velja za prvi prekmurski učbenik. Ljudje pa so potrebovali še abecednik, česar se je lotil Števan Küzmič. 1 V času vladanja Marije Terezije, ki je zahtevala obvezno šolstvo, je veljalo, da je šolstvo stvar države in ne cerkve. Leta 1777 je izdala zakon Ratio educantionis, ki je urejal prakso učiteljevanja na Ogrskem in druga napredna načela. Glede na to, da je bila Ogrska večnarodnostna država, ljudstvo pa je pripadalo raznim verskim skupnostnim, je bil obvezujoč latinski in nemški jezik, v materinščini pa so lahko poučevali določene predmete. Slovenski katoliki na Ogrskem so bili združeni v eno škofijo s sedežem v Sombotelu. Leta 1790 je Mikloš Küzmič izdal ABC kni'sico na narodni soul haszek, ki je bila pomembna za branje in učenje v šolah. V času jožefinskih reform je znova zaživela evangeličanska cerkvena in šolska organizacija (nemščina kot uradni in splošno občevalni jezik, šole bi naj bile 1 Leta 1752 izda knjižico Male szlovenszki katekizmus, 1753 ABC kni'snicza, 1754 Vöre krščánske krátki návuk, 1771 Nouvi zakon. 3

17 povsod, kjer je cerkev, obvezno šolanje od 6 do 12 leta, ustanavljale so se enotne šole, cerkev je izgubljala moč, nemščina je bila učni jezik). Takrat je nastal drugi prekmurski abecednik Mihaela Bakoša Szlovenski abecedár (1786). Madžarska oblast je želela prekiniti germanizacijo, zato se je madžarščina poučevala v osnovnih in srednjih šolah kot obvezen predmet od leta 1792 (Kokolj, Horvat 1977, 95). Ratio educationis II (1806) pravi, da se šole delijo na normalke in narodne. Učiti se morajo verouka, črk, zlogovanja, branja, pravopisa, lepopisa, računstva, spoznavanje državljanskih pravic, latinščino (za izbrane). Za nove potrebe v šolstvu izide Lülikov Nôvi abeczedar (1820), 2 Miha Barle pa izda svetopisemske izreke Diktomszke, versuske i molitvene kni'ziche za tu málo sôlszko deczo (1820). Janoš Kardoš je najuglednejši evangeličanski pisec, ki je v naslednjih letih prevajal dela madžarskih pesnikov, njegove pesmarice so se uporabljale pri pouku petja, napisal je tudi abecednik. Pisali so še Marko Žižek, Jožef Bagáry, Janoš Murkovič in drugi. Leta 1868 pa je izšel šolski zakon o narodnostni enakopravnosti in tako so prekmurske šole dobile pravico, da pouk poteka v materinščini, pouk pa je v Prekmurju potekal le 6 let, 3 na ostalem slovenskem ozemlju 8 let (Schmidt 1970: 16). Vsi avtorji so dajali pomen predvsem branju, petju, verski vsebini; Imre Agustič pa je napisal naravoslovni učbenik (Kokalj in Horvat 1977: ). 1.1 Prirodopis v šolah Sagadin navaja, da je zakon iz leta 1869 določal, da se morajo učenci učiti verouk, jezik, računstvo, prirodoznanstvo, zemljepis, zgodovino, pisanje, petje, telovadbo, ženska ročna dela in gospodinjstvo (Sagadin 1970: 46). V učiteljskem časopisu Tovariš je leta 1876 izšel članek o prirodopisu v ljudski šoli. Avtor članka (V. J. 1876) je zapisal, da je predmet treba obravnavati tako, da bo od njega korist, ne pa s stališča znanosti. Grajal je učbenike, ki so se začeli z opicami, levi in leopardi, namesto z domačimi živalmi, drobnico. Glede rastlinstva je menil, da se morajo učitelji ravnati po letnih časih in ne smejo pozimi govoriti o rožah, temveč o ledu, 2 Delo obsega preprosta zlogovanja, sestavke za nazorni pouk, o človeku, o delih telesa, o gluhonemih, razlike med človekom in živalmi, o rastlinah, osnovnih pojmih iz domoznanstva, o božjih lastnostih, molitve, basni. 3 Skrajšana šolska obveznost je bila namenjena predvsem revnemu, kmečkemu prebivalstvu, otrokom, ki so bili zaposleni v tovarnah pa sploh ni bilo treba obiskovati šol, saj naj bi jim znanje nudili «industrialci«(schmidt 1970: 16). 4

18 snegu. Potrebno se mu je zdelo otroke naučiti, kako vzgojiti rastline, kako živali preživijo in se gojijo (V. J., časopis Tovariš, list 21, 1876). Učni načrt iz leta 1874 pravi, da so določene živali morali poznati v drugem razredu 4 (Kopriva 1970: 489). V naslednjih letih se je krog poznavanja živali širil najprej na okolico, domovino. Prve samostojne knjige za stvarni pouk pa so uporabljali šele v četrtem ali petem razredu (Kopriva 1970: 493). Prirodopis je postal samostojen predmet na meščanskih šolah in v 5. razredu osnovnih šol. Na nižji stopnji se je prirodopis poučeval v zvezi s čitanko. Posebna učna knjiga je bila dovoljena šele v 6. razredu. Friedrich Herbart je v Šolskem prijatelju pozval slovenske pisce, da morajo Slovenci pisati knjige o naravi. Poznati so morali osnove botanike, zoologije in mineralogije, zlasti zgradbo, zakonitosti in povezanost teh naravnih področij (Schmidt 1979: 350). Predmet naravoslovje, kot ga poznamo danes, se je v preteklosti imenoval in poučeval drugače, kakor smo vajeni danes. Poučevanje naravoslovja je bilo sprva prisotno kot sestavni del slovenskega jezika, in sicer se je predmet imenoval stvarni pouk. Kasneje je prirodopis že obstajal kot samostojni predmet v šolskem predmetniku (Hus 2000: ). Leta 1966 je bil predmet preimenovan v spoznavanje narave in družbe (Schmidt 1979: 475). 1.2 Učbeniki prirodopisa Slovenski naravoslovci so učinkovito posegali v kulturno politična dogajanja v predmarčni in porevolucijski dobi. Takrat je na slovenskih tleh vladalo nacionalistično nemško meščanstvo in je trajalo do razpada avstro-ogrske monarhije (1918). Zaradi prepovedi rabe domačega jezika v šolah (uporabljala se je nemščina) so Nemci hoteli, da se uporabljajo tudi nemški strokovni izrazi (Bufon 1964: 129). Leta 1861 so Kmetijske in rokodelske novice objavile poziv slovenskim učiteljem, naj pripravijo šolske knjige, dodan pa je bil tudi seznam primernih učbenikov, napisanih v nemščini. Na seznamu je bilo mogoče najti tudi Živalstvo in Rastlinstvo za nižje razrede srednjih šol avtorja Aloisa Pokornya. Na 4 Imena živali, rastlin in mineralov. 5

19 poziv sta se odzvala Fran Erjavec in Ivan Tušek, a sta se odločila za prevode in ne izvirne učbenike (Bufon 1964: 130). Tako za prva naravoslovna učbenika v slovenskem jeziku, napisana za srednje šole, veljata prevod Živalstva (1864) avtorja Frana Erjavca ter Rastlinstvo (1864) avtorja Ivana Tuška (Bufon 1964: 133). Pomembni avtorji prvih učbenikov prirodopisa so: 5 Alois Pokorny prevod Ivan Tušek: Rastlinstvo (1864), Prirodopis rastlinstva s podobami (1872); prevod Fran Erjavec: Živalstvo (1864); Fran Erjavec Prirodopis živalstva s podobami (1881), Franc Govekar: Prirodopis za ljudske šole (1871), Netoliczka Eugen prevod Ivan Lapajne: Mali prirodopis s podobami (1875), Fran Erjavec: Domače in tuje živali v podobah ( ), Hubad Josip: Prirodopis za ljudske in meščanske šole v 3 delih (1892), Cilenšek Martin: Naše škodljive rastline v podobi in besedi (1892), Alfonz Paulin: Prirodopis rastlinstva (1898), Ivan Macher: Prirodopis živalstva (1907), Prirodopis za meščanske šole ( ), Leopold Poljanec: Prirodopis živalstva (1910, 1911). Avtorji strokovnih knjig so morali od nekod črpati terminologijo, ob tem pa je oblast zahtevala rabo nemškega izrazja. Prvo strokovno izrazje se je na Slovenskem pojavilo v drugi polovici 16. st. (katekizmi, abecedniki), in sicer je bilo to teološko izrazje (Legan Ravnikar 2009: 51). Obvezno šolstvo in gospodarske spremembe pa so sprožile potrebo po slovenskem strokovnem izrazju (Legan Ravnikar 2009: 54). Prve korake izven verskih vsebin je naredil Marko Pohlin z delom Kmetom za potrebo in pomoč (1789); J. V. Valvasor in Giovani Antonio Scoponi sta pisala npr. o čebelarstvu; Urban Jarnik o sadjarstvu (Sadje Reja ali Navuk Kako se more prav lenko, ino v kratkem času nikar ko veliko dobreh, ino zdraveh dreves podreti, temoč tudi naržlahtnejši sadje zadobiti, 5 Za pomoč pri ustvarjanju seznama učbenikov se zahvaljujem Boži Janžekovič uni. dipl. biol. 6

20 1817); Anton Makovic je napisal še nekaj poljudnostrokovnih priročnikov, npr. Prashanja inu odgovori zhes vsegarstvu (1782), Vshegarske bukve sa babice na desheli (1788), Valentin Vodnik se je lotil Babištva (1818) in Kuharskih bukev (1799). Pojavljati so se začeli jezikovni termini, pravni termini, vojaški, politični itd. (Legan Ravnikar 2000: 55, 56). V drugi polovici 18. stoletja pa se je začelo razvijati tudi naravoslovno strokovno izrazje. Giovanni Antonio Scopoli je v latinščini izdal prvo znanstveno delo o naravi Flora carniolica (leta 1772), v kateri je navedel 127 slovenskih rastlinskih imen. Franc Anton Breckerfeld je napisal seznam imen ptičev, žuželk in rastlin. Žiga Zois, strokovnjak za mineralogijo, kemijo, rudarstvo in metalurgijo, je pripravil mineraloško zbirko (Legen Ravnikar 2000: 59). Množile so se knjige iz kmetijskih strok, Franc Pirc je napisal delo Kranjski vertnar (1835), v katerem najdemo sadjarsko izrazje. Izhajali so časopisi o čebelarstvu, npr. Slovenski čebelar, Slovenski čebelar in sadjerejec. Matija Vertovec je leta 1847 izdal Kmetijsko kemijo (Legan Ravnikar 2000: 58). Zelo priljubljena je bila tudi knjižica Antona M. Slomška Blaže in Nežica v nedeljski šoli (1842), v kateri je izpostavljeno računstvo, zdravilstvo, prirodoslovje, leposlovje, v veliko pomoč pri razvoju terminologije so bili tudi časopisi: Kmetijske in rokodelske novice, Naprej, Slovenski glasnik, Zgodnja Danica, Slovenski pravnik (Legan Ravnikar 2000: 59, 60). 2 Razvoj prekmurskega knjižnega jezika Glavne značilnosti prekmurskega narečja so se izoblikovale v 800 letih, ko so prekmurski Slovenci konec 11. stoletja pripadali ogrski državi prebivalcev, naseljenih na km 2, je etnični in jezikovni značaj slovenskega Prekmurja ohranilo vse do leta 1919, ko so se priključili h Kraljevini SHS (Sinic 2000: 4). Leta 1000 je ogrski kralj področje razdelil na dve županiji Železno (zahodni in severozahodni del Prekmurja z Mursko Soboto in Monoštrom) ter Zalsko (vzhodni del Prekmurja z Dolnjo Lendavo). V 16. stoletju so na to območje vdirali Turki in bili na njem prisotni do sredine 17. stoletja, sledilo je protestantsko obdobje. Prebivalstvo je bilo večinoma kmečko, zato protestantizma ni bilo težko širiti, pa tudi Turki so mu bili bolj naklonjeni kot Vatikanu (Sinic 7

