OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA

Transcription

1 OSNUTEK 21. JULIJ 2015 Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana Številka: / DGZR Datum: julij 2015 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA Verzija 1.0 ORGAN ODGOVORNA OSEBA/PODPIS IZDELAL IN USKLADIL/SKRBNIK URSZR Sektor za načrtovanje in preventivo/slavko Šipec SPREJEL URSZR Darko But generalni direktor PODPISALA MORS Andreja Katič ministrica za obrambo

2 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 2/124 KAZALO 1 Uvod Opis metod in tehnik, uporabljenih pri izdelavi Ocene tveganja zaradi žleda Ugotavljanje tveganja za žled Opis značilnosti žleda Nastanek in pojavljanje žleda Posledice žleda Žled po svetu Žled v Sloveniji Vpliv drugih dejavnikov na pojavljenje, debelino, pogostost in posledice žleda Pregled pomembnerjših žlednih dogodkov v Sloveniji po letu Scenariji tveganja za žled Scenarij tveganja 1: žled leta 1980 ter žledni dogodki v letih 1975, 1984 in Scenarij tveganja 2: visok sneg i žled decembra 1995 in januarja Scenarij tveganja 3: žled februarja Verjetnost scenarijev tveganja Zanesljivost scenarijev tveganja Reprezentativni scenarij tveganja Pojavljanje žleda in podnebne spremembe Analize tveganja Analize tveganja Analiza tveganja - Scenarij tveganja 1: žled leta 1980 ter žledni dogodki v letih 1975,1980 in Analiza tveganja - Scenarij tveganja 2: visok sneg in žled decembra 1995 in januarja Analiza tveganja - Scenarij tveganja 3: žled februarja Verjetnost analiz tveganja Zanesljivost analiz tveganja Reprezenativna analiza tveganja Ovrednotenje tveganja za nesrečo Merila za ovrednotenje vplivov tveganja in verjetnosti za nesrečo Primerjava rezultatov analiz tveganja z merili za ovrednotenje vplivov tveganja in verjetnosti za nesrečo Primerjava rezultatov analiz tveganja z merili za ovrednotenje vplivov tveganja na ljudi Primerjava rezultatov analiz tveganja z merili za ovrednotenje gospodarskih in okoljskih vplivov tveganja in vplivov tveganja na kulturno dediščino Primerjava rezultatov analiz tveganja z merili za ovrednotenje političnih in družbenih vplivov tveganja Primerjava rezultatov analiz tveganja z meriliovrednotenje verjetnosti za nesrečo Matrike tveganja za nesrečo Notranja kategorizacija tveganja Kategorizacija občin Kategorizacija regij Povzetek ocene tveganja zaradi žleda Zaključek

3 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 3/124 8 Razlaga pojmov, kratic in krajšav Viri Priloge Evidenčni list sprememb, dopolnitev in posodobitev

4 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 4/124 1 Uvod Oceno tveganja zaradi ţleda, verzija 1.0, je izdelala Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na podlagi Uredbe o izvajanju Sklepa o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (Uradni list RS, št. 62/14) in Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 24/12). Nosilec izdelave Ocene tveganja zaradi ţleda je ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, kakor je določeno v prilogi 1 Uredbe o izvajanju Sklepa o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite, oziroma Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR). Ţe dejstvo, da se je Republika Slovenija (RS) odločila izdelati Oceno tveganja zaradi ţleda, priča o tem, da se v drţavi zavedamo, da ţled sodi med nesreče, ki lahko povzročijo ogromno škodo ter hude in vsestranske posledice, v kar smo se nenazadnje lahko prepričali ob zadnji, doslej največji ţledni ujmi v letu Zato si ţled zasluţi nadvse resno in kompleksno obravnavo. Na drugi strani pa je tudi res, da v petnajstih letih pred tem nismo doţiveli večjih ţlednih ujm in smo v tem času nanje morda nekoliko pozabili. Ocena tveganja zaradi ţleda je bila izdelana z namenom, da se celovito ugotovi in opiše pojav in nastanek ţleda, značilnosti pojavljanja ţleda v Republiki Sloveniji ter pretekla manjša in večja pojavljanja ţleda, ki so povzročala večjo škodo. Namen ocene je tudi, da se z analizami tveganja ugotovi, kakšne posledice in v kakšnem obsegu lahko pričakujemo ob uresničitvi izbranih oziroma izdelanih scenarijev tveganja. V oceni je bila izvedena notranja regionalizacija tveganja za ţled, kateri so bile za osnovo predvsem razpoloţljive karte pojavljanja, debeline in pogostosti ţledenja na območju Republike Slovenije. Nekateri rezultati analiz tveganja so bili primerjani z enotnimi merili za ovrednotenje tveganja in verjetnosti za nesreče. Na podlagi tega smo izdelali tudi matrike tveganja za nesreče, ki opredeljujejo intenzivnost posledic in pogostost uresničitve izbranih oziroma izdelanih scenarijev pojavljanja ţleda kot nesreče. Ocena torej vsebuje vse bistvene vsebinske elemente, ki so določeni z Uredbo o izvajanju Sklepa o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite. Ocena tveganja zaradi ţleda je strokovno usklajena z Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter z Ministrstvom za infrastrukturo. S temi ministrstvi je Uprava RS za zaščito in reševanje tudi največ sodelovala pri izdelavi Ocene tveganja zaradi ţleda.

5 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 5/124 Ocena tveganja zaradi ţleda je usklajena tudi z Zdruţenjem občin Slovenije, Zdruţenjem mestnih občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije. Na način, ki je določen v Uredbi o izvajanju Sklepa o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite, je bil osnutek Ocene tveganja zaradi ţleda 21. julija 2015 javno objavljen na spletnih straneh Uprave RS za zaščito in reševanje, s čemer je bilo omogočeno tudi sodelovanje javnosti pri izdelavi te ocene tveganja. Z Oceno tveganja zaradi ţleda morajo biti usklajene tudi morebitne ocene ogroţenosti ali ocene tveganja, povezane z ţledom, na niţjih ravneh načrtovanja. Uprava RS za zaščito in reševanje je v letu 2014 pripravila Načrt izdelave ocene tveganja zaradi ţleda, v katerem je med drugim opredelila potek izdelave vsebine ocene tveganja, sodelujoče organe in druge sodelujoče pri izdelavi ocene tveganja, predstavitev in usklajevanje z javnostjo ter časovnico izvajanja posameznih faz ocene tveganja. Izdelava ocene tveganja zaradi ţleda ţal ni v celoti potekala po zastavljenem načrtu. Vsebinsko večjih odstopanj sicer ni bilo, obseg sodelovanja sodelujočih organov in drugih sodelujočih pa je bil zaradi časovne stiske manjši od predvidenega, prav tako je izdelava ocene tveganja ţal zaostajala za predvideno časovnico. 2 Opis metod in tehnik, uporabljenih pri izdelavi Ocene tveganja zaradi ţleda Pravni okvir ocene tveganja je določen s točko a 6. člena Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L št. 347 z dne , str. 924), ki je v slovensko zakonodajo prenesen z Uredbo o izvajanju Sklepa o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (Uradni list RS, št. 62/14). Vsebinsko in metodološko Ocena tveganja zaradi ţleda dosledno sledi določbam Uredbe o izvajanju Sklepa o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite. Glede izvedbe notranje kategorizacije tveganja posredno sledimo tudi Uredbi o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanje (Uradni list RS, št. 24/12) in sicer prvemu odstavku 4. člena, ki, sicer za drţavne ocene ogroţenosti, določa, da mora biti iz njih razvidno, katere občine in v kakšnem obsegu so ogroţene zaradi posameznih vrst nesreč.

6 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 6/124 Pri izdelavi Ocene tveganja zaradi ţleda, zlasti pri ocenjevanju velikosti vplivov tveganja, smo se posluţili predvsem metode»brainstorming«in metod dobrih praks. Uporabljena je tudi t. i. zgodovinska metoda, s pomočjo katere so opisana pojavljanja ţleda na območju Slovenije v preteklosti. S t. i. deskripitivno metodo pa je natančno opisano pojavljanje ţleda glede na nastanek in vpliv raznih dejavnikov. Pri izdelavi Ocene tveganja zaradi ţleda so bili uporabljeni številni strokovni in poljudni viri. Konkretno Ocena tveganja zaradi ţleda sodi med ocene tveganja za posamezne nesreče za celotno območje drţave oziroma za posamezna območja drţave, kot je določeno v 2. členu Uredbe o izvajanju Sklepa o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite. 3 Ugotavljanje tveganja za ţled 3.1 Opis značilnosti ţleda Nastanek in pojavljanje ţleda Vse padavine praviloma začnejo iz oblakov padati kot sneg. Večina padavin na našem geografskem območju pade na tla v obliki deţja, pozimi pa v tudi v obliki snega. Ob določenih atmosferskih razmerah pa lahko v hladni polovici leta, med novembrom in februarjem, lahko pride tudi do drugačne preobrazbe padavin. Med njimi je najbolj škodljiv podhlajen deţ, ki se na površju spremeni v ledeno oblogo - ţled. Ţled je torej led, ki se nabere bodisi na dele rastlin bodisi na predmete in zgradbe in tla. Nastane, ko pri tleh deţuje ali rosi pri temperaturah pod lediščem oziroma ko padavine v tekoči obliki padajo na podhlajeno podlago. Navadno pri taki temperaturi pri tleh sicer sneţi, vendar v določenih vremenskih razmerah kljub temu padavine padajo v tekoči obliki (Sinjur in ostali, 2010). Eden od načinov nastajanja ţleda je ob padavinah po obdobju hladnejšega vremena ob dotoku toplejšega in vlaţnega zraka v višinah. Ker se v jasnih in mirnih zimskih nočeh po niţinah, kotlinah in sorodnih mikroreliefnih oblikah v hribovitem svetu nabere veliko mrzlega zraka, ga ob odsotnosti močnejših vetrov vlaţen in toplejši zrak le steţka izrine. Tam jezera hladnega zraka obstanejo najdlje, zato tam ob padavinah nastaja ţled.

7 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 7/124 Naslednji primer, ki lahko povzroči nastanek ţleda, je pritekanje hladnega zraka iz severnih in vzhodnih smeri v niţjih zračnih plasteh in toplejšega ter vlaţnega v višjih zračnih plasteh iz juţne oziroma zahodne smeri. Tak pojav je značilen ob nastanku zavetrnega oziroma sekundarnega ciklona na juţni strani Alp, ki lahko nastane ob gibanju vremenske fronte prek Alp na vzhod. V takem primeru iznad Sredozemlja nad Slovenijo v višinah doteka vlaţen subtropski zrak, pri tleh pa od severa in vzhoda hladen zrak. Čeprav ob takih vremenskih razmerah po niţinah temperatura zraka ostaja tudi po več stopinj Celzija pod lediščem, je v višinah s toplejšim zrakom ničta izoterma lahko na nadmorski višini najvišjih alpskih vrhov. Ker se tako nastala območja nizkega zračnega tlaka iz bliţine naših krajev praviloma hitro pomaknejo vzdolţ Jadranskega morja oziroma proti vzhodu in oslabijo, tudi pogoji za pojav ţledu navadno ne trajajo dlje od enega dne (Sinjur in ostali, 2010). Ţled, ki nastane na opisan način, je pri nas pogostejši, zajame večja območja in je tudi debelejši. Če ţled navadno ne nastaja več kot dan ali dva, pa se ledena obloga na tleh, drevesih, predmetih in stvareh navadno obdrţi dlje časa, najmanj toliko, da se temperature pritlehnega zraka ne dvignejo nad ledišče in ledena obloga prične odpadati in se taliti. Poleg opisanih procesov nastanka podhlajenega deţja in ţleda je ponekod po svetu pogost tudi proces, pri katerem je temperatura zraka od mesta nastanka padavin do tal vseskozi pod lediščem (Jones, 1998, povzeto po Vertačnik in ostali, 2015). V oblakih pride do zdruţevanja podhlajenih kapljic v majhne deţne kaplje, ki padejo na tla v obliki rosenja. Marsikje v ZDA in Kanadi je ta proces nastanka ţleda celo pogostejši od prej opisanega načina (Rauber in sod., 2000, Stuart in Isaac, 1999, povzeto po Vertačnik in ostali, 2015). Kot ţe omenjeno, vse, tudi zimske padavine, začnejo iz oblakov padati kot sneg. V kakšnem stanju pa te padavine padejo na tla, je odvisno od temperaturnih značilnosti niţjeleţečih zračnih plasti. Če so temperature zraka med mestom nastanka padavin in površjem ves čas negativne, pri tleh sneţi, če je v niţjih plasteh dovolj toplo, pa se sneţinke stopijo v deţ. Če pa deţne kapljice pri padanju naletijo na pritlehno plast zraka z negativnimi temperaturami, se podhladijo ali ponovno delno ali v celoti zamrznejo. Če ţe med padanjem delno ali v celoti ponovno zamrznejo, nastanejo bodisi zmrznjen deţ, ledena zrna ali zrnat sneg (babje pšeno). Nastanek teh oblik padavin je odvisen predvsem od tega, kako debela je pritlehna plast hladnega zraka pri tleh in kako hladen je ta zrak. Praviloma je v takšnih primerih pritlehna hladna zračna masa debelejša in hladnejša, plast toplega zraka nad njo s samo rahlo pozitivnimi temepraturami pa tanka. Takšne oblike

8 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 8/124 padavin, če niso dolgotrajne in intenzivne, niso nevarne in ne povzročajo škode. Kadar pa podhlajene kapljice obdrţijo tekoče agregatno stanje, pa na površino pada podhlajen deţ (povzeto po Mezgec, 2015). Podhlajen deţ nastane (in obstane) tako, da deţna kaplja, nastala iz povsem staljene sneţinke, zaide v ravno prav debelo plast mrzlega zraka, v kateri se podhladi in nato na tla pade kot kaplja podhlajene vode s temperaturo, niţjo od ledišča. Podhlajene vodne kapljice oziroma deţ vztraja v tekočem stanju tudi pri temperaturi, znatno niţji od 0 stopinj Celzija in ne spremeni agregatnega stanja oziroma se ne prične strjevati in se spreminjati v kristalčke ledu. Običajno je v teh primerih plast toplega zraka nad pritlehnim hladnim zrakom debelejša in toplejša kot v primerih, ko pada zmrznjen deţ, ledena zrna ali zrnat sneg. V nobenem primeru pa ta topla plast zraka ni zares topla, običajno so v njej temperature le nekaj stopinj nad lediščem, prav tako ta plast zraka vertikalno temperaturno ni homogena. V drobnih kapljicah čiste vode v oblakih ni dovolj kondenzacijskih jeder, na katere bi lahko primrznile, pa še površinska napetost, zaradi katere so kapljice okrogle, preprečuje, da bi se kapljice vode pri temperaturah pod 0 stopinj Celzija strdile. Tako je lahko večina vlage v oblakih, tja do 15 stopinj Celzija in še niţje, v obliki kapljic podhlajene vode. Stanje podhlajene vode je nestabilno, kar pomeni, da se podhlajena voda ob stiku s podhlajenim površjem spremeni v led in pri tem odda latentno toploto strjevanja. Kaj se zgodi, ko podhlajen deţ pade na tla, je odvisno od temperature predmeta, na katerega pade podhlajen deţ, od temperature podhlajene vode v kapljicah deţja in od velikosti kapljic. Če je podlaga dovolj mrzla, kapljice pa dovolj majhne in dovolj podhlajene, potem takšne kapljice pri dotiku s podlago primrznejo takoj ali skoraj takoj. Če pa so kapljice manj podhlajene in so temperature površine tal in predmetov višje, kot v prejšnjem primeru, a še vedno negativne, podhlajene kapljice takoj oziroma v celoti ne primrznejo. Upoštevati je tudi treba, da podhlajena kapljica pri stiku s podlago pri primrzovanju odda latentno toploto strjevanja, ki ogreje okolico trka, torej tudi kapljico samo. Tako del kapljice ne zmrzne in polzeča voda v zraku s temperaturo malo pod 0 stopinj Celzija zmrzne šele čez čas, pa še to ne vsa. Svojevrstne oblike ledenih sveč, ki ob ţledu visijo z ţic in vej, potrjujejo, da podhlajene kaplje v takem primeru ob dotiku s predmeti pogosto le delno primrznejo, ostanek pa odteče oziroma primrzne naknadno in drugje (povzeto po Mezgec, 2015). Ne glede na to, ali podhlajene kapljice v stiku s površjem primrznejo takoj ali postopno, s tem nastaja ţled.

9 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 9/124 Od tega, ali podhlajene kapljice primrznejo takoj v celoti ali postopno, pa je odvisna simetričnost ţlednih oblog na drevesih, predmetih in stvareh. Če kaplice ne primrznejo takoj ali v celoti, je ledena obloga običajno debelejša na njihovi spodnji strani. Slika 1. Temperaturni potek z višino v ozračju za različne vrste zimskih padavin: a) sneţenje do tal, b) deţ ali deţ s snegom, c) zrnat sneg, ledena zrna, d) podhlajen deţ. Vir, ESMWW, 104, prirejeno in povzeto po Mezgec, 2015). V Evropi je ob razmerah, ko padavine na površje padejo bodisi kot zmrznjen deţ, babje pšeno ali podhlajen deţ, temperatura zraka pri tleh praviloma med 5 C in 0 C, zelo redko

10 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 10/124 pod 5 C. V hladni plasti je najniţja temperatura običajno med 1 C in 7 C (Vertačnik in ostali, 2015), pri čemer se temperatura hladne plasti praviloma zvišuje z njeno višino in je ta plast najhladnejša prav v bliţini stika z višjeleţečo toplo plastjo. Atmosferski pogoji v topli in pritlehni plasti hladnega zraka, ki so potrebni za nastajanje podhlajenega deţja, so razmeroma specifični in ţe ob minimalno spremenjenih temperaturnih pogojih, debelini tople plasti in intenziteti padavin (plast zraka, v kateri prihaja do taljenja sneţinik v deţne kapljice, se lahko ob povečani intenziteti padavin lahko ohladi) se lahko med podhlajene kapljice pomešajo ali celo prevladajo zmrznjen deţ, babje pšeno ali celo sneg. Slika 2. Navpična sondaţa nad Ljubljano 2. februarja 2014 zjutraj (Vir: ARSO; 2014). Med 1200 in 1800 metri je bila plast zraka s pozitvnimi temperaturami, spodaj pa z negativnimi. Če so ob takšni razporeditvi temperature padavine, nastaja ţled. Temperaturni obrat na višini od 1000 do 1300 metrov je posledica stika dveh različnih zračnih mas. Bistven element ledenega pokrova, ki nastaja s tvorjenjem ţleda, je poleg njegove debeline njegova teţa oziroma gostota. Gostota ţleda pa je odvisna od vrste padavin in hitrosti tvorjenja ţleda. Gostota ţleda, ki nastaja s podhlajenim deţjem, je bistveno večja (od 0,7 od 0,9) kot gostota ţleda, ki nastaja ob zelo rahlem deţju in pršenju iz megle (od 0,5 do 0,6) (povzeto po Radinja, 1983). Teţa ţleda, ki nastaja s podhlajenim deţjem, lahko doseţe do 0,9 kg/dm3 (Vrhovec, Kastelec, 2002) in tako nastali ţled je lahko do dvakrat teţji kot ţled, ki nastaja ob pršenju (povzeto po Radinja, 1983). Znan je tudi podatek (povzeto po Radinji,

11 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 11/ ), da je ţled skoraj dvakrat teţji od zmrznjenega mokrega snega. Liter padavinske vode, ki je prostorninsko enak volumnu 1 dm3, tehta kilogram. Sicer pa je gost ţled kompakten in ker vsebuje malo zraka, tudi skoraj prozoren in brezbarven (Radinja, 1983). V praksi se intenzivnost ţleda največkrat določa glede na posledice. V Sloveniji je tako v uporabi ţledna lestvica, ki je nastala po preučevanju posledic ţleda leta 1980 v Brkinih (Radinja, 1983). Preglednica 1: Ţledna lestvica (prirejeno po Radinja, 1983) stopnja oznaka l ll lll lv V Šibek (tanek) ţled Zmeren (srednje debel) ţled Močan (debel) ţled Zelo močan (debel, katastrofalen) ţled Izjemno močan (izredno debel, katastrofalen, uničujoč) ţled Debelina v Posledice milimetrih do 5 Poškodb skoraj ni ali pa so redke in manjše (redki odlomi manjših vej in vejic) 6 do 20 Zmerne poškodbe, prelomi srednjih in večjih drevesnih vej, poškodbe tanjše ţične napeljave 21 do 50 Večje in številčnejše poškodbe, polomljeno drevje do 30 cm premera, potrgane napeljave predvsem srednje in nizkonapetostnih daljnovodov 51 do 100 Zelo velike in mnoţične poškodbe, polomljeni gozdovi in sadovnjaki (drevje s premerom več kot 30 cm), poškodovani strešni ţlebovi, ograje, daljnovodi in daljnovodni stebri nad 100 Stopnjevane vseh zgoraj navedenih poškodb, uničeni ozroma podrti električni daljnovodi in daljnovodni stebri, vsesplošne in velikopovršinske poškodbe in škode v gozdovih Posledice ţleda Posledice ţleda so lahko zelo različne in obseţne. Ţled sodi med naravne nesreče, katerih posledice so lahko zelo neprijetne. Kot druţba je človeštvo skoraj docela nemočno pri preprečevanju nastajanja pojava, zmanjševanje njegovih posledic, predvsem v gozdovih in na infrastrukturnih sistemih, pa bi zahtevalo velike finančne, organizacijske in druge napore, ki pa vseh posledic ne bi preprečili, ampak samo nekoliko zmanjšali. Poglaviten vzrok poškodb zaradi ţleda je preobteţitev stvari in predmetov. Največ škode je v na drevesih, v gozdovih (kjer se škoda tudi najprej pojavi) in na električnh daljnovodih.

12 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 12/124 Mezgec (Mezgec, 2015) ocenjuje, da 70 milimetrov debela plast ţledu z gostoto okoli 0,9 na smreki s premerom krošnje 8 metrov in površino 50 m2 smreko obteţi s 4 do 5 tonami ledu. Če so na ţicah električnih daljnovodov obloge ledu s premerom do 150 milimetrov, se je na metru dolţine vodnika z debelino 3 cm nabere do skoraj 15 kilogramov ledu, kar je več kot 10- kratna masa vodnika samega. Varnostni faktor (projektna obremenitev) za dodatno zimsko obremenitev vodnikov na električnih daljnovodih v Sloveniji pa naj bi znašal med 2 in 5. Če je ob takih razmerah projektna obremenitev preseţena, pride do obseţnega trganja vodnikov ter lomljenja stebrov (Mezgec, 2015). Leta 1980 so na Hrvaškem zabeleţili celo do 26- kratno normalno obteţbo daljnovoda oziroma do 23 kilogramov ledu na meter vodnika (Kern, Zadnik, 1987). Na Norveškem so na dolţinski meter vodnikov izmerili celo do 60 kilogramov ledu, kar naj bi bila najvišja doslej znana ţledna obremenitev (povzeto po Radinja, 1983). Stebri daljnovodov se zaradi zelo povečane horizontalne obteţitve v obesiščih vodnikov (Kren, Zadnik, 1987) lomijo in zvijajo zaradi neravnovesja sil, ki so nastopila po pretrganju vodnikov (povzeto po Mezgec, 2015). Ko pride do porušitve enega od stebrov, dodatne dinamične sile pritiskajo na sosednje, ki se zvezno porušijo v obeh smerih od začetka porušitve. Rušenje se zaustavi, ko se sile v ţicah daljnovoda iz strani, od koder prihaja rušenje, izenačijo s silami na strani neporušenega dela daljnovoda (Kern, Zadnik, 1983). Tanek ţled običajno ne povzroči večje škode, če izuzamemo pojav poledice, ki lahko povzroči teţave v prevoznosti cest, povečanje števila prometnih nesreč in večjo moţnost padcev in poškodb na zaledenelih površinah. Z debelino ledenih oblog, predvsem tistih, nastalih iz bolj intenzivnih padavin podhlajenega deţja, se posledice in škode naglo povečujejo. Najprej se pojavijo manjši lomi in poškodbe vej in vejic, nato večjih vej. Posledice več kot 50 milimetrov debelega ţleda so lahko ţe zelo izrazite (povzeto po Radinja, 1983). Ţled ne poškoduje le gozdov, ampak tudi sadovnjake in celo vinograde. Nabiranje ţledu na ţicah električnih daljnovodov in drugih napeljavah (telefonskih, PTT, kabelskih sistemih, ), povzroča preobteţitev in posledično trganje ţic ter poškodbe in rušenja stebrov daljnovodov, kar lahko vodi v obseţne in dolgotrajne prekinitve oskrbe z električno energijo, njenega prenosa in delovanja komunikacijskih sistemov. Ta posledica je ena najpomembnejših in najbolj izrazitih. Dolgotrajno pomanjkanje električne energije ima velik vpliv na vsakodnevno ţivljenje ljudi (na primer nedelovanje hladilnikov, štedilnikov, razsvetljave, ogrevalnih sistemov, tudi zdravstvenih naprav, ki nekaterim ljudem sploh omogočajo ţivljenje), zaradi izpadov elektrike lahko pride do nedelovanja črpališč pitne vode in posledično teţav z oskrbo s pitno vodo. Zaradi podrtih dreves se močno poslabša prevoznost cest, gibanje v gozdovih in na cestah, ki vodijo skozi gozdove, je nevarno. Podrta drevesa lahko zatrpajo struge vodnih teles, zaradi česar se lahko močno zmanjša pretočnost strug in s tem povečuje

13 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 13/124 moţnost poplavljanja. V urbanih območjih odlomljene veje ali podrta drevesa padajo na objekte in vozila. Zaradi nedelovanja prometnih sistemov (npr. ţelezniškega prometa zaradi uničenih električnih ţic in prometno-signalizacijskih naprav, pa tudi zaradi podrtega drevja) in bistveno spremenjene zmanjšane prevoznosti cest se močno zmanjša mobilnost prebivalstva (dostop do delovnih mest, šol, nezmoţnost priti domov itd.), prav tako tudi zmoţnost transporta materialnih dobrin in izvajanje raznih storitev, kar lahko povzroča tudi znatne negativne gospodarske/ekonomske učinke. Led s cestišč je skoraj nemogoče odstraniti, na premikajočih vozilih pa ţled primrzuje predvsem na sprednje površine (stekla), gledano v smeri voţnje, zaradi česar je upravljanje vozil lahko zelo oteţkočeno. Zaradi pomanjkanja električne energije, nezmoţnosti prihoda zaposlenih na delovna mesta, dostave potrebnih surovin in distribucije izedlkov je lahko moteno ali celo onemogočeno normalno delovanje gospodarskih druţb. Glede na to, da v Sloveniji ţe obratuje nekaj manjših vetrnih elektrarn, tudi na območjih, kjer se ţled pojavlja pogosto (Razdrto, Senoţeče itd), moţno pa je, da jih bo zgrajenih še več prav na območjih, kjer je pri nas ţled najpogostejši, ni odveč opozoriti, da se ţled izloča tudi na rotorjih vetrnih elektrarn (povzeto po Vrhovec, Kastelec, 2002). Ker uničenega lesa ni mogoče pospraviti takoj in je sanacija poškodovanih gozdov lahko dolgotrajna, lahko zaradi tega pride do prenamnoţitve insektov (podlubnikov) in razmaha bolezni gozdnega drevja, kar lahko škodo še poveča. Ţledolom povzroča zniţanje prirastka lesne mase v naslednjih letih, ravzvrednoti vrednost lesa, povečuje stroške sečnje in spravila lesa glede na stroške redne sečnje, stroški sanacije prizadetih zemljišč (pogozdovanje in vzdrţevanje novih nasadov) so veliki. Ţled je, kakor je razvidno iz navedenega, nesreča, ki lahko povzroči izjemno raznolike, dolgotrajne in kompleksne posledice. Kadar se debelejši ţled pojavlja na obseţnih območjih, lahko nastane zelo velika gmotna škoda. Znani so celo primeri, ko je nenadno pojavljanje ţleda povzročilo letalsko nesrečo. To se je zgodilo februarja leta 1994 v bliţini čikaškega letališča v ZDA. Dvomotorno turbo-propelersko letalo z 68 potniki, ki je letelo iz Indianapolisa proti Chikagu, zaradi gostega letalskega prometa na območju letališča ni dobilo takojšnjega dovoljenja za pristanek. Med čakanjem na dovoljenje je letalo kroţilo nad širšim območjem letališča, kjer je padal podhlajen deţ. Zaradi hitrega nabiranja ledenih oblog na zgornji strani letalskih kril je prišlo do prekinitve povezave med letalskima kriloma in sistemom avtomatskega upravljanja plovila, zaradi česar je sistem odpovedal, posadka pa ni imela več nadzora nad letalom. Letalo je strmoglavilo, nesreče pa ni preţivel nihče (Freezing Rain, Wikipedia). Kar se tiče veriţnih nesreč oziroma tako imenovanih sestavljenih nesreč, ki se lahko na nekem območju dogodijo neodvisno ena od druge, je treba najprej omeniti predvsem visok

14 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 14/124 sneg. Pogosto ţledenju lahko sledijo sneţne padavine ali obratno. Posledice so najhujše takrat, ko bodisi ledene obloge ali sneg še ne odpadejo z dreves in predmetov. V takih primerih se škoda ob dogodku, ki sledi prvemu, lahko izredno poveča. Najbolj bistvene veriţne posledice ţleda pa so predvsem prekinitev oskrbe z električno energijo, prekinitve prometa, pa tudi poţari na električnih daljnovodih, ne smemo pa pozabiti tudi na populacij insektov in bolezni gozdnega drevja Ţled po svetu Slovenija oziroma nekatere njene pokrajine so, kot bo razvidno iz naslednjega poglavja, prav tipične po pojavljanju ţleda. Vendar pa se ţled ne pojavlja samo v Sloveniji. Ţledenje se pojavlja po mnogih predelih sveta, a je ta pojav le izjemoma uničujoč. Precej znano je pogosto in obseţno pojavljanje ţledenja na obseţnih območjih osrednjega in severovzhodnega dela ZDA in jugovzhodnega dela Kanade, kjer so pogoji za nastajanje ţleda nekoliko drugačni kot pri nas. Mikroreliefne razmere tam ne igrajo takšne vloge kot pri nas, pač pa so tam bistvene makroreliefne razmere. Osrednji del kontinenta je namreč niţinski, kar omogoča prodore toplega zraka daleč proti severu in obratno, hladnega zraka daleč proti jugu kontinenta. Do ţledenja pride, ko se cikloni in fronte s padavinami pomikajo iz juţnega in osrednjega dela ZDA proti severovzhodu. Takrat iznad Mehiškega zaliva proti notranjosti priteka topel in vlaţen zrak, ki se nariva nad hladnejši zrak v najniţjih plasteh atmosfere, ki proti jugu oziroma jugozahodu priteka iz območja visokega zračnega pritiska nad osrednjim in vzhodnim delom Kanade. Kadar so temperature pritlehnega zraka negativne, in kadar so nad to plastjo temperature zraka pozitivne, ob padavinah prihaja do obseţnega ţledenja na velikih, sklenjenih površinah. Kot pa je bilo ţe omenjeno, ţled v Severni Ameriki ob določenih atmosferskih pogojih nastaja celo v razmerah, ko je temperatura zraka vse od mesta nastanka padavin pa do tal negativna. Med najhujše ţledne ujme v svetu sodi katastrofalen ţled v Ontariu, Quebecu in delu ZDA januarja 1998 ter še bolj uničujoč ţled januarja ter februarja 2008 v juţnem delu Kitajske sodita med najhujše zabeleţene tovrstne dogodke (Dupigny-Giroux, 2000; Makkonen, 2000; Sun in Zhao, 2010, povzeto po Vertačnik in ostali, 2015). V severnoameriški ţledni ujmi je umrlo 40 ljudi, poškodovanih je bilo km 2 gozdov, brez elektrike je ostalo vsaj 2 milijona prebivalcev in gospodarska škoda je bila velikanska. Kitajski ţled je bil na tistem območju najhujši vsaj od leta 1950 in je največ škode povzročil v prometu, na električnih povezavah, v komunikacijah, kmetijstvu in gozdarstvu. Na daljnovodih se je nabralo tudi nad 60 mm ledu. Skupna škoda zaradi ţledenja in obilnega sneţenja je dosegla kar 21 milijard

