INFORMATOR INFORMA 2011/ 2012

Transcription

1 INFORMATOR 2011/ 2012

2 KOLOFON : Vse skupaj vkup spravila: Barbara Ogorevc Pridno delovno ljudstvo: Larisa Čehovin, Alenka Ludvig, Aljaž Golež, Ana Antonič, Aleš Porčnik, Vesna Kovačič, Jan Štangelj. Oblikovala: Petra Kozomara Denarce doniral: ŠOMF, Študentski svet, DŠMS Tisk: Birografika Bori d.o.o. Različica: 10/2011 Po mnenju nekega Ministrstva (tudi mi se mu pridružujemo) je ta publikacija uvrščena med proizvode, za katere se plačuje najvišja stopnja DDV, ker smo s pisanjem informatorja belemu papirju gotovo dodali veliko vrednosti. ZA LAŽJO POT NA MF... Sproščujočega poletja je konec, za nami je z izpiti (pre)natrpan september. Ozračje se je ohladilo, sonca vidimo bolj malo. Vendar smo znova združeni s sošolci, posedamo na kosilih in kavicah ter izmenjujemo poletne dogodivščine, kopičimo sveže prefotokopirane kolokvije in skripte, skupaj gulimo sedeže (tudi igrice na telefonih in ostalih pripomočkih) na dolgih urah predavanj, se seznanjamo z novimi metodami na vajah, spoznavamo nove ljudi na številnih žurkah ter smo polni zagona za delo in soočanje z novimi izzivi! Dragi bruci, letos pa ste tudi vi postali del tega prekrasnega vrveža, ki se mu reče Medicinska fakulteta! Ste kot novo izvaljeni piščanček, ki nerodno stopiclja po avli našega faksa in ker ne želimo, da se zvrnete, smo tu vaši starejši kolegi. Želimo vam biti čim bolj v pomoč in podporo, zato smo se odločili, da vam ponovno izdamo sveže spisan, dopisan in deloma prepisan Bruc informator, ki vsebuje vse začetne informacije in malenkost ali dve več! Lepo vas pozdravljam (vnovič in zopet in znova) v imenu vseh vaših starejših kolegov in vam želim lep začetek, čudovito nadaljevanje in prekrasen konec leta! 2 Barbara Ogorevc 3

3 1. Moja medicinska fakulteta 2. Kako deluje Medicinska fakulteta: Ureditev Medicinske fakultete Svet letnika Opis studentskega sveta 3. Kako (na)studirati za izpite na Medicinski fakulteti: O studijskem programu O predavanjih in vajah O samostojnem studiju 4. Pregled programa po studijskih letih 5. Kako pridem iz starega programa v nov program 6. Kako (p)ostati normalen na Medicinski fakulteti: DsMS Medicinski razgledi SIDSIC somf Oraznov dom Pajzl 7. Mlademu (dentalnemu) medicincu na pot 8. Slovarcek MF tujk 4 KAZALO 1. Moja medicinska fakulteta Upam si trditi, da je Medicinska fakulteta, ki sicer na prvi pogled deluje bolj kot zatočišče oziroma»bunker«pred napadi nemških zračnih sil, ena tistih redkih zgradb v Sloveniji, znotraj katere se splača preživeti sleherno urico svojega življenja, ker se znotraj tega kupa cementa in opek (vidne tudi od zunaj) dogajajo res neverjetne stvari, skoraj na meji magičnega. Nekako ste že prebili čez povrhnjico ledu in zaplavali v medicinske vode, ali pa za začetek namočili vsaj kakšen prstek v formalinske. Še enkrat pozdravljeni na MF. Kot bi rekel ljubljanski župan, najboljši fakulteti na svetu. Na vrsti je kratek opis same stavbe MF, in vsega omembe vrednega za nekoga, ki mu MF še ni postal drugi dom. Že takoj onkraj drsnih vrat naravnost, se vidi bankomat NLB in moja prva asociacija je bila p*** m***, takoj, ko stopim čez prag, pa že hočejo od mene denar pobrati. Šalo na stran, bankomat je res super zadevica, sploh če ti zmanjka kakšen evro ali dva za topel kavni napitek ali sendvič. Predavalnice so 3, ločene po svoji velikosti, ravno tako, kot tudi tri mišice na naši riti, Gluteus maximus, medius in minimus. Velika predavalnica je največja in je locirana na koncu hodnika levo (predavanja za 1. in 2. letnik), srednja predavalnica je na začetku hodnika levo (predavanja za 3. letnik), mala predavalnica pa je na začetku hodnika na desni strani (predavanja za 4. in 5. letnik). Tukaj se vidi zlato pravilo MF: višji kot je letnik, manjšo predavalnico rabi. Zakaj ravno tako in ne obratno, boste v teku študija spoznali sami. Vam pa priporočam, da hodite na predavanja, če že ne zaradi delanja zapiskov, pa vsekakor zaradi spoznavanja svojih novih sošolcev in spreminjanja vaših medsebojnih šibkih vodikovih do močnih doživljenjskih ionskih vezi. 5

4 Če se boste kadarkoli pred pričetkom predavanj (zaradi zgodnje jutranje ure) ali pa med predavanji počutili subjektivno»nezmožne«za poslušanje predavanj ali pa boste imeli občutek luknje v želodcu (s tem ne mislim na perforantni ulkus, kot bi marsikateri medicinec pomislil, ampak na preprosto lakoto) morate obvezno zaviti v gostinsko okrepčevalnico MANDIBULA (na koncu hodnika), ki latinsko pomeni spodnja čeljustnica. Glavni človek, ki»fura«ta gostilniški monopol je kdo drug kot SILVO, legenda MF. Vedno nasmejan, vedno dobre volje, vedno pripravljen pomagati, skratka človek, ki ga bi vsekakor imeli radi za svaka. Najbolj prodajan sendvič in tudi moj najljubši je pogreti»tunaki«. Če ga še niste poizkusili, ga toplo priporočam, zagotovo vam ne bo žal. MAXILLA, latinsko zgornja čeljust, pa so računalniški prostori NAD MANDIBULO, kar gre v anatomski kontekst z da Vincijevimi skicami iz konca 15. stoletja (pa tudi današnji Inštitut za anatomijo se s tem strinja, da ne bomo metali slabe luči na naše drage anatome). V te prostore lahko pridete dokaj enostavno s preprostim»vlekom«študentske izkaznice navpično po magnetnem senzorju. Ženskam se vrata odprejo večkrat s prvim poizkusom, zanimivo Tam je po navadi zadostno število računalnikov, na katerih lahko v miru pišete in ustvarjate seminarske naloge, predvsem iz javnega zdravja, gledate histološke ali patološke preparate ali pa preprosto po medmrežju dregnete kolega, ki sedi zraven vas. Skratka, brez problema lahko tudi tam preživljate čas, medtem ko čakate naslednje vaje ali pa prevoz domov. Eni izmed najbolj zanimivih prostorov na MF so zagotovo prostori DŠMS (Društva študentov medicine Slovenije), katerih standardni opis je vedno»nasproti spodnjih WC-jev«. Prej kot se seznanite s tem društvom, boljše bo. DŠMS je nepolitična, neprofitna in seveda prostovoljna organizacija, sestavljena iz študentov medicine. Pod okriljem DŠMS-ja delujejo različni projekti, od javnozdravstvenih (Misli na srce, projekt Virus, Osveščen ne zadet, Medimedo), prek izobraževalnih (Delavnice urgentne medicine, Za Življenje, Zdravstveni tim), do ekskurzij ter potovanj, ki se zgodijo enkrat letno (strokovno-zabavna ekskurzija v Beograd, Batavieren, Medicinjada) in različnih drugih projektov (Izmenjave, Projekt Šport, pevski zbor Cor, Big Band MF, Sapere Aude, Tečaj slovenskega znakovnega jezika). Če se vidite v katerem od teh projektov, lahko brez pomislekov pristopite. Nikogar, ampak res nikogar ne bomo zavrnili, temveč ga bomo sprejeli kot svojega lastnega brata ali sestro. Hkrati boste spoznali tudi, kako društvo kot tako sploh funkcionira in s čim vse se ukvarja. Sestanki so vsak ponedeljek ob Če vas kdo vpraša:»lojze, kje pa so tisti Medicinski razgledi, al kako jim že pravijo?«, mu nikakor ne smete odvrniti»pojdite ne vrh MF in se razglejte naokoli«, ampak morate odgovoriti:»med veliko in srednjo predavalnico zavijte levo, pojdite do konca hodnika kjer so kavni avtomati in nato zavijte desno.«medicinski razgledi so namreč ugledna strokovna revija, ki objavlja različne raziskovalne in strokovne članke na medicinskem področju in, kar je za vas še pomembnejše, prodaja tudi medicinske učbenike, ki jih boste zagotovo potrebovali v času svojega študija. Če vas zanima urejanje takšnih člankov in objav, lahko postanete del ekipe Medicinskih razgledov. Tudi zanje je vsak član je dobrodošel, sploh če v delovni tim prinese veliko dobre volje in pozitivizma. 6 7