21 2000: 15). Reformacija se je bolj obdržala na severu Prekmurja, na jugu pa so imeli večji vpliv jezuiti, ki so si prizadevali za obnovitev katoliške cerkve (Sinic 2000: 16). Prvi prekmurski tisk sega v leto 1587, ko je v Monyorokereku (Eberau na Gradiščanskem) izšel Slovenski obrednik Agenda Vandalica, 6 avtor ni znan (Sinic 2000: 17). Omeniti je treba še Martjansko pesmarico, ki velja za najstarejši ohranjeni zapis v prekmurskem jeziku (Jesenšek 2013a: 24). Zaradi pomanjkanja dokazov o obstoju Angende Vandalice, velja leto 1715 za izdajo prve tiskane knjige (Temlin, Mali Katechismus), deset let kasneje je sledila še knjiga za poučevanje branja (Abecedarium Szlovenzko, 1725). Temeljno delo pa je prevod Svetega pisma Nove zaveze iz grščine v slovenščino, ki je bilo natisnjeno leta 1771 (Števan Küzmič, Nouvi Zakon) (Jesenšek 2005: 69). Števan Küzmič je v uvodu zapisal:» zdaj oprvič z grčkoga na stári slovenski jezik obrnjeni«v jeziki,»kakšnega šteš i čüješ«(po Orožen 2013: 420). Prekmurski jezik je bil v 18. stoletju bolj kot osrednje slovenskemu knjižnemu jeziku podoben kajkavščini. Oblikoval se je kot narečna tvorba ravenskega in goričkega govora, pozneje ( st.) pa so nanj vplivale še dolinske narečne značilnosti. Jezik se je utrdil predvsem v katoliških tiskih Mikloša Küzmiča (Szveti evangyeliom, 1780, in Kniga molitvena, 1782) ter Jožefa Košiča (Zobriszan Szloven i Slovenka med Mürov i Rabov, ) (Jesenšek 2013a: 51). Sredi 19. stoletja, ko je bilo poudarjeno zedinjenje Slovencev na narodnostnem ozemlju, sta se vzhodnoslovenski in osrednjeslovenski jezik združila v t. i. novoslovenščino. Takratni jezikoslovci so prekmurski jezik poudarjali kot zgled»čiste in arhaične«slovenščine (Jesenšek 2013b: 436). V 20. stoletju se je začela pojavljati vse večja razlika med zapisanim in govorjenim jezikom, med narečjem in knjižno normo. Zmanjšal se je vpliv madžarščine, nemščine in kajkavščine, prodirala pa je srbohrvaščina. Severovzhodni del Slovenije je tako sprejel knjižno normo osrednje Slovenije, 6 O Agendi Vandalici piše Mihael Bakoš v pismih Mihaelu Institorisu. Kljub pismom, pa ni nobenih sledi o ohranitvi ali registraciji tega dela v domačih ali tujih katalogih (Sinic 2000: 17 19). Natisnil naj bi jo Janž Mandelc, ki se je ravno takrat mudil v teh krajih (Kokolj, Horvat 1977: 18). 8

22 prizadevanja za ohranjanje prekmurščine pa še vedno ostajajo (Jesenšek2013a: 37 40, 55 61). Danes se prekmursko narečje deli na tri podnarečja: goričko, ravensko in dolinsko, ki se med seboj delijo po mladih inovacijah: zaokroženi kratki in nenaglašen -a v goričkem in ravenskem podnarečju, zaokrožen dolgi naglašen -a v dolinskem podnarečju, razvoj končnega -ł v -o (goričko, ravensko) ali v -u (dolinsko), sprememba j > d' (goričko, ravensko), t > k pred (Zorko 2005: 47). 9

23 3 Imre Agustič Imre (Emerik, Mirko) Agustič 7 plemeniti Razdrtovski se je rodil 29. septembra 1837 v Murskih Petrovcih. Njegovi straši,oče Lajoš sodnik, mati Julianna, rojena Zanathy, so bili plemiškega rodu. Šolal se je na gimnaziji v Sombotelu, kjer je dokončal šest razredov. Od sedemnajstega leta pa do šestindvajsetega leta je delal na posestvih v okolici svojega doma. 8 Leta 1863 je v Budimpešti opravil izpit za stenografa in se zaposlil v državnem zboru, ta poklic je opravljal petnajst let. Umrl je 17. julija 1897 v Budimpešti (Narat 2013: 91). Agustič je bil pomemben publicist, ki je pisal za različne časopise: Szegedi Hirado, Vasarnapi Ujság, Magyar Ujság, E letke pek (Ulčnik 2009: 16 17). Objavljal je predvsem politične članke v madžarščini in opozarjal na napačno enačenje Prekmurcev in Slovakov je začel v Budimpešti izdajati prvi prekmurski časopis Prijátel. Uporabljal je madžarski črkopis in prekmurski knjižni jezik, pozneje gajico in jezik, ki se je približeval knjižni slovenščini. Po Agustičevi smrti je list prenehal izhajati (Narat 2013: 93). Pisal je tudi pesmi, ki nakazujejo njegovo navezanost na Prekmurje in tamkajšnje prebivalstvo. Objavljene so bile v časopisu Prijatel in med njimi najbolj izstopajo priložnostnice: Vesze lo no vo leto, Po voden in Gorisztánemo (Ulčnik 2009: 21). Anton Trstenjak in Janko Šlebinger trdita, da je pisal tudi prozna dela, vendar ta niso nikjer konkretneje navedena (Ulčnik 2009: 19). Agustič se je preizkusil tudi v prevajalstvu. Prevajal je predvsem iz nemščine in francoščine v madžarščino, nekaj besedil pa je objavljenih v časopisu Prijatelj. Objavil je prevoda dveh pripovedk iz prekmurščine (Bolni lev in V pekel ga nesi). Prevajal pa je tudi iz tujih jezikov v prekmurščino (Ulčnik 2009: 26). Dejaven je bil tudi na poljudno-strokovnem področju. Leta 1868 je izdal A polgári házasság (Civilni zakon), učbenik Navu k vogrszkoga jezika (1876) ter Prirodopis s kepami za národne šole (1878) (Ulčnik 2009: 28). 7 Pojavljajo se različni zapisi njegovega priimka: Agustich, Agostich, Augustič, Augustić, Augusztich in Avgustinčič (Ulčnik 2009: 14) Odločila sem se za zapis Agustič, saj se ta oblika pojavlja tudi v Novem Slovenskem biografskem leksikonu. 8 Delal je na posestvu grofa Jo zsefa Batthyányja v Oroszlámosu pri Szegedu in na Dolnjem Seniku (Narat 2013: 91). 10

24 Deloval je tudi na političnem prostoru. Dvakrat je kandidiral za poslanca murskosoboškega okrožja, a ni bil uspešen. Pozneje je bil uvrščen na seznam panslavistov, posledično je bil deležen hišne preiskave s strani madžarske oblasti. Leta 1875 je napisal brošuro Na prele tnyek vecsnoga szpo menka vre dnoga 15- toga márciusa 1848 in tako pokazal navdušenje nad revolucionarnimi pridobitvami (Ulčnik 2009: 32 33). 11

25 4 Prirodopis kepami za národne šole V učbeniku, ki obsega 58 strani, so na kratko opisane značilnosti po vrstah razporejenih živali, rastlin in kamnin. Prirodopis 9 je prvi in obenem zadnji učbenik v prekmurščini s področja naravoslovja. Agustič se je pri nastajanju tega dela opiral na Erjavčeva dela o naravi. Učbenik je napisan v gajici, na jezikovni ravni pa je kljub prekmurščini opazno naslanjanje na tedanjo knjižno slovenščino (Kokolj in Horvat 1977: ). Z naslovne strani učbenika izvemo, da ga je učbenik napisal Imre Agustič in da je bil leta 1877 izdan v Budimpešti, pri Društvu Svetega Štefana. Učbenik je tudi slikovno opremljen. V razdelku o živalih je prikazanih 28 slik, v razdelku o rastlinah 5 slik. Avtorja slikovnega gradiva ne poznamo. Slika 1: Naslovna stran Prirodopisa za národne šole 10 9 Prirodopis je po SSKJ opredeljen kot: učni predmet v osnovno šoli, ki obsega botaniko, zoologijo in somatologijo. Somatologija, veda o človeškem telesu,v Agustičevem učbeniku ni zajeta. 10 Vir: Preslikava knjige Univerzitetna knjižnica Maribor. Imre AGUSTICH (1878): Prirodopis s kepami za naŕodne šole. Budimpešta: Družba Svetega Števana