15 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 15/124 dolarjev, umrlo je 129 ljudi. V novejšem času se z območja Rusije omenja ţledenje v času boţično-novoletnih praznikov leta Takrat je ţled prizadel območje od Smolenska na zahodu do Samare na vzhodu, na razdalji okoli 1000 km, v pasu širokem od 150 do 250 km (Šakina in sod. 2013; Golubev in sod., 2010, povzeto po Vertačnik in ostali, 2015). Podobne značilnosti pojavljanja ţleda, kot v Severni Ameriki, se pojavljajo tudi na območju Belorusije, Ukrajine in evropskega dela Rusije. Ţled poznajo tudi marsikje v severozahodnem delu Evrope, v Franciji, v Severni Nemčiji in na Norveškem. Na teh območjih naj bi ţled na splošno dosegal podobno debelino kot pri nas (Radinja, 1983). V atlantskem delu Evrope se ţledenje sicer pojavlja precej redkeje, bolj proti osrednjem delu in proti vzhodu, na primer v evropskem delu Rusije, pa zaradi pogostega menjavanja mrzlih celinskih in toplih zračnih mas iznad Atlantika in Sredozemlja, pogosteje. Vendar pa naj na teh območjih ţledenje potekalo pri niţjih temperaturah zraka, toda redko dolgotrajno in v velikih količinah (Vertačnik in ostali, 2015). Do pogostega in močnega ţledenja prihaja tudi v naši bliţji okolici, zlasti na širšem območju Dinarskega gorstva (Gorski Kotar, Velebit, Lika, Hercegovina, Črna gora) in v zahodnem delu Makedonije (Radinja, 1983). Na teh območjih, predvsem v Gorskem Kotarju, zaledju Velebita in Liki, so po razpoloţljivih podatkih (Radinja, 1983, Kern, Zadnik 1987) lahko debeline ţleda in posledično tudi posledice, še znatno večje večje kot pri nas. Ţled je v začetku decembra leta 2014 povzročil hude teţave tudi na vzhodu Avstrije (Štajerska, Spodnja Avstrija, Gradiščanska) in na vzhodu Srbije, predvsem na območju Bora in Majdanpeka (kjer je zelo močan ţled pustošil tudi leta 1979; Radinja, 1983) Ţled v Sloveniji Slovenija sodi med bolj ţledne predele v Evropi. Ţled je v naših najbolj ţlednih pokrajinah tako rekoč vsakoleten ali še bolj pogost pojav. Srednje debel ţled se v Sloveniji pojavi vsakih nekaj let (vir:). Znan je podatek, da v obdobju med letoma 1966 in 1984 poškodbe zaradi ţledu v gozdovih niso bile evidentirane le v letih 1969, 1970, 1974 in 1979 (Ţled v Sloveniji; Ciklon.si). Med leti 1995 in 2012 se je ţled pojavljal vsako leto, vendar z izjemo v letih 1996 in 1997 ni povzročil večje škode, povprečen letni posek zaradi ţleda je v tem obdobju znašal m3 lesne mase (ZGS, 2014, povzeto po Marinšek, 2015). Najbolj tipične ţledne pokrajine v Sloveniji so v jugozahodnem delu drţave. Ţled je značilen predvsem za pobočja in vznoţja visokega Krasa (Sneţnik, Javornik, Hrušica, Nanos in

16 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 16/124 Trnovski gozd) in njegovo bliţjo okolico, bodisi na celinski strani (zlasti to velja za Idrijsko in Cerkljansko hribovje) ali primorski strani. Pojavlja se tudi v kotlinah, kjer se zadrţuje hladen zrak. Poleg ţe omenjenih območij najpogosteje prizadene Brkine, Senoţeško hribovje z Vremščico, Pivko (Pivško kotlino), zlasti Zgornjo (povzeto po Radinja, 1983), pa tudi Banjšice in Kambreško hribovje. Ţledenje zajema, čeprav redkeje, tudi Slavnik, Čičarijo in matični Kras, zlasti njihove višje predele (na primer Trsteljske hribe). Močneje torej ţledi ţe na prvih izrazitejših reliefnih pregradah, proti notranjosti oziroma v smeri proti visokemu Krasu se ţledenje stopnjuje, daleč v notranjost pa preko visokega Krasa običajno ne seţe (Radinja, 1983). Ker je na teh območjih ţledenje pogosto in izrazito, lahko upravičeno govorimo o ţlednih pokrajinah. Na teh območjih se ţled pojavlja vskoraj vsako leto, lahko tudi večkrat v eni zimi. Tudi debelejši ţled na teh območjih je razmeroma pogost. Ne glede na navedeno pa obseg»pravih«ţlednih pokrajin v Sloveniji ni zelo obseţen, predvsem pa ni širok. Po dolgem sega nekako od Julijskih Alp na severozahodu, pravzaprav od predalpskega Idrijskega hribovja. Od tam se nadaljuje preko Visokega krasa in njegovega obrobja (Trnovski gozd, Banjšice, Cerkljansko hribovje, Nanos, Hrušica, Javornik, Sneţnik, Senoţeški hribi, Brkini, Slavnik, Čičarija), na Hrvaško (Gorski Kotar, Lika, Velebit in naprej proti jugovzhodu). V smeri od jugozahoda proti severovzhodu je ţledno ozemlje precej oţje. Torej je tudi za tako imenovane ţledne pokrajine značilna dinarska usmerjenost (severozahod-jugovzhod), ki je obenem prečna glede na zračno dinamiko, odločilno za ţledenje (dotekanje toplega in vlaţnega zraka s padavinami iz juga in jugozahoda ter hladnega celinskega v niţjih plasteh s severa in severovzhoda). Naslednja značilnost ţlednega območja je, da se v splošnem ujema s klimatskim stikom submediteranskega in celinskega podnebja, ta stik pa se opira na reliefno pregrajo Visokega krasa. Ţled v naših ţlednih pokrajinah je torej pogojen predvsem orografsko (povzeto po Radinja, 1983). Vtis pa je, da je bilo po letu 1980 več škode zaradi ţleda tudi na območju med Idrijo in Logatcem ter v Polhograjskem hribovju, tako, da bi morda kazalo med ţledna pokrajine uvrstiti tudi to območje. Radinja (Radinja, 1983) ugotavlja tudi, da se razširjenost pokrajin, ki jih ţled pogosto prizadene, znatno prekriva z območjem razširjenostji burje. Burja in ţled sta namreč razvojno povezana na splošno je v krajih, kjer je burja močnejša, tudi ţled pogostejši in debelejši. Pomembno je poudariti, da veter pospešuje nastajanje ţleda in povečuje nestabilnost dreves, zaradi česar so posledice ţleda na bolj vetrovnih predelih pogosto hujše, čemer sledi podrobnejši opis v naslednjem poglavju. Na manjših območjih je prekrivnost ţleda in burje seveda manjša, kajti na moč burje najbolj vpliva izoblikovanost reliefa, na intenzivnost ţleda pa v prvi vrsti ustrezna nadmorska višina. Poleg tega je območje burje nekoliko širše kot

17 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 17/124 območje pojavljanja ţleda (na primer v Koprskem primorju se ne glede na burjo intenzivnejši ţled praktično ne pojavlja). V ţlednih pokrajinah je ţledenje običajno najbolj izrazito v pasu med 600 in 900 metri nadmorske višine, ki ga lahko imenujemo tudi ţledni pas. (Radinja, 1983). Ţled, pogosto seţe še vsaj 100 metrov niţe in vsaj še dvesto ali celo več metrov navzgor, kar pa je odvisno od vsakokratnih meteoroloških razmer v času padanja podhlajenega deţja. V naših ţlednih pokrajinah se, kot ţe omenjeno, ţled lahko pojavi vsako leto, lahko celo večkrat letno. Srednje močan ţled se pojavi vsakih nekaj let, močan ţled, ki lahko ţe povzroči precejšnjo škodo, pa naj bi se pojavljal enkrat na od 10 ali 15 do 30 let (povzeto po Radinja, 1983). Ţled pa seveda ni omejen le na naše ţledne pokrajine. Ţled se lahko pojavi skoraj povsod v Sloveniji, vendar pa je manj pogost in običajno dosega precej manjšo debelino kot v naših ţlednih pokrajinah. Pogosto ne povzroča škode ali pa le manjšo. Izkušnje iz leta 2014 pa vendarle kaţejo, da tudi druge slovenske pokrajine niso imune na intenziven ţled in obseţne posledice, čeprav se tako močan ţled, kot se je pojavil februarja 2014, verjetno pojavlja le izjemoma. Močnejši ţled se je v večini drţave pojavil tudi v zimah leta 1985, 1995/96 in 1996/97. Za vsa ta območja pa velja, da je spodnja meja pojavljanja ţleda glede na to, da znaten deleţ teh pokrajin predstavljajo niţjeleţeča območja, precej niţja kot v naših ţlednih pokrajinah in lahko seţe tudi v predele pod 300 metrov ali celo pod 200 metrov nadmorske višine. Na splošno so ţledu v notranjosti bolj podvrţena tista območja, ki ob prehodu sredozemskih ciklonov običajno prejemajo več padavin, to pa so predvsem območje Zgornjega Posočja, niţji predeli Gorenjske, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje, predeli na območju Logatca, osrednja in jugovzhodna Slovenija (npr. Kočevsko) ter predalpsko hribovje. Znani pa so tudi primeri, ko se je ţledenje lokalno okrepilo tudi v Posavju in drugod v subpanonskih predelih drţave (na primer leta 1980). Ţled se ne ali pa skoraj ne pojavlja le povsem ob morju ter v najvišjih predelih Trnovskega gozda, Nanosa, Sneţnika, Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp ter na Pohorju, nekje nad nadmorsko višino med 1200 do 1300 metrov ter. Manj pogosto se pojavlja tudi najniţjih predelih vzhodnega dela drţave (običajno zaradi manjše količine padavin) ter višjih predelih severnega dela drţave nad okoli 600 do 800 metri, kjer so tam zajezeni ţepi hladnega pritlehnega zraka pogosto debelejši (na primer v Zgornjesavski dolini), in kjer v času, ko v naših ţlednih pokrajinah na istih nadmorskih višinah pada podhlajen deţ, večinoma sneţi.

18 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 18/ Vpliv drugih dejavnikov na pojavljanje, debelino, pogostost in posledice ţleda Na debelino in pogostost pojavljanja ţleda ter s tem tudi na obseg posledic in škode vplivajo številni dejavniki, ki se med seboj prepletajo oziroma součinkujejo, zato so debelina ţleda in obseg in vrsta poškodb ţe na krajših razdaljah lahko zelo različni. Vrsta dreves in oblikovanost ter velikost krošenj precej vpliva na višino škode. Ţled na drevesih lahko lomi vrhove, veje in cela drevesa. Ob ţledu na drevesa hkrati deluje več sil. Pritisk ledenega oklepa ne deluje le v vertikalni smeri tlačne sile, ampak nastajajo v drevesnih deblih še upogibne, vlečne in natezne sile. Ko je meja odpornosti prekoračena, pride do lomov vej, debla ali celo izruvov. Proti poškodbam zaradi ţleda so iglavci, z izjemo borov, odpornejši od listavcev. Večja odpornost iglavcev je pogojena z oblikovanostjo krošenj in večjo elastičnostjo vej. Bor, zlasti rdeči, je proti ţledu najmanj odporna vrsta iglavca. S svojimi, na specifičen način oblikovanimi krošnjami, ki so predvsem na obrobju obrasle s šopi iglic, povečujejo moţnosti za nakopičenje ledene obloge. Zaradi krhkosti vej, ki se ob nizkih temperaturah še poveča, so pri borih zelo pogosti lomi vej, lomi celotnih krošenj in lomi debel v zgornjem delu. Starejši, debelejši in globlje zakoreninjeni bori so bolj odporni proti lomom v spodnjem delu debla in proti izruvom (Bleiweis, 1983). Pri smrekah je teţava v plitvem koreninskem sistemu, zarado česar so smreke bolj nagnjene k izruvom, pri jelki (povzeto po Šifrer, 1976) pa se zaradi navzgor obrnjenih vej, na vrhu krošenj lahko nabere velika količina ledu, kar vodi v lomljenja vrhov. Bolj kot lomi vej, so pri iglavcih, pogosti lomi vrhov ali pa izruvi. Bolj ranljivi so tudi umetno osnovani sestoji iglavcev (predvem smreka) mlajših razvojnih faz (povzeto po Jakša, 1997), verjetno zaradi prevelike vitkosti gostih slabo redčenih ali neredčenih nasadov (povzeto po Rebula, 2002), zaradi česar so drevesa višja, krošnje pa skromnejše. Prav tako je iz literature razvidno, da je avtohtona smreka na splošno odpornejša kot neavtohtona, ki raste marsikje predvsem v niţinskih in hribovith predelih drţave in je rezultat gospodarjenja človeka z gozdovi oziroma načrtnega sajenja (povzeto po Kernel, Postojna 2015). Ker pa so iglavci bolj neodporni proti snegolomu (povzeto po Bleiweis, 1983), se deleţ škode na iglavcih poveča, kadar se ţled pojavi v kombinaciji z visokim oziroma teţkim snegom. To lepo dokazujejo podatki (Jakša, 1997) o deleţu listavcev v skupni količini zaradi ţleda poškodovane lesne mase v zimi 1995/96 in 1996/97. V zimi 1995/1996, ko se je obenem z ţledom pojavil še teţek, moker sneg, ki je povzročal tudi snegolome, je deleţ listavcev v skupni količini poškodovane lesne mase znašal le 10 %, v zimi 1996/97, ko pa je bolj, kot sneg, pustošil ţled, pa je bil ta deleţ mnogi višji 67 %. Obstajajo pa tudi podatki iz ţledne ujme na območju Hrušice in Nanosa v letu 1975, katere rezultati o prizadetosti na manjšem

19 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 19/124 obravnavanem območju kaţejo večjo poškodovanost kot iglavcev kot listavcev (Rebula, 2002), kar pa je lahko povezano tudi z lokalno specifičnimi razmerami. Na splošno so ţledolomu bolj podvrţeni listavci. Listavci imajo na splošno precej večjo površino vej, na katere se ţled lahko oprijema, kot iglavci, zato na listavcih hitreje pride do preobteţitev (Ţled, Wikipedia). Poleg tega mladje listavcev v boju za svetlobo hitro prirašča v višino, zato pogosto zrastejo tanka, vitka in proti vertikalnim pritiskom neodporna debla, kar ob nastajanju ţleda hitro vodi v lome ali ukrivljenost vej in debel (povzeto po Bleiweis, 1983). Debelina drevesnih debel: iz napisanega je razvidno, da so bolj ranljiva mlada drevesa s tanjšimi debli, kar velja tako za listavce kot za iglavce. Iz nekaterih podatkov (povzeto po Rebula, 2002) je razvidno, da ţled na splošno najbolj lomi drevesa, ki so v povprečju nekoliko tanjša (drobnejša) glede na»povprečno«debelo drevo v gozdnem sestoju. Lesna zaloga: gozdovi oziroma drevesa z večjo lesno zalogo so bolj ranljiva od ostalih dreves, saj se nanje zaradi večje površine lahko nabere večja količina ţleda, kar lahko povzroči večjo obremenitev in posledično večje poškodbe in škodo (povzeto po Rebula, 2002). Asimetričnost krošenj in nagnjenost dreves, predvsem glede na prevladujoče močne vetrove (burja) in nagnjenost terena lahko precej pripomore k poškodbam dreves. Zaradi asimetričnosti krošenj in nagnjenosti dreves lahko pride do nesimetrične obteţitve drevesa, ki hitreje privede do loma krošnje, loma debela v smeri asimeteričnosti krošnje, ali celo izruva. Asimetričnost krošenj se načeloma povečuje z naklonom pobočja. Človekovi posegi v gozd in ustrezno gospodarjenje z gozdovi: na splošno je naravni gozd z različnimi drevesnimi vrstami, ki enakomerno porašča gozdna tla, odpornejši na poškodbe zaradi ţledu, kot gozd, v katerega človeg posega s krčevinami, infrastrukturnimi objekti, izkoriščanjem gozda, sajenjem enovitih sestojev itd. Na odpornost gozda pa vpliva tudi izvajanje gojitvenih ukrepov. Na nekem rastišču z enakimi ostalimi pogoji (matična podlaga, globina tal, naklon, ekspozicij idr.), so lahko poškodbe veliko večje v sestojih, ki niso negovani, ali pa so pregosti ter imajo (pre)visoko dimenzijsko razmerje med višino drevesa in prsnim premerom. Takšni sestoji so slabo odporni na vetrolome, snegolome in ţledolome še nekaj let po redčenju zaradi vrzelastih in rahlih sklepov krošenj. Zaradi tega lahko pride ob ţledu (ali drugih ujmah) do zaporednega podiranja dreves, oziroma domino učinka (Saje, 2014, povzeto po Marinšek, 2015). Strokovno ustrezni gojitveni ukrepi v gozdovih (sečnja z namenom redčenja in pomlajevanja sestojev, povzeto po Rebula, 2002), lahko zmanjšajo deleţ občutljivih gozdov oziroma povečajo odpornost gozdnih sestojev.

20 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 20/124 Gozdnogojitveni ukrepi morajo biti prilagojeni značilnostim rastišč in drevesnim vrstam. Priporočljivo je uravnavanje primerne vrstne sestave, gostote, krepitev stabilnosti sestojev, premišljena izbira drevesnih vrst za sadnjo, ipd. (Marinšek, 2015). Nadmorska višina pomembno vpliva na nastanek in debelino ţleda in obseg poškodb. Z nadmorsko višino se lahko spreminjajo lastnosti gozdnih sestojev. Rebula (Rebula, 2002) za območje Nanosa in Hrušice ugotavlja, da se z nadmorsko višino povečuje deleţ listavcev, obenem pa se niţata lesna zaloga in debelina drevja. Načeloma manjši deleţ listavcev in niţja lesna zaloga pomenita manjše poškodbe, manjša debelina drevja pa povzroča manjšo odpornost drevja na ţled oziroma večji obseg poškodb. Marinšek (Marinšek, 2015) iz tuje literature navaja ugotovitve, da se z nadmorsko višino tudi v pritlehni zračni masi temperature zraka običajno zniţujejo, povečuje količina padavin in vetrovnost, kar vse pospešuje in povečuje nastajanje ţleda in tudi njegove posledice. Veter na območjih, kjer pada pohlajen deţ, lahko znatno vpliva tako na nastajanje ţleda kot na obseg poškodb. S hitrostjo zračnega toka se ob padavinah namreč lahko povečuje hitrost nastajanja ţledu, zlasti na privetrni strani dreves in objektov. Obenem pa ţe šibak veter nagiba, premika in niha z ţledom obteţena drevesa, kar še povečuje obremenitve in vodi v hitrejše in obseţnejše poškodbe. Še posebej je to nevarno za tista drevesa, pri katerih so veje krošenj preteţno usmerjene v smer, kamor pihajo najmočnejši vetrovi in kadar dejansko takšen veter tudi piha (burja). Če so iglavci bolj odporni na obteţitve zaradi ţleda, pa so, zlasti smreke in jelke, manj odporni na veter kot listavci. Veje se ob obteţitvi z ţledom upognejo navzdol in iz dreves naredijo skoraj valj. Ob najmanjšem vetru, ki ga goste in zaledenele krošnje ne prepuščajo veliko, pa zaniha njihova stabilnost, tako da se hitro prelomijo oziroma izrujejo (Kernel, 2015), pri čemer je treba poudariti, da je izpostavljenost izruvom, na primer smreke, velika tudi zaradi plitvega koreninskega sistema. Nekoliko manj kot gozdovi, so vetru podrvţeni električni daljnovodi, čeprav tudi tu močnejši veter lahko povzroča premikanje in nihanje z ledom obteţenih ţic, kar nasposled lahko privede do pretrga vodnikov in nato do poškodb stebrov. Vlaţnost in globina tal: stalno vlaţna, oziroma neprepustna tla ali tla, namočena s predhodnimi padavinami ali vodo zaradi taljenja snega so ugodna za večje poškodbe zaradi ţleda, predvsem nagibanja in ruvanja z ţledom obteţenih dreves. Z manjšo vlaţnostjo tal se moţnost izruva zmanjšuje, narašča pa moţnost, da se debla dreves odlomijo ali prelomijo. (povzeto po Mezgec, 2015). Plitva tla praviloma drevesom nudijo manjšo oporo, zato je tleh s tanjšo plastjo prsti oziroma prepereiline praviloma škoda zaradi ţleda večja.

21 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 21/124 Vpliv mikroreliefa ali mikrolokacije lahko znatno vpliva na poškodbe v gozdovih. Jakša (Jakša, 1997) tako ugotavlja, da so bili v ob ţledu v zimah 1995/96 in 1996/97 najbolj prizadeti sestoji ob pobočjih jarkov, gozdnem robu in ob infrastrukturnih objektih v gozdu, Šifrer (Šifrer, 1976) pa omenja tudi robove krčevin in svetlin v gozdu. Tukaj največjo teţavo predstavlja asimetričnost krošenj dreves ter večja izpostavljenost vetrovom. Podolja, dna dolin in kotanje, v katera se ujame hladen zrak, sodijo med območja, kjer se ţled lahko pojavlja pogosteje ali intenzivneje. Ţled na teh območjih nastaja in obstane (oziroma se ne prične taliti in odpadati) tudi dlje časa, saj vetrovi, ki prinašajo toplejši zrak, v takšne reliefne oblike poseţejo najkasneje. V takšnih reliefnih oblikah je posledično debelina ţleda lahko večja, Razni prehodi v površju, prelazi in prehodi, doline in podolja v smeri vetra (na primer med Črnim Vrhom in Colom, med Zadlogom in Kolkom, med Smrekovo drago in Ledenico na Trnovskem gozdu, pri Postojni (Postojnska vrata) in Pivki ) pospešujejo hitrost zračnega toka in s tem intenzivnejše pojavljanje ţleda in moţnost ţledoloma na teh območjih, zlasti v smeri proti jugovzhodu, jugu in jugozahodu (povzeto po Rebula, 2002 in Radinja, 1983, Šifrer, 1976). Privetrna pobočja in grebeni so zaradi večjih hitrosti vetra tudi lahko bolj ogroţena predvsem iz dveh razlogov: na privetrnih pobočjih ţled lahko nastaja hitreje, ko pa zapihajo toplejši vetrovi, praviloma juţnih smeri, pa lahko na izpostavljenih območjih ob začetku taljenja povzročajo večje poškodbe gozdov, zlasti iglavcev, in daljnovodnih objektov. V slovenskih razmerah so privetrna predvsem severovzhodna in jugozahodna pobočja. Ekspozicija: kopičenje ţleda je delno povezano tudi z nebesno lego rastišča. Marinček (Marinček, 2015) iz tuje literature povzema, da so rastišča na določenih ekspozicijah, zlasti na severnih in vzhodnih pobočjih, lahko bolj izpostavljena nizkim temperaturam in močnejšim vetrom, kar se zagotovo rezultira v večjem obsegu in stopnji poškodovanosti sestojev. Tudi pri nas so z ţledom glede na ekspozicjo po preučevanju Radinje (Radinja, 1983) bolj ogroţena zlasti severozahodna, notranja pobočja dinarsko usmerjenih planot in hrtbov, kjer je ţled praviloma debelejši kakor na nasprotnih, jugozahodnih straneh. To velja zlasti za za Visoki Kras in za niţja hribovja, kot so Vremščica, Brkini in Čičarija. Lokalno so seveda moţni tudi odkloni, kot se je izkazalo na primeru proučevanja posledic ţleda na Nanosu in Hrušici leta 1975 (Rebula, 2002), tam so bile največje škode na zahodnih pobočjih. Kamninska sestava prav tako lahko krajevno različno vpliva na obseg poškodb oziroma vrsto poškodb zaradi ţleda. Na primeru Nanosa in Hrušice je Rebula (Rebula, 2002) ugotavljal, da so škode (izruvi) zaradi ţleda bile večje na območjih, ki ga tvorijo belosivi in sivi oolitski zgornjejurski apnenci, ki niso tako trda matična podlaga kot trši spodnjejurski kredni apnenci. Šifrer (Šifrer, 1976) je ob ţledolomu v Idrijskem hribovju in Nanosu leta 1975

22 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 22/124 ugotavljal, da je bilo posebno veliko prevrnjenega (izruvanega) drevja na skrilavcih in peščenjakih ter na razpokani dolomnitni podlagi oziroma na močneje dolomitiziranih apnencih. Tudi droban dolomitni in periglacialni drobir, ki je nastal pri razpadanju ţive skale, drevesom ni nudil posebne opore. Bistveno manj izruvanih dreves naj bi bilo na apniških tleh, zlasti na čistejših in debelejših skladih z globokimi razpokami. Na takih območjih korenine dreves lahko seţejo globlje, zato so drevesa bolj stabilna in prenesejo večje obremenitve. Nagib terena prav tako vpliva na obseg škode. Šifrer (Šifrer, 1976) ugotavlja, da je bilo ob ţledolomu leta 1975 v Idrijskem hribovju največ škode na strmejših pobočjih. S strmino praviloma narašča obseg poškodb. Na blaţjih naklonih je več blaţjih poškodb (poškodbe vej, krošenj), na bolj strmih pa več močnejši (prelomi, razlomi debel, izruvi). Na strmejših pobočjih so zaradi polzenja tal, manjše količine prepereline ter drobirja in manjšega števila globljih in razširjenih razpok pogoji za vkoreninjenje drevja manj ugodni. Pogosto so drevesa na pobočjih zaradi polzenja tal in snega nekoliko nagnjena v smeri nagnjenosti pobočja, kar velja tudi za asimetričnost krošenj, ki so pogosto bolj košate v smeri nagnjenosti pobočja, kar se z večjim nagibom terena na splošno še stopnjuje. To zlasti velja za osojna pobočja. Takšna drevesa so manj stabilna, zato je tudi obseg škode ob ţledu tam večji. Prav tako je ugotavljal veliko škode na prehodu iz strmejših pobočij v poloţnejše terase, kjer je sloj dolomitnega drobirja in prepereline, ki drevesom ne nudita večje opore, običajno najdebelejši Pregled pomembnejših ţlednih dogodkov v Sloveniji po letu 1890 V Sloveniji se na posameznih območjih, predvsem v naših ţlednih pokrajinah, ţledenje pojavlja skoraj vsako leto, včasih celo večkrat letno. Radinja (Radinja, 1983) je na podlagi različnih pisnih in ustnih, tudi nezanesljivih virov, za območje Brkinov, Zgornje Pivke, Senoţeških hribov in Krasu, ugotavljal, da se je teh območjih zmeren, srednje debel ţled (do debeline 20 milimetrov) lokalno pojavljal v letih 1910, 1920/21, 1927/28, 1939, 1944, 1951/52, 1957, 1965, 1966 in Močan ţled (debelina do 50 milimetrov) pa naj bi se, predvsem v Brkinih in sosedstvu, pojavil leta 1891 (podatek je zelo nezanesljiv), 1933 in leta 1952 (povzeto po Radinja, 1983). Nedavno odkriti viri govorijo tudi o hudem ţledu 14. in 15. decembra 1899 na območju Zgornje Pivke in Vremske doline, kjer naj bi se na drevesih nakopičilo za dva do tri prste ţleda na debelo. Takrat je polomilo veliko sadnih dreves in 95 % gozdnega drevja. Poročali oziroma izmerili so, da je kilogram teţka veja z ledeno oblogo vred tehtala 35 kilogramov (povzeto po

23 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 23/124 Poredoš in ostali, 2014). Po drugi svetovni vojni je intenziven ţled večkrat prizadel tudi Visoki kras (najbolj leta 1953 in še bolj leta 1975, povzeto po Radinja, 1983) in njegova pobočja, vznoţja in soseščino, leta 1984 in 1985 pa še dvakrat. V nadaljevanju sledi pregled ţlednih ujm od leta Tiste ţledne ujme, ki smo jih upoštevali pri scenarijih tveganja za ţled, so tu opisani le na kratko, ostale pa nekoliko natančneje. Prej omenjene ţledne ujme v letih 1975, 1980, 1984, 1985, 1996 in seveda tudi ţled v letu 2014 so podrobneje opisane v naslednjem poglavju. V tem poglavju pa natančneje opisujemo predvsem ţledni ujmi v zimi 1996/97 in v letu Verjetno do tedaj najhujša preučena ţledna ujma je novembra leta 1975 prizadela predvsem notranje zaledje Visokega Krasa. Značilnosti in posledice tega ţlednega dogodka so uporabljene kot del prvega od treh scenarijev tveganja v naslednjem poglavju. Enako velja tudi za katastrofalni ţled predvsem na območju Brkinov v letu 1980, ki je na razmeroma majhnem območju in niti ne v preteţno gozdnati pokrajini uničil kar pol milijona kubičnih metrov lesne mase. Brkinski ţled je bil glede na tedanje vedenje o ţledu ocenjen kot pojav s petdesetletno ali celo daljšo povratno dobo (Radinja, 1983). Poleg tega smo za prvi scenarij tveganja upoštevali tudi lokalno zelo močan ţled na idrijskem območju v letih 1984 in Tako leta 1980 kot leta 1985 se je sicer ţledenje iz območij tako imenovanih ţlednih pokrajin, kjer je bilo najbolj uničujoče, razširilo tudi naprej proti vzhodu drţave, vendar tam večinoma ni bilo tako intenzivno. Po desetletju zatišja je ţled veliko škode povzročil tako v zimi 1995/96 kot v zimi 1996/97, v kateri se je močno ţledenje pojavilo celo dvakrat (decembra 1996 in januarja 1997). Oba ţledna dogodka v zimi 1996/97 sta bila glede posledic hujša od ţlednega dogodka v zimi 1995/96, vendar smo za enega od scenarijev tveganja za ţled vseeno izbrali ţled v zimi 1995/96. Vzrok je v močnem prepletanju učinkov najprej posledic snegoloma ob koncu leta 1995 in nato še ţledoloma v januarju S tem ţelimo podrobneje preučiti oziroma analizirati tudi posledice tako imenovanih»sestavljenih nesreč«, ki sta se v konkretnem primeru zgodili ena za drugo na pribliţno istih območjih, direktno pa med seboj nista bili vzročno povezani. Takšno ali obratno zaporedje dogodkov ali pa celo medsebojno hkratno izmenjavanje sneţenja in podhlajenega deţja, ki povzroča ţled, znotraj enega ţlednega dogodka, sicer ni redek pojav. Za vsa pojavljanja ţleda v Sloveniji v letih 1996 in 1997 je predvsem značilno, da so bila bolj, kot naše najbolj ţledne pokrajine, prizadeta območja, ki jih ţled tako pogosto in v takem obsegu ne prizadene, to je predvsem Gorenjska, osrednja Slovenija, širše celjsko območje, pa v določeni meri tudi nazarsko, mariborsko, novomeško in kočevsko območje. Deloma je k škodi v letu 1996/97, izrazito pa v zimi 1995/96, prispeval

24 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 24/124 tudi visok sneg oziroma snegolom. Snegolom in ţled sta v zimi 1995/96 uničila m3 lesne mase, v zimi 1996/97 pa celo m 3 na površini hektarov. Sneţna in ţledna ujma v zimi 1995/96 je natančneje opisana v poglavju, ki govori o scenarijih tveganja za ţled, na tem mestu pa so opisane glavne posledice ţleda v zimi 1996/97. Pvič se je v tej zimi ţled pojavil med 22. in 25. decembrom Škoda in posledice so bile predvsem na območju Gorenjske, Kočevja, v okolici Ljubljane in na Dolenjskem. Ţled je lomil veje in podiral drevesa, motena in prekinjena je bila oskrba z električno energijo ter pretrgane telekomunikacijske zveze v okolici Škofje Loke, Ţeleznikov, Ţirov, v Brkinih, v okolici Seţane, Senoţeč in Divače, ponekod v Zasavju in v okolici Slovenske Bistrice. Po ţledu je zapihala še močna burja, na noči na 1. januar 1997 pa je v zahodni Sloveniji padlo čez pol metra snega (Ujma 11, 1997, Šipec), tako burja kot sneg sta povzročala dodatne poškodbe. Takoj za tem je ob novi spremembi vremena, med 3. in 6. januarjem 1997, v večjem delu drţave spet prišlo do ţledenja in sneţenja. Ohromljen je bil promet, hude teţave so bile v telekomunikacijskem prometu in še bolj na električnem omreţju oziroma z oskrbo z električno energijo. Razmere so se spet poslabšale okoli 10. januarja, ko je padlo do 20 cm snega, ustalile pa šele okoli 15. januarja, ko so v okolici Idrije, Logatca in Ţirov odpravili še zadnje hujše poškodbe elektrodaljnovodnih naprav (Šipec, 1998). Ţled je v zimi 1996/97 uničil skupno m 3 lesne mase na hektarih, od tega m 3 iglavcev in m 3 listavcev, kar je predstavljalo od 35 do 40 % letnega poseka. Daleč na prvem mestu je bilo kranjsko gozdnogospodarsko območje ( m 3 ), sledijo ljubljansko ( m 3 ), novomeško ( m 3 ) in kočevsko gozdnogospodarsko območje ( m 3 ). V preostalih gozdnogospodarskih območjih je bila škoda manjša (od 1100 do m 3 podrte lesne mase), na murskosoboškem gozdnogospodarskem območju pa je sploh ni bilo (Jakša, 1997). Sledilo je dobro desteletje precejšnjega zatišja, se tiče pojavljanja ţleda. Februarja 2009 je bilo nekaj ţleda na Blokah in na Brkinih, vendar večje škode ni povzročil. Škoda na pribliţno enako obseţnem območju Brkinov, kot ob ţledu leta 2010, ko je ţled zajel predvsem Brkine, naj bi bila za polovico niţja. Kot ţe omenjeno, več škode je nastalo ob ţledu 8. in 9. januarja Takrat je na območju Ilirske Bistrice padlo okoli 60 litrov deţja na kvadratni meter. Deţavalo je od 8. januarja popoldne do 9. januarja dopoldne. V Brkinih, kjer je bila škoda zaradi ţleda največja, je bila nad 600 metri nadmorske višine temperatura zraka v času trajanja padavin ves čas negativna. Debelina ţleda v višinskem pasu med 600 in 700 metri je dosegala do 20 milimetrov, nad 700 metri pa do 30 milimetrov. V slednjem pasu je ţled poškodoval okoli 3 % dreves. Večje škode ni bilo, drevesa se niso lomila, dokler so bila ovita v led. Ko pa se je

