UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BERNARDKA ZUPAN

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BERNARDKA ZUPAN

2

3 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK OBRAVNAVANJE LJUDSKEGA PRIPOVEDNEGA BESEDILA V IZOBRAŽEVANJU DIPLOMSKO DELO MENTORICA: DR. MILENA MILEVA BLAŽID KANDIDATKA: BERNARDKA ZUPAN LJUBLJANA, JUNIJ 212

4

5 ZAHVALA Najprej iskrena hvala dr. Mileni Milevi Blažid za pomoč in usmerjanje pri pisanju diplomskega dela. Hvala mami in očetu, ki me vedno spodbujata pri mojih podvigih. Hvala sestri in bratu, ki verjameta vame. Hvala vsem drugim, ki so mi kakor koli pomagali pri izvajanju študijskih obveznosti. In nazadnje hvala mojemu Gregorju. To delo posvečam mojim.

6

7 POVZETEK Diplomsko delo predstavlja obravnavanje ljudskih pripovedi v izobraževanju s poudarkom na osnovni šoli. V prvem delu je predstavljen teoretičen pogled na ljudsko slovstvo z vidika različnih avtorjev, pripovedovanje nekoč in danes z opisi nekaterih ljudskih pripovedovalcev na Slovenskem ter zapisovanje ljudskih besedil. Glavna predmeta preučevanja sta dva. Prvi je primerjava enot glede na vrsto in izvor ljudskih besedil ter razredov v berilih in v učnem načrtu. Drugi pa je ugotavljanje ujemanja ljudskega slovstva med potrjenimi berili za osnovno šolo ter predlaganim seznamom književnih besedil v učnem načrtu za slovenščino. V empiričnem delu sem uporabila kvantitativen raziskovalen pristop z vsebinsko analizo pisnih gradiv. Iz analize gradiv je razvidno, da je vključenost ljudskih besedil v učnem načrtu za slovenščino minimalna, le 6,6%, ter da število enot ljudskih besedil v višjih razredih pada. Raziskava je pokazala, da je porazdeljenost ljudskega slovstva v različnih berilih za isti razred neenakomerna, tako z vidika vrste besedil kot z vidika izvora. Poleg tega ugotovitve kažejo na neusklajenost pojavljanja ljudskih besedil v berilih v primerjavi z učnim načrtom. KLJUČNE BESEDE: ljudsko slovstvo, pripovedovanje ljudskega slovstva, zapisovanje ljudskega slovstva, učni načrt za slovenščino, berila za osnovno šolo. i

8 SUMMARY This work discusses folk tales in the process of education with the focus on the primary education. The first part represents the theoretical view on the folk story tradition from the point of view of different authors. It also includes descriptions of ways of telling folk tales in the past and in the present, together with presentations of some folk tale-tellers in the Slovenia region and also how folk tales have been written. Two main objects were being researched; the first one was a comparison between units of folk tales in school readers and in school syllabus from the perspective of their sort and source. The other object of the research was the establishment of folk tales in the officially approved readers for the primary school and the suggested list of literature in the school syllabus for Slovene language. In the empirical part the quantitative investigative approach with analysis of the content of written material was used. The analysis shows that integration of folk tales into the school syllabus for Slovene language is rather small as it reaches merely 6,6%. The situation gets even worse with each next grade of the primary school. The research has shown that different readers for the same grade have an uneven distribution of units of folk story material. These data concern not only the sort of material, but also its source. The results have also shown the uneven presence of folk story material in readers as compared to the school syllabus. KEY WORDS: folk story tradition, folk tale telling, folk tale writing, school syllabus for the Slovene language, primary school readers. ii

9 KAZALO 1 UVOD LJUDSKO SLOVSTVO DEFINICIJE LJUDSKEGA SLOVSTVA ŽANRSKE OPREDELITVE KRATKE ENOTE LJUDSKEGA SLOVSTVA PESNIŠTVO PRIPOVEDNIŠTVO KLASIFIKACIJA PROZNE LITERARNE ZVRSTI PRAVLJICA PRIPOVEDKA STVARNOST V LJUDSKIH PRAVLJICAH IN PRIPOVEDKAH RAZLIČNI TEORETIČNI POGLEDI NA LJUDSKO PRAVLJICO MAX LÜTHI BRUNO BETTELHEIM JACK ZIPES ANJA ŠTEFAN O LJUDSKEM SLOVSTVU PRIPOVEDOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA SLOVSTVA PRIPOVEDOVANJE LJUDSKEGA IZROČILA NEKOČ KAKOVOSTNO PRIPOVEDOVANJE SLOVENSKI LJUDSKI PRIPOVEDOVALCI KATRA JOVŽKOVA (TRENTA) MICA ŠTANFELNOVA (REČICA) ROZALIJA DI LENARDO (REZIJA) MANICA KOMAN (LJUBLJANA) LOJZE TRATAR (DOLENJSKA) PETER JAKELJ SMERINJEKOV (KRANJSKA GORA) BEPO MALNAR (ISTRA) TINA PIELICK VAJTOVA (REZIJA) VINCENC PEČNIK BICELJ (KOROŠKA) ANTON DREMELJ RESNIK (DOLENJSKA) INTERPRETATIVNO PRIPOVEDOVANJE LJUDSKEGA IZROČILA PRIPOVEDOVALČEVA USTVARJALNOST IN PRIPOVED i

10 3.4.2 PRIPOVEDOVALČEVA USTVARJALNOST IN TEKSTURA PRIPOVEDOVALČEVA USTVARJALNOST IN PRILAGAJANJE OKOLJU LJUDSKA PRIPOVED V URBANEM OKOLJU PRAVLJIČNI FESTIVAL PRAVLJIČNA REŠETANJA PRIPOVEDOVALSKI VARIETE PRIPOVEDOVANJE V PEDAGOŠKI KOMUNIKACIJI KOT METODA V UČNEM PROCESU MOTIVI ZA PRIPOVEDOVANJE OTROKOM ZAPISOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA SLOVSTVA ZGODOVINA ZAPISOVANJA LJUDSKEGA IZROČILA SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO IN SLOVENSKA KNJIŽEVNOST ZBIRANJE IN ZAPISOVANJE LJUDSKIH BESEDIL ZBIRANJE GRADIVA POVEZOVANJE MED GOVORNO IN PISNO OBLIKO BESEDILA ZAPISOVALCI LJUDSKEGA IZROČILA NA SLOVENSKEM MATIJA VALJAVEC KRISTINA BRENK MILKO MATIČETOV ANJA ŠTEFAN METODOLOGIJA RAZISKOVALNEGA DELA OPREDELITEV PROBLEMA CILJI DIPLOMSKEGA DELA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE RAZISKOVALNA METODA POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV LJUDSKO SLOVSTVO V IZOBRAŽEVANJU ZASTOPANOST LJUDSKEGA SLOVSTVA V KURIKULUMU ZA VRTCE ZASTOPANOST LJUDSKEGA SLOVSTVA V UČNEM NAČRTU ZA OSNOVNO ŠOLO LJUDSKO SLOVSTVO V UČNEM NAČRTU ZA SLOVENŠČINO UČBENIKI ZA KNJIŽEVNOST OZ. BERILA RAZLAGA POJMOV SEZNAM POTRJENIH BERIL ZA OSNOVNO ŠOLO PREGLED LJUDSKEGA SLOVSTVA V POTRJENIH BERILIHZA OSNOVNO ŠOLO PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA GLEDE NA VRSTO IN IZVOR BESEDILA V BERILIH PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH GLEDE NA VRSTO BESEDILA IN RAZRED84 ii

11 6.6.3 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH GLEDE NA IZVOR BESEDILA IN RAZRED PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V POSAMEZNIH BERILIH ZA ISTI RAZRED PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH GLEDE NA ZALOŽBO BERIL IN RAZRED UJEMANJE LJUDSKIH BESEDIL MED BERILI IN SEZNAMOM PREDLAGANIH BESEDIL ZA KNJIŽEVNOST V UČNEM NAČRTU ZA SLOVENŠČINO SKLEPI HIPOTEZ ZAKLJUČEK VIRI LITERATURA ELEKTRONSKI VIRI PRILOGE Priloga 1: Primerjava števila enot ljudskega slovstva v berilih glede na vrsto besedila in razred Priloga 2: Primerjava števila enot ljudskega slovstva v berilih glede na izvor besedila in razred KAZALO SLIK IN FOTOGRAFIJ Slika 1: Manica Koman Slika 2: Film Kekec posnet po pripovedi Petra Jaklja Smerinjeka Slika 3: Tina Vajtova Slika 4: Anton Dremelj Resnik Slika 5: Matija Valjavec Slika 6: Kristina Brenk Slika 7: Milko Matičetov Slika 8: Anja Štefan iii

12

13 1 UVOD»Včasih je bilo vse drugače «je znan stavek starejših in izkušenih ljudi, ki komaj sledijo tempu današnjega časa. Po njihovem pripovedovanju sodeč imajo prav, saj imam včasih občutek, da je naše življenje tek; tek za nečim, česar sploh ne poznamo. In v tem teku se nam tako mudi, kot da hočemo jeti nekaj, kar bi lahko zamudili. Sprašujem se, kam tako hitimo in čemu, ter ali ljudje poznamo svoje potrebe. Se zavedamo, da ne potrebujemo vsega, kar nam ponuja potrošniški trg, ki nam je zameglil razum? Ali se znamo ustaviti, pogledati okoli sebe in poiskati zadovoljstvo v majhnih, drobnih stvareh? Ali lahko zvečer poklonimo svojim bližjim nekaj svojega časa in si povemo kakšno ljudsko pravljico kot so si jo ljudje nekoč, v starih časih? Bojim se, da ne, saj niti nimamo časa niti ne poznamo zgodb, ki bi si jih lahko pripovedovali, čeprav so te preživele stoletja. Moje diplomsko delo obravnava ljudsko pripovedno besedilo v izobraževanju od vrtca do osnovne šole, pri tem je izvzeto srednje izobraževanje, ker bi le-to zahtevalo svojstveno obravnavo. In zakaj obravnava ljudskega besedila in ne avtorskega? Odgovor nam podaja Štefanova (211), ki pravi, da zato, ker se mnogokrat sprašujemo, kaj je v resnici pametno in kaj neumno, kaj je sreča in kaj ne in koliko težav človek lahko prenese. Razmišljamo o različnih poteh iskanja smisla. Vsa ta vprašanja niso otroško preprosta, vendar jih ljudska pripoved podaja v dovolj preprosti obliki, da jim po svoje lahko sledi tudi otrok in pridobi, kolikor v danem trenutku lahko. Mnoge ljudske pripovedi so namreč pomensko mnogoplastne in nam zato ob različnih priložnostih, v različnih obdobjih našega življenja razkrivajo svoje različne pomene. Prvi, teoretičen del, je razdeljen na tri poglavja. V prvem sem se osredotočila na klasifikacijo ljudskega slovstva in na različne teoretične poglede o ljudski pravljici. Drugo poglavje je namenjeno pripovedovanju danes in nekoč, slovenskim ljudskim pripovedovalcem med leti , pripovedovanju v pedagoški komunikaciji kot 1

14 metodi v učnem procesu ter interpretativnemu pripovedovanju. V zadnjem poglavju je predstavljena zgodovina zapisovanja, zbiranje in zapisovanje slovenskega ljudskega slovstva in nekaj zapisovalcev ljudskega izročila na Slovenskem od leta 185 do danes. Empiričen del je namenjen vprašanju, kakšne možnosti imamo kot učitelji, da pripomoremo k prepoznavnosti ljudskih besedil, saj imajo dragoceno kulturnozgodovinsko vrednost, vplivajo tudi na krepitev narodne zavesti. V raziskavi je predmet preučevanja Kurikulum za vrtce ter primerjava enot ljudskega slovstva, ki so na predlaganem seznamu književnih besedil v učnem načrtu za slovenščino in v potrjenih berilih. Glavni cilji diplomskega dela so: ugotoviti, koliko enot ljudskega slovstva je uvrščenega na predlagan seznam književnih besedil v prvem, drugem in tretjem vzgojnoizobraževalnem obdobju, in sicer glede na vrsto in izvor besedila; narediti primerjavo števila enot ljudskega slovstva v potrjenih beril glede na vrsto in izvor besedila ter razred. Poleg tega želim raziskati, ali se ljudska besedila v berilih ujemajo z ljudskimi besedil, ki so na predlaganem seznamu književnih besedil v učnem načrtu. 2

15 2 LJUDSKO SLOVSTVO Besedna umetnost uporablja za svoje izražanje jezikovna sredstva. Deli se na dve področji: ljudsko slovstvo; umetnost narečij oz. umetnost govorjenega jezika in literatura; umetnost knjižnega jezika. Ljudsko slovstvo in literatura sta dva razmeroma samostojna sistema, med katerima ni neprepustne meje, saj gre enkrat za občutnejše, drugič za komaj zaznavno medsebojno vplivanje, tako glede na snov, kot na način upovedovanja (Stanonik, 1999). V našem okolju se za pojem ljudsko slovstvo uporablja različna terminologija. Novakova (211) pravi, da je bil najbolj uveljavljen termin ustno slovstvo, ampak je pridevnik»ustno«nepotreben, saj že slovstvo pomeni tudi ustno. Kot drugi termin navaja ljudsko slovstvo, za katerega se na podlagi analize drugih avtorjev odloči, da je najprimernejši in ga uporablja skozi celotno delo. Pravi, da je tudi sama med analiziranjem beril največkrat naletela na ta pojem. Kot zadnjega najsodobnejši termin navaja slovstveno folkloro, ki pa ga zaradi nerabe v berilih ne uporabi v nadaljnjem delu. Glede na to, da moj empiričen del namenjen analiziranju potrjenih beril in učnega načrta za slovenščino v osnovni šoli, sem se odločila, da v nadaljevanju uporabljam termin ljudsko slovstvo, tudi tam, kjer strokovna literatura uporablja druge izraze. 2.1 DEFINICIJE LJUDSKEGA SLOVSTVA V Slovarju slovenskega knjižnega jezika(2) je zapisano: slóvstvo -a s (o) književnost, literatura: priljubljena dela svetovnega slovstva; slovstvo 16. stoletja; zgodovina slovenskega slovstva / potopisno slovstvo / lepo slovstveno leposlovje: strokovno slovstvo strokovna literatura 3

16 lit. ljudsko slovstvo celota iz ljudskega ustnega izročila zapisanih del, ki so nastajala zlasti med 16. in 18. stoletjem; rokopisno slovstvo celota z roko napisanih del, nastalih zlasti v srednjem veku Ljudsko slovstvo je umetnost govorjenega jezika, predvsem umetnost narečij. O njeni preteklosti lahko izvemo le na podlagi tega, kar je prestregel pisan vir ali tisk. Iz davne preteklosti je ohranjenih največ pesmi ali njihovih odlomkov kot obvezni del različnih šeg letnega ali življenjskega kroga ter pobožnih obredov. Proste pripovedi v nevezani besedi so veliko redkeje ohranjene. Izjemoma naletimo nanj v rokopisnih pridigah ali tiskanih predlogih zanje. Najprvotnejši viri ter izvori snovi iz motivov, segajo daleč nazaj, tja do antike (Stanonik, 1999). Slovensko ljudsko slovstvo je edini literarni dokument slovenskega naroda do pojava pisane umetne književnosti in ima nacionalno-kulturni pomen. Njegove značilnosti so v: anonimnosti, ustnem izročilu, obstoju številnih različic, preprostosti oblike in vsebine, posameznih stilnih značilnosti (ponavljanje, pomanjševalnice, pretiravanje ipd.) in preprostem jeziku s starinskimi oblikami in opaznimi narečnimi oblikami (Lah, 1993). Za ljudsko slovstvo oz. predvsem za pravljice in pripovedke je značilno, da so stara kulturna dobrina, ki se je hitro širila iz kraja nastanka, ljudje so si jih na tak način po vsem svetu prilaščali. Vsak jih je prilagodil in spremenil po svoje, s tem pa so vnašali vanje primesi svoje kulture in jim tako vtisnili svoj pečat, ki je bil popolnoma drugačen od ostalih. To se kaže v motiviki in v magičnih elementih, ki vsem spremembam navkljub ostajajo osnova pripovedi (Kropej, 1995). Romantični pogled je bil, da je avtor ljudskih besedil kolektiv ljudstvo, narod; zato je bilo v romantiki ljudsko slovstvo najpopolnejši izraz narodovega duha, njegove ustvarjalnosti. Kasneje so to tezo ovrgli, saj naj bi množica ljudi ne mogla sestaviti 4

17 zgradbeno in sporočilno dovolj trdne zgodbe. Avtor vsake ljudske pesmi ali pripovedke je moral sprva biti en sam, vendar hitro pozabljen, ker se prvinski odnos do literature ne zanima za okoliščine in za nastajanje zgodbe (npr. za avtorja), temveč za besedilo samo. Ljudski elementi in ustvarjalni delež v ljudski pesmi ali pripovedki se izrazita glede na to, ali se pesem prenaša ustno, s pomnenjem in ponavljanjem. Prenašalci iz besedila sproti izločajo tisto, kar jim ne ustreza in dodajajo, kar jim po njihovem mnenju manjka, spreminjajo in»popravljajo«obstoječe. Na ta način skozi čas in na širšem področju, v katerem se ljudsko delo ustno»razprši«, nastane vrsto različic iste pesmi ali pripovedi (Kos, 1996). 2.2 ŽANRSKE OPREDELITVE Stanonikova (1999) je opredelila ljudsko slovstvo na tri skupine: kratke enote ljudskega slovstva, pesništvo in pripovedništvo KRATKE ENOTE LJUDSKEGA SLOVSTVA Za to zvrst je značilna kratkost, ritmično podajanje, beseda ima prav pri različnih oblikah tega žanra največjo težo in pomen, uporabljajo jih razpršeni posamezniki. Zaradi najmanjšega in najkrajšega obsega in hkrati mejnega položaja te enote uvrščamo na področje jezikoslovja kot ljudskega slovstva (Stanonik, 1999). Sem sodijo: PREGOVORI; pregovori so veja ljudskega slovstva, a imajo čisto posebno vlogo, saj jih vpletamo v vsakdanji govor. Z besedo pregovor označujemo ljudske resnice, obzirne napotke, posmehljivke in primere. V njih so nakopičene stoletne izkušnje, znanje, modrost, pa tudi stereotipi (Novak, 211). UGANKE; uganka je zgoščena v eno poved. V njej je misel podana tako presenetljivo, zavito ali metaforično, da jo mora sprejemalec šele razrešiti. 5

18 Zaradi njenih lastnosti jo uvrščamo na rob poučne besedne umetnosti (Stanonik, 1999). OTROŠKI FOLKLORNI OBRAZCI; sem prištevamo nešteta besedila, ki živijo predvsem med otroki. To so vabljivke, s katerimi starši vabijo otroke jest ali spat; voščilca, za osebne in letne praznike; izštevanke, pri otroških igrah; nagajivke, zmerljivke, zbadljivke in mnoga druga ritmizirana besedila, ki še nimajo imena ali so neločljivi del njihove igre. V teh besedilih se družita resnični svet narave in odraslih ter domišljijski in naivni otroški svet s svojo posebno poetiko. Med oblikovnimi lastnostmi izstopata predvsem razgibana onomatopoija ter veselje nad igro v besedi, ritmu in zgradbi (Stanonik, 1999) PESNIŠTVO Za ljudske pesmi ni najpomembnejše to, da je njen pravi avtor neznan, temveč to, da si jo je ljudstvo na vsem ozemlju prilastilo, jo daljšo dobo pelo, po svoje spreminjalo in tako prilagajalo svojemu okusu in slogu, pri tem gre za reproduktivno in produktivno dejavnost. Za ljudske pesmi velja, da so preproste, vendar imajo notranje zakonitosti in se podrejajo nenapisanim pravilom. Delijo se na: LIRSKE PESMI; ljudska lirika je eden najstarejših načinov pesniškega izražanja čustev. Izmed vseh vrst ljudskega slovstva so lirske pesmi med Slovenci najbolj žive in znane. Izpovedne pesmi so precej krajše od pripovednih, vsebinsko bolj raznolike in bolj povezane z vsakdanjim življenjem in tako spremljajo človeka od rojstva do smrti (Novak, 21). EPSKE PESMI; za ljudske pesmi, ki jih uvrščamo v epiko, je značilno, da se navezujejo na resnične zgodovinske dogodke. Junaki so idealizirani, življenje in življenjsko okolje sta predstavljena realistično (Novak, 21). EPSKO-LIRSKO PESNIŠTVO; v tem področju se prepletata obe temeljni pesniški vrsti. Sem sodijo balade in romance. Balade pripovedujejo o nenavadnem dogodku, v katerem je človek žrtev skrivnostnih nadnaravnih sil. Romance so 6

19 vedrejše od balad. Opevani dogodek je napet, dramatičen in ima pomirljiv zaključek (Novak, 21) PRIPOVEDNIŠTVO Pripovedništvu je namenjeno naslednje poglavje (glej poglavje 2.3 v nadaljevanju). 2.3 KLASIFIKACIJA PROZNE LITERARNE ZVRSTI K prozni literarni zvrsti spadajo: pripovedke in pravljice slednje so lahko: ljudske, avtorske ali sodobne, ter bajke, legende ipd., ki so razložene v nadaljevanju z vidika različnih avtorjev PRAVLJICA»Pravljice so sanje človeštva, vendar so v pravljicah združene tudi vse individualne sanje. Njihov pogled je globalen, izraz je predznanstven, nedeljiv, zato pravljice delujejo zdravilno.«(cerar, 26, str. 95). Danes obstaja več teoretičnih definicij različnih avtorjev, ki natančno preučujejo in razčlenjujejo pojem pravljica. Delijo jo na več načinov, in sicer glede na temo, avtorstvo, strukturo ipd. Teorije so si med seboj podobne, vendar ne popolnoma usklajene. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2), je pravljica opredeljena kot: 1. lit. pripoved, v kateri se dogajajo neverjetne, samo v domišljiji mogoče stvari in v kateri navadno zmaga dobro; 2. ekspr. neresnična izjava, pripoved; 3. kar je zelo lepo, čudovito; 4. pripoved, izročilo o kakem zgodovinskem dogodku, osebi, navadno z izmišljenimi, domišljijskimi sestavinami. Raziskovalka ljudskega slovstva in pisateljica Alenka Goljevšček (1991) se sprašuje po definiciji pravljice in pravi, da o tem ni soglasja. Pravljice so dinamične, prehajajo iz zvrsti v zvrst, ni jasne ločnice med pravljico in pripovedko, legendo, bajko, mitološkimi in čudežnimi zgodbami. Za pravljice je značilna čudežnost, gibčnost ter boj med dobrim in zlim. Goljevšček (26) kasneje piše o tem, da so pravljice nastale, ko je arhaična 7

20 plemenska družba razpadla in se je mit ločil od rituala. Mit je sveta in svetotvorna zgodba, ki sodeluje v vzdrževanju in upravljanju kozmosa, pravljica pa je zgodba oz. fikcija, ki služi zabavi in katere resničnost je le še pogojena, estetska. Struktura pravljice je stalna in izredno odporna proti spremembam, ki jih prinaša čas, zato je po svojih osnovnih potezah še vedno arhaična. Ta arhaičnost opredeli tri vrednostne stalnice (selstvo, zajedavstvo in milenarizem), ki pravljico naredijo v pravem pomenu besede; v njih se izraža arhaični pogled človeka na sebe in svet. Pravljice imajo svoje posebnosti, med katerimi najbolj izstopa svobodnost. Pravljica lahko jemlje od povsod, a sposojeno bo zmeraj prilagodila svojim zakonom. Ignorira individualnost, prostor, čas in njegovo minevanje. Pravljični junaki se nenehno srečujejo s čudežnim in demonskim, vendar ju jemljejo samoumevno, brez presenečenja ali strahu. V pravljičnem svetu človek zmeraj zmaga nad demonskim. Pravljični liki so površinski, enodimenzionalni, brez telesa, brez duše, družine in okolja, brez odnosov do soljudi, do preteklosti in prihodnosti ipd., in prav zato so sposobni, da se srečajo in povežejo z vsem. Vse, kar je notranjega, je projicirano na osvetljeno površino in kar je nepomembnega, je potisnjeno v temo. Na koncu pravljice ne ostane nič nedoločenega, skrivnostnega, negotovega (Goljevšček, 1991). Slovenska literarna zgodovinarka, etnologinja in profesorica za slovensko književnost Marija Stanonik (1999) dodaja, da so pravljice s svojimi zapleti in razpleti sad domišljije, vendar odsevata iz njih tudi življenje in mišljenje davne preteklosti: matriarhat, ljudožersto itd. V njej se domišljija najbolj sprosti, vse je dosegljivo in uresničljivo. Temeljno gibalo v pravljici je reševanje ugank ali izpolnjevanje nalog, ki v resničnem življenju niso izvedljive. Čudežna sredstva, junaška doslednost in dobrota pa storijo, da jih osrednje osebe rešujejo z malo truda, in prav posebna lastnost pravljic je, da je dobrota res vedno poplačana, zlo pa ni vedno maščevalno. Pravljice deli v tri podskupine. Čudežne pravljice; dogajanje poganjajo čarovniški pripomočki in nenavadne moči, ki rešujejo junaka in ga vodijo k uspehu. V njih je zbrisana razlika med mogočnim in nemogočim. 8