5 Blizu Medicinskih razgledov (sosednja vrata) pa je Mednarodna pisarna DŠMS-ja, kjer zelo usklajen in povezan tim študentov vodi projekt IZMENJAVE. Te so»krive«, da se vsako leto ogromno študentov, predvsem med poletnimi počitnicami, odpravi za 1 mesec v eno od okoli 35 držav, s katero imajo sklenjene bilateralne pogodbe. Izmenjave so lahko bodisi raziskovalne (elektiv), na katere se lahko prijavijo študenti vseh letnikov, bodisi strokovne (prakse), na katere se lahko prijavijo le študentje od vključno 3. letnika naprej. Uradne ure so ob ponedeljkih in sredah od 12h do 13h, tako da le pogumno. V sami zgradbi MF (predvsem»stolpu«, ki štrli navzgor) je kar nekaj inštitutov in kateder. Od anatomije v kletnih prostorih (ki jih najbrž do zdaj zaradi anatomskih vaj že vsi poznate), histologije v prvem nadstropju, patologije v drugem do sodne v tretjem in farmakologije v četrtem. Višji letnik kot boste, bolj se boste povzpenjali po»stolpu«. Razporeditev so verjetno predlagali psihologi, ki obvladajo človeško psiho in dobro razumejo pojem motivacije. Nikakor ne pozabite na dejstvo, da je pod MF in pod celotnim UKCjem ter okolico ogromno podzemnih tunelov in katakomb. Svetujem vam, da si zapomnete vsaj glavno povezavo (MF-UKC), ker vam zna ob deževnem vremenu in doma pozabljenem dežniku še kako koristiti, poleg tega pa privarčujete nekaj časa, saj je sama pot občutno krajša. Paziti se morate le nebodigatreba voznikov manjših štirikolesnih vozil, ki po teh hodnikih izvajajo prave dirke velike nagrade Univerzitetnega Kliničnega Centra, ki se ne odvijajo enkrat letno, temveč vsak dan. Slej ko prej boste naleteli še na eno legendo MF in to je Gòspo, našo drago čistilko. Takoj ko boste sedeli ob ali nad kakšno nečistočo, bo že prihitela izza vogala in vam govorila:»punca, daj se malu omaaakni, da jaz to popucam, zastopiš!«. Gòspa je izredno marljiva in vedno v boju z umazanijo. Povem vam, še misli bi vam umila, če bi imela vgrajen detektor za odkrivanje, kdaj so umazane. V času po predavanjih in pred popoldanskimi vajami je najbolj prikladno, čeprav ne najboljše, kosilo s študentsko subvencijo v Štorklji (čisto zraven MF, v neposredni bližini Rogljička v smeri nove Pediatrične klinike), drugače pa lahko dobite dobro hitro hrano v UKC-ju v La Storiji (bureki, sendviči, hot dogi) po zelo ugodni študentski ceni. Druge dobre destinacije so picerija Pinki (čez Ljubljanico ob Poljanski cesti), menza v dijaškem domu Poljane (zraven študentskega doma Poljane), menza na Pravni fakulteti (ob Zmajskem mostu), za tiste bolj eksotične pa kitajski restavraciji Shanghai (na Poljanski cesti proti tunelu) in Zonghua (na Trubarjevi ulici). Del MF predstavlja tudi vam že dobro znani referat (kjer ste se vpisali) in CMK (Centralna medicinska knjižnica) z okolico, ki je prenasičena z raznimi inštituti in katedrami. Ta teritorij ste že osvojili ali pa ga boste kmalu. Tukaj boste imeli večino obveznih vaj in seminarjev pri predmetih biofizika, biokemija I in II ter biologija celice, ki bodo vaše glavno neprostovoljno zbirališče v popoldanskem času. Pajzl beseda neštetih pomenov za študenta višjega letnika in samo enega za bruca je vsekakor omembe vreden že na začetku te zloženke. Prostori, ki se nahajajo blizu referata ob lesenih drsnih vratih, so unikatni, dogajanje v poznih/jutranjih uricah nekajkrat na leto pa nenadomestljivo. Vsekakor dodajte besedi v času študija kakšen pomen ali dva več. Omenil bi še zelo znano leseno predavalnico, ki se nahaja v neposredni bližini novega Mrtvaškega mosta. Ne morete je zgrešiti, ker je vsa le kdo bi to pričakoval iz črno obarvanega lesa. Tam utegnete imeti kakšne seminarje iz javnega zdravja in podobno. 8 9

6 Ko pa boste prvič zares postavljeni pred dejstvo (kolokvij, izpit), se boste morali vprašati, kje je najbližja fotokopirnica in kje dobiti stara vprašanja, kolokvije ter zapiske. Obstajata dve fotokopirnici, ki sta čisto zraven MF. Ena je fotokopirnica»štorklja«(zraven pekarne Damajanty), druga pa je na»onkotu«(stavba ob avtobusni postaji Klinični center, na strani avtohiše). Slednja vas za razliko od Štorklje, kjer kopirajo predvsem predklinične predmete, oskrbi predvsem z gradivom kliničnih predmetov. Vedno pa se splača srečo poizkusiti pri obeh. Splošno vzdušje na MF je fantastično. Kolegi, ki bodo zagotovo postali vaši doživljenjski prijatelji, vas bodo spremljali na skoraj vsakem vašem koraku. Znanje, ki ga boste pridobili, pa vam bo služilo vse življenje. Moja Medicinska fakulteta, moja Medicinska fakulteta, moja Medicinska fakulteta. Prosim, da ponovite prejšnji stavek še najmanj trikrat in postal bo vaš aksiom za vedno DELOVANJE MF Na prvi pogled se morda zdi, da je delovanje fakultete neka abstraktna stvar, o kateri običajnemu študentu ni treba kaj dosti vedeti. V resnici pa je koristno poznati osnovne organizacijske enote naše ljube MF, saj vas bo prej ali slej (vsaj upamo) zanimalo kaj v zvezi s študijskim programom, možnostjo izražanja lastnega mnenja, sodelovanja pri določanju izpitnih rokov in izvolitvah profesorjev... Pouk na fakulteti izvajajo KATEDRE, ki navadno predstavljajo določeno področje klinične medicine in sploh v prenovljenem študijskem programu med seboj sodelujejo pri pouku posameznih predmetov. Katedro vodi predstojnik (eden od profesorjev), za večino študentov najpomembnejše oseba pa je tajnica katedre, ki ve (ali vsaj naj bi vedela) odgovore na vsa vaša vprašanja v zvezi s predmetom. Nekateri predmeti so organizirani tudi pod okriljem INŠTITUTov, ki so v osnovi znanstveno-raziskovalne ustanove. Fakulteto vodi DEKAN (eden izmed profesorjev, podobno kot ravnatelj v srednji šoli). 2. Kako deluje Medicinska fakulteta: V času nastanka tega zapisa je to prof. dr. Dušan Šuput, sicer patofiziolog. Njegova desna roka je tajnik MF, ga. Nastja Babšek Omahen. Njuno»domovanje«je na Vrazovem trgu 2, za vrati na levi strani hodnika do CMK, na katerih piše Tajništvo oz. Dekanat. Povprečen študent se tam znajde le izjemoma, je pa to pravi naslov za resne probleme, ki ostanejo nerešeni tudi po obisku referata. REFERAT oz. študentska pisarna je najpomembnejša za neposreden stik s študenti. To je tista majhna sobica, v kateri ste se drenjali ob vpisu. Če jo obiščete izven vpisnega navala, boste ugotovili, da znata biti ga. Nada in ga. Milica čisto prijazni gospe, ki sta ob morebitnih nejasnostih v zvezi s formalnimi pastmi študija najboljši naslov za pojasnila (no, takoj za predstavnikom letnika). V referatu lahko dobite potrdila o vpisu, izpitnih ocenah, ključke garderobnih omaric za vaje v višjih letnikih, rešite morebitne težave z e-študentom... V vsakem primeru se pred obiskom oborožite z nasmeškom in vljudnostjo

7 SENAT je zbor profesorjev in študentov MF, predvsem predstojnikov posameznih kateder in inštitutov, ki mu predseduje dekan. Za študente je v Senatu rezerviranih 20 mest, na volitvah pa lahko za mesto senatorja kandidirajo vsi študenti MF z izjemo 1. letnikov. Na mesečnih sejah Senat odloča o vseh pomembnejših stvareh v zvezi s fakulteto, zato je izjemnega pomena, da pride do izraza tudi glas študentov! V okviru Senata delujejo številne komisije, ki se ukvarjajo s posameznimi podpodročji delovanja fakultete Komisija za študijske zadeve (odloča o prejemnikih Prešernovih nagrad za raziskovalno delo ter o stvareh, ki se neposredno dotikajo študijskega reda), Komisija za študentska vprašanja (odloča o vlogah za izjemni ponovni vpis, ponavljanje letnika, prepis, vzporedni študija...), Komisija za spremljanje kakovosti študija, Komisija za Lavričeva priznanja... V vseh komisijah imamo (bolj ali manj pomembno) vlogo študenti, saj so člani tudi predstavniki iz vrst Študentskega sveta Medicinske fakultete (ŠSMF). Za pojasnilo, kaj ŠSMF sploh je, se moramo najprej ustaviti pri pojmu SVET LETNIKA. To so vsi študentje nekega letnika MF, ki se občasno (vsaj 2x letno, na začetku vsakega semestra) tudi sestanejo. Čeprav so seje Sveta letnika ponavadi ob nečloveško zgodnjih urah, se jih splača udeležiti, saj se na njih s katedrami uskladijo izpitni roki, datumi kolokvijev, pogoji študija oz. študijske obveznosti... Dogovori za tekoče študijsko leto so obvezujoči tako za študente kot za profesorje in kasnejše spremembe so mogoče le ob soglasju obojih, zato je to resnično priložnost, da prav vsakdo izrazi svoje mnenje. Na prvem Svetu letnika, ki je že uspešno za vami, letnik izmed zbranih študentov izvoli svojega predstavnika letnika. Ta prva leta v sodelovanju s profesorjem predsednikom letnika, nato pa samostojno skrbi za vso komunikacijo med študenti in katedrami oz. fakulteto. Dobro je, da predstavnik letnika zastopa interese večine kolegov iz letnika in da je komunikativna, odločna oseba, ki zna reševati morebitne spore in nesporazume z»nadrejenimi«. Predstavnik letnika zbira mnenja in želje letnika, posreduje informacije med študenti in profesorji ter je uradni zastopnik svojega letnika na fakulteti. Za komunikacijo znotraj posameznega letnika so zelo uporabne tudi t.i. mailing liste. Vaša ima naslov mflj11@googlegroups.com, nanjo pa se lahko če se še niste prijavite s sledenjem navodilom na spletni strani Vsi predstavniki letnikov 13 članov (6 letnikov M, 6 letnikov DM in absolventi) pa sestavljamo ŠTUDENTSKI SVET MEDICINSKE FAKULTETE (ŠSMF). ŠSMF je uradni organ MF (tako kot dekan, Senat...), njen sestavni del in najpomembnejše telo študentov za komunikacijo z vodstvom fakultete. Poleg članstva v vseh komisijah MF zastopamo člani ŠSMF našo fakulteto tudi v Študentskem svetu Univerze (ŠSUL) in tako prenašamo mnenje (dentalnih) medicincev na nivo univerze. O problemih, ki se pojavljajo med študenti znotraj posameznih letnikov, razpravljamo na rednih mesečnih sejah