25 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 25/124 ozračje segrelo in je začel ledeni oklep popuščati, so se lomile veje in krošnje dreves, zlasti listavcev, prelomila se se posamezna tanjša drevesa ter drevesa z asimetričnimi krošnjami. Škoda je bila sorazmerno večja na območjih z bolj debelo ledeno oblogo. Skupaj je ţled prizadel 5150 hektarov veliko območje, na katerem je 3720 hektarov gozda. Zaradi poškodb naj bi bilo treba posekati okoli 850 m 3 lesne mase dreves, škode in stroškov pa naj bi po začetnih podatkih bilo za okoli eurov. Ţled se je pojavil tudi na območju Postojnskih vrat. Tam je dosegel debelino do 20 milimetrov, povzročil je lome posameznih vrhov iglavcev in posameznih krošenj listavcev. Prav tako je ţled nastajal na območju pod Mašunom na širšem območju Sneţnika. Nekoliko močnejši ţled je nastajal tudi ponekod v jugovzhodnem delu drţave: na območju Orlice, na Bohorju ter na severnih pobočjih Gorjancev. Na teh območjih je ţled dosegal debelino do 20 milimetrov, poškodovana pa so bila posamična, predvsem tanjša drevesa (povzeto po Sinjur in ostali, 2010). V spodnji preglednici smo na podlagi podatkov različnih avtorjev izdelali preglednico, v kateri so strnjena vsa pomembnejša pojavljanja ţledu oziroma ţledolomov v Sloveniji od konca 19. stoletja dalje. Preglednica 2. Največje škode zaradi ţleda v Sloveniji (Radinja, 1983, Bleiweis, 1983, Jakša, 1997, Sinjur in ostali, 2010, Šifrer, 1976, Poredoš in ostali, 2014, Vertačnik in ostali, 2015, Ţled, Wikipedia, Ţled v Sloveniji, Ciklon.si). Obdobje (mesec, leto) območje 1896* Zgornja Pivka, Kneţak December 1899 Zgornja Pivka, Vremska dolina Obseg podrtega drevja v m 3 /površina poškodovanih gozdov opomba 1900** Pivka 1933 Brkini, Košana Največ škode v nadmorskih višinah med 500 in 700 metri Januar 1952 Vremščica, Brkini Marec 1952 Gorenji Kras December 1953 Idrijsko hribovje Največ škode v nadmorskih višinah med 500 in 800 metri 1958 Litijsko hribovje Haloze, Boč, Tisovec 1960 Rudnica, Sotelsko, Haloze 7000 Največ škode v nadmorskih višinah med 500 in 600 metri 7930 Največ škode v nadmorskih višinah med 400 in 500 metri November 1963 Območje Logatca Območje Vrnike in Ţledelolom in

26 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 26/124 Obdobje (mesec, leto) November 1968 Januar 1972 območje Škofljice Idrijsko hribovje, Trnovski gozd, Krekovše Kras na območju Divače, Trstelj Marec 1975 Idrijsko hribovje November 1975 Idrijsko hribovje, Trnovski gozd, Hrušica, Sneţnik, širše območje Kranja Februar 1976 November 1980 November 1984 November 1985 Začetek januarja1996 Konec januarja 1996 December 1996, januar 1997 Februar 2009 Januar 2010 Območje Razdrtega Brkini, Čičarija, območje Idrije in druga območja drţave Idrijsko in Cerkljansko hribovje, območje GGO Ljubljana Idrijsko in Cerkljansko hribovje in druga območja drţave, zlasti območje GGO Kranj Osrednja Slovenija, Štajerska, Notranjska Kras, Goriška Brda, Kambreško, Banjšice, Trnovski gozd, Brkini Večji del drţave Bloke, Brkini Brkini, ponekod na območju Postojne in Breţic Obseg podrtega opomba drevja v m 3 /površina poškodovanih gozdov snegolom Največ škode v nadmorskih višinah nad 600 in 800 metri Največ škode v nadmorskih višinah med 400 in 550 metri Največ škode v nadmorskih višinah med 800 in 1200 metri , od tega največ na Brkinih in okolici ( ) Več kot samo na širšem kranjskem območju čez , ha poškodovanih površin ali 8,1 % površine vseh gozdov (v številkah je zajet tudi snegolom pred ţledenjem) , ha poškodovanih površin ali 7,5 % površine vseh gozdov (v številkah je zajeta tudi škoda zaradi snegoloma po koncu ţledenja) 850 m (samo za območje Brkinov) Največ škode v nadmorskih višinah med 500 in 800 metri, bolj proti vzhodu drţave od 400 do 700 metri Največ škode na območju med 700 in 1000 metri Največ škode na območju med 700 in 1000 metri Največ škode na območju med 400 in 900 metri Največ škode na območju med 400 in 900 metri Največ škode na območju med 600 in 750 metri

27 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 27/124 Obdobje (mesec, leto) Februar 2014 December 2014 območje Skoraj celotna drţava, razen Vipavske doline, Brkinov, Krasa, Koprskega primorja in Prekmurja Trnovski gozd, Banjšice Obseg podrtega drevja v m 3 /površina poškodovanih gozdov , ha ali več kot 50 % površine vseh gozdov opomba Največ škode na območjih med 300 in 1100 metri Nekaj škode samo na električni napeljavi *Glede prve v preglednici navedene ţledne ujme je treba omeniti da je letnica tega dogodka nezanesljiva in se je zgodila verjetno enkrat med letoma 1890 in 1896, poleg tega navaja, naj bi se zelo močan (katastrofalen) ţled na tem območju pojavil tudi pred dobrimi dvesto leti (Radinja, 1983). ** - morda gre za dogodek leta Iz tega pregleda lahko ugotovimo, da so najhujše ţledne ujme v naših krajih nastale v letih 1975, 1980, 1985, 1996 in 1997 ter Slednja je po zančilnostih pojava in silovitosti posledic neprimerljiva z ostalimi in sodi med najhujše naravne nesreče v Sloveniji doslej. 3.2 Scenariji tveganja za ţled Scenariji tveganja za nesrečo sodijo pri vsaki oceni tveganja za posamezno nesrečo med ključne vsebine. Scenariji tveganja so namreč podlaga za izvedbo najpomembnejšega dela vsake ocene tveganja, to je analiz tveganja, s katerimi se skuša oceniti oziroma ugotoviti dejanske posledice nekega dogodka. Za potrebe te ocene tveganja smo se odločili za izdelavo treh scenarijev tveganja za ţled. Vsi ti scenariji so izdelani na realnih ţlednih dogodkih in jih pravzaprav povzemajo v največji moţni meri. Najpodrobneje je opisan tretji scenarij tveganja to je ţled v februarju Zanj je bilo na razpolago tudi največ podatkov Scenarij tveganja 1: ţled leta 1980 ter ţledni dogodki v letih 1975, 1984 in 1985 Scenarij tveganja 1 prevzaprav predstavlja zbir štirih ločenih dogodkov, ki pa bi se prav lahko zgodili tudi naenkrat. Osnovo predstavlja ţledni dogodek leta 1980, predvsem v Brkinih, temu pa so dodani še ţledni dogodki v letih 1975, 1984 in 1985 v Visokem krasu in njegovem zaledju.

28 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 28/124 Med 4. in 6. novembrom 1980 je uničujoči ţled pustošil predvsem po Brkinih. Po navedbah Radinje (Radinja, 1983) je bila to največja ţledna ujma do tedaj oziroma vsaj po drugi svetovni vojni oziroma do tedaj največja znana naravna nesreča v slovenskih gozdovih. Gozdne površine in sadovnjaki so bili popolnoma opustošeni, prav tako večina nadzemnih telekomunikacijskih in energetskih vodov. Ledeni oklep naj bi dosegel debelino do 70 milimetrov (Perko, Pogačnik, 1996, povzeto po Sinjur in ostali, 2010) ali celo več (Kern, Zadnik, 1987). Ţled se je sicer v zelo oslabljeni obliki razširil tudi na osrednjo Slovenijo, nato pa še v subpanonski svet, kjer se je krajevno spet okrepil (Radinja, 1983). Skupno je v Sloveniji bilo ob tem dogodku posekane m3 lesne mase (Sinjur in ostali, 2010). Izmerjena ledena obloga debeline 100 milimetrov na električnih vodnikih je dosegla teţo od 58 do 114 N/m (preračunano v kilograme od slabih 6 do slabih 12 kilogramov na dolţinski meter vodnika) kar predstavlja od 3,7- do 7,3- kratno obremenitev daljnovodov od takrat projektne obremenitve (Kern, Zadnik, 1987). Ta ţledni dogodek je Radinja (Radinja, 1983) ocenjeval kot najmanj petdesetletno, če ne celo stoletno ujmo. Ţled v severnem zaledju Visokega krasa in ponekod na Visokem krasu leta 1975 je podrobno proučeval Šifrer (Šifrer, 1976). V tej ţledni epizodi je ţled nastajal med 17. in 19. novembrom. Takrat so bile pritlehne temperature v Sloveniji povsod pozitivne, negativne so bile le visoko v hribih ter na severni strani Visokega krasa med Trnovskim gozdom in Sneţnikom vse do nadmorske višine od 800 do pribliţno 1200 metrov. Višje so prevladovale tople in vlaţne zračne gmote z deţjem. Tudi v zaledju Visokega krasa so bile temperature pod 800 metri pozitivne, tam in na najvišjih predelih Visokega krasa je deţevalo. Severna pobočja Visokega krasa je dodatno ohlajalo tudi pritekanje hladnega zraka od severa, kar je pospešilo nastajanje ţleda. Največ škode je ţled povzročil v Idrijskem hribovju, predvsem na širšem območju Vojskega, Šebrelj, Ledin, Trnovskega gozda, Hrušice in Nanosa. Tam je polomilo okoli m 3 lesne mase na 9331 hektarih. Ţled je večinoma dosegel debelino do 30 milimetrov, ponekod, zlasti na območju največje škode, pa tudi do 100 milimetrov. 15. in 16. novembra 1984 je ţledenje povzročilo precej nevšečnosti na idrijskem in cerkljanskem območju. Na območju Cerkljanskega Vrha, Bevkovega vrha, Črnega Vrha nad Idrijo in Vojskega je bilo uničene vsaj m 3 lesne mase. Prizadet je bil 110 kilovoltni daljnovod na območju Bevkovega vrha in Cerkljanskega Vrha (Kern, Zadnik, 1987). 13. in 14. novembra 1985 je ţledenje zajelo širše območje Slovenije. Škoda je bila ponovno največja v gozdovih ter na elektrodistribucijskem in telekomunikacijskem omreţju. Veliko škode je bilo spet na območju Bevkovega vrha in Cerkljanskega Vrha, saj je ţled znova porušil 110- kilovoltni daljnovod, ki je bil po ţledu novembra 1984 popravljen in okrepljen.

29 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 29/124 Masa odvzetih vzrocev je dosegla od 5 do 7,2 kilograma na meter vodnika, debelina pa tudi do 150 milimetrov, kar pomeni, da je bila projektna obteţba (okrepljenega daljnovoda) preseţena za 2,85- krat (Kern, Zadnik, 1987). Ţled je prizadel tudi druga območja drţave Scenarij tveganja 2: visok sneg in ţled decembra 1995 in januarja 1996 Med 26. in 29. decembrom je 1995 Slovenijo po začetni odjugi zajelo močno sneţenje V kratkem času je padlo od 20 do 50 cm mokrega snega, ki je primrznil na podhlajena drevesa in predmete. Prišlo je do obseţnega snegoloma skoraj povsod, razen v Koprskem primorju. Zadnji dan leta 1995 je spet močneje sneţilo. Na širšem idrijskem območju je padlo okoli pol metra novega snega, drugod do 20 cm. Nastale so dodatne poškodbe v gozdovih in na električnem ter poštnem omreţju, največ teţav z oskrbo z električno energijo pa je bilo na območju Ljubljane in Celja (Šipec, 1996). Po snegu je sledil še ţled. Ob prihodu ciklona in vremenske motnje 7. januarja 1996 je bilo ozračje nad Slovenijo do višine 3000 metrov zelo vlaţno, poglavitno za nastajanje ţleda pa je bilo, da so bile temperature v pasu med 1000 in 1400 metri pozitivne, niţe, med 400 in 1000 metri pa negativne. Ob padavinah se je led oprijemal na ţe prej s snegom obteţena drevesa in predmete in povzročal obseţno dodatno škodo (Trontelj, 1997). Vsi trije dogodki kupaj so uničili m 3 lesne mase. Drugič se je ţled pojavil med 23. in 25. januarjem 1996, predvsem na Krasu in v Goriških Brdih, kjer je povzročil največ škode na drevju in vinski trti (povzeto po Trontelj, 1997). Ţled se je pojavil tudi v Kambreškem hribovju, Banjšicah, Trnovskem gozdu in v Brkinih. Drugod po notranjosti drţave pa je v tem času obilno sneţilo (Šipec, 1997) Scenarij tveganja 3: ţled februarja 2014 Scenarij tveganja 3 predstavlja doslej največjo ţledno ujmo v Sloveniji, do katere je prišlo med 30. januarjem in 6. februarjem Zelo redko posamezni vremenski dogodek povzroči tako veliko škodo škodo na tako velikem območju, kakor opisani. Ta nesreča je izjemna po svoji intenzivnosti in velikem obsegu prizadetega območja, vrsti poškodb in škode. Glede na posledice, o katerih je precej napisanega še v okviru poglavja ki vsebuje analize tveganja, lahko to vremensko ujmo ne le med najhujšo ţledno ujmo pri nas, ampak tudi med naše največje naravne nesreče v daljšem časovnem obdobju (Prvo poročilo, 2014).

30 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 30/124 Vremensko dogajanje, ki je odločilno vplivalo na pojav ţleda in posledice, je povzeto predvsem po podatkih ARSO (ARSO, 2014, Vertačnik in ostali, 2015). Za vremensko dogajanje na obmocju Evrope je bil konec januarja 2014 znacilen velik kontrast med globokim ciklonskim območjem nad vzhodnim Atlantikom in deloma tudi nad Sredozemljem, ter izrazitim anticiklonom s središčem nad Rusijo (slika 1). Razlika v zračnem tlaku med obema baričnima tvorbama je bila občasno tudi vec kot 100 hpa. Na našem območju, ki bilo na širšem območju stika med anticiklonom in ciklonom, se je vedno znova obnavljala frontalna cona, kjer sta se srečevala hladen zrak polarnega izvora v tanki prizemni plasti ozračja ter močan dotok toplega in vlaţnega zraka v višinah iznad severne Afrike in Sredozemlja. Takšna sinoptična situacija predstavlja recept za obilne padavine, sneţenje in nastajanje ţleda na juţnem obrobju Alp. Slika 3. Vremenska slika nad Evropo 1. februarja 2014 sredi dneva. Vir: ARSO, Četrtega februarja je anticiklon nad jugovzhodno Evropo pricel slabeti, razlika v zračnem tlaku med Jadranskim morjem in Balkanom je slabela, prav tako temperaturni obrat nad našimi kraji. Krepil se je vpliv obseţnega atlantskega ciklona, ponekod v prizemni plasti ozračja je petega februarja zapihal jugozahodnik in dvignil temperaturo nad ledišce. Šestega februarja je veter oslabel, naslednji dan pa je zmeren do močan jugozahodnik prepihal niţine in končal obdobje hladnejšega vremena tudi po niţinah.

31 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 31/124 Slika 4. Navpična sondaţa nad Ljubljano 2. februarja zgodaj zjutraj. Spodaj je od vzhoda še dotekal hladnejši zrak, med 1300 in 1900 metri je bila plast s pozitivno temperaturo zraka.temperaturni obrat je bil izrazit, na 400 metrih razlike v nadmorski višini je bila temperaturna razlika 9 stopinj Celzija. Vir: ARSO, Od 30. januarja do šestega februarja 2014 je v Sloveniji prevladovalo oblačno vreme, po niţinah je bilo večinoma mirno ali je rahlo pihalo, v višjih legah pa je pihal tudi močnejši veter. Po obdobju hladnejšega vremena med 26. in 30. januarjem, ko je bila temperatura zraka večinoma okoli ničle ali pod ničlo, je v višinah 30. januarja začel dotekati toplejši zrak. Tega dne se je nad prizemno plast zraka, v kateri je temperatura znašala tudi do 5 stopinj Celzija, vrinila plast toplejšega s pozitivno temperaturo (na višini med 1200 in 1900 metrov nad morjem) in sicer najprej nad jugozahodni del Slovenije, v naslednjih dneh pa nad večji del drţave (ARSO, 2014). Po 1. februarju se je v višinah malce ohladilo, kljub temu pa je izrazit temperaturni obrat nad našimi kraji vztrajal do 4. februarja, nato je slabel in 7. februarja povsod izginil (ARSO, 2014). Bolj proti severu oziroma severozahodu Slovenije je bil klin toplega zraka večinoma manj izrazit, plast hladnega pritlehega zraka je preteţno segala nekaj sto metrov višje. Po niţinah Primorske je bila temperatura vse dni večinoma nad lediščem, medtem ko se je v notranjosti drţave do 5. februarja vecinoma gibala okoli ledišca ali malo pod njim (ARSO, 2014).

32 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 32/124 Ob stiku hladne in tople zračne mase pri tleh večinoma ob vznoţju območja Visokega krasa - je večkrat prihajalo do nagle izmenjave hladne in tople zračne mase. Vertačnik (Vertačnik in ostali, 2015) navaja, da je do zamenjave zračne mase samo na območju Ilirske Bistrice 31. januarja prišlo kar šestkrat, temperaturna razlika med njima pa je znašala od 6 do 8 stopinj Celzija. Juţno od meje zračnih mas je obilno deţevalo. Nad ničlo se je v notranjosti vecinoma ogrelo šele 5. februarja sredi dneva, še topleje pa je bilo 6. in 7. februarja. Šestega februarja se je tako znatno nad ničlo ogrelo na Postojnskem in ponekod drugod po niţinah; 7. februarja pa je vse niţine dokončno prepihalo. Na 1500 metrih je bilo večinoma ves čas sorazmerno toplo; na Rogli le 30. januarja in prehodno 3. februarja znatno hladneje. Še 1000 metrov više je bilo prav tako večinoma pretoplo za začetek februarja, zlasti 1. in 2. februarja. Po obratu vetra na jugozahodnik tudi niţe se je 5., še bolj pa 6. in 7. februarja v ozračju vzpostavil običajen padajoč potek temperature z nadmorsko višino. Preglednica 3. Količina padavin od 30. januarja zjutraj do 3. februarja 2014 zjutraj. Vir. ARSO, 2014, Vertačnik in ostali, Merilna postaja Količina padavin v l/m2 oziroma v mm Bovec 400 Log pod Mangartom 350 Ilirska Bistrica 309 Lig 293 Kobarid 282 Lokve 239 Logatec 229 Zgornja Radovna 208 Bohinjska Bistrica 196 Rateče 188 Trava 187 Opatje selo 186 Postojna 165 Koprivna 151 Podljubelj 145 Bilje 136 Lesce 130 Kranj 124 Padavine so se zacele v četrtek, 30. januarja 2014, v zgodnjih jutranjih urah, najprej na zahodu, vendar so ţe v nekaj urah zajele tudi osrednjo in nato še vzhodno Slovenijo. Najintenzivnejše padavine so bile v petek, 31. januarja, čez dan. Prvega februarja dopoldne

33 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 33/124 so se padavine večinoma nekoliko umirile in nato spet okrepile, dokaj obilno je padalo tudi 2. februarja. Največ padavin je padlo v Zgornjem Posočju in na širšem območju Sneţnika. V Bovcu je v štirih dneh, od 7. ure 30. januarja do 7. ure 3. februarja 2014, padlo kar 400 litrov padavin na kvadratni meter. Tolikšna količina padavin na tem območju ni nenavadna (povratna doba je 5 let), vendar pa je zelo neobičajna za zimo. Običajno takšna količina padavin na Bovškem pade pozno spomladi ali jeseni. Štiridnevna vsota padavin v zahodni polovici Slovenije večinoma ni presegla povratne dobe 5 let, vendar je bil v posameznih primerih preseţen rekord januarja in februarja. Izstopa Ilirska Bistrica, kjer je v štirih dneh padlo 309 litrov padavin (deţja) na kvadratni meter (ARSO, 2014) v hribovitem zaledju (Sneţnik) verjetno še več (Prvo poročilo, 2014). V spodnji preglednici je prikazana količina štiridnevnih padavin po drţavi, prikazan pa je tudi tudi časovni potek padavin na nekaterih meteoroloških postajah. Slika 5. Časovni potek urne višine padavin v Bovcu od 30. januarja do 4. februarja Vir: Vertačnik in ostali, Slika 6. Časovni potek urne višine padavin v Ilirski Bistrici med 30. januarjem in 4. februarjem Vir: Vertačnik in ostali, 2015.

34 padavine (mm) OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 34/124 Slika 7. Časovni potek urne višine padavin v Postojni med 30. januarjem in 4. februarjem Vir: Vertačnik in ostali, Slika 8. Časovni potek urne višine padavin v Postojni od 30. januarja do 5. februarja. Barva stolpcev prikazuje prevladujočo vrsto padavin. V tem obdobju je podhlajenega deţja, ki zmrzoval v ţled, padlo okoli 120 litrov na kvadratni meter. Vir: Vertačnik in ostali, sneg dež s snegom dež dež, ki zmrzuje leden dež h 31. 0h 1. 0h 2. 0h 3. 0h 4. 0h 5. 0h 6. 0h datum in čas Slika 9. Časovni potek urne višine padavin v Ljubljani med 30. januarjem in 4. februarjem Vir: Vertačnik in ostali, 2015.

35 padavine (mm) OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 35/124 Slika 10. Časovni potek urne višine padavin v Šmartnem pri Slovenj Gradcu med 30. januarjem in 4. februarjem Vir: Vertačnik in ostali, Slika 11. Časovni potek urne višine padavin v Šmartnem pri Slovenj Gradcu od 30. januarja do 5. februarja. Barva stolpcev prikazuje prevladujočo vrsto padavin. V tem obdobju je podhlajenega deţja, ki je zmrzoval v ţled, padlo okoli 35 litrov na kvadratni meter. Vir: Vertačnik in ostali, sneg dež s snegom dež dež, ki zmrzuje leden dež h 31. 0h 1. 0h 2. 0h 3. 0h 4. 0h 5. 0h 6. 0h datum in čas Zaradi dotoka toplega zraka v plasti med 1000 in 2000 metri je bila v plasti med okoli 1200 in 1900 metri temperatura pogosto nad lediščem. Toplejša plast je bila bolj izrazita na jugozahodu in vzhodu drţave ter manj na severozahodu. Sneţne padavine, ki so padale skozi plast pozitivnih temperatur, so se v prej omenjenem klinu toplega zraka talile niţe je tako deloma deţevalo. Deţne kaplje so se v hladnejši prizemni plasti podhladile - njihova temperatura je padla pod ledišče. Kjer je deţ padal v tekoči obliki vse do hladnih tal in je bila temperatura pri tleh pod lediščem, je ob dotiku s podhlajeno površino zmrznil in povzročil ţled. Ta pogoj je bil v notranjosti Slovenije izpolnjen tako rekoč povsod, na Primorskem pa le ponekod v višjih legah (na primer na Trnovsko-Banjški planoti). V večjem delu Primorske je 30. januarja deţevalo (ARSO, 2014), najbolj v porečju reke Reke (Prvo poročilo, 2014), v notranjosti Slovenije pa je vecinoma še sneţilo (ARSO, 2014). Zapadlo je do 25 cm suhega

36 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 36/124 snega, ponekod v višjih predelih ter v visokogorju tudi več (Prvo poročilo, 2014). Na prehodu iz Primorske proti notranjosti se je zacel pojavljati ţled. Na območju ţledenja je do 31. januarja zjutraj padlo vecinoma od 20 do 90 litrov padavin na kvadratni meter, večina teh padavin se je spremenila v ledene obloge. Na območjih ţledenja je bila v klinu toplega zraka, nad nadmorsko višino okoli 1100 metrov, temperatura zraka nad lediščem, tam je večinoma deţevalo. Naslednji dan, 31. januarja, so se padavine nadaljevale. Do jutra 1. februarja jih je bilo na zahodu ter v delu juţne in severne Slovenije večinoma od 30 do 80 litrov na kvadratni meter, v osrednjem delu drţave manj, v vzhodni Sloveniji pa skoraj nič (ARSO, 2014). Skupaj je na ilirskobistriškem območju do 31. januarja popoldne padlo ţe skoraj 200 litrov padavin na kvadratni meter (Prvo poročilo, 2014). Večina padavin se je na podobnem območju, kot prejšnji dan, spremenila v ţled. V osrednji Sloveniji in vzhodneje je sneg prehajal v deţ, a močnejšega ţleda tam še ni bilo, ponekod je bila temperatura tudi nad ničlo. V noči na 1. februar se je na vzhodu prehodno zjasnilo in jutro je bilo mrzlo s temperaturo zraka do okoli 5 stopinj Celzija. Ta ohlajena plast zraka je vztrajala tudi čez dan. V višinah je toplejši zrak pritekal nad večji del Slovenije. Ob novih padavinah je večinoma deţevalo ali pa je padal podhlajen deţ. Ţled je nastajal skoraj povsod po drţavi do nadmorske višine okoli 1100 metrov; na vzhodu je bilo padavin zgolj nekaj litrov na kvadratni meter in do močnejšega ţledenja ni prišlo. Marsikje drugod je bilo padavin do jutra 2. februarja veliko: okoli 100 litrov na kvadratni meter v Zgornjem Posocju ter litrov na kvadratni meter v večjem delu dinarske gorske pregrade in drugod v Julijskih Alpah (ARSO, 2014). Veliko deţja je spet padlo na ilirskobistriškem območju (Prvo poročilo, 2014). Padavine so se nato nadaljevale do 3. februarja zjutraj. Še prej, 2. februarja popoldne in zvecer, je klin toplega zraka nekoliko oslabel in meja sneţenja se je marsikje spustila do niţin. V večjem delu drţave je padlo še litrov padavin na kvadratni meter, največ v zahodni Sloveniji, a tudi v osrednji marsikje okoli 20 litrov na kvadratni meter. Precejšnji deleţ padavin je, razen na Primorskem, zmrznil v ţled. Tretjega februarja je sledila prekinitev padavin, čez dan je bilo večinoma suho vreme (ARSO, 2014). Skupno je do 3. februarja zjutraj v večjem delu območij, kjer sta se v preteklih dnevih izmenjavala sneg in podhlajen deţ, padlo od 10 do 30 cm snega, ponekod na Gorenjskem in v nekoliko višjih predelih tudi nad 70 cm, v severozahodnem delu, kjer je večino tega obdobja obilno sneţilo, pa tudi več kot poldrugi meter snega (Prvo poročilo, 2014). Dan pozneje je v notranjosti Slovenije obcasno rahlo sneţilo ali deţevalo. Nekaj več padavin je bilo, 5. februarja, obilneje je padalo na dinarski gorski pregradi in v alpskem svetu. Na vzhodu drţave je bilo večinoma suho. Ponekod, predvsem v nekoliko višjih legah, je še nastajal ţled (ARSO, 2014). Zaradi znatnejše otoplitve 6. in predvsem 7. februarja, ko se je v notranjosti drţave marsikje ogrelo nad 5 stopinj Celzija, je končno popustil ledeni oklep tudi v večjem delu najbolj prizadetih območij. Na območjih, kjer je bil ţled manj intenziven, se je v tem času ţled večinoma

37 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 37/124 popolnoma stalil in novih poškodb in škode zaradi ţleda od 8. februarja ni bilo več (Prvo poročilo, 2014). Slika 12. Skupna višina padavin v l/m2 oziroma mm od 29. januarja zjutraj do 6. februarja 2014 zjutraj. Vir: Vertačnik in ostali, Sneţenje je 30. januarja povzročalo samo običajne prometne teţave, zaradi podhlajenega deţja pa je hitro nastajal ţled na Notranjskem ter na višjih območjih Severnoprimorske regije. Deţevje na ilirskobistriškem je 31. januarja in v noči na 1. februar povzročilo poplavljanje reke Reke s pritoki. Razmere ob reki Reki so se 1. februarja nekoliko umirile, vendar so se nato poplave zaradi novega vala deţja na tem območju ponovile v noči na 2. februar, narasli pa so tudi drugi vodotoki na Primorskem.

38 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 38/124 Slika 13. Skupna ocenjena količina deţja v l/m 2 oziroma v mm od 29. januarja zjutraj do 6. februarja 2014 zjutraj. Vir: Vertačnik in ostali, Ţe 31. januarja zjutraj so bile posledice ţledenja na Notranjske kar hude. Ţled se je debelil tudi 31. januarja preko dneva in se 1. februarja postopno pričel širiti proti notranjosti drţave. Obseg ţledenja se je 2. februarja še dodatno povečal, hkrati krepil in zajel skoraj celotno drţavo, razen Koprskega primorja in širšega zaledja, Krasa, Vipavske doline in dela Pomurja. Najdebelejši ţled je nastajal na postojnskem in pivškem območju ter na območju Trnovskega gozda, Banjšic, Kambreškega, na območju Vojskega in Šentviške planote. Posledice, ki jih je povzročal, so bile vse večje. Dne 3. in 4. februarja novih padavin skoraj ni bilo več, vendar pa zaradi temepraturnega obrata ţled ni popuščal in se ni pričel taliti. Dodatne teţave je 3. februarja povzročila še burja na Primorskem, ki je dodatno lomila z ledom preobremenjena drevesa in elektroenergetske in telekomunikacijske vode. Vnovične manjše padavine v noči na 5. februar, ki so večinoma ponovno padale v obliki podhlajenega deţja, so razmere še nekoliko poslabšale, zlasti na najbolj prizadetih območjih ponekod na Notranjskem in v višjih predelih juţnega dela Severnoprimorske regije. Ponekod se je podnevi zaradi otoplitve ţled vendarle začel topiti in tanjšati, s tem pa so nastopile nove

39 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 39/124 teţave: nevarnost padanja večjih kosov ţleda in snega ter ledenih sveč z dreves, stavb in drugih objektov (Prvo poročilo, 2014). Značilnost vremenskega dogajanja med 30. januarjem in 5. februarjem 2014 je v tem, da je bila kombinacija pojavov oziroma vzrokov, ki so povzročali enormne posledice in škodo, zelo neugodna, dolgotrajna in intenzivna. Zaradi občasnega sneţenja naprav in elektroenergetskih in telekomunikacijskih vodov v večjem delu Slovenije dreves ni obremenjeval le ţled, ampak tudi sneg, kar je povzročalo dodatne preobremenitve. Le na širšem postojnskem in pivškem območju je skoraj ves čas trajanja padavin padal podhlajen deţ. Zanimivost te izjemne vremenske ujme je, da se ţledenje ni pojavljalo na sicer enem ţledenju najbolj izpostavljenih območij v Sloveniji v Brkinih (Prvo poročilo, 2014). Največ škode je ţled povzročil v gozdovih. Na hektarih (Marinšek, 2015) je bilo poškodovane ali uničene za m 3 lesne mase, kar je okoli desetkrat več kot v dotedaj največjih ţlednih ujmah. To naj bi bila doslej najhujša naravna nesreča, ki je prizadela slovenske gozdove (Veselič in ostali, 2015). Ţled se je na Notranjskem lokalno pojavljal vse do 1150 metrov nadmorske višine (Smrekar, 2015). Poškodovanih je bilo za 1573 kilometrov prenosnih in distribucijskih daljnovodov (Bahun in ostali, 2014, povzeto po Vertačnik in ostali, 2015). Obteţitve električnih vodnikov so dosegale teţo do 15 kilogramov na meter, premer ledenih oblog na ţicah pa je znašal do 150 milimetrov, kar pomeni, da je obteţitev za več kot desetkrat presegla teţo vodnika. Ţled na Postojnskem je dosegal debelino od 50 do 90 milimetrov (Mezgec, 2015, Smrekar, 2015). V Postojni je v obravnavanem obdobju oziroma med 30. januarjem in 3. februarjem padlo okoli 165 litrov padavin na kvadratni meter, od tega okoli 120 litrov kot podhlajen deţ (povzeto po Vertačnik in ostali, 2015). Glede na debelino ţlednih oblog je moţno sklepati, da je le dobra polovica podhlajenega deţja dejansko takoj primrznila, preostala padavinska voda pa je odtekla in postopno primrzovala drugod glede na mesto stika s podhlajenimi predmeti in stvarmi. Iz tega lahko sklepamo, da bi, če bi večji deleţ podhlajenega deţja primrznil takoj in v celoti, bile posledice, zlasti v gozdovih, še nepredstavljivo hujše. Tako velika škoda v gozdovih je nastala tudi zaradi predhodno toplega in deţevnega vremena, zaradi česar so bila tla vlaţna in so drevesom nudila manjšo oporo (povzeto po Marinšek, 2015). Posledice opisanega vremenskega dogajanja so bile zelo obseţne in raznolike. V višjih predelih Gorenjske in v severozahodnem delu drţave so bile velike teţave zaradi izredno velikih količin novozapadlega snega, obstajala je zelo velika nevarnost sneţnih plazov. Na ilirskobistriškem območju je dvakrat poplavljala reka Reka in pritoki, kasneje, 2. februarja je talna voda poplavila tudi Pivško podolje, kjer so se poplave zavlekle in se je zaradi novih