21 Realistične pravljice; pomembno vlogo ima junakova iznajdljivost, pridnost, zvitost, v stiskah si zna človek pomagati tudi sam. Živalske pravljice; v njih se posredno odkrivajo človeške lastnosti, ki so spretno prilagojene živalim in njihovim posebnostim. Junaki teh pravljic so jež, lisica, volk, medved, zajec ipd. Prehod od pravljic k pripovedkam so basni. Basni so krajše živalske zgodbice, ki se končujejo s poučno poanto. Teme so praktičnomoralne, vzete iz dejanskih življenjskih možnostih, nujnostih in zahtevah (Stanonik, 1999). Kos (21) dodaja, da so lahko basni tudi s človeškimi osebami ali bogovi. Tancer-Kajnihova (1993) razdeli pravljice v tri velike podskupine, in sicer: ljudska pravljica, klasična umetna pravljica in moderna pravljica Ljudska pravljica Ljudska pravljica je neposreden predhodnik klasične umetne pravljice. Iz nje črpa motivno-tematske in morfološko-strukturne prvine. Zapisana ljudska pravljica izgublja svoje prave lastnosti, v pripovedne vzorce pa se vnašajo novi, realistični drobci. Ljudsko pravljico odlikuje svojstvena združitev spremenljivosti v okviru stalnosti in prav zaradi tega žive ljudske pravljice delujejo bolj življenjsko, starejše pa iz istega razloga bolj fantastično. Značilnosti ljudske pravljice so: enodimenzionalnost resnično in fantastično delujeta vzporedno; zavezanost svoji notranji logiki; nedoločen prostor in čas dogajanja; dogodki in epizode so nanizani brez podrobnejših opisov; premagovanje težav z obveznim srečnim razpletom; neindividualizirani pravljični liki, ki so prikazani črno-belo (Kobe, 1999a). Ruski folklorist Vladimir Propp (25) je v Morfologiji pravljice ljudske pravljice klasificiral glede na motiviko, ki se ponavlja v njej. Razdelil jih je v tri skupine: 9

22 - čudežne pravljice: v njih najdemo čarovniške pripomočke in nenavadne moči, s pomočjo katerih junak premaguje ovire ter doseže cilj; - realistične pravljice: tu ima najpomembnejšo vlogo junakova pridnost, iznajdljivost in zvijačnost, s katerimi si pomaga iz stisk (pravljice o tatovih, razbojnikih ipd.); - živalske pravljice: dogajanje se odvija v živalskem okolju. Njihova glavna značilnost je, da imajo njim prilagojene človeške karakteristike in sposobnosti Klasična umetna pravljica Po svoji zunanji in notranji strukturi je zelo podobna ljudski pravljici. Gre za starejši oz. prvotni vzorec avtorske pravljice iz 19. stoletja; izraz umetna opozarja, da so dela avtorska. V Evropi je svoj razcvet in vrh doživela v obdobju romantike. Najbolj jo je zaznamoval danski romantik Hans Christian Andersen, ki je v svoje pisanje vključeval tudi subjektivno doživljanje in ji s tem podaril subjektivno noto. Lastnosti klasičnih umetnih pravljic so: da je to krajše prozno delo s stopnjevalnim dogajanjem, ki pa je enodimenzionalno; da vsebuje moralno sporočilo, ki je zelo izpostavljeno; boj med dobrim in zlim; dogodki in liki so polarizirani; značilni so tudi čudeži, ki uravnavajo red sveta (Kobe, 1999a) Sodobna umetna pravljica Termin sodobna pravljica pojmuje kot zbirno poimenovanje za dva vzorca besedil s specifičnimi iracionalnimi prvinami; to sta: kratka sodobna pravljica in fantastična pripoved. 1

23 Kratka sodobna pravljica ima skromen obseg, v povprečju od 1,5 do 1 strani, namenjena je otrokom v začetnem bralnem obdobju. Razvila je več različic glede na glavni literarni lik: z otroškim glavnim literarnim likom; z oživljeno igračo/oživljenim predmetom kot glavnim literarnim likom; s poosebljeno rastlino kot glavnim likom; s poosebljeno živaljo kot glavnim likom; s poosebljenim nebesnim telesom/pojavom kot glavnim literarnim likom; z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila (Kobe, 1999a). Pri fantastični pripovedi sta prostor in čas določena, opisana sta dva svetova, realistični in fantastični, ki pa tvorita celoto. Gre za daljše besedilo, saj obsega tudi do 2 strani ali več (Kobe, 1999b) PRIPOVEDKA V slovenskem okolju se uporabljata za isto zvrst dva izraza, in sicer: pripovedka in povedka. Vendar bom zaradi pogostejše uporabe termina pripovedka 1 v nadaljevanju uporabljala ta izraz, tudi v literaturi, kjer zasledim pojem povedka. Pripovedke po Goljevščekovi (1991) govorijo o nenavadnih osebah in dogodkih, verjamejo v resničnost povedanega, njihovo oblikovanje je individualizirano in realistično: osebe imajo lastna imena, navajajo se čas in kraj, razne krajevne posebnosti v navadah, običajih, hrani, obleki itn. Prikazujejo svet, v katerega vdirajo skrivnostne in demonične sile, ki človeka presenečajo, ga navdajajo z grozo, mu pretijo z uničenjem. V pripovedkah je človek tragičen in minljiv, demon pa večen in nadmočno bitje. Dogajanje je doživeto globoko, a je duhovno neobvladano: prepada med tostranskim in onostranskim se ne da premagati. Zato pripovedke dostikrat ostajajo 1 Novak (211) navaja, da se izraz pripovedka pojavi skoraj 9-krat pogosteje kot izraz povedka (iskanje pogostosti besed s pomočjo korpusa Fidaplus). 11

24 odprte in ne dajejo odgovorov na vprašanja, ki jih zastavljajo. Tudi formalno so odprte: večkrat sploh ne gre za zaključeno zgodbo, ampak za poročilo o nenavadnem, vznemirljivem, grozo vzbujajočem dogodku. Pripovedka je neverjetna zgodba, postavljena v stvarno okolje, ki je verjetno. Gre za tradicionalno zgodbo, večidel iz ljudskega slovstva, sestavljeno v prozi in tudi v verzih. Motivi so iz napol realnega preteklega, zgodovinskega ali vsakdanjega sodobnega sveta. Liki in dogodki so lahko deloma nestvarni, mitični ali pravljični, vendar morajo biti povezani s konkretnim geografskim, socialnim in vsakdanjim okoljem ali celo postavljeni v poseben zgodovinski čas. Po motiviki se delijo na: epske, mitične, junaške, mitološke, živalske, religiozne, idilične. Ob ljudskih pripovedkah so mogoče tudi umetne, ki se večidel naslanjajo na snov iz ljudskega izročila (Kos, 21). Stanonikova (1999) navaja, da je pripovedka bolj povezana s svojim okoljem, njeni nosilci trdijo, da so dogodki resnični ali vsaj verjetni. Pripoveduje o znanih osebah, krajih in zgodovinskih dejstvih. Struktura ni zahtevna. Je kratka, pogosto se konča s tragično poanto oz. poučnim jedrom. Razdeli jih na šest skupin: bajke, legende ali svetniške pripovedi, zgodovinske, razlagalne, socialne in šaljive pripovedi. Novakova (211) pa dodaja še junaško pripoved. Bajčne pripovedke; tematsko so najstarejše in pojasnjujejo nastanek sveta, naravne nebesne ali zemeljske prikazni, hude naravne nesreče. V njih nastopajo dobra in slaba mitična bitja; divi mož, rojenice, škrat, vile, vesne, žarkžene, ipd. Mednje sodijo tudi pripovedi o ljudeh s posebno močjo in bajeslovnih bitjih: desetniki, more, volkodlaki, ipd. (npr. Volkodlak) (Stanonik, 1999). Junaške pripovedke; v njih nastopa zgodovinska oseba z junaškimi lastnostmi (npr. Peter Klepec) ali pa so zgodovinske le okoliščine, junaki pa so rezultat ljudske domišljije, a povsem preprosti ljudje. Junaki v teh pripovedkah nimajo čarobnih moči že po svoji naravi, kot jih imajo mitični junaki, ampak jih dobijo šele naknadno po zaslugi neke preizkušnje. Mnogokrat junaku pomagajo mogočni liki»zaščitniki«oz. skrbniki, ki junaku omogočijo, da izpelje nadčloveške naloge (Novak, 211). 12

25 Legendne ali svetniške pripovedke; legende ali krščanske pripovedke upovedujejo izmišljene dogodke iz Kristusovega življenja, iz življenja njegove družine in svetnikov (Stanonik, 1999). Razlagalne pripovedke; skušajo pojasniti to ali ono lastnost v naravi: pri človeku, njegovemu delu, pri živalih, rastlinah in neživi naravi. Razlagalne pripovedke so nekakšna znanost in pedagogika v okviru ljudskega slovstva (npr: Kako je nastalo Rabeljsko jezero) (Stanonik, 1999). Socialne pripovedke; tematizirajo družbeno življenje od najožjega v najširši krog. Bodisi gre za nesrečno ljubezen, ponesrečen lov na polhe, pretirano varčnost, obrekovanje, ravbarje ipd. (Stanonik, 1999). Šaljive pripovedke; so samostojen žanr, povezuje smešne in šaljive dogodke in zabavljive zgodbice o prebivalcih posameznih krajev (Stanonik, 1999). Zgodovinske pripovedke; imajo z zgodovino skupnega toliko, kolikor ji ta daje bolj ali manj določen časovni okvir (turške, francoske vojne) ali posoja resnične osebnosti (Atila, Kralj Matjaž itn.). Po navadi se pripovedovalec in poslušalec ne menita za zgodovinsko (ne)resničnost (Stanonik, 1999). 2.4 STVARNOST V LJUDSKIH PRAVLJICAH IN PRIPOVEDKAH Etnologinja in raziskovalka ljudskega izročila Monika Kropej (1995) navaja, da vsak čas in vsako okolje sprejema pravljice in pripovedke po svoje in vsaj do neke meje vnaša v njihovo razlago svoje poglede na življenje. Pravljice in pripovedke nas popeljejo v pestrost vsakdanjega življenja, obenem pa nam na svojevrsten način govorijo o človekovi povezavi z naravo, z vidnim in nevidnim svetom, s človeku nerazložljivimi silami, ki so jih nekoč ljudje čutili bolj prvinsko kot danes in so bolj kot danes zaposlovale njihov miselni svet. Če upoštevamo vse, kar smo našteli, lahko rečemo, da so pravljice in pripovedke nosilke pretekle in sedanje kulture. Prepletenost starodavnih prvin z odsevi različnih zgodovinskih dogodkov je včasih v pripovednih sklopih zaradi sorodne, če ne kar enake motivike težko določljiva. Zato je 13

26 razvozlavanje vprašanj, ki se nanašajo na nekatere pripovedne tradicije, silno otežkočeno. Na splošno se raziskovalci strinjajo s tem, da v ljudskih pripovedih močno odsevajo družbene razmere, bodisi tiste iz časa nastanka pravljice ali pripovedke bodisi one iz časa zapisa. Ugotoviti, kateri elementi so resnični, in določiti, v katerem razmerju sta v pravljici in povedki stvarnost in domišljija, kot dve prepletajoči se vzporednici ljudskega pripovedništva, je zapletena naloga. Čudežnost je lahko na eni strani domišljijsko stopnjevanje resničnih razmer, na drugi strani utegne biti odsev že preživetih predstav o nadčutnem dogajanju, morda je alegorija, ki ponazarja prastaro razlago stvarstva, morda odsev arhaičnega družbenega reda, lahko pa je tudi nekaj popolnoma neresničnega. Najlažje je vpliv okolja videti tam, kjer se v pripoved ali pravljico vnašajo nove sestavine s področja materialne kulture. Težje je pri družbeni in duševni kulturi. Tu gre po navadi prav za tiste sestavine v pripovedi, ki so ključne in je nanj vezana vsebina, razplet in sporočilnost zgodbe, so torej njena struktura in tematska osnova. Velikokrat se spremeni sporočilo pripovedi, ki neredko dobi vzgojnomoralistično noto, medtem, ko je vsebina pravljice zelo pogosto podana v alegorični govorici, vsaj v grobem ostaja, tudi kadar ni več razumljiva v prvotnem pomenu (Kropej, 1995). 2.5 RAZLIČNI TEORETIČNI POGLEDI NA LJUDSKO PRAVLJICO Odkar se je znanost začela intenzivneje ukvarjati z ljudskim pripovedništvom, ga zbirati in raziskovati, so se začele pojavljati različne interpretacije tega kulturnega izročila, v katerem so prepoznavali pomemben vir narodovih posebnosti in različnih znanosti. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj teorij pomembnih avtoritet na tem področju MAX LÜTHI Max Lüthi ( ) je bil švicarski literarni teoretik, ki je pravljice preučeval z vidika uporabe motivov. Poudarek njegove raziskave je na zapisani ljudski pravljici v indoevropskem prostoru. Zaradi geografske obširnosti področja, s katerega je zajemal 14

27 gradivo, je njegova raziskava ena najpomembnejših. Njegov glavni cilj je bil ugotoviti, kaj najbolj zaznamuje pravljice in kaj so njihove osnovne skupne značilnosti. Pri proučevanju evropskih pravljic je odkril pet glavnih značilnosti, ki zaznamujejo evropsko ljudsko pravljico. Enodimenzionalnost: dimenzije nadnaravnega in realnega sveta se v pravljici prepletata, mej med njima ni. Pravljični svet je celovit in hkrati prepletajoč. Fizična in psihološka površinskost: obe značilnosti se kažeta v nivojih. Fizično površinskost zasledimo v odnosu junaka do svojega rojstnega kraja, v njegovem telesnem stanju ipd. Psihološko stanje pa je označeno v odnosu junaka do drugih nastopajočih in do samega sebe. Abstraktnost: pravljica je v celoti zelo abstraktna in ne ustreza konceptu realnega. Abstraktnost je vidna pri nalogah, ki jih junak izpolnjuje. V njej najdemo ekstreme, značilno je prehajanje iz ene skrajnosti v drugo. Izolacija in univerzalna povezanost: abstraktnost je izražena tudi v izolaciji, ki se kaže v odnosih med nastopajočimi. Pokazatelj te izoliranosti je omejevanje vsega, kar je redko, dragoceno, ekstremno in v svoji pojavnosti izolirano. Sublimacija in vsevključenost: motivika v pravljicah ni izvorno pravljična, saj se v njih prepletajo tako magični kot tudi vsakdanji motivi. Prevzame in preoblikuje pa jih do te mere, da ustrezajo motiviki pravljice (Lüthi, 1986) BRUNO BETTELHEIM»V celotni»otroški književnosti«ne bi našli skorajda ničesar, kar bi lahko v omejenih in številnih drugih pogledih tako obogatilo in zadovoljilo otroka in odraslega kakor ljudska pravljica.«(bettelheim, 22, str. 9). To trditev avstrijski psiholog Bettelheim (22) zapiše na prvih straneh svojega obsežnega dela Rabe čudežnega. Nadaljuje z razlago, da nam ljudske pravljice ne morejo veliko povedati o modernem življenju, nam pa govorijo o notranjih problemih ljudi in o srečnih rešitvah njihovih stisk v družbi. Iz njih lahko izvemo več kot iz katerih koli drugih zgodb, ki jih lahko razume otrok. 15

28 Bettelheim (22) navaja tudi, da so otrokom ljudske pravljice bližje kot druge zgodbe za otroke, ker te, bolj kot katere koli druge, izhajajo iz otrokovega dejanskega psihološkega in čustvenega stanja. O otrokovih notranjih pritiskih pripovedujejo na način, ki ga otrok nezavedno razume, in ne da bi podcenjevale izredno resne notranje boje, ki spremljajo odraščanje, tako lahko začasno ali trajno razrešijo problem, ki ga muči. O ljudski pravljici Bettelheim (22) pravi, da so dobile končno obliko šele, ko so se nehale neprestano spreminjati in so jih zapisali. Še preden so jih zapisali, so si jih dolga stoletja vedno znova pripovedovali. Medtem so se krajšale ali razvlekle, nekatere pa so se spojile z drugimi. Pripovedovalec jih je prikrojil temu, kar je po njegovem mnenju najbolj zanimalo poslušalce, pa tudi svojim trenutnim namenom ali posebnim problemom svojega časa. Te zgodbe utelešajo izkušnjo, ki jo je zbrala neka skupnost, ker so ljudje želeli staro modrost ohraniti in zapustiti prihodnjim rodovom. Pravljice vsebujejo globoke vpoglede, ki so ohranjali človeštvo v njegovi dolgi, spremenljivi zgodovini: bile so dediščina, ki se otrokom v nobeni drugi obliki ne razkriva na tako preprost, neposreden in dostopen način. Bettelheim (22) predstavi enajst spodaj naštetih in podrobneje predstavljenih motivov v različnih ljudskih pravljicah. a. Načelo ugodja proti načelu realnosti; pravljica nam prepušča odločitev, ali jo želimo skozi fantazijsko sliko uporabiti v realnem življenju (npr. Trije prašički). b. Fantazija o hudobni mačehi; ohranja podobo dobre matere, obenem pravljica pomaga preživeti ob dejstvu, da se otroku njegova mati zdi zlobna. V pravljici je mati vedno poosebitev dobrega, njeno nasprotje (mačeha, čarovnica ) pa ima skrajno negativno osebnost. Ko otrok začuti potrebo, lahko razcepi želene osebnosti v dve in si tako pomaga razumeti svet, dogajanje in vedenje ljudi okoli sebe (npr. Čebelja kraljica). c. Doseganje integracije; to pomeni združevanje narave onega, jaza in nadjaza ter tako na nek način doseganje popolnosti. d. Združevanje naše dvojne narave; že najzgodnejši misleci so govorili o dvojni naravi človeški in nečloveški. Človeški razum ni zmožen brzdati živalskih nagonov, ko se ti enkrat prebudijo. Šele ko so živalske težnje in asocialna 16

29 nagnjenja odpravljena, se lahko razcvetijo človeške lastnosti (npr. Bratec in sestrica). e. Domišljija proti resničnosti; za to integracijo je potrebno poznavanje neskladenjskih vidikov naše osebnosti; Bettelheim pravi, da imamo dva pola ene osebnosti ono in jaz, ki skupaj tvorita celoto (npr. Sinbad pomorščak in Sinbad nosač). f. Pravljice o dveh bratih: predstavljajo navidez nezdružljiva vidika človeške osebnosti, ki se kasneje ločita in doživita različno usodo. Dva lika simbolizirata nasprotna vidika naše narave, ki nas pripeljeta do tega, da ravnamo na nasprotna načina (npr. Dve sestri). g. Grajenje integracije: če želimo razumeti svoj pravi jaz, moramo prisluhniti svoji duševnosti in spoznati njeno delovanje. Dobro življenje dosežemo, ko povežemo neskladne težnje, ki so lastne naši naravi (npr. Trije jeziki). h. Najmlajši otrok kot tepko: število tri se nanaša na tri duševne ravni: ono, jaz in nadjaz. Najmlajšega otroka skoraj vedno najdemo pod številko tri. Bettelheim pravi, da je bistrost naravni dar; je intelekt, ki ni odvisen od značaja. Modrost pa je posledica notranje globine, pravih izkušenj, ki nas bogatijo (npr. Tri peresa). i. Vitez v bleščečem oklepu in dekle v stiski: pravljica otroku razjasni, kako naj živi s svojimi konflikti. Pravi, da ga pravljica napelje k fantazijam, ki si jih sam ni možen izmisliti in tako lažje reši težavo (npr. Ojdipski konflikt). j. Doseganje neodvisnosti: otrok mora slej ko prej sam na pot zrelosti, samostojno se mora soočati z raznimi preizkušnjami, a samostojnost je mogoča le z lastnim delovanjem. Preko pravljic spozna, da je težko biti to, kar si, vendar je v tem resnično zagotovilo neodvisnosti (npr. Gosja pastirica). k. Cikel pravljic o živalskem ženinu:pravljice, kjer junaki ubijajo strašne sovražnike in rešujejo device, utelešajo ojdipske fantazije moške veličine. Ti junaki potlačijo vse občutke tesnobe, a včasih pridejo na plano spolne tesnobe, ki se skrivajo za fantazijami o pogumu. Več pravljic, ne da bi sploh omenjale potlačitev spolnosti, uči, da je za ljubezen potrebna radikalna sprememba pogleda na spolnost. Tako se žival spremeni v prelestnega moškega. Vsem tem 17

30 zgodbam je skupno, da se spolni partner najprej doživlja kot žival. Analiza pokaže, da je potlačitev spolnosti vezana na preteklost oz. na čas, ko je bila potlačitev pogost pojav, saj so otroke učili, da bodo spolno zreli šele po poroki (Bettelheim, 22) JACK ZIPES Jack Zipes (1973-) je ameriški literarni teoretik, profesor, prevajalec in aktivist, ki je v svojem delu The Oxford companion to fairytale izpostavil pomembne trditve o preučevanju pravljic. Zipes se je pravljic lotil z vidika raziskovanja ustreznosti. Preučuje problematiko pojavljanja nasilja in njihovo socialno vlogo ter jezikovnih korenin pravljic. Pravi, da so si pravljice po svetu podobne, z razlago obstoja bazičnih instinktov v človeku, ki so gensko pogojeni. Odražajo se v odzivu na civilizacijske spremembe oz. procese, ne glede na to, kje oseba živi (Križnič, 211). Zanimalo ga je, kako so se pravljice prenašale skozi stoletja, preko ustnega izročila. Ugotovil je, da so pravljice po zapisih neznanih avtorjev povezane z ritualni, zgodovinskimi anekdotami, religioznimi prepričanji, običaji, nenavadnimi dogodki in čudežnimi preobrazbami. Pripovedovalci so jih skozi čas spreminjali z dodajanjem, odvzemanjem vsebine, oblikovali so jih tako, da so ustrezale njihovim željam in izkušnjam. Na tak način so se lažje poistovetili z junaki, ki so ustrezali njihovemu statusu. Ustno pripovedovanje, čudežnost v pravljici in čustva, ki se ob tem prebudijo, so služila utrjevanju splošnih pravil in norm. In ravno čudežna pravljica ima to pomembno lastnost, da v spomin pripovedovalca in poslušalca prikliče pretekle odnose (Križnič, 211). Zipes (2) je oblikoval šest različnih pristopov k preučevanju ljudske pravljice. Ti oblikujejo ideološke domneve o odnosih med jezikom, pripovednostjo, literaturo, pomenom, družbo in literarno publiko, zrcalijo pa kritične, kulturne in zgodovinske kontekste, v katerih so bili ustvarjeni. 18