8 ŠSMF posreduje mnenje študentov, kadar se nam zdi potrebno (npr. o novem izpitnem pravilniku, o pedagoškem delu...) ali kadar za to zaprosi fakulteta (predvsem ob izvolitvah v pedagoške nazive po domače, vsak asistent/docent/profesor potrebuje pred pridobitvijo naziva tudi pozitivno mnenje študentov). Vse to pa lahko počnemo le, če vaša mnenja, želje, predloge...poznamo, zato ste vedno lepo vabljeni, da se obrnete na nas, najbolje preko svojega predstavnika letnika. Lahko nam tudi pišete na naslov Študentski svet MF, Korytkova 2, 1000 Ljubljana. Srčno upam, da bo, ko to berete, že delovala tudi naša spletna stran (www. ssmf.org). Osnovne informacije o predstavnikih posameznih letnikov, njihovih kontaktnih podatkih in članih posameznih komisij pa lahko preberete tudi na oglasni deski Študentskega sveta (v avli MF, nasproti velike predavalnice). O ŠTUDIJSKEM PROGRAMU Od leta 2009/10 ima MF v Ljubljani tudi prvo generacijo, ki se je vpisala na nov bolonjski študijski program (uradno: Enoviti magistrski študij Medicina in Dentalna medicina). Ta ima poudarek predvsem na sprotnem učenju in delanju seminarskih vaj. Študij je zastavljen sistematično. Prva tri leta so namenjena predkliničnim predmetom, ki te teoretično dobro podkujejo. Drugi del študija pa predstavljajo predvsem klinični predmeti, pri katerih ti prej pridobljeno znanje več kot koristi. Večina študentov komaj čaka ta drugi del, vendar so temeljne osnove bistvene za kasnejše celostno razumevanje in povezovanje. Nekoč je predsednik ZDA Abraham Lincoln v znanem govoru rekel:»the house divided by itself cannot stand.«vsaka hiša mora stati na močnih temeljih; če so ti slabi ali pa jih ni, se bo sčasoma porušila. Dobro postavite in karseda močno»zabetonirajte«temelje, ker vam bodo kasneje zelo koristili 3. Kako (na)studirati za izpite na Medicinski fakulteti: Študijski program je napisan kvalitetno in študente do konca faksa maksimalno izobrazi in pripravi na delo zdravnika. Morate pa vedeti, da je medicina ena tistih strok, v kateri se nikoli ne morete do popolnosti izobraziti. Po koncu študija ne boste smeli vreči knjige v kot, ampak boste morali hrepeneti po novem znanju. Vedno se boste morali učiti, izpopolnjevati in nadgrajevati. Zdravnik je šolski primer reka, da se človek uči celo življenje

9 O PREDAVANJIH IN VAJAH Predavanja se tradicionalno začnejo 1. oktobra (oziroma na prvi smiselni delovni dan v oktobru), končajo pa zadnji teden maja. Večina predavanj na MF ni obveznih, je pa zelo, zelo priporočljivo, da jih obiskujete, sploh zdaj, ko ste prvi letnik. Urnike vseh predavanj boste našli na internetnih straneh MF, urnike in lokacije vaj pa na posameznih katedrah in inštitutih. Profesorji si pred predavanji skorajda brez izjeme vzamejo»akademskih 15«, kar pomeni, da ne začnejo ob polni uri, ampak 15 minut čez. Vaje so, za razliko od predavanj, obvezne in jih morate imeti opravljene v celoti, da dobite zeleno luč za pristop k izpitu. Le z vnaprejšnjimi tehtnimi opravičili lahko manjkaš ali greš na iste vaje k drugi skupini. Vaje so bolj praktično naravnane in zaradi manjših skupin tudi bolj osebne ter interaktivne. Vodijo jih načeloma asistenti, ki imajo več časa od profesorjev in ti lahko snov tudi bolj osebno razložijo. S sošolci, s katerimi ste razporejeni v skupino za vaje, se boste tudi najprej spoznali in spoprijateljili. Prav zaradi tega imajo te vaje v prvem letniku posebno mesto. Prav dobro se spomnim svojih prvih vaj iz biologije celice, na katerih kolegov za mikroskopsko mizo na moji desni in levi na začetku sploh poznal nisem, po petih letih pa smo eni izmed najboljših prijateljev. Predavanja + vaje + kolokviji + učenje = uspešno opravljen izpit. Enačba je sicer napisana dokaj preprosto...glavni člen pa ni uspešno opravljen izpit, ampak učenje!!! Izpiti so težki, ampak če poslušaš predavanja, sodeluješ na vajah, opraviš vse kolokvije in se pred izpitom poglobiš v učenje (zagotovo 90 % vse enačbe), je uspeh skorajda zagotovljen. O SAMOSTOJNEM ŠTUDIJU Študij ni enak učenju v osnovni šoli ali gimnaziji. Tam si imel točno določene datume»kontrolk«iz točno določeno»manjšo količino snovi«iz zgolj ene knjižice. Po opravljeni»kontrolki«pa nisi škodil nikomur, tudi če si tisto snov pozabil. Poleg tega ti je še mamica kdaj pa kdaj napisala polovico domače naloge. Študiranje pa je v prvi vrsti ZELO dinamičen proces. Kdaj boš določen izpit opravil je odvisno samo in zgolj od tebe, torej si nekako sam svoje usode krojač. Sami se boste morali angažirati za večino stvari, to pa bo velik doprinos k vaši samostojnosti in odgovornosti, ki sta dve stopnički več na poti do zrelega študenta. Glavnega pomena, ne samo na medicinski fakulteti, je pametno in preudarno razporejanje časa za učenje!!! Če ne boste pripravljeni nekaj mesecev vnaprej, vas bodo nepričakovani dogodki (kolokviji, obvezne seminarske, vaši drugi načrti) vrgli iz tira in boste od takrat naprej v zaostanku. Zato si kupite majhen koledarček in si nanj sproti pišite pomembne in obvezne stvari. Tako boste z lahkoto z ene stvari (ko jo boste uspešno zaključili) preskočili na drugo, s te na tretjo in tako naprej. Okvirno se za izpit začnite učiti od tri tedne do en mesec prej (vsaj za predmete prvih štirih let). Tak časovni okvir velja, če se učite vsak dan, večino dneva. Vsak pa sam najboljše ve, koliko časa se je sposoben učinkovito učiti. Druga stvar, ki bi jo radi poudarili, je primerna izbira študijske literature. Najbolj uporabne nasvete s tega področja boste dobili po posvetu s kolegi iz višjih letnikov, predvsem pa od kolegov, ki so samo eno leto starejši od vas. Ti vam bodo lahko neposredno povedali, kaj se od vas pričakuje. Zelo pomembno je, da se učite iz literature, ki je verodostojna in sistematično napisana. Izgubite lahko tudi več tednov, če se učite iz kakih nesmiselnih zapiskov. Raje si vzemite več dni za izbiro pravilne literature in boste potem 100 % prepričani, da se prav učite, kot da bi zadnjih nekaj dni pred izpitom videli, da ste opravljali Sizifovo delo (junak iz grške mitologije, znan po potiskanju ogromne skale navkreber). Zelo priporočamo, da se 2 3 dni pred izpitom dobite s sošolci in sošolkami (skupina 3 4 študentov 16 17

10 več ne), predebatirate nerazumljiva vprašanja in ponovite stara. Morda neko snov razumete in obvladate, ampak ko jo boste morali pred profesorjem ustno zagovarjati, boste videli, da to ni več tako lahko. Marsikdo začne opletati z jezikom, kot to počnejo študentje po Pajzlu. Ne pustite, da vas profesorji učijo kozjih molitvic, na ustnih zagovorih bodite sistematični, preudarni in samozavestni. Medenosrce mora postati ena od vaših GLAVNIH internetnih strani pred začetkom učenja. Nujno preberite vsa stara vprašanja in ustne izpite. To zna izjemno koristiti. Bi pa na tem mestu prosili za kolegialnost, da tudi vi objavite vprašanja in ustne izpite, torej vaše lastne izkušnje, tako da bo razmerje»prebral/dal gor«čim bliže številki 1. V času študija vam bo zelo koristila Wikipedia, zakladnica uporabnih informacij, ki je včasih celo boljša in bolj sistematična od zapiskov ali celo učbenika. Za tiste vedoželjne, ki hočejo medicinsko znanje resnično izpiliti, so na voljo strokovni članki na Pubmedu. Pri študiji vam bo v ogromno pomoč tako imenovana»mailing lista«, ki jo ima vsaka generacija posebej. Svetujemo vam, da se nanjo čim prej prijavite tako boste lahko informirani o vseh aktualnih stvareh. Pišete lahko karkoli, paziti morate le, da vas vaši sošolci ne označijo kot nekoga, ki ves čas nekaj»smeti«. Študirajte, kjer vam je všeč, tu ni nikakršne formule uspeha. Enim ustreza čredni nagon in gredo v knjižnice (NUK, CMK), kjer ob pogledu na druge učeče se študente dobijo»dodatno motivacijo«. Drugi imajo radi študentski dom, kjer so čisto svobodni in jim starši ne morejo težiti, spet tretjim pa najbolj ustreza učenje doma, kjer pri svojih domačih dobiš 100 % postrežbo v hudih časih priprav na izpite. INFORMATOR 2011 / 2012 A) PRVI LETNIK (SPLOŠNA + DEN- TALNA) Splošna medicina + dentalna medicina, 1. letnik ANATOMIJA Je eden izmed največjih in podatkovno najobsežnejših predmetov v prvem letniku. Vreden je 14 kreditnih točk (KT). Je eden izmed redkih, de facto edini predmet prvega letnika, ki traja kar 2 semestra. Še posebno na začetku zna biti zaradi tone prej neslišanih latinskih izrazov rahlo neprijeten. Dejstvo pa je, da vaja dela mojstra, kar se kaže tudi pri anatomiji nekako do junija se že navadiš na večino strokovnih terminov, zato postane zadeva precej bolj prebavljiva. Pouk sestavljajo predavanja in obvezne vaje, na katere je treba priti opremljen z znanjem, haljo in anatomsko pinceto, maja, ko je na vrsti sekcija, pa še s skalpelom. V prvem semestru sta na sporedu roka in noga, v drugem pa še obsežnejši temi: prsni koš in trebuh. Študijska literatura: Osnova so štiri skripte v slovenščini, ki se jih da kupiti na Inštitutu za anatomijo. Zelo koristne so tudi skice, ki jih na 4. Pregled programa po studijskih letih vajah narišeš sam ali pa jih izroči asistent. Tako rekoč obvezen je tudi anatomski atlas, katerega nakup se priporoča (v knjigarni vam priporočijo še marsikaj, kar vprašajte); med najbolj uporabljanimi sta Sobotta (obsežnejši in natančnejši) in Jovanović, ki je manj obsežen, zato preglednejši, vseeno pa več kot zadošča anatomskim potrebam. Pred samim izpitom toplo svetujemo tudi kak pogled na stara izpitna vprašanja. Izpit: Ker med letom kolokvijev ni, je sprotno delo (kolikor pač utegneš) zlata vredno, saj se zna nabrati ogromno snovi. Pisni izpit obsega 10 vprašanj odprtega tipa. Po pozitivno opravljenem pisnem delu sledi še ustni del pri enem od izpraševalcev. BIOLOGIJA CELICE Predmet, ki zavzame večino časa 1. semestra. Vreden je 9 KT to pomeni, da ga mora človek nujno opraviti, če želi v 2. letnik. Pri t.i.»celici«se človek podrobneje seznani s celico, njeno notranjostjo, delovanjem in genetiko, med vajami pa hitro pridobiš veščine risanja celic s svinčnikom in buljenja v mikroskop