40 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 40/124 padavin v naslednjih dneh in zasičenosti kraškega podzemlja celo povečal. Poplave na tem območju so se zvlekle v drugo polovico februarja, predvsem na območju Bača in Kneţaka. Tam so gasilci prekopali bregove nastalega jezera, da je voda lahko odtekala, vendar se obseg poplav kljub temu zaradi dotoka podtalne kraške in zaledne vode sprva ni bistveno zmanjšal. Drugod, razen v Koprskem Primorju, na Krasu in v Vipavski dolini, v Brkinih ter ponekod v Pomurju, pa je ţled v kombinaciji s snegom povzročil velike posledice in škodo ter marsikje zelo oteţil ţivljenje. Najprej, ţe v noči na 31. januarja, so bila potrebna posredovanja zaradi posledic poplav na ilirskobistriškem območju ter zaradi ţledenja na območju Notranjske. Zaradi posledic ţleda so se aktivnosti zaščite in reševanja na Notranjskem okrepile 1. februarja, še bolj pa 2. februarja. Ţled je od 2. februarja dalje povzročal vse večje teţave tudi drugod, zlasti pa v vzhodni polovici drţave, zato so se aktivnosti v večjem obsegu začele izvajati tudi drugod. Sneg in ţled sta največ škode povzročila gozdovom, elektroenergetskim infrastrukturnim sistemom ter posredno povzročila tudi zaprtje velikega števila cest zaradi podrtega drevja. Poškodovani, pretrgani ali uničeni so bili številni elektroenergetski vodi in drogovi. Marsikje na Notranjskem in tudi ponekod drugod je ţe 31. januarja zmanjkalo električne energije. Tudi promet je bil od 1. februarja naprej vse bolj ohromljen. Na Notranjskem je bil ţelezniški promet ustavljen, tudi drugod se nastajale vse večje teţave v ţelezniškem prometu. Zaradi podrtega drevja so bile in so še neprevozne številne ceste. Na Gorenjskem so imeli zaradi tega največ teţav na Jezerskem in v Sovodnju, kjer so bili vsaj štiri dni povsem odrezani od sveta, brez elektrike in drugih povezav. Takšnih krajev je bilo po drţavi še mnogo, največ na Notranjskem in v višjih predelih Severnoprimorske regije. Marsikje zaradi izpada električne energije in posledično črpališč ni bilo več moţno zagotavljati oskrbe s pitno vodo. Največ teh teţav je bilo na Notranjskem, v večjem ali manjšem obsegu pa so se pojavljale praktično povsod, kjer se je podhlajen deţ spremnijal v ţled. Razmere se do 5. februarja še niso bistveno izboljšale. Za vse dni v splošnem velja, da so bile najslabše razmere v celotni Notranjski regiji, v višjih predelih Severnoprimorske regije, zlasti na Banjški planoti, na Gori nad Ajdovščino, na območju Vojskega, Cerknega in Idrije, ter na Gorenjskem na območju Jezerskega in Sovodenj. Na teh območjih je bil ţledni oklep tudi najdebelejši. Stanje je bilo resno tudi v večini ljubljanske regije, zlasti na logaškem območju in v višje leţečih območjih. Drugod pa je bilo največ teţav v višjih predelih zahodnoštajerske, vzhodnoštajerske, zasavske in koroške regije. 5. februarja čez dan se je ponekod toliko otoplilo, da se je ţled pričel nekoliko taliti, marsikje pa je ob ledenem deţju znova nastajal ţled in povzročal dodatno škodo v gozdovih, prometni in elektroenergetski infrastrukturi, najbolj, kot ţe omenjeno, ponekod na Notranjskem in v višjih predelih Severnoprimorske regije. Še vedno je bilo najslabše stanje na Notranjskem, kjer je bila večina območja še vedno brez zanesljive

41 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 41/124 oskrbe z elektriko, pitno vodo in brez telekomunikacijskih povezav, promet tam, zlasti na ţeleznici, pa je bil še vedno ohromljen. Medtem, ko so se razmere povsod po drţavi ţe precej normalizirale, se je stanje na Notranjskem 8. in 9. februarja prav tako izboljšalo. Ekipe Elektra Primorske so uspele urediti električni dajnovod med Pivko in Postojno, tako, da je del gostodinjstev v Postojni končno dobil električno energijo preko električnega omreţja, večina preostalih pa preko električnih agregatov oziroma generatorjev. Daljnovod iz smeri Razdrtega so usposobili v naslednjih dneh. Na Postojnskem je bilo treba pitno vodo pred uporabo prekuhavati. 10. februarja so v Postojni znova odprli šole. Več teţav je bilo še naprej na območju Loške doline in Cerknice. Tudi v Logatcu so se razmere pri oskrbi z električno energijo, večinoma zaradi večjih generatorjev, precej izboljšale. Ker so ponovno vzpostavili delovanje 110 kv daljnovoda med Vrhniko in Logatcem, so se razmere glede oskrbe z električno energijo po 10. februarju na območju Logatca in Cerknice dodatno izboljšale. Na Gorenjskem je največje teţave povzročala cesta med Preddvorom in Jezerskim, ki so jo pripadniki Slovenske vojske in drugi intenzivno čistili oziroma odstranjevali podrto drevje in vejevje več kot teden dni. Cesto so za promet odprli šele po skoraj dveh tednih. Dotlej so za najbolj nujne in potrebne prevoze v dolino in nazaj skrbela oklepna vozila Slovenske vojske. Teţave na Gorenjskem zaradi električne energije so bile predvsem v občini Gorenja vas- Poljane in Jezersko Verjetnost scenarijev tveganja Glede na to, da se ocene tveganja za posamezne nesreče osredotočajo predvsem na pomembnejše, večje nesreče, in ne na nesreče, katerih pojavljanje je razmeroma pogost ali celo vsakoleten pojav, tudi njihova verjetnost oziroma pogostost pojavljanja praviloma ni zelo velika. Večje nesreče skoraj vedno povzročajo večje, hujše, obseţnejše posledice ter terjajo tudi večje angaţiranje odzivanja na nesrečo kot tudi obseg in trajanje sanacije in obnove. Vse to lahko pomeni za druţbo znatne človeške, organizacijske in tudi finančne napore na številnih področjih. Zato, da bomo kot druţba bolje pripravljeni nanje, je prav, da je pozornost namenjena tako hudim nesrečam. Če bomo lahko obvladovali hude nesreče, bomo zagotovo laţje in učinkoviteje obvladovali tudi manj intenzivne nesreče. Kar se tiče pogostosti pojavljanja oziroma verjetnosti, da se trije opisani scenariji tveganja zaradi ţleda lahko tudi uresničijo, je treba takoj ugotoviti, da so vsi ti scenariji tveganja za ţled povsem mogoči, saj so se v bistvu ţe dogodili in to vsi v zadnjih 40 letih.

42 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 42/124 Za Scenarij tveganja 1 menimo, da lahko, kar se tiče pojavljanja, povzamemo kar ugotovitve Radinje (Radinja, 1983), ki je ţledni dogodek leta 1980 v Brkinih ocenil kot 50 letno, če ne celo 100 letno ujmo. Res pa je, da se po letu 1980 na primer v Brkinih, kjer so bile posledice takratne ţledne ujme daleč najhujše, tako debel ţled niti pribliţno ni več pojavljal in da so bile škode v Brkinih v ţlednih letih 1984, 1985, 1996, 1997, 2009 in 2010 neprimerljivo manjše kot leta Zelo netipična je ugotovitev, da je ţledenje februarja 2014, ki je doslej najhujša ţledna ujma pri nas, Brkine kot eno najbolj tipičnih ţlednih slovenskih pokrajin, praktično v celoti obšlo. Za verjetnost uresničitve Scenarija tveganja 2, zlasti z vidika količine uničene lesne mase, ocenjujemo, da se takšni ţledni dogodki lahko ponovijo na vsakih pribliţno 10 do 30 let. Podobno velika količina lesne mase je bila zaradi ţleda uničena ob ţlednih dogodkih v letu 1985 ter v zimi 1996/97. V vseh treh ţlednih dogodkih je dosti več škode, kot v naših najbolj ţlednih pokrajinah, nastalo drugod v notranjosti drţave. Kar se tiče pogostosti oziroma ugotavljanje verjetnosti Scenarija tveganja 3, zato lahko z znatno mero gotovosti empirično ugotovimo, da se takšne ţledne ujme, kot se je dogodila februarja leta 2014, pojavljajo redko, verjetno na več kot vsakih 100 let. Tako hude in obseţne ţledne ujme, kakršna je bila februarja 2014, v znani zgodovini namreč ne poznamo. Seveda pa iz tega ne izhaja, da se takšna ali celo hujša ţledna ujma ne more pojaviti ţe v bliţnji prihodnosti. Na podlagi tako majhnega števila večjih ţlednih ujm (ena katastrofalna in nekaj večjih v enem stoletju) je natančne časovne in krajevne zakonitosti ter pogostost njihovega pojavljanja, namreč teţko zanesljivo oceniti. Poleg tega so vse omenjene ţledne ujme imele različne krajevne značilnosti pojavljanja niti se niso pojavljale oziroma ponavljale v enakomernih časovnih obdobjih. Le upamo lahko, da nas v prihodnosti ţledna ujma, kakršni smo bili priča v letu 2014, ne bo (pre)pogosto udarila in da bo še dolgo ostala edinstvena Zanesljivost scenarijev tveganja Kar se tiče zanesljivosti scenarijev tveganja, lahko brez večjih zadrţkov in tudi brez kakšnega specifičnega znanstvenega ocenjevanja ocenimo, da so vsi scenariji tveganja razmeroma zanesljivi, saj izhajajo iz preteklih - dejanskih ţlednih dogodkov. Glede na to, da je od do sedaj največje ţledne ujme pri nas minilo komaj dobro leto ter glede na kakovost in dostopnost podatkov o samem pojavu kot tudi in predvsem o posledicah ţleda, to še zlasti velja za zanesljivost Scenarija tveganja 3.

43 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 43/ Reprezentativni scenarij tveganja Vsak nosilec ocene tveganja za posamezne nesreče mora izmed scenarijev tveganja izbrati najbolj reprezentativen scenarij tveganja z analizo tveganja, ki bo uporabljen za ovrednotenje tveganja in za primerjavo s tveganji za druge nesreče na drugih ravneh. Za reprezenativni scenarij tveganja se običajno izbere najslabši sprejemljivi scenarij tveganja (resonable worstcase scenario), ki običajno ni najhujši moţen scenarij tveganja. Najhujši moţni scenariji tveganja imajo običajno zelo majhno verjetnost, po drugi strani pa uresničitev takšnega scenarija povzroči zelo velike posledice. Najslabši sprejemljivi scenariji v primeru uresničitve povzročijo manjše posledice, a imajo obenem večjo verjetnost kot najhujši moţni scenariji tveganja. Za ţled smo kot reprezentativni scenarij tveganja oziroma najslabši sprejemljivi scenarij tveganja določili Scenarij tveganja Pojavljanje ţleda in podnebne spremembe Podbnebne spremembe na Zemlji so dejstvo, ki ga ni moč spregledati. ARSO je konec leta 2014 objavil dokument z naslovom Podnebne spremembe v Sloveniji (Dolinar in ostali, 2014). V njem navaja, da se na večini območji na Zemlji podnebje spremnija oziroma segreva, pri čemer pa Slovenija sodi med območja, kjer so trendi segrevanja ozračja bolj izraziti. V obdobju med letoma 1961 in 2011 se je na podlagi analize meteoroloških meritev v dologoročnih nizih pri nas ozračje povprečno ogrelo za 1,7 stopinj Celzija, najbolj v vzhodnih predelih drţave. Po letnih časih je segrevanje ozračja najbolj izrazito poleti in tudi spomladi, nekoliko manj pozimi in najmanj jeseni. Narašča število toplih (z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 stopinj Celzija) in vročih dni (z najvišjo temperaturo nad 30 stopinj Celzija), nasprotno pa se zmanjšuje število hladnih (dnevi z najniţjo temperaturo po lediščem), mrzlih (dnevi z najniţjo dnevno temperaturo pod 10 stopinj Celzija) in ledenih dni (ko najvišja dnevna temperatura ne preseţe ledišča). Kar se tiče padavin, je opazen trend zmanjševanja količine padavin, bolj v zahodni polovici drţave kot v vzhodnih. V vzhodni polovici drţave je trend zmanjševanja količine padavin večinoma niţji od štirih odstotkov na desetletje, na zahodu drţave pa večinoma višji. Sezonsko je najbolj enotna slika spomladi, takrat se je v veliki večini območij količina padavin nekoliko zmanjšala, poleti se je najbolj zmanjšala kolišina padavin v jugozahodnih predelih drţave, ponekod proti severu in severovzhodu pa se je celo nepopmembno povečala. Jeseni se količine padavin nekoliko zniţujejo na zahodu, severozahodu, jugu in na severovzhodu drţave, medtem ko se je količina padavin v osrednjih in vhodnih predelih drţave nekoliko povečala. V zimskih mesecih se je količina

44 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 44/124 padavin v splošnem nekoliko zniţala v severni polovici drţave, nekoliko povečala pa v juţni. Praktično povsod se zniţuje količina padavin v obliki snega oziroma skupna višina sneţne odeje, povprečno 1,5 % na leto. Na podlagi preračunov je ugotovljeno tudi znatno povečevanje evaporanspiracije, ki se je v obdobju med letoma 1971 in 2012 povečevala s hitrostjo od 3 do 6 % na desetletje. Prav tako se povečuje tudi sončno obsevanje, zlasti spomladi in poleti, ko dosega tudi do 4 % povečevanje na desetletje (povzeto po dolinar in ostali, 2015). V zadnjih letih je segrevanje ozračja še zlasti opazno. Po neuradnih podatkih je letošnje leto, predvsem pa meseca junij in julij, najtoplejše doslej. Na podlagi različnih modelskih izračunov in podnebnih scenarijev, ki nakazujejo spreminanje podnebja v Sloveniji v prihodnjih desetletjih, je moč ugotoviti, da se bo tudi v prihodnje ozračje še segrevalo. Tako naj bi se v obdobju med letoma 2021 in 2050 v ozračje v Sloveniji ogrelo še za dodatnh 1 2,5 stopinje Celzija, najmanj v spomladanskih mesecih, najbolj pa pozimi in poleti. Za padavine podnebni scenariji kaţejo precej večjo negotovost kot za temperaturo. Letna višina padavin naj bi ostala bolj ali manj nespremenjena. Spremembe naj bi bile v intervalu od 5 % do +5 %. Pozimi je bolj verjetno povečanje kolicine padavin, poleti pa vsaj za juţno polovico drţave zelo verjetno zmanjšanje količine padavin. Negotovost scenarijev sprememb ekstremnih vremenskih dogodkov je še nekoliko večja kot pri spremembah povprečij. Podrobni scenariji ekstremnih dogodkov za Slovenijo so še v pripravi, kljub temu pa vsaj za nekatere ekstremne vremenske dogodke lahko z večjo gotovostjo govorimo o spremembah pojavljanja. V Sloveniji do sredine tega stoletja lahko pricakujemo ob višji temperaturi zraka hudo vrocino poleti, večjo spremenljivost temperature in padavin poleti, več intenzivnih padavinskih dogodkov, večje izhlapevanje oziroma evapotranspiracijo, pogostejše zdajšnje stoletne poplave (krajšanje povratne dobe ekstremnih padavin), zelo verjetno znatno povečanje pogostosti poletne suše in verjetno povečanje števila dni z ugodnimi razmerami za nastanek poletnih neurij (povzeto po Dolinar in ostali, 2014) Glede na podatke, predstavljene v tej oceni tveganja, lahko laično ugotavljamo, da je ţled po letu 1984 na območju naših nekaterih najbolj tipičnih ţlednih pokrajin (na primer Brkini) morda povzročal malo manjšo škodo kot pred tem in da je škode zaradi ţleda po letu 1984 več tudi v manj ţlednih predelih drţave, kot so na primer Gorenjska, osrednja Slovenija ipd. Morda se je v zadnjih treh desetletjih začel proces, ki je morda povzročen tudi s podnebnimi spremembami in njihovimi posledicami, zaradi katerega se je morda spremenilo (razširilo) območje, tako imenovanih ţlednih pokrajin. Prav tako lahko ugotovimo, da večina ţlednih dogodkov po letu 1975 (v letih 1975, 1980, 1895, 1995/96, 1996/97, 2014) sodi med tiste, ki

45 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 45/124 so povzročali največjo škodo dotlej (če se pri tem omejimo samo na količino uničene lesne mase). Takšna ugotovitev seveda lahko izhaja tudi iz dejstva, da za nesreče, ki so se zgodile pred desetletji, pred letom 1953 ali celo pred letom 1900, ne obstajajo tako zanesljivi, celoviti in kvalitetni podatki o pojavih in posledicah, kot za nesreče, ki so se zgodile v novejšem času. S tem pa lahko nehote precenimo»teţo«in značilnosti nedavnih nesreč, zlasti pa njihovih posledic. Sodobna druţba je zaradi večje količine materialnih in drugih dobrin vse bolj občutljiva na nesreče. S tem pa lahko hitro pride do vtisa, da so nesreče in njihove posledice v sodobnem času hujše. Posledice nesreč v novejšem času so na splošno dejansko hujše, vendar ne toliko zaradi pojava kot takega, ampak predvsem zaradi obsega posledic in škode. V moderni druţbi so posledice nesreč zaradi materialnega stanja oziroma blagostanja večje kot so bile posledice enako intenzivne nesreče, ki se je zgodila na primer pred 50, 100 ali 200 leti. Pri posledicah ţleda sicer to ne velja v tako veliki meri kot pri nekaterih drugih nesrečah, saj pri ţledu največjo škodo vedno utrpijo gozdne površine. Po drugi strani pa je zaradi součinkovanja mnogih dejavnikov zgolj samo na podlagi poškodb drevja oziroma gozdov ali vremenskih razmer ţledenje ter njegove posledice teţko celovito proučevati (Vertačnik in ostali, 2015). Ne glede na zgoraj omenjene ugotovitve zaenkrat morebitne časovne in prostorske spremembe pojavnosti, pogostosti in intenzivnosti ţleda v Sloveniji še ni mogoče neposredno povezovati s podnebnimi spremembami. Dejstvo pa je, da smo ţe več desetletij hote ali nehote vpeti v procese podnebnih sprememb in posledic oziroma sprememb, ki jih le-te prinašajo. Dejansko odvisnost oziroma pogostost pojavljanja razmer, ki privedejo do nastajanja ţleda in do posledic, zlasti večjih, v zvezi s podnebnimi spremembami, lahko ugotavljajo le pristojne strokovne in znanstvene inštituciije s strokovnim oziroma znanstvenim pristopom, metodami in tehnikami. Glede na razpoloţljive podatke pa študije in analize o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na pogostost, intenzivnost in krajevno spreminjanje pojavljanja ţleda v Sloveniji, ne obstajajo. Vsekakor je s stališča podnebnih sprememb ţledenje pojav, ki ga je s pomočjo podnebnih modelov vsaj zaenkrat teţko ovrednotiti (Vertačnik in ostali, 2015). Bi pa bilo nedvomno koristno ugotoviti, kakšne bodo zaradi podnebnih sprememb ali pa tudi brez njih značinosti pojavljanja ţleda v prihodnjih desetletjih, predvsem z vidika pogostotosti pojavljanja ţleda, debeline ţleda in morebitnih sprememb v krajevni in višinski porazdelitvi območij, kjer naj bi ţled povzročal največjo škodo. 4 Analize tveganja

46 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 46/ Analize tveganja Analiza tveganja Scenarij tveganja 1: ţled leta 1980 ter ţledni dogodki v letih 1975, 1984 in 1985 Scenarij tveganja 1 prevzaprav predstavlja zbir štirih ločenih dogodkov, ki pa bi se prav lahko zgodili tudi naenkrat. Osnovo predstavlja ţledni dogodek leta 1980, predvsem v Brkinih, temu pa so dodani še ţledni dogodki v letih 1975, 1984 in 1985 v Visokem krasu in njegovem zaledju. Med 4. in 6. novembrom 1980 je uničujoči ţled pustošil predvsem po Brkinih. Po navedbah Radinje (Radinja, 1983) je bila to največja ţledna ujma do tedaj oziroma vsaj po drugi svetovni vojni oziroma do tedaj največja znana naravna nesreča v slovenskih gozdovih. Gozdne površine in sadovnjaki so bili popolnoma opustošeni, prav tako večina nadzemnih telekomunikacijskih in energetskih vodov. Samo v gozdovih na območju Brkinov je bilo na skoraj hektarih (Perko, Pogačnik, 1996, povzeto po Sinjur in ostali, 2010) uničeno m 3 lesne mase (kar naj bi predstavljalo petino takratne letne sečnje lesa v Sloveniji) ter preko sadnih dreves. Silovitost ţleda ponazarja podatek, da je bila tolikšna količina lesa polomljena pravzaprav v agrarni in ne gozdni pokrajini. Brkinsko hribovje je namreč zaradi flišne sestave stara, močno kultivirana agrarna pokrajina, kjer polovico površine predstavljajo travniki, kakšnih 15 odstotkov njivske površine, obojim pa ţled ne more do ţivega, medtem ko gozd pokriva samo dobro tretjino površin (Radinja 1983). Skupno je v Sloveniji bilo ob tem dogodku posekane m 3 lesne mase (Sinjur in ostali, 2010). Posledice ţledoloma v brkinskih gozdovih so odpravljali skoraj pet let (Perko, Pogačnik, 1996, povzeto po Sinjur in ostali, 2010). Hude posledice so bile tudi na daljnovodih. Na dolţini 7547 metrov je bil porušen tedaj skoraj nov 400- kilovoltni daljnovod Divača Melina, pri čemer je bilo porušenih 18 stebrov kilovoltni daljnovod Divača Pehlin iz leta 1969, je bil poškodovan v dolţini 9160 metrov, pri čemer je bilo uničenih 7, poškodovanih pa 8 stebrov. Uničena je bila tudi vsa oprema daljnovoda (vodniki, zaščitne vrvi, obešalni material). Izmerjena ledena obloga debeline 100 milimetrov je dosegla teţo od 58 do 114 N/m (preračunano v kilograme od slabih 6 do slabih 12 kilogramov na dolţinski meter vodnika) kar predstavlja od 3,7- do 7,3- kratno obremenitev daljnovodov od takrat projektne obremenitve. Telekomunikacijska mreţa je bila porušena v dolţini 52 kilometrov, nizkonapetostna in srednjenapetnostna mreţa daljnovodov pa na dolţini preko 60 kilometrov. Rušenje električnih daljnovodov na območju Brkinov je bila dotedaj največja nesreča v zgodovini slovenskega elektrogospodarstva (Kern, Zadnik, 1987). V Liki na Hrvaškem je bil istočasno ţled še precej debelejši, obteţitve na daljnovodih pa so bile celo

47 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 47/124 do 26- krat preseţene glede na projektne obremenitve. Radinja (Radinja, 1983) ocenjuje, da je bilo vseeno največ škode v gozdovih, v sadovnjakih ter v telekomunikacijskih omreţjih in elektroenergetskih sistemih, vsakič po okoli okoli 20 odstotkov višine škode glede na škodo v gozdovih. Ta ţledni dogodek je ocenjeval kot najmanj petdesetletno, če ne celo stoletno ujmo. Ţled novembra leta 1975 v Idrijskem hribovju, predvsem na širšem območju Vojskega, Šebrelj, Ledin, Trnovskega gozda, Hrušice in Nanosa, je polomil okoli m 3 lesne mase na 9331 hektarih. Povsod je bilo poškodovanih nad 10 % dreves, marsikje pa tudi nad 30 % in ponekod celo na 50 % dreves. 15. in 16. novembra 1984 je ţledenje povzročilo precej nevšečnosti na idrijskem in cerkljanskem območju. Na območju Cerkljanskega Vrha, Bevkovega vrha, Črnega Vrha nad Idrijo in Vojskega je bilo uničene vsaj m 3 lesne mase. Prizadet je bil 110 kilovoltni daljnovod na območju Bevkovega vrha in Cerkljanskega Vrha (Kern, Zadnik, 1987). 13. in 14. novembra 1985 je ţledenje zajelo širše območje Slovenije. Škoda je bila ponovno največja v gozdovih ter na elektrodistribucijskem in telekomunikacijskem omreţju. Veliko škode je bilo spet na območju Bevkovega vrha in Cerkljanskega Vrha, saj je ţled znova porušil 110- kilovoltni daljnovod, ki je bil po ţledu novembra 1984 popravljen in okrepljen. Masa odvzetih vzrocev je dosegla od 5 do 7,2 kilograma na meter vodnika, debelina pa tudi do 150 milimetrov, kar pomeni, da je bila projektna obteţba (okrepljenega daljnovoda) preseţena za 2,85- krat (Kern, Zadnik, 1987). Ţled je novembra 1985 prizadel tudi druga območja. Tako je na kranjskem gozdnogospodarskem območju ţled poškodoval hektarov gozdov, poškodovane pa naj bi bilo kar m 3 lesne mase (povzeto po Poredoš in ostali, 2014). Slednje posledice v analizi niso upoštevane. Če odštejemo podatke o posledicah ţleda na kranjskem gozdnogospodarskem območju, so ţledni dogodki v letih 1975, 1980, 1984 in 1985 uničili za več kot 1,1 milijona m 3 lesne mase. Takratna škoda in stroški so teţko primerljivi z današnjimi razmerami. V literaturi, ki je te pojave opisovala, ni bilo zaslediti podatkov o morebitnih ţrtvah in poškodbah ljudi prav tako ne o raznih intervencijskih stroških ali na primer, o političnih ali druţbenih vplivih. Vplive tveganja na ljudi, gospodarske in okoljske vplive in vplive tveganja na kulturno dediščino lahko ocenimo predvsem s primerjavo neposrednih posledic takratnih ţlednih dogodkov ter

48 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 48/124 posledic ţleda v letu Glede na znatno število poškodovanih in mrtvih zaradi ţleda v letu 2014, ki ga opisuje Scenarij tveganja 3, je moč predvidevati, da bi tudi v primeru ponovitve ţlednih dogodkov iz Scenarija tveganja 1, prišlo do smrti in poškodb pri ljudeh in sicer v vrednostih od 10 do 15 % glede na vrednosti iz Scenarija tveganja 3, kar pomeni do pet mrtvih in do pribliţno 20 poškodovanih ljudi. Šlo bi predvsem za posledice na intervencijah sil za zšačito, reševanje in pomoč ter pri izvajanju sanacijskih del v gozdovih v prvem letu po nesreči. Ob ţlednih dogodkih, ki sestavljajo scenarij 1, nismo zasledili poročil o večjih škodah na primer v ţelezniškem prometu, dejansko je večina škode nastala v kmetijstvu in gozdarstvu ter na področju elektroenergetike. Ocenjujemo, da velikost vseh gospodarskih in okoljskih vplivov in vplivov na kulturno dediščino, če bi se takšni dogodki zgodili v sedanjem času, ne bi presegali višine 100 milijonov eurov, od tega bi škoda v gozdovih po grobi oceni znašala med 25 in 35 milijoni evrov. Tudi glede političnih in druţbenih vplivov ocenjujemo, da takšni dogodki v splošnem ne bi bistveno vplivali na vsakodnevno ţivljenje na preteţnem delu ozemlja drţave predvsem zaradi manjšega teritorialnega obsega dogodkov, čeprav pa bi lokalno vplivi lahko bili razmeroma izraziti Analiza tveganja Scenarij tveganja 2: visok sneg in ţled decembra 1995 in januarja 1996 Izhodišče za Scenarij tveganja 2 sta dva dogodka. Obilnemu dvakratnemu sneţenju (med 26. in 29. decembrom ter 31. decembra 1995) in snegolomu je med 7. in 9. januarjem 1996 sledilo še dvodnevno obdobje ţleda. Posledice vseh treh dogodkov so bile hude. Do polmeterska sneţna odeja ob prvem sneţenju je povzročila obseţen snegolom skoraj povsod, razen v Koprskem primorju. Nastala je velika škoda v gozdovih (Šipec, 1996), najbolj na območjih Maribora, Goričkega, Celja, Zasavja, Sorškega polja in drugod v Ljubljanski kotlini (Trontelj, 1997). Velike teţave so bile na cestah in ţeleznicah, ki so bile zaradi polomljenega drevja in izpadov električne energije neprevozne. Prišlo je do številnih poškodb električnega in poštnega omreţja. Mnogo krajev je bilo za krajši ali daljši čas brez elektrike ali telefonskih zvez, zlasti na Gorenjskem, na širšem območju Ljubljane, Trbovelj in Celja. Odpravljanje posledic v prometu in pri oskrbi z elektriko ter v telekomunikacijskem prometu je trajalo več dni. Silvestrski sneg je povzročil dodatne poškodbe v gozdovih in na električnem ter poštnem omreţju, največ teţav z oskrbo z električno energijo pa je bilo na območju Ljubljane in Celja (Šipec, 1996). Po snegu je med 7. in 9. januarjem 1996 sledil še ţled. Ob padavinah se je led se je oprijemal na ţe prej s snegom obteţena drevesa in predmete in povzročal obseţno dodatno škodo (Trontelj, 1997). Najbolj so bili prizadeti srednjedobni sestoji listavcev in umetno

49 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 49/124 osnovani sestoji iglavcev mlajših razvojnih faz. Najbolj prizadete drevesne vrste so bile bukev, smreka in rdeči bor. Največ lesne mase je bilo poškodovane na predvsem na ljubljanskem ( m 3 ) kranjskem ( m 3 ), celjskem ( m 3 ), nazarskem ( m 3 ) in mariborskem gozdnogospodarskem območju ( m 3 ). Ţled je skupaj s snegolomom decembra 1995 na hektarih poškodoval m 3 dreves, od tega veliko večino iglavcev ( m 3 ). To predstavlja % takratnega letnega poseka (Jakša, 1997). Očitno je bil tako velik deleţ iglavcev predvsem posledica snegoloma. Številne ceste so bile zaradi polomljenega drevja neprevozne, posamezna območja pa so bila brez elektrike in PTT zvez. Kar se tiče oskrbe z električno energijo ter telekomunikacijskih zvez, je ţled največje posledice spet povzročil v širši okolici Ljubljane oziroma v osrednjem delu drţave, na območju Celja, na Gorenjskem, v Zasavju in Posavju (Šipec, 1997). Drugič se je ţled pojavil med 23. in 25. januarjem 1996, predvsem na Krasu in v Goriških Brdih, kjer je povzročil največ škode na drevju in vinski trti. (povzeto po Trontelj, 1997). Ţled se je pojavil tudi v Kambreškem hribovju, Banjšicah, Trnovskem gozdu in v Brkinih. Drugod po notranjosti drţave pa je obilno sneţilo. Številne ceste so bile zaradi podrtega ali polomljenega drevja neprevozne. Na območju Kanala, Kambreškega hribovja in Banjšic je bilo od sveta odrezanih 600, brez elektrike pa okoli 1500 ljudi. Vzdrţevalne ekipe so vse do konca januarja 1996 popravljale poškodbe na električnem in telekomunikacijskem omreţju (Šipec, 1997). V literaturi, ki je te pojave opisovala, podobno, kot za primer prvega scenarija tveganja, ni bilo moţno zaslediti podatkov o morebitnih ţrtvah in poškodbah ljudi prav tako ne o raznih intervencijskih stroških ali na primer, o političnih ali druţbenih vplivih. Vplive tveganja na ljudi, gospodarske in okoljske vplive in vplive tveganjana kulturno dediščino lahko ocenimo predvsem s primerjavo neposrednih posledic takratnih ţlednih dogodkov ter posledic ţleda v letu Glede na znatno število poškodovanih in mrtvih zaradi ţleda v letu 2014, ki ga opisuje Scenarij tveganja 3, je moč predvidevati, da bi tudi v primeru ponovitve ţlednih dogodkov iz Scenarija tveganja 2 ponovili, prišlo do smrti in poškodb pri ljudeh in sicer v vrednostih okoli 10 % glede na vrednosti iz Scenarija 3. To pomeni število mrtvih, manjše od pet in okoli 15 pokodovanih ljudi. Šlo bi predvsem za posledice na intervencijah sil za zaščito, reševanje in pomoč ter pri izvajanju sanacijskih del v gozdovih v prvem letu po nesreči. Ob ţlednih dogodkih, ki sestavljajo Scenarij tveganja 2, nismo zasledili poročil o večjih škodah na primer v ţelezniškem prometu, dejansko je večina škode nastala v kmetijstvu in gozdarstvu ter na področju elektroenergetike. Ocenjujemo, da velikost vseh gospodarskih in okoljskih vplivov in vplivov na kulturno dediščino, če bi se takšni dogodki

50 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 50/124 zgodili v sedanjem času, ne bi presegali višine 100 milijonov evrov, od tega bi škoda na gozdovih po grobi oceni znašala med 15 in 20 milijoni eurov. Tudi glede političnih in druţbenih vplivov ocenjujemo, da takšni dogodki v splošnem ne bi izrazito vplivali na vsakodnevno ţivljenje, predvsem pa ne za daljše obdobje. Seveda pa tudi tu velja, da bi lahko bili določeni vplivi nesreče lokalno razmeroma izraziti Analiza tveganja Scenarij tveganja 3: ţled februarja 2014 Večino podatkov za potrebe analize tveganja Scenarija tveganja 3 smo povzeli iz Poročila o posledicah poplav, visokega snega in ţleda v Republiki Sloveniji med 30. januarjem in 9. februarjem 2014 (Prvo poročilo, 2014), ki ga je pripravila URSZR v drugem tednu februarja 2014, ter iz zbranih podatkov in gradiva za potrebe priprave končnega poročila o posledicah ţleda 2014 v Sloveniji (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). To gradivo je URSZR zbirala od pristojnih drţavnih organov in sil za zaščito in reševanje med februarjem in junijem Nekateri podatki o posledicah tega ţlednega dogodka se nahajajo ţe v okviru opisa tega dogodka, torej v opisu Scenarija tveganja Posledice na ljudeh Po informacijah, objavljenih v sredstvih javnega obveščanja, je bilo med prebivalci nekaj zastrupitev občanov zaradi nepravilne uporabe agregatov za električno energijo, ţal pa je ena oseba domnevno zaradi zastrupitve umrla. Dne 8. februarja so v vasi Hrastje pri Pivki našli v hiši 40-letnega domačina, ki je zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom izgubil ţivljenje. Najverjetnejši vzrok smrti je uporaba agregata za električno energijo v zaprtem prostoru. Prebivalec Bukovja v postojnski občini se je z ogljikovim monoksidom zaradi nepravilne uporabe električnega agregata zastrupil ţe 2. februarja. Zaradi posledic ţleda sta dve osebi poškodovali v Ljubljani ţe 3. februarja ter še ena, ko je drevo padlo nanjo, 4. februarja. Prav tako 3. februarja je veja padla na krajana v kraju Gorenji Novaki v občini Cerkno in ga poškodovala. Dne 5. februarja je v Boharini v občini Zreče drevo padlo na vozilo in krajana poškodovalo. V Logatcu se je 6. februarja v stanovanjski hiši zaradi puščanja plina iz plinske peči zastrupila ena oseba. Prav tako je prišlo do nekaterih poškodb prebivalcev zaradi padanja ledenih kosov in večjih kosov snega in ţleda ob taljenju le-tega, predvsem na Notranjskem (Prvo poročilo, 2014, Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Na intervencijah sil za zaščito, reševanje in pomoč in javnih sluţb se je poškodovalo 116 prostovoljnih gasilcev in štirje vojaki. Umrla je ena oseba in sicer 5. februarja. Šlo je za 20-