26 4.1 Zgradba učbenika Uvod, ki je obsega stran in pol, nam pove, zakaj je narava pomembna in da nas povsod obkroža življenje. Narava je v učbeniku razdeljena na tri dele. V prvem delu so na petintridesetih straneh predstavljene živali (Stvári), sledijo rastline (Nárastvo) na dvanajstih straneh, kamnine (Kopalinje) na štirih straneh, na koncu je na dveh straneh dodano še kazalo. Živali je avtor razdelil na: (1) vretenčarje (hrbetnični) in (2) nevretenčarje (brezhrbetnični/brezčontnici). Vretenčarje je delil na štiri dele: (1) sesalci, (2) ptiči, (3) dvoživke in (4) ribe. Sesalce (cecávci) je potem razdelil na enajst redov: I. štirinožci (četvérorokci), II. letalci (rokokrilci) III. plenilci (zgrablivci) IV. glodavc i (glodari) V. brezzobci, VI. vrečarji (turbarji), VII. kopitarji (kopitari), VIII. prežvekovalci (preživari), IX. parklarji (pajžlari), X. tjulnji (tuleni), XI. kiti (kitovi). Druga skupina vretenčarjev so ptiči (ftiči: poprek od ftičov, krotki, divji ftiči), tretja skupina dvoživke (dvaživotnici) in četrta skupina ribe (imenitnejše ribe, morske ribe). Nevretenčarji se v učbeniku delijo na hrošče (rošči), metulje (metüli), skakalce (konjiče), čebele (včele), ose, mravlje (mravlé), muhe (mühe), krilaste žuželke (mrežokrilci), rake, pajke (pávuki), črve, mehkužce (mekošči). Živalsko razdelitev prikazuje tudi Slika 2. Rastline so razdeljene na domače in tuje (tüjinske). Domače rastline se delijo na osem skupin: (1) žita (narasi silja),(2) vrtnine (narasi ograda i verstva), (3) rože (narasi lepševanja), (4) sadna drevesa (sadoveno drevje), (5) gozdna drevesa (divje drevje), (6) grmovje, (7) strupene rastline (čemernati narasi) in (8) zdravilne rastline (narasi vračenja). Tretji del so kamnine. Le-te se delijo na: (1) zemljo, (2) minerale (kamenje), (3) soli, (4) gorljive kamnine, (5) kovine. 13

27 Slika 2: Drevesno deblo živali po Agustičevem učbeniku 14

28 Opis posameznega razdelka je predstavljen z naslednjimi podatki: kraj bivanja, videz, prehranjevanje, temeljna značilnost, zanimivosti, ponekod tudi razmnoževanje. Najnavadnejši je potokni rak (a pataki rák), šteri se po celoj Europi nájde po potokaj i vodaj, gde se v lüknjaj i pod koréne skriva. Po večéri se ritlansko prikobáca z svojga skrivališča. Za hráno si išče žabe, pužé, črvé i drüge mále stvári, jeli so živi ali mrtvi. Pokriti je strdov, čarno zelenom lüpinjom, štera de pri kühanji erdéča. Z glavov je vküpzrašen, členkasti rép na konci plavote. Má 5 párov pravi nog, prednje spremenjene v škárje za prijmanje i stiskanje. Šlátalnice so duge. Raki zrastéjo odtrgani nezáj, kakti ščipalnice, škárje, v sili je eše sam pisti, ka se li reši gvüšne smrti. V jakobeščaki(julius) i méšnjeki (augusztus) zrasté njim pod stárov lüpinjov nova, i stáro si slečéjo. V želoci nájdemo mále, kak grahovo semen veliko vápneno zrno, tak zváno rakovo oko (rákszem). Raki se z jajčic ležéjo, šteri so ribjim ikram podobne (Agustič 1878, 38). Iz primera razberemo, da je poimenovanje obravnavane živali zapisano krepko, v oklepaju pa je naveden madžarski izraz. Pri nekaterih poimenovanjih sta napisana izraza za samca in samico npr. lisica listják, vuk volčica, srna srnjaḱ, pura puran, reca recák. Pri čebelah najdemo tudi poimenovanje glede funkcije (kralica, samec, delavec), priložene so tudi slike. Metulji imajo v opisu naštete podvrste, ki pa niso krepko zapisane, temveč razprto in brez madžarskega izraza. Pri opisu sviloprejca je priložena slika razmnoževanja in v opombi napisan podroben proces razmnoževanja. Konji in govedo so navedeni kot živalska družina, ki se v nadaljevanju deli na kravo, biká, vola, telico; pri konjih pa žrebec, kobila, žerbé. Učbenik kljub želji avtorja, da se približa osrednji slovenščini, uvrščam med besedila, ki so zapisana v prekmurski knjižni različici. Glede na funkcijsko zvrst 15

29 jezika imajo učbeniki strokovni jezik, najvišja oblika strokovnega jezika je znanstveni jezik, v Agustičevem učbeniku pa najdemo preplet praktičnostrokovnega in znanstvenega jezika, torej t. i. poljudnoznanstveni jezik. Besedilo je namenjeno širši javnosti in učencem narodnih šol. Avtor je skušal zapletene stvari povedati preprosto, namesto tujk je uporabljal domače besede (nevretenčarji brezčontnici). Na primeru vidimo, da je določene besede tudi naglaševal. Agustič je do nekaterih živali spoštljiv in jih ceni (Govedo dáva človeko vnogi i velki hasek; nücliva stvar pravi za kamelo, hasnovita hižna stvar kura), na nekatere pa opozarja, saj so nevarne (preveč močna stvár tiger, jako močna i požrejna stvár volk, jáko škodliva stvar hrček). Poleg teh besedil je subjektiven tudi pri opisih, opozarja na lepoto (jáko lepa stvár zebra, metüli so za volo svoje fárbe najlepši žužki,ta naplepša stvár med preživalci jelen ) in če mu katera žival ni všeč (bedasta ovca, grdi ftič jastreb),z glagolom poznati pokaže, katero žival pozna oz. jo je že videl (poznana hižna stvar pes, nájdemo povsédi mačka, poznana stvár zajec, pri sénčasti potokaj vidimo kačji pastir ). Pri nekaterih opisih pa je iz glagolov razvidno, da žival pozna le iz drugega vira (vidili so ga gorila). Živali večkrat primerja medseboj (podoben je velkomi ovčárskomi psovi volk, od koze malo vékša srna, ménši od elefanta nosorog, velki kak golob bibic, tak velki,kak mesárska müha goveči obád). Najdemo pa tudi primer premega govora, sicer brez narekovajev (Bibic je jáko šaljivi ftič, sem tam krožano leže i vsigdár kriči : bibic!). Agustičevo besedje je polno narečnih značilnosti, ima pa tudi veliko arhaičnih elementov. Pri samoglasnikih zasledimo ö in ü namesto o in u (rejšüvao), ostanki jata so vidni v dvoglasniku ej (nej, jej), dvoglasnik ou pa je iz dolgega ó. Samoglaniški r je zapisan kot ar, er (čarni, erjavi, erdečo, metera, erjevenje), najdemo pa tudi r, ki ni oslabel (držela). U, ki je nastal iz duge, vuna, gučati. Polglasnik je prešel v e (nohete). Vzglasni i- ponekod onemi (ma, Talijanskom). Zasledila sem tudi metatezo ubi- > bui- (bujti). 16

30 Končni trdi -ł je zapisan z -o (požro), palatalni l' je otrdel (pazlivo, bole, gible, vola, kral), sekundarni l' najdemo ponekod zapisan z lj (valjasto). Palatalni n' je ohranjen (njegovo). V se večkrat pojavlja kot proteza (vujti, vüsta, vöra), namesto u (navčijo), v sklopu -vi- papreide v j (rokajice). Najdemo tudi parazitski j pred š,ž (rejši, nesnajžen). Ponekod d in j preideta v g (v gojdno, bogšem). H se pojavlja sredi besede (posühši, krühne), v izglasju onemi (včasi, močni) ali pa preide v j (po ogradaj). Pojavljajo se tudi premene sičnikov in šumevcev s/š/z/ž (hižna, hiža, najbiztrejšega, škrčenim, cecanje, Kristuš). Zasledimo lahko tudi soglasniške premene v naslednjih sklopih: xt > šč (šče), kt > št (šteri, štere, šteriva), mn > vn (mnogo > vnogo), šč > š, č (ešče, nešče), ž > žč (dežč). Pri samostalnikih moškega spola sem v dajalniku ednine zasledila končnico -i namesto -u (človeki, gospodi, sveti, boji). Samostaliki moškega spola imajo v im. mn. končnico -i (kopitari, ftiči), izjema je končnica -ovi (kitovi). V orodniku množine je namesto -ih končnica -aj (logaj, nogaj, večeraj, lüknjaj). Preglas -o v -e za za c ni uresničen (zajcov). Samostalnik ženskega spola ima v tožilniku ednine končnico -ov namesto -o (opicov), zasledila sem tudi primer s končnico -oj (na Bernardinskoj). V orodniku množnine končnica -ami namesto -i (kačami, pužami, bilicami, korenami) v vseh spolih. Srednje spol v določenih primerih nima podaljšave (po teli, vendar vremena). Nastale so tudi novotvorbe na -ci (zgrablivci, rokokrilci, cetverorokci). Samostalniških zaimkov ni veliko, največkrat se pojavita zaimka on, ona v vseh sklonih (ga, jo, njemi, ona). Pridevniki imajo značilno končnico -oga v rod. ed. (šteroga) namesto -ega. Stopnjevanje pridevnikov je lahko opisnoali z obrazili (visiki, vekši, najvekši; malo. menši, najmenši; najbiztrejša; najdebelejša). V primerniku besede večji (vekši) t' preide v k. Največ pridevniških zaimkov je kazalnih (ta, eti, toga, etih, etakšni), zasledimo pa tudi vprašalni zaimek (ka), oziralni (šteri), nedoločni (ništeri), drugostni (drügi), mnogostni (vnogo), celostni (vsakoj). Prisotni so tudi svojilni zaimki (nas, nam, njena, njegova, njihov ) in povratni svojilni zaimek svoj v različnih oblikah (svoj, svojga). V besedilu se pojavljajo glavni števniki (dva, osem, 15, 600, 50 ); zanimivo je, da je števnik dva in pol zapisan s kombinacijo števke in besede (2 i pol). Zaslediti je mogoče tudi primer, kjer je 17