31 1. Folkloristični pristop; nanaša se na finskega teoretika Anttija Aarneja, ameriškega zbiratelja Stitha Thompsona in nemškega folklorista Hansa-Jörga Utherja. Folkloristi menijo, da ljudske pravljice izvirajo iz ustnega izročila in da je edina verzija posebnega tipa pravljice rekonstruirana iz njenih prej obstoječih različic. Prej omenjeni teoretiki so postopoma uredili instrument za mednarodno zgodovinsko-primerjalno raziskovanje proznega ljudskega slovstva, The types od International Folktales sistem ATU Strukturalistični pristop: razvil ga je Vladimir Propp. Strukturaliste zanimajo predvsem sestavni deli pravljice. 3. Literarni pristop: ta pristop je usmerjen k pomenu pravljice. Najbolj znan avtor te teorije je Max Lüthi. Lüthi kombinira stilistično analizo teksta pravljic in razvija interes za njihov pomen; ne ozira se na socialni in kulturni kontekst, ampak se osredotoča na način pisanja, na tematiko na splošno in zgodovinski razvoj. 4. Psihoanalitični pristop: s psihoanalitično teorijo sta se ukvarjala dva priznana avtorja, in sicer Bruno Bettelheim in ženska predstavnica Marie Louise von Franc (po Jungu). Čeprav se njune interpretacije razlikujejo, imajo dokaj podoben pogled na jezik, pripovednost in splošen pomen pravljic. Pristop je usmerjen k simbolizmu. 5. Zgodovinsko-sociološki in ideološki pristop; zgodovinski pristop delimo na dva pomembnejša dela. Prvi pripisuje velik pomen socialnim in kulturnim učinkom posameznih skupnosti, iz katerih izhajajo pravljice. Drugi pristop pa govori o zgodovinski sorodnosti besedilne različice pravljic odsevajo posebne kulturne in zgodovinske kontekste, v katerih so bile ustvarjene. Znan predstavnik tega pristopa je utemeljitelj te klasifikacije Jack Zipes. 2 Sistem ATU je klasifikacija prozne literarne zvrsti. Aarne je oblikoval prvi katalog za prozno ljudsko slovstvo, ki je izšel leta 191. Za vsak pripovedni tip je predvidel določeno številko, kratek opis vsebine in bibliografske reference. Okrog 8 pravljic je logično razvrstil in katalogiziral. Leta 1928 je na podlagi Aarnejevega kataloga z nekaj izboljšavami izšel Thompsonov Index, v uporabi znan pod kratico AT, ki ga je z leti še izboljševal. Nato pa se je revizije AT-tipskega kataloga lotil še Uther in oblikoval se je nov in obširnejši katalog mednarodnih pripovedovalnih tipov s kratico ATU. 19

32 6. Feminističen pogled: predstavniki tega pristopa so kritični do vsebin tistih pravljic, v katerih lahko najdemo»razdirajoče«elemente patriarhalnih vrednot. Predstavnica je Maria Tatar (povzeto po Križnič, 211) ANJA ŠTEFAN O LJUDSKEM SLOVSTVU Slovenska pisateljica, predvsem pa pravljičarka in zbirateljica ljudskega izročila Anja Štefan (211) pravi, da ljudske pripovedi niso nekaj zastarelega v svoji navidezni odmaknjenosti so brezčasne, torej vedno znova aktualne. V svoji zgodbi ne olepšujejo sveta in če gre v zgodbi premalo zares, potem ta zgodba otroku tudi zelo malo da. Konflikti in celo krutosti, ki v ljudskih pravljicah marsikoga zmotijo, so del življenja. Ker je življenje malo svetlo in malo temno, so to vase vsrkale tudi zgodbe, ki so krožile med ljudmi. O nastanku ljudske pripovedi Štefanova (211) navaja, da niso plod domišljije enega samega človeka. Prehajale so se skozi misli, usta in ušesa mnogih ljudi in verjame, da imajo kot take večjo možnost, da prinašajo neko temeljno resnico. V svojem večstoletnem obstajanju so se izkristalizirale ob različnih zelo temeljnih vprašanjih, ki človeka spremljajo že od nekdaj. Na svojih življenjskih poteh vsi razmišljamo o vprašanjih ljubezni in sovraštva, dobrote in hudobije, osamljenosti in sprejetosti, radodarnosti in skoposti, poguma in strahopetnosti, premišljenosti in nepremišljenosti. Štefanova (211) pravi, da se sprašujemo, kaj je v resnici pametno in kaj neumno, kaj je sreča in kaj ne in koliko težav človek lahko prenese. Opazujemo in premišljamo različne poti iskanja smisla. Vse to so vprašanja, ki niso otroško preprosta, vendar jih ljudska pripoved podaja v dovolj preprosti obliki, da jim po svoje lahko sledi tudi otrok in pridobi, kolikor v danem trenutku lahko. Mnoge ljudske pripovedi so namreč pomensko mnogoplastne in nam zato ob različnih priložnostih, v različnih obdobjih našega življenja razkrivajo svoje različne pomene. In da se na prvi pogled zdi, kot da so ljudske pripovedi iz odmaknjenega sveta, iz tistega daljnega nekoč in nekje, ki nima pravega stika z nami. Vendar so krojene iz tako široke človeške izkušnje, da so gotovo pomenljive tudi za nas. 2

33 3 PRIPOVEDOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA SLOVSTVA»Pripovedovanje je početje, ki človeka spremlja že tisočletja. Po izvoru pripada ustnim kulturam, torej tistim, ki pisave še niso poznale in pri katerih so se vsa besedna sporočila prenašala le s pripovedovanjem. Ko beseda še ni imela vidne podobe in je živela zgolj kot zvok, je pripovedovanje v družbi gotovo igralo zelo drugačno vlogo, kot jo lahko igra danes. Danes je samo eden izmed mnogih načinov posredovanja zgodbe, in to eden tistih, ki so na stranskem tiru. Medijska agresivnost je dosegla, da ima v razvitem svetu vsakdo v vsakem trenutku na voljo več zgodb, kot jih lahko sprejme in predela, in to zgodb, ki hkrati učinkujejo s sliko, besedo in zvočno podlago. To je naravno govorjeni besedi gotovo močna konkurenca, po drugi strani pa tudi velik izziv. Očarljivo je namreč v današnjem času zgolj s pripovedovanjem doseči popolno pozornost poslušalcev, očarljivo je doživeti moč človeške besede, ki plava po prostoru in mir, ki se ob tem naseli v prostoru in ljudeh.«( 211) 3.1 PRIPOVEDOVANJE LJUDSKEGA IZROČILA NEKOČ O pripovednem načinu ljudskih pravljičarjev je pisal Milko Matičetov. Poudarjal je pomen samostojnega in ustvarjalnega pristopa k pripovedovanju:»vsaka prava ljudska pripoved je sad bolj ali manj zavestnega umetniškega prizadevanja. Od izročila je dano predvsem ogrodje, medtem ko meso, kri in dušo dobijo pripovedi vsakokrat sproti od pripovedovalca. Če je ta res mojster svoje obrti, se bo vselej potrudil, da bo zgodbi vdihnil nekaj samega sebe. Zgodbe, kakor jih posreduje izročilo, dopuščajo vsakomur, da se razživi, uveljavi svoj pripovedovalski dar in izrazi svojo osebno stilistično noto.«(matičetov, 1957, str. 122). Tako kot se pripovedovalci med seboj razlikujejo po značaju, tako je za vsakega značilen tudi njegov lasten slog pripovedovanja. Nekateri so umirjeni, drugi bolj živahni in vesele narave. Nekateri imajo izrazito mimiko. Matičetov poroča:»včasih kar na lepem poskočijo in ponazorijo to ali ono junakovo dejanje, zatulijo, se vržejo na tla, zgrabijo koga izmed poslušalcev in ga pretepejo, se z njim zavrtijo kakor pač terja 21

34 dogajanje v zgodbi. Tudi spreminjanje glasu, posnemanje živalskih in drugih naravnih glasov je zelo priljubljeno.«(matičetov, 1957, str. 122). Zbirateljica ljudskega izročila Ljoba Jenče (26) pravi, da je bilo v preteklosti pripovedovanje in poslušanje pravljic predvsem družabni dogodek. Veliko ljudi se tega spominja kot enega najlepših trenutkov življenja v skupnosti, prav tako petja in skupnega dela. Za smeh so pripovedovali smešnice, za grozo pa zgodbe o strahu. S pravljicami so otroke pripravljali na življenje in jih učili, kaj je prav in kaj ne. Skrb za zdrav rod je bila vseprisotna. Od tega je bilo odvisno preživetje. Pripovedovanje zgodb običajno ni bil napovedan dogodek, temveč se je največkrat zgodilo ob zimskih večerih, ob krušni peči ali ognjišču, saj ni bilo elektrike. Občinstvo je bilo domače, sestavljeno iz otrok in starejših. Ob toplem soju plamenov in v objemu mrzle noči se je porodila prava priložnost za pripovedovanje, obujanje spominov, zgodb, pravljic ali kar čisto pravih strahov. Pripovedovali so si iz hišnega, rodbinskega spomina, o zgodovini kraja, skupnosti, pomembnih dogodkih. Bogato je bilo vedenje o krajih, drevesih, skalah, rekah ipd. O živalih je krožilo veliko šaljivih zgodb, ki v prispodobi karajo človeške lastnosti. Ko so varovali mrliča, so molili in prepevali, igrali so različne igre in tudi pripovedovali. Zanimiva tema so bila bajeslovna bitja. Po starem je bil to vzporeden svet, s katerim so sem ter tja vzpostavili stik; ni bil zgolj plod fantazije, kot skušajo pravljice danes poenostavljeno interpretirati skrajševalci besedil. Pripovedovanje ni govorjenje na pamet. Govorjenje na pamet je omogočila šele pismenost, ljudske pripovedi pa so živele že davno prej. Pripovedovanja, kot ga poznamo iz tradicije, so se ljudje učili tako, da so jih od nekoga slišali, potem pa so tisto, kar jim je bilo všeč, ob drugi priložnosti povedali naprej. Zgodbe nikoli ni mogoče dobesedno ponoviti, ob vsakem pripovedovanju jo pripovedovalec pove nekoliko drugače. Zato pravimo, da so ljudske pripovedi živele skozi sprotno ubesedovanje, živele so pač tako, kot jih je bil tisti, ki jih je želel posredovati naprej, sposoben povedati (Štefan, 29). Zgoraj navedeno podkrepi tudi Bettelheim (22), ki opozori na pomen pripovedovalca v ljudski pripovedi. Pravi, da je ljudska pravljica nastala tako, da se je zgodba oblikovala in spreminjala, ko so jo različni odrasli pripovedovali drugim odraslim in otrokom vseh starosti. Vsak pripovedovalec je med pripovedovanjem iz zgodbe izpuščal nekatere 22

35 elemente in ji dodajal nove, da bi jo napravil bolj smiselno zase in za poslušalce, ki jih je dobro poznal. Odrasli pripovedovalec se je, ko je pripovedoval otroku, odzival na tisto, kar je slutil iz njegovih reakcij. Torej je dopuščal, da na njegovo nezavedno razumevanje tega, kaj zgodba pripoveduje, vpliva otrokovo razumevanje. Pripovedovalci so zgodbo vedno znova prilagajali vprašanjem, ki jih je zastavljal otrok, veselju in strahu, ki ju je bodisi odkrito izražal bodisi pokazal s tem, da se je stiskal k odraslemu. Če se dobesedno držimo natisnjene oblike pravljice, jo prikrajšamo za precejšen del njene vrednosti. Pripovedovanje zgodbe bo tem bolj učinkovito, če bo postalo medsebojni dogodek, ki ga oblikujejo njegovi udeleženci. 3.2 KAKOVOSTNO PRIPOVEDOVANJE Prva lastnost dobrega pripovedovalca, po mnenju raziskovalke slovstvene folkloristike Barbare Ivančič Kutin (21), je dar govora, sposobnost jezikovnega izražanja. Pri tem ne gre za navadno jezikovno posredovanje, ampak za pripovedovanje oz. za način, kako se pripoveduje. Nadarjeni pripovedovalec, ki ga Ivančič Kutinova imenuje umetnik, zna svojo pripoved oblikovati dovolj estetsko in prepričljivo, med procesom pripovedovanja izžareva veliko izpovedno ustvarjalnost, s katero pritegne zanimanje občinstva, da ga pozorno posluša od začetka do konca. To zahteva tako miselno, kot fizično naprezanje. Spomin in zavestna želja po pomnjenju ter pripravljenost vsepovsod, kjer bi se dalo ujeti pravo zgodbo,sta tipična elementa dobrega pripovedovalca. Želje po»slišati zgodbo«in si jo zapomniti, se kaže tudi v spoznanju, ki je za marsikaterega pripovedovalca grenko, namreč, da z leti počasi peša spomin. Na vprašanje, od koga in kje dobijo pripovedovalci gradivo za svoj repertoar, odgovori Matičetov, ki pravi, da so nosilci ljudskega slovstva kakor dolga, neprekinjena vrsta ustvarjalnih posameznikov, ki ljudska izročila deloma sprejemajo, deloma zavračajo, včasih jih hranijo nespremenjene, včasih pa jih ustvarjalno preoblikujejo, jim dodajajo iz svojih ter svojega časa izkušenj in doživetij ali celo ustvarijo popolnoma znova, v vsakem primeru pa svoje notranje bogastvo posredujejo okolici. Vse zgodbe pa niso za vsakogar, vsak pripovedovalec ima svojo ciljno publiko, ki je raznovrstna: široka in pestra ali resna. 23

36 Ivančič Kutinova (21) skuša odgovoriti na vprašanje, zakaj nadarjeni pripovedovalci pripovedujejo. Pravi, da bi to vprašanje zahtevalo posebno raziskavo. Notranja nuja po izražanju lastne kreativnosti je skupna vsem umetnikom. Tako se pripovedovalec usmerja k občinstvu, od njega pridobiva povratno informacijo o ustreznosti; če je pozitivno sprejet, je to zanj potrditev in dobi dodatno spodbudo. Zaradi svoje sposobnosti pridobi v družbi poseben status, na podlagi katerega gradi tudi svojo lastno podobo. Dobre pripovedovalce so imeli ljudje sicer radi in so jih z veseljem poslušali, a so kljub temu nanje gledali nekoliko»postrani«, saj so se zaradi drugačnosti marsikomu zdeli čudaški, še posebej v situacijah, ko niso ravnali v skladu s splošno sprejetimi pravili, normami in prepričanji. Štefanova (1999) dodaja, da je za pripovedovalce, ki so v svojem okolju znani in uveljavljeni kot mojstri govorjene besede, značilno, da je pripovedovanje njihova osebnostna nuja. Tako kot poslušalci iščejo dobre pripovedi, tako tudi pripovedovalci iščejo publiko, ki jih je pripravljena sprejeti. Ni nujno, da dobri pripovedovalci znajo veliko zgodb, čeprav imajo pogosto res obsežne repertoarje: njihovo kvaliteto odraža predvsem njihov pripovedni stil. Takšen pripovedovalec zna kljub pravilom v dani kulturni skupnosti, ki jih mora upoštevati, pripovedim na različne načine vtisniti opazen pečat svoje osebne ustvarjalnosti. 3.3 SLOVENSKI LJUDSKI PRIPOVEDOVALCI Ljudski pripovedovalec se je pogosto izražal s stalnimi besednimi zvezami, z že ustaljenimi besednimi vzorci. Običajno je govoril le tisto, kar je razumel, večkrat je ponavljal že povedano, zaradi česar se je govorjena vsebina razvijala počasneje in si jo je poslušalec lažje predstavljal. Občinstvo pretiranih inovacij pri pripovedovanju ni preneslo. Poslušalci so od pripovedovalca pričakovali, da bodo dialogi, karakterizacija oseb, poteki dogodkov itd. tako ubesedeni, da bodo ustrezali njihovi estetiki. S pričakovanji, izraženem zanimanjem ali nezanimanjem, odobravanjem ali neodobravanjem je občinstvo bistveno usmerjala pripovedovalčevo besedno 24

37 ustvarjanje in spodbujala k pripovedovanju. Tako se je pripovedovalec izražal v skladu s kulturnimi pravili skupnosti, v kateri je živel (Štefan, 1999). Štefanova (1999) nadaljuje, da je bilo takšno mišljenje in izražanje logična posledica dejstva, da je imela beseda pri ustnih kulturah le zvočno podobo in je izginjala hkrati s trenutkom, v kateri je bila izgovorjena. Ohranjanje celotne pripovedi je bilo odvisno od spomina njegovih prenašalcev in takšno prenašanje znanja na druge ljudi se je v ustnih kulturah lahko dogajalo samo v obliki neposredne medčloveške komunikacije. Matičetov je v časopisu Pionir v letih pisal svojo rubriko, imenovano Pri slovenskih pravljičarjih. V njej je opisoval slovenske ljudske pravljičarje, ki jih je spoznal med svojim delom. Nekaj let kasneje pa je s podobnim naslovom Pri naših pravljičarjih posnel njihovo pripovedovanje in nastali so krajši dokumentarni filmi z orisi teh družabnih dogodkov, ki jih dandanes skorajda ni več KATRA JOVŽKOVA (TRENTA) Ko je Matičetov spoznal Katro Jovžkovo ( ), je bila stara že skoraj sto let. Vse do pozne starosti je bila duševno čila, bistra in hudomušna. Rada je delala in v mlajših letih tudi rada zapela. Pripovedovala je stvari, ki je o njih z vsem svojim bistvom prepričala, da so se nekoč res zgodile. V svojem neizčrpnem repertoarju je imela skoraj samo pripovedke, bajna izročila in legende. Pripovedovala je o vsem mogočem iz nekdanjih dni: o starih navadah od rojstva do smrti in od spomladi do zime, o življenju, prehrani, delu, žalosti in veselju. Znala je govoriti, da se je niso naveličali poslušati. Tudi opisi iz vsakdanjosti so ji tekli gladko in slikovito (Matičetov 1963/64, št. 4) MICA ŠTANFELNOVA (REČICA) Mica Štanfelnova ( ) se je rodila na Štajerskem, v vasi Rečica ob Savinji, v kmečki družini Štampfl. Bila je najstarejša izmed šestih otrok. Ker je zbolela na očeh, ni mogla dokončati šole. Znala je brati, pisati pa je pozabila. Poročena ni bila, tudi svojih otrok ni imela. Vaški otroci so jo imeli nadvse radi, ker jim je pripovedovala pravljice, ravno zato so ji bili ves čas za petami. Nekaj pripovedi je slišala od obiralcev hmelja, 25

38 druge pa v domači vasi. Njen repertoar ni bil obsežen, a znala je pripovedovati tako doživeto, da je vedno znova pritegnila poslušalce. (Matičetov, 1963/64, št. 6) ROZALIJA DI LENARDO (REZIJA) Rozalija Di Lenardo ( ) je bila rojena v najzahodnejši rezijanski vasi Bila. Pripovedovala je vsakomur, ki je želel poslušati, pripovedovala pa ni samo svojih resničnih zgodb, ampak tudi čudne, pretresljive zgodbe, ki jih je kot otrok slišala od starih ljudi, zraven tega pa je znala tudi čudovito zapletati in razpletati pravljice. Všeč ji je bilo, da so jo poslušali»profesorji«iz Ljubljane in Rima, obojim se je skušala približati, saj je to in ono povedala po italijansko in tudi nekaj slovenskih besed in fraz je znala, najbolj gladko pa ji je šla z jezika njena rodna rezijanska govorica (Matičetov, 1963/64, št. 8) MANICA KOMAN (LJUBLJANA) Manica Koman ( ), znana kot ljudska Slika 1: Manica Koman. pisateljica in pravljičarka, se je rodila v Vižmarjih pri Ljubljani. Po končani ljudski šoli v Št. Vidu pri Ljubljani je po očetovi volji ostala doma na posestvu. Dijaška družba in France Lampe so ji vzbudili zanimanje za književnost in zbiranje ljudskih pesmi. Njena prva dela so bile pesmi, objavljene v Slovenski gospodinji, leta 196. Sodelovala je različnimi slovenskimi časopisi, npr. Domovina, Slovenski dom, Slovenski narod ipd. Njeno literarno delovanje jo je zbližalo z raznimi, javno delujočimi ženami; Franja Tavčarjeva ji je pomagala do službe pri Slovenskem narodu, leta Vir: pa je postala uradnica ljubljanskega magistrata, kjer je delala do leta Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto so jo 26

39 internirali v taborišče na otoku Rab. Sosedje se Manice spominjajo kot»tete s cekarjem«in pripovedovalko pravljic in otroških zgodbic (Kozak, 212) LOJZE TRATAR (DOLENJSKA) Lojze Tratar ( ) iz Gorenje vasi pri Mokronogu je rad pripovedoval. Njegova žena Jerčka je o njem dejala:»naš bi zmerom čvekal. Če nikogar ni, da bi ga poslušal, dobi pa otroke okoli sebe.«pripovedovalski dar mu je zapustil oče Fricov Janko, ki je bil znan pravljičar. Lojze je pripovedoval doma v hiši, ob večerih ali pa čez dan na travniku pred vasjo, kjer je pasel. Matičetovemu je povedal več kot štirideset pravljic, raznih šaljivih in drugih zgodb (Matičetov, 1963/64, št. 1) PETER JAKELJ SMERINJEKOV (KRANJSKA GORA) Peter Jakelj ( ), šesti otrok Jožefa in Magdalene Jakelj, se je rodil leta Bil je edini otrok, za katerega se je mati odločila, da se bo šolal v gimnaziji v Kranju. Želela je, da bi postal duhovnik, vendar on tega ni želel in se je izučil za mizarja. Poročil se je z Lenko Vandot, rodila sta se jima dva otroka. Bil je izredno ustvarjalen možakar, ustvarjal je iz lesa, zelo rad je risal in slikal, igral je na harmoniko, sodeloval v gledališki skupini, Slika 2: Film Kekec posnet po pripovedi Petra Jaklja Smerinjeka. Vir fotografije: dne: predvsem med otroki pa je bil izredno priljubljen pravljičar. Pripovedoval jim je pripovedi iz ljudskega izročila, pa tudi take, ki si jih je sam izmišljeval. Večina pripovedi je prevzel od svoje matere; bile so vezane na lokalno kmečko življenje in bajčno izročilo. Da so se njegove pripovedi ohranile še do danes, je poskrbel Matičetov, ki je pripovedi ročno zapisal in jih nekaj posnel na magnetofonski trak. Njegove najbolj znane pripovedi so o Kekcu, Bedancu, Pehti, Kosobrinu, ki jih je nekoliko predelane 27

40 prenesel v širšo javnost Josip Vandot. Sam Smerinjekov pa z Vandotovimi predelavami ni bil zadovoljen (Štefan, 1999) BEPO MALNAR (ISTRA) Bepo Umer ( ), splošno znan pod domačim imenom Malnar, rojen leta 1889, je bil izkušen zidar. Pri hiši je že njegov oče imel gostilno, kjer so se med drugimi ustavljali tudi potujoči loncevezci in brusači iz Rezije. Bepo se jih je dobro spominjal, še bolj pa so se mu vtisnile v spomin zgodbe, ki so jih pripovedovali. Nekaj zgodb je dobil v koprskih zaporih, druge pri vojakih, pripovedoval pa je tudi domače istrske zgodbe. Vsega skupaj je uspel povedati šestintrideset pravljic, šaljivk, anekdot. Pripovedoval je živahno in s poudarkom (Matičetov, 1963/64, št. 7) TINA PIELICK VAJTOVA (REZIJA) Tina Vajtova ( ) je ena najbolj znanih pripovedovalk v Reziji, natančneje na vzhodni strani Solbice, v zaselku Ladina. Pri enaindvajsetih letih se je omožila in rodilo se jima je osem otrok. Kmalu se je preselila k hčerki v Poredun, kjer je gospodinjila in varovala njene otroke, saj se ji je mož smrtno ponesrečil. Slika 3: Tina Vajtova. Domači kronist Toni Lisac je Tino imenoval fenomen, o čemer se ni zmotil. Večeri pri Vajtovih na Ladini so bili po tihem dogovoru posvečeni pripovedovanju in poslušanju, po navadi je bil dan namenjen otrokom, večeri sosedom, radovednežem idr. Ravno tako je bilo v Pordenunu, deloma še bolje, saj je bilo poslušalcev še več, kot doma na Sobici, tu so se obveščali kar po telefonu, vse skupaj je bilo novost, dogodek. Tina pa je žarela od zadovoljstva, saj je bila središče dogajanja in vse se je odvijalo zaradi nje in njenega pripovedovanja. Njeno neprecenljivo duhovno premoženje je popisal in posnel Matičetov, zbral je raznovrstna besedila: tradicionalna in avtobiografske pripovedi (Matičetov in Štefan, 211). Vir: Matičetov, M. (1984). Tina Vajtova. V M. Matičetov, Traditiones (str ). Ljubljana: Inštitut za slovensko narodno narodopisje ZRC SAZU. 28