51 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 51/124 letnega delavca elektrodistributerskega podjetja) in sicer zaradi udara elektrike pri odpravljanju napak na daljnovodu v bliţini Tinj na Pohorju na območju občine Slovenska Bistrica. Poškodoval se je tudi delavec Cestnega podjetja Novo mesto in sicer ţe 2. februarja. Skupaj se je na teh intervencijah poškodovalo več kot 120 udeleţencev intervencij, kar je verjetno največ doslej v povezavi s enkratnim pojavom določene nesreče (Prvo poročilo, 2014, Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Ţal pa je prišlo v letu 2014 do znatnega povečanja števila delovnih nesreč v gozdu, kar je predvsem posledica izredno povečanega obsega nujnih in sanacijskih del v gozdovih. Ne glede na to, da ni nujno, da so informacije o delovnih nesrečah v gozdu, ki jih zbira Zavod za gozdove Slovenije, popolne (povzeto po Beguš, 2015), pa številke jasno kaţejo, da se je število poškodovanih (teţko poškodovanih) in smrtnih ţrtev v gozdovih zaradi izvajanja del v letu 2014 glede na povprečje kjub intenzivnemu izobraţevanju lastnikov gozdov za varno delo v gozdu, ki ga je izvajal Zavod za gozdove Slovenije, pribliţno podvojilo. Za potrebe te analize smo upoštevali razliko med povprečnim številom mrtvih in poškodovanih zaradi delovnih nesreč v gozdu v prej omenjenem obdobju in številkami za leto V obdobju je po razpoloţljivih podatkih (Beguš, 2015) letno pri delovnih nesrečah v gozdu povprečno umrlo 10 ljudi, v letu 2014 pa kar 18, poleg tega pa še trije profesionalni gozdarji. Sanacija v gozdovih še zdaleč ni končana in se nadaljuje tudi letos. Tudi v letošnjem letu je prišlo ţe do nekaj novih smrtnih ţrtev zaradi delovnih nesreč v gozdovih. Podobna ali še slabša je slika, če upoštevamo teţje poškodovane v delovnih nesrečah v gozdu. V prej omenjenem obdobju se je letno povprečno teţje poškodovalo 22 ljudi, v letu 2014 pa kar 62 (povzeto po Beguš, 2015), kar je skoraj trikrat več. Iz navedenega lahko zaključimo, da je število smrtnih ţrtev zaradi ţleda v letu 2014 doseglo število 13, poškodovanih (na intervencijah, pri intervencijskih in sanacijskih delih v gozdu, zastrupljenih, poškodovani zradi padcev vej ali dreves, padci na ledu) pa je bilo vsaj 168. Preglednica 4. Mrtvi in ranjeni zaradi ţleda v letu Vir: Prvo poročilo, 2014, Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014, Beguš, Prebivalci Gasilci in druge sile ZIRP Pripadniki Slovenske vojske Javne sluţbe Delovne nesreče v gozdu absolutno/ glede na povprečje** Skupaj Število mrtvih /11** 23/13** Število ranjenih 7* /40** 190/168**

52 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 52/124 Skupaj /51** 213/181** * všteti so tudi zastrupljeni z ogljikovim monoksidom, niso pa upoštevani poškodovani zaradi padcev na zaledenelih površinah in poškodovani zaradi padajočega ţledu, ** upoštevana samo razlika med povprečnim številom v obdobju in številom v letu 2014, glede na razpoloţljive podatke. Vsekakor so te številke izredno visoke. Glede na razpoloţljive podatke ocenjujemo, da zaradi ţleda v letu 2014 nikjer ni bila potrebna trajna evakuacija ljudi. Zanimiv pa je podatek, da so morali ob taljenju ţleda 5. februarja 2014, ki je padal na ceste, v občini Zagorje ob Savi zagotoviti prenočišča za 125 prebivalcev, ki zaradi tega niso uspeli priti na svoje domove v višjeleţečih predelih občine (povzeto po Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014) Posledice v gozdovih in kmetijstvu Največ škode je ţled povzročil v gozdovih. Ţe do vključno 31. janaurja je ţled na Notranjskem in v Severnoprimorski regiji prizadel najmanj hektarov gozdov (Prvo poročilo, 2014). Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je ţled poškodoval ha ali 51 % gozdnih rastišč in različnih tipov gozdov v drţavi, v katerih se gospodari na različne načine (povzeto po Marinšek, 2015). Gre za naravno katastrofo, ki je v gozdovih v Sloveniji še ni bilo. Slika 14. Pregledna karta poškodovanih območij po stopnjah poškodovanosti zaradi ţleda v letu Vir: Veselič in ostali, 2015.

53 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 53/124 Uničene pa je bilo kar m 3 lesne mase (Podatki in gradivo za končno poročilo 2014). Na najmanj 660 hektarih je bil gozd popolnoma uničen (Prvo poročilo, 2014). Največ poškodovane lesne mase je bilo na območju GGO Ljubljana (okoli 2,4 milijona m 3 ), GGO Postojna (okoli 2,1 milijona m 3 ), GGO Tolmin (1,8 milijona m 3 ) in GGO Kranj (okoli m 3 ). Med poškodovanimi drevesi je bila tretjina iglavcev ( m 3 ), ostalo ( m 3 ) listavci (Veselič in ostali, 2015, Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Količina je enaka letnemu poseku v zadnjih nekaj letih. Prizadeti so bili gozdovi pod nadmorsko višino okoli 1100 metrov v večini drţave (razen v niţjih predelih jugozahodne Slovenije, na vzhodu in skrajnem severovzhodu drţave ter ponekod v Spodnjem Posavju) (Prvo poročilo, 2014). Najhujše posledice so bile na Notranjskem, zlasti na prehodu iz subprimorskega v celinsko območje, na jugozahodnem robu Ljubljanske kotline ter na cerkljansko idrijskem območju na območjih z nadmorsko višino med 300 in 900 metri (Veselič in ostali, 2015). Iz dveh priloţenih slik lahko razberemo, da je ţled na teh območjih poškodoval od 11 do 30 % lesne zaloge, v najbolj prizadetih območjih pa tudi do 50 in celo več odstotkov lesne zaloge ozirpma dreves. Drugod je ţled večinoma uničil do 10 % lesne zaloge oziroma dreves. Neprevozna je bila več kot polovica gozdnih cest oziroma 93 % gozdnih cest na območjih, ki jih je prizadel ţled (6300 kilometrov), in marsikje pomenijo edino povezavo posameznih

54 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 54/124 kmetij in zaselkov z javnimi cestami (Pvo poročilo, 2014). Gozdne ceste so bile usposobljene razmeroma hitro. Skupna škoda v gozdovih in gozdnih cestah je bila ocenjena na ,80 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Za primerjavo je dodana še škoda v hrvaških gozdovih, kjer je ţled prizadel predvsem gozdove v Gorskem Kotarju, Liki, na Velebitu in ostalih hribovith predelih. Tam so škodo zaradi ţleda ocenili na več kot 900 milijonov eurov. Ob tem ni nepomembno dejstvo, da so bile zaradi podrtih dreves in polomljenih vej marsikje zatrpane tudi struge predvsem manjših vodnih teles, kar je dodatno zmanjšalo pretočnost njihovih strug in povečalo moţnost dodatnega poplavljanja oziroma sekundarnih škod na cestiščih (Prvo poročilo, 2014). Slika 15. Območja največje poškodovanosti gozdov zaradi ţleda in visokega snega v letu 2014 po občinah. Vir: Zavod za gozdove Slovenije, povzeto iz medmreţja.

55 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 55/124 Čeprav ima gozd veliko sposobnost samobnove, bodo posledice ţleda vidne še dolgo časa. Sanacija bo potekala več let. V letu 2014 je bilo posekano 2, m 3 lesne mase (Veselič in ostali, 2015), pri čemer je bil poudarek na čim prejšnji odstranitvi poškodovanih iglavcev. Podatek predstavlja slabo tretjino uničene lesne mase. V naslednjih letih se lahko pričakuje preveliko razmnoţevanje insketov (podlubnikov) in pogostejše vetrolome v razrahljanih sestojih. V letu 2014 zaradi velike količine padavin ni bilo tako ugodnih pogojev za razvoj podlubnikov, zato obseg dodatne škode zaradi tega škodljivca ni bil izrazito povečan (povzeto po Spletni medij Notranjskoprimorske novice). V letu 2014 je bilo zaradi podlubnikov posekane m 3 lesne mase (Veselič in ostali, 2015). Daljša obdobja vročega in sušnega vremena v letošnjem letu in prisotnost poškodovanih in oslabljenih iglavcev, ki še vedno ostajajo v gozdovih po lanskem ţledolomu, pa so v letošnjem letu močno povečali ogroţenost slovenskih gozdov zaradi podlubnikov. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se je v drugi polovici letošnjega junija močno povečalo število odkritih ţarišč napada podlubnikov, kar je slaba napoved pred poletjem, ki je kritično glede dodatnega večanja obsega poškodb zaradi podlubnikov v gozdovih. V prvi polovici leta 2015 je bilo s strani ZGS za posek evidentiranih ţe m 3 s podlubniki napadenih iglavcev, kar je za 37 % več kot v letu 2014 in za 8 % več kot v prvem polletju leta 2005, ko je bilo

56 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 56/124 največ škode zaradi podlubnikov v gozdovih v zadnjih dvajsetih letih in je posek na letni ravni znašal m 3 lesne mase iglavcev. Obseg napada insektov, zlasti podlubnikov, in škode je sicer teţko napovedati, ker je odvisen od več dejavnikov, vendar je moţno, da bo bo razmah teh škodljivcev največji po drugi svetovni vojni, najbolj na postojnskem, ljubljanskem, kranjskem in tolminskem gozdnogospodarskem območju, kjer je bilo največ poškodovanega drevja zaradi lanskega ţledoloma in predvsem v predelih, kjer sanacija iglavcev, poškodovanih v lanskem ţledolomu še ni zaključena. Moţno je, da bo letni posek iglavcev zardi podlubnikov v letu 2015 večji od milijona kubičnih metrov lesne mase (povzeto po Spletni medij Notranjskoprimorske novice). Posledice na kmetijskih kulturah je posredovala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Javna sluţba kmetijskega svetovanja (JSKS), ki je 3. februarja 2014 preverila stanje kmetijskih kultur (predvsem sadnih dreves) na območju Dolenjske, Posavja, Bele krajine, Notranjske, Primorske, Gorenjske, Štajerske in Pomurja. Po prvih ocenah razmere niso bile kritične, ţled je bil sicer prisoten, vendar v intenzivnih sadovnjakih do takrat ni nikjer povzročil večje škode. Ţled na vejah je imel obseg kot pri ukrepu oroševanja; precejšnja škoda je bila ugotovljena v travniških sadovnjakih predvsem jablane in hruške (Dolenjska, Zgornjesavska dolina, Koroška, Pivško in Tolminsko), ki niso bili oskrbovani oziroma obrezani. Zelo prizadeti oziroma polomljeni so bili orehi. Ponekod je bila ugotavljena škoda na kmetijskih objektih zaradi porušenih dreves ali snega (na območju Trţiča in Kriţ je podrlo dva rastlinjaka). Teţave na kmetijah so imeli tudi zaradi izpada elektrike in slabo prevoznih cest (prevozi mleka ). Molţa na marsikateri kmetiji je potekala ročno ali pa s pomočjo agregata. Škodo so beleţili tudi na ograjah pašnikov, delno zaradi podrtega drevja, delno zaradi snega in ţleda (Prvo poročilo, 2014, Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014) Posledice na elektroenergetski infrastrukturi / Motena oskrba z električno energijo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je v sodelovanju z ELES d.d. pripravilo pregled stanja na elektroenergetski infrastrukturi po vseh elektro podjetjih. Teţave z oskrbo z električno energijo so nastale zaradi pretrganih električnih ţic, podrtih drogov in dreves na trasah daljnovodov. Visok sneg, ţled, neprevoznost cest in podrta drevesa so vse dni oteţevala in upočasnjevala delo ekip na terenu. Največ škode je ujma povzročila na Notranjskem, v manjšem ali večjem obsegu pa je bilo omreţje poškodovano skoraj povsod po drţavi. Poškodbe je utrpelo tudi visokonapetostno

57 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 57/124 omreţje. Nekateri podatki o posledicah na elektroenergetski infrastrukturi so zbrani v spodnji preglednici: Preglednica 5. Posledice na elektroenergetski strukturi. Vir: Podatki in gradivo za končno poročilo, Elektro-podjetje Poškodovani daljnovodi v km Število poškodovanih stebrov, drogov Ljubljana Maribor 1578? Celje 760 Gorenjska Primorska 295 ELES (prenosno omreţje) 1578? 46 Predvsem na območju Postojne, Pivke in Loške doline je bilo brez električne energije 31. januarja ţe okoli odjemalcev. Število ljudi, prizadetih zaradi prekinjene oskrbe z električno energijo, je od 1. februarja naraščalo in se zlasti močno povečalo v nedeljo, 2. Februarja, predvem na območju Elektro Ljubljane. Po podatkih iz 3. februarja je bilo v Sloveniji okoli gospodinjstev, ki niso imeli zagotovljene oskrbe električno energijo. To pomeni več kot oseb, kar je okoli 15 % prebivalstva drţave. Največ gospodinjstev brez elektrike, , je bilo na širšem območju, ki ga pokriva Elektro Ljubljana (območje osrednje Slovenije, območje Ţirov, Poljanske doline, Kamnika, Logatca in dela Notranjske, zahodni del Dolenjske in Bela Krajina), na območju Elektra Primorske, ki pokriva večino Notranjske, Obalne regije in Severnoprimorsko regijo, je bilo takšnih , na območju Elektra Celja, ki pokriva Koroško, Zahodnoštajersko, Zasavsko, Posavsko in Dolenjsko regijo, , na Gorenjskem 3800 in na območju Elektra Maribor (severovzhodna Slovenija) Dne 4. februarja so se razmere delno zaradi izvedenih popravil na elektrodistribucijskih sistemih, delno zaradi zagotovitve manjših in večjih agregatov za električno energijo s strani samih elektrodistribucijskih podjetij, občinskih in drţavnih rezerv, pomoči Slovenske vojske ter pomoči iz tujine, izboljšale. Po dostopnih podatkih je bilo v večernih urah 4. februarja brez električne energije v Sloveniji še okoli gospodinjstev, največ na območju Elektra Ljubljana (22.000) in Elektra Primorska (9000), manj na območju Elektra Maribor (6500) Elektra Celje (4200) in Elektra Gorenjska (300). Dne 5. februarja se je to število zniţalo na okoli , predvsem zaradi izboljšanja razmer na območju Elektra Ljubljana. Naslednjega se je zaradi dodatnih okvar na ţe

58 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 58/124 vzpostavljenih vodih število odjemalcev brez električne energije zopet zvišalo in se 7. februarja zniţalo. Preglednica 6: Število odjemalcev brez električne energije med 3 in 7. februarjem Vir: Prvo poročilo, 2014, Podatki in gradivo za končno poročilo, Distributer število odjemalcev brez električne energije 3. februar 4. februar 6. februar 7. februar Elektro Maribor Elektro Celje Elektro Primorska Elektro Gorenjska Elektro Ljubljana SKUPAJ Potem, ko je Elektro Ljubljana usposobil daljnovod med Klečami in Vrhniko, se je število odjemalcev brez električne energije 8. februarja zniţalo predvsem na območju Elektra Ljubljana in Elektra Primorske na okoli V noči na 9. februar je bilo brez električne energije še okoli odjemalcev po vsej Sloveniji. Dne 9. februarja je bilo v Sloveniji še nekaj več kot odjemalcev brez električne energije (1000 na območju Elektra Primorska, na območju Elektra Ljubljana, 164 na območju Elektra Celje, drugod samo še posamezna odjemna mesta). Dne 10. februarja 2014 se je število odjemalcev brez električne energije zniţalo na , 11. februarja na 6500, 12. februarja na 5600, 13. februarja na 4500 in 14. februarja na 4100 (od tega na območju Elektra Ljubljana 3500, ostalo na območju Elektro Primorska). Do 17. februarja se je to število zniţalo na nekaj več kot 1000, v glavnem na območju Elektro Ljubljana - na širšem območju Logatca, Postojne, Cerknice, Loške doline in ponekod v višjih predelih severnoprimorske regije (Vojsko, Čekovnik, Krnice, Oblakov Vrh, Šebreljski Vrh). Na Gorenjskem so območje Jezerskega priključili na napajanje iz Avstrije (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Dne 24. februarja 2014 je bilo po podatkih elektro distributerjev še 105 odjemalcev brez zagotovljene neprekinjene dobave električne energije in okoli 3500 odjemalcev, ki so bili odvisni od generatorjev elektrike oziroma agregatov. Ocena je bila, da bo popravilo

59 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 59/124 posameznih daljnovodov do odročnejših krajev trajalo več mesecev (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Prebivalcem in izjemoma tudi drugim uporabnikom se je skušalo pomagati z elekričnimi agregati in generatorji. Skupaj je v Sloveniji med ţlednim dogodkom delovalo okoli 1100 agregatov in generatorjev, od tega jih je 204 prispevala Slovenska vojaska, 147 Uprava RS za zaščito in reševanje, 172 pa smo jih prejeli iz tujine. Razlika med 523 in 1100 gre večinoma na račun rezerv elektrodistribucijskih podjetij in gasilskih društev, občin, prispevkov nevladnih organizacij (npr. Rdeči kriţ Slovenije, Slovenska Karitas, pomoči posameznih drţavljanov, podjetij ipd.). Veliko agregatov, okoli 420, je bilo nameščeno na tista črpališča pitne vode, kjer ni bilo zagotovljene električne energije (Prvo poročilo, 2014, Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Škoda na elektroenergetski infrastrukturi je bila ocenjena na ,11 eurov Posledice na ţelezniškem in cestnem omreţju in motnje v delovanju ţelezniškega in cestnega prometa Zaradi izpada električne energije je bila v najbolj kritičnih dneh na nekaterih elektrificiranih prog onemogočena električna vleka. Gre predvsem za progi Ljubljana-Jesenice in Borovnica- Divača, od neelektrificiranih prog pa je promet obstal na progi Grosulje Kočevje (povzeto po Slovenske ţeleznice, 2015). Razmere so bile najhujše med Pivko in Borovnico, kjer je najprej prihajalo do lomljenja in podiranja vej in dreves, nato pa so še do rušenja drogov in nosilcev voznega voda (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Najprej se je promet ustavil na progah med Postojno in Pivkioo ter Pivko in Ilirsko Bistrico ţe 30. januarja 2014 popoldne (Poročilo Slovenskih ţeleznic, 2015). Ţe 31. januarja so morali ţelezniški promet pogosto občasno ustavljati, vlaki pa so zaradi polomljenih vodnikov pogosto obtičali, vleko so ţe zamenjevali z dizelsko. Dne 1. februarja so bile prekinjene tudi telekomunikacije zaradi prekinitve magistralnega optičnega kabla na treh lokacijah, na relaciji Borovnica Verd Rakek Postojna je prišlo do izpada telefonskih in s tem tudi podatkovnih povezav z Ljubljano (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Zaradi slabšanja razmer, nadaljnega padanja dreves, rušenja naprav in signalizacije pa so morali naposled ustaviti tudi promet tovornih vlakov z dizelsko vleko (povzeto po Poročilo Slovenskih ţeleznic, 2015). Ţelezniške postaje Postojna, Pivka in Prestranek in druge so bile vklenjene v ţled več dni. Omenjene ţelezniške postaje so bile poškodovane, polomljene so bile vse konzole vozne mreţe in nekaj stebrov. Nevarnost na postajnih območjih je predstavljala polomljena in poškodovana vegetacija.

60 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 60/124 Občasno so se motnje v telekomunikacijah pojavljale tudi na drugih odsekih prog kot tudi motnje v oskrbi z električno energijo. V nekaj dneh so se razmere povsod izboljšale. Dne 6. februarja je bila vzpostavljena ţelezniška povezava med Ljubljano in Koprom, saj so ekipe Slovenskih ţeleznic v teţavnih pogojih očistile oba glavna tira. Proga proti Kopru je bila 7. februarja spet odprta za voţnjo tovornih vlakov z dizelsko vleko. Ponovno je bil vzpostavljen prevoz vlakov med Ljubljano in Jesenicami z električnimi lokomotivami (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Ves potniški promet med Borovnico in Divačo je bil preseljen za več kot leto dni na avtobuse. Šele junija 2015 so ponovno elektrificirali oziroma usposobili en ţelezniški tir med Borovnico in Divačo za voţjo vlakov z električno vleko. Glede na pristojnosti je ministrstvo, pristojno za promet in infrastrukturo, sprejelo sklep o prednostnih prevoznih storitvah v ţelezniškem prometu, s katerim so v času ţlednega dogodka in po njem prednostno zagotavljali: - v potniškem prometu: - zagotavljanje osnovne mobilnosti prebivalstva v času konic (prevoz potnikov na delo in iz dela, prevoz šolarjev, dijakov in študentov), - zagotavljanje mednarodnih povezav; - v tovornem prometu: - oskrbo gospodarstva in ključnih gospodarskih subjektov (naftni derivati, premog, surovine, ţitarice, avtomobili, rezervni deli, nevarne snovi ) kot so: Petrol, Talum, TE-TOL, Cinkarna Celje, Gorenje, Revoz idr., - dostavo in odvoz vlakov za potrebe delovanja Luke Koper (multimodalne storitve) - prevoze kontejnerskih vlakov in intermodalni transport, - servisiranje mednarodnih tovornih koridorjev s ciljem oskrbe ključnih kupcev (Voest Alpine, Volkswagen, Fiat, US Steel idr.) (Prvo poročilo, 2014, Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Škoda na ţelezniški infrastrukturi je bila marca 2014 ocenjena na ,91 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014) Stanje v cestnem prometu Zaradi podrtih dreves in elektrodistribucijske infrastrukture je bilo predvsem od 2 do 4. febraurja 2014 zaprto zelo veliko število drţavnih cest. Večino cest so v naslednjih dneh

61 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 61/124 sicer usposobili. Na avtoceste je padlo več kot 1000 dreves in še več na območja varovalnega pasu ob avtocesti. Poškodovanih je bilo za 40 kilometrov varovalnih ograj in uničene številne signalne in varnostne naprave. Škoda na občinskih cestah je bila prav tako velika (Prvo poročilo, 2014, Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Škoda je bila ocenjena na ,00 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014) Stanje v izobraţevalnem sistemu Ministrstvo za izobraţevanje, znanost in šport je 2. februarja 2014 izdalo obvestilo vsem šolam, naj razmislijo o morebitnem izvajanju pouka v naslednjih dneh, saj razmere zaradi teţavnega dostopa in zaradi pomanjkanja električne energije marsikje niso omogočale izvedbe pouka. Preklican je bil tudi pisni izpit iz zimske poklicne mature. Po podatkih ministrstva je bilo 3. februarja 2014 zaprtih 133 osnovnih šol (40 %), 20 srednješolskih zavodov (17 %) ter en vrtec v celoti, 30 vrtcev pa je delovalo v okrnjeni obliki. Dne 4. februarja je bilo zaprtih okoli 40 % osnovnih šol, 3 % srednješolskih zavodov, 15 enot vrtcev je delovalo v okrnjeni obliki, v celoti je bil zaprt samo Vrtec Postojna. Dne 5. februarja je bilo zaprtih 11 osnovnih šol, en srednješolski šolski center, ena srednja šola ter pribliţno 10 enot vrtcev. Po 5. februarju se je število zaprtih vzgojnovarstvenih in vzgojnoizobraţevalnih hitro zmanjševalo. Dne 10. februarja ni delovalo le še manjše število podruţničnih šol, učencem pa so omogočili izvedbo pouka v matičnih šolah (Prvo poročilo, 2014) Ocena neposredne škode Ţled je po podatkih, ki jih je zbrala URSZR in verificirala Drţavna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah, povzročil ,59 eurov neposredne škode na stvareh, ,57 eurov škode v gospodarstvu, ,00 eurov škode na drţavnih cestah, ,11 eurov škode na elektroenergetski infrastrukturi, ,56 eurov škode na kulturni dediščini, ,91 eurov škode na ţelezniški infrastrukturi, ,80 eurov škode v gozdovih in na gozdnih cestah in ,63 eurov škode na vodotokih. Skupna ocenjena neposredna škoda brez upoštevanja davka na dodano vrednost znaša ,17 eurov. Stroški ocenjevanja škode so znašali ,00 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014).

62 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 62/124 Preglednica 7. Podatki o višini neposredne škode zaradi ţleda v letu Vir: Podatki in gradivo za končno poročilo, Vrsta neposredne škode Skupaj škoda v eurih 1 Škoda na stvareh ,59 2 Škoda v gospodarstvu ,57 3 Škoda na drţavnih cestah ,00 4 Škoda na elektroenergetski infrastrukturi ,11 5 Škoda na ţelezniški infrastrukturi ,91 6 Škoda na kulturni dediščini ,56 7 Škoda na vodotokih ,36 8 Škoda v gozdovih ,80 SKUPAJ: ,17. Znesek ni popoln, ker vsi niso posredovali podatkov o škodi (npr. Ministrstvo za zdravje stroške zdravljenja poškodovanih oseb, Ministrstvo za izobraţevanje, znanost in šport stroške zaradi neizvajanja pouka, občine npr. zaradi škode na občinskih in še niţekategoriziranih cestah itd) Število udeleţencev intervencij Pri reševanju in odpravljanju posledic ţleda je bilo v obdobju med 30. januarjem in vključno 4. februarjem 2015 angaţiranih najmanj gasilcev, številni drugi pripadniki Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, ter drugih rednih sluţb (komunala, najmanj 1524 ljudi iz elektropodjetij in njihovih pogodbenikov, najmanj 1039 delavcev cestnih sluţb, pristojnih za drţavne ceste, prostovoljci...) in 919 vojakov Slovenske vojske (Prvo poročilo, 2014). Do vključno 13. februarja 2014 je pri posledicah vremenske ujme sodelovalo ţe skoraj reševalcev sil za zaščito, reševanje in pomoč, vojakov Slovenske vojske ter delavcev javnih sluţb in podjetij. Po oceni je na intervencijah dne 14. februarja sodelovalo še okoli 800 različnih reševalcev, vojakov in pripadnikov javnih sluţb. Po oceni je v intervencijah v vseh dnevih vremenske ujme sodelovalo tudi okoli 4500 policistov in drugih usluţbencev Ministrstva za notranje zadeve. V času od 30. januarja do vključno 14. februarja 2014 je po oceni na intervencijah sodelovalo več kot reševalcev in drugih ljudi. V to število niso všteti angaţirani javni usluţbenci ministrstev in drugih drţavnih organov Po podatkih Gasilske zveze Slovenije je bilo do zaključka intervencij začite in reševanja (nekako do konca februarja 2014) aktiviranih gasilcev (Prvo poročilo, 2014, Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Po oceni je bilo zaradi

63 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 63/124 ţleda angaţiranih krepko čez pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč in javnih sluţb, kar to vremensko ujmo uvršča med ujme, ki so zahtevale največje angaţiranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč ter javnih sluţb doslej. Preglednica 8. Podatki o angaţiranju sil za zaščito, reševanje in pomoč in drugih sluţb iz od začetka vremenske ujme do vključno 13. februarja V te številke niso zajeti tuji reševalci. Vir: Prvo poročilo, 2014, Podatki in gradivo za končno poročilo, datum RŠCZ RS Ostali ŠCZ gasilci Slovenska vojska Javne sluţbe drugi skupaj 4.2./ ** 919*** do 4.2.* skupaj * do vključno 4. februarja 2014 ** 4. februarja je bilo angaţiranih 1879 gasilcev, do vključno 4. februarja pa *** 4. februarja je bilo angaţiranih 373 vojakov, do vkjučno 4. februarja pa Opis aktivnosti nekaterih pristojnih organov in intervencijski stroški Med škodo zaradi naravne in druge nesreče skladno z devetim odstavkom 8. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju: ZVNDN) poleg neposredne škode sodijo tudi stroški intervencij in ukrepov, s katerimi se prepreči povečevanje škodljivih posledic nesreče (intervencijski stroški) (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Do 20. marca 2014 so URSZR poročila o intervencijskih stroških posredovali Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za delo, druţino, socialne zadeve in enake moţnosti, takratno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (danes Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdafrstvo in prehrano), Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za kulturo, Gasilska zveza Slovenije, Rdeči kriţ Slovenije, Jamarska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, 130 od 182 prizadetih občine ter Telekom Slovenije (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Ministrstvo za delo, druţino, socialne zadeve in enake moţnosti

64 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 64/124 V okviru neodloţljivih nalog socialne oskrbe občanov v tej naravni nesreči so pristojne sluţbe izvajale naloge kot so: vzdrţevanje neposrednih stikov s socialno ogroţenimi druţinami in obiskovanje občanov na terenu, nudenje psihosocialne in druge oblike pomoči (npr. prinašanje toplih obrokov, zagotavljanje začasnih nastanitev... Vsi ukrepi in naloge so bili izvedeni v sodelovanju s štabi CZ. Opravljen je bil povečan obsega dela (nadure), zaradi koordiniranja dela na terenu in usklajevanj z vsemi izvajalci so bili povečani stroški uprababe telefonov ter uporabe in popravil sluţbenih vozil. Intervencijski stroški so znašali ,00 EUR (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve je na podlagi odredbe Poveljnika CZ RS in sklepa Vlade RS iz drţavnih blagovnih rezerv»sprostil«peči na petrolej, petrolej za ogrevanje, baterije in generator električne energije 300 kva. V sodelovanju z URSZR je na podlagi javnega razpisa izvedel nakup sedmih generatorjev električne energije (dva 45 kva, dva 80 kva, dva 130 kva in en 400 kva), ki so bili dani na uporabo elektro distributerjem. Intervencijski stroški so znašali ,10 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Ministrstvo za infrastrukturo Vzpostavitev prevoznosti drţavnih cest je obsegalo odstranjevanje dreves in vej z vozišč, odstranitev najbolj poškodovanih dreves z breţin neposredno nad cestami in najnujnejša popravila vozišč. Intervencijski stroški so znašali ,83 eurov. Na javni ţelezniški infrastrukturi je potekala odprava posledic na trasah, objektih in lokomotivah/vagonih. Intervencijski stroški so znašali ,00 eurov. Na prenosnih daljnovodih v lasti ELES-a so bili izvedeni večkratni pregledi DV-jev, nujne odstranitve vodnikov preko cest, ureditev dostopnih poti, statično varovanje stebrov, zamenjava in vzpostavljanje začasnih povezav ter priprave za sanacijo daljnovodov. Intervencijski stroški so znašali ,73 eurov. V elektrodistribucijskem omreţju so bile zaradi zagotavljanja napajanja z električno energijo angaţirane dodatne ekipe in zunanji pogodbeni izvajalci za čiščenje tras in izvajanje začasnih povezav s kabelskimi vodi in drugimi improviziranimi rešitvami za zagotavljanje napajanja. Največji deleţ stroškov predstavljajo stroški lastnega dela, materiala in prevozov ter najem in oskrba agregatov z gorivom. Intervencijski stroški so znašali ,00 eurov.

65 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 65/124 Intervencijski stroški v okviru Ministrstva za infrastrukturo skupaj so znašali ,56 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Ministrstvo za okolje in prostor ARSO je bila s strani Poveljnika CZ RS izdana odredba, da poskrbi za odpravo posledic nesreče, ki jih je povzročilo deţevje, sneg in ţledolom ter zagotovi čiščenje vodotokov s prednostjo na območjih, kjer so bile predvidene nadaljnje obilnejše padavine. ARSO je glede na stanje na vodotokih, vodnih in priobalnih zemljiščih določila prioritete del. Intervencijski ukrepi so se začeli izvajati 7. februarja 2014, ko je aktivirala vse razpoloţljive vire in se aktivno vključila v koordinacijo in nadzor del koncesionarjev. Večje aktivnosti so bile izvedene tudi v sodelovanju s civilno zaščito, kjer je bila sproţena potreba po sodelovanju gasilcev in SV zaradi hitrejšega izvajanja ukrepov in sicer vzdrţevanja pretočnosti strug, čiščenja plavin na objektih vodne infrastrukture, odstranitve večjih količin plavja z vodotokov in interventnega odstranjevanja podrtih dreves. Intervencijska dela so se izvajala tudi na objektih vodne infrastrukture ter na vodnih in priobalnih zemljiščih. Namen teh ukrepov je bil omejitev škode na objektih vodne infrastrukture ter zmanjšanje posledic erozijskih pojavov na priobalnih in vodnih zemljiščih. Intervencijski stroški so znašali ,00 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) Zavod za gozdove Slovenije je ob ţledolomu opravljal interventno zagotavljanje prevoznosti gozdnih in drugih cest ter naloge koordinacije in sodelovanja z drugimi sluţbami (Civilna zaščita, gasilci, Slovenska vojska ). Intervencijski stroški so znašali ,00 eurov. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZG RS) Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov je bila naloţeno, da odstanijo polomljene veje in drevesa iz melioracijskih jarkov, saj bi v nasprotnem lahko prišlo do oviranja pretoka vode in zastajanja le te na kmetijskih površinah. Intervencijski stroški so znašali 8.471,68 eurov. Intervencijski stroški v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so znašali ,68 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014).