31 stotica zapisana z besedo (6 sto), najdemo tudi piko za glavnim števnikom (dugi je do 8. metera); pike, ki bi ločila tisoči del, ni zapisoval (1500), zapisal pa je vejico (eden kit ma okoli 30, kilogram). Pri vrstilnih števnikih je ponekod zapis s števkami, ponekod pa z besedami (drügi, 5.). Merske enote (predvsem za dolžino in maso) se večkrat ne ujemajo (pet centimerere 12 debela pet centimetrov, odnese 400 kilograme žmeče 400 kilogramov). Večkrat je izpuščen pomožni glagol biti, kar je vpliv madžarščine, v 3. os. množine pa je lahko zapisan v daljši obliki sojo (tam sojo takša mesta) in krajši obliki so (tej ftiči so človeki). Nedoločnik ima končnico -ti (poznati, skriti, prebaviti). Avtor velikokrat uporablja prislov jako, za osrednjeslovenski zelo. 13 Zasledimo pa še druge prislove: vsigdar, teško, indri, ešče, bole, dosta, lepo, nikak, včasi, vnoči, domo. Predloga s/z nista dosledno rabljena (z vekšega, z tem, z šterimi, z turbe). Z je pred nj- prešel vž (ž njim). Zasledimo tudi primere, ko sta predlog in naslednja beseda pisana skupaj (žnjimi, vöpotisnejo, prinas, vjesen,) ali pa predloga sploh npr. v orodniku hráni se rastlinam). Besedilo je polno tudi drugih veznikov: ker (ob), za, na, nad, po,od, do, (najdemo tudi zapis s pomišljajem 7 10) Nekateri so zapisani v narečju: i (in), ka (da), či (če), tüdi (tudi), gda (ko), ampak (nego), ar (ali), dokeč (dokler), kama (kamor). Zasledimo tudi nekaj členkov: ešče (še), celo, naj, že, jeli, nikalni členek ni v obliki iz nekdanjega jata nej. Medmeti se uporabljajo predvsem v poglavju o ptičih (hup, hup, bibic). 11 Tiskarska napaka, moralo bi biti Najverjetneje tiskarska napaka: centimerere centimetere. 13 Beseda jako je iz Notranjskega prišla, poroča v rubriki Jezikovna drobtinica J. Bile. Snojev Etimološki slovar pa pravi: jâk -a prid. 'močan' 16. st. Enako je hrv., srb. Pomen 'močan' se je v teh jezikih razvil iz oziralnega, kasneje tudi vprašalnega zaimka pslovan. *jâk'ь 'kakršen, kakšen'. Beseda zelo je v Snojevem Etimološkem slovarju definirana kot: zel prisl. (16. stol.) Enako je stcslovan. dzělo 'zelo' star. rus. zelo. Pslovan. *dz lo 'močno' je prislov od pridevnika, ki se ohranja v stlit. gailas 'močan'. 18

32 Slika 3: Primer slike iz Prirodopisa s kepami za národne šole 14 Zasledimo tudi nekaj arhaizmov in dialektizmov npr.: istina (resnica), protivnik (nasprotnik), in narečne besede žmetno (težko), 15 hamičen (sebičen), 16 beteg 17 (bolezen), tüčno (maščobno), bilice (jajca), žmajno (okusno). Zanimiva je tudi beseda za škodljivca, kvaritelja kvardelaš, ki je sestavljena iz samostalnika in glagola. Uporabljena je tudi nemška izposojenka za barvo farba. Agustičeva poimenovanja so večinoma enobesedna (144), redkeje dvobesedna (24). Dvobesedna so sestavljene iz samostalnika, ki je jedro besede, in levega ujemalnega prilastka (divji ftič, zláta minica, povodni konj ), eno poimenovanje ima desni prilastek (konjič selivlí). Levi prilastki so pridevniki, ki prikazujejo značilnost živali, npr. telesne značilnosti: barva (zláta minica, erjávi rošč, križnati pávuk), velikost (velikanska kača, velika vüharica); prostorske značilnosti: življenjski prostor (povodni konj, letéča riba, hižni pávuk), geografsko pripadnost/izvor (severni jelen, malarska školjka, amerikanska ščergetača, goveči obád); udomačenost (divja koza, divji ftič). 14 Vir: Imre AGUSTICH (1878). 15 V Pleteršnikovem slovarju: vzhodnoštajerska, kajkavska beseda. 16 V Pleteršnikovem slovarju: v zapisih pri Miklošiču in v ogrskem jeziku. 17 V Pleteršnikov slovarju: vzhodnoštajersko; SSKJ: narečno. 19

33 4.2 Pregled Agustičevih živalskih poimenovanj v slovarjih in v Erjavčevih Živalskih podobah Avgustičeva živalska poimenovanje sem preverjala v: (1) Erjavčevih Domače in tuje živali v podobah ( ) in v različnih slovarjih: (2) Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju iz leta 1884/1885, (3) v Slovarju stare knjižne prekmurščine Vilka Novaka (v nadaljevanju SSKP) (2006), (4) v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju SSKJ), (5) Slovensko-madžarskem slovarju (v nadaljevanju madž.) (1996) in (6) v Snojevem Slovenskem etimološkem slovarju (v nadaljevanju etim.) (2009). Česar nisem našla pri Snoju, sem poiskala še v Etimološkem slovarju slovenskega jezika Franceta Bezlaja (1976). V nadaljevanju je naveden abecedni seznam živalskih poimenovanj, ki so v Agustičevem učbeniku, sledi madžarski izraz v učbeniku, poimenovanja v naštetih slovarjih. Ponekod najdemo več izrazov, ki so enakovredni, kar je označeno z =. 20

34 AMERIKANSKA ŠČERGETAČA a scörgökigyo Erjavec: severnoamerikanska klopotača Pleteršnik: klopotáča SSKP: klopotača SSKJ: klopotáča Madž.: amerikai csörgőkígyo Etim.: 19. st., izpeljano iz klopotáti, nem. klappen, stcs. klopotъ, pslovan. *klopot verjetno iz onomatopeje *klop (*klap, *klep) BIBIC a bibicz Erjavec: priba (narečni izrazi vivek, gavek, čibes, pegulica, pipulica) Pleteršnik: príba SSKP: priba SSKJ: príba Madž.: - Etim.: Snoj: - Bezlaj: verjetno onomatopejsko posnemanje ptičjega krika sbh. bíbik BIK Erjavec: bik Pleteršnik: bik SSKP: bik SSKJ: bík Madž.: bika Etim.: 18. st., pslovan. *byk, verjetno iz enako z lit. b kas. Oboje izpeljano iz glagola, ki je pomensko ustrezen slovensko bučáti BIVOL a bival Erjavec: bivol Pleteršnik: bívol SSKP: bívol SSKJ: bívol Madž.: bivaly Etim.: 16. st., slovan. *b volъ, izposojeno iz vlat. *būvalus, gr. izpeljanka bo s BOBER aho d Erjavec: bober ali daber Pleteršnik: bóbǝr SSKP: - SSKJ: bóber Madž.: hód Etim.: 16. st., pslov. *bobr, *bebr. Prvotno *b h e/ob h ro/u-, kar je tvorba iz ide. korena *b h er- 21

35 BOŽIKA a hétpöttösböde Erjavec: božja kravica Pleteršnik: pînka, pinka-polonka SSKP: pikapolonica SSKJ: pikapolnica Madž.: katicabogár Etim.: nejasno, morda prvotno otroška beseda, v kateri je prvi člen pînka, píka v pomenu»malenkost«; drugi del soroden z ukr. poly n-my ška BÜHA balha Erjavec: bolha Pleteršnik: bółha SSKP: bolha SSKJ: bólha Madž.: balha Etim.: 16. st., pslovan. *blъx, je enako z lit. blusà, afg. vraža 'bolhà. Izhodišče za baltoslovansko in afg. besedo je ide. *b( h )lusah2 ČAPLA a gém Erjavec: siva, rjav, velika bela, mala bela čaplja SSKJ: čáplja Madž.: bela: kócsag; siva: gém Etim.: 16. st., pslov.*č pъl'a iz glagola *č pati (čofotati). Glagol *č pati je tvorjen iz onomatopeje *čap ČISEK czis Erjavec: čižek, cizek, ješica Pleteršnik: cîzək SSKP: čižek SSKJ: čížek Madž.: czís Etim.:- ČRV a féreg Erjavec: črv Pleteršnik: č v SSKP: črv SSKJ: čŕv Madž.: féreg, kukac Etim.: 16. st., pslovan. *č rvƅ, *č rmƅ, je enako z lit. kirmís. Polna prevojna stopnja je znana v let. cèrme»deževnik«ide. beseda *k u r -mi je povsod ohranjena, kjer je ohranjena beseda črv Pleteršnik: čâplja SSKP: čaplja 22

36 ČUK kuvik Pleteršnik: čûk Erjavec: čuk SSKP: - SSKJ: čúk Madž.: kuvik Etim.: 16. st., pslovan. *čûkъ; gre za tvorbo iz stare onomatopeje, ide. *(s)k -, *sk -, *sk - 'tuliti, cviliti'. DETEO a harkaály Pleteršnik: détǝł Erjavec: detal SSKP: - SSKJ: détel Madž.: harkály, fakopács Etim.: 18. st., pslovan. *d tƅlъ iz. pslovan. *del(b)t (dolbsti), druga možnost je iz pslovan. *dƅme ti (brneti, bučati) DEŽČÉVNIK (deževna glista) a földi giliszta Erjavec: posenka/deževnik (ptič) Pleteršnik: dǝž vnik SSKP: deževnik SSKJ: dežévnik Madž.: földi gliszta Etim.: dež: 16. st., pslovan. *dъzd' se je razvilo iz ide. *dusd u- (slabo nebo) DIVJA KOZA a zerge Erjavec: divja koza, gams Pleteršnik: krpúlja, s nka SSKP: - SSKJ: zool. divja koza,gámspod geslom dívji Madž.: pod geslom gams: zerge Etim.: 20. st., bav. nem. Gams, prevzeto iz nekega neznanega predantičnega alpskega jezika DIVJI FTIČ Erjavec: fazān Pleteršnik: fazān, divji petelin SSKP: - SSKJ: dívji petelin-fazán Madž.: fácán-fazan; vadmadár Etim.: 16. st., nem. Fasan iz lat. Phāsiāna, iz gr. Phāsiano s DROPLA a tuzok Erjavec: droplja Pleteršnik: dr plja (dr p) SSKP: - SSKJ: dróplja Madž.: túzok 23

37 Etim.: Snoj: - Bezlaj: jslov. *drop'a, ide. *der-'leteti, teči, stopati' ENODNÉVNICA tiszavirdág Erjavec: enodnevnica Pleteršnik: enodn vnica SSKP: - SSKJ: enodnévnica Madž.: tiszavirág Etim.: 10. st., dan: stcslovan. dƅnƅ, hrv., srb. dân, rus. dénƅ, češ. den. Pslovan. *d nƅ, iz ide. *de -en-, tvorbe iz korena *de - 'svetiti (se)' ELEFANT az elefánt Erjavec: slon Pleteršnik: pod geslom elefant je zapisano: bêtvọ; najdemo pa tudi geslo slòn SSKP: slon SSKJ: slo n Madž.: elefánt Etim.: 16. st., prvotno *slon je verjetno prevzeto iz nekega vzhodnega jezika, morda turš. arslan, kumansko astlan, od koder je prevzeto madž. oroszlán. Pomen se spremni, ker so Slovani poznali leva in slona le po pripovedovanju. Beseda se je slov. ljudsko etimološko naslonila na slon ti, ker v srednjem veku opisujejo slona kot žival, ki spi naslonjena na drevo ERJÁVI ROŠČ a czerbogár Erjavec: navadni hrošč Pleteršnik: hr č SSKP: rjav hrošč SSKJ: rjavi ali májski hrôšč, kéber Madž.: Czerebogár Etim.: 16. st., prevzeto iz srvnem. këver iz česar današnje nem. Käfer. iz pger. *kebra- FTIČ Erjavec: ptica Pleteršnik: ptìč SSKP: ptič SSKJ: ptìca Madž.: madár Etim.: 16. st., pslovan. *pъtĩca izpeljano iz *pъt, sorodno z let. punts in lit. pa kštis 24