11 Študijska literatura: Kot vam bodo večkrat povedali, je za biologijo celice bog i batina učbenik Alberts in sod.: Essential Cell Biology. Če vas na izpitu vprašajo, od kod ste se učili, je torej odgovor na dlani. Skoraj nujno je imeti navodila za vaje, izpiski s predavanj pri študiju pridejo še kako prav. Izpit: Za pristop k izpitu je potrebno najprej opraviti vaje. Te se opravi z dvema kolokvijema, v primeru, da enega (ali obeh) ne opraviš, je na voljo še popravljalni kolokvij. Na pisni izpit je dobro priti pripravljen, saj znajo nekatera vprašanja vsebovati precej umazane trike. Priporočamo zelo natančno branje in izražanje. Po opravljenem pisnem delu pride na vrsto ustni pri enem od profesorjev. BIOFIZIKA Kdor je na maturi izbral fiziko, svoje odločitve ne bo obžaloval, saj zna pri tem predmetu že osvojeno znanje priti še kako prav. Seveda se da predmet ravno tako dobro opraviti brez močne osnove in z nekoliko več dela. Pri predmetu gre za poglobitev srednješolskega znanja z usmeritvijo na bolj medicinsko uporabna področja. Še posebno na začetku zelo strašijo uboge študente z odvodi in integrali, kasneje pa se izkaže, da jih le izjeme obvladajo in za opravljen izpit sploh niso življenjsko pomembni. Biofizika je edini predmet prvega letnika, ki ima za splošne in dentalne medicince ločena predavanja. Dentalcem predava prof. dr. Podgornik v srednji predavalnici, medicincem pa prof. dr. Svetina v veliki predavalnici. Sicer je program predmeta za obe smeri enak. Študijska literatura: Obsega interno skripto, ki jo objavi Inštitut za biofiziko na spletnih straneh in si jo vsak natisne sam (ali pa odleti v Štorkljo). Enako velja za navodila za vaje in računske primere za vajo. Tudi zapiski s predavanj pridejo prav. Izpit: Z dobro opravljenima kolokvijema, vajami in pisnim izpitom se delaven študent lahko izogne ustnemu delu izpita, kar se je izkazalo za zelo ugodno možnost. BIOKEMIJA I Prav tako eden izmed»velikih štirih«prvega letnika. Vreden je 12 KT. Začne se šele v 2. semestru in obsega predavanja, obvezne vaje in seminarje ter neobvezne posebne oblike pouka, t.i. POP-e. Pri predmetu se naučiš narisati mnogo kemijskih molekul, formul in grafov. Kljub obsežnosti pa je predmet zelo sodobno in sistematično zasnovan, zato se ga da dobro opraviti že ob manjšem sprotnem angažiranju. Študijska literatura: Prosojnice s predavanj, ki jih lahko dobiš na straneh Inštituta za biokemijo, zapiski s predavanj in seminarjev, gradiva za seminarje in navodila za vaje ter nenazadnje»kralj«lehninger: Principles of biochemistry. Uporaben je tudi (slovenski) Boyer: Temelji biokemije. Izpit: Predpogoj za pristop k izpitu je prisotnost na vajah, opravljena poročila zanje in opravljen seminar. Vsake dva tedna se piše kolokvij, vseh skupaj je pet; če zbereš iz vseh dovolj točk, se lahko ogneš pisnemu izpitu in prideš neposredno na ustni izpit. Tam priporočamo pomoč z grafi, formulami in samozavestnim nastopom. UVOD V MEDICINO Je predmet, sestavljen iz štirih modulov. Končna ocena je povprečna ocena vseh štirih modulov. Predmet sestavljajo: Biomedicinska informatika Zakaj je dobro imeti knjižničarje? Odgovor vas čaka med študijem t.i. informatike. Pri predmetu se obravnava informacijske zbirke, iskanje po njih, razna medicinsko-informacijska orodja in način, kako Anici poslat sporočilo, ne da bi Jožko izvedel za to. Študijska literatura: Prosojnice s predavanj in zapiski z vaj več kot zadostijo potrebam ukaželjnega študenta. Izpit: V bistvu je bolj kolokvij; da ga lahko opravljaš, moraš biti prisoten na vseh vajah (ki jih ni veliko). Na vajah je možno nabrati»bonus«, ki ti zviša % kolokvija, kar vedno pride prav

12 Deontologija Obravnava predvsem etične vidike zdravniškega poklica. Pri predmetu se srečamo s temami kot so splav, kloniranje, Hipokratova prisega, HIV ipd. Študijska literatura: Na straneh katedre za deontologijo je navedenih več virov, pravi študent pa seveda najprej pogleda na Medenosrce. Izpit: Med semestrom je možno opraviti seminar, s katerim zvišaš kolokvij za eno oceno. Kolokvij je lahko v različnih oblikah, v prejšnjih letih je bil zasnovan predvsem kot prosti spis, lani pa so se pojavili tudi taki iz prostih in izbirnih vprašanj. Javno zdravje Predmet posebne kategorije, v katerem se najde svašta: malo zdravstvenih ustanov, epidemiologije, zdravstvenih sistemov... Pred izpitom (uradno se imenuje delni pisni izpit, de facto pa je bolj kolokvij) mrzlično pomniš podatke, ki jih nato lagodno pozabiš. Zgodovina medicine Je zelo priljubljen predmet končna ocena je določena glede na prisotnost na predavanjih, zato zna biti predavalnica nabito polna. Prof. dr. Zupanič Slavec se pri temah zelo potrudi, saj izbira predvsem aktualna in za medicinca zanimiva področja. Del predmeta so tudi obvezne ekskurzije. SPORAZUMEVANJE Je razmeroma svež predmet, ki ga vodita Katedra za družinsko medicino in Katedra za psihiatrijo, zato zna včasih med njima priti do šumov v komunikaciji. Pouk je sestavljen precej dinamično. Poleg predavanj ima študent obisk v ambulanti (ki ga je najbolje opraviti čim prej), igranje vlog po skupinah in obisk starostnika v domu za upokojence. Ta je potem podlaga za seminarsko nalogo, ki šteje kot polovica ocene. Študijska literatura: Prosojnice s predavanj, stara vprašanja s kolokvija. Izpit: Polovico ocene prispeva kolokvij, ki zajema snov s predavanj, polovico pa seminarska naloga o komunikaciji s starostnikom. NUJNA MEDICINSKA POMOČ I Se odvija šele v drugem semestru. Je prvi konkretni stik z medicino. Predavanja niso ravno prilagojena za študente s slabimi želodci, saj so slike in posnetki kar precej sočni. Kot osnova za predmet vam lahko služi že izpit iz prve pomoči za vozniški izpit. Seveda se znanje nadgradi in poglobi. Predavanja so neobvezna, pet kirurških in ena anesteziološka vaja pa je obveznih. Po vajah sledijo še opazovanja na različnih oddelkih urgence ali poliklinike. Lahko se zgodi, da na kliniki sploh ne bodo vedeli, da boste prišli ali pa vas bodo vsaj grdo gledali, kaj tam delate gnečo. V takem primeru je pač najbolje stisniti zobe in potrpeti tistih par ur. Študijska literatura: Ahčanova Nujna medicinska pomoč je strašno debela knjiga, ki pa se lahkotno bere in ima veliko kliničnih primerov in slik; poleg tega pa še smernice oživljanja na straneh Katedre za anesteziologijo. Zapiski s predavanj in vaj tudi ne škodijo. Izpit: Opravljene vaje ti dajo pravico udeležbe na kolokviju. Ko ga opraviš, lahko greš na izpit, ki je le pisni

13 B) DRUGI LETNIK (SPLOŠNA + DEN- TALNA) Splošna medicina, 2. letnik ANATOMIJA II Je popolnoma enaka predmetu Anatomija I iz 1. letnika, le da se tema spremeni na glavo in centralni živčni sistem, traja pa samo 1 semester. Latinski izrazi po opravljenem 1. izpitu verjetno ne delajo več težav, zato se je lažje spoprijeti s ponovno dokaj obsežno snovjo in neštetimi novimi poimenovanji. Pouk je sestavljen iz predavanj in vaj, pri katerih so obvezne halje. Kljub dokaj obsežni snovi je vreden»le«5kt. Študijska literatura: So ponovno 4 skripte, v veliko pomoč pride dober atlas (Sobotta, Jovanovič ali Thieme) saj je v glavi toliko stvari na tako majhnem področju, da si je vse skupaj včasih zelo težko predstavljati. Pomagajo tudi zapiski s predavanj in različne skice. Izpit: Med letom ni kolokvijev, zato je sprotno delo zlata vredno. Izpit je enak kot pri Anatomiji I; na pisnem izpitu je 10 pisnih vprašanj, sledi pa mu ustni izpit pri poznanih izpraševalcih iz 1. letnika. Priporočljivo je tudi pogledati stara izpitna vprašanja. BIOKEMIJA II Spet je tu nadaljevanje predmeta iz 1. letnika, Biokemije I. Tukaj se na vso osnovo, ki naj bi bila pridobljena v 1. letniku, dodaja znanje o procesih v človeškem telesu. Spet so tu vaje, ki so enkrat tedensko in na katerih so obvezne halje. Obvezni so tudi seminarji, običajno se delajo v parih in se potem na vajah predstavljajo. Pogoj za pristop k posameznim vajam pa je opravljen kolokvij pred vajami, sestavljen iz treh vprašanj, ki se navezujejo na temo vaje in seminarja, ki se pri vaji predstavlja. Predmet poteka le v zimskem semestru in obsega 11 KT. Študijska literatura: Zelo uporabni so zapiski s predavanj, ki se potem dogradijo z vsebino knjig iz priporočene literature. Najbolj priporočajo knjigo Marks: Principles of Biochemistry, takoj za njo pa je že poznani Lehninger iz 1. letnika. Priporočljivo si je tudi prebrati seminarje, ki dopolnijo že pridobljeno znanje s knjig. Izpit: Pogoj za pristop k izpitu je opravljen kolokvij iz 3 vaj. Izpit je sestavljen iz 30 vprašanj izbirnega tipa. Ustni izpit ni obvezen, se je pa nanj možno prijaviti za zviševanje ocene pisnega izdelka. FIZIOLOGIJA Je tista velika veda o celotnem delovanju (zdravega) človeškega telesa. Pridobivali boste znanje o procesih v človeškem telesu, razporejenih po organskih sistemih. Predmet traja oba semestra 2. letnika in prinaša 12 KT. Celo leto potekajo vaje, pri katerih večinoma niso potrebne halje (kadar pa so, je vnaprej opozorilo). Pri predmetu je potrebno v skupinah izdelati seminar, skupine in teme so dodeljene že v začetku leta po izboru inštituta. Študijska literatura: Ponovno najbolj poznani Levy, lahko pa se uporablja tudi Guytona. Prav pridejo še diaprojekcije predavanj in stara izpitna vprašanja. Izpit: Pogoj za pristop k izpitu sta 2 opravljena kolokvija iz vaj. Izpit je pisni in ustni. Pisni je sestavljen iz 70 vprašanj izbirnega tipa, ustni pa poteka pri že poznanih predavateljih in nekaterih asistentih na vajah. Risanje kakšnega grafa v smislu p-v diagrama srca vam na ustnem zagotovo ne uide. HISTOLOGIJA Z EMBRIOLOGIJO Predmet, ki opisuje zgradbo vseh telesnih tkiv z vsemi celicami, ki jih ta vsebujejo. Predavanja se nanašajo na literaturo in običajno ne povedo ničesar, kar ne bi pisalo v knjigah. Vaje potekajo v mikroskopirnicah, kjer si študentje ogledujejo različne preparate. Preparati so običajno v začetku prava zmeda, saj je težko razlikovati 10 odtenkov svetlo rožnate ter nadaljnjih 50 svetlo in temno modre. Ker predmet traja celo študijsko leto in ima 10 KT, študentje do konca leta praktično obvladajo vse možne barvne odtenke preparatov. Pri predmetu je obvezna izdelava seminarja, teme so razpisane, skupine pa se poljubno izberejo med študenti. Študijsko gradivo: Sta dve knjigi Inštituta za histologijo; prva ima naslov Histologija, druga pa Embriologija. V pomoč pridejo tudi navodila za vaje, zlasti pri praktičnem delu izpita. Izpit: Pogoj za pristop k izpitu sta 2 opravljena kolokvija med letom