66 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 66/124 Ministrstvo za kulturo Ministrstvo za kulturo je na območju parka gradu Sneţnik ter Arboretuma Volčji Potok zaradi velike škode na drevesih izvedlo arboristična dela kot so odstranitev podrtih dreves, posek in odstranitev poškodovanih dreves, ţaganje polomljenih vej, čiščenje krošenj, pospravljanje polomljenih vej, mletje vej in vzpostavitev prehodnosti poti. Intervencijski stroški so znašali ,84 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Ministrstvo za notranje zadeve Ministrstvo za notranje zadeve je skupaj s Policijo spremljalo stanje ob ujmi in skrbelo za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti. Naloge so bile izvedene v okviru zakonskih pooblastil in v skladu s potrebami, ki so se pokazale v posameznih dneh delovanja ob nesreči. Potekalo je redno seznanjanje z aktivnostmi Policije pri izvajanju nalog zaradi posledic ujme; obstajala je stalna koordinacija aktivnosti s članoma štaba Civilne zaščite RS iz MNZ in Policije ter drugimi pristojnimi osebami in enotami. Stalna koordinacija je potekala tudi s Sluţbo za upravne enote MNZ, ki je spremljala delovanje upravnih enot na najbolj prizadetih območjih. Ves čas delovanja ob ujmi je preko sredstev javnega obveščanja potekalo sprotno obveščanje javnosti o razmerah na ogroţenih območjih, objavljeni pa so bili tudi napotki o samozaščitnem ravnanju ob nesreči. Za neposredno izvajanje nalog je policija angaţirala redne policiste, na najbolj prizadetih območjih pa so naloge opravljali tudi policisti posebne policijske enote, v katere so bili vključeni policisti matične policijske uprave kot tudi policisti z uprav, ki jih je ujma manj prizadela (Novo mesto in Murska Sobota). Na najbolj prizadeta območja so bili napoteni tudi kriminalisti, policisti iz postaj prometne policije, policijskih postaj za izravnalne ukrepe, vodniki sluţbenih psov, policisti konjeniki, vodje policijskih okolišev in ostali. Policija je na prizadetih območjih izvajala osnovno poslanstvo policije in sicer varovanje ţivljenja, osebne varnosti in premoţenja ljudi, preprečevala, odkrivala in preiskovala kazniva dejanja in prekrške, vzdrţevala javni red ter urejala promet. Tovrstne naloge je izvajala z vzpostavitvijo opazovalne in patruljne sluţbe na prizadetih območjih. Poleg omenjenega je skrbela za nadzor prometa in izvajanje zapor neprevoznih drţavnih cest ter pri tem posvečala veliko pozornost zagotavljanju nemotenih prevozov prvim posredovalcem sil za zaščito, reševanje in pomoč. V sodelovanju s predstavniki civilne zaščite in ostalih sluţb za prvo posredovanje je intervenirala na prizadetih območjih, predvsem ob naznanitvah tatvin agregatov za proizvajanje električne energije oziroma goriva, kot tudi tatvin po tleh leţečih električnih vodov.

67 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 67/124 Prav tako je Generalna policijska uprava v objektih Policijske akademije v Tacnu zagotovila moţnost nastanitve za v ujmi oškodovane policiste in druge delavce policije ter po potrebi tudi za druge občane. Poleg zagotavljanja varnosti občanov in njihovega premoţenja so veliko pozornost posvetili nadzoru in urejanju prometa. Zaradi podrtih dreves je bilo veliko cest neprevoznih, zaradi česar je bilo potrebno na le teh urediti cestne zapore. Prometni policisti so spremljali konvoje mednarodne pomoči z velikimi agregati ter jim omogočali neovirano in prednostno voţnjo. Intervencijski stroški so znašali ,80 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Ministrstvo za obrambo URSZR V URSZR in po izpostavah URSZR so bile vzpostavljene skupine za podporo delovanja poveljnikov in štabov CZ, okrepljene (dopolnjene) izmene v regijskih centrih za obveščanje in vzpostavljen sistem ZARE (postavitev mobilnih repetitorjev, delovanje oddajnikov/repetitorjev). Po odločitvi Vlade je preko mehanizma Civilne zaščite Evropsko unijo zaprosila za mednarodno pomoč in organizirala sprejem, nastanitev in prehrano ter oskrbo enot iz tujine. V skladu s Postopkovnikom za podporo tuji pomoči ob nesreči (Host Nation Support - HNS) se je oblikovala Skupina za podporo tuji pomoči ob nesreči, ki je urejala vse aktivnosti tujih reševalnih enot v Sloveniji. Za njihov sprejem in nastanitev je bila pripravljena Nastanitvena baza Logatec, ki je neprekinjeno delovala do 1. marca Izvedena so bila javna naročila za vzdrţevanje agregatov, za nakup agregatov (skupaj z Zavodom RS za blagovne rezerve) in mobilnih repetitorjev. Velik poudarek je bil dan redni komunikaciji in koordinaciji s Sistemskim operaterjem distribucijskega omreţja (SODO) in z vsemi petimi elektro distributerji (predvsem glede potreb in razporejanja električnih agregatov). UESZR je spremljala stanje in razmere na terenu, zbirala informacije, poročila ter zahtevke za pomoč s strani prizadetih regij, razporejala drţavne rezerve materialnih sredstev in sredstva blagovnih rezerv, koordinirala pomoč SV, vzdrţevala stike s prostovoljnimi organizacijami in društvi zaradi usklajevanja pomoči (GZS, RKS, Karitas, JRS, ZTS, ), elektrodistributerji, pristojnimi ministrstvi in njihovimi organi ter drugimi drţavnimi organi ELES, ZGS, Zavodom RS za blagovne rezerve itd). Glavne aktivnosti na izpostavah URSZR so bile zbiranje potreb po agregatih in drugi pomoči, iskanje razpoloţljivih agregatov znotraj regije, pozivanje občin, da preverijo notranje rezerve pri gradbenih in drugih podjetjih, posredovanje podatkov občinam o podjetjih in sluţbah, ki so bili pripravljeni pomagati

68 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 68/124 (prevozi, agregati, prostovoljci,...), preverjanje in zbiranje potreb občin po pomoči SV, opravljanje prevozov agregatov na najbolj prizadeta območja, spremljanje mednarodne pomoči, dnevno spremljanje stanja v občinah z osebnimi kontakti (poveljniki CZ, ţupani, strokovni delavci za zaščito in reševanje). Intervencijski stroški so znašali ,71 eurov, vanje so vključeni tudi stroške, ki so nastali zaradi prihoda tujih reševalnih enot (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Štabi Civilne zaščite Aktivirani so bili Poveljniki in Štabi civilne zaščite na vseh ravneh na prizadetih območjih, posamezne regijske enote oziroma pripadniki civilne zaščite ter Drţavna enota za hitre reševalne intervencije z nalogami vodenja, spremljanja in koordinacije nalog zaščite, reševanja in pomoči, tehnične pomoči, logistične zagotovitve in sodelovanja pri odpravi posledic. Intervencijski stroški delovanja štabov in pripadnikov Civilne zaščite zajemajo stroške goriva, prehrane, plačilo nadomestila plače in povračila ostalih stroškov in znašajo ,91 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Slovenska vojska Za pomoč prizadetim je Slovenska vojska po Sloveniji opravljala različne naloge, predvsem so bili angaţirani pri odstranjevanju podrtega drevja in vejevja, čiščenju prometnih površin, razvozu raznega materiala, prevozu ljudi, dovozu nujnih ţivljenjskih potrebščin in agregatov za električno energijo, vzdrţevanje agregatov, prevoze s helikopterji, vzpostavljeni sta bili vojaški pralnici v Postojni in v Loški dolini. Intervencijski stroški so znašali ,00 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Sluţba za gospodarjenje z nepremičninami - MORS Sluţba za gospodarjenje z nepremičninami je v sodelovanju z Generalštabom Slovenske vojske in Zavodom za gozdove Slovenije izvedla nujna dela na poškodovanih objektih, odpravo okvar na sistemih tehničnega varovanja in zagotovila pogoje za varovanje zaradi izpadov elektrike. Intervencijski stroški so znašali ,00 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Ministrstvo za zdravje Ministrstvo za zdravje je skupaj z izvajalci zdravstvene dejavnosti okrepilo redno dejavnost sluţb nujne medicinske pomoči, patronaţno sluţbo in druge aktivnosti za kar najhitrejšo vzpostavitev normalnega delovanja zavodov (nakupi nujne opreme, vzpostavitev

69 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 69/124 komunikacij, gorivo za agregate...). Intervencijski stroški so znašali ,51 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Gasilska zveza Slovenije Posledice sneţenj in ţledenja so zahtevale angaţiranje velikega števila gasilcev, gasilskih vozil, agregatov in motornih ţag ter ostale gasilske zaščitne in reševalne opreme. Gasilci so črpali vodo iz zalitih prostorov, polnili protipoplavne vreče in gradili protipoplavne nasipe, ob pojavu ţledenja so odstranjevali drevesa in vejevje s cestišč, odpirali in zagotavljali prevoznost večine drţavnih in lokalnih cest, v nekaterih primerih tudi avtoceste, občanom pomagali pri odpravljanju posledic visokega snega in ţleda (odstranjevanju ţleda iz električnih kablov in objektov), začasno pokrivanje poškodovanih objektov in zagotovljali agregate. Pomagali so pri reševanju in evakuaciji zaradi plazov, organizirali prevoze občanov do zdravstvenih sluţb, trgovin in zagotavljali drugo nujno oskrbo. Intervencijski stroški zajemajo stroške goriva in poškodovane ter uničene opreme in so znašali ,00 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Gorska reševalna zveza Slovenije Člani Gorske reševalne zveze Slovenije so pomagali pri reševanju ogroţenih oseb in zagotavljanju nujnih ukrepov za zagotavljanje varnosti, oskrbe in evakuacije prizadetih ob nesreči, predvsem pomoč prebivalcem v od sveta odrezani dolini reke Kokre, ki je Jezersko odrezalo od sveta. Intervencijski stroški zajemajo stroške goriva, prehrane, plačila nadomestil plače in poškodovane ter uničene opreme in so znašali ,55 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Jamarska zveza Slovenije Pripadniki Jamarske reševalne sluţbe so odstranjevali podrto drevje in vejevje na hišah in cestah, čistili neprehodne odseke cest, sodelovali pri postavljanju drogov električnih daljnovodov, nameščali konzole na drogove, pregledovali električne daljnovode ter čistili vodotoke. Intervencijski stroški zajemajo stroške goriva, prehrane, plačila nadomestil plače in poškodovane ter uničene opreme in so znašali 8.645,14 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Rdeči kriţ Slovenije Rdeči kriţ Slovenije je s svojimi strokovnimi sluţbami in aktivisti evidentiral najbolj ogroţene druţine in njihove potrebe ter zagotavljal agregate, grelna telesa, odeje, pomoč v hrani in ţivilih ter pitni vodi. Intervencijski stroški Rdečega kriţa Slovenije zajemajo stroške za gorivo,

70 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 70/124 prehrano, pijačo, uničeno opremo, porabljen sanitetni material itd. Intervencijski stroški so znašali ,00 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Zveza tabornikov Slovenije Enota ZTS iz Postojne je vzpostavila krizni center v Postojni. Delo je obsegalo deljenje letakov, obveščanje in vodenje klicnega centra, izvajanje prevozov, skrb za sanitarije, kuhinjo, skladišče in opremo, animacijo in izvajanje nočne straţe. Intervencijski stroški so znašali 2.784,00 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Občine Občine so v okviru svojih pristojnosti skrbele za izvajanje ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči s ciljem zmanjšanja posledic vremenske ujme. Aktivirale so občinske sile za zaščito, reševanje in pomoč ter organizirale ukrepanje ob nesreči, obveščale prebivalce o nevarnostih, razmerah in sprejetih ukrepih, zagotavljale pomoč prizadetim ob nesreči, izvajale namestitev ogroţenih prebivalcev, izvedle interventna dela za zagotavljanje prevoznosti lokalnih cest, za delovanje črpališč pitne vode in nemoteno oskrbo s pitno vodo, čiščenje strug vodotokov itd. Intervencijski stroški občin zajemajo refundacije, stroške goriva, stroške prehrane, stroške najema delovnih strojev, stroške opreme, najem, dostavo in vzdrţevanje agregatov, servise opreme nujna popravila objektov, gradbeni material, odstranjevanje padlih dreves, popravila javne razsvetljave. Intervencijski stroški so znašali skupaj ,50 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Pri tem je treba omeniti, da je URSZR pridobila podatke od 130 občin, medtem, ko sta ţled in visok sneg povzročila škodo v bistveno več občinah, skupno 182. Telekom Slovenije Telekom Slovenije je za zagotavljanje delovanja prednostnih telekomunikacijskih objektov angaţiral zunanje pogodbene izvajalce, izvajal interventna in nujna vzdrţevalna dela na telekomunikacijskem omreţju, zagotavljal gorivo in oskrbo agregatov. Intervencijski stroški so znašali ,00 eurov (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). Skupni stroški intervencij: V spodnji preglednici so prikazani intervencijski stroški, kot so jih podali posamezna ministrstva in drugi drţavni organi, občine, podjetja, društva ipd.

71 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 71/124 Preglednica 9. Intervencijski strtoški zaradi ţleda v letu Vir: Podatki in gradivo za končno poročilo, Ministrstvo/Organ/ Organizacija Ministrstvo za delo, druţino, socialne zadeve in enake moţnosti Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Skupaj stroški v eurih ,00 3 Ministrstvo za infrastrukturo ,56 Opombe ,10 Zavod RS za blagovne rezerve vključno s stroškom gozdarjev na drţavni cestni infrastrukturi 4 Ministrstvo za okolje in prostor ,00 Agencija RS za okolje 5 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ,00 Zavod za gozdove 6 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 8.471,68 Sklad kmetijskih zemljišč 7 Ministrstvo za kulturo ,84 8 Ministrstvo za notranje zadeve ,80 Policija 9 Ministrstvo za obrambo ,00 Direktorat za logistiko 10 Ministrstvo za obrambo ,00 Slovenska vojska Uprava Republike Slovenije za 11 Ministrstvo za obrambo ,71 zaščito in reševanje 12 Ministrstvo za obrambo ,91 Civilna zaščita 13 Ministrstvo za zdravje ,51 14 Javne reševalne sluţbe Gasilska zveza Slovenije 15 Javne reševalne sluţbe ,55 Gorska reševalna zveza Slovenije 16 Javne reševalne sluţbe 8.645,14 Jamarska zveza Slovenije 17 Javne reševalne sluţbe ,00 Rdeči kriţ Slovenije 18 Druge reševalne sluţbe 2.784,00 Zveza tabornikov Slovenije 19 Dolenjska regija ,05 Občine Črnomelj, Metlika, Mirna Peč, Semič, Straţa, Šentjernej in Šmarješke Toplice 20 Gorenjska regija ,33 Občine Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja Vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Trţič, Ţelezniki, Ţiri in Ţirovnica 21 Koroška regija ,60 Občine Dravograd, Meţica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica 22 Ljubljanska regija ,44 Občine Ljubljana, Kamnik, Osilnica, Ribnica, Trzin, Loški Potok, Lukovica, Škofljica, Ig, Horjul, Vodice, Grosuplje, Ivančna Gorica, Litija, Komenda, Dobrepolje, Velike Lašče, Log-

72 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 72/124 Ministrstvo/Organ/ Organizacija Skupaj stroški v eurih 23 Notranjska regija ,98 Opombe 24 Obalna regija ,80 Občina Koper Dragomer, Moravče, Mengeš, Šmartno pri Litiji, Logatec, Vrhnika, Medvode in Kostel Občine Bloke, Cerknica, Divača, Ilirska Bistrica, Loška Dolina, Pivka in Postojna 25 Podravska regija ,86 Občine Destrnik, Majšperk, Videm in Zavrč 26 Pomurska regija 7.156,39 Občini Apače in Gornja Radgona 27 Posavska regija ,60 Občina Sevnica 28 Severnoprimorska regija ,00 Občine Nova Gorica, Idrija, Cerkno, Ajdovščina, Tolmin, Kobarid in Kanal ob Soči 29 Vzhodnoštajerska regija ,48 Občine Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Makole, Miklavţ na Dravskem Polju, Maribor, Oplotnica, Pesnica, Poljčane, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah, Sveti Jurij v Slovenskih Goricah in Šentilj 30 Zahodnoštajerska regija ,14 Občine Celje, Dobrna, Gornji Grad, Ljubno, Mozirje, Rečica ob Savinji, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje, Zreče, Ţalec, Šmarje pri Jelšah, Vojnik, Šentjur, Tabor, Luče, Slovenjske Konjice, Prebold, Solčava in Braslovče 31 Zasavska regija ,83 Občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi 32 Telekom Slovenije ,00 SKUPAJ: ,30 Omenjeni stroški intervencij oziroma delovanja določenih drţavnih organov v izrednih razmerah, ki znašajo ,30 eurov, seveda niso popolni, saj vsi, ki so sodelovali v intervencijskih aktivnostih, o tem in o njihovih intervencijskih stroških niso poročali. Poleg tega je bilo Zavodu za gozdove za izvajanje rednih obveznosti javne gozdarske sluţbem ki bistveno presegajo običajen obseg obveznosti, za kadrovske okrepitve, za program javnih del ter za vzpostavitev prevoznosti gozdnih in nekaterih lokalnih cest namenjenih ,00 eurov (povzeto po Veselič in ostali, 2015). Tudi te znesek lahko v

73 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 73/124 širšem smislu uvrstimo med interencijske stroške ozrioma med stroške, ki ne bi nastali, če se ţled ne bi pojavil Skupni stroški in škoda Skupna vsota podatkov o škodi in stroških (neposredna škoda, stroški ocenjevanja škode, stroški intervencij in dodatni stroški ZGS) znaša ,47 eurov. Podatki niso popolni, vendar menimo, da tudi popolnejši podatki te vrednosti ne bi bistveno povečali. Znesek bo upoštevan pri primerjavi z merili za ovrednotenje tveganja za nesrečo in pri matrikah tveganja za nesrečo. Preglednica 10. Višina škode in stroškov zaradi ţleda v letu Vir: Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014, Veselič in ostali, Škoda eurov Neposredna škoda ,17 Intervencijski stroški ,30 Stroški ocenjevanja škode ,00 Dodatni stroški ZGS ,00 Skupaj ,47 Ker je neposredna škoda zaradi ţleda presegla višino 0,6 % BND (ki je v letu 2013 znašal okoli 210 milijonov eurov), je Vlada Republike zadolţila Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, da je v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano ter Ministrstvom za obrambo pripravilo vlogo za pomoč iz Solidarnostnega sklada Evropske unije (Podatki in gradivo za končno poročilo, 2014). RS je od EU iz solidarnostnega sklada prejela okoli 18 milijonov eurov Mednarodna pomoč pri intevencijah zaščite, reševanja in pomoči Ker je bila v tej ţledni ujmi prvič potrebna mednarodna pomoč in to kar obseţna, tej problematiki namenjamo posebno poglavje v tej oceni tveganja.

74 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 74/124 Zaradi obseţnih posledic ţleda in poslabšujočih razmer je Slovenija 2. februarja 2014 prek Centra za usklajevanje nujnega odziva v okviru Mehanizma Unije na področju civilne zaščite zaprosila za mednarodno pomoč v obliki električnih agregatov in generatorjev večje moči. Za mednarodno pomoč v okviru Mehanizma Unije na področju civilne zaščite, v katerem deluje 32 evropskih drţav, smo zaprosili sploh prvič doslej. Odziv evropskega Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) pri Evropski komisiji in sodelujočih drţav je bil hiter, usklajen in učinkovit. Na zaprosilo za 100 električnih agregatov so se takoj odzvale številne drţave. Dan po zaprosilu so v Slovenijo ţe prispele prve ekipe z generatorji oziroma agregati iz Avstrije, Nemčije in Slovaške. Zaradi počasnega izboljšanja oziroma celo občasnega poslabšanja razmer v nekaterih delih Slovenije je drţava 5. februarja dopolnila svoje zaprosilo za pomoč v obliki dodatnih visokozmogljivih električnih generatorjev. Poleg pomoči, ki jo je Slovenija prejela na drţavni ravni prek mehanizma EU na področju civilne zaščite, so izraz solidarnosti pokazale številne obmejne občine iz Avstrije in Italije ter v sodelovanju s slovenskimi lokalnimi skupnostmi zagotovile več agregatov manjše moči za individualno rabo. Pomoč smo prejeli tudi prek nevladnih in drugih organizacij. Skupaj je Slovenija prejela 172 agregatov (83 zmogljivejših agregatov in 89 niţje moči) od tega 72 agregatov preko Mehanizma Unije na podrčju civilne zaščite in 100 na bilateralni ravni iz 11 drţav (Avstrija, Češka, Hrvaška, Italija, Madţarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Slovaška, Srbija, ZDA). Mednarodna intervencija v Sloveniji je bila po številu sodelujočih drţav ena večjih v Evropi v zadnjih letih. V preteklih letih so bile večje intervencije znotraj EU predvsem ob poţarih v juţnem delu Evrope in ob poplavah v Srednji Evropi. Ob tem je treba izpostaviti, da so posledično v večini drţav, ki so poslale pomoč, odprla vprašanja o njihovi ranljivosti ob obseţnejšem in dolgotrajnem izpadu električnega omreţja. Ekipe iz tujine so v skladu z dogovorom med Upravo RS za zaščito in reševanje ter elektrodistribucijskimi podjetji agregate namestile in vzdrţevale v prizadetih regijah v Sloveniji na elektro-distribucijskih območjih Primorska, Ljubljana, Gorenjska, Celje in Maribor. Reševalci iz tujine so poleg namestitve in upravljanja z agregati operativno pomagali tudi pri odpravijanju posledic ţleda. Skupno pa je v intervencijah do 14. februarja 2014 sodelovalo okoli 650 reševalcev iz tujine. Njihovo število se je dnevno spreminjalo, saj so nekateri po namestitvi agregatov odšli domov, v večini ekip pa so se reševalci menjali na nekaj dni, saj so bili to v glavnem prostovoljci.

75 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 75/124 URSZR je tujim ekipam zagotovila brezplačno nastanitev in prehrano v Centru za zaščito in reševanje v Logatcu, kjer je bila baza za sprejem in nastanitev tujih enot; prav tako je v sodelovanju s pristojnimi zagotovila vso drugo potrebno podporo drţave gostiteljice. Nekaj tujih enot je bilo nameščenih tudi po drugih lokacijah po Sloveniji, kjer so pri zagotovitvi nastanitve in prehrane pomagale tudi lokalne skupnosti. Preglednica 11. Mednarodna pomoč v Sloveniji prek Mehanizma Unije na področju civilne zaščite. Vir: Podatki in gradivo za končno poročilo, DRŢAVA ŠTEVILO AGREGATOV ŠTEVILO OSEBJA TRAJANJE POMOČI Avstrija, Spodnja 26 agregatov februar Avstrija Avstrija, Salzburg 8 agregatov februar Avstrija, Dunaj 5 agregatov februar 2 agregata do 15. aprila Avstrija - skupaj 39 agregatov 424 Češka 3 agregati februar Nemčija, THW 8 agregatov februar 1. marec 2014 Nemčija, Bavarska 4 agregati 8 4. februar - predvidoma 15. april (osebje 5. februar) Nemčija, Hessen 10 agregatov februar Nemčija - skupaj 22 agregatov 166 Poljska 3 agregati februar Madţarska 3 agregati februar Romunija 2 agregata februar Skupaj prejeli 72 agregatov iz tujine: (69 večje moči in 3 niţje moči) 640 tehničnega osebja/reševalcev iz tujine Po izboljšanju razmer so prve mednarodne ekipe zapustile Slovenijo 14. februarja, večina je odšla med 19. in 22. februarjem, zadnje enote iz Nemčije pa so delo zaključile 28. februarja Nekaj tujih generatorjev je zaradi potreb in skladno z dogovorom z drţavami pošiljateljicami, ostalo v Sloveniji še kasneje. Tako so do konca marca 2014 v RS obratovali še nekateri generatorji iz Avstrije, Srbije in Nemčije (Bavarske). Po koncu obratovanja in izvedenih vzdrţevanjih so bili le ti do konca maja 2014 vrnjeni v navedene drţave.

76 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 76/124 Preglednica 12. Bilateralna pomoč Sloveniji. Vir: Podatki in gradivo za končno poročilo, DRŢAVA/ ORGANIZACIJA Hrvaška (HEP elektrodistributer) Avstrija ŠTEVILO AGREGATOV 3 agregati večje moči 2 agregata večje moči TRAJANJE POMOČI po bilateralnem dogovoru dogovor z lokalno skupnostjo Avstrija 11 agregatov dogovor z lokalno skupnostjo Italija 5 agregatov (1 večje moči) dogovor z lokalno skupnostjo OPOMBA Bilateralna pomoč (HEP Operator distribucijskog sustava) Bilateralno (obmejno) sodelovanje s Koroško (pomoč za občino Jezersko) Bilateralno (obmejno) sodelovanje s Koroško (pomoč za občino Solčava) Bilateralno (obmejno) sodelovanje - Kmečka zveza Furlanije Julijske Krajine (pomoč za območje Nove Gorice) Italija 4 agregati donacija Italijanska unija/unione Italijana Italija 36 agregatov (1 večje moči) dogovor z občino Bovec Civilna zaščita občin Čedad, Marcon, Tarcento (pomoč za Avstrijski Rdeči Kriţ 15 agregatov dogovor z lokalno skupnostjo območje Idrijskega in Cerkna) Bilateralno (obmejno) sodelovanje (pomoč za občini Ţuţemberk in Idrija) Malteški viteški red 8 agregatov dogovor med celicama Bilateralno sodelovanje med avstrijsko in slovensko celico Srbija 5 agregatov po bilateralnem Bilateralno sodelovanje večje moči dogovoru Slovaška 1 agregat večje februar Bilateralno sodelovanje moči ZDA 10 agregatov (1 večje moči) donacija Bilateralno sodelovanje Skupaj prejeli Skupaj 100 agregatov (14 večje moči in 86 niţje moči) 4.2 Verjetnost analiz tveganja Izhajajoč iz scenarijev tveganja oziroma njihove verjetnosti oziroma pogostosti pojavljanja sledi, da lahko glede analiz tveganja zapišemo podobne ugotovitve. Opisani in podobni vplivi tveganja se lahko ob upoštevanju Scenarija tveganja 1 pojavijo vsakih 50 do 100 let, ob upoštevanju Scenarija tveganja 2 med 10 do 15 in 30 let, ob upoštevanju Scenarija tveganja 3 pa enkrat na več kot 100 let. Te vrednosti bodo ustrezno primerjane z merili za ovrednotenje tveganja za nesreče in v matrikah tveganja za nesreče.

77 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 77/ Zanesljivost analiz tveganja Analize tveganja izhajajo iz scenarijev tveganja. Pri izdelavi analiz tveganja, ki so najbolj kompleksen in najbolj zahteven del vsake ocene tveganja za posamezne nesreče, smo se srečevali s premalo kvalitetnimi in natančnimi podatki, s podatki, ki niso bili ustrezni in na nekaterih področjih tudi z velikim pomanjkanjem podatkov nasploh. Pri tem tudi zaradi zaradi zelo omejenih časovnih okvirov ni bilo moţno doseči večjega napredka oziroma oziroma višje kvalitete analiz scenarijev tveganja. Zato so vse tri analize tveganja narejene na podlagi trenutnih (z)moţnosti in tukaj bo v prihodnje verjetno največ»prostora«za napredek. Ne glede na to pa lahko trdimo, da so vse analize tveganja, zlasti pa analiza tveganja na podlagi Scenarija tveganja 3, razmeroma zanesljive. 4.4 Reprezentativna analiza tveganja Izhajajoč iz odločitve, da je bil za reprezentativni scenarij tveganja oziroma najslabši sprejemljivi scenarij tveganja za ţled izbran Scenarij tveganja 3, sledi, da je za reprezentativno analizo tveganja določena analiza tveganja na podlagi Scenarija tveganja 3. 5 Ovrednotenje tveganja za nesrečo 5.1 Merila za ovrednotenje vplivov tveganja in verjetnosti za nesrečo Da bi lahko ugotovili resnost oziroma teţo tveganj ter tudi različnih scenarijev tveganja in analiz tveganja znotraj posameznega tveganja, je bilo treba določiti tudi merila za ovrednotenje vplivov in verjetnosti tveganja za nesrečo, s katerimi je moţno primerjati posledice oziroma vplive nesreč in njihovo verjetnost/pogostost. Vplivi tveganj so razdeljeni na vplive na ljudi, gospodarske in okoljske vplive in vplive na kulturno dediščino ter politične in druţbene vplive. Merila za ovrednotenje tveganja in verjetnosti za nesrečo so bila spomladi leta 2015 usklajena in sprejeta v okviru delovanja Uprave RS za zaščito in reševanje kot Drţavnega koordinacijskega organa za ocene tveganj za nesreče skupaj z vsemi ministrstvi, ki izdelujejo oziroma sodelujejo pri izdelavi ocen tveganja za posamezne nesreče. Merila za ovrednotenje vplivov tveganja in verjetnosti za nesrečo so enotna za vsa tveganja in oblikovana v pet stopenj tveganja, pri čemer je stopnja vpliva oziroma verjetnosti: 1 zelo majhna;

78 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 78/124 2 majhna; 3 srednja; 4 velika; 5 zelo velika. 5.2 Primerjava rezultatov analiz tveganja z merili za ovredenotenje vplivov in verjetnosti za nesrečo Primerjava rezultatov analiz tveganja z ustreznimi merili za ovrednotenje vplivov tvegnja in verjetnosti za nesrečo predstavlja enega najpomembnejših delov vsake ocene tveganja za posamezno nesrečo. Z merili lahko vrednotimo teţo vsake nesreče oziroma vplivov in verjetnosti tveganja in tudi posameznih scenarijev tveganja oziroma analiz tveganja. Ker so merila za ovrednotenje vplivov tveganja in verjetnosti za nesrečo enotna za vsa tveganja, je zaradi tega omogočena tudi primerjava vplivov oziroma posledic in verjetnosti za nesrečo posameznega tveganja tudi z ostalimi tveganji. Grafično pa se vpliv tveganja in verjetnost za nesrečo oziroma posameznih analiz scenarijev tveganja tveganja lahko prikaţejo v matrikah tveganja za nesreče, ki sledijo temu poglavju. V preglednicah v poglavju 5.2 ter 5.3 (Matrike tveganja za nesrečo) so scenariji tveganja oziroma analize scenarijev tveganja poimenovani na naslednji način: - analiza tveganja Scenarij tveganja 1: ţled leta 1980 ter ţledni dogodki v letih 1975, 1984 in 1985: S1 ali Scenarij 1; - analiza tveganja Scenarij tveganja 2: visok sneg in ţled decembra 1995 in januarja 1996: S2 ali Scenarij 2; - analiza tveganja Scenarij tveganja 3: ţled februarja 2014: S3 ali Scenarij Primerjava rezultatov analiz tveganja z merili za ovrednotenje vplivov tveganja na ljudi Vplivi tveganja na ljudi so v odvisnosti od vrste tveganja lahko predvsem število smrtnih ţrtev, število ranjenih ali bolnih ljudi, število trajno evakuiranih ljudi, število ljudi, ki ţivijo in delajo na območjih, ki jih je prizadela določena nesreča in drugo (npr. vplivi na ranljive skupine prebivalstva, kot so otroci, starejši, socialno ogroţeni. Za nesreče z morebitnimi dolgotrajnimi vplivi (kot so na primer nesreče z nevarnimi snovmi, jedrske ali radiološke

79 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 79/124 nesreče, se po potrebi ti vplivi uporabijo/določijo z oceno smrtnih ţrtev in ranjenih/bolnih ljudi v obdobju 10 let po nesreči. Merila za ovrednotenje vplivov tveganja na ljudi so izraţeni v številu mrtvih, ranjenih/bolnih in trajno evakuiranih ljudi. Preglednica 13: Merila za ovrednotenje vplivov tveganja na ljudi. Merila za ovrednotenje vplivov tveganja na ljudi 1.1 število mrtvih ljudi število mrtvih ljudi (10 let)* do 5 do nad 200 nad število ranjenih/bolnih ljudi 1.10 število ranjenih/bolnih ljudi (10 let)** do 10 do nad 1000 nad 500 število evakuiranih ljudi (trajni ukrep) do do nad 500 *Za nesreče z morebitnimi dolgotrajnimi učinki (npr. do 10 let), kot so na primer neseče z nevarnimi snovmi, jedrske ali radiološke nesreče, se dolgoročne vrednosti za mrtve in ranjene/bolne ljudi (10 let) po potrebi določijo posebej oziroma dodatno, kot navedeno zgoraj 1-5: stopnja vpliva ** med 1.3 sodijo tudi obsevani, kontaminirani ali zastrupljeni ljudje, ki se v analizah tveganj lahko ob posameznih tveganjih obravnavajo posebej. Njihovo število se prišteje k siceršnjemu številu ranjenih oziroma bolnih ljudi. Pri številu mrtvih in ranjenih ljudi se upošteva tudi morebitne mrtve in poškodovane pripadnike sil za zaščito, reševanje in pomoč na intervencijah zaščite, reševanja in pomoči, policistov, vojakov in intervencijskih ekip raznih sluţb (npr. ekipe elektropodjetij, komunale, ) ki so umrli ali bili poškodovani pri izvajanju nujnih ukrepov iz svojih pristojnosti in pri začetnih sanacijskih aktivnostih, vendar najdlje v trajanju eno leto po nesreči. Za uvrstitev v matrike tveganja se upošteva tista vrednost, ki doseţe najvišjo stopnjo vpliva glede na usklajena merila za ovrednotenje vplivov tveganja na ljudi. V poglavju 4.1 smo ocenili vpliv Scenarijev tveganja 1 in 2 na ljudi. Ocenili smo, da bi bile posledice zlasti pri udeleţencih intervencij sil za zaščito, reševanje in pomoč ter intervencijah javnih sluţb in pri izvajanju sanacijskih del v gozdovih. Ocenili smo, da bi pri Scenarjiu tveganja 1 umrlo do 5 ljudi, poškodovanih pa bi jih bilo do 20. Podobno je tudi glede Scenarija tveganja 2, tudi tu bi lahko pričakovali do pet smrtnih ţrtev ter do 15 poškodovanih. Glede mrtvih ljudi bi se oba scenarija tveganja uvrstila v prvo stopnjo vpliva tveganja na ljudi, glede na število ranjenih pa v drugo stopnjo vpliva tveganja na ljudi. Za ta dva scenarija tveganja je torej reprezentativni podatek število ranjenih.