41 3.3.9 VINCENC PEČNIK BICELJ (KOROŠKA) Bicelj iz Podjune ( ) je bilo domače ime Vincenca Pečnika. Rodil se je kot četrti od sedemnajstih otrok v kmečki družini, ki je živela v gorski vasici v Lepeni pri Koželju. Kmalu je moral od doma. Poročil se je k Bicljevim v Podjuno in od tod njegov vzdevek. Ukvarjal se je s kmetijstvom. Rad je pripovedoval zgodbe, ki jih je slišal v mladosti: o beli kači, lintvernu, o žalik ženah, pehtri babi, škopniku, tranta mori in druge (Matičetov 1963/64, št. 9) ANTON DREMELJ RESNIK (DOLENJSKA) Anton Dremelj - Resnik ( ) se je rodil v Petrušnji vasi pri Šentvidu pri Stični. Bil je najstarejši izmed štirih otrok. Pri štirih letih je v prvi svetovni vojni izgubil očeta, pri osemnajstih pa še mater. Po služenju vojaškega roka se je poročil z Ano Mahkovec, imela sta sedem otrok. Njuna kmetija je bila trdna, a ne med najmočnejšimi na vasi. Zelo rad je telovadil, čeprav je bil majhne in Slika 4: Anton Dremelj Resnik. močne postave (Matičetov in Štefan, 211). Resnik je bil mojster govorjene besede, o tem pričajo tako izjave njegovih sosedov kot Vir fotografije: dne: njegove pripovedi. Vzornik mu je bil njegov ded Anton Dremelj, ki je bil pripovedovalec velikega epskega razmaha, od njega je prevzel večino svojega repertoarja. Žanrski prerez njegovih pripovedi nam pokaže, da je ohranil več raznovrstnih pripovedi: bajčne pripovedke, čudežne, legendne, pripovedke s socialno tematiko, realistične, šaljive, živalske pravljice ipd. Pripovedi se je zapomnil zlahka, med pripovedovanjem je bil zbran in z mislijo pri stvari. Prizadeval si je za kar najbolj zvesto ohranjanje izročila, če primerjamo različice iste pripovedi, ugotovimo, da fabulativnega ogrodja praviloma ni spreminjal, le nekaj postavitev dogajanj je postavil drugače. In kljub izraziti želji po 29

42 ohranjanju sprejetega je našel načine, kako v izročilo vnesti lastno inovativnost (Matičetov in Štefan, 211). Matičetov je Antona Dremlja - Resnika odkril leta 195. Do leta 1959 je zapisal in posnel 63 njegovih pripovedi. Novejše izdaje slovenskih ljudskih pripovedi kažejo, da takšnega pripovedovalca danes na terenu najbrž ni več. (SAZU, Anton Dremelj - Resnik, 212). 3.4 INTERPRETATIVNO PRIPOVEDOVANJE LJUDSKEGA IZROČILA Štefanova (1999) pravi, da pripovedno izročilo živi v sožitju z okoljem ter načinom mišljenja in življenja ljudi, med katerimi obstaja, zato je podvrženo postopnemu spreminjanju. Ker pa se človeško mišljenje, način življenja in s tem tudi okolje skozi zgodovino postopno spreminjajo, so te spremembe vplivale tudi na ljudsko pripovedovanje, kar je omogočalo njihovo preživetje. Poleg sprememb, ki so se dogajale v okolju, so se tudi ljudske pripovedi vedno znova spreminjale, tudi glede na to, kdo jih je pripovedoval. Posredovalci ljudskega izročila so kot pripovedovalci različno sposobni. Nekateri so zgolj pasivni prenašalci zgodb, ki so se izročila naučili s poslušanjem, vendar ga sami ne pripovedujejo, le na izrecno zunanjo spodbudo iz okolja. Njihova pripoved bo zanimiva kot dokument o razširjenosti določenega motiva, ne pa prepričljiva, estetsko sprejemljiva pripoved. Drugi mojstri pripovedovanja pa lahko pripoved razširijo do velike epske širine in jo posredujejo na prepričljiv in za publiko privlačen način. Med ustaljenostjo zgodbe vnašajo izvirnost, med ponovljivo neponovljivo, med klišeje originalnost. Torej ljudskega pripovedovanje ne moremo razumeti kot dobesednega odslikavanja nečesa že znanega od enega rodu na drugega. Tradicija ni nekaj statičnega, ampak proces, ki hkrati odraža ohranjanje in preoblikovanje. V tem procesu je nujno potrebna inovacija, vendar po navadi ni drzna, saj kmečka populacija drzne inovacije običajno zavrne in tako ne preživi (Štefan, 1999). 3

43 3.4.1 PRIPOVEDOVALČEVA USTVARJALNOST IN PRIPOVED Pripovedovalec zgradbo ljudske pripovedi prevzame iz izročila in s tega stališča je zgolj njen prenašalec. Obenem pa je vsako novo poustvarjanje ljudske pripovedi originalno in neponovljivo. Ljudski pripovedovalec dobesednega obnavljanja pripovedi ne pozna, zato vsako novo pripovedovanje nujno prinaša novo različico izbrane zgodbe. Vsako novo oblikovanje pripovedi pa od pripovedovalca zahteva določen ustvarjalni napor. Sposobnejši kot je ustvarjalec, boljšo pripoved lahko ustvari iz prevzetega zgradbenega ogrodja; s tega stališča pripovedovalec ni več zgolj prenašalec izročila, ampak tudi ustvarjalna sila, ki izročilo preoblikuje (Štefan, 1999) PRIPOVEDOVALČEVA USTVARJALNOST IN TEKSTURA V zgornjem odstavku smo povedali, da je na ravni besedila nemogoče, da bi se pripovedovalec naučil zgodbo na pamet in jo dobesedno ponovil. Neponovljivost pa je toliko bolj očitna na ravni teksture, saj zmore človek preplesti neskončne kombinacije izraznih možnosti, kot so: kretnje, obrazne mimike, barva glasu, toni, višina ipd. Zato je neponovljivo sploh vsako pripovedovalčevo izvajanje pripovedi, saj ne more ponoviti ne sebe, ne predhodnika ali vzornika. Lahko se ga oprimejo najopaznejše značilnosti vzornikovega izvajanja, vendar ne more popolnoma posneti vzornikovega načina pripovedovanja, saj ima drugačne miselne in govorne sposobnosti, njegovemu telesu je lastna drugačna govorica, razvijale so ga drugačne poslušalske in pripovedovalske izkušnje (Štefan, 1999). In kaj pomeni tekstura? Pod besedo tekstura Štefanova (1999) prišteva naslednje komponente: živo pripovedovalčevo besedo, mimiko, gibe rok in celega telesa in izraz nekega notranjega pripovedovalčevega psihičnega stanja. Vse je med seboj spontano in se dopolnjuje v harmonično celoto PRIPOVEDOVALČEVA USTVARJALNOST IN PRILAGAJANJE OKOLJU Pripovedovalec se med pripovedovanjem ne more posvetiti le ubesedovanju pripovedi in tudi pri njenem interpretiranju ne more uresničevati le svojih želja. Njegovo 31

44 posredovanje pripovedi je odvisno od okolice oz. poslušalcev; tako je izpostavljen nenehnim izzivom, ki so lahko bolj ali manj očitni, vendar nepredvidljivi. Zato je vsako pripovedovanje prilagajanje konkretnemu enkratnemu kontekstu in tudi to prilagajanje je pokazatelj pripovedovalčeve inovativnosti. V trenutku mora poiskati odgovor na nepričakovano vprašanje, znajti se mora ob predrzni opazki, ustreči nepotrpežljivi radovednosti ipd. Pripovedovalec in občinstvo sta neposredno povezana v neprestano medsebojno valovanje. Vmešavanje občinstva je za pripovedovalca lahko motnja ali spodbuda, ki pripovedi poveča dinamičnost in epsko širino (Štefan, 1999) Zunanji vplivi kot izziv Po navadi se je pripovedovanje dogajalo v pripovedovalcu dobro znanem okolju in pred znanimi ljudmi, vendar ti ljudje pripovedovalcu niso vedno dajali opore za popolno koncentracijo. Pripovedovalčeva koncentracija je pred publiko skoraj nujno izpostavljena bolj ali manj vsiljivim motnjam, enkrat zaradi nezainteresiranosti publike, drugič zaradi njenega velikega navdušenja ali neučakanosti, včasih zaradi prihoda novega poslušalca ali vmesnih vprašanj ipd. (Štefan, 1999) Zunanji vplivi kot spodbuda Občinstvo lahko s svojim aktivnim poseganjem v pripovedovanje osmisli njegovo početje in ga s svojim odmevom zelo plodno spodbuja. Vprašanja občinstva in pripovedovalčevi odgovori se lahko pod ugodno klimo razvijejo celo v daljši razgovor in se tako podaljša pripoved (Štefan, 1999). 3.5 LJUDSKA PRIPOVED V URBANEM OKOLJU Ljudskih pripovedovalcev skorajda ni več, s čimer se strinja tudi Ivančič Kutin (21), ki pravi, da ima zaradi spremenjenega načina življenja v zadnjih desetletjih le malokdo možnost poslušati prave ljudske pripovedi v svojem domačem okolju. Zato so se v zadnjih letih razmahnile kulturne in turistične prireditve, kateri sestavni ali osrednji del 32

45 je pripovedovanje. Pripovedovalci želijo na nov način najti pot do poslušalcev v javnem, širnem prostoru. Na Slovenskem trenutno delujeta dve profesionalni pripovedovalki, Anja Štefan (tudi zapisovalka ljudskega izročila) in Ljoba Jenče. Obe gostujeta na prireditvah, organizirata izobraževanja ipd. Zadnje čase pa je na tem področju vedno bolj aktivna Špela Frlic. Otroci se že dolgo srečujejo z zgodbami iz ljudskega izročila na urah pravljic v šolah in knjižnicah, obenem pa so v porastu prireditve, kjer lahko odrasli in otroci v živo spremljajo pripovedovanje ljudskih pripovedi, ki omogočajo občinstvu, da se srečajo z ljudskimi žanri in včasih v živo spoznajo še druge socialne zvrsti jezika, narečne in pokrajinske govore. V Ljubljani so nekatere prireditve že ustaljene in nosijo velik pomen z vidika ohranjanja ljudskega izročila. Ciljno občinstvo in prizorišča so različna: od otrok do odraslih ter različne socialne in interesne skupine. Pripovedovalski dogodki na svojevrsten način dopolnjujejo kulturno podobo mesta. Dobro sprejete predstave za odrasle potrjujejo, da pripovedovanje in poslušanje pravljic ni le stvar za otroke, temveč v njem uživajo tudi odrasli (Ivančič Kutin, 21) PRAVLJIČNI FESTIVAL Pravljični festival ima najdaljšo tradicijo, saj deluje že od leta Osnovali sta ga Anja Štefan in Olga Butinar Čeh. Sprva se je imenoval Pravljični maraton, na katerem so različni pripovedovalci čez ves dan pripovedovali skupinam otrok. Po šestih letih se je prireditev preimenovala v sedanji naslov z dvodnevnim programom. Program je vključil starejše otroke, mladince in odraslo občinstvo. V vseh naslednjih letih se je festival razširjal ne samo s številnim festivalskih dni, ampak tudi z vpeljevanjem izobraževalnih vsebin: s forumom slovenskih knjižničarjev, z gostovanjem uglednih pripovedovalcev iz tujine, s strokovnimi predavanji, povezanimi s pripovedovanjem ipd. Leta 27 se je zaradi bogatega programa razširil iz Cankarjevega doma na druga prizorišča: v Slovenski etnografski muzej, v Kavarno Union in Kinodvor. Pri oblikovanju, vodstvu in koordinaciji sta se pridružili Alenka Veler in Irena Matko Lukan. Festival je v svojem razvoju izoblikoval bolj ali manj stalne vsebine. 33

46 Program za otroke: ta program je namenjen različnim starostnim skupinam otrok, označujejo ga različni nastopajoči. Pripovedovalski festivali za odrasle: Za 2 groša fantazije: pripovedovalski večer z ekipo Radia Študent, pripovedujejo predvsem ljudske pripovedi slovenskega, pa tudi ljudskega izročila. S pravljico okrog sveta: na tem dogodku nastopajo ljudje, ki so se v Slovenijo preselili od drugje, nihče od njih ni profesionalen pripovedovalec in tudi govorjenje slovenščine ni brezhibno. Pobrano na kup: sklop, v katerem se s pripovedovanjem predstavijo povabljeni gostje, ki so vajeni javnega nastopanja. Odprta pripovedovalska tribuna: ta sklop ponuja občinstvu, da se s svojo pripovedjo predstavi, kdor še hoče (Ivančič Kutin, 21). Letošnji festival Pravljice danes je že 15. po vrsti in osnovni vodili festivala ostajata vsa leta enaki: nastopajoči poslušalcem ponujajo zgodbe, ki jih prosto pripovedujejo, predstavljene pripovedi pa izvirajo iz različnih ljudskih izročil. Festival tako poslušalcem omogoča, da doživijo dobro pripovedovano besedo, ljudskim pripovedim pa išče živo pot v današnji čas (Pravljice danes, 212) PRAVLJIČNA REŠETANJA Začetek Pravljičnega rešetanja segajo v leto 23, ko so na Radiu Študent, sprva so v kratkih radijskih oddajah z branjem, predstavljali najrazličnejše zgodbe iz ljudskega izročila, nato pa so branje zamenjali s pripovedovanjem pred občinstvom, z glasbeno spremljavo. Odtlej se vsaj dvakrat na leto predstavijo občinstvu na Metelkovi, so reden gost Pripovedovalskega festivala ter gostujejo na številnih drugih prireditvah po Sloveniji. Njihova posebnost je, da vsak pripovedovalec razvije sebi lasten slog pripovedovanja, odvisen od njegovega doživljanja zgodbe in načina komuniciranja s publiko (Ivančič Kutin, 21). 34

47 3.5.3 PRIPOVEDOVALSKI VARIETE V zadnjih letih se odvija Pripovedovalski variete v Kavarni Union. To je cikel pripovedovalskih večerov, ki vabijo pripovedovalce, ki so dovolj zanimivi in vešči, da lahko z zgodbami zapolnijo ves večer. S tem dajejo možnost pripovedovanja vsakomur in hkrati odkrivajo skrite pripovedovalce (Ivančič Kutin, 21). 3.6 PRIPOVEDOVANJE V PEDAGOŠKI KOMUNIKACIJI KOT METODA V UČNEM PROCESU Do sedaj smo obravnavali pripovedovanje kot družabni (javni) dogodek, pripovedovanje pa je lahko tudi ena izmed didaktičnih metod dela v učnem procesu. Podbevšek (26) navaja Novakovida, ki pravi, da bi dober učitelj moral biti dober recitator oz. umetnik-razlagalec in mojster besede, vendar se zaveda, da so takšni učitelji, zaradi subjektivnih ali objektivnih razlogov, redkost. Podbevšek (26) v svojem delu Govorna interpretacija literarnih besedil primerja šolsko in umetniško govorno interpretacijo literarnega besedila, kamor sodi interpretativno govorjenje oz. pripovedovanje proze na pamet 3. Pravi, da sta obe govorni interpretaciji v marsičem podobni, v marsičem pa se razlikujeta. Obe sta javni in sta zato predmet kritike, obe potrebujeta pripravo. Prva poteka v šolskih okoliščinah, kot del pouka književnosti in jo izvaja učitelj, ki želi vzbuditi v učencih estetsko doživljanje in tako razvijati njihovo bralno sposobnost in bralno kulturo. Druga govorna interpretacija poteka v odrskih okoliščinah, z namenom, da bi občinstvu predstavil svoja besedila na čim bolj enkraten način in pri poslušalcih sprožil čustveno doživljanje. Po šolski interpretaciji poslušalci dobijo zunaj besedilne informacije, po umetniški interpretaciji takšnih podatkov poslušalstvo ne dobi. Za šolsko interpretacijo ni bistveno iskanje novega razumevanja besedila in novih načinov govornega oblikovanja, tako kot pri umetniški, ki si prizadeva biti čim bolj inovativna, nova, drugačna, presenetljiva, včasih želi celo šokirati. Pri šolski interpretaciji je stalno občinstvo, 3 Pri tem ne opredeli ali gre za dobesedno naučeno pripovedovanje na pamet ali obnavljanje besedila z lastnimi besedami. 35

48 umetniška pa ima vsakič drugo, naključno publiko. Obe vrsti interpretacij oživljata zapisano literarno besedilo z govornimi sredstvi. Ne glede na to, da sta obe interpretaciji različni po zunanjih okoliščinah, imata skupne notranje okoliščine: obe se ukvarjata z literarnimi besedili, obe želita vplivati na poslušalca in spodbujati njegovo estetsko doživljanje in obe uporabljata kot izrazilo govor. Interpretativno govorjenje proze na pamet je primerno za kratka besedila, in sicer zlasti pri razrednem pouku, z načelom: čim manjši so otroci, tem več naj bo pripovedovanja. Strokovnjakinja didaktike mladinske književnosti Metka Kordigel (1994) postavi vprašanje: ali brati ali pripovedovati pri pouku. Njen odgovor je, da ima vsaka metoda svoje prednosti in slabosti in da je treba v razredu početi oboje. Pravi, da pripovedovanje izredno močno spodbuja otrokovo domišljijsko aktivnost, ker je doživetje na ravni zgodbe močnejše in intenzivnejše. Ko pripovedovalec gleda poslušalce v oči, takoj ve, ali imajo otroci z razumevanjem težave, tako lahko takoj ustrezno pojasni, odstrani motnjo, nesporazum ipd. Vendar učitelj ne more znati vseh besedil na pamet, to pa pomeni, da lahko otrokom posreduje le zgodbo, morda še sistem avtorjevih etičnih sodb, nikakor pa ne more prenesti estetske komponente literarnega dela. Kobe, Šircelj in Gerlovič (1972) nam posredujejo nekaj napotkov, kako pripovedovati v razredu. Svetujejo, naj pripovedovalec najprej poskrbi za primeren prostor, brez motečih dejavnikov, otroke naj posede v krog in sede mednje. Pred vsako novo zgodbo lahko naveže stik s krajšim uvodnim pogovorom v zvezi z dano problematiko, ki jo zgodba obravnava, bodisi o okolju, v katerem se pravljica dogaja ipd. Priporočajo, naj pripoveduje le tiste pravljice, ki so mu blizu in je prepričan, da jih bo lahko povedal tako, kot si želi. Le te bomo namreč lahko posredovali na ustrezen način, ker bomo pripovedovali iskreno in doživeto. Za dobro pripovedovanje je pomembno, da se tako vživimo v zgodbo, da nam je vse dogajanje v duhu pred očmi in ga opisujemo, kot bi ga zares videli. Pripovedovanje naj bo mirno, a glas ne sme biti ne monoton ne zdolgočasen in tudi ne recitatorski. Prehitro pripovedovanje lahko poslušalca zmede ali povzroči nejasne predstave o poteku dogajanja. Od pripovedi je odvisno, kdaj bomo glas zvišali, kdaj znižali. A na splošno je bolje pripovedovati poltiho kot zelo glasno. Vsaka oseba v pripovedi naj ima prepoznavno barvo glasu. Z glasom lahko označimo 36

49 tudi značaje, a ne smemo pretiravati. Najbolje je, če govorimo v čim naravnejšem pripovednem jeziku. Zgodba naj bo preprosta, jasna in razumljiva, brez nepotrebnih podrobnosti. Lahko uporabimo tudi sedanji čas in premi govor. Kadar pripovedujemo otrokom, moramo znati z njimi najprej vzpostaviti stik. Lahko se z njimi pogovarjamo, igramo, pojemo. Razložiti jim moramo neznane besede, nove pojme. Med pripovedovanjem je pomemben očesni stik z njimi, kajti dober pripovedovalec je tisti, ki zna biti v stiku z otroki veder, neposreden in spontan, ki ima bogato domišljijo ter smisel za humor. 3.7 MOTIVI ZA PRIPOVEDOVANJE OTROKOM Poznavalka mladinske književnosti Marjana Kobe (1972) pravi, da je živo pripovedovanje»iz oči v oči«najbolj tesen in učinkovit stik z otroškim poslušalcem. Izraz pripovedovalca, v katerega so uprti poslušalci, ne more nadomestiti še tako dovršeno branje, kakor tudi ne glas s plošče in iz radia ali govoreča slika s televizijskega zaslona. Pripovedovalec lahko vsak trenutek spremlja reakcije otrok in se jim prilagodi. Ni obremenjen s knjigo in odstavki, pripoveduje spontano in neprisiljeno, njegova notranja svoboda in nenavezanost na knjigo mu omogočata razvijati primerno vzdušje, medsebojno naklonjenost in zaupanje, s tem pa ustvari občutek varnosti. Štefanova (29) pravi, da pripovedujemo tako zaradi lepote dogodka samega kot zaradi čisto praktičnih dobrih učinkov. S pripovedovanjem namreč krepimo otrokovo sposobnost poslušanja in koncentracije nasploh, širimo njegov domišljijski svet in s tem ustvarjamo temelje za večjo samostojnost in ustvarjalnost v mišljenju. Krepimo sposobnost dojemanja jezikovnega sporočila, otrokov besedni zaklad in njegovo sposobnost jezikovnega izražanja. S skrbno izbranimi pripovedmi v otroku vzpostavljamo preizkušen sistem moralnih vrednot in mu ostrimo sposobnost lastnega presojanja okoliščin, vplivamo na oblikovanje njegovega elementarnega estetskega okusa in še kaj. Po Bettelheimu (22) je namen pripovedovanja skupna izkušnja doživljanja pravljice. Nadaljuje z razlago, da branje ni enakovredno poslušanju zgodbe, kajti če otrok bere 37

50 sam, si lahko misli, da je neki neznanec ki je napisal zgodbo ali sestavil knjigo obravnava, da otrok prevara ali pokonča velikana. Če pa mu zgodbo povejo starši (učitelj, vzgojitelj), je otrok prepričan, da odobravajo domišljijsko maščevanje za občutek ogroženosti, ki izvira iz prevlade odraslih. Pravi tudi, da moramo pravljico pripovedovati in ne brati. Tako otrok popolnoma razvije svoje tolažilne potenciale ter svoje simbolične in predvsem medčloveške pomene. Če jo beremo, jo moramo brati s čustveno vživetostjo v zgodbo in v otroka, s soobčutenjem tistega, kar mu zgodba morda pomeni. Povedana zgodba dopušča več prilagodljivosti. Izkušnje Štefanove (29) pri delu z otroki različnih starosti, z mladostniki in odraslimi so pokazale, da pripovedovanje primerno izbranih in poslušanje kvalitetnih zgodb še vedno lahko popolnoma pritegne poslušalce vseh starosti. Vprašanje je le, kako smo ga ob vedno večji zakrnelosti upovedovanja sposobni uresničiti in ali se ga sploh lotimo. In nadaljuje, da je res očarljivo poslušati samo človeški glas in zgodbo v najbolj preprosti obliki. Tako je razbremenjena vsega, kar jo na eni strani mogoče naredi bolj slikovito, na drugi pa jo svetlobni, zvočni efekti, scenografija lahko obremenijo. 38

51 4 ZAPISOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA SLOVSTVA Stanonikova (1999) navaja, da je zapisovanje prekodiranje iz enega koda v drugega, in sicer iz naravnega, kontaktnega tipa komunikacije v tehničnega. Pri tem pa zgodba nikoli ne ostane brez poškodb. Popoln zapis bi moral vsebovati intonacijo, geste, dikcijo, mimiko oz. teksturo in ozračje pripovedovanja oz. kontekst. Ta pojasnila, sicer natančna in vsestranska, morajo biti čim bolj neopazna, čim manj vsiljiva. Poleg ubesedenega sporočila sestavljajo ljudsko slovstvo tudi spremljajoče nebesedilne sestavine, ki naj bi bile enakovredne drugim. Stanonikova (1999) skupek vseh treh sestavin poimenuje folklorni dogodek. Ta vključuje tekst, teksturo 4 in kontekst 5. Tekst je verzija pripovedke, recitacija pregovora, prepevanje ljudske pesmi in je lahko neodvisen od teksture; za razliko od slednje je v celoti prevedljiv. Je jezik, ki v primeru, ko z njim upravlja neka zasedenost duha, zajame del sveta in ga konkretizira v določeni obliki. Ta je glede na način aktualizacije poimenovan kot pravljica, pripovedka, legenda, spomin, šala, pregovor, primera (Novak, 211). Besedila zaradi zapisa, ki jih zajame analiza, ne morejo uresničevati zahtev sodobne znanstvene folkloristike. Novakova (211) pravi, da zapis ljudske pravljice jemlje izvirniku oživitev, v kateri pripovedovalec prispeva svoj glas in sposobnost vživljanja v dogodke, svoja čustva, mimiko in kretnje. Kljub temu je zapis muzejsko zanimiv, vendar ni živ. 4.1 ZGODOVINA ZAPISOVANJA LJUDSKEGA IZROČILA Eden prvih, ki je poleg ljudskih pesmi zbiral tudi pripovedno izročilo, je bil Matevž Ravnikar Poženčan ( ), gorenjski župnik, ki ga je k zbiranju spodbujal Franc 4 Tekstura je jezik: fonemi, morfemi in ima lingvistične lastnosti: rima, aliteracija, naglas, stik, ton, onomatopoija Stanonikova (1999) jo označi kot ravnino izvajanja in ima dramske razsežnosti. 5 Kontekst je specifična socialna situacija, v kateri je pripoved posredovana (Stanonik, 1999). 39