14 Izpit je sestavljen iz 30 pisnih vprašanj izbirnega tipa, sledi pa mu še praktični izpit, kjer je potrebno prepoznati 30 mikroskopskih preparatov. Čas za prepoznavo je 35 sekund, vsak časovni interval pa naznani prastara naprava s svojim značilnim brnenjem. Ustni izpit ni obvezen, lahko pa se z njim zvišuje oceno pisnega izdelka. ZDRAVJE IN OKOLJE Je predmet, ki se navezuje na modul Javno zdravje iz Uvoda v medicino. Sestavljen je iz predavanj, vaj ni. Je pa obvezno v skupinah izdelati seminar in ga predstaviti. Predmet poteka v letnem semestru in ima 3 KT. Študijska literatura: Je objavljena na internetu in kljub skromnemu številu KT za opravljen predmet obsega več kot 400 strani. Izpit: Del ocene prispeva opravljena seminarska naloga, ostalo pa pisni izpit. Možno ga je opraviti z 2 delnima kolokvijema v semestru ali s pisnim izpitom v izpitnem obdobju. Vprašanja so vedno izbirnega tipa. Pri tem je potrebno omeniti, da vprašanja včasih zajemajo prevelike podrobnosti. Ustni izpit ni obvezen, nanj se lahko prijavijo študenti, ki si želijo zvišati svojo pisno oceno. STIK Z BOLNIKOM Ponovno nekakšno nadaljevanje predmeta Sporazumevanje iz 1. letnika. Predmet poteka v letnem semestru, sestavljen je iz par ur predavanj in enotedenskih vaj, ki se opravljajo na Univerzitetnem republiškem inštitutu Soča. Tu se študentje srečujejo s pacienti se z njimi pogovarjajo, da bi izboljšali veščine komunikacije in izpraševanja. Kot poročilo o tedenskih vajah študentje izdelajo seminar. Študijska literatura: Snov iz predavanj na diapozitivih, ki so objavljeni na internetu. Izpit: Pisni izpit iz 20 vprašanj izbirnega tipa prispeva polovico skupne ocene. Drugo polovico dopolni seminar, za katerega se praviloma dobi lepo oceno. TEMELJI BIOSTATISTIKE Pa je spet tukaj informatika Po kratkem uvodu v 1. letniku je pri tem predmetu poudarek na medicinskih raziskavah in na tem, kako jih bioinformatiki interpretirajo. Veliko enačb, grafov in primerjav, ki se morda zdijo dolgočasni, se pa v kasnejših letih študija in med specializacijo izkažejo kot zelo koristni. Pri predmetu je obvezna izdelava seminarja, za katerega dobiš 1-10 točk, ki se prištejejo k oceni pisnega izdelka. Predmet poteka v letnem semestru in ima 4 KT. Študijsko gradivo: Diapozitivi predavanj, zbirka navodil za vaje Inštituta za biomedicinsko informatiko, pa tudi praktikum nalog, ki ga je ravno tako izdal Inštitut. Za dodatne informacije in razlago pride včasih prav zelo stara knjiga z naslovom Temelji biostatistike. Izpit: Je sestavljen iz 4 računskih nalog, dodajo pa se mu točke iz seminarja. Dentalna medicina, 2.letnik Edini predmet, ki se razlikuje od splošne medicine v 2. letniku dentalne medicine, je: ORALNA BIOLOGIJA Ta predmet je sestavljen iz 5 modulov. Celoten predmet lahko opraviš z opravljenimi kolokviji pri posameznih modulih. Biologija celice Literatura: zapiski s predavanj; Vprašanja na kolokviju/izpitu so testnega tipa z negativnimi točkami. Biokemija ustne votline Literatura: skripta Biokemija ustne votline in zapiski s predavanj Vprašanj na pisnem delu je 5 in so esejskega tipa. Embriologija zobnega organa Literatura: skripta Razvoj ustne votline in zobnega organa Vprašanja so večinoma testnega tipa, eno vprašanje je esejskega tipa. Morfologija zobnega organa Ta modul je sestavljen iz Anatomije in Histologije zobnega organa

15 Pri obeh predmetih je praktični in teoretični del preverjanja znanja. C) TRETJI LETNIK (SPLOŠNA) (predmetnik za 5. in 6. semester) Anatomija zobnega organa: Literatura: Anatomija zobnega organa; Na kolokviju/izpitu so vprašanja testnega tipa, potrebno pa je znati zobke tudi narisati. Na praktičnem delu moraš zobke prepoznati. Histologija zobnega organa: Literatura: Histologija zobnega organa; Na kolokviju/izpitu so vprašanja testnega tipa. Na praktičnem delu moraš prepoznati 5 preparatov. Študij na Medicinski fakulteti je v procesu prenove in dve generaciji sta že uspešno preživeli novi sistem. Zato smo se odločili, da bomo vsako leto posodabljali opise letnikov, saj še niso povsem izoblikovani. V vpogled pa vam dajemo predmetnike, da vidite kaj vas čaka PREDMETNIKI 28 29

16 D) ČETRTI LETNIK (SPLOŠNA) (predmetnik za 7. in 8. semester) F) ŠESTI LETNIK (SPLOŠNA) (predmetnik za 11. in 12. semester) E) PETI LETNIK (SPLOŠNA) (predmetnik za 9. in 10. semester) 30 31

17 C) TRETJI LETNIK (DENTALNA) (predmetnik za 5. in 6. semester) D) ČETRTI LETNIK (DENTALNA) (predmetnik za 7. in 8. semester) E) PETI LETNIK (DENTALNA) (predmetnik za 9. in 10. semester) 32 33

18 5. Kako pridem iz starega programa v nov program Pravila za prehajanje iz starih programov Medicina/Dentalna medicina v EMŠ programa Medicina/Dentalna medicina F) ŠESTI LETNIK (DENTALNA) (predmetnik za 11. in 12. semester) Pri prehajanju iz starega v novi program se priznajo opravljeni letniki starega programa. To pomeni, da študent lahko ne glede na morebitne razlike v predmetnikih napreduje v višji letnik novega programa, če je opravil vse obveznosti iz starega razen izbirnih predmetov. Kadar med starim in novim programom pride do razlik zaradi drugačnih predmetov, Komisija za študentska vprašanja študentu naloži diferencialne obveznosti in čas, v katerem jih mora opraviti. V kolikor ni drugače navedeno, se morajo diferencialne obveznosti starega programa opraviti do vpisa v naslednji letnik. V kolikor študent teh obveznosti ne opravi, niso mogoči redni vpis v naslednji letnik, izjemno napredovanje in izjemno ponavljanje letnika. Če študent prehaja v novi program, ker v starem programu ni opravil vseh pogojev za napredovanje v višji letnik, gre torej za ponavljanje letnika. V kolikor je študent že ponavljal letnik starega programa je v tem primeru možno le izjemno ponavljanje letnika. Prehod je možen ne glede na število v starem programu opravljenih izpitov oz. doseženih kreditnih točk, če je bil študent redno vpisan v starem programu

19

20 Če je študent pred prehodom ponavljal ali pavziral letnik, mora za odobritev prehoda opraviti vse manjkajoče obveznosti starega programa, tudi tiste, ki niso bile pogoj za napredovanje letnika. V primeru ponavljanja letnika s hkratnim prehodom v novi program ima študent glede napredovanja v naslednji letnik izjemoma enake pravice kot prvič vpisani študent novega programa. Lahko napreduje v naslednji letnik s 54 kreditnimi točkami, možen je tudi izjemni vpis. To pa velja samo v študijskem letu po prestopu. V novem programu je za vpis v višji letnik po ponavljanju ali pavziranju potrebno imeti vseh 60 kreditnih točk. 6. Kako (p)ostati normalen na Medicinski fakulteti: 1. DRUŠTVO ŠTUDENTOV MEDICINE SLOVENIJE Društvo študentov medicine Slovenije je dinamično, nepolitično in prostovoljno društvo vseh tistih študentov medicine, ki želijo svoj študij dopolniti z dodatnimi izobraževanji, udejaniti svoje ideje v različnih projektih, se povezovati v globalnem zdravju z drugimi organizacijami ali pa se preprosto družiti. Društvo je mednarodno znano kot SloMSIC (Slovenian Medical Student s International Committee) in vsako poletje študentom omogoči strokovno izpopolnjevanje, širjenje obzorij in mobilnosti s številnimi izmenjavami po vsem svetu. Poleg izmenjav pa študente povezuje tudi v številnih javno-zdravstvenih, izobraževalnih, kulturnih, športnih in družabnih projektih. K sodelovanju in druženju v društvu ste vabljeni vsi, ki vam študij medicine predstavlja več kot le učenje; vsaka nova ideja je dobrodošla, vsako novo poznanstvo zanimivo in vsako novo prijateljstvo dragoceno! 38 39