38 FTIČÁR Erjavec: ptičar ali prepeličar Pleteršnik: ptîčar SSKP: ptičar SSKJ: ptíčar Madž.: vizsla Etim.: 16. st., pslovan. *pъtĩca izpeljano iz *pъt, sorodno z let. punts in lit. pa kštis GAMILA a teve Erjavec: velblod ali kamela Pleteršnik: gamíla SSKP: - SSKJ: kaméla Madž.: teve Etim.: 16. st., nem. Kamel, izposojeno iz semitskega jezika npr. hebr. gāmāl, arab. gămal GLAVATICA harcsa Erjavec: glavâtica Pleteršnik: glavâtica SSKP: glavnata solata-napaka v slovarju SSKJ: glavática; som; soška postrv Madž.: márványos pisztráng Etim.: 16. st., glava: stcslovan. glava, hrv., srb., gláva, rus golová, češ. hlava. Pslovan. *golv sorodno z arm. g lux, iz ide. *g h ō- lu-ko GOLOB a galamb Erjavec: golob Pleteršnik: gol b SSKP: golob SSKJ: golób Madž.: galamb Etim.: 16. st. pslovan. *gȍlǫb, iz *kȍlǫbъ to pa iz ide. *kólonb, iz ide. korena *kel- GORILA a gorilla Erjavec: gorila Pleteršnik: gorīla SSKP: gorila SSKJ: goríla Madž.: gorila Etim.: 19. st. nem. Gorilla, iz agl. gorilla. GOS a lud Erjavec: gos Pleteršnik: gôs SSKP: gos SSKJ: gós Madž.: liba 25

39 Etim.: 16. st., pslovan. *g s, ide. *g h ans GOSANCA hernyó Erjavec: gosenica Pleteršnik: gos nica SSKP: gosenica SSKJ: gosénica Madž.: hernyó Etim.: 16. st., pslovan. *g sĕnica, izpeljanka iz pslovan. *v sĕnica, iz pslovan. *v sƅ (brada, kocina) GOVEČI OBÁD a marha bögöly Erjavec: gov ji obàd Pleteršnik: gov ji obàd SSKP: goveji obad SSKJ: govéji obád Madž.: marhabögöly Etim.: obad: 18. st., pslovan. verjetno *o vadъ in je zloženka iz ide. *h2áu (i) in *h1ōdo-. Druga možnost je domnevanje iz pslovan. *ob(v)adъ GOVEDO a marha Erjavec: govedo Pleteršnik: gov dọ SSKP: govedo SSKJ: govédo Madž.: marha, szaarvasmarha Etim.: 16. st., pslovan. *gov do, ide. *g ṷ oṷ HERT az agár Erjavec: hrt Pleteršnik: h t SSKP: hrt SSKJ: hŕt Madž.: ágar Etim.: 16. st., pslovan. *x rt, ide. sker- 'skakati, hitro teci' HIJENA a hijena Erjavec: hijena Pleteršnik: hij na SSKP: - SSKJ: hijéna Madž.: hie na Etim.: 19. st., nem. Hyäne, lat. hyaena, gr. hŷaina HIŽNI PÁVUK a házipók Erjavec: hîšni pâjǝk Pleteršnik: hîšni pâjǝk SSKP: hišni pajek SSKJ: hišni pajek Madž.: pók-pajek Etim.: 16. st., pslovan. *pa (j)ękъ, 26

40 iz predpone *pa- in ide. tvorbe *h2ank-, *h2 k- HRČEK a hörcsög Erjavec: hrček ali skriček Pleteršnik: hȓčǝk, skrîčǝk najdeni sta bili obe iztočnici, obe pomeniti isto žival: hrček SSKP: skriček, hrček SSKJ: hŕček Madž.: hörcsög Etim.: 19. st., pslovan. *xъrčƅk izpeljano iz *x rkati HUPKAŠ a büdös banka Erjavec: smrdokavra, udeb, butej, mutec Pleteršnik: smrdokâvra SSKP: smrdokavra, vodeb SSKJ: smrdokavra Madž.: büdös banka Etim.: 18. st., zloženo smrd ti in kâvra (vrana). Smrdeti: pslovan. *smƅrd ti. Vrana: 16. st., pslovan. *vőrna, *vôrnъ (vran) iz ide. *ṷorhno. (opis pravi, da je ime hupkaš dobil verjetno zaradi oglašanja»hup, hup«) IVÁNŠČICA a szent jános bogár Erjavec: ivânjščica Pleteršnik: ivânjščica= krẹsníca SSKP: kresnica SSKJ: kresniíca Madž.: szentjánosbogár Etim.: 16. st. (kres), pslovan. *kr sъ, etimološko ni dokončno pojasnjeno JÁSTREB a vércse Erjavec: jastreb Pleteršnik: jâstreb SSKP: jastreb SSKJ: jástreb Madž.: keselyű Etim.: 16. st., pslovan. * strębъ, iz ide. * k'upt(e)r-(e)nb h o- JÁZBEC a borz Erjavec: jazbec Pleteršnik: jâzbǝc SSKP: jazbec SSKJ: jázbec Madž.: borzeb Etim.: 16. st. pslovan. zvƅcƅ iz pslovan. * zva 27

41 JAZBIČAR a tacskó, borzeb Erjavec: jazbečar Pleteršnik: jâzbǝčar SSKP: jazbečar SSKJ: jázbečar Madž.: tacskókutya, dakszli Etim.: Snoj: - Bezlaj: jâz»votlina, luknja, lit. áiža»razpoka, špranja«, *(j)ězva JELEN a szarvas Erjavec: jelen, severni jelen Pleteršnik: jélen SSKP: jelen SSKJ: jêlen Madž.: szarvas Etim.: 16. st., pslovan. *jȅlę, ide. *h1el-en- JERÉB a fogoly Erjavec: jer b (snežni, skalni, gozdni, poljski) Pleteršnik: jer b SSKP: - SSKJ: jeréb Madž.: császármadár Etim.: 16. st., pslovan. * ręb, iz ide. *ereb h - JEŽ a sün Erjavec: jež Pleteršnik: j ž SSKP: jež SSKJ: jéž Madž.: sündisznó Etim.: 16. st., pslovan. *jež, iz ide. *eg' h i KÁČJI PASTÉR Erjavec: kačjak Pleteršnik: kâčjak = kačji pastir SSKP: kačji pastir SSKJ: káčji pastír Madž.: szitakötő Etim.: kača: 16. st. izpeljano iz *kačiti,pasti: 10. st. pslovan. *p sti, ide. pah2-sk'e/o- KENGERU kénguru Erjavec: kenguru ali klokan Pleteršnik: kengurūj SSKP: kenguru SSKJ: kengurú Madž.: kenguru Etim.: 19. st., nem. Känguruh, agl. kangaroo 28

42 KIT a bálna Erjavec: kit Pleteršnik: kìt SSKP: kit SSKJ: kít, orka Madž.: cethal, bálna Etim.: 16. st., prevzeto prek slov. jezikov, hrv. ki t, rus. kít etimološko beseda ni pojasnjena. KOKOŠ a tyuk Erjavec: kokoš Pleteršnik: kokộš SSKP: kokoš SSKJ: kokóš Madž.: tyúk Etim.: 16. st., pslovan. *kȍkošƅ iz onomatopeje *koko KOKOT-KOKOUT a kakas Erjavec: petelin Pleteršnik: kok t SSKP: petelin SSKJ: kokót, nar. vzhodno; petelin Madž.: kakas Etim.: 16. st., *pĕtelìnƅ (pevec), pslovan. p ti KOLIBRI a kolibri Erjavec: kolibrij Pleteršnik: kolībrij/kolībrič SSKP: - SSKJ: kolíbri Madž.: kolibri Etim.: 19. st., nem. Kolibri, frc. colibri, izposojeno iz karibskega jezika KOMÁR szunyog Erjavec: komar Pleteršnik: komár SSKP: - SSKJ: komár Madž.: szúnyog Etim.: 16. st., pslovan. *komar, ide. *kem- KONJ a ló Erjavec: konj Pleteršnik: kònj SSKP: konj SSKJ: kònj Madž.: ló Etim.: 16. st., pslovan. *kon', etimološki ni dovolj pojasnjeno. 29

43 KONJIČ SELIVLÍ sáska Erjavec: kobilica Pleteršnik: konjìč kobílica SSKP: kobilica SSKJ: kobílica Madž.: szöcske Etim.: 16. st., konj-glej pod iztočnico konj KONOPLENKA kendericze Erjavec: repnik ali konopljenka Pleteršnik: - SSKP: laška konoplenšica SSKJ: konôplejščica Madž.: kendrike Etim.: - KORALA koral /ékesburjány Erjavec: korala Pleteršnik: ko ala, koralda, koralja SSKP: - SSKJ: korála Madž.: korall Etim.: 19. st., nem. Koralle, stfrc. coral, lat. corallieum, gr. korállion, beseda etimološko ni zadovoljivo pojasnjena. KOS rigó Erjavec: kos Pleteršnik: k s SSKP: - SSKJ: kós Madž.: rígo Etim.: 16. st., pslovan. kȍsъ, ide. *kópso-, beseda ni dovolj etim. pojasnjena. KOZA a kecske Erjavec: koza Pleteršnik: kóza SSKP: koza SSKJ: kôza Madž.: kecske Etim.: 16. st., pslovan. *kozã iz ide. *kag'ah2 ali *H2 g' KRAP/ŠARAN ponty Erjavec: krap Pleteršnik: kràp SSKP: sladkovodna riba SSKJ: kràp Madž.: ponty Etim.: 18. st., pslovan. *kõrpъ, beseda je v vezi s stvnem. karp(f)o, razmerje med germanskim in slovanskim 30