52 Metelko. Objavljal je v Danici Ilirski, Novicah in Slovenskem glasniku, nekaj gradiva pa še vedno ostaja v rokopisu (Kropej, 28). Naslednji zapisovalec je bil Gregor Krek ( ), ki je pri obravnavi posameznih žanrov ljudskega slovstva največ pozornosti namenjal pravljicam. Krek povzema po J. Grimmu in pravi, da so pravljice kot koščki razbitega dragega kamna ohranjeni ostanki starega mita. Da so se pravljice ohranile toliko časa, pojasnjuje s tem, da vsaka pripoved ohranja spomin na neko božanstvo, za njihovo izkrivljanje pa so pretile kazni (Stanonik, 1999). Največ objavljenega ljudskega slovstva je bilo v obdobju slovenskega realizma. V tem obdobju je deloval naš prvi fonetično natančen zapisovalec Matija Valjavec ( ). Znanstvene metode zapisovanja ga je naučil Fran Miklošič. Valjavec je zbral bogato ljudsko izročilo o rojenicah in sojenicah, o volčjem pastirju, o zvezdah ter številne pravljice in pripovedke (Kropej, 28). V času realizma je zapisoval tudi Gašper Kržišnik ( ). Ohranjenih je več kot 2 njegovih enot različnih žanrov. Ostal je zvest vsebini in jeziku, saj je pravljice zapisoval v narečju, zato si je pridobil posebno mesto, predvsem z zbiranjem slovenskih ljudskih pripovedi (Stanonik, 1999). Na prehodu iz 19. v 2. stoletje so v ospredje stopili naslednji zapisovalci: Maks Pleteršnik ( ), Karel Šterkelj ( ), Matija Murko ( ) in Ivan Prijatelj ( ). V tem času se kaže, da zbiranje ljudskega izročila nima več takšne cene kot v preteklem. Zbiranje gradiva je zamenjala refleksija o njem in ljudsko slovstvo je postalo gradivo za ljudsko psihologijo. V prvi polovici 2. stoletja je bilo objav ljudskih pripovedi v publicistiki vedno manj, začele pa so izhajati zbirke pokrajinskih pripovedi, npr. iz Posočja, Prekmurja, Koroške ipd. (Stanonik, 1999). Prvo pregledno zbirko slovenskih bajk in pripovedk z naslovom Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva je objavil Jakob Kelemina ( ), v knjigi so objavljene tudi spremna beseda in strokovne opombe (Kropej, 28). Po vojni se je z ustanovitvijo Inštituta za slovensko narodno narodopisje, prej imenovanega Komisija za slovensko narodopisje, leta 1947, na pobudo Ivana Grafenauerja, začelo organizirano znanstveno raziskovanje ljudskega slovstva. Nastajal 4

53 je pomemben arhiv, ki so ga dopolnjevali Ivan Grafenauer, Niko Kuret, Vilko Novak, France Kotnik in Milko Matičetov. V sedemdesetih letih so se raziskovalci začeli počasi odmikati od zgodovinsko-geografskih pristopov. Tem tokom je sledil Matičetov (1919-), zanj je značilno, da ostaja v strogih realističnih okvirih in pozornost posveča performativnosti, okolju, pripovedovalcu samemu in njegovem pripovednim stilom (Kropej, 28). 4.2 SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO IN SLOVENSKA KNJIŽEVNOST Stanonikova (1999) navaja, da v obdobju reformacije, ki je v slovensko kulturo uvedla tiskano besedo, dobi ljudsko slovstvo nepremagljivo konkurenco. Tako sta nastala dva vzporedna sistema, in sicer literatura ter ljudsko slovstvo, ki delujeta drug na drugega, kakor voda in kopno. Tako ljudskega slovstva ne moremo jemati kot zibelko literature, ampak kot njeno vzporednico, iz katere črpa tematiko in motive. V času realizma so začeli razločevati med znanostjo in umetnostjo. Med tema dvema zvrstema se je dolgo časa obotavljal Matija Valjavec, ki je objavljal tako nepredelano ljudsko snov in jo obenem upesnjeval. V obdobju 19. stoletja nastane odpor do ljudskega slovstva s polemiko o praznoverju. Slovenska moderna odkrije v ljudskem slovstvu veliko simbolno vrednost in bogate estetske odtenke, ki se ponovno odtujijo v času ekspresionizma. V obdobju nove stvarnosti nastajajo pravljice za odrasle, kjer se rešujejo vprašanja o umetnosti, filozofska vprašanja o biti ter družbena in razredna vprašanja. Ob njih se porajajo žanrska vprašanja o razmerju med povestjo in pravljico in še posebej med pravljico in legendo. V želji po ohranjanju narodne samozavesti doživi ljudsko slovstvo med drugo svetovno vojno vnovični razcvet. V socialnem realizmu, po drugi svetovni vojni, je bilo vse ljudsko, kaj šele mitično, ožigosano kot starokopitno, tako da je bila zaradi tega prepovedana cela vrsta do tedaj živih šeg, zato seveda tudi literatura ni prenesla njunih sestavin. Tedanji avtorji so to snov ohranili v predalu, npr. Kosmač delo Kamen in njiva, prav tako so ostale v ozadju knjige o Kekcu Josipa Vandota kot literarizacija ljudskih pripovedi Petra Jaklja Smerinjeka iz Kranjske Gore. V tem času je s suverenimi parafrazami ljudskih motivov prebila led Svetlana Makarovič. V obdobju, ko so obstajale številne tabu teme, je ljudsko slovstvo s svojo 41

54 zmožnostjo za simboliziranje postala vabljivo torišče preizkušanja ne le avtorskih poetik, ampak tudi posredovanje avtorskih vprašanj (Stanonik, 1999). V današnjem času ljudsko slovstvo doživlja v slovenski literaturi pravo renesanso, postmoderna je s svojim navezovanjem na nekdanje vzorce strukturalno analogna v modelu ljudskega slovstva, ki ohranja svojo moč predvsem s številnimi različicami oz. variantami (Stanonik, 1999). 4.3 ZBIRANJE IN ZAPISOVANJE LJUDSKIH BESEDIL ZBIRANJE GRADIVA Med raziskovanjem o poteku zbiranja ljudskega slovstva sem ugotovila, da je to zahtevno in dolgotrajno delo. Zasledila sem dva načina zbiranja in dokumentiranja gradiva: pri dokumentaciji je prisoten profesionalni raziskovalec oz. zapisovalec - delo na terenu in pri dokumentiranju ni prisotnega raziskovalca oz. zapisovalca. V prvem primeru raziskovalec zbira in dokumentira prozno ljudsko slovstvo na terenu, to se metodološko razlikuje od običajnih intervjujev, saj je raziskovalec hkrati del občinstva, ta pa vpliva na potek pripovedovanja in na umetniško oblikovanje besedila. Ivančič Kutin (23) pravi, da ločijo tri različne raziskovalne položaje pri zbiranju proznega ljudskega slovstva na terenu, glede na izhodiščni situacijski kontekst. To so: dogovorjen sestanek s pripovedovalcem, z različnimi načini dokumentiranja (diktafon, videokamera): to je najpogostejši način, v katerem pripovedovalec dokumentira ljudske pripovedi, zaradi možnosti priprave je najbolj predvidljiv in obvladljiv. Za to vrsto sta značilni dve fazi: prva, pripravljalna faza, v kateri raziskovalec prvič obišče pripovedovalca, z njim naveže prve stike, mu razloži, kaj išče in čemu. In druga, aktivna faza, ko nastane folklorni dogodek in raziskovalcu uspe posneti zgodbe. Pri tem načinu smo še posebej pozorni na 42

55 uporabo tehničnih pripomočkov za dokumentiranje, saj ti vplivajo na pripovedovalca in druge udeležence. Namerna (načrtovana) navzočnost v okolju, kjer obstaja verjetnost folklornega dogodka: v nekaterih elementih je ta način soroden prejšnjemu, le da pripovedovalec ni vnaprej seznanjen z raziskovalno namero. Raziskovalec se zavestno in z namenom, da bo pridobil gradivo, vključi v dejavnost ali dogajanje v skupini ljudi (npr. v gostilni, v lovski koči ipd.). Naključna navzočnost raziskovalca pri folklornem dogodku: sem prištevamo naključno srečanje, kjer nihče od udeležencev ne pričakuje folklornega dogodka, zato ga raziskovalec ne more dokumentirati. In srečanje, ko pripovedovalec sam poišče zbiratelja. V tem primeru sta oba pripravljena na pripovedovanje. V drugem primeru vlogo zapisovalca oz. dokumentiranja ne prevzame profesionalen raziskovalec, ampak sam pripovedovalec ali druga oseba. Stanonikova (23) v spremni besedi v delu Slovenske povedke iz 2. stoletja opiše načine pridobivanja gradiva s pomočjo javnega poziva za omenjeno zbirko. Pravi, da se je največkrat posluževala medijskih povabil v časopisih, ki so pozivale množico, naj zapišejo in pošljejo zgodbe, pripovedke, pravljice itn. Vendar niso bile tako dobro sprejete, kot je pričakovala. Nekajkrat pa je za pomoč prosila osnovne šole, kjer so učenci, večinoma v okviru krožkov, zbirali ljudsko slovstvo POVEZOVANJE MED GOVORNO IN PISNO OBLIKO BESEDILA Zapisi ljudskih besedil so odvisni predvsem od zapisovalcev samih. Stanovnikova (23) navaja, da je za zapisovanje zaželena splošna literarna in jezikoslovna, še posebej pa narečjeslovna izobrazba. Vendar tudi strokovnjak tega ne izpelje idealno, kaj šele ljudje najrazličnejših profilov izobrazbe. V mestnem okolju so zgodbe zapisane praviloma v knjižnem jeziku, marsikdaj že približane njegovi pogovorni različici, medtem ko na podeželju poskušajo zapisovati v narečjih, vendar za to operacijo ni enotnih kriterijev, ker jih ob tolikšnem številu narečij in govorov, kot jih premore slovenščina, preprosto ni mogoče imeti in tudi ni mogoče pričakovati, da bi jih naključni zapisovalci obvladali. 43

56 Matičetov in Štefanova (21) pravita, da je objavljanje narečnih besedil vedno izziv in trd jezikovni oreh. Vselej je možnih več poti in zdi se kot da optimalne ni. Potrebno se je odločiti, katere narečne lastnosti ohraniti in katerih ne, da bo besedilo doseglo svoj namen. Njuna želja je, da pripovedi oz. zapise lahko bere tudi nestrokovnjak in da bi se hkrati ohranile tipične narečne lastnosti. Pripovedni viri izkazujejo veliko večjo narečno pestrost kot pesniška besedila. Tu se je treba, čeprav na škodo sočnosti besedil, odločiti za poknjiženje na glasoslovni ravni kolikor tega ne stori že sam zbiralec. Razlog za poknjiženje je preprost, in sicer razumljivost in dostopnost besedil širšemu krogu bralcev. Preskakovanje iz enega narečja v drugo bi bilo lahko za marsikoga prezahtevno (Smole, 1999). Smoletova (1999) nadaljuje, da pri zapisovanju ljudskih besedil ohranja večino značilnosti besedila, kot umetnosti govorjenega besedila: ponavljanja, zareke, spremenjen vrstni red. Poknjižuje le na glasoslovni ravnini, da približa besedilo sodobnemu bralcu. Pušča narečne besede in besedne zveze, nekatere oblikoslovne, besedotvorne in skladenjske posebnosti, vse razloži pod besedili, da dajejo vsaj slutiti, da je v svojem bistvu to res umetnost narečij. Stopnja poknjiženja je različna: odvisna od tega, kako blizu ali daleč knjižnemu jeziku je narečje oz. od tega, koliko je posamezna besedila poknjiževal že zbiratelj sam. Tudi Stanovnikova (23) pravi, da redakcijski posegi skušajo bralcu olajšati dostop do besedila. V opombah se pojasnjujejo nekatere besede ali besedne zveze. Vedno pa je dobro upoštevati nasvet, da se ta besedila berejo na glas, saj tako globlje začutimo stavčno melodijo in zvočno barvo posameznega narečja. Po mnenju Stanovnikove je najbolj korenit poseg, ko je celotno besedilo prestavljeno v knjižni jezik. To se zgodi takrat, kadar so od knjižne slovenščine jezikovno že močno oddaljene. Stanonikova omeni tudi literarjenje, vmesni prostor med ljudskim slovstvom in literaturo. To pomeni, da pri zapisih ni mogoče spregledati avtorskega oblikovanja. Prepozna se v lepotnih besednih zvezah, liričnih opisih narave in gostobesednosti zaradi osebnih opredelitev do pripovedovane snovi. Stanonikova (199) pravi, da vsako zapisovanje ljudskega gradiva deluje na to gradivo in ga na poseben način spreminja že s tem, ko ga prenaša iz izvirnega prvotnega 44

57 konteksta. Pri zapisovanju in redakciji ljudskih pripovedi se zavzema za tri bistvena načela. 1. Na omenjeno fazo in postopek dela je treba gledati kot na prekodiranje; prenašanje iz govorjenega v pisan medij, ki je po svoji naravi najbližje prevajanju, čeprav ni identično z njim: navzočnost zapisovalca ob samem folklornem dogodku in njegovo (ne)zavestno soustvarjanje že s tem, da ga spodbuja; skladno in uravnoteženo upoštevanje»pragmatičnih«in»referenčnih informacij«; način zapisovanja, ki ostaja znotraj enega jezika, čeprav gre za dva različna sistema. 2. Na zapisovalca je treba gledati bolj dinamično in ga tudi teoretično upoštevati v ljudsko-slovstvenem dogajanju (pri kontekstu, teksturi in prenašanju teksta). 3. Glede na zgodovinske okoliščine, osebne značilnosti zapisovalcev, je treba sprejeti dejstvo različnih načinov zapisovanja. Zmotno je prepričanje, da zmorejo zapisovati le strokovnjaki. Dovolj je primerov, ko so ti podlegli»spreminjanju«in»popravljanju«besedil (Stanonik, 199). 4.4 ZAPISOVALCI LJUDSKEGA IZROČILA NA SLOVENSKEM MATIJA VALJAVEC Matija Valjavec ( ), pesnik, folklorist in jezikoslovec, je bil rojen na Srednji Beli pri Preddvoru. Osnovno šole je začel obiskovati leta 1838 v Kranju in nato gimnazijo v Ljubljani. Od jeseni 1851 je študiral na Dunaju slavistiko in klasično jezikoslovje. Ker mu je grozilo, da v Sloveniji ne bo dobil službe, je s prijateljem sprejel povabilo gimnazije iz Varaždina, kjer je bil imenovan za pravega učitelja. Nato je bil premeščen 45

58 na gimnazijo v Zagreb, kjer je učil do upokojitve. Leta 1864 se je oženil s Hrvatico Berto Ott in z njo imel osem sinov in eno hčer. Recitiranje in pripovedovanje babice ga je spodbudilo Slika 5: Matija Valjavec. k pisanju pesmi in zbiranju ljudskega slovstva, predvsem svetniških legend. Valjavec je najprej začel z objavo slovenskih pripovedk, ki jih je sicer delno predelal, vendar je jedro ostalo pristno ljudsko. Po prihodu v Varaždin je docela opustil zanimanje za gorenjsko izročilo in sam ter s pomočjo učencev iz Prlekije in Prekmurja zbiral vzhodno štajerske in prekmurske pripovedke in pravljice, ki jih je objavljal skupaj s kajkavskimi. Največja njegova zasluga so zapisi kajkavskega ljudskega izročila. Valjavec je prvi videl v ljudskih pripovedi izraz ljudske ustvarjalnosti in ni iskal»izvirnih, domačih«motivov, marveč se je zavedal, da prav samosvoje oblikovanje splošno razširjenih motivov odkriva vrednost povedk ( 212). Vir: dne: KRISTINA BRENK Slika 6: Kristina Brenk. Kristina Brenk ( ), znana kot prevajalka, mladinska pisateljica, pesnica, dramatičarka in urednica, je svoje otroštvo preživela v Horjulu, kjer je končala štiri razrede osnovne šole. Šolanje je nadaljevala v Mariboru in končala meščansko šolo in učiteljišče. Študirala je psihologijo in pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času študija je hodila v dramsko šolo Mihaele Šaričeve. Zavzemala se je za ustanovitev mladinskega gledališča, zato se je leta 1938 odločila za študij teorije gledališča za mlade v Pragi. Vir: _Brenk Doktorirala je leta 1939 iz pedagogike. Do vojne je bila zaradi levičarstva brez redne zaposlitve in se je preživljala z 46

59 inštrukcijami in priložnostnim pisanjem. Med drugo svetovno vojno je sodelovala pri narodnoosvobodilnem boju. Bila je kurirka in je spremljala pisatelja Prežihovega Voranca, ki je bil med vojno urednik radia Kričač. Leta 1943 so jo zaprli, kjer je ostala do konca italijanske okupacije. Po vojni se je uveljavila kot pisateljica, prevajalka in urednica, ki se je posvetila mladinski književnosti. Objavljala je prozo v Cicibanu in Pionirju. Bila je soustanoviteljica in prva urednica Mladinske knjige, med leti , ko se je upokojila. Zasnovala je knjižne zbirke za otroke: Cicibanova knjižica, Čebelica, Lutkovni oder, Mladi oder, Najdihojca, Velike slikanice, Zlata ptica, Zvezdica. Svoje prvo avtorsko delo z naslovom Golobje, sidro in vodnjak je objavila leta 196. Prevajala in urejala je slovenske in tuje pravljice ter pesmi, med drugim: Babica pripoveduje (slovenske ljudske pravljice), Mamka Bršljanka (svetovne ljudske pravljice), Lonček, kuhaj! (ljudske pravljice slovanskih narodov) ( 212) MILKO MATIČETOV Milko Matičetov (1919-) se je rodil v Koprivi na Krasu. Maturiral je na klasični gimnaziji v Gorici leta 1938, študiral klasično in moderno filologijo na univerzi v Padovi. Leta 1955 je doktoriral pri SAZU s folklorno študijo Sežgani in prerojeni človek. Leta 1945 se je zaposlil kot kustos pripravnik v Etnografskem muzeju v Slika 7: Milko Matičetov. Ljubljani. V Inštitutu za slovensko narodopisje je delal od 1952 do upokojitve Osnoval je arhiv ljudskih pripovedi. Posveča se predvsem zbiranju in komparativnemu raziskovanju slovenskega ljudskega slovstva in verovanja, zlasti pripovedništva. Najintenzivneje je raziskoval v obrobnih slovenskih pokrajinah (Posočje, Ter, Rezija, slovenska Istra in Kras, Zgornja Savska dolina in Koroška, Prekmurje in Porabje). Njegove najbolj znane objave so: Sežgani in prerojeni človek, Rožice iz Rezije, Zverinice iz Rezije ipd. ( 212). Vir fotografije: dne

60 4.4.4 ANJA ŠTEFAN Anja Štefan (1969-) se je rodila v Šempetru pri Novi Slika 8: Anja Štefan. Gorici. Že v drugem razredu osnovne šole je v koledar, ki se je ohranil do danes, napisala svoje prve pesmi. Študirala je slovenščino in angleščino, vendar ji je bila slovenščina bližja. Pravi, da je ves čas uživala v igranju z besedami, v svobodi izražanja, ki ji ga ponuja materni jezik, v bistrih zgodbah in pesmih, ki so se jo dotaknile. Na koncu študija se je ponovno vrnila k ljudskim pripovedim. Z njimi se je začela ukvarjati z odrasle strani in iz njih diplomirala, kar jo je očitno zelo pritegnilo, saj je kasneje na to temo tudi magistrirala. Danes pisateljica, Vir: Delo.si, dne , foto: Aleš Černivec pesnica in pravljičarka piše pesmi in pravljice za otroke ter pripoveduje in raziskuje ljudske pripovedi. Njena besedila odlikuje razpoznavno besedno valovanje, ki se preliva v preprosto in lepo stopnjevano dogajanje (Kristan, 21). Njena dela sodijo v tri skupine: avtorska dela 6, priredbe in zbirke ljudskega slovstva 7 ter znanstvene objave. 8 (Kristan, 21). 6 (1998). Čmrlj in piščalka. Ljubljana: Mladinska knjiga; (1999). Melje, melje mlinček, sedem pravljic za lahko noč. Ljubljana: Mladinska knjiga; (2). Lešniki, lešniki. Ljubljana: Mladinska knjiga; (25). Bobek in barčica. Ljubljana: Mladinska knjiga; (25). Iščemo hišico. Ljubljana: Mladinska knjiga; (25). Kotiček na koncu sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga; (26). Sto ugank. Ljubljana: Mladinska knjiga; (27). Štiri črne mravljice. Ljubljana: Mladinska knjiga; (28). Lonček na pike. Ljubljana: Mladinska knjiga. 7 (1995). Čez griček v gozdiček (zbirateljica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (1999). O Pustu in zakletem gradu: slovenska ljudska pravljica (urednica in avtorica dodatnega besedila). Ljubljana: Mladinska knjiga; (1999). Zlato kralja Matjaža: slovenska ljudska pravljica (pisateljica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2). O pastirčku in debeli uši: slovenska ljudska pravljica (avtorica dodatnega besedila in urednica). Ljubljana: Slovenska knjiga; (2). Zvezdice: berilo za 2. razred devetletne osnovne šole (zbirateljica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2). Zvezdice zlate 1: berilo za prvi razred (osemletne) osnovne šole (zbirateljica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (21). Lonček, kuhaj: najlepše slovanske ljudske pripovedi (avtorica dodatnega besedila). Ljubljana: Mladinska knjiga; (22). Čudežni mlinček: ljudske pripovedi s celega sveta (urednica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (24). Zajec in lisica: slovenske basni (urednica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (24). Zlato srečo nosimo, vsem ljudem jo trosimo: 24 pesmi, pravljic in ugank za božično-novoletni čas (urednica in avtorica dodatnega besedila). Ljubljana: Mladinska knjiga; (27). Maček in vrag (prevajalka). Ljubljana: Mladinska knjiga; (28). Trije prašički: angleška ljudska pravljica (prevajalka). Ljubljana: Mladinska knjiga; (29). Čudežni vrt: zgodbe in pesmi s podobami Jelke Reichman (avtorica dodatnega besedila). Ljubljana: Mladinska knjiga. (21). Antonton (prevajalka). Ljubljana: Mladinska knjiga; (211). Hudičeva volna: slovenska ljudska pravljica (pisateljica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (211). Za devetimi gorami: slovenske ljudske pravljice (avtorica dodatnega besedila in urednica). Ljubljana: Mladinska knjiga. 48

61 Poleg tega, da je mladinska pisateljica in pesnica, je tudi profesionalna pripovedovalka. Je glavna snovalka pripovedovalskega festivala Pravljice danes in urednica zbirk ljudskih pravljic. Je redna sodelavka pri otroških mesečnikih Ciciban in Cicido, objavljala pa je tudi v revijah Galeb in Prilogi za starše (Kristan, 21). Da je Anja Štefan res odlična umetnica, dokazujejo nagrade, ki jih je prijela za svoje delo. Skupaj z ilustratorko Marjanco Jemec Božič sta prejeli dve Levstikovi nagradi za izvirno leposlovno delo,ki jo podeljuje založba Mladinska knjiga prvič leta 21 za zbirko Melje, melje mlinček in drugič leta 27 za slikanico Kotiček na koncu sveta. Leta 27 je prejela nagrado Izvirna slovenska slikanica za delo Sto ugank. Za isto nagrado je bila leta 26 nominirana za delo Bobek in barčica in prav tako leta 28 za delo Štiri črne mravljice (Kristan, 21). 8 (21). Anton Dremelj - Resnik: Zbirka Slovenski pravljičarji (avtorica spremne študije in zasnovalka knjige). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. (1999) Folklorno pripovedovanje kot prepletanje izročila in osebne ustvarjalnosti: magistrska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta Dela Anje Štefan so do leta 29 povzeta po Revija za elementarno izobraževanje (21), po letu 29 pa so izpisane s spletne strani Cobiss (Cobiss, 212). 49