21 SAPERE AUDE! (Drzni si vedeti!) Projekt je namenjen študentom medicine, bistvo pa je s pomočjo strokovnjakov dobiti širši pregled nad odnosom zdravnik pacient. Kako se obnašati do pacientov in svojcev pacientov s kroničnimi boleznimi in v terminalnih stanjih ter kako se sami najbolje spopademo z delom s takimi pacienti. Predavanja bodo potekala na temo psihiatrija in zdravnikova duševnost, evtanazija, žalovanje, samomor, delo s svojci, onkologija, pediatrija in ginekologija, starostniki Projekt Virus Projekt VIRUS je preventivni javno zdravstveni projekt, ki temelji na izobraževanju širše javnosti, predvsem mladostnikov, na temo virusa HIV, aidsa in drugih spolno prenosljivih okužb. V okviru tega izvajamo delavnice vrstniškega izobraževanja na osnovnih in srednjih šolah, ob 1. decembru (dnevu boja proti aidsu) ter poleti na različnih mladinskih festivalih pa pripravimo vseslovenske akcije ozaveščanja. Skupaj nas drži moštveni duh in nora zabava! Medicinijada 2011 Za življenje! Misli na srce Misli na srce je projekt, namenjen predvsem mladim. S spodbujanjem zdravega življenjskega sloga ter z ozaveščanjem o posledicah neprimerne prehrane in pomanjkanja telesne aktivnosti želimo prispevati k zmanjšanju pojavnosti bolezni srca in ožilja v Sloveniji. S tem namenom organiziramo predavanja in enkrat letno tudi kongres, kjer strokovnjaki s področja kardiologije, diabetesa, psihiatrije, zdrave prehrane, športa ter drugih področij predstavijo različne teme s področja srčno-žilnega sistema. Izvajamo tudi delavnice za dijake srednjih šol, ki so se izkazale za učinkovit in zelo dobro sprejet način širjenja našega sporočila mladostnikom. Letos bomo premierno izvedli tudi prireditev Krog zdravja, ki bo potekala na Prešernovem trgu v Ljubljani. S prireditvijo želimo sporočilo našega projekta razširiti tudi v širšo javnost. Torej, če želiš sodelovati pri projektu in hkrati biti v dobri družbi, si vedno dobrodošel/a Medicinjada je projekt, ki enkrat na leto združi vse najboljše športnike na fakulteti ter jim omogoči zelo ugoden izlet v Črno Goro, kjer se srečajo s študenti medicine iz bivše Jugoslavije. Tam se odvijajo športna tekmovanja različnih panog od nogometa, košarke, rokometa, odbojke, tenisa, namiznega tenisa, plavanja, lokostrelstva, krosa,.. No, poleg tega se ogromno družimo in zabavamo s študenti iz držav bivše Jugoslavije. Kdor je bil lani z nami, ve, da je vse skupaj najboljša zabava v letu, ki je ne smeš zamuditi. Projekt Za življenje! organizira brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči za laike. Naš cilj je povečati znanje laikov o postopkih prve pomoči in hkrati zmanjšati njihov strah pred nudenjem prve pomoči s tem pa doseči, da se zveča število ljudi, ki nudijo pomoč poškodovancem. Tečaj začnejo strokovnjaki (zdravniki medicine) s predavanjem o pravilnem postopanju pri najpogostejših življenje ogrožajočih stanjih (infarkt, zadušitev, krvavitve). Nato tečajniki to znanje še sami preizkusijo v praksi. Pri tem jim pomagajo inštruktorji projekta Za življenje!, vsi študenti in študentke medicine. Hkrati projekt organizira redna druženja, ki poskrbijo za dobro voljo in motivacijo članov projekta! 40 41

22 Strokovno-zabavna ekskurzija v Beograd Strokovno-zabavna ekskurzija v Beograd je že tradicionalen tridnevni izlet študentov MF v prestolnico Srbije in nekdanje skupne države, ki se zgodi prvi decembrski vikend. Poleg ogledov znamenitosti, potepanja in raziskovanja dnevnega & nočnega življenja tega vznemirljivega mesta, obiščemo tudi beograjsko Medicinsko fakulteto. Srečamo se s tamkajšnjimi kolegi, ki nam razkažejo svojo fakulteto, prostore študentskega društva, ogledamo pa si tudi izbrane inštitute in priljubljen anatomski muzej. Seznanimo se z njihovim načinom študija, izmenjamo si izkušnje in ideje, v enem od večerov pa nam priredijo tudi manj formalno druženje Generacije zadovoljnih študentov se rade znova vračajo v to gostoljubno in očarljivo metropolo na sotočju Save in Donave, kjer vsakokrat odkrijejo nekaj novega, nazaj pa prihajajo pozitivnih vtisov in polni energije za nove študijske napore. V spomladanskih mesecih nas beograjski kolegi obiščejo na njihovi ekskurziji v Ljubljano, zato organiziramo sprejem, ogled naše fakultete in druženje z njimi ter povrnitev vseh ugodnosti, ki smo jih bili deležni na našem izletu. Tečaj slovenskega znakovnega jezika Te zanima, kako se pogovarjajo gluhi? Kako razložijo zdravniku, kaj je narobe? Kakšne težave imajo na banki, na sodišču, v trgovini? Kaj pomenijo kretnje, ki jih uporabljajo namesto zvoka? Vse to in še več o življenju gluhih izveste na tečaju znakovnega jezika. Tečaj vodijo tolmači slovenskega znakovnega jezika, ki vas naučijo kretati in ogledovati kretnje. Ob zaključku tečaja lahko svoje znanje preverite v direktni komunikaciji z gluho osebo, ki se nam pridruži na tečaju. Hkrati tako iz prve roke izvemo, kako zgleda vsakdanje življenje gluhega človeka. Delavnice urgentne medicine V okviru projekta Urgentna medicina organiziramo delavnice, kjer strokovnjaki predstavijo aktualne probleme neodložljive pomoči iz različnih področij medicine, sistem delovanja nujne medicinske pomoči in interdisciplinarno povezovanje pri reševanju v posebnih okoliščinah. Študenti se praktično seznanijo z nujnimi ukrepi (npr. intubiranje, defibriliranje), zanimivimi učnimi primeri (npr. akutni koronarni sindrom) in skozi slikovite prikaze spoznajo pomen sodelovanja z reševalci, gasilci in helikoptersko nujno medicinsko pomočjo. Projekt Šport Pri projektu Šport povezujemo študente z različnimi športnimi interesi in organiziramo ekipe, ki zastopajo Medicinsko fakulteto na univerzitetnih tekmovanjih. Naši kolegi se med drugim udejstvujejo v nogometu, košarki in odbojki, kjer se letno potegujejo za najvišja mesta. Študentje medicine se udeležujejo tudi vsakoletnih mednarodnih športnih dogodkov, kot sta nizozemski Batavieren tek in Medicinijada, športno-zabavno srečanje medicinskih fakultet z območja bivše Jugoslavije. Ekipe redno trenirajo na urah rekreacije v Rožni dolini ali na organiziranih treningih s strani Projekta Šport ali Športne zveze UL, prav tako pa poskrbimo za športne drese in opremo. Poleg ekipnih športov pa se posamezni študentje dokazujejo tudi v tekmovanjih drugih panog, kot so tenis, plavanje, badminton, namizni tenis, smučanje, šah Z rednim obveščanjem o tekmah in rezultatih vztrajno večamo število navijačev in ustvarjamo prijateljsko vzdušje med študenti

23 Medimedo Projekt Medimedo je namenjen otrokom med 4. in 6. letom, da na sproščen način preko igre premagajo strah pred zdravniškimi pregledi. To dosežemo tako, da postavimo improviziran zdravstveni dom za igračke s čakalnico, ambulantami, rentgenom in lekarno, kjer delujejo študentje medicine in dentalne medicine kot zdravniki igračk in kamor otroci pripeljejo svoje bolne prijatelje. Hkrati pa tudi zmanjšamo negotovost bodočih zdravnikov in zobozdravnikov ob srečanju z najmlajšimi bolniki. Mednarodne izmenjave Poletne enomesečne izmenjave, ki omogočajo našim študentom raziskovalno (elektiv) in strokovno (praksa) izpopolnjevanje v tujini (in seveda tudi tujim študentom pri nas). Hkrati se v okviru tega projekta koordinirajo tudi možnost opravljanja vaj iz kirurgije v Houstonu in Braziliji skozi celo leto. Kultura V okviru kulturnih projektov se lahko pridružite mešanemu pevskemu zboru COR, ki nastopa na številnih prireditvah Medicinske fakultete in Kliničnega centra. Glasbeniki imajo možnost ustvarjanja kvalitetne glasbe s svojimi kolegi v Big Bandu MF. Za kulturno udejstvovanje in druženje pa poskrbi tudi KUSKUS s potopisno sekcijo, fotografskimi in likovnimi razstavami v avli Medicinske fakultete, Filmoljubom in Večerom poezije in vina. 2. MEDICINSKI RAZGLEDI Medicinski razgledi so strokovna medicinska revija, ki izhaja štirikrat letno. V njej so objavljeni pregledni in strokovni članki, raziskovalna dela ter klinični primeri. Revija se od podobnih publikacij razlikuje po tem, da so člani uredništva izključno študenti medicine in dentalne medicine. V 21. stoletju se medicinsko znanje o človeškem telesu hitro širi in hitremu tempu odkritij se je moral prilagoditi tudi način prenosa informacij med strokovnjaki. Kmalu se je razvil sistem strokovnih publikacij, ki danes pokriva vsa področja moderne medicine. Sistem izvoru informacij pregledno sledi s pomočjo citiranja literature. Za večino študentov medicine pri nas Medicinski razgledi predstavljajo prvi stik s strokovno literaturo. Objavljeni prispevki se med študijem pogosto izkažejo za koristno dopolnilo obvezni literaturi, ki jo študenti predelamo pred izpiti. Tisti, ki jih strokovna literatura še posebej zanima, pa so je vabljeni, da se društvu pridružijo in urejanje prispevkov izkusijo na lastni koži. Poleg izdajanja revije pa se Društvo Medicinski razgledi ukvarja tudi z drugimi aktivnostmi. Že dolgo se trudimo povečati število uporabnih knjig na področju medicine v slovenščini. S tem namenom sodelujemo s strokovnjaki različnih strok in z obojestranskim trudom smo izdali že zavidljivo število učbenikov, ki so postali obvezna literatura med študijem medicine in dentalne medicine. Organiziramo tudi sejem rabljene medicinske literature in izobraževanja na temo pisanja strokovnih prispevkov in raziskovalnih nalog