80 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 80/124 Glede Scenarija tveganja 3 razpolagamo z razmeroma natančnim številom mrtvih in ranjenih. Če odštejemo ljudi, ki se letno povprečno poškodujejo ali umrejo pri delu v gozdu, je zaradi ţleda v letu 2014 umrlo 13 ljudi, 168 pa se jih je poškodovalo ali zastrupilo. Ti vrednosti Scenarij tveganja 3 uvrščata v tretjo stopnjo vplivov tveganja vplivov na ljudi tako z vidika mrtvih kot tudi z vidika ranjenih ljudi. Slednji podatek predstavlja tudi reprezentativno vrednost Scenarija tveganja 3 za vplive tveganja na ljudi Primerjava rezultatov analiz tveganja z merili za ovrednotenje gospodarskih in okoljskih vplivov tveganja in vplivov tveganja na kulturno dediščino Med gospodarske in okoljske vplive tveganja in vplive tveganja na kulturno dediščino v odvisnosti od tveganja lahko sodijo vplivi kot so na primer število, posledice in višina škode na in v objektih, stroški delovanja ministrstev in organov, ki izvajajo dejavnosti iz pristojnosti ministrstev v zaostrenih razmerah, obseg in višina škode na kmetijskih in gozdnih površinah, stroški omejitve uporabe hrane in dolgoročni stroški v verigi preskrbe s hrano, obseg in višina škode na vodnih telesih, število in škoda zaradi poškodovanih ali uničenih prometnih sredstev, število, škoda in stroški zaradi mrtvih ali poškodovanih/obolelih domačih ali prostoţivečih ţivalih ter ţivali, ki jih je potrebno usmrtiti ali zdraviti, stroški za zdravljene oziroma zdravstveno oskrbo ljudi, škoda zaradi prekinitve gospodarske dejavnosti, socialni in drugi podobni stroški, stroški intervencij in morebitne menarodne pomoči, stroški celovite dolgoročne obnove (sanacije) objektov in opreme, stroški celovite dolgoročne obnove (sanacije) kmetijskih in gozdnih površin, stroški celovite delgoročne obnove (sanacije) vodnih teles, stroški okoljske obnove in druge okoljske škode ter dodatno (kar se ne upošteva pri izračunu škode in stroškov) še obseg prizadetega območja (v km2 in % površine drţave), višina zavarovalniških izplačil zaradi nesreče, zmanjšanje BDP zaradi nesreče, zmanjšanje tujega turističnega obiska zaradi nesreče ter povečanje brezposelnosti zaradi nesreče. Merila za ovrednotenje gospodarskh in okoljskih vplivov tveganja in vplivov tveganja na kulturno dediščino se izraţajo skozi višino stroškov in škode, ki ga povzroči določeno tveganje. Meja vpliva tveganja med drugim in tretjim razredom od petih je postavljena na 0,6 % BDP. Iz tega so izpeljane mejne vrednosti za ostale razrede. Ta izhodiščna vrednost se v precejšnji meri navezuje na vrednost 0,6 % BND. Če škoda zaradi neke nesreče namreč preseţe vrednost 0,6 % BND, lahko drţava Evropsko unijo zaprosi za določena nepovratna finančna sredstva. V Republiki Sloveniji sta vrednosti BND oziroma BDP zelo podobni (BNP je malenkost niţji), zato pri merilih za ovrednotenje vplivov tveganja za nesrečo uporabljamo kar BDP. Predvidena višina BDP v letu 2014 je znašala okoli milijonov eurov, vrednost 0,6 % BDP pa znaša zaokroţeno 220 milijonov eurov.

81 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 81/124 Preglednica 14. Merila za ovrednotenje gospodarskih in okoljskih vplivov tveganja in vplivov tveganja na kulturno dediščino in uvrstitev scenarijev tveganja v stopnje vpliva Do 0,3 % BDP 0,3 % do 0,6 % BDP 0,6 % do 1,2 % BDP 1,2 % do 2,4 % BDP nad 2,4 % BDP do 100 milijonov eurov milijonov eurov milijonov eurov milijonov eurov S1, S2 S3 nad 880 milijonov eurov 1-5: stopnja vpliva Iz analiz razpoloţljivih podatkov scenarijev tveganja je razvidno, da škoda ob prvih dveh scenarijih tveganja najverjetneje ne bi presegla višine 100 milijonov eurov, kar oba scenarija tveganja oziroma analizi tveganja uvršča v 1. stopnjo gospodarskih in okoljskih vplivov in vplivov tveganja na kulturno dediščino. Iz analize Scenarija tveganja 3, torej iz analize posledic ţleda v februarju 2014, pa je razvidno, da je višina okoljskih in gospodarskih vplivov tveganja in vplivov tveganja na kulturno dediščino dosegla velikost več kot 475 milijonov eurov, kar Scenarij in analizo tveganja 3 uvršča v četrto stopnjo od petih Primerjava rezultatov analiz tveganja z merili za ovrednotenje političnih in druţbenih vplivov tveganja Politčni in druţbeni vplivi tveganja lahko v odvisnosti od tveganja vsebujejo kategorije kot so vpliv tveganja na delovanje drţavnih organov, vpliv nedelovanja pomembnih infrastrukturnih sistemov na vsakodnevno ţivljenje, psihosocialni vplivi, notranjepolitična stabilnost drţave in vpliv na javni red in mir, finančna stabilnost drţave in zunanjepolitična /mednarodna stabilnost/(poloţaj) drţave. Merila za ovrednotenje političnih in druţbenih vplivov tveganja so polkvalitativna. Končna vrednost oziroma stopnja političnih in druţbenih vplivov tveganja se ugotovi tako, da se sešteje vrednosti posameznih vplivov in seštevek deli s številom uporabljanih meril, ki obravnavajo politične in druţbene vplive tveganja, tako v okviru posameznih vplivov kot skupin vplivov. Vplivov, ki niso bili ocenjevani, se pri tem ne upošteva. Prav tako se ne upošteva vplivov tveganja, ki so povezani z ocenjevano vsebino, a zaradi raznih vzrokov niso mogli bili ocenjeni.

82 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 82/124 Prva skupina - merila za ovrednotenje vpliva tveganja na delovanje drţavnih organov in primerjava z rezultati analiz tveganja so podani v preglednicah 15 in 16. Preglednica 15. Moţnost izvajanja nalog iz pristojnosti drţavnih organov (vlada, ministrstva, organi v sestavi, upravne enote) na prizadetem območju in uvrstitev scenarijev tveganja v stopnje vpliva. trajanje omejena zelo okrnjena onemogočena Do 2 dni 1 (S1, S2) 1 2 Do 7 dni 1 (S3) 1 2 Do 15 dni Do 30 dni Več kot 30 dni : stopnja vpliva. Kadar vplivi nesreče ne posegajo v ocenjevano vsebino, se vpliv nesreče na ocenjevano vsebino ne ocenjuje (NO). Prav tako se ne upošteva vplivov, ki so povezani z ocenjevano vsebino, a zaradi raznih vzrokov niso bili ocenjeni (Np). Upošteva se vpliv, ki povzroči največje posledice in traja najdlje. Ocenjujemo, da vsi trije scenariji tveganja ne bi bistveno posegali v moţnosti izvajanja nalog iz pristojnosti drţavnih organov, zato smo jim dodelili prvo stopnjo vpliva. Preglednica 16. Število ljudi, za katere je s strani drţavnih organov fizično ali funkcionalno ovirano ali moteno izvajanje storitev in uvrstitev scenarijev tveganja v stopnje vpliva. Število ljudi/ Do 500 Od 500 do 5000 Od 5000 do Nad trajanje Do 2 dni 1 (S1) 1 (S2) 1 2 Do 7 dni (S3) 3 Do 15 dni Do 30 dni Več kot 30 dni : stopnja vpliva. Kadar vplivi nesreče ne morejo posegati v ocenjevano vsebino, se vpliv nesreče na ocenjevano vsebino ne ocenjuje (NO). Prav tako se ne upošteva vplivov, ki so povezani z ocenjevano vsebino, a zaradi raznih vzrokov niso bili ocenjeni (Np). Ocenjujemo, da Scenarija tveganja 1 in 2 ne bi bistveno posegala v ocenjevano vsebino, medtem, ko bi pri Scenariju tveganja 3 njegov vpliv uvrstili v drugo stopnjo vpliva. Končna stopnja ali vrednost vpliva tveganja na delovanje drţavnih organov se določi tako, da se vsoto posameznih vrednosti iz obeh preglednic deli s številom upoštevanih vplivov. Vplivov, ki niso bili ocenjevani (NO), se pri tem ne upošteva. Prav tako se ne upošteva vplivov, ki so povezani z ocenjevano vsebino, a zaradi raznih vzrokov niso bili ocenjeni (Np). Vrednost te skupine vplivov je lahko bodisi celo bodisi decimalno število.

83 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 83/124 Če sešetjemo stopnji vplivov iz te skupine in jih delimo s številom upoštevanih vplivov (2), dobimo naslednje vrednosti vplivov tveganja na delovanje drţavnih organov: Scenarij tveganja 1: 1; Scenarij tveganja 2: 1; Scenarij tveganja 3: 1,5. Druga skupina merila za ovrednotenje vpliva tveganja na delovanje pomembnih infrastrukturnih sistemov in primerjava z rezultati analiz tveganja so podani v preglednicah 17 in 18. Preglednica 17. Pomanjkanje ali oteţen dostop do pitne vode, hrane in energentov (elektrika, ogrevanje, gorivo) in uvrstitev scenarijev tveganja v stopnje vpliva. Število ljudi/ Do 500 Od 500 do 5000 Od 5000 do Nad trajanje Do 2 dni 1 1 (S1) 1 (S2) 2 Do 7 dni (S3) Do 15 dni Do 30 dni Več kot 30 dni : stopnja vpliva. Kadar vplivi nesreče ne morejo posegati v ocenjevano vsebino, se vpliv nesreče na ocenjevano vsebino ne ocenjuje (NO). Prav tako se ne upošteva vplivov, ki so povezani z ocenjevano vsebino, a zaradi raznih vzrokov niso bili ocenjeni (Np). Upošteva se vpliv, ki povzroči največje posledice in traja najdlje. Če pride do tega, da ima več vsebin enako stopnjo vpliva, se za nadaljnje delo upošteva tisto, pri katerem je prizadetih največ ljudi. Če se izkaţe, da je najmanj v dveh primerih prizadeto enako število ljudi, se upošteva tistega, pri katerih je trajanje daljše. V zgornjem primeru smo upoštevali stanje oskrbe z električno energijo, ki sodi med najbolj problematične posledice ţleda. Ocenjujemo, da največji vpliv izkazuje Scenarij tveganja 3, pri katerem smo njegov vpliv umestili v tretjo stopnjo vplivov. Preglednica 18. Zelo okrnjen/a ali onemogočen/a uporaba interneta in telekomunikcijskih sistemov, prihod na delovna mesta in v vzgojno-izobraţevalne ustanove, uporaba javnih storitev (dostop do medijev, zdravstvene storitve, bančne storitve, ), uporaba javnega prometa, oskrba/nabava ţivljenjskih potrebščin in uvrstitev scenarijev tveganja v stopnje vpliva. Število ljudi/ Do 500 Od 500 do 5000 Od 5000 do Nad trajanje Do 2 dni 1 (S1) 1 (S2) 1 2 Do 7 dni Do 15 dni (S3) 4 Do 30 dni Več kot 30 dni

84 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 84/ : stopnja vpliva. Kadar vplivi nesreče ne morejo posegati v ocenjevano vsebino, se vpliv nesreče na ocenjevano vsebino ne ocenjuje (NO). Prav tako se ne upošteva vplivov, ki so povezani z ocenjevano vsebino, a zaradi raznih vzrokov niso bili ocenjeni (Np). Upošteva se vpliv, ki povzroči največje posledice in traja najdlje. Če pride do tega, da ima več vsebin enako stopnjo vpliva, se za nadaljnje delo upošteva tisto, pri katerem je prizadetih največ ljudi. Če se izkaţe, da je najmanj v dveh primerih prizadeto enako število ljudi, se upošteva tistega, pri katerih je trajanje daljše. Ocenili smo, da ima na uvrstitev scenarijev v zgornjo preglednico tveganja največji vpliv prav ne/zmoţnost uporabe interneta in telekomunikacijskih sistemov. Končna stopnja oziroma vrednost vpliva tveganja na delovanje pomembnih infrastrukturnih sistemov se določi tako, da se vsoto vrednosti iz zgornjih preglednic deli s številom upoštevanih vplivov. Vplivov, ki niso bili ocenjevani (NO), ker niso povezani z ocenjevalno vsebino, se pri tem ne upošteva. Prav tako se ne upošteva vplivov, ki so povezani z ocenjevano vsebino, a zaradi raznih vzrokov niso bili ocenjeni (Np). Vrednost te skupine vplivov je lahko bodisi celo bodisi decimalno število. Če sešetjemo stopnji vplivov iz te skupine in jih delimo s številom upoštevanih vplivov (2), dobimo naslednje vrednosti vplivov tveganja na delovanje pomembnih infrastrukturnih sistemov: Scenarij tveganja 1: 1; Scenarij tveganja 2: 1; Scenarij tveganja 3: 3. Tretja skupina - merila za ovrednotenje psihosocialnih vplivov tveganja in primerjava z rezultati analiz tveganja so opredeljena v spodnjih treh preglednicah 19, 20 in 21. Preglednica 19. Število ljudi, pri katerih nesreča povzroči nenavadno/neţeleno obnašanje (behavioural reactions), kot na primer izogibanje obiskovanja šol, vrtcev, zavestno neprihajanje na delo, zavestna neuporaba javnega prevoza, tendenca po preselitvi, neracionalne finančne operacije (mnoţični dvigi gotovine itd..), kopičenje in prisvajanje zalog ţivljenskih potrebščin ipd. in uvrstitev scenarijev tveganja v stopnje vpliva. Število ljudi Do 500 Od 500 do 5000 Od 5000 do Nad trajanje Do 2 dni 1 (S1) 1 (S 2) 1 2 Do 7 dni 1 2 (S 3) 2 3 Do 15 dni Do 30 dni Več kot 30 dni

85 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 85/ : stopnja vpliva. Kadar vplivi nesreče ne morejo posegati v ocenjevano vsebino, se vpliv nesreče na ocenjevano vsebino ne ocenjuje (NO). Prav tako se ne upošteva vplivov, ki so povezani z ocenjevano vsebino, a zaradi raznih vzrokov niso bili ocenjeni (Np). Upošteva se vpliv, ki povzroči največje posledice in traja najdlje. Če pride do tega, da ima več vsebin enako stopnjo vpliva, se za nadaljnje delo upošteva tisto, pri katerem je prizadetih največ ljudi in nato tistega, pri katerih je trajanje najdaljše. Ocenjujemo, da vsi trije scenariji tveganja niso oziroma ne bi bistveno negativno vplivali na obnašanje ljudi, zato smo Scenarijema tveganja 1 in 2 prisodili prvo stopnjo vpliva, Scenariju tveganja 3 pa drugo stopnjo vpliva. Preglednica 20. Socialni vplivi in uvrstitev scenarijev tveganja v stopnje vpliva Vrste socialnih vplivov Stopnja vpliva Uvrstitev scenarijev tveganja Vplivi nesreče ne morejo posegati v ocenjevano vsebino Se ne ocenjuje (NO) Majhen/nepomemben vpliv 1 S1, S2 Revnejši sloji prebivalstva se znajdejo v hudi socialni stiski, poraste število prošenj za izredno denarno socialno pomoč Posledice nesreče občuti tudi srednji sloj prebivalstva, to se odraţa v povečanem številu vlog za izredno denarno socialno pomoč Posledice nesreče občuti večina prebivalstva, kar se kaţe v znatnem povečanju števila vlog za socialne pomoči 4 Posledice občutijo vsi prebivalci, kar se kaţe predvsem z novimi vlogami za socialno pomoč ter ponovnimi vlogami za dodelitev pomoči 2 S3 Ne upošteva se vplivov, ki so povezani z ocenjevano vsebino, a zaradi raznih vzrokov niso bili ocenjeni (Np). 3 5 Preglednica 21. Psihološki vplivi in uvrstitev scenarijev tveganja v stopnje vpliva. Vrste psiholoških vplivov Vplivi nesreče ne morejo posegati v ocenjevano vsebino Stopnja vpliva se ne ocenjuje (NO) Uvrstitev scenarijev tveganja Majhen/nepomemben vpliv 1 Posamezni primeri strahu med prebivalci zaradi 2 S1, S2 nepoznavanja vzrokov, značilnosti nesreče in njenimi posledicami Povečan pojav strahu med prebivalci, strah pred novo nesrečo in strah pred posledicami nesreče Med prebivalci vlada strah za obstanek, zaupanje v pristojne organe, povezane z odzivom ter odpravljanjem 3 S3 4

86 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 86/124 Vrste psiholoških vplivov posledic nesreče upade, narašča ţelja po preselitvi Zaradi negativnih dogodkov/posledic nesreče je večina ljudi izgubila zaupanje glede tega, da bi se ţivljenje na prizadetem območju lahko vrnilo v normalne okvire, mnoţični pojavi preseljevanja Stopnja vpliva 5 Uvrstitev scenarijev tveganja Ne upošteva se tudi vplivov, ki so povezani z ocenjevano vsebino, a zaradi raznih vzrokov niso bili ocenjeni (Np). Končna stopnja oziroma vrednost psihosocialnih vplivov tveganja se določi tako, da se vsoto posameznih vrednosti 1, 2 in 3 deli številom upoštevanih vplivov. Vplivov, ki niso bili ocenjevani, ker niso povezani z ocenjevalno vsebino, se pri tem ne upošteva (NO). Prav tako se ne upošteva vplivov, ki so povezani z ocenjevano vsebino, a zaradi raznih vzrokov niso bili ocenjeni (Np). Vrednost te skupine vplivov je lahko bodisi celo bodisi decimalno število. Če sešetjemo stopnje vplivov iz te skupine in jih delimo s številom upoštevanih vplivov (3), dobimo naslednje vrednosti psihosocialnih vplivov tveganja: Scenarij tveganja 1: 1,33; Scenarij tveganja 2: 1,33; Scenarij tveganja 3: 2,33. Četrto skupino - merila za ovrednotenje vplivov tveganja na notranjepolitično stabilnost in primerjavo z rezultati analiz tveganja vsebuje preglednica 22. Preglednica 22. Vpliv tveganja na notranjepolitično stabilnost in javni red in mir in uvrstitev scenarijev tveganja v stopnje vpliva. Vrste vplivov Stopnja vpliva Uvrstitev scenarijev tveganja Vplivi nesreče ne morejo posegati v se ne ocenjuje (NO) ocenjevano vsebino Majhen/nepomemben vpliv 1 S1, S2 posamezni primeri javnega izraţanja nestrinjanja z ukrepanjem pristojnih institucij; 2 S3 posamezne motnje delovanja političnih institucij (Vlada, Parlament ), posamezni

87 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 87/124 Vrste vplivov Stopnja vpliva Uvrstitev scenarijev tveganja pojavi sovraţnih kampanj Posamezni primeri kršitev javnega reda in miru (JRM) in kaznivih dejanj (KD) zaradi nesreče; zaznano izraţanje občutka strahu za lastno varnost in premoţenje; 3 posamezniki ali skupine skušajo omajati notranjepolitične razmere, zmanjšano je zaupanje prebivalstva v delovanje političnih inštitucij Povečano število kršitev JRM ter organizirano izvajanje KD; povečan strah med prebivalstvom; 4 politične stranke in / ali druge interesne skupine skušajo spodkopati notranjepolitično stabilnost in poskušajo pridobiti politične koristi z»vsiljevanjem«lastnih programov za izboljšanje razmer, zmanjšanje zaupanja v delovanje drţavnih institucij. Mnoţične kršitve JRM vključno z nasilnimi demonstracijami ter občuten porast izvajanja KD, notranja varnost drţave je ogroţena; 5 notranjepolitična stabilnost drţave je spodkopana; temeljne ustavno zagotovljene pravice in vrednote so ogroţene in razvrednotene. Ne upošteva se tudi vplivov, ki so povezani z ocenjevano vsebino, a zaradi raznih vzrokov niso bili ocenjeni (Np). Vrednost te skupine vplivov je lahko le celo število. Peta skupina - merila za ovrednotenje vplivov tveganja na finančno stabilnost drţave in primerjava z rezultati analiz tveganja so prikazana v spodnjih treh preglednicah 23, 24 in 25.

88 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 88/124 Preglednica 23. Vpliv na plačilno sposobnost pravnih in fizičnih oseb zaradi nedelovanja plačilnega prometa in uvrstitev scenarije tveganja v stopnje vpliva. Vrednost izpada Trajanje izpada Ni vpliva, ker vplivi nesreče ne morejo posegati v ocenjevano vsebino Motnje v odvijanju plačilnega prometa v trajanju do 2 ur Motnje v odvijanju plačilnega prometa v trajanju do 4 ur Motnje v odvijanju plačilnega prometa v trajanju do 8 ur Motnje v odvijanju plačilnega prometa v trajanju celotnega poslovnega dne ali motnje, ki do konca poslovnega dne niso odpravljene* Izpad poravnave plačil v vrednosti manjši kot 10% načrtovane vrednosti plačilnega prometa v obdobju trajanja motenj se ne ocenjuje (NO) Izpad poravnave plačil v vrednosti med 10% in 20% načrtovane vrednosti plačilnega prometa v obdobju trajanja motenj se ne ocenjuje (NO) Izpad poravnave plačil v vrednosti med 20% in 50% načrtovane vrednosti plačilnega prometa v obdobju trajanja motenj se ne ocenjuje (NO) Izpad poravnave plačil v vrednosti med 50% in 80% načrtovane vrednosti plačilnega prometa v obdobju trajanja motenj se ne ocenjuje (NO) Izpad poravnave plačil v vrednosti več kot 80% načrtovane vrednosti plačilnega prometa v obdobju trajanja motenj se ne ocenjuje (NO)

89 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 89/124 Vrednost izpada Trajanje izpada Motnje v odvijanju plačilnega prometa v trajanju več kot enega poslovnega dne Izpad poravnave plačil v vrednosti manjši kot 10% načrtovane vrednosti plačilnega prometa v obdobju trajanja motenj Izpad poravnave plačil v vrednosti med 10% in 20% načrtovane vrednosti plačilnega prometa v obdobju trajanja motenj Izpad poravnave plačil v vrednosti med 20% in 50% načrtovane vrednosti plačilnega prometa v obdobju trajanja motenj Izpad poravnave plačil v vrednosti med 50% in 80% načrtovane vrednosti plačilnega prometa v obdobju trajanja motenj Izpad poravnave plačil v vrednosti več kot 80% načrtovane vrednosti plačilnega prometa v obdobju trajanja motenj * Motnje ob koncu poslovnega dne, tudi če je obdobje motenj kratko, lahko povzročijo enodnevni zamik poravnave plačil. Ne upošteva se tudi vplivov, ki so povezani z ocenjevano vsebino, a zaradi raznih vzrokov niso bili ocenjeni (Np). Na podlagi ocene posledic vseh treh scenarijev tveganja smo ocenili, da Scenarija tveganja 1 in 2 ne bi vplivala na izvajanje aktivnosti v zvezi z ocenjevalno vsebino, medtem ko bi Scenarij tveganja 3 lahko vplival do te mere, da bi ga lahko uvrstiti v drugo stopnjo vpliva. Preglednica 24. Vpliv na plačilno sposobnost pravnih in fizičnih oseb zaradi pomanjkanja gotovine in uvrstitev scenarijev in analiz tveganja v stopnje vpliva. Število prizadetih oseb/trajanje Do 5000 oseb Do oseb Nad oseb Do 2 dni 1 (S1) 2 (S2) 3 Od 2 do 7 dni 2 3 (S3) 4 Več kot 7 dni : stopnja vpliva. Kadar vplivi nesreče ne morejo posegati v ocenjevano vsebino, se vpliv nesreče na ocenjevalno vsebino ne ocenjuje (NO). Prav tako se ne upošteva vplivov, ki so povezani z ocenjevano vsebino, a zaradi raznih vzrokov niso bili ocenjeni (Np). Legenda: 1 Ni nobenega vpliva oziroma majhen vpliv. 2 Gotovina je pravnim in fizičnim osebam teţje dostopna v njihovem kraju. 3 Gotovina je pravnim in fizičnim osebam dostopna v sosednjih krajih. 4 Gotovina je pravnim in fizičnim osebam dostopna v večjih mestih oziroma posameznih krajih. 5 Gotovina ni dostopna.

90 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 90/124 Ocenjujemo, da Scenarija tveganja 1 in 2 na ocenjevano vsebino verjetno ne bi imela bistvenega vpliva, Scenarij tveganja 3 pa bi zaradi dolgotrajnejših in/ali obseţnejših prekinitev oskrbe z električno enegijo in nezmoţnosti polnitve bankomatov zaradi slabo prevoznih prometnic lahko vplival predvsem na samo delovanje bančnih ustanov, še bolj pa na delovanje denarnih bankomatov, zaradi česar ocenjujemo, da bi Scenarij tveganja 3 glede vplivov lahko uvrstiti v tretjo stopnjo ocenjevanega vpliva. Preglednica 25. Spremembe rasti BDP zaradi posledic nesreče v tekočem ali naslednjem letu zaradi nesreče in uvrstitev scenarijev tveganja v stopnje vpliva Sprememba rasti BDP Stopnja vpliva Uvrstitev scenarijev tveganja Ni vpliva, ker vplivi nesreče ne posegajo v se ne ocenjuje vsebino/brez posledic (NO) Od 0 do 0,5 odstotne točke 1 S1, S2 Do 1 odstotne točke 2 S3 Do 1,5 odstotne točke 3 Do 2 odstotni točki 4 Nad 2 odstotni točki 5 Če se oceni, da nesreča ne bo imela negativnega vpliva na gibanje BDP oziroma če vplivi nesreče ne more posegati v ocenjevano vsebino, se stopnje vpliva ne ocenjuje (NO). Ne upošteva se vplivov, ki so povezani z ocenjevano vsebino, a zaradi raznih vzrokov niso bili ocenjeni (Np). Ocenjujemo, da Scenarija tveganja 1 in 2 ne bi bistveno vplivala na rast oziroma padec BDP, medtem ko Scenarij tveganja 3 lahko nekoliko bolj vpliva na negativno rast BDP in sicer do 1 odstotne točke. Končna stopnja oziroma verjetnost vpliva tveganja na finančno stabilnost drţave se določi tako, da se vsoto posameznih vrednosti 1, 2 in 3 deli s številom upoštevanih vplivov. Vplivov, ki niso bili ocenjevani, ker ne posegajo v ocenjevalno vsebino, se pri tem ne upošteva (NO). Prav tako se ne upošteva vplivov, ki so povezani z ocenjevano vsebino, a zaradi raznih vzrokov niso bili ocenjeni (Np). Vrednost te skupine vplivov je lahko bodisi celo bodisi decimalno število. Če sešetjemo stopnje vplivov iz te skupine in jih delimo s številom upoštevanih vplivov (3), dobimo naslednje vrednosti psihosocialnih vplivov tveganja: Scenarij tveganja 1: 1; Scenarij tveganja 2: 1,33; Scenarij tveganja 3: 2,33.

91 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 91/124 Šesto skupino - merila za ovrednotenje vplivov tveganja na zunanjepolitično/mednarodno stabilnost in primerjavo z rezultati analiz tveganja vsebuje preglednica 26. Preglednica 26. Zunanjepolitični (mednarodni) vpliv tveganja in uvrstitev scenarijev tveganja v stopnje vpliva. Vrsta zunanjepolitičnega oziroma mednarodnega vpliva Stopnja vpliva Uvrstitev scenarijev tveganja Vplivi nesreče ne morejo posegati v ocenjevano vsebino se ne ocenjuje (NO) Majhen/nepomemben vpliv. 1 S1, S2 Ni zaznanega nobenega večjega neposrednega vpliva na mednarodni poloţaj drţave. Posamezne tuje drţave spremljajo 2 dogajanje v RS. Posamezne (sosednje) drţave, nekatere regionalne, mednarodne organizacije se po diplomatski poti odzivajo na 3 dogodek v smislu izraţanja podpore/zaskrbljenosti zaradi razmer. Del mednarodne skupnosti (drţave, mednarodne organizacije) se odziva na dogodek v smislu izraţanja močne 4 S3 podpore/zaskrbljenosti zaradi razmer ali/in Republika Slovenija (RS) je deleţna mednarodne pomoči predvsem v opremi in človeških virih. RS je kljub mednarodni pomoči še vedno stabilna drţava ali/in Tuja diplomatsko-konzularna predstavništva v RS svojim drţavljanom odsvetujejo potovanja na nekatera območja v RS. Večji del mednarodne skupnosti se močno odziva na dogodke v drţavi, saj dogodki močno vplivajo na varnost drugih drţav 5 ali/in Republika Slovenija (RS) je deleţna večje mednarodne pomoči (oprema, denar, človeški viri). Za normalno delovanje celotnega sistema RS nujno potrebuje pomoč ali/in Tuja diplomatsko-konzularna predstavništva (DKP) svojim drţavljanom odsvetujejo potovanja v RS in zaradi razmer zmanjšujejo/povečujejo število osebja v predstavništvih ali/in Mednarodni dogodki, katerih glavna tema je poloţaj oziroma razmere v RS. Prav tako se ne upošteva vplivov, ki so povezani z ocenjevano vsebino, a zaradi raznih vzrokov niso bili ocenjeni (Np). Vrednost te skupine vplivov je lahko le celo število. Kar se tiče zunanjepolitičnih vplivov, smo predvsem zaradi obseţnega angaţiranja tujih reševalcev, ki je trajalo skoraj cel mesec, v nekaterih posameznih primerih pa še dlje,

92 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 92/124 Scenarij tveganja 3 uvrstili v 4. stopnjo zunanjepolitičnih vplivov. Republika Slovenija je bila zaradi obsega posledic in zaradi premajhnih domačih kapacitet primorana prvič v zgodovini zaprositi za mednarodno pomoč preko mehanizma Unije na področju civilne zaščite. Sicer to ni prvič, da smo prejeli mednarodno pomoč (to se je na primer zgodilo tudi ob furlanskih potresih leta 1976 ter ob potresu v Zgornjem Posočju leta 1998, vendar takrat v bistveno manjšem obsegu. Predvsem pa takratna pomoč ni bila tako elementarno potrebna kot ob ţledu leta 2014, saj v nasprotem prizadetim prebivalcem ne bi zmogli zagotoviti osnovnih pogojev za ţivljenje z vidika oskrbe z električno energijo in oskrbo s pitno vodo. Končna vrednost oziroma stopnja oziroma političnih in druţbenih vplivov tveganja se določi tako, da se sešteje končne vrednosti oziroma stopnje vseh skupin političnih in druţbenih vplivov tveganja in se jih deli s številom skupin vplivov, torej s 6. Če določena skupina političnih in druţbenih vplivov tveganja ni bila ocenjevana, ker vplivi nesreče ne morejo posegati v ocenjevalno vsebino (NO), se te skupine pri končnem izračunu ne upošteva. Prav tako se ne upošteva vplivov, ki so povezani z ocenjevano vsebino, a zaradi raznih vzrokov niso bili ocenjeni (Np). Preglednica 27. Pregled vrednosti oziroma stopenj posameznih skupin vplivov v okviru političnih in druţbenih vplivov tveganja. Vrednost prve skupine vplivov Vrednost druge skupine vplivov Vrednost tretje skupine vplivov Vrednost četrte skupine vplivov Vrednost pete skupine vplivov Vrednost šeste skupine vplivov Vsota vrednosti vplivov Povprečje vrednosti vplivov Scenarij , ,33 1,06 Scenarij , ,33 1,06 Scenarij 3 1,5 3 2,33 2 2, ,16 2,53 Končna izračunana vrednost političnih in druţbenih vplivov tveganja je lahko tudi decimalno število. V takšnem primeru je treba izračunati končno stopnjo političnih in druţbenih vplivov tveganja, ki mora biti celo število. Za ugotovitev stopnje političnih in druţbenih vplivov tveganja je bila uporabljena spodnja preglednica.