62 5 METODOLOGIJA RAZISKOVALNEGA DELA 5.1 OPREDELITEV PROBLEMA V diplomskem delu sem se osredotočila na ljudsko slovstvo, ki je na predlaganem seznamu književnih besedil v učnem načrtu za slovenščino. Raziskati želim, v katerem vzgojno-izobraževalnem obdobju je več poudarka na ljudskih besedilih, katera ljudska besedila prevladujejo, glede na vrsto in izvor besedila. Obenem želim narediti primerjavo števila enot ljudskega slovstva v potrjenih berilih za OŠ glede na vrsto in izvor besedila ter razred. Ugotovili bomo, ali se ljudska besedila v berilih ujemajo z ljudskimi besedili, ki so na predlaganem seznamu književnih besedil v učnem načrtu. 5.2 CILJI DIPLOMSKEGA DELA Ugotoviti, koliko enot ljudskega slovstva je uvrščenega na predlagan seznam književnih besedil v prvem, drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, glede na vrsto in izvor besedila. Narediti primerjavo števila enot ljudskega slovstva v potrjenih beril za OŠ glede na vrsto in izvor besedila ter razred. Ugotoviti, ali se ljudska besedila v berilih ujemajo z ljudskimi besedil, ki so na predlaganem seznamu književnih besedil v učnem načrtu. 5.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE V nadaljevanju prikazujem opredelitev problema v obliki raziskovalnih vprašanj in hipotez. 5

63 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA R1: Koliko enot ljudskega slovstva je na predlaganem seznamu književnih besedil v prvem, drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju glede na vsa predlagana besedila (avtorska in ljudska)? R2: Katero ljudsko slovstvo glede na besedilne vrste (proza, poezija, dramatika in kratke enote) in kraj izvora (slovensko, svetovno) prevladujejo na predlaganem seznamu književnih besedil v prvem, drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju? R3: Katere enote ljudskega slovstva prevladujejo v berilih za OŠ, glede na vrsto in izvor besedila? R4: Katere enote ljudskega slovstva prevladujejo v berilih za OŠ, glede na vrsto besedila in razred? R5: Katere enote ljudskega slovstva prevladujejo v berilih za OŠ, glede na izvor besedila in razred? R6: Ali različna berila za isti razred vključujejo enako število enot ljudskega slovstva (glede na vrsto in izvor)? R7: Ali se ljudska besedila v berilih ujemajo z ljudskimi besedili, ki so na predlaganem seznamu književnih besedil v učnem načrtu? HIPOTEZE H1: Predpostavljam, da je na predlaganem seznamu književnih besedil v prvem, drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju več avtorskih besedil, in sicer 7% avtorskih in 3% ljudskih. H2: Predpostavljam, da na predlaganem seznamu književnih besedil v prvem, drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju prevladujejo slovenska prozna besedila. H3: Predpostavljam, da v berilih za OŠ prevladujejo slovenska prozna besedila. H4: Predpostavljam, dav vseh berilih, ki so namenjena za isti razred, prevladujejo ljudska prozna besedila. 51

64 H5: Predpostavljam, dav vseh berilih, ki so namenjena za isti razred, prevladujejo slovenska ljudska besedila. H6: Predpostavljam, da različna berila za isti razred ne vključujejo enakega števila enot ljudskega slovstva. H7: Predpostavljam, da se ljudska besedila v berilih ujemajo z ljudskimi besedili, ki so na predlaganem seznamu književnih besedil v učnem načrtu. 5.4 RAZISKOVALNA METODA Pri raziskavi bom uporabila kvantitativni raziskovalni pristop. Opis analiziranega gradiva: uporabila bom predlagane sezname književnih besedil v prvem, drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju iz učnega načrta za slovenščino ter vsa potrjena berila za osnovne šole. Obdelava podatkov: vsebinska analiza pisnih gradiv (učni načrt za slovenščino in berila za osnovno šolo). 5.5 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV Za predstavitev podatkov sem uporabila tabele in grafe, v katerih so prikazana preučevana besedila, tako numerično kot atributivno. V nekaterih primerih sem dobljene rezultate predstavila v odstotkih. 52

65 6 LJUDSKO SLOVSTVO V IZOBRAŽEVANJU Vzgojno-izobraževalni proces je zavestna, načrtna, sistematična dejavnost učiteljev in učencev, usmerjena k doseganju ciljev, zato ga je treba načrtovati. Kar pomeni, da opravimo didaktično-metodično členitev tega procesa in zagotovimo vse, kar je potrebno, da bo potekal sistematično in organizirano (Ivanuš Grmek, 1999). 6.1 ZASTOPANOST LJUDSKEGA SLOVSTVA V KURIKULUMU ZA VRTCE Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki temelji na predlogih in rešitvah, ki so uokvirile koncept in sistem predšolske vzgoje v vrtcih. Ob rabi strokovne literature omogoča strokovno načrtovanje in kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu. Namenjen je vsem, ki delajo z otroki: vzgojiteljem, pomočnikom vzgojitelja, ravnateljem, svetovalnim delavcem. Dokument je bil sprejet na 26. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje leta 1999 (Kurikulum za vrtce, 1999). Kurikulum je razdeljen na šest področij, in sicer: gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matematika. Za našo raziskavo je zanimivo jezikovno področje, ki vključuje književno vzgojo v vrtcu. V priročnik h kurikulu Otrok v vrtcu je Saksida (21) med drugimi zapisal naslednji cilj, ki se neposredno navezuje na ljudsko izročilo: otrok pozitivno vrednoti slovensko izročilo in kulturo. Saksida (21) opozori na nujnost izbora po vsebini in zahtevnosti raznolikih ljudskih besedil. Vendar pravi, naj si kriterije izbora na podlagi lastnih izkušenj ter skupine otrok, ki jo ima, oblikuje vsaka vzgojiteljica sama. V priročniku sta navedeni naslednji ontološki zbirki ljudskega besedila, ki sta ustrezni za branje v vrtcu: Babica pripoveduje (1979) - zbirka slovenskih ljudskih pripovedi (ur. K. Brenk) in Mamka Bršljanka (1979) - zbirka tujih ljudskih pripovedi (ur. K. Brenk). 53

66 6.2 ZASTOPANOST LJUDSKEGA SLOVSTVA V UČNEM NAČRTU ZA OSNOVNO ŠOLO Nacionalni učni načrt je šolskoupravni dokument, ki skupaj s predmetnikom določa vzgojno-izobraževalni profil šole, splošne učne cilje, predpisuje učne predmete, njihove cilje, obseg in globino vsebine ter predvidi sistematično razvrstitev učnih vsebin (Ivanuš Grmek, 1999) Temeljni elementi učnega načrta, ki predstavljajo didaktično strukturo, so (Novak, 212): cilji (splošni in operativni), vsebine, didaktična priporočila (metode in oblike dela). Učni cilji in vsebine: določi cilje in vsebine določenega predmeta na določeni stopnji, njihovo razporeditev in globino. Odnos med učnimi cilji in vsebinami je soodvisen, vendar so bistvenega pomena jasno izraženi cilji. Cilji: soodločajo o izboru vsebin, predvsem pa je taksonomija ciljev pomembna pri razvrščanju vprašanj in nalog v učbenikih in drugih učnih načrtih. Njihova strukturiranost kaže, katero znanje naj učitelj oz. pisec učbenika razvija pri učencih (Novak, 211). V učnem načrtu za slovenščino 211 so navedeni splošni in operativni cilji za področje jezika in književnosti. Učna vsebina: je pomemben element znotraj učnega načrta, še bolj pa znotraj učbenika. Pove nam, kaj poučevati, da bi dosegli zastavljene cilje in da bi učenci pridobili določeno znanje. Pomembni kriteriji za izbor učne snovi so: učni cilji, ki jih učne vsebine udejanjajo; znanstvena in strokovna veljavnost; psihološka in didaktična primernost uporabniku (Novak, 211). 54

67 Didaktična priporočila: nam priporočajo metode za udejanjenja ciljev in pridobivanje znanja. Pri tem imamo v mislih vlogo učenca in učitelja ter interakcijo med njima ter didaktična načela, metode in oblike dela (Novak, 211). Analizirani učni načrt za slovenščino je bil potrjen s strani Strokovnega sveta RS za vzgojo in izobraževanje 14. aprila 211, v veljavo pa je stopil s šolskim letom 211/212 (MRSS, 212) LJUDSKO SLOVSTVO V UČNEM NAČRTU ZA SLOVENŠČINO V učni načrt za slovenščino je vključen predlagan seznam književnih besedil 9, v katerem so besedila razvrščena po besedilnih vrstah: poezija, proza in dramatika, ter razredih, tako so predstavljeni tudi v nadaljevanju. 9 Za besedni sklop predlagan seznam književnih besedil v učnem načrtu za slovenščino bom v nadaljevanju uporabila skrajšano poimenovanje, in sicer predlagan seznam. 55

68 POEZIJA PROZA SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO 1. VZG.-IZOBR. OBDOBJE 1 2. VZG.-IZOBR. OBDOBJE 3. VZG.-IZOBR. OBDOBJE Pojte, pojte drobne ptice (zbirka) Stara pesem, Jurček orje, Katarina Barbara Janček-ježek, Mojca Pokrajculja, O povodnem možu, Hvaležni medved Babica pripoveduje Mamka Bršljanka (zbirka) Zajec in pes Zakaj teče pes za zajcem? Miška je šla k čevljarju Kaj sem prislužil Dvanajst ujcev, Tri botre lisičice Slovenske narodne pravljice (zbirka) Pleši, pleši črni kos Mamka Bršljanka (zbirka) Desetnica Tisoč in ena noč (zbirka) Gor čez izaro Volkodlak, Ajda in Slovenci, Kralj Matjaž, Peter Klepec Galjot, Oblaki so rdeči Vedomec - Stvarjenje - Kalevala - Pesem sveta 11 nosačev žita ŠT. ENOT Tabela 1: Ljudsko slovstvo v učnem načrtu za slovenščino po vzgojo-izobraževalnih obdobjih. VirTabele 1: Učni načrt. Program osnovnošolskega izobraževanja. Slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, V prvo izobraževalno obdobje sodita tudi zbirki Malčkipalčki in Primi pesmico za rep. Obe antologiji sta po večini avtorski, z minimalno vključenostjo ljudskih oz. narodnih besedil, zato jih nisem uvrstila k ljudskem slovstvu. 11 Op.p. Avtorji učnega načrta ob besedilu Stvarjenje sveta niso navedli, da izhaja iz Biblije. Ravno tako so brez literarno-teoretične osnove tudi: Kalevala, Pesem nosačev žita in antologija Pojte, pojte drobne ptice. 56

69 Št enot ljudskega slovstva Zupan, B. (212). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju. V tabeli 2 je predstavljeno število enot ljudskega slovstva in avtorskih besedil s seznama književnih besedil v učnem načrtu za slovenščino. 1. vzg-izob. obdobje 2. vzg-izob. obdobje 3. vzg-izob. obdobje Skupaj Razred Št. enot LS Št. enot LS+AD % 23,8% 6,5% 4,9% 2,% 3,6% 3,6% 11,3% 7,1% 1,6% 6,6% Tabela 2: Število enot ljudskega slovstva in avtorskih besedil v učnem načrtu za slovenščino. Pri knjižnih zbirkah Pojte, pojte drobne ptice, Babica pripoveduje, Mamka Bršljanka, Tisoč in ena noč in Slovenske narodne pravljice v učnem načrtu ni natančno opredeljeno, koliko enot naj bi obravnavali, zato sem zaradi lažje predstavitve podatkov za eno zbirko določila eno enoto Št. enot LS 2 Št. enot LS+AB Razredi Linearna (Št. enot LS) Linearna (Št. enot LS+AB) Graf 1: Število enot ljudskega slovstva in avtorskih besedil v učnem načrtu za slovenščino. Graf 1 nam prikazuje razmerje med ljudskim slovstvom in avtorskimi besedili, ki so na predlaganem seznamu. Iz tabele 2 je razvidno, da je ljudsko besedilo minimalno 12 Kratica LS pomeni ljudsko slovstvo. 13 Kratica AB pomeni avtorsko besedilo. 57

70 slo svet slo svet slo svet slo svet slo svet slo svet slo svet slo svet slo svet Slo. poezija Slo. proza Svet. poezija Svet. proza Št. enot ljudskega slovstva Zupan, B. (212). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju. zastopano, v učnem načrtu je vključenih le 6,6% ljudskega slovstva. Kaže se tudi neenakomerna porazdeljenost predlaganih enot ljudskega slovstva po razredih in linearna črta upadanja števila enot. Razvidno je, da je največ predlaganih besedil v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, natančneje v prvem razredu, in sicer kar deset. Po številu enot sledi sedmi razred, s šestimi enotami ljudskih besedil, nato osmi razred s štirimi enotami, v drugem in tretjem razredu so po tri enote, v petem in šestem razredu dve ljudski besedili in v četrtem ter devetem razredu eno ljudsko besedilo. V grafu 2 so razčlenjena besedila ljudskega slovstva glede na izvor (slovensko ali svetovno) in vrsto besedila (poezija ali proza), ki so na predlaganem seznamu poezija proza vzg-izob. obdobje 2. vzg-izob. obdobje 3. vzg-izob. obdobje Skupaj Razredi in vzgojno-izobraževalna obdobja Graf 2: Število enot ljudskega slovstva v učnem načrtu glede na izvor in vrsto besedila. Vidimo lahko, da prevladujejo slovenska ljudska besedila, in sicer prozno ljudsko slovstvo, ki vključuje kar petnajst enot, in slovenska ljudska poezija, ki vključuje enajst enot. Svetovno ljudsko slovstvo je slabo zastopano v učnem načrtu za slovenščino, in sicer dve svetovni ljudski pesmi in štiri prozna dela. Po številu enot izstopata prvi in sedmi razred, v drugih razredih se število ljudskih besedil giblje od ene do štirih enot. 58

71 6.3 UČBENIKI ZA KNJIŽEVNOST OZ. BERILA RAZLAGA POJMOV Uresničevanje učnih ciljev in določil v učnem načrtu v veliki meri temelji na uporabnosti didaktičnih pripomočkov, v našem primeru učbenikov za književnost. Za učne knjige za pouk književnosti se danes uporabljata dva izraza: berilo in učbenik. Temeljno definicijo učbenika in berila nam ponuja Slovar slovenskega knjižnega jezika: učbenik: knjiga s predpisano snovjo za učenje: izdati, napisati učbenik; matematični učbenik; osnovnošolski, univerzitetni učbenik; berílo: učbenik s krajšimi sestavki za jezikovni pouk. Slovarske definicije kažejo, da je beseda učbenik pomensko širši pojem od besede berilo, saj pomeni katero koli učno knjigo in je zato izraz berilo v podpomenskem odnosu, torej samo vrsta učbenika Učbenik Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje učbenik kot knjigo, s predpisano snovjo za učenje, kar je najsplošnejša definicija. V didaktiki pa je definiran kot osnovnošolska knjiga, ki sledi učnemu načrtu in v kateri so strokovno znanstvene vsebine usklajene s cilji, stopnjo razvoja in načinom motivacije učencev ter šolskim programom. Učbenik naj bi bil povezava med učnim načrtom in neposrednim poukom. Učbenik za književnost vsebuje z učnim načrtom usklajeno učno snov za pouk književnosti, je vir književnega znanja in dejavnega učenja, sredstvo za pridobivanje knjižne kulture in duhovnega razvoja, motivacijsko sredstvo za razvoj književnih sposobnosti ter ustvarjanje čustveno angažiranega odnosa do izobraževanja kot stalne in trajne človekove dejavnosti (Novak, povzeto po Božič in Žbogar, 211). 59

72 Berilo Pravilnik o učbenikih opredeljuje berilo kot zbirko besedil, izbranih v skladu s cilji učnega načrta in opremljenih z ustreznim didaktičnimi napotki (Novak, povzeto po Krakar Vogel, 211). Berilo je zbirka besedil slovenske in svetovne književnosti in zajema odlomke iz daljših proznih besedil. Berilo je učbenik, pri sestavi pa ga opredeljujejo naslednji elementi: v berilu so celovita daljša in krajša besedila; odlomki iz daljših besedil so izbrani po dveh merilih: biti morajo kolikor toliko zaključeni, ob tem pa naj otroka spodbujajo za nadaljevanje branja in s tem na branje celovitega besedila; berilo je bogato likovno opremljeno; znano : neznano ponuditi nekaj znanih in neznanih avtorjev; klasično : sodobno bistvena je sporočilna raznolikost ponuditi množico predstavno in razpoloženjsko enakih besedil; zvrsti upoštevanje so vse literarne zvrsti pripovedništvo, pesništvo in dramatika (Novak, povzeto po Saksida, Mihajlovska idr. v Mateja Jankovič Čurič, 211). V nadaljevanju bom namesto termina učbenik za književnost uporabljala termin berilo, ker le-ta natančneje opredeljuje vsebino strokovnega področja. 6.4 SEZNAM POTRJENIH BERIL ZA OSNOVNO ŠOLO Na učbeniškem trgu je mogoče izbirati med berili različnih založb. Pomembno pa je, da so izbrana gradiva potrjena s strani Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Potrjujejo jih na podlagi 25. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Pravilnika o potrjevanju učbenikov. Postopek potrjevanja učnih gradiv izvaja Komisija za učbenike (Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 6

73 212). Tabela 3 prikazuje seznam potrjenih beril za osnovno šolo 14 z avtorji, založbo in letnico izdaje. NASLOV AVTORJI ZALOŽBA LETNICA 1. Jaz pa berem 1 Metka Kordigel, Igor Saksida 1. razred 9-letke Rokus Klett 21, 23, 24, 28, Ko pravljice oživijo Marija Grginič Izolit Moje prvo berilo Barbara Hanuš, Jelena Sitar DZS 25, Kdo bo šel z nami v gozdiček 1 Vida Medved Udovič, Tilka Jamnik, Jožica Gruden Ciber 5. Lili in Bine Metka Kordigel, Igor Saksida Mladinska knjiga 29, 212 Rokus Klett Pozdravljene, besede 2. razred 9-letke in 1. razred 8-letke Barbara Hanuš DZS 2, 21, 24, Jaz pa berem2 Metka Kordigel Rokus Klett 2, 23, 28, Zvezdice Tilka Jamnik, Slavica Remškar, Anja Štefan 4. Na mavrico po pravljico 5. Kdo bo šel z nami v gozdiček 2 Marija Grginič, Vida Medved Udovič, Igor Saksida Jožica Gruden Ciber, Tilka Jamnik, Vida Medved Mladinska knjiga 2, 24, 25, 26, 29 Izolit 2, 25, 27, 28 Mladinska knjiga Moje branje - svet in sanje 3. razred 9-letke in 2. razred 8-letke Marija Grginič, Vida Medved Udovič, Igor Saksida Izolit 2, 21, 25-29, V nadaljevanju raziskave se bom opirala samo na potrjena berila za osnovno šolo in ji poimenovala z enotnim terminom berila. 61

74 2. Kako raste svet Barbara Hanuš DZS 2, 24, 25, Jaz pa berem 3 Metka Kordigel Rokus Klett 21, 24, 25, 28, S slikanico se igram in učim 5. Kdo bo šel z nami v gozdiček 3 Vida Medved Udovič, Tilka Jamnik, Jožica Gruden Vida Medved Udovič, Tilka Jamnik, Jožica Gruden Ciber Mladinska knjiga 22, Mladinska knjiga razred 9-letke in 3. razred 8-letke 1. Pozdravljen, svet Barbara Hanuš DZS , 23, Berilo za razvedrilo Metka Kordigel, Vida Medved Udovič, Igor Saksida Izolit 22, Svet iz besed Jakob J. Kenda, Milena Rokus Klett 27, 21 Mileva Blažid, Jože Lango, Jožica Frigelj, Irena Hodnik 4. Novi svet iz besed Milena Mileva Blažid Rokus Klett Razširi roke Berta Golob Mladinska knjiga razred 9-letke in 6. razred 8-letke 1. Besede za vsevede Barbara Hanuš DZS , 23, 24, 27, 28, Koraki nad oblaki Metka Kordigel, Vida Medved Udovič, Igor Saksida Izolit 23, Na krilih besed Berta Golob, Metka Kordigel, Igor Saksida Mladinska knjiga 26-28, 21, Svet iz besed 5 Milena Mileva Blažid Rokus Klett 27, 28, Kdo se skriva v ogledalu 6. razred 9-letke in 5. razred 8-letke Berta Golob, Vida Medved Udovič, Miha Mohor, Igor Saksida Mladinska knjiga

75 2. Branje za sanje Majda Cirman, Gregor Kocijan, Stanko Šimenc 3. Svet iz besed 6 Milena Mileva Blažid, Neža Cigut, Jakob J. Kenda, Drago Meglič, Mateja Šeliškar, Peter Svetina 4. Sledi do davnih dni Metka Kordigel, Vida Medved Udovič, Igor Saksida DZS 21, 24-26, 28, 29 Rokus Izolit 24, Sreča se mi v pesmi smeje 7. razred 9-letke in 6. razred 8-letke Miha Mohor, Vida Medved Udovič, Igor Saksida, Berta Golob 2. Ta knjiga je zate Majda Cirman, Lidija Golc, Gregor Kocijan, Majda Potrata, Stanko Šimenc Mladinska knjiga , DZS 21-24, Svet iz besed 7 Milena Mileva Blažid, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Marica Žveglič 5. Novi svet iz besed 7 Milena Mileva Blažid, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Alenka Žbogar, Marica Žveglič Rokus Klett 23-28, 21, 211 Rokus Klett Dober dan, življenje 2. Spletaj niti domišljije 8. razred 9-letke in 7. razred 8-letke Mojca Honzak, Vida Medved Udovič, Miha Mohor, Nataša Pirih Majda Cirman, Lidija Golc, Gregor Kocijan, Majda Potrata, Stanko Šimenc Mladinska knjiga , 29, 21 DZS 2, 24, 27, Svet iz besed 8 Milena Mileva Blažid, Marica Žveglič, Jakob J. Kenda, Peter Svetina Rokus 23-27, razred 9-letke in 8. razred 8-letke 63

76 1. Skrivno življenje besed Mojca Honzak, Vida Medved Udovič, Miha Mohor, Nataša Pirih 2. Z roko v roki Majda Cirman, Lidija Golc, Gregor Kocijan, Majda Potrata, Stanko Šimenc Mladinska knjiga 21, 22, 23, 25, 26, 28, 29, 21 DZS 22, Svet iz besed 9 Milena Mileva Blažid, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Marica Žveglič Rokus 24, 25, 27, 28, 29 Tabela 3: Seznam potrjenih beril za osnovno šolo. 6.5 PREGLED LJUDSKEGA SLOVSTVA V POTRJENIH BERILIHZA OSNOVNO ŠOLO Za jasnejšo predstavo sem podatke o številu enot ljudskega slovstva 15 v potrjenih berilih za osnovno šolo predstavila v dveh delih. V prvem delu so podatki prikazani s pomočjo tabele 4. Berila si sledijo glede na razred, kateremu je namenjeno. Tabela vključuje naslov berila, avtorje, založbo, pri kateri je berilo izšlo in besedila ljudskega slovstva, ki so razčlenjena na: vrsto besedila: poezija, proza, dramatika in kratke enote 16 ter izvor besedila: slovenska in svetovna. V drugem delu sem število enot ljudskega slovstva v berilih prikazala s pomočjo tabel in grafov glede na različne spremenljivke: izvor, vrsto besedila in založbo, pri kateri so berila izšla. 15 V nadaljevanju raziskave bom osredotočena samo na ljudska besedila, zato bom pridevnik ljudski (-e, -a) ponekod izpuščala. 16 H kratkim enotam prištevamo pregovore, uganke in otroške folklorne obrazce: vabljivke, izštevanke, zbadljivke, nagajivke ipd. 64