44 jezikom ni pojasnjeno. Germanska oblika je prevzeta iz lat. carpa, gr. kyprĩnos, ni izključeno, da je izhodišče ide. *k(u )oh1pro- KRAVA Erjavec: krava Pleteršnik: kráva SSKP: krava SSKJ: kráva Madž.: tehén Etim.: 16. st., pslovan. *kõrva, iz ide. *k'erh2u ah2, iz baze *k'erh2- KRIŽNATI PÁVUK a keresztespók Erjavec: križasti pajek Pleteršnik: krížasti pájǝk (križpajǝk) SSKP: križen pajek SSKJ: krížavec/kríževec Madž.: keresztezett, hibrid Etim.: križ: 14. st., v 7., 8. st. prevzeta iz rom. predloge *kr (d)že, iz lat. crux, izpeljano iz ide. baze *kreṷ-k-, pajek: p KROKODIL a krokodil Erjavec: krokodil Pleteršnik: krokodīl SSKP: - SSKJ: krokodíl Madž.: krokodil Etim.: 17. st., nem. Krokodil, lat. crocodīlus, gr. króke KRT a vakand Erjavec: krt Pleteršnik: k t SSKP: krt SSKJ: kŕt Madž.: vakond Etim.: 17. st., pslovan. krъt ali pa iz ide. *(s)ker(h)- KRVOCECAŠ Erjavec: krvoses, vampir Pleteršnik: krvos s, vampi r SSKP: vampir SSKJ: krvosès -žival (netopir), vampír (mrtvec) Madž.: vámpír Etim.: 16. st., pslovan. netopyr', zloženka iz ide. *nek ṷ t- in nepojasnjene osnove 31

45 KÜNA a nyest Erjavec: kuna Pleteršnik: kúna SSKP: kuna SSKJ: kúna Madž.: nyuszt, nyest Etim.: 16. st., pslovan.*kun, beseda ni etimološko dovolj pojasnjena KÜRA Erjavec: kura Pleteršnik: kúra SSKP: kura SSKJ: kúra Madž.: tyúk Etim.: 16. st., pslovan.*kűra, ide. *kāṷro KÜŠČAR gyik Erjavec: kuščar Pleteršnik: kúščar SSKP: kuščar SSKJ: kúščar Madž.: gyík Etim.: 16. st., pslovan.*gűščerъ, zloženka iz ide. *geṷ-, *geṷp- KUKOVICA a kakuk Erjavec: kukovica Pleteršnik: kúkavica SKP: kukavica SSKJ: kúkavica Madž.: kakukk Etim.: 16. st., pslovan.*kűkati iz onomatopeje *ku, izhodišče v ide. korenu *k ṷ-, *k ṷ- LABÜD a hattyu Erjavec: labud Pleteršnik: labǫd SSKP: labod SSKJ: labód Madž.: hattyú Etim.: 16. st., pslovan.*olbǫdƅ, *elbǫdƅ, iz ide. tvorbe *alb h - LASTOVICA fecske Erjavec: lastavica Pleteršnik: lástovica SSKP: lastovka SSKJ: lástovica Madž.: fecske Etim.: 16. st., pslovan. *l stovica, etimološko ni zadovoljivo pojasnjeno 32

46 LETÉČA RIBA a röpülöhal Erjavec: morska lastovica Pleteršnik: lástovica- morska lastovica SSKP: - SSKJ: morska lástovica Madž.: a tengeri fecske Etim.: leteti: 16. st., pslovan. *let ti iz *lȅtъ, ide. *lek-, riba: 16. st., pslovan.*r ba, morda je beseda nastala iz ide. *ūrbah2 LISICA (listják) a róka Erjavec: lisica Pleteršnik: lisíca, lisják SSKP: lesi ca, lisica, lisjak SSKJ: lisíca, lisják Madž.: róka (him roka) Etim.: 16. st., pslovan.*lis ca, izpeljano iz *lîsъ (lisjak) LOVSKI PES a kopó Pleteršnik: lóvski pes Erjavec: lovski pes SSKP: lovski pes SSKJ: naštetih 27 vrst psov Madž.: vadászkutya Etim.: loviti: 16. st., pslovan. *lov ti iz ide. baze *la(h2)u- MÁČKA a macska Erjavec: mačka, maček Pleteršnik: mâčka SSKP: mačka SSKJ: máčka, máček Madž.: macska Etim.: 16. st., pslovan.*m čƅkƅ, iz vabnega klica *mac, *maca. Prevod nemške besede Kater pomeni»žival maček«in»slabo počutje«- beseda je sorodna z agl. cat, s rus. kót. MALARSKA ŠKOLJKA festö kagyló Erjavec: - Pleteršnik: šk ljka SSKP: malarski - slikarski (nepravilno rabljeno ponazarjalo gradivo) SSKJ: potočni škŕžek (vrsta školjke) Madž.: - Etim.: 19. st., pslovan.* skòlƅka MANDRIL a közönséges farkagom Erjavec: mandril Pleteršnik: mandrîl 33

47 SSKP: mandril SSKJ: mandríl Madž.: mandrill Etim.: svetovni splet: man- iz agl. moški, drill-»baboon«- izvirno iz zahodne Afrike MANJIVEC a lajhár Erjavec: lenivec, tropski lenivec Pleteršnik: le nîvǝc, tropski lenivec SSKP: tropski lenivec SSKJ: lenívec Madž.: lajhár Etim.: 16. st. lèn, pslovan.*l nъ, iz ide. *len1-no- MEDVED a medve Erjavec: medved Pleteršnik: médvẹd SSKP: medved SSKJ: mêdved Madž.: medve Etim.: 16. st., pslovan. *medv dƅ, iz pslovan. izpeljanke *mȅdъ (ide. *méd h a) in * sti (ide. *h1ed-). MESÁRSKI PES a mészáros kutya Erjavec: mesarski pes, samosov Pleteršnik: pes mesarski pes SSKP: mesarski pes SSKJ: - Madž.: - Etim.: meso: 16. st. pslovan. *męso iz ide. *ēmsó MIŠ az egér Erjavec: miš Pleteršnik: mìš SSKP: miš SSKJ: mìš Madž.: egér Etim.: 16. st., pslovan.*m šƅ, ide. *mūs- iz baze *meṷs MOČAVNIK ázalagok Erjavec: migetalka Pleteršnik: migetȃłka SSKP: migetalkar SSKJ: infuzórij, migetálkar Madž.: ázalagok Etim.: migetalka (migati): 16. st., pslovan. *mig ti, ide. *me g h - MOL Erjavec: - Pleteršnik: mòlj SSKP: molj SSKJ: mòlj 34

48 Madž.: éjjeli lepke Etim.: 16.st.,stcslovan. mol'ƅ, hrv. srb. mȍlj, pslovan. *mol' iz ide. korena*melh2- 'drobiti, tolči, mleti' MOPS a mopszli Erjavec: - Pleteršnik: - SSKP: mops SSKJ: móps Madž.: - Etim.:20. st., nem. Mops iz spnem. mops, iz star. niz. moppen MORSKA ŠKOLJKA tengeri kagyló Erjavec: morski pȓstǝc Pleteršnik: šk lja SSKP: - SSKJ: glede na iztočnico je naštetih 9 vrst morskih školjk; škóljka Madž.: - Etim.: morje: 16. st., pslovan. *mȍr'e iz *mor o-, iz ide. *móri, iz korena *mer- MRAVLA a hangya Erjavec: mravla Pleteršnik: mrávlja SSKP: mravlja SSKJ: mrávlja Madž.: hangya Etim.: 18. st., pslovan.*mőrvl'i, ide. *morṷo, ž. oblika *morṷih2 MROŽ a közönséges rozmár Erjavec: mrož Pleteršnik: mrōž SSKP: mrož SSKJ: mróž Madž.: rozmár Etim.: 19. st., prevzeto iz češ. mrož, rus. mórž, izposojeno iz lap. morša MÜHA légy Erjavec: muha Pleteršnik: múha SSKP: muha SSKJ: múha Madž.: légy Etim.: 19. st., pslovan. *múxa, ide. *m u sah2, ide. koren je *m - MULA az öszvér Erjavec: mula Pleteršnik: múla 35

49 SSKP: mulek, mula SSKJ: múla Madž.: öszvér Etim.: 18. st., prevzeto iz it. mula, izvor je soroden pslovan. *mъzg NAOČÁLKA a pápaszemeskigyó Erjavec: ščitarka ali naočarka Pleteršnik: naočârka SSKP: naočarka SSKJ: naóčarka, kobra Madž.: kobra, pápaszemes kígyo Etim.: 19. st., prevzeto iz hrv., srb. nȁoča rka; kobra: 20. st., nem. Kobra, iz port. cobra, iz lat. colubra. ide. *kel(h2)od h ro- NAVADNA RAKOVICA közőnséges zsebrák Erjavec: navadna rakovica, velika rakovica Pleteršnik: rákovica SSKP: navadna rakovica SSKJ: rákovica Madž.: parti tarisznyarák Etim.: 16. st. rak: pslovan.*r kъ, etimološko ni dokončno pojasnjeno NOSOROG az orrszarvu Erjavec: nosorog Pleteršnik: nosoròg SSKP: - SSKJ: nosoróg Madž.: orrszarvú Etim.: 19. st., zloženo iz n s in r g; nos: pslovan.*nȍsъ (ide. *nas-), rog: pslovan. *rȍgъ OPICA Erjavec: opica Pleteršnik: pica SSKP: opica SSKJ: ópica Madž.: majom Etim.: 18. st., Slovan.*òpica, ž. oblika od *opъ, izposojenke iz neke stare germanske predloge, ki sorodna s stvnem. affo, arab. izposojenka kapí ORANGUTANG a vörös utancs Erjavec: pongo ali orangutan Pleteršnik: orangūtang SSKP: orangutan SSKJ: orangútan Madž.: orangután Etim.:19. st., prevzeto po nem 36

50 Orang-Utan in frc. orangoutan(g) iz indonez. orang utan 'gozdni človek' ORLA a sas Erjavec: orel Pleteršnik: órǝł SSKP: orel SSKJ: ôrel Madž.: sas Etim.: 16. st., pslovan. *orƅlъ, ide. *h2or- OROSLAN az oroszlán Erjavec: lev Pleteršnik: oroslân/oroslânj = lệv SSKP: lev SSKJ: lév Madž.: oroszlán Etim.: 16. st., slovan.*lƅv iz germanske predloge *liuwaz, lat. leō, gr. léon, iz semitske predloge prim. hebr. lābī OSEL a szamár Erjavec: osel Pleteršnik: ósǝł SSKP: osel SSKJ: ôsel Madž.: szamár Etim.: 16. st., pslovan.*osƅl iz germ. jezika got. Asilus, iz lat. asinus, izposojeno iz nekega predantičnega sredozemskega jezika OSTRIGA ostriga Erjavec: ostriga Pleteršnik: ōstriga SSKP: ostriga SSKJ: ostríga Madž.: osztriga Etim.: 17. st., furl. ostri ghe, lat. ostreum, gr. óstreion OVCA a juh Erjavec: ovca Pleteršnik: óvca, bîrka SSKP: ovca SSKJ: ôvca Madž.:juh, birka Etim.: 16. st., pslovan.*ovƅc, ide. *h2au ikáh2 OVČÁRSKI PES a juhász kutya Erjavec: ovčarski pes Pleteršnik: bûndaš, ovčáski p s SSKP: ovčarski pes SSKJ: ovčarski pes Madž.: juhász 37