24 3. SIDSIC (Slovenian Dental Students International Committee) Oz. Društvo za mednarodno dejavnost študentov stomatologije Slovenije. SIDSIC je društvo, ki ga vodimo študentje dentalne medicine na Medicinski fakulteti in nudi različne aktivnosti študentom, ki bi poleg študija radi počeli še kaj prijetnega, zabavnega in hkrati poučnega na področju dentalne medicine. SIDSIC je neprofitna organizacija, delujemo prostovoljno ob pomoči sponzorjev, naše fakultete in ŠOU-a. Člani smo študentje dentalne medicine, ki s svojimi idejami in entuziazmom sebi ter kolegom bogatimo študijsko življenje. Ker SIDSIC deluje pod okriljem ŠOMF-a, MF-ja in mednarodne pisarne ŠOU v Ljubljani, imamo sedež v mednarodni pisarni na Kersnikovi 4 v Ljubljani, sestanke pa sklicujemo preko a in plakatov, in sicer v predavalnici na Stomatološki kliniki. Najdete nas pa tudi na naslovu SIDSIC je polnopravni član: - IADS (Svetovna zveza študentov stomatologije - EDSA (Evropska zveza študentov stomatologije com ) - KOMISP (zveza zvez društev za mednarodno dejavnost) 4. ŠOMF (ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA MEDICINSKE FAKULTETE) Kaj se dogaja pod okriljem društva? - Organizacija izmenjav za nižje in organizacija strokovnih praks za višje letnike - Projekt Izobraževanje populacije diabetikov o oralni higieni - Organizacija twin-projektov - Sodelujemo pri projektu Medimedo - Motivacijski vikendi - Strokovne ekskurzije - Tradicionalni Bowling - Dent kino - SIDSIC zabave - Športni dogodki - in še kaj... ŠOMF je podružnica ŠOU na MF. Sestavlja ga do 8 študentov medicine in dentalne medicine, ki se jih vsaki dve leti izvoli na volitvah, ter en predstavnik Študentskega sveta. Naša glavna naloga je organizirati ali sofinancirati projekte, namenjene študentom naše fakultete, z denarjem, ki ga v ta namen vsak mesec dobimo od ŠOU. S projekti, ki jih organiziramo ali sofinanciramo (zabave, izobraževanja, izleti, športne aktivnosti...) skušamo čim bolje pokrivati interese vseh študentov MF. Vsi študenti ste pozvani, da izrazite svoje želje in nam zaupate ideje za projekte, mi pa se jih bomo potrudili uresničiti

25 5. ORAŽNOV DOM 6. PAJZL Oražnov dom je študentski dom za študente medicine in dentalne medicine, ki spada pod okrilje Medicinske fakultete v Ljubljani. Ustanovljen je bil iz zapuščine dr. Ivana Oražna; zdravnika, politika in velikega dobrotnika, ki je živel na prehodu v 20. stoletje. Njegovo premoženje, ki je v upravljanju MF, omogoča brezplačno bivanje študentom že več kot 80 let. Mešan dom za fante in dekleta se nahaja na odlični lokaciji v centru mesta, le streljaj stran od Prešernovega trga, na Wolfovi ulici. Dom, v katerem prebivajo samo dekleta, pa je malce na obrobju, bolj v okrilju narave, na Dolenjski cesti. Oražnov dom poleg brezplačnega bivanja nudi še mnogo več. Ljudje, ki jih spoznaš in z njimi živiš, ti kot brucu (in tudi med nadaljnjim študijem) svetujejo o faksu in pomagajo pri preizkušnjah, ki te čakajo. Nudijo ti stare zapiske, knjige in ostalo študijsko gradivo. V klimatizirani učilnici (poleti je še kako dobrodošla) so tudi mikroskopi in preparati, ki pridejo prav pri določenih izpitih. Seveda pa študentsko življenje ne zajema samo faksa in učenja. Oražnov dom slovi tudi po norih zabavah. Če vprašate koga, ki je že bil na oražnovskem martinovanju oz. na zabavi ob kaki drugi priložnosti, vam bo zagotovo zatrdil, da komaj čaka naslednjo. Za zdrav duh v zdravem telesu lahko poskrbiš v fitnesu, na plezalni steni ali pa jezo sprostiš na boksarski vreči. Tistim bolj muzikalnim nudi zavetje tudi t.i.»music room«. Kaj več informacij o Oražnovem domu in našem velikem dobrotniku dr. Ivanu Oražnu pa lahko izveste na naši spletni strani ali pa se oglasite pri nas (kontakt na strani). Študijski in družabni prostori medicinske fakultete. Kako v dveh odstavkih opisati prostor, ki ima več kot 50 letno zgodovino in je edini te vrste v Sloveniji? Težko Pajzl je, kot že ime pove, namenjen dvema poglavitnima stvarema študiju in druženju študentov. Odprto vsak dan v tednu, tudi za vikende lahko izgubljene duše najdejo mizo za svoj študij in brezžični internet za prenosnika. Poleg tega pa se tukaj najde tudi kakšen starejši kolega, ki bo z veseljem povedal kaj o izpitih, profesorjih ter ostalih preprekah na naši fakulteti. V Pajzlu obstaja tudi skupina ljudi, ki se (ne boste verjeli) imenujejo pajzlčani To so osebe, ki skrbijo za prostore, zjutraj odklepajo, zvečer zaklepajo, skrbijo za red in tako dalje Vsak izmed njih pa si bo vzel čas in vsakemu radovednemu prišleku razložil pravila igre ter odgovoril na morebitna vprašanja Po vrh vsega pa se 4krat letno ta sicer mirni kotiček na Vrazovem trgu spremeni v prizorišče norih študentskih zabav, ki poleg medicincev privabljajo tudi kolege iz drugih fakultet. Če še niste bili na nobenem Pajzl žuru, je torej letos skrajni čas, da se oglasite na naslednjem. Ali pa se oglasite kar tako. Dobrodošli! 48 49

26 7. Mlademu (dentalnemu) medicincu na pot Do tega trenutka me je že ogromno sorodnikov, prijateljev in znancev vprašalo sledeče vprašanje:«ej, a je medicina res tako težak študij kot pravijo?«v prvem letniku sem s petsekundnim premislekom rekel NE, v drugem s trisekundnim, v tretjem zgolj po dveh sekundah, v četrtem že po rekordni slabi sekund, zdaj, ko sem v petem, pa rečem NE, še preden sogovornik uspe dokončati tisto famozno vprašanje. Da izrečeš takšen suveren odgovor, pa moraš imeti»zicleder«in se efektivno učiti takrat, ko je treba. Izpiti so obsežni, kar boš slej ko prej spoznal/a tudi po pogovoru s svojimi vrstniki iz drugih fakultet. Povem vam, dragi bruci: študirati medicino ali dentalno medicino v današnjem svetu tehnologije in napredka je privilegij. To področje je eno najbolj dinamičnih, obširnih in raznolikih, kar jih svet pozna. Ta veja bo zagotovo zmeraj zelena, bo zmeraj rasla proti svetlobi in bo zmeraj obrodila najbolj sočne sadove. Prepričan sem, da je vsakdo, ki pride na ta faks, zadosti sposoben, da ga na koncu naredi z odliko, pa tudi če za to porabi še kakšno dodatno leto. Medicina je zahteven študij, ampak spet ne tako zahteven, kot o njem krožijo stereotipi. Če neko stvar delaš, oziroma se v našem primeru učiš, z VESELJEM, lahko tudi to dokazano objektivno zahtevnost faksa, spremeniš v subjektivno lahkost. Za nekoga, ki do medicine ne bo čutil veselja in predanosti, pa bo medicina izjemno težka. Nikakor po teh besedah ne mislite, da se ni treba učiti. Učiti se boste morali ogromno, povprečno 3 tedne do 1 mesec, večino dneva, pred vsakim»večjim«izpitom prvih 3 let, a v glavi morate imeti tudi to, da boste imeli po opravljenem izpitu ogromno prostega časa. Torej, ogromno časa porabljenega za učenje pomeni ogromno prostega časa po izpitu. Bolje to, kot pa malo učenja skozi VSE leto. Zdaj, ko ste še 1. letnik, ko imate motivacijo, ambicije in moralo na vrhuncu, vam svetujem, da hodite na čim več predavanj. Znanje, ki ga boste pridobili je pomembno, ampak zagotovo ne najpomembnejše. Najpomembnejše za vas ta trenutek je spoznavanje svojih novih sošolcev in spreminjanje medsebojnih zaenkrat še šibkih vezi v močne, doživljenjske. Ta proces je bistven za vaš nadaljnji študij in vam bo zagotovo prišel prav tudi v vašem zdravniškem poklicu. Prav s podporo prijateljev, ki te od vseh zagotovo najbolje razumejo, saj gredo čez popolnoma enake študijske»pasti«kot ti, lahko študij medicine postane lažji in bolj prijeten. Prijatelji si v težkih trenutkih pomagajo, te bodrijo, če ti kakšen izpit ni šel ravno po načrtih in ga na koncu seveda skupaj večkrat konkretno zažurajo. Boste videli, ko boste začutili pozitivno energijo svoje okolice, vam bodo stvari šle veliko lažje. Drugi vam lahko pomagajo tako, da vam nabrusijo cepin, zamahniti in prebiti led boste vseeno morali sami. Lahko pa vam povem, da led ni preveč debel, vsaj v današnjem času globalnega segrevanja. (Zgoraj napisano ni teoretiziranje ali govorjenje na pamet, čisto vse je vzeto in večkrat dokazano iz mojih lastnih izkušenj.) Pri študiju, dragi dentalni in splošni medicinci, vam želim veliko uspehov in znanja, prihodnost slovenskega zdravja sloni na Vas! 50 51