77 1. RAZRED JAZ PA BEREM 1 Berilo za 1. razred osnovne šole Avtorja: Metka Kordigel, Igor Saksida Ljubljana: Rokus Klett, 28 POEZIJA SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenske ljudske: Igrajmo se Ringa ringa raja Jurček orje Katarina Barbara PROZA Slovenske ljudske: Nemška ljudska: DRAMATIKA KRATKE ENOTE KO PRAVLJICE OŽIVIJO Berilo za 1. razred osnovne šole Avtorica: Marija Grginič Trzin: Izolit, 23 POEZIJA Mojca Pokrajculja koroška (odlomek) Janček ježek - prekmurska (odlomek) Bogata in uboga sestra rezijanska (odlomek) O povodnem možu prekmurska (odlomek) Mamka Bršljanka (odlomek) Afriška ljudska: Kaj je najboljše (odlomek) SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenske ljudske: Majhna sem bila Naša Špela Mamica poslušajte Katarina Barbara Muca je mijavkala Jurček orje Igrajmo se PROZA Slovenske ljudske: Ruske ljudske: Mojca Pokrajculja (Koroška) O veliki repi Hvaležni medved (Koroška) Bela kača s kronico Miš zgrizla pogodbo Polž zmagal v teku z lisico Babica Zima Medved išče pestunjo Zajček in repa Letonska ljudska: Medved in miška 65

78 DRAMATIKA KRATKE ENOTE MOJE PRVO BERILO Berilo za 1. razred osnovne šole Avtorici: Barbara Hanuš, Jelena Sitar Ljubljana: DZS, 25 POEZIJA PROZA DRAMATIKA SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenski ljudski: Miška kaško kuhala Petelinček pelje žito Slovenska ljudska: Mojca Pokrajculja (priredila Ela Peroci) KRATKE ENOTE Ameriški ljudski (zapisan kot bans): Avto KDO BO ŠEL Z NAMI V GOZDIČEK 1 Berilo za 1. razred osnovne šole Avtorji: Vida Medved Udovič, Tilka Jamnik, Jožica Gruden Ciber Ljubljana: MK, 29 Gosenica SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO POEZIJA Slovenske ljudske: Moldavska ljudska: Bela, bela lilija (rajalna igra) Zajček sivi, nagajivi Polžek (rajalna igra) Cincabinca (rajalna igra) Črke razigranke Murn poje Ruska ljudska: Imeli smo kozlička Slovaška ljudska: Miška je kaško kuhala Nemška ljudska: Vse moje bele račke PROZA Slovenske ljudske: O povodnem možu (odlomek) Janček ježek (odlomek) Hvaležni medved Severnoameriška indijanska uspavanka: Sonce za goro zaspi 66

79 DRAMATIKA Slovenska ljudska (zgodba, slikopis): Mojca Pokrajculja (odlomek) KRATKE ENOTE Slovenska ljudska: Cibcibiribciblonika (izštevanka) LILI IN BINE Berilo za 1. razred osnovne šole Avtorja: Metka Kordigel, Igor Saksida Ljubljana: Rokus Klett, 211 POEZIJA SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenske ljudske: En ten tenera Barčica po morju plava Ringa ringa raja Jurček orje Katarina Barbara PROZA Slovenske ljudske: Nemška ljudska: DRAMATIKA KRATKE ENOTE 2. RAZRED Mojca Pokrajculja koroška (odlomek) Janček ježek - prekmurska (odlomek) Bogata in uboga sestra rezijanska (odlomek) O povodnem možu prekmurska (odlomek) Kako je Pavliha kukca prodal (odlomek) Slovenski ljudski izštevanki: An ban Pika Nogavička Slovenska ljudska radijska igra: Volku ostrigli brke Mamka Bršljanka (odlomek) Afriška ljudska: Kaj je najboljše (odlomek) POZDRAVLJENE, BESEDE Berilo za 2. razred osnovne šole Avtorica: Barbara Hanuš Ljubljana: DZS, 2 POEZIJA SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenska ljudska: V svet krojači so odšli PROZA Slovenska ljudska: Nemška ljudska: 67

80 DRAMATIKA KRATKE ENOTE Bela kača s kronico Slovenska ljudska: Vrabec in burja Slovenske ljudske: Reci lipa, ti si pipa Križ kraž Muca mačka, bela raca Krica kraca, bela raca Ta z drevesa hruške stresa Trije metulji JAZ PA BEREM 2 Berilo za 2. razred osnovne šole Avtorica: Metka Kordigel Ljubljana: Rokus Klett, 28 POEZIJA PROZA DRAMATIKA KRATKE ENOTE ZVEZDICE SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenske ljudske: Kaj sem prislužil Katarina Barbara Majhna sem bila Izidor Slovenske ljudske: Izštevanke Berilo za 2. razred 9-letne osnovne šole Avtorjice: Tilka Jamnik, Slavica Remškar, Anja Štefan Ljubljana: MK, 2 SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO POEZIJA Slovenske ljudske: Japonska ljudska: Pritožba Čebelica Sonce kliče Črno žabo smo ulovili 68 Zvezdica rumena Bolgarska ljudska: Zajčkova svatba Beloruska ljudska: Prepelica (odlomek) PROZA Slovenski ljudski: Ruska ljudska: Zlata orehova vejica Bogata in uboga sestra O veliki repi Angleška ljudska: Razbojniška pravljica Latvijska ljudska: Zaklad

81 DRAMATIKA 69 Ruski ljudski: Kako so živali prihajale k babici zimi po toplo obleko Kričavi petelinček KRATKE ENOTE Slovenski ljudski: Ruska ljudska: Miška kaško kuhala (prstna igra) Kdo bo izpulil repo (slikopis) Najkrajša pravljica (slikopis) NA MAVRICO PO PRAVLJICO Berilo za 2. razred 9-letne in 1. razred 8-letne osnovne šole Avtorji: Marija Grginič, Vida Medved Udovič, Igor Saksida Trzin: Založba Izolit, 2 POEZIJA Nemški, španski, finski pregovori: Pregovori SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO PROZA Slovenske ljudske: Češka ljudska: DRAMATIKA KRATKE ENOTE Deklica veka Bela kača s kronico (odlomek) Pastirček (odlomek) KDO BO ŠEL Z NAMI V GOZDIČEK 2 Berilo za 2. razred 9-letne in 1. razred 8-letne osnovne šole Avtorjice: Jožica Gruden Ciber, Tilka Jamnik, Vida Medved Udovič Ljubljana: MK, 212 POEZIJA Lonček, kuhaj! (odlomek) Afriška ljudska: Zajčkov strah Albanska ljudska: Kdo se je ustrašil (odlomek) Etiopska ljudska: Ali opice nosijo klobuke? (odlomek) Ruska pravljica: Maša in medved (odlomek) SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenska ljudska: Zajec in pes PROZA Slovenske ljudske: Afriška ljudska: Mačeha in pastorka Zakaj teče pes za zajcem Miška je prišla k čevljarju Kaj je najboljše DRAMATIKA KRATKE ENOTE Slovenska ljudska: Ukrajinska ljudska: Kako je Pavliha kukca prodal (strip); priredil: Matjaž Schmidt Rokavička (slikopis); priredila: Anja Štefan

82 3. RAZRED MOJE BRANJE - SVET IN SANJE Berilo za 3. razred osnovne šole Avtorji: Marija Grginič, Vida Medved Udovič, Igor Saksida Trzin: Založba Izolit, 2 POEZIJA SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO PROZA Slovenski ljudski: Litvanska ljudska: DRAMATIKA KRATKE ENOTE KAKO RASTE SVET Berilo za 3. razred osnovne šole Avtorica: Barbara Hanuš Ljubljana: DZS, 2 POEZIJA Miška je šla k čevljarju Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice 7 Podaljšan dan Japonska pravljica: Ošao SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenski ljudski: Kaj sem prislužil Prvo leto služim PROZA Slovenski ljudski: Bolgarska ljudska: Tri botre lisičice (odlomek) Čarovnikove ptice Kmetovanje Indijanska ljudska: Zgodba o toplem vremenu DRAMATIKA Slovenska ljudska: Ukrajinska ljudska: KRATKE ENOTE JAZ PA BEREM 3 Berilo za 3. razred osnovne šole Avtorica: Metka Kordigel Ljubljana: Rokus Klett, 28 Kako je gospod grof podaljšal dan (priredila Barbara Hanuš) Kričavi petelinček (priredila: Draga Ahačič) SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO POEZIJA PROZA Slovenska ljudska: Angleška ljudska: Zlata ptica (odlomek) Punčka v travi (odlomek) DRAMATIKA

83 KRATKE ENOTE S SLIKANICO SE IGRAM IN UČIM Berilo za 3. razred 9-letne in 2. razred 8-letne osnovne šole Avtorjice: Vida Medved Udovič, Tilka Jamnik, Jožica Gruden Ljubljana: MK, 22 POEZIJA SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO PROZA Slovenske ljudske: Korejska ljudska: Kralj Matjaž Bistroumni deček DRAMATIKA KRATKE ENOTE Sonce in mavrica Bela kača s kronico Slovenske ljudske: Izštevanki KDO BO ŠEL Z NAMI V GOZDIČEK 3 Berilo za 3. razred 9-letne in 2. razred 8-letne osnovne šole Avtorjice: Vida Medved Udovič, Tilka Jamnik, Jožica Gruden Ciber Ljubljana: MK, 211 SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO POEZIJA Slovenska ljudska: Kaj sem prislužil PROZA Slovenske ljudske: Korejska ljudska: Tri botre lisičice (odlomek) Bistroumni deček (priredila Anja Štefan) Kralj Matjaž DRAMATIKA KRATKE ENOTE Sonce in mavrica Bela kača s kronico Rezijanska ljudska: Dvanajst ujcev (odlomek) Dve slovenski izštevanki 4. RAZRED POZDRAVLJEN, SVET Berilo za 4. razred 9-letne in 3. razred 8-letne osnovne šole Avtorica: Barbara Hanuš Ljubljana: DZS, 24 POEZIJA SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenski ljudski: Pesmica za kepanje 71

84 PROZA DRAMATIKA KRATKE ENOTE Pustna Slovenske ljudske: Bogata in uboga sestra Mamica Dravica (Koroška) Če človek če preveč imet Slovenska ljudska: Štirje godci (priredila: Simona Ješelnik) Furlanska ljudska: Srajca zadovoljnega človeka (priredila Simona Ješelnik) Slovenske ljudske: Prstne igre in izštevanke BERILO ZA RAZVEDRILO Berilo za 4. razred 9-letne in 3. razred 8-letne osnovne šole Avtorji: Metka Kordigel, Vida Medved Udovič, Igor Saksida Trzin: Izolit, 22 POEZIJA SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenske ljudske: Andilibandilitenere En ten tenera Ini, ani, ho Pastirček in divji mož PROZA Slovenske ljudske: Angleška ljudska: DRAMATIKA KRATKE ENOTE SVET IZ BESED 4 Berilo za 4. razred osnovne šole O treh grahkih S kačo se je oženil Zlata ptica (odlomek zgodbe + konec) Slovenski ljudski: Tone iz Celja Enkrat je bil en grof Avtorji: Jakob J. Kenda, Milena Mileva Blažid, Jožko Langa, Jožica Frigelj, Irena Hodnik Ljubljana: Rokus Klett, 27 POEZIJA PROZA DRAMATIKA Zgodba o Tomažku Palčku (odlomek) SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenska ljudska: Prišla je miška iz mišnice Slovenska ljudska: Če človek če preveč imet 72

85 KRATKE ENOTE NOVI SVET IZ BESED 4 Berilo za 4. razred osnovne šole Avtor: Milena Mileva Blažid, Gaja Kos, Drago Meglič, Neža Ritlop, Marijanca Ajša Vižintin Ljubljana: Rokus Klett, 21 POEZIJA PROZA DRAMATIKA KRATKE ENOTE RAZŠIRI ROKE 4 Berilo za 4. razred osnovne šole Avtorica: Berta Golob Založba: MK, 21 POEZIJA PROZA DRAMATIKA KRATKE ENOTE 5. RAZRED SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenska ljudska: Zajec in lisica Slovenski ljudski: Lisica pomaga najti čudežno zdravilo Od barke, ki je po suhem plavala SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenska ljudska: Polžek in junaki Slovenski ljudski: Podganek Zdravilno jabolko BESEDE ZA VSEVEDE Berilo za 5. razred osnovne šole Avtorica: Barbara Hanuš Ljubljana: DZS, 1999 POEZIJA SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenski ljudski: Pleši, pleši črni kos Sonček čez hribček gre PROZA Slovenske ljudske: Karelska ljudska: Ajdi Kako so kmetje potovali v mesto Kako je nastalo Blejsko jezero Kako je Suhor dobil svoje ime Kako je Črnomelj dobil svoje ime Dva potočka 73 Eskimska ljudska: Miška z velikimi očmi Korejska ljudska: Velikanova mezda

86 DRAMATIKA KRATKE ENOTE Lisica in jazbec Trije lenuhi Pravljica o soli (Prekmurska) Senegalska ljudska: Za dediščino spanje Kitajska ljudska: Pravljica o cesarju, ki je rad poslušal pravljice Italijanska ljudska: Volk in tri deklice Armenska ljudska: Mojster in naročnik (priredba: S. Remskar) KORAKI NAD OBLAKI Berilo za 5. razred 9-letne in 4. razred 8-letne osnovne šole Avtorji: Metka Kordigel, Vida Medved Udovič, Igor Saksida Trzin: Izolit, 23 POEZIJA PROZA SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO Slovenski ljudski: Pleši, pleši črni kos Narobe svet Slovenske ljudske: Pastirček in čarovnikova hči Škratovem fantu razbijejo skledico (Dolenjska) Lovec Rusel in škrati (Štajerska) Vražji graben in Škratkovica (Koroška) Čatež (Beneška) O védomcih (Gorenjska) Komu se hrib smeje (Primorska) O oblakih (Primorska) Boter petelin in njegova zgodba Rezijanska ljudska: Tri botre lisičice (odlomek) SVETOVNO LJUDSKO IZROČILO DRAMATIKA KRATKE ENOTE NA KRILIH BESED Berilo za 5. razred 9-letne Avtorji: Berta Golob, Metka Kordigel, Igor Saksida Ljubljana: MK, 28 POEZIJA SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO Slovenska ljudska: Pleši, pleši črni kos SVETOVNO LJUDSKO IZROČILO 74

87 PROZA DRAMATIKA KRATKE ENOTE SVET IZ BESED 5 Berilo za 5. razred osnovne šole Avtor: Milena Mileva Blažid, Neža Cigüt, Jakob J. Kenda, Drago Meglič, Mateja Seliškar, Peter Svetina Ljubljana: Rokus Klett, 27 POEZIJA PROZA SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenska ljudska: Gusarska Tatarska ljudska: Kako je šaljivec pripovedoval vladarju izmišljotine DRAMATIKA KRATKE ENOTE 6. RAZRED Slovenski pregovori Avstralska ljudska: Kljunaš Gaja-dari Eskimska ljudska: Šamanski boben Indijanska ljudska: To ti je sreča! KDO SE SKRIVA V OGLEDALU? Berilo za 6. razred 9-letne in 5. razred 8-letne osnovne šole Avtorica: Berta Golob Ljubljana: MK, 25 SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO SVETOVNO LJUDSKO IZROČILO POEZIJA PROZA Slovenska ljudska: Francoska ljudska: Železni prstan Pravljica o treh lovcih DRAMATIKA KRATKE ENOTE BRANJE ZA SANJE Berilo za 6. razred osnovne šole Avtorji: Majda Cirman, Gregor Kocijan, Stanko Šimenc Ljubljana: DZS, 28 Neznana ljudska: Trap 75

88 POEZIJA PROZA DRAMATIKA KRATKE ENOTE SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenska ljudska: Desetnica Ljudski pregovori Arabska ljudska: Tisoč in ena noč - Sanje SVET IZ BESED 6 Berilo za 6. razred osnovne šole Avtor: Milena Mileva Blažid, Jakob J. Kenda, Neža Cigüt, Drago Meglič, Mateja Seliškar, Peter Svetina Ljubljana: Rokus Klett, 27 POEZIJA PROZA DRAMATIKA KRATKE ENOTE SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenska ljudska: Lisica Orientalska ljudska: Tisoč in ena noč: Neustrašna lunica SLEDI DO DAVNIH DNI Berilo za 6. razred 9-letne in 5. razred 8-letne osnovne šole Avtorji: Metka Kordigel, Vida Medved Udovič, Igor Saksida Domžale: Izolit, 24 POEZIJA PROZA SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO Slovenska ljudska: Zarika in Sončnica SVETOVNO LJUDSKO IZROČILO Indijanska ljudska: O miški, ki je pela Valižanska ljudska: Pergin in morska deklica Židovska ljudska: Teliček Argentinska ljudska: Jaguar in kirkinčo Črnska ljudska: Dekle in ženin Južnokitajska ljudska: Žabji cesar (odlomek) Arabska ljudska: Aladin in njegova čudežna svetilka (odlomek) Grška ljudska: 76

89 DRAMATIKA KRATKE ENOTE Deklica z morja (odlomek) 7. RAZRED SREČA SE MI V PESMI SMEJE Berilo za 7. razred osnovne šole Avtorji: Miha Mohor, Vida M. Udovič, Igor Saksida, Berta Golob Ljubljana: Izolit, 212 POEZIJA PROZA DRAMATIKA KRATKE ENOTE SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenski ljudski: Gor čez izaro Pegam in Lambergar Slovenska ljudska: Ajda in Slovenci Kralj Matjaž Volkodlak TA KNJIGA JE ZATE Berilo za 7. razred 9-letne in 6. razred 8-letne osnovne šole Avtor: Majda Cirman,Gregor Kocijan, Majda Potrata, Andrej Kustec, Stanko Šimenc, Mojca Lampe Kajtna, Marko Zorovid, Vesna Velkovrh-Bukilica, Simon Kajtna Ljubljana: DZS, 21 POEZIJA PROZA DRAMATIKA KRATKE ENOTE SVET IZ BESED 7 Berilo za 7. razred osnovne šole SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenski ljudski: Gor čez izaro Pegam in Lambergar Slovenska ljudska: Kralj Matjaž Ajda in Slovenci Peter Klepec Avtorji: Milena Mileva Blažid, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Marica Žveglič Ljubljana: Rokus Klett, 28 POEZIJA SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenski ljudski: 77

90 Graščakov vrtnar Pegam in Lambergar PROZA Slovenske ljudske: Sveto pismo: Vesoljni potop in Kurent Vesoljni potop* DRAMATIKA KRATKE ENOTE NOVI SVET IZ BESED 7 Berilo za 7. razred osnovne šole Ajda ni Slovenci Volkodlak Kralj Matjaž Kako je Peter Klepec nagnal Turke Avtor: Milena Mileva Blažid, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Alenka Žbogar, Marica Žveglič Ljubljana: Rokus Klett, 212 POEZIJA PROZA DRAMATIKA KRATKE ENOTE 8. RAZRED SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Slovenske ljudske: Mlada Vida Pegam in Lambergar Alenčica, Gregčeva sestrica Graščakov vrtnar Slovenske ljudske: Volkodlak v Ribnici Ajda in Slovenci Kralj Matjaž Kako je Peter Klepec nagnal Turke DOBER DAN, ŽIVLJENJE Berilo za 7. razred 8-letne osnovne šole Avtor: Mojca Honzak,Miha Mohor, Vida Medved Udovič, Nataša Pirih Svetina Ljubljana: MK, 1999 POEZIJA PROZA DRAMATIKA KRATKE ENOTE SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO Slovenska ljudska: Galjot SPLETAJ NITI DOMIŠLJIJE 78 SVETOVNO LJUDSKO IZROČILO

91 Berilo za 8. razred 9-letne osnovne šole Avtor: Majda Cirman Ljubljana: DZS, 24 POEZIJA PROZA DRAMATIKA KRATKE ENOTE SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO Slovenske ljudske: Oblaki so rdeči Galjot Kalevala Slovenska ljudska: Vedomci SVETOVNO LJUDSKO IZROČILO SVET IZ BESED 8 Berilo za 8. razred osnovne šole Avtor: Milena Mileva Blažid, Marica Žveglič, Jakob J. Kenda, Peter Svetina Ljubljana: Rokus Klett, 27 POEZIJA PROZA SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Nemška ljudska: Slovenske ljudske: Kresnice Pesem o Neibelungih (odlomek) Spavaj nama, Katica Vedomci DRAMATIKA KRATKE ENOTE 9. RAZRED SKRIVNO ŽIVLJENJE BESED Berilo za 9. razred osnovne šole Avtor: Mojca Honzak, Vida Medved Udovič, Miha Mohor, Nataša Pirih Ljubljana: MK, 1999 POEZIJA PROZA DRAMATIKA KRATKE ENOTE Z ROKO V ROKI SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO SVETOVNO LJUDSKO IZROČILO Berilo za 9. razred osnovne šole Avtorji: Majda Cirman, Lidija Golc, Gregor Kocijan, Majda Potrata, Stanko Šimenc Ljubljana: DZS, 25 79

92 POEZIJA PROZA DRAMATIKA KRATKE ENOTE SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO SVET IZ BESED 9 Berilo za 9. razred osnovne šole Avtor: Milena Mileva Blažid, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Marica Žveglič Ljubljana: Rokus Klett, 27 POEZIJA PROZA DRAMATIKA KRATKE ENOTE SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO Tabela 4: Pregled ljudskega slovstva v potrjenih berilih za osnovno šolo. 8

93 6.6 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH Razredi Skupaj Založba Naslovi beril slo svet slo svet slo svet slo svet slo svet slo svet slo svet slo Svet slo svet št. % Rokus Jaz pa berem 1, 2, 3 poezija ,2% Klett proza ,2% dramatika,% drugo 1 1,4% Lili in Bine poezija 5 5 2,% proza ,8% dramatika,% drugo 3 3 1,2% Novi svet iz besed poezija ,% proza ,4% dramatika,% drugo,% Svet iz besed poezija ,4% proza ,% dramatika,% drugo,% Izolit MK Ko pravljice oživijo; Na mavrico po pravljico, Moje branje - svet in sanje, Berilo za razvedrilo, Koraki nad oblaki, Sledi do davnih dni Kdo bo šel z nami v gozdiček 1, 2, 3 poezija ,% proza ,5% dramatika,% drugo 2 2,8% poezija ,8% proza ,2% dramatika 1 1,4% drugo ,% 81

94 Zvezdice S slikanico se igram in učim Na krilih besed, Kdo se skriva v ogledalu, Sreča se mi v pesmi smeje, Dober dan, življenje, Skrivno življenje besed poezija ,8% proza ,% dramatika 2 2,8% drugo ,6% poezija,% proza ,6% dramatika,% drugo 1 1,4% poezija ,6% proza ,4% dramatika,% drugo,% Razširi roke poezija 1 1,4% proza 3 3 1,2% dramatika,% drugo,% DZS Moje prvo berilo, poezija ,6% Pozdravljene besede ; Kako raste svet; proza ,1% Pozdravljen svet; dramatika ,8% Besede za vsevede drugo ,2% Branje za sanje, Ta poezija ,4% knjiga je zate, Spletaj niti domišljije, Z roko proza ,% v roki dramatika,% drugo 1 1,4% Skupaj % 18,7% 6,3% 11,5% 7,1% 7,9% 3,2% 9,9%,8% 9,5% 4,4% 2,% 4,8% 9,9%,4% 3,2%,4%,%,% 1,% Tabela 5: Število enot ljudskega slovstva v berilih za osnovno šolo glede na zvrst in izvor besedila. 82

95 Število enot ljudskga slovstva Zupan, B. (212). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA GLEDE NA VRSTO IN IZVOR BESEDILA V BERILIH Graf 3 prikazuje, kolikšen je delež slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega slovstva v berilih Poezija Proza Dramatika Kratke enote Vrsta in izvor besedil Slovenska b. Svetovna b. Skupaj Graf 3: Grafični prikaz ljudskega slovstva v berilih glede na vrsto in izvor besedila. Iz grafa 3 je razvidno, da je v berilih prevladujejo slovenska ljudska prozna besedila, najbolj očitna razlika v izvoru besedila se opazi pri poeziji, saj je slovenskih besedil kar 69, svetovnih samo 9, skupaj pa 78. Največ je proznih besedil - 139, in sicer 88 slovenske in 51 svetovne proze. Dramatika je slabo zastopana besedilna vrsta v berilih, kajti vseh besedil skupaj je le 1, od tega 6 slovenskih in 4 svetovna. Kratkih enot je 25, od tega 2 slovenskih in 5 svetovnih. 83