51 Etim.: ovčar izpeljanka iz ovca, *h2o-ṷi-pah2 PASTARIČICA barázda Erjavec: pastirica ali pliska/trenorepka Pleteršnik: pastaríca = pastiríčica SSKP: pastirica, tresorepka SSKJ: pastiríčica Madž.: - Etim.: 18. st., nem. Viehhirt Motacilla flava PÁV a páva Erjavec: pav Pleteršnik: pâv SSKP: pav SSKJ: páv Madž.: páva Etim.: 16. st., iz romanske predloge, iz lat. pāvus, gr. taos, izposojenka iz antičnega vzhodnega jezika (Indija) PELIKAN a gödéng Erjavec: pelikan Pleteršnik: pelikān SSKP: pelikan SSKJ: pelikán/pélikan Madž.: pelikán, gödény Etim.: 18. st., nem. Pelikan, gr. pelikán PES a kutya Erjavec: pes Pleteršnik: p s SSKP: pes SSKJ: pès Madž.: kutya Etim.: 16. st., pslovan.* pƅs, ide. *pik'ó- iz korena *pe k'- PETELIN a gyöngytyuk Erjavec: petelin Pleteršnik: pẹtélin SSKP: - SSKJ: petêlin Madž.: kakas Etim.: 16. st., *pětelĩnƅ (pevec), izpeljanka iz pslovan. *p ti PIJAJCA a piócza vagy nadály Erjavec: pijavka: navadna, prava Pleteršnik: pijâvica/pijavka/píjavica SSKP: pijavka SSKJ: pijávka Madž.: pióca Etim.: 10. st. piti, pslovan.*p ti, iz 38

52 ide. *poh3i PIŠKOR csik Erjavec: - Pleteršnik: piš r = piškur SSKP: piškur SSKJ: piškúr Madž.: ingola Etim.: 17. st., pslovan.*pȉskor'ƅ iz *p skati, ide. *(s)pe s- PODGAN a patkány Erjavec: podgana Pleteršnik: podgân=podgana SSKP: podgana SSKJ: podgána Madž.: patkány Etim.: 17. st., iz rom. predloge ben. it. pantegàna, iz vlat. *ponticāna, gr. pontikós PODGEDEC a közönségea Erjavec: bramor Pleteršnik: podj d SSKP: ogrc, črv SSKJ: podjèd Madž.: - Etim.: 16. st., jed: stcslovan. jadƅ, hrv. jîd, rus. édƅ, pslovan. * dƅ izpeljano iz * sti POTOKNI RAK a pataki rák Erjavec: - Pleteršnik: ràk SSKP: potočen rak SSKJ: potóčni ràk Madž.: - Etim.: 16. st. (potok), pslovan.*potòkъ,rak: pslovan.*r kъ, etimološko ni dokončno pojasnjeno POVODNI KONJ a viziló Erjavec: povodnikonj Pleteršnik: povodni konj SSKP: povodni konj SSKJ: nílski kònj ali povodni konj Madž.: víziló Etim.: 16. st., voda: pslovan. *vod (ide. e dōr), konj: pslovan. *kon' POZOJ a sárkány Erjavec: leteči zmaj Pleteršnik: pozòj, zmâj SSKP: zmaj SSKJ: zmáj Madž.: sárkány Etim.: 19. st., pslovan. *zm jƅ, ide. *d h g' h m o 39

53 POŽÉRAN a czápa Pleteršnik: kìt Erjavec: kit SSKP: kit SSKJ: kít Madž.: cet Etim.: 16. st., prevzeto prek slov. jezikov, hrv. kȉt, rus. kít etimološko beseda ni pojasnjena PREPRELICA a fürj Erjavec: prepelica Pleteršnik: prepelíca SSKP: prepelica SSKJ: prepelíca Madž.: fürj Etim.: 16. st., pslovan.* pêrpelъ, iz onomatopeje *per/l-pel- PREPELIČAR a vizsla Erjavec: prepeličar ali ptičar Pleteršnik: prepelîčar SSKP: prepeličar SSKJ: prepelíčar Madž.: - Etim.: 16. st., pslovan.*pêrpelъ, iz onomatopeje *per/l-pel- PROSTI PIRUŠLEK a közönség denéver Erjavec: mrakulj Pleteršnik: netopír, jvzhšt. matopir, matofir; mračnik-kor., sav., per. pogača-prim., pirezeljm pirožaba, piroželj-ogr SSKP: netopir SSKJ: netopír Madž.: denevér Etim.: 16. st., pslovan. netopyr', zloženka iz ide. *nek t- in še nepojasnjene osnove PURA a pulyka Erjavec: puran Pleteršnik: pûra SSKP: pura SSKJ: púra Madž.: pulyka Etim.: 18. st., beseda etimološko ni jasna, morda izpeljana iz vabnega klica pur-pur PUŽ csiga Erjavec: - Pleteršnik: półž SSKP: polž SSKJ: pólž 40

54 Madž.: csiga Etim.: 16. st., pslovan. *pƅlz' izpeljano iz *p lzti, iz ide. *pelh2- RECA a kácsa Erjavec: raca Pleteršnik: r ca=raca SSKP: raca SSKJ: ráca Madž.: kacsa Etim.: 16. st., prevzeto iz furl. raze, verjetno skrajšano iz Anaraz(z)a, knjiž. it. anatra, lat. anas RIBA Erjavec: riba Pleteršnik: ríba SSKP: riba SSKJ: ríba Madž.: hal Etim.: 16. st., pslovan.*r ba, morda je beseda nastala iz ide. *ūrbah2 ROGLÁČ a szarvasbogdár Erjavec: - Pleteršnik: rogáč SSKP: rogač SSKJ: rogáč Madž.: szarvabogár Etim.: 16. st. rog, pslovan. *rȍgъ ROMARSKA ŠKOLJKA zarándok kagyló Erjavec: pokrovača Pleteršnik: škǫłjka SSKP: - SSKJ: pokrováča Madž.: - Etim.: 18. st,. pokrovača, pokrov: pslovan. pokrov iz *pokr ti ROŠČ Erjavec: hrošč Pleteršnik: hr šč SSKP: hrošč SSKJ: hrôšč Madž.: bogár Etim.: 19. st., pslovan.* xrǫšt' SEVERNI JELEN a nyargalócz Erjavec: severni jelen Pleteršnik: jélen SSKP: - SSKJ: jêlen, severni jelen Madž.: - Etim.: 18. st., sever: pslovan. * s verъ, jelen: pslovan. *jȅlę, ide. 41

55 *hlelen SLANIK héring Erjavec: slanik Pleteršnik: slaník SSKP: - SSKJ: slaník Madž.: hering Etim.: 16. st. slan, pslovan. *sôlnъ SLAVIČEK a fülemile Erjavec: slavec Pleteršnik: slavîčǝk, slavič SSKP: slavec SSKJ: slávec Madž.: fülemüle, csalogány Etim.: 17. st., pslovan.*solvƅcъ SLEPEC a vak kigyó Erjavec: slepec Pleteršnik: sl pǝc SSKP: slepec SSKJ: slépec Madž.: vak Etim.: 16. st. slep, pslovan. *sl pъ, etimološko ni dovolj pojasnjeno SLOKA a szalonka Erjavec: sloka Pleteršnik: sl ka SSKP: - SSKJ: slóka Madž.: szalonka Etim.: 19. st. pslovan. *slo ka, prvotno *slōnkah2 izpeljano iz *slonkah2 SMERČEK tücsök Erjavec: kríkavǝc Pleteršnik: črîčǝk SSKP: cvrček SSKJ: čríček Madž.: tücsök Etim.: 18. st., iz glagola číriti 'cvrčati', pslovan* čir ti iz onomatopeje *čirí SOKOL Erjavec: sokol, selec, postolka, ostriž, sokolič Pleteršnik: sókol SSKP: - SSKJ: sôkol Madž.: sólyom Etim.: 18. st., pslovan. *sokol SOVA a bagoly Erjavec: sova 42

56 Pleteršnik: sóva SSKP: sova SSKJ: sôva Madž.: bagoly Etim.: 16. st., pslovan. *sov, iz ide. *k'au ah2 SRAKA a szarka Erjavec: sraka Pleteršnik: sráka SSKP: sraka SSKJ: sráka Madž.: szraka Etim.: 16. st., pslovan. *sőrka, iz ide. *k' rkah2, iz korena *k'er SRNA az ösz Erjavec: srna Pleteršnik: sŕna SSKP: srna SSKJ: sŕna Madž.: o z Etim.: 16. st., pslovan. *s rna, beseda etimološko ni dokončno pojasnjena SRŠÉN a darázs Erjavec: sršénar ali osar Pleteršnik: sŕšen SSKP: sršen SSKJ: sršèn/sršén/sŕšen Madž.: lódarázs Etim.: 16. st., pslovan. *sƅrš iz ide. *k' h2s-én STENICA poloska Erjavec: stenica Pleteršnik: stẹníca SSKP: stiníca SSKJ: sténica Madž.: poloska Etim.: 16. st., *stěnƅn ca, iz *stěn, iz ide. *ste - STRNÁP sármány Erjavec: strnad Pleteršnik: strnâd SSKP: strnad SSKJ: strnád Madž.: sármány Etim.: 18. st., pslovan. *str nadъ, iz ide. *k'ri(m)n- d STRUC strucz / nyarga Erjavec: noj ali strus Pleteršnik: n j SSKP: noj 43

57 SSKJ: nój Madž.: strucc Etim.: 19. st., prevzeto iz hrv., srb. nôj. Poimenovanje v 19. st. umetno preneseno na ptico»struthio«, ki ne živi na ozemlju, poseljeno s Slovani. Beseda etimološko ni dokončno pojasnjena. SVILOPREJEC a selymér, selyembogár Erjavec: - Pleteršnik: svilopr jec SSKP: sviloprejka SSKJ: svilopréjec Madž.: selyemfonó Etim.: 16. st. svila: svilopr jka (ki prede svilo), prevzeto iz cslovan. svila, Jslov. *s(ъ)vil ŠČUKA a csuka Erjavec: - Pleteršnik: ščúka SSKP: ščuka SSKJ: ščúka Madž.: csuka Etim.: 16. st., pslovan. *ščűka iz *ščukati z ide. baze *ske h2- ŠIMPANS a fekete utancs Erjavec: šimpanz Pleteršnik: šimpāns SSKP: šimpanz SSKJ: šimpánz Madž.: csimpánz Etim.: 19. st., prevzeto iz nem. Schumpanse in agl. chimpanzee iz zah. afr. jezika (Angola, Kongo), podlaga ni znana ŠKOLJKA kagyló Erjavec: školjka Pleteršnik: šk ljka SSKP: - SSKJ: škóljka Madž.: kagyló Etim.: 19. st., pslovan.* skòlƅka, ide. koren *(s)kel- ŠKORPION a skorpio Erjavec: ščipavec ali škorpijon Pleteršnik: škorpij n SSKP: škorpijon SSKJ: škorpijo n Madž.: - Etim.: 16. st., prevzeto prek nem. Skoripion, it. scorpione, lat. scorpiō, izposojeno iz gr. 44