27 ASISTENT - fakultetni uslužbenec, ki je na začetku svoje fakultetne kariere. Večinoma mlada, zagnana oseba, s posluhom za študentske težave. Po navadi vodi vaše vaje. BONI - to zadevo imata najraje predvsem tvoj želodček in denarnica. Je državno subvencioniran način, da kot študent ješ po nižji ceni. To ureja ŠOU (Študentska organizacija Slovenije), kjer ti uštimajo telefon (ali posebno izkaznico), s katerim plačuješ svoje obroke. Vsako leto moraš osebno prinesti potrdilo o vpisu za naslednje leto, da ti podaljšajo študentske bone. CMK - Centralna medicinska knjižnica, na Vrazovem trgu 2 (malo naprej od Referata) DEKAN - šef fakultete. Nekaj podobnega ravnatelju na šoli. Hkrati je profesor in se zna zgoditi, da ga srečaš na izpitu. DEKANAT - Službeno domovanje dekana in njegovih ožjih sodelavcev. Študentom je vstop v te prostore dopuščen, vendar le z zelo pametnim razlogom ali idejo. 8. Slovarcek MF tujk DOCENT - fakultetni uslužbenec, ki po rangu velja več kot asistent in je že skoraj profesor. Lahko predava in sprašuje na izpitih. DŠMS - Društvo študentov medicine Slovenije FAKS - pogovorni izraz za fakulteto FAKULTETA - oddelek visokošolskega študija. Organiziran sistem, ki ureja študij za določeno področje znanosti in spada pod okrilje univerze. FOTOKOPIRNICA NA ONKU - fotokopirnica v stavbi Onkologije B GINEKO - ginekologija GOSPA - čistilka št. 1 HISTA - histologija z embriologijo ILIRC - študentski dom na Ilirski ulici 3. Ima največjo koncentracijo študentov medicine in dentalne medicine, kar pomeni, da tukaj dobiš vse potrebne zapiske in informacije, potrebne za študij. Tudi kraj, kjer je vsak dan v kakšnem nadstropju zabava. INDEKS - Če bi bili v osnovni šoli, bi mu rekli izkaz. Pripravna zadeva, v katero najprej vpišeš predavanja, vaje in obvezne in izbirne seminarje. Njegove zadnje strani služijo utrjevanju samozavesti, ko opazuješ, kako se polnijo z opravljenimi izpiti. Služi tudi kot identifikacijska listina za izpite in kolokvije ter dokazovanje, da si res študent (boni, popust na železnici, ISIC - International Students Identity Card,...). Poskušaj ga tekom študija ne izgubiti. INFEKCIJE - infekcijske bolezni in epidemiologija INSKRIPCIJA IN FREKVENCA - sofisticirano ime za profesorske avtograme v indeks, ki pa niso več v uporabi. Ta prvo si dobil na prvem predavanju, ta drugo pa na zadnjem. INŠTITUT - znanstvena ustanova, ki se v okviru specifičnega predmeta ukvarja z raziskovanjem (patološki inš., mikrobiološki inš., ). Se pogosto zamenjuje s katedro. DEONTA - deontologija s filozofijo DERMA - dermatovenerologija FARMA - farmakologija z eksperimentalno toksikologijo FIZIA - fiziologija 52 53

28 IZBIRNI PREDMET - Večina predmetov se, ko se zaključijo redna predavanja (lahko že vzporedno) razpisuje tudi kot izbirni predmet. Kot beseda sama pove, ni obvezen oz. obvezno je opraviti najmanj 9 ur izbirnega pouka po želji v šestih letih. Izbor enega izbirnega predmeta ti prinese eno oz. dve uri. IZPIT - bolj ali manj objektiven preizkus znanja iz določenega predmeta, za katerega, če ga opraviš, navadno dobiš dokaj nerealno oceno glede na tvoje dobro ali slabo znanje. KATEDRA - oddelek fakultete na inštitutu, ki zdužuje profesorje in asistente in se ukvarja s študenti in študijskim poukom. KLINC - klinični center, tudi KC KLINIKA - učni oddelek v neki bolnišnici. Tudi pogovorni izraz za obdobje študija, kjer že opravljaš klinične predmete (4., 5. in 6. letnik). KLUB - prostori DŠMS-ja nasproti WC-jev zraven Silvota. KOLEGA - prijatelj po stanu. Primerljivo s srednješolskim sošolcem. Na faksu celo profesor postane tvoj kolega ( Kolega, to pa ne bo držalo, si boste morali pa še malo bolj natančno pogledat ) KOLOKVIJ - praviloma (beri: ni nujno) manj zahteven preizkus znanja kot izpit. Služi kot prisila za sprotno učenje, lahko pa je tudi zaključek nekega predmeta, pri katerem se izpit ne opravlja. Ne gre ga podcenjevati, še posebej, če je pogoj za pristop k izpitu, prispeva k izpitni oceni ali je celo pogoj za vpis v višji letnik. KOMPOT - človeški organi vloženi v kozarcih formalina na vajah iz patologije. Zraven lahko postaneš lačen. MANDIBULA - dobesedno (beri: če te vpraša prof. Ravnik) je to spodnja čeljustnica. Tu dobiš vselej potrebno kavo in sendviče, ki jim ni para daleč naokoli. MAXILLA - je računalniška soba nad Mandibulo. Za vstop potrebuješ študentsko izkaznico. MEDENO SRCE - že opisan koristen kotiček na internetu za študente MF. MEDICINSKI RAZGLEDI - recenzirana strokovna medicinska revija, ki izhaja štirikrat letno. V reviji so objavljeni raziskovalni in strokovni članki ter klinični primeri iz prakse. MF - Medicinska fakulteta. V besedilu te brošure in tudi pogovorno se pogosto uporablja kot sinonim za novo stavbo Medicinske fakultete (Korytkova 2). MIKRA - mikrobiologija z imunologijo in mikologijo MR - Medicinski razgledi NEVRA - nevrologija OFTALMA - oftalmologija ONKO - onkologija z radioterapijo ORAŽNOV DOM - študentski dom v centru Ljubljane, kjer prebivajo samo študenti medicine. Ima sestrico na dolenjki, ki je rezervirana za študentke medicine. ORL - otorinolaringologija PAFI - patološka fiziologija PAJZL - dobeseden in metaforičen prevod je identičen in sicer: PAJZL. PATO - patologija PAVZIRANJE - to je stanje poljubno dolge pavze, ki si jo (prostovoljno ali prisilno) privoščiš med študijem. V tem času lahko opravljaš izpite, nimaš pa statusa študenta in vseh ugodnosti, ki ti jih le-ta prinaša (boni, popusti, ) POGOJNI VPIS - izjemni vpis v višji letnik, če ti manjka en pogoj (izpit). PONOVNI VPIS - v času študija lahko enkrat ponavljaš letnik. Za tak vpis ni potrebno vlagati prošnje

29 PREDKLINIKA - pogovorni izraz za obdobje študija, kjer še ne opravljaš kliničnih predmetov (prvi trije letniki). PROF - prfoks, oziroma profesor, je velika živina. Do njega se moraš obnašati spoštljivo, čeprav te imenuje kolega, še posebej, če še nisi opravil izpita iz njegovega predmeta. Če za kakšnega fakultetnega uslužbenca ne veš ali je že prof. ali ne, ga raje naslavljaj s profesorjem, sicer utegneš koga užaliti, kar se ti prav gotovo maščuje. RADIA - radiologija 56 SEMESTER - študijsko leto sestavljata dva semestra: zimski (od 1. oktobra do zimskih počitnic) in poletni (od konca zimskih počitnic do junija oz. oktobra). Izraz je uporaben zato, ker navadno vsak semester končaš oz. začneš poslušati kakšen nov predmet. Študij na MF za medicino in dentalno medicino traja 12 semestrov oz. 6 let. SEMINAR - ena od oblik pouka - sam ali v manjši skupini podrobno preštudiraš neko snov in jo potem predstaviš kolegom. SIDSIC - Slovene Dental Students International Comittee SILVO - verjetno najbolj nepogrešljiv človek na MF, ki te zalaga s takšnimi in drugačnimi poživili ter dobro voljo. Je lastnik Mandibule in pomemben član naše medicinske družine. SloMSIC - Slovenian Medical Students International Comittee, mednarodno ime za DŠMS. SODNA - sodna medicina ŠOMF - Študentska organizacija Medicinske fakultete. Je organ MF, ki komunicira s ŠOUom. ŠOU - Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Megalomansko podjetje, ki se ukvarja z vsem, kar utegne imeti povezavo s študenti. ŠSMF - Študentski svet MF, edino uradno telo študentov, ki je odgovorno za komunikacijo z vodstvom fakultete in Univerzo. Sestavljajo ga predstavniki posameznih letnikov. ŠTORKLJA - 1. najbližja gostilna na bone, 2. fotokopirnica z zapiski zraven gostilne Štorklja. ŠTUDENTSKA IZKAZNICA - tako kot osebna izkaznica identificira osebo, študentska identificira študenta. Uporabljaš jo v CMK in drugih univerzitetnih knjižnicah, za izposojo knjig. Odpre ti vrata v našo računalnico Maxillo. Služi za identifikacijo povsod, razen na ŠOU, he he, kjer se moraš identificirati z osebno izkaznico. Nadvse pripravna zadeva, predvsem ker je manjša od indeksa in ga legalno nadomešča. Ne pozabi je imeti na vpisu, saj potrebuješ novo nalepko na zadnji strani, ki potrjuje tvoj vpis v letnik. ŠTUDENTSKA PISARNA - tudi referat, je pisarna v prostorih MF, Vrazov trg 2, kjer se vpisuješ, dobiš potrdilo o vpisu, potrdilo o opravljenih izpitih in še ostale informacije glede študija. ŠTUDIRANJE - 1. sofisticirano ime za učenje, 2. v starih časih dober izgovor, da ti ni bilo treba v vojsko, 3. tudi zdaj kdaj pride prav, UKC - Univerzitetni klinični center ali preprosto klinc. UNIVERZA - (lat. universitas = skupnost), najvišji znanstveni zavod, ki ima v svoji sestavi razne fakultete, med njimi tudi medicinsko. Njen šef se kliče rektor. VAJE - praktične vaje iz določenega predmeta, ki so obvezne za pristop k izpitu in zaključek tega predmeta. Na predkliniki potekajo navadno v laboratorijih, kasneje pa na klinikah. Na večini vaj je obvezna bela halja! ZIMSKE POČITNICE - naj te ime ne zavede. To je čas, ki ga porabiš za intenzivno študiranje snovi za izpit, ki ga opravljaš v zimskem roku. Preostanek časa smučaš! 57

30 BELEŽKA 58 59

31 INFORMATOR 2011 / 2012