96 Število enot ljudskega slovstva Zupan, B. (212). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH GLEDE NA VRSTO BESEDILA IN RAZRED V grafu 4 so predstavljeni podatki o besedilni vrsti ljudskega slovstva v posameznem razredu osnovne šole Vrsta besedil in razred Poezija Proza Dramatika Kratke enote Linearna (Poezija) Linearna (Proza) Linearna (Dramatika) Linearna (Kratke enote) Graf4: Grafičen prikaz števila enot ljudskega slovstva v berilih glede na vrsto besedila in razred. Iz grafa 4 in tabele (glej Prilogo 1) je razvidno, da je število enot ljudskega slovstva v obratnem sorazmerju z razredi, in sicer nižji ko je razred, več je enot ljudskega slovstva in obratno, višji ko je razred, manj je enot ljudskega slovstva. Zanimiv je podatek, da berila vključujejo prozna besedila od 1. do 8. razreda, ravno tako poezijo, dramatika ljudskih del pa je izvzeta od 6. do 9. razreda. Berila za 5., 7., 8. in 9. razred ne vključujejo kratkih besedil (pregovori, izštevanke ). V berilih za 9. razred ne zasledimo nobenega ljudskega besedila. V vseh berilih skupaj za posamezen razred prevladujejo prozna besedila, razen v osmem razredu. Vse linearne črte prikazujejo padec vseh enot besednih vrst ljudskega slovstva (poezija, proza, dramatika, kratka besedila) glede na višji razred, največji padec se vidi pri prozi, nato pri poeziji, sledijo kratka besedila, pri dramatiki pa je od 1. do 5. razreda dokaj 84

97 Število enot ljudskega slovstva Zupan, B. (212). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju. enakomerna porazdelitev besedil, na kar nakazuje tudi linearna črta, berila od 6. do 9. razreda pa jih ne vključujejo PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH GLEDE NA IZVOR BESEDILA IN RAZRED V grafu 5 so predstavljeni podatki o zastopanosti besedil ljudskega slovstva glede na izvor besedila in razred Izvor besedil in razred Slovenska b. Svetovna b. Skupaj Linearna (Slovenska b.) Linearna (Svetovna b.) Graf 5: Grafičen prikaz števila enot ljudskega slovstva v berilih glede na izvor besedila in razred. Graf 5 prikazuje število enot slovenskega in svetovnega ljudskega slovstva v berilih od 1. do 9. razreda. Razvidno je, da v vseh razredih, razen v šestem, z veliko prednostjo prevladujejo slovenska besedila. 85

98 Število enot ljudskega slovstva Zupan, B. (212). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V POSAMEZNIH BERILIH ZA ISTI RAZRED V sledečih grafih je prikazano razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega slovstva v osnovnošolskih berilih za posamezen razred. 1. RAZRED Slo. b. Svet. b Slo. b. Svet. b Slo. b. Svet. b Slo. b. Svet. b Slo. b. Svet. b. Kratke e. Dramatika Proza Poezija Jaz pa berem Lili in Bine Ko pravljice oživijo Kdo bo šel z nami v gozdiček 1 Naslovi beril in izvor besedila Moje prvo berilo Graf 6: Razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega slovstva v berilih za prvi razred. Iz grafa 6 je razvidno, da vsa berila vključujejo slovensko in svetovno ljudsko slovstvo, vendar le berilo Kdo bo šel z nami v gozdiček 1 vključuje vse besedilne vrste. Med vsemi berili prevladujeta slovenska prozna in poetična besedila. Dramatika in kratke enote so slabo zastopane. 86

99 Število enot ljudskega slovstva Zupan, B. (212). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju. 2. RAZRED Slo. b. Svet. b. 3 5 Slo. b. Svet. b Slo. b. Svet. b Slo. b. Svet. b Slo. b. Svet. b. Kratke e. Dramatika Proza Poezija Jaz pa berem 2 Na mavrico po pravljico Zvezdice Naslovi beril in izvor besedil Kdo bo šel z nami v gozdiček 2 Pozdravlje Graf 7: Razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega slovstva v berilih za drugi razred. Iz grafa 7 je razvidna pestra zastopanost ljudskega slovstva v berilih za drugi razred z vidika zvrsti besedila. Najbolje je zastopana ljudska proza, nato poezija, sledijo kratke enote 17, dramatika je v manjšini. Prevladujejo slovenska besedila, ki jih je 29 in 18 svetovnih ljudskih enot. 17 Pri kratkih enotah je številka vseh enot skupaj velika, vendar se po obsegu ne morejo primerjati s prozo ali daljšo poezijo. 87

100 Število enot ljudskega slovstva Število enot ljudskega sslovstva Zupan, B. (212). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju. 3. RAZRED Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Kratke e. Dramatika Proza Poezija Jaz pa berem 3 Moje branje - svet in sanje S slikanico se igram in učim Naslovi beril in izvor besedila Kdo bo šel z nami v gozdiček 3 Kako raste svet Graf 8: Razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega slovstva v berilih za tretji razred. Iz grafa 8 je razvidno, da v berilih za tretji razred prevladujejo slovenska in svetovna ljudska prozna besedila. Poezija se pojavlja le v dveh berilih, ravno tako kratke enote. Dramatika je zastopana le v enem berilu. 4. RAZRED Slo. b. Svet. b. 1 1 Slo. b. Svet. b Slo. b. Svet. b. 3 1 Slo. b. Svet. b Slo. b. Svet. b. Kratke e. Dramatika Proza Poezija Novi svet iz besed Svet iz besed 4 Berilo za razvedrilo Razširi roke Naslovi beril in izvor besedila Pozdravljen svet Graf 9: Razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega slovstva v berilih za četrti razred. 88

101 Števila enot ljudskega slovstva Zupan, B. (212). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju. V berilih za četrti razred so prozna in pesniška besedila enakomerno zastopana. Razlikujejo se v izvoru, graf 9 prikazuje večje število slovenskih besedil. Ljudske kratke enote se pojavijo v enem berilu, ravno tako dramatika. 5. RAZRED Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Koraki nad oblaki Svet iz besed 5 Na krilih besed Besede za vsevede Naslovi beril in izvor besedila Kratke e. Dramatika Proza Poezija Graf 1: Razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega slovstva v berilih za peti razred. Iz grafa 1 razberemo, da v berilih za peti razred prevladujejo slovenska prozna besedila, tudi svetovna prozna besedila so glede na prejšnja berila dobro zastopana. V vseh berilih je vključena slovenska poezija in nobene svetovne. Dramsko besedilo je le eno, kratkih enot ni. 89

102 Število enot ljudskega slovstva Število enot ljudskega slovstva Zupan, B. (212). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju. 6. RAZRED Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Sledi do davnih dni Svet iz besed 6 Kdo se skriva v ogledalu Naslovi beril in izvor besedila 1 Branje za sanje Kratke e. Dramatika Proza Poezija Graf 11: Razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega slovstva v berilih za šesti razred. Graf 11 prikazuje vključenost slovenskih in svetovnih besedil v vsa berila za šesti razred. Glede na druga berila izstopa berilo Sledi do davnih dni, ki ima devet enot, medtem ko imajo ostala vključene le dve ali tri enote. Dramatike in kratkih enot skoraj ni zaslediti. 7. RAZRED Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Kratke e. Dramatika Proza Poezija Novi svet iz besed 7 Svet iz besed 7 Sreča se mi v pesmi smeje Naslovi beril in izvor besedila Ta knjiga je zate Graf 12: Razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega slovstva v berilih za sedmi razred. 9

103 Število enot ljudskega slovstva Zupan, B. (212). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju. Iz grafa 12 lahko razberemo, da so v berilih za sedmi razred vključene predvsem slovenska besedila proza in poezija. Izjema je berilo Svet iz besed 7, ki vključuje tudi dve svetovni pesmi in eno prozo. Dramatike in kratkih enot ni. 8. RAZRED 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1, Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Kratke e. Dramatika Proza Poezija Svet iz besed 8 Dober dan, življenje Spletaj niti domišljije Graf 13: Razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega slovstva v berilih za osmi razred. Graf 13 prikazuje slabo zastopanost ljudskega slovstva v berilih za osmi razred. Po večini so slovenska besedila, le eno je svetovno. Prozna in poetična besedila so si skoraj v enakovrednem položaju. Kratkih enot in dramatike ni. 9. RAZRED 1,8,6,4,2 Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Svet iz besed 8 Skrivno življenej besed Z roko v roki Naslovi beril in izvor besedila Kratke e. Dramatika Proza Poezija Graf 14: Razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega slovstva v berilih za deveti razred. 91

104 Število enot ljudskega slovstva Zupan, B. (212). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju. Iz grafa 14 lahko razberemo, da v berilih za deveti razred ni vključenih besedil ljudskega slovstva PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH GLEDE NA ZALOŽBO BERIL IN RAZRED V tabeli 6 so prikazani podatki o številu enot ljudskega slovstva v berilih za posamezno založbo in razred Skupa j % Rokus Klett ,2% Izolit ,5% MK ,% DZS ,2% Skupaj % 23,4% 19,3% 11,5% 1,2% 14,3% 7,% 1,7% 3,7%,% 1, % Tabela 6: Število enot ljudskega slovstva v berilih glede na založbo beril in razred Založba in razredi Rokus Klett Izolit MK DZS Linearna (Rokus Klett) Linearna (Izolit) Linearna (MK) Linearna (DZS) Linearna (DZS) Graf15: Grafičen prikaz števila enot ljudskega slovstva v berilih glede na založbo beril in razred. 92

105 Razred Zupan, B. (212). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju. Tabela 6 in graf 15 prikazujeta število enot ljudskega slovstva glede na založbo beril za OŠ in razrede. Pri berilih, ki so izšla pri založbah Rokus Klett, Mladinska knjiga in Državna založba, opazimo drastičen padec števila enot v višjih razredih. Največji padec je opazen pri založbi Mladinska knjiga, nato pri Rokus Klett, sledi Državna založba Slovenije. Pri založbi Izolit so podatki nekoliko drugačni, saj nam linearna črta prikazuje porast števila v višjih razredih, vendar omenjena založba nima beril za tretje triletje oz. za sedmi, osmi in deveti razred OŠ. 6.7 UJEMANJE LJUDSKIH BESEDIL MED BERILI IN SEZNAMOM PREDLAGANIH BESEDIL ZA KNJIŽEVNOST V UČNEM NAČRTU ZA SLOVENŠČINO V tabeli 7 so zapisana ljudska besedila, ki so v posameznih berilih in besedila, ki so na predlaganem seznamu. Naslov beril 1. Jaz pa berem Ko pravljice oživijo Ljudsko slovstvo v berilih za Predlagano LS v učnem Št. ujema OŠ načrtu nj Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 8 Igrajmo se Pojte, pojte drobne ptice Ringa ringa raja Stara pesem Jurček orje Jurček orje Katarina Barbara Katarina Barbara Mojca Pokrajculja Janček-ježek Janček ježek Mojca Pokrajculja Bogata in uboga sestra O povodnem možu O povodnem možu Hvaležni medved Nemška ljudska: Babica pripoveduje Mamka Bršljanka Svetovne ljudske: Afriška ljudska: Mamka Bršljanka Kaj je najboljše Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 12 Majhna sem bila Pojte, pojte drobne ptice Naša Špela tenko joka Stara pesem Mamca poslušajte Jurček orje Katarina Barbara Katarina Barbara Muca je mijavkala Janček-ježek Jurček orje Mojca Pokrajculja Igrajmo se O povodnem možu 93

106 Mojca Pokrajculja Hvaležni medved Bela kača s kronico Miš zgrizla pogodbo Polž zmagal v teku z lisico Ruska ljudska: O veliki repi Babica Zima Medved išče pestunjo Zajček in repa Letonska ljudska: Medved in miška Hvaležni medved Babica pripoveduje Svetovne ljudske: Mamka Bršljanka Moje prvo berilo Kdo bo šel z nami v gozdiček 1 Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Miška kaško kuhala Pojte, pojte drobne ptice Petelinček pelje žito Stara pesem Mojca Pokrajculja Jurček orje Ameriška ljudska: Katarina Barbara Avto Gosenica Janček-ježek Mojca Pokrajculja O povodnem možu Hvaležni medved Babica pripoveduje Svetovne ljudske: Mamka Bršljanka Slovensko slovstvo: 4 Bela, bela lilija Slovensko slovstvo: Polžek Cincabinca Črke razigranke Murn poje O povodnem možu Janček ježek Hvaležni medved Mojca Pokrajculja Cibcibiribciblonika Moldavska ljudska: Zajček sivi, nagajivi Ruska ljudska: Imeli smo kozlička Slovaška ljudska: Miška je kaško kuhala Nemška ljudska: Vse moje bele račke Severnoameriška indijanska uspavanka Sonce za goro pravljica: zaspi Pojte, pojte drobne ptice Stara pesem Jurček orje Katarina Barbara Janček-ježek Mojca Pokrajculja O povodnem možu Hvaležni medved Babica pripoveduje Svetovne ljudske: Mamka Bršljanka 94

107 Lili in Bine Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: En ten tenera Pojte, pojte drobne ptice 11 Barčica po morju plava Stara pesem Ringa ringa raja Jurček orje Jurček orje Katarina Barbara Katarina Barbara Janček-ježek Mojca Pokrajculja Mojca Pokrajculja Janček ježek O povodnem možu Bogata in uboga sestra Hvaležni medved O povodnem možu Babica pripoveduje Kako je Pavliha kukca prodal Svetovne ljudske: An ban Pika Nogavička Volku ostrigli brke Nemška ljudska: Mamka Bršljanka Afriška ljudska: Kaj je najboljše Mamka Bršljanka 2 Pozdravljen e besede Jaz pa berem 2 Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: V svet krojači so odšli Zajec in pes Bela kača s kronico Zakaj teče pes za zajcem? Vrabec in burja Miška je šla k čevljarju Reci lipa, ti si pipa Križ kraž Muca mačka, bela raca Krica kraca, bela raca Ta z drevesa hruške stresa Nemška ljudska: Trije metulji Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: Kaj sem prislužil Zajec in pes Katarina Barbara Zakaj teče pes za zajcem? Majhna sem bila Miška je šla k čevljarju Izidor ovčice pasel Izštevanke Zvezdice Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: Pritožba Zajec in pes Čebelica Zakaj teče pes za zajcem? Sonce kliče Miška je šla k čevljarju Črno žabo smo ulovili Zlata orehova vejica Bogata in uboga sestra Miška kaško kuhala Najkrajša pravljica 95

108 Japonska ljudska: Zvezdica rumena Bolgarska ljudska: Zajčkova svatba Beloruska ljudska: Prepelica Angleška ljudska: Razbojniška pravljica Latvijska ljudska: Zaklad Ruska ljudska: Kako so živali prihajale k babici Kričavi petelinček Kdo bo izpulil repo O veliki repi Nemški, španski, finski: Pregovori Na mavrico po pravljico Kdo bo šel z nami v gozdiček 2 3. Moje branje - svet in sanje Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: Deklica veka Zajec in pes Bela kača s kronico Zakaj teče pes za zajcem? Pastirček Miška je šla k čevljarju Češka ljudska: Lonček, kuhaj! Afriška ljudska: Zajčkov strah Albanska ljudska: Kdo se je ustrašil Etiopska ljudska: Ali opice nosijo klobuke? Ruska pravljica: Maša in medved Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 3 Zajec in pes Zajec in pes Mačeha in pastorka Zakaj teče pes za zajcem? Zakaj teče pes za zajcem Miška je šla k čevljarju Miška je prišla k čevljarju Kako je Pavliha kukca prodal Afriška ljudska: Kaj je najboljše Ukrajinska ljudska: Rokavička Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: Miška je šla k čevljarju Kaj sem prislužil Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice 96 Dvanajst ujcev

109 Litavska ljudska: Podaljšan dan Japonska pravljica: Ošao Tri botre lisičice Kako raste svet Jaz pa berem 3 S slikanico se igram in učim Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 2 Kaj sem prislužil Kaj sem prislužil Prvo leto služim Dvanajst ujcev Tri botre lisičice Tri botre lisičice Kmetovanje Kako je gospod grof podaljšal dan Bolgarska ljudska: Čarovnikove ptice Indijanska ljudska: Zgodba o toplem vremenu Ukrajinska ljudska: Kričavi petelinček Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: Zlata ptica Kaj sem prislužil Angleška ljudska: Dvanajst ujcev Punčka v travi Tri botre lisičice Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: Kralj Matjaž Kaj sem prislužil Sonce in mavrica Dvanajst ujcev Bela kača s kronico Tri botre lisičice Slovensko slovstvo: Izštevanki Korejska ljudska: Bistroumni deček Kdo gre z nami v gozdiček 3 Slovensko slovstvo: Kaj sem prislužil Tri botre lisičice Kralj Matjaž Sonce in mavrica Bela kača s kronico Dvanajst ujcev Korejska ljudska: Bistroumni deček Slovensko slovstvo: Kaj sem prislužil Dvanajst ujcev Tri botre lisičice 3 4. Pozdravljen, svet Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Pesmica za kepanje Pustna Slovenske narodne pravljice 97

110 Bogata in uboga sestra Mamica Dravica 18 Če človek če preveč imet Štirje godci Izštevanke Furlanska ljudska: Srajca zadovoljnega človeka Berilo za razvedrilo Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 3 Andilibandilitenere En ten tenera Ini, ani, ho Pastirček in divji mož O treh grahih S kačo se je oženil Zlata ptica Tone iz Celja Enkrat je bil en grof Slovenske narodne pravljice Svet iz besed 4 Slovensko slovstvo: Prišla je miška iz mišnice Če človek če preveč imet Slovensko slovstvo: Slovenske narodne pravljice Novi svet iz besed 4 Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: Zajec in lisica Lisica pomaga najti čudežno zdravilo Od barke, ki je po suhem plavala Slovenske narodne pravljice Razširi roke Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 2 Polžek in junaki Slovenske narodne Podganek Zdravilno jabolko 5. Besede za vsevede Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Pleši, pleši črni kos Pleši, pleši črni kos Sonček čez hribček gre Svetovne ljudske: Ajdi Kako je nastalo Blejsko jezero Kako je Suhor dobil svoje ime Kako je Črnomelj dobil svoje ime Dva potočka Lisica in jazbec Trije lenuhi Pravljica o soli Karelska ljudska: Mamka Bršljanka 18 V zbirki Slovenske narodne pravljice je ista zgodba z naslovom Pravljica o Dravi. 98

111 Kako so kmetje potovali v mesto Eskimska ljudska: Miška z velikimi očmi Korejska ljudska: Velikanova mezda Senegalska ljudska: Za dediščino spanje Kitajska ljudska: Pravljica o cesarju, ki je rad Italijanska ljudska: Volk in tri deklice Armenska ljudska: Mojster in naročnik Koraki nad oblaki Na krilih besed Svet iz besed 5 Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Pleši, pleši črni kos Pleši, pleši črni kos Narobe svet Svetovne ljudske: Pastirček in čarovnikova hči Škratovem fantu razbijejo skledico (Dolenjska) Lovec Rusel in škrati Vražji graben in Škratkovica Čatež O védomcih Komu se hrib smeje O oblakih Boter petelin in njegova zgodba Rezijanska ljudska: Tri botre lisičice Mamka Bršljanka Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Pleši, pleši črni kos Pleši, pleši črni kos Svetovne ljudske: Mamka Bršljanka Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: Gusarska Pleši, pleši črni kos Slovenski pregovori Svetovne ljudske: Tatarska ljudska: Mamka Bršljanka Kako je šaljivec pripovedoval vladarju Avstralska izmišljotine ljudska: Kljunaš Gaja-dari Eskimska ljudska: Šamanski boben Indijanska ljudska: To ti je sreča! 6. Kdo se Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 99

112 skriva v ogledalu? Železni prstan Francoska ljudska: Pravljica o treh lovcih Neznana ljudska: Trap Desetnica Svetovne ljudske: Tisoč in ena noč Branje za sanje Svet iz besed 6 Sledi do davnih dni 7. Sreča se mi v pesmi smeje Ta knjiga je Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 2 Desetnica Desetnica Ljudski pregovori Svetovne ljudske: Arabska ljudska: Tisoč in ena noč Tisoč in ena noč - Sanje Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Lisica Desetnica Orientalska ljudska: Svetovne ljudske: Tisoč in ena noč: Neustrašna lunica Tisoč in ena noč Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Zarika in Sončnica Desetnica Indijanska ljudska: Svetovne ljudske: O miški, ki je pela Valižanska ljudska: Pergin in morska deklica Židovska ljudska: Teliček Argentinska ljudska: Jaguar in kirkinčo Črnska ljudska: Dekle in ženin Južnokitajska ljudska: Žabji cesar Arabska ljudska: Aladin in njegova čudežna svetilka Grška ljudska: Deklica z morja Tisoč in ena noč Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 4 Gor čez izaro Gor čez izaro Pegam in Lambergar Volkodlak Ajda in Slovenci Ajda in Slovenci Kralj Matjaž Kralj Matjaž Volkodlak Peter Klepec Svetovna ljudska: Stvarjenje sveta Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 4 1

113 zate Gor čez izaro Gor čez izaro Pegam in Lambergar Volkodlak Kralj Matjaž Ajda in Slovenci Ajda in Slovenci Kralj Matjaž Peter Klepec Peter Klepec Svetovna ljudska: Stvarjenje sveta Svet iz besed 7 Novi svet iz besed 7 8 Dober dan, življenje Spletaj niti domišljije Svet iz besed 8 Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 3 Graščakov vrtnar Gor čez izaro Pegam in Lambergar Volkodlak Vesoljni potop in Kurent Ajda in Slovenci Ajda in Slovenci Kralj Matjaž Volkodlak Peter Klepec Kralj Matjaž Svetovna ljudska: Kako je Peter Klepec nagnal Turke Svetovno slovstvo: Vesoljni potop Stvarjenje sveta Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 2 Mlada Vida Gor čez izaro Pegam in Lambergar Volkodlak Alenčica, Gregčeva sestrica Ajda in Slovenci Graščakov vrtnar Kralj Matjaž Volkodlak v Ribnici Peter Klepec Ajda in Slovenci Svetovna ljudska: Kralj Matjaž Kako je Peter Klepec nagnal Turke Stvarjenje sveta Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Galjot Galjot Oblaki so rdeči Vedomec Svetovna ljudska: Kalevala Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 4 Oblaki so rdeči Galjot Galjot Oblaki so rdeči Kalevala Vedomec Vedomci Svetovna ljudska: Kalevala Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Kresnice Galjot Spavaj nama, Katica Oblaki so rdeči Vedomci Vedomec 11

114 Nemška ljudska: Pesem o Neibelungih Svetovna ljudska: Kalevala 9 Skrivno življenje besed Svetovna ljudska: Pesem nosačev žita Z roko v roki Svetovna ljudska: Pesem nosačev žita Svet iz besed 9 Svetovna ljudska: Pesem nosačev žita Tabela 7: Prikaz ujemanja ljudskih besedil med berili in seznamom predlaganih besedil 12

115 Razredi in naslovi beril Zupan, B. (212). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju. Svet iz besed 9 Z roko v roki Skrivno življenje besed Svet iz besed 8 Spletaj niti domišljije Dober dan, življenje Novi svet iz besed 7 Svet iz besed 7 Ta knjiga je zate Sreča se mi v pesmi smeje Sledi do davnih dni Svet iz besed 6 Branje za sanje Kdo se skriva v ogledalu Svet iz besed 5 Na krilih besed Koraki nad oblaki Besede za vsevede Razširi roke Novi svet iz besed Svet iz besed Berilo za razvedrilo Pozdravljen, svet Kdo bo šel z nami v gozdiček 3 S slikanico se igram in učim Jaz pa berem 3 Kako raste svet Moje branje - svet in sanje Kdo bo šel z nami v gozdiček 2 Na mavrico po pravljico Zvezdice Jaz pa berem2 Pozdravljene, besede Lili in Bine Kdo bo šel z nami v gozdiček 1 Moje prvo berilo Ko pravljice oživijo Jaz pa berem Število enot Graf 16: Grafičen prikaz ujemanja med besedili ljudskega slovstva v berilih in besedili, ki so na predlaganem književnem seznamu. Iz grafa 16 je razvidno neenakomerno ujemanje ljudskih besedil, ki so v berilih in na predlaganem književnem seznamu. Najopaznejša sta drugi in deveti razred, ki nimata 13