58 skorpíos, izposojena iz neznanega predantičnega sredozemskega jezika ŠKRIPEC Erjavec: - Pleteršnik: ščúrǝk SSKP: ščurek SSKJ: ščúrek Madž.: svábbogár Etim.: 17. st., pslovan. *ščur, ide. baza *ske h2- ŠKVORC a seregély Erjavec: škorec Pleteršnik: škvórǝc SSKP: škorec SSKJ: škôrec Madž.: seregély Etim.: 16. st., pslovan. *skvorƅc ŠKVORJÁNEC pascirta Pleteršnik: škrjánǝc Erjavec: škrjanec ali škrlec SSKP: - SSKJ: škrjánec Madž.: pascsirta Etim.: 16. st., pslovan. *skvor' nƅcƅ ŠTRK a gólya Erjavec: štrk ali štorklja Pleteršnik: št rklja SSKP: šterk/štorklja SSKJ: štŕk-prekm. štórklja Madž.: gólya Etim.: štorklja: 16. st., iz *st rkъl(')a, nem. Störchel; štrk: 18.st., pslovan. *st rk'ъ, nem. Storch, iz pgerm. *sturka-, Povezava balto-slov. in germ. besede ni jasna TIGRIŠ a tigtris Erjavec: tiger Pleteršnik: tīgǝr SSKP: tiger SSKJ: tígeŕ Madž.: tigris Etim.: 18. st., nem. Tiger, frc. tigre, lat. tigris, gr. tígris, iz iran. predloge (stperz.) tigra TOR a görény Erjavec: dihur Pleteršnik: dihûr SSKP: dihur SSKJ: dihúr Madž.: görény 45

59 Etim.: 18. st., pslovan. *d xor'ƅ, izpeljano iz *dъxőti TRSKA a tökehal Pleteršnik: trskà Erjavec: trska, treska SSKP: trska SSKJ: tŕska Madž.: faszilánk Etim.: 16. st., pslovan. *trěsk TULEN/MORSKI PES a borjufóka Erjavec: tjulenj Pleteršnik: tjulènj, tulenj SSKP: tjulen SSKJ: tjúlenj Madž.: (borjú)fóka Etim.: 19. st., prevzeto iz rus. tjulénƅ, izposojeno iz samojed. tul'l'a TUR a bölény Pleteršnik: tûr prabik Erjavec: tur SSKP: - SSKJ: túr-izumrlo govedo Madž.: böleny Etim.: 18. st. turin, pslovan. *tûrъ,ide. tə ro, iz ide. baze *te h2 VAGANCA teknös béka Erjavec: želva, močvirska, morska, kornjača Pleteršnik: ž łva SSKP: želva SSKJ: žélva Madž.: tekősbéka Etim.: 18. st., pslovan. *žely, iz ide. *g(') h eh3 ; vaga: 16.st., iz stvnem wāga 'nihati, zibati', iz pgerm. *wǣgō VAMPIR a vámpi r Erjavec: krvoses ali vampir Pleteršnik: vampīr SSKP: vampir SSKJ: vampír Madž.: vámpír Etim.: 18. st. nem. Vampir, frc. vampire, bolg. vъpír pslovan. *ǫpyr, naprej še ni dokončno pojasnjeno VČÉLA a méhe Erjavec: čebela Pleteršnik: čǝb la SSKP: čebela 46

60 SSKJ: čebéla Madž.: me h Etim.: 16. st., pslovan. bъčel, iz ide. *b h e - VELIKA VÜHARICA a füles bayoly Erjavec: velika uharica Pleteršnik: ûharica -velika uharica SSKP: velika uharica SSKJ: velika úharica Madž.: uhu Etim.: velik: 10. st., pslovan. *vel kъ, iz *vel, iz ide. baze * elh-; uho: 16. st., pslovan.ûxo, iz ide. *h2/3á sos VELIKANSKA KAČA az óriás kigyó Erjavec: piton Pleteršnik: káča-velikanska kača SSKP: - SSKJ: káča, piton Madž.: tigriskígyó, piton Etim.: 20. st. piton:, nem. Python, gr. Py thōn, etim. ni pojasnjeno. VEVERICA a mókus Erjavec: veverica Pleteršnik: v verica SSKP: veverica SSKJ: véverica Madž.: mókus Etim.: 16. st., pslovan. *v verica, iz *v verƅ, izhodišče je * ē(r)- er- VIPERA vípera Erjavec: gad Pleteršnik: gàd SSKP: gad SSKJ: rilčastgad Madž.: vipera Etim.: 16. st., pslovan. *g dъ, iz ide. *g o/eh(u)d h - VIZA viza Erjavec: viza Pleteršnik: víza SSKP: beluga SSKJ: belúga Madž.: tokhal Etim.: beluga: - VOL Erjavec: vol Pleteršnik: vòł SSKP: vol 47

61 SSKJ: vòl Madž.: ökör Etim.: 16. st., pslovan. *vol, etimološko ni zadovoljivo pojasnjeno VRÁBEO veréb Erjavec: vrabec Pleteršnik: vrábǝc SSKP: vrabec SSKJ: vrábec Madž.: veréb Etim.: 16. st., pslovan. *vorbƅc VRANA a kánya Pleteršnik: vrána Erjavec: vrana SSKP: vrana SSKJ: vrána Madž.: ajtó, kapu Etim.: 16. st., pslovan.*vőrna, vran: pslovan. *vôrnъ, iz ide. * orhnó VRTAR a szu Erjavec: - Pleteršnik: - SSKP: lesni črv SSKJ: lesni črv Madž.: fa féreg Etim.: les: 10. st., pslovan. *l sъ, iz ide. *leh1 VUK (vučica) a farkas Erjavec: volk Pleteršnik: vôłk, vołkúlja, vołčíca, vôłkinja SSKP: volčica SSKJ: vólk, volkúlja, volčíca Madž.: nőstényfarkas Etim.: volk: 16. st., pslovan.*v lkъ, ide. volkulja: ** k íh2 VÜŠ a tetü Erjavec: uš: lesna, trtna, bela Pleteršnik: ùš SSKP: uš SSKJ: úš Madž.: tetű Etim.: 16. st., pslovan. *v šƅ, iz ide. *l s ZÁVEC a nyul Erjavec: domači zajček, kunec Pleteršnik: zâvǝc=zajec SSKP: zajec SSKJ: zájec 48

62 Madž.: nyúl Etim.: 16. st., pslovan. *z jęcƅ, iz ide. *g' h ko-, iz ide. baze *g' h e - ZEBRA a zebra Erjavec: cebra Pleteršnik: zébra SSKP: - SSKJ: zébra Madž.: zebra Etim.: 19. st. nem. Zebra, agl. zebra, špan. zebra, vlat. *ecifera, klas. lat. Equifera 'divja kobila' ZLÁTA MINICA az aranyos böde Erjavec: zlata mínica Pleteršnik: zlata mínica SSKP: minica, hrošč ŽABA zöld béka Erjavec: žaba Pleteršnik: žába SSKP: žaba SSKJ: žába Madž.: béka Etim.: 16. st., pslovan. *ž ba, iz *g e1b( h )ah2,iz ide. baze *g ēb( h )- ŽERJAV a daru Erjavec: žerjav Pleteršnik: žerjàv/žarjàv SSKP: žarjav, žerjav SSKJ: žerjàv Madž.: daru Etim.: 16. st. pslovan. *žerȁvƅ, *žeravl, iz ide. *gerh2- SSKJ: zláta mínica Madž.: - 49

63 4.3 Statistična analiza živalskih poimenovanj Po pregledu živalskih poimenovanj v petih različnih slovarjih in Erjavčevih živalskih zbirkah sem podatke prikazala v grafikonih. Poimenovanje sem ločila, glede na to, ali je le-to v primerjavi z Agustičevim poimenovanjem: v enakem zapisu, v različnem zapisu (pravopisna, oblikoslovna, naglasna razlika ), drugače poimenovano, brez pojavitev v iskanih delih. Primerjava poimenovanj Erjavca in Agustiča kaže, da je 47 % (77 poimenovanj) enako zapisanih, 30,5 % (50 poimenovanj) besed se razlikuje, a so si podobne. Povsem drugo poimenovanje je pri 15,9 %, kar znaša 26 živalskih iztočnic. Enajst (6,7 %) poimenovanj pa pri Erjavcu nisem zasledila. Poimenovanja glede na Erjavčeve zbirke 10,4 % 1,8 % 31,7 % 56,1 % enak zapis različen zapis drugačno poimenovanje ni pojavitve Grafikon 1: Primerjava z Živalskimi podobami Frana Erjavca 50

64 Grafikon 2 prikazuje poimenovanja Agustiča v primerjavi s Slovensko-nemškem slovarjem Maksa Pleteršnika. Malce več kot polovica (56,1 %) oz. 92 poimenovanj je enakih, razliko sem našla pri 31,7 % poimenovanj (52 besed), povsem druga beseda je uporabljena v 17 primerih (10,4 %), v slovarju pa nisem zasledila 3 poimenovanj (1,8 %). Poimenovanja glede na Pleteršnikov slovar 10,4 % 1,8 % 31,7 % 56,1 % enak zapis različen zapis drugačno poimenovanje ni pojavitve Grafikon 2: Poimenovanja v primerjavi s Pleteršnikovim slovarjem 51

65 Tretji grafikon prikazuje razmerje v primerjavi s Slovarjem stare knjižne prekmurščine. V slovarju nisem našla kar 18,9 % (31) poimenovanj, 34,8 % (57) poimenovanj je identičnih. Povsem drugo poimenovanje pa sem zasledila pri 15,2 % (25) poimenovanj, slaba tretjina poimenovanj (31,1 %, 51) pa se nekoliko razlikuje. Poimenovanja glede na Slovar stare knjižne prekmurščine 18,9 % 34,8 % 15,2 % 31,1 % enak zapis različen zapis drugačno poimenovanje ni pojavitve Grafikon 3: Poimenovanje glede na SSKP 52

66 V Slovarju slovenskega knjižnega jezika nisem zasledila le enega (0,6 %) poimenovanja, polovica (85), 51,8 % pa jih je identičnih. Povsem drugačno poimenovanje je v 16,5 % (27) poimenovanj, razliko sem zasledila v 51 primerih (31,1 %). Poimenovanja glede na Slovar slovenskega knjižnega jezika 0,6 % 31,1 % 51,8 % 16,5 % enak zapis različen zapis drugačno poimenovanje ni pojavitve Grafikon 4: Poimenovanja glede na SSKJ 53