93 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 93/124 Preglednica 28. Pretvorba vrednosti političnih in druţbenih vplivov v stopnjo političnih in druţbenih vplivov tveganja. Povprečje vrednosti političnih in druţbenih vplivov tveganja Stopnja političnega in druţbenega vpliva tveganja do 1,49 1 1,50 2,49 2 2,50 3,49 3 3,50 4,49 4 4,50 5,00 5 Na ta način lahko izračunamo stopnje političnih in druţeneih vplivov tveganja za vse tri scenarije in alanize tveganja. Preglednica 29. Pretvorba vrednosti političnih in druţbenih vplivov scenarijev tveganja v stopnjo političnih in druţbenih vplivov tveganja. Povprečje vrednosti političnih in druţbenih vplivov tveganja Stopnja političnega in druţbenega vpliva tveganja Scenarij 1 Scenarij 2 Scenarij 3 1, , Primerjava rezultatov analiz tveganja z merili za ovrednotenje verjetnosti za nesrečo Verjetnost tveganja za nesrečo je lahko opredeljena bodisi numerično oziroma odstotkovno bodisi opisno, kar je razvidno iz spodnje preglednice. Preglednica 30. Merila za ovrednotenje verjetnosti za nesrečo in uvrstitev scenarijev v stopnje verjetnosti enkrat nad 250 let (letna verjetnost do 0,4 %) enkrat na 100 do 250 let (letna verjetnost od 0,4 do 1%) enkrat na 25 do 100 let (letna verjetnost od 1 do 4 %) enkrat na 5 do 25 let (letna verjetnost od 4 do 20 %) enkrat ali večkrat na 5 let (letna verjetnost nad 20 %) ni skoraj nobene nevarnosti (groţnje) moţna, vendar malo verjetna nevarnost (groţnja) moţna nevarnost (groţnja) splošna nevarnost (groţnja) posebna in takojšnja (trajna) nevarnost (groţnja) 1-5: Stopnja verjetnosti S3 S1 S2

94 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 94/124 Opisna razlaga se uporablja predvsem v primeru nesreč, ki nimajo nekega naravnega cikla pojavljanja oziroma za namerna dejanja, ki jih je glede na specifičnost pojavljanja nemogoče napovedati (npr. za terorizem). Za ostale nesreče se upošteva v zgornjem delu preglednice navedena časovna obdobja. Za ţled to sicer ni bilo potrebno. Opisani in podobni vplivi tveganja se lahko ob upoštevanju Scenarija tveganja 1 pojavijo vsakih 50 do 100 let, ob upoštevanju Scenarija tveganja 2 med 10 do 15 in 30 let, ob upoštevanju Scenarija tveganja 3 pa enkrat na več kot 100 let. Te vrednosti uvrščajo Scenarij tveganja 1 v tretjo stopnjo, Scenarij tveganja 2 v četrto stopnjo in Scenarij tveganja 3 v drugo stopnjo verjetnosti tveganja za nesrečo. 5.3 Matrike tveganja za nesrečo Z matrikami tveganja za nesrečo lahko grafično prikaţemo velikost v poglavju 5.2 ugotovljenih vplivov in verjetnosti tveganja za nesrečo oziroma posameznih scenarjev tveganja, kadar obravnavamo samo eno tveganje. Izdelane matrike tveganja za nesrečo predstavljajo enega glavnih clijev pri izdelavi ocen tveganja za posamezne nesreče. Matrike tveganja imajo pet stopenj (polj) na ordinatni osi za prikaz velikosti vplivov tveganja in pet polj na abscisni osi za prikaz stopnje verjetnosti tveganja. Polja so obarvana od zelene do rdeče, pri čemer se stopnje vplivov in verjetnosti stopnjujejo od zelene preko rumene in oranţne do rdeče barve. Obarvanost polj se glede na polja hitreje spreminja na ordinatni osi kot na abscisni, kar pomeni, da je v matrikah tveganja za nesrečo večji poudarek na vplivih tveganja kot verjetnosti tveganja za nerečo. Matrika ima skupaj 25 polj, v katera odvisno od vsebine matrike lahko uvrstimo posamezna tveganja (ali posamezne vplive tveganja) glede na odnos med velikostjo v analizah tveganja ugotovljenih vplivov in merili za ovrednotenje tveganja za nesrečo. Isto velja tudi za verjetnost tveganja. Kombinacija verjetnosti in vplivov je v matriki tveganj/a predstavljena v štirih stopnjah tveganja in sicer: - majhno tveganje z zeleno obarvanimi polji, - srednje tveganje z rumeno obarvanimi polji, - veliko tveganje z oranţno obarvanimi polji, - zelo veliko tveganje z rdeče obarvanimi polji.

95 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 95/124 Obstajata dve vrsti matrik tveganja: - matrike tveganja z razdruţenim vplivom tveganja (matrika vplivov tveganja na ljudi, matrika gospodarskih in okoljskih vplivov tveganja in vplivov tveganja na kulturno dediščino, matrika političnih in druţbenih vplivov tveganja), vsaka za svoje vrste vplivov in enovito verjetnostjo); - matrike tveganja z zdruţenimi vplivi (ena matrika, s povprečji vseh treh vplivov tveganja in enovito verjetnostjo). V obeh vrstah matrik tveganja so uvrščene vse analize tveganja na podlagi vseh treh izdelanih scenarijev tveganja, posebej pa se označi reprezentativno analizo tveganja (na podlagi reprezentativnega scenarija tveganja, ki določeno tveganje predstavlja v primerjavah z drugimi tveganji oziroma v nacionalnih matrikah tveganja za nesreče. V vsaki oceni tveganja za posamezne nesreče bodo torej izdelane štiri matrike tveganja. Reprezentativni scenarij in analiza tveganja, v tem primeru gre za Scenarij in analizo tveganja 3, sta v matrikah tveganja za nesrečo vpisana z nagnjeno pisavo. Stopnja skupnega/povprečnega vpliva se izračuna tako, da se sešteje stopnje (1) vplivov tveganja na ljudi, (2) gospodarskih in okoljskih vplivov tveganja in vplivov tveganja na kulturno dediščino ter političnih in (3) druţbenih vplivov tveganja ter vsoto deli s tri. Končna izračunana vrednost vpliva je lahko tudi decimalno število. V tem primeru je treba ugotoviti končno stopnjo skupnih (povprečnih) vplivov, ki mora biti celo število. V takem primeru se uporabi spodnjo preglednico. Preglednica 31. Pretvorba skupne (povprečne) stopnje vplivov tveganja za potrebe uvrščanja v polja matrik tveganja z zdruţenim prikazom. Izračunana vrednost vseh treh Stopnja vpliva tveganja v matrikah vrst vplivov tveganja z zdruţenim prikazom do 1,49 1 1,50 2,49 2 2,50 3,49 3 3,50 4,49 4 4,50 5,00 5 Ob upoštevanju zgornje preglednice tako dobimo končno preglednico z vsemi potrebnimi podatki, ki so potrebni za izračun stopenj vplivov tveganja v matriki z zdruţenim prikazom

96 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 96/124 vplivov tveganja. V preglednici sta stolpca, ki sta uporabljena za potrebe matrike tveganja za neserče z zdruţenim prikazom vplivov tveganja, temneje obarvana. Preglednica 32. Preglednica za izračun povprečnih vplivov tveganja za potrebe matrike z zdruţenim prikazom vplivov tveganja. Scenariji tveganja Stopnja vplivov na ljudi Stopnja gospodarskih in okoljskih vplivov in vplivov na kulturno dediščino Stopnja političnih in druţbenih vplivov Izračunana vrednost skupnih (povprečnih) vplivov Stopnja skupnih (povprečnih vplivov tveganja Verjetnost tveganja Scenarij tveganja , Scenarij tveganja , Scenarij tveganja , Reprezentativni scenarij in analiza tveganja (S3) , Zanesljivost rezultatov analize tveganja razmeroma zanesljiva razmeroma zanesljiva razmeroma zanesljiva razmeroma zanesljiva Če je stopnja povprečnih vplivov posameznih analiz ali tveganj več kot dve stopnji niţja kot stopnja vplivov na ljudi, se povprečna stopnja poveča za toliko, da znaša razlika med stopnjo vplivov na ljudi in povprečno stopnjo dve stopnji. S tem se zagotovi, da ima največjo»teţo«med ugotovljenimi stopnjami vplivov stopnja vplivov tveganja na ljudi. Predvidoma so takšne»korekcije«bolj izjema kot pravilo. V tej oceni tveganja takšne korekcije ni bilo treba izvesti. V matrikah tveganja za posamezno nesrečo je zapis scenarija oziroma analize posameznega tveganja glede na zanesljivosti analize vplivov tveganja lahko označen s tremi različnimi barvami kot sledi iz preglednice. Preglednica 31. Zanesljivost analiz tveganja. Zanesljivosti analize tveganj/a Barva zapisa ali znaka v matriki tveganj/a Razmeroma zanesljiva črna Srednje zanesljiva siva Manj zanesljiva bela

97 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 97/124 Kot je bilo ţe omenjeno, ocenjujemo, da so rezultati analiz tveganja v tej oceni razmeroma zanesljivi, zato so v matrikah tveganja vpisani s črno barvo. Iz matrik tveganja za nesreče pa je še razvidno, kakšno stopnjo tveganja (ob upoštevanju kombinacije velikosti oziroma stopnje vplivov tveganja in verjetnosti tveganja imajo posamezni vplivi in scenariji tveganja. Iz matrike tveganja z zdruţenim prikazom vplivov, ki predstavlja povprečne vplive analiz tveganja, je razvidno, da je Scenarij tveganja 3, ki je obenem tudi reprezentativni, uvrščen v enega od oranţnih polj matrik tveganja (oziroma 3 stopnjo tveganja od štirih) in kot tak predstavlja veliko stopnjo tveganja Ostala dva scenarija tveganja pa zaradi manjših posledic predstavljata majhno stopnjo tveganja (prvo od štirih).

98 V P L I V OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 98/124 Slika 16. MATRIKA TVEGANJA ZA ŢLED VPLIVI NA LJUDI Scenarij 3 2 Scenarij 1 Scenarij V E R J E T N O S T STOPNJE VPLIVOV IN VERJETNOSTI 1 zelo majhna 2 majhna 3 srednja 4 velika 5 zelo velika STOPNJE TVEGANJA ZELO VELIKA VELIKA SREDNJA MAJHNA ZANESLJIVOST REZULTATOV ANALIZ TVEGANJA Razmeroma zanesljiva Srednje zanesljiva Razmeroma nezanesljiva BARVA ZAPISA V MATRIKI TVEGANJA črna temno siva svetlo siva

99 V P L I V OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 99/124 Slika 17. MATRIKA TVEGANJA ZA ŢLED GOSPODARSKI IN OKOLJSKI VPLIVI IN VPLIVI NA KULTURNO DEDIŠČINO 5 4 Scenarij Scenarij 1 Scenarij V E R J E T N O S T STOPNJE VPLIVOV IN VERJETNOSTI 1 zelo majhna 2 majhna 3 srednja 4 velika 5 zelo velika STOPNJE TVEGANJA ZELO VELIKA VELIKA SREDNJA MAJHNA ZANESLJIVOST REZULTATOV ANALIZ TVEGANJA Razmeroma zanesljiva Srednje zanesljiva Razmeroma nezanesljiva BARVA ZAPISA V MATRIKI TVEGANJA črna temno siva svetlo siva

100 V P L I V OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 100/124 Slika 18. MATRIKA TVEGANJA ZA ŢLED POLITIČNI IN DRUŢBENI VPLIVI Scenarij Scenarij 1 Scenarij V E R J E T N O S T STOPNJE VPLIVOV IN VERJETNOSTI 1 zelo majhna 2 majhna 3 srednja 4 velika 5 zelo velika STOPNJE TVEGANJA ZELO VELIKA VELIKA SREDNJA MAJHNA ZANESLJIVOST REZULTATOV ANALIZ TVEGANJA Razmeroma zanesljiva Srednje zanesljiva Razmeroma nezanesljiva BARVA ZAPISA V MATRIKI TVEGANJA črna temno siva svetlo siva

101 V P L I V OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 101/124 Slika 19. MATRIKA TVEGANJA ZA ŢLED Z ZDRUŢENIM PRIKAZOM VPLIVOV Scenarij Scenarij 1 Scenarij V E R J E T N O S T STOPNJE VPLIVOV IN VERJETNOSTI 1 zelo majhna 2 majhna 3 srednja 4 velika 5 zelo velika STOPNJE TVEGANJA ZELO VELIKA VELIKA SREDNJA MAJHNA ZANESLJIVOST REZULTATOV ANALIZ TVEGANJA Razmeroma zanesljiva Srednje zanesljiva Razmeroma nezanesljiva BARVA ZAPISA V MATRIKI TVEGANJA črna temno siva svetlo siva

102 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 102/ Notranja kategorizacija tveganja Namen notranje kategorizacije tveganja je ugotoviti oziroma določiti razrede oziroma stopnje tveganja za neko nesrečo tudi na nivoju regij, zlasti pa občin, torej ne več krovno - nacionalno, pač pa znotraj drţave. Tudi v tem primeru se praviloma izdela petstopenjska kategorizacija območij glede na velikost tveganja. Takšna kategorizacija je lahko podlaga za razne aktivnosti in odločitve v povezavi z določenim tveganjem (prostorsko načrtovanje, preventivni ukrepi, prioritizacija investicij v zvezi s preventivnimi ukrepi (vrsta ukrepov, lokacija izvedbe ukrepov) ter za odziv na nesreče ). Notranja kategorizacija tveganja je lahko med drugim ena od podlag za razne aktivnosti in odločitve v povezavi z določenim tveganjem (prostorsko načrtovanje, preventivni ukrepi, prioritizacija investicij v zvezi s preventivnimi ukrepi (vrsta ukrepov, lokacija izvedbe ukrepov) ter tudi podlaga za določanje obveznosti, ki jih imajo z naslova varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami predvsem lokalne skupnosti (načrtovanje odziva na nesrečo, načrtovanje in razvoj sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč). V Sloveniji vemo za dve karti, ki sta bili doslej obravnavali ogroţenost drţave zaradi ţleda. Prva je bila izdelana na takratnem Hidrometeorološkem zavodu leta 1997 (Kastelec, 1997). Drugo, novejšo karto, so prav tako izdelali na ARSO po letu Na obeh kartah je drţava razdeljena na štiri območja glede na pogostost in debelino pojavljanja ţleda in škodo, ki jo ţled povzroča. Razporeditev ogroţenosti Slovenije zaradi ţleda na drugi karti je nekoliko drugačna. Predvsem je razlika v tem, da novejša karta prikazuje večjo ogroţenost osrednjega dela in vzhodne polovice drţave, kar je verjetno posledica značilnosti pojavljanja ţleda po letu Manjši pa je obseg cone 1, to je območja, kjer se ţled ne pojavlja ali pa zelo redko, predvem zaradi višjega spodnjega praga nadmorske višine tega območja, ki je po oceni na stari karti nekje na nadmorski višini 1100 do 1200 metrov, na novejši pa nekje na nadmorski višini med 1300 in 1400 metri. Obseg območja tako imenovanih ţlednih pokrajin, kjer je ţled najbolj pogost, najdebelejši in povzroča največjo škodo, pa je na obeh kartah podoben.

103 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 103/124 Slika 20. Karta ogroţenosti zaradi ţleda. Vir: Kastelec, Legenda: CONA 1 - območje, ki zaradi visoke nadmorske višine ni ogroţeno; CONA 2 - območje, kjer se ţled sicer lahko pojavi, vendar praviloma ne povzroča škode; CONA 3 - območje, kjer se ţled pojavlja v nekajletnih razmikih in občasno povzroča škodo; CONA 4 -območje, kjer ţled skoraj vsako leto pogosto povzroča znatno škodo. Na karti so z rdečo črto vrisane tudi meje gozdnogospodarskih območij v Sloveniji. Za uradno karto notranje kategorizacije tveganja, pri kateri so osnovne prostorske enote lokalne skupnosti, smo upoštevali novejšo karto območij glede na ogroţenost zaradi ţleda, pri čemer smo občine, pa tudi regije, umestili v pet stopenj oziroma razredov kategorizacije. Dodatno smo upoštevali tudi dostopne podatke o posledicah ţleda v letu Na ARSO so sicer leta 2015 za potrebe Ciljnoraziskovalnega projekta Učinki ţleda na gozdove glede na sestojne in talne značilnosti, ki ga izvaja Gozdarski inštitut Slovenije, izdelali izdelali novo karto moţnosti pojavljanja ţleda v Sloveniji, ki pa se skoraj ne razlikuje od karte, ki prikazuje pojavljanje ţleda v obdobju med letoma 1961 in 2006, zato je za potrebe kategorizacije občin in regij uporabljena slednja.

104 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 104/124 Slika 21. Karta ogroţenosti zaradi ţleda, vir: povzeto po Poredoš in ostali, Legenda: CONA 1: ţled se ne pojavlja ali le zelo redko in v tanjših plasteh, tako da ne povzroča škode; CONA 2: ţled se sicer pojavlja, vendar zelo redko povzroči manjšo škodo (enkrat na 10 let); CONA 3: ţled se pojavlja pogosto in v povprečju na 3 leta povzroči tudi škodo; CONA 4: ţled, ki povzroča škodo v povprečju na 1 do 2 leti, pogosto povzroča večjo škodo. Z nazivom regije so v tem poglavju ocene tveganja mišljene izpostave URSZR. Regije so torej ozemeljsko in glede vključenosti občin vanje identične izpostavam URSZR. V naslednji preglednici so predstavljene stopnje in razredi kategorizacije tveganja. Preglednica 32. Razredi in stopnje notranje kategorizacije tveganja (občin, regij). Razred kategorizacije Stopnja notranje tveganja kategorizacije tveganja 1 Zelo majhna 2 Majhna 3 Srednja 4 Velika 5 Zelo velika

105 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 105/ Kategorizacija občin Štiri občine smo uvrstili v najniţji, prvi razred oziroma stopnjo tveganja. To so občine na območjh, kjer se ţled ne pojavlja ali le izjemoma in ne povzroča škode. Gre za tri obmorske občine Izola, Piran in Ankaran ter občino Šempeter-Vrtojba. V drugem razredu oziroma stopnji tveganja so občina Koper (predvsem zaradi višjega kraškega zaledja Slavnika, ob morju se ţled ne pojavlja), občini, ki zavzemata niţji del Krasa (Miren Kostanjevica in Renče-Vogrsko), občine v hribovitem in gorskem svetu severne Slovenije, kjer se ţled pojavlja redkeje (v najvišjih predelih pa se ne pojavlja) ter nekaj občin v severovzhodnem delu drţave. Ţled v teh občinah, ki jih je skupno 32, ne predstavlja večjega tveganja. V tretji razred oziroma stopnjo tveganja se je uvrstila večina slovenskih občin. Sem sodi 149 občin in sicer občine v osrednjem delu Krasa (Seţana, Komen), nekatere občine zahodnega predalpskega sveta (Kobarid, Ţelezniki) ter večina občin v osrednjem, vzhodnem, severovzhodnem in jugovzhodnem delu drţave. Na teh območjih ţled ni tako pogost kot v občinah, ki so uvrščene v četrti in peti razred oziroma stopnjo kategorizacije tveganja, vendar ni neznan pojav in lahko občasno povzroči znatno škodo, predvem v gozdovih in elektroenergetski infrastrukturi. V teh občinah se ţled redkeje pojavlja in tudi redkeje povzroča škodo oziroma znatno škodo v predvsem v smeri proti severu in vzhodu, bolj pa v občinah v Gorenjski, Dolenjski, Zasavski in Zahodnoštajerski regiji. V četrti in peti razred oziroma stopnjo kategorizacije tveganja so uvrščene občine, ki leţijo v tako imenovanih ţlednih pokrajinah, kjer je ţled najpogostejši, nadebelejši in tudi povzroča največ škode. Večina jih je sicer uvrščena v četri razred oziroma stopnjo tveganja. Gre za skupno 23 občin in sicer: Tolmin, Cerkno, Kanal, Nova Gorica, Ajdovščina, Vipava, Škofja Loka, Gorenja vas Poljane, Ţiri, Logatec, Vrhnika, Horjul, Dobrova Polhov Gradec, Sodraţica, Loški potok, Osilnica, Kostel, Kočevje, Cerknica, Bloke, Loška dolina, Hrpelje Kozina in Divača. V peti razred oziroma stopnjo tveganja smo uvrstili samo štiri občine, na območju katerih je bilo po zgodovinskih in tudi novejših podatkih pojavljanje ţleda najpogostejše in je povzročilo tudi največ posledic in škode. To so občine Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica in Idrija. Razvrščanje občin v razrede oziroma stopnje tveganja zaradi ţleda je prikazano v spodnji preglednici. V njej so tudi orientacijski podatki o površini, številu ljudi in gostoti poseljenosti v posameznih občinah, povzetih iz nekoliko starejših evidenc URSZR.

106 SEVERNOPRIMORSKA GORENJSKA OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 106/124 Preglednica 33. Notranja kategorizacija tveganja zaradi ţleda po občinah na podlagi karte pojavljanja ţleda in ob upoštevanju posledic ţelda v letu Regija/občina Površina občine v km 2 Število ljudi Gostota poseljenosti Razred notranje kategorizacije Bled 72, ,2 3 Bohinj 333, ,4 2 Cerklje na Gorenjskem 78, ,2 3 Gorenja vas - Poljane 153, ,4 4 Gorje 116, ,4 2 Jesenice 75, ,1 2 Jezersko 68, ,7 2 Kranj 150, ,1 3 Kranjska Gora 256, ,5 2 Naklo 28, ,6 3 Preddvor 87, ,3 3 Radovljica 118, ,1 3 Šenčur 40, ,1 3 Škofja Loka 146, ,4 4 Trţič 155, ,5 2 Ţelezniki 163, ,3 3 Ţirovnica 42, ,6 2 Ţiri 49, ,3 4 SKUPAJ 2.136, ,3 Ajdovščina 245, ,1 4 Bovec 367, ,6 2 Brda 72, ,3 3 Cerkno 131, ,7 4 Idrija 293, ,7 5 Kanal 146, ,8 4 Kobarid 192, ,0 3 Miren Kostanjevica 62, ,8 2 Nova Gorica 279, ,4 4 Renče Vogrsko 29, ,9 2 Šempeter Vrtojba 14, ,7 1 Tolmin 381, ,4 4

107 NOTRANJSKA KOROŠKA DOLENJSKA OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 107/124 Regija/občina Površina občine v km 2 Število ljudi Gostota poseljenosti Razred notranje kategorizacije Vipava 107, ,9 4 SKUPAJ 2.324, ,8 Črnomelj 339, ,8 3 Dolenjske Toplice 110, ,2 3 Metlika 108, ,6 3 Mirna 29, ,9 3 Mirna Peč 48, ,4 3 Mokronog Trebelno 73, ,6 3 Novo mesto 235, ,6 3 Semič 146, ,9 3 Straţa 28, ,0 3 Šentjernej 96, ,5 3 Šentrupert 49, ,2 3 Škocjan 60, ,0 3 Šmarješke Toplice 34, ,0 3 Trebnje 165, ,8 3 Ţuţemberk 164, ,7 3 SKUPAJ 1.689, ,3 Črna na Koroškem 156, ,5 2 Dravograd 105, ,1 3 Meţica 26, ,3 3 Mislinja 112, ,8 3 Muta 38, ,2 3 Podvelka 103, ,8 2 Prevalje 58, ,6 3 Radlje ob Dravi 93, ,1 3 Ravne na Koroškem 63, ,9 3 Ribnica na Pohorju 59, ,5 2 Slovenj Gradec 173, ,6 3 Vuzenica 50, ,3 3 SKUPAJ 1.040, ,0 Bloke 75, ,6 4 Cerknica 241, ,1 4 Divača 145, ,6 4 Hrpelje Kozina 194, ,7 4

108 LJUBLJANSKA OBALNA OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 108/124 Regija/občina Površina občine v km 2 Število ljudi Gostota poseljenosti Razred notranje kategorizacije Ilirska Bistrica 480, ,2 5 Komen 102, ,8 3 Loška dolina 166, ,0 4 Pivka 223, ,7 5 Postojna 269, ,5 5 Seţana 217, ,1 3 SKUPAJ 2.116, ,7 Ankaran 1 Izola 28, ,3 1 Koper* (podatki tudi za občino Ankaran) 311, ,2 2 Piran 44, ,8 1 SKUPAJ 384, ,1 Borovnica 42, ,5 3 Brezovica 91, ,5 3 Dobrepolje 103, ,1 3 Dobrova - Polhov Gradec 117, ,1 4 Dol pri Ljubljani 33, ,1 3 Domţale 72, ,2 3 Grosuplje 133, ,1 3 Horjul 32, ,2 4 Ig 98, ,6 3 Ivančna Gorica 227, ,5 3 Kamnik 265, ,6 3 Kočevje 555, ,6 4 Komenda 24, ,0 3 Kostel 56, ,3 4 Litija 221, ,4 3 Ljubljana 275, ,0 3 Logatec 173, ,5 3 Log Dragomer 12, ,1 3 Loški Potok 134, ,4 4 Lukovica 74, ,3 3 Medvode 77, ,2 3 Mengeš 22, ,4 3

109 VZHODNOŠTAJERSKA OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 109/124 Regija/občina Površina občine v km 2 Število ljudi Gostota poseljenosti Razred notranje kategorizacije Moravče 61, ,6 3 Osilnica 36, ,9 4 Ribnica 153, ,0 3 Sodraţica 49, ,0 4 Škofljica 43, ,7 3 Šmartno pri Litiji 94, ,3 3 Trzin 8, ,4 3 Velike Lašče 103, ,9 3 Vodice 31, ,7 3 Vrhnika 113, ,8 4 SKUPAJ 3.540, ,4 Benedikt 24, ,4 3 Cerkvenjak 24, ,0 3 Duplek 40, ,7 3 Hoče Slivnica 53, ,3 3 Kungota 49, ,1 2 Lenart 61, ,2 3 Lovrenc na Pohorju 84, ,6 2 Makole 36, ,4 3 Maribor 147, ,2 3 Miklavţ na Dravskem polju 12, ,8 3 Oplotnica 33, ,8 3 Pesnica 75, ,0 3 Poljčane 37, ,9 3 Rače Fram 51, ,2 3 Ruše 60, ,0 3 Selnica ob Dravi 64, ,2 2 Slovenska Bistrica 260, ,0 3 Starše 34, ,9 3 Sveti Jurij v Slov. goricah 30, ,9 3 Sveta Trojica v Slov. goricah 26, ,2 3 Sveta Ana 37, ,7 3 Šentilj 65, ,5 2 SKUPAJ 1.310, ,2

110 POMURSKA PODRAVSKA OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 110/124 Regija/občina Površina občine v km 2 Število ljudi Gostota poseljenosti Razred notranje kategorizacije Cirkulane 32, ,4 3 Destrnik 34, ,6 3 Dornava 28, ,4 3 Gorišnica 29, ,0 3 Hajdina 21, ,3 3 Juršinci 36, ,7 3 Kidričevo 71, ,5 3 Majšperk 72, ,3 3 Markovci 29, ,7 3 Ormoţ 141, ,7 3 Podlehnik 46, ,3 3 Ptuj 66, ,1 3 Središče ob Dravi 32, ,7 3 Sveti Tomaţ 38, ,1 3 Sveti Andraţ v Slov. goricah 17, ,2 3 Trnovska vas 22, ,1 3 Videm 80, ,7 3 Zavrč 19, ,6 3 Ţetale 38, ,1 3 SKUPAJ 859, ,8 Apače 53, ,3 2 Beltinci 62, ,1 2 Cankova 30, ,8 2 Črenšovci 33, ,1 3 Dobrovnik 31, ,3 2 Gornja Radgona 74, ,6 3 Gornji Petrovci 66, ,6 3 Grad 37, ,9 3 Hodoš 18, ,2 3 Kobilje 19, ,5 2 Kriţevci 46, ,2 2 Kuzma 22, ,8 3 Lendava 123, ,7 2 Ljutomer 107, ,4 3

111 ZAHODNOŠTAJERSKA OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 111/124 Regija/občina Površina občine v km 2 Število ljudi Gostota poseljenosti Razred notranje kategorizacije Moravske Toplice 144, ,3 3 Murska Sobota 64, ,2 2 Odranci 6, ,2 2 Puconci 107, ,7 3 Radenci 34, ,9 2 Razkriţje 9, ,3 3 Rogašovci 40, ,4 3 Sveti Jurij ob Ščavnici 51, ,2 3 Šalovci 58, ,0 3 Tišina 38, ,0 2 Turnišče 23, ,7 2 Velika Polana 18, ,3 2 Verţej 12, ,6 2 SKUPAJ 1.337, ,5 Bistrica ob Sotli 31, ,4 3 Braslovče 54, ,2 3 Celje 94, ,5 3 Dobje 17, ,3 3 Dobrna 31, ,1 3 Gornji Grad 90, ,9 3 Kozje 89, ,3 3 Laško 197, ,6 3 Ljubno 78, ,1 3 Luče 109, ,2 3 Mozirje 53, ,8 3 Nazarje 43, ,2 3 Podčetrtek 60, ,1 3 Polzela 34, ,6 3 Prebold 40, ,8 3 Radeče 52, ,8 3 Rečica ob Savinji 30, ,8 3 Rogaška Slatina 71, ,1 3 Rogatec 39, ,1 3 Slovenske Konjice 97, ,8 3 Solčava 102, ,2 3

112 ZASAVSKA POSAVSKA OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 112/124 Regija/občina Površina občine v km 2 Število ljudi Gostota poseljenosti Razred notranje kategorizacije Šentjur 222, ,6 3 Šmarje pri Jelšah 107, ,6 3 Šmartno ob Paki 18, ,8 3 Šoštanj 95, ,9 3 Štore 28, ,8 3 Tabor 34, ,9 3 Velenje 83, ,6 3 Vitanje 59, ,6 3 Vojnik 75, ,6 3 Vransko 53, ,8 3 Zreče 67, ,1 3 Ţalec 117, ,9 3 SKUPAJ 2.384, ,2 Breţice 268, ,8 3 Kostanjevica na Krki 58, ,6 3 Krško 286, ,1 3 Sevnica 272, ,8 3 SKUPAJ 885, ,9 Hrastnik 58, ,1 3 Trbovlje 58, ,5 3 Zagorje ob Savi 147, ,1 3 SKUPAJ 263, ,9 SLOVENIJA , ,1 Preglednica 34. Število občin po regijah in skupno, razvrščenih po razredih tveganja. Skupno 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred Regija število ogroţenosti ogroţenosti ogroţenosti ogroţenosti ogroţenosti občin Gorenjska Severnoprimorska Dolenjska Koroška

113 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 113/124 Skupno 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred Regija število ogroţenosti ogroţenosti ogroţenosti ogroţenosti ogroţenosti občin Notranjska Obalna Ljubljanska Vzhodnoštajerska Podravska Pomurska Zahodnoštajerska Posavska Zasavska SKUPAJ OBČIN Takole pa je kategorizacija slovenskih občin zaradi tveganja zaradi ţleda vidna na karti.

114 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 114/124 Slika 22. Kategorizacija slovenskih občin zaradi tveganja zaradi ţleda. 1 zelo majhno, 2 majhno, 3 srednje, 4 veliko, 5 zelo veliko Kategorizacija regij Izdelana je bila tudi kategorizacija tveganja regij zaradi ţleda. Rezultati so prikazani v spodnji preglednici.

115 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 115/124 Preglednica 35. Kategorizacija regij zaradi tveganja zaradi ţleda. REGIJA ŠTEVILO PREBIVALCEV % PREBIVALCEV SLOVENIJE GOSTOTA POSELITVE RAZRED KATEGORIZACIJE REGIJE Gorenjska ,1 90,3 3 Severnoprimorska ,0 48,8 4 Dolenjska ,5 62,3 3 Koroška ,7 68,0 3 Notranjska ,7 33,7 5 Obalna ,1 203,1 2 Ljubljanska ,7 146,4 3 Vzhodnoštajerska ,5 169,2 3 Podravska ,4 97,8 3 Pomurska ,1 88,5 2 Zahodnoštajerska ,9 104,2 3 Posavska ,4 74,9 3 Zasavska ,2 157,9 3 SKUPAJ ,1 Tako pa je kategorizacija regij zaradi tveganja zaradi ţleda videti na sliki.

116 OCENA TVEGANJA ZARADI ŢLEDA 116/124 Slika 23. Kategorizacija tveganja zaradi ţleda po regijah. 1 zelo majhna, 2 majhna, 3 srednja, 4 velika, 5 zelo velika Preglednica 36. Kategorizacija regij zaradi tveganja zaradi ţleda drugi prikaz. Razred Število regij Regije 1 0 / 2 2 Obalna, Pomurska 3 9 Koroška, Gorenjska, Ljubljanska, Dolenjska, Zasavska, Posavska, Podravska, Zahodnoštajerska, Vzhodnoštajerska 4 1 Severnoprimorska 5 1 Notranjska Skupaj 13