Flora Slovenije. Invazivne rastlinske vrste v Sloveniji. Izločene vrste. Invazivna vrsta. Seznam. Od kod so?

Transcription

1 Flora Slovenije Nejc Jogan Invazivne rastlinske vrste v Sloveniji ~3200 vrst 68% avtohtonih, neogroženih 11% ogroženih 8% arheofitov 6% neofitov 7% efemerofitov arheofiti neofiti efemerofiti Ex Ex? E V R O K nejc.jogan@bf.uni-lj.si; neogrožene Nejc Jogan: Invazivne rastlinske Seminar vrste v za Sloveniji, učitelje, Invazivna vrsta tujerodna vrsta, ki se hitro širi v naravnih ali polnaravnih rastlinskih združbah in s tem povzroča velike spremembe v strukturi in funkciji napadenega habitata Izločene vrste pleveli (epekofiti): trajno uspevajo le na stalno motenih rastiščih prehodne vrste (efemerofiti): pojavljajo se le kratek čas in kmalu odmrejo domače invazivne vrste: ki s hitrim širjenjem zarastejo predvsem opuščene površine naturalizirane vrste (agriofiti) z majhnim vplivom na njihova nova rastišča *Ailanthus glandulosa Ambrosia artemisiifolia Artemisia verlotiorum Asclepias syriaca Aster spp. div. Aster squamatus Bidens frondosa Cercis siliquastrum Cuscuta campestris Echinocystis lobata Elodea canadensis Fallopia baldschuanica *Fallopia japonica Fallopia sachalinensis Seznam *Helianthus tuberosus Heracleum mantegazzianum *Impatiens glandulifera Lindernia dubia *Lonicera japonica Lupinus polyphyllus Parthenocissus quinquefolia Physocarpus opulifolius Pistia stratiotes *Robinia pseudacacia *Rudbeckia laciniata *Solidago canadensis *Solidago gigantea *Spiraea japonica N Am. (E) Caucasus S Am. Medit. N Am.(W) N Am. Asia Od kod so? E Asia severna polobla veliko primarno območje razširjenosti iste vrste invazivne na raznih koncih sveta 1

2 Od kod so? Kako so prišle? način vnosa spontaneously bird food razlogi za vnos incidentally deliberately aquarium orn. + nectarif. orn. + wood orn. + fodder ornamental od konca 19. stoletja pogosto je bilo njihovo pojavljanje sprva prezrto širjenje z urbanih območij Kdaj so prišle? records of all invasive taxa before 10 N ejc J ogan 2001 >3 records 2 or 3 records 1 record hitro širjenje v zadnjih desetletjih posvečamo jim več pozornosti ogrožena skoraj vsa Slovenija Kdaj so prišle? N ejc J ogan 2001 records of all invasive taxa after 10 >15 records from 8-15 from 1-7 Kako se širijo? Kako se širijo? način autoch., hydroch. hydroch. autoch. antropoch. zooch. epizooch. high hitrost low all 10 invasive taxa 10 izbranih invazivnih rastlin ornitoch. anemoch. medium N ejc J ogan 2001 before 10 from after 10 2

3 Kje uspevajo? Kje uspevajo? habitatni tipi grassland rocks coast forest forest (reforestat ion) nadmorske višine water weatlands shrubs gravel banks riverine Kaj ogrožajo? Kaj ogrožajo? povprečna pogostnost (> 0,35; 0,3-0,35; < 0,3) povprečna redkost flore taxa invazivke after 10 V Slo A H 46 I CRO >15 records from 8-15 Nejc Jogan from invazivke Z Slo. records of all invasive taxa after povprečna pogostnost (> 0,35; 0,3-0,35; < 0,3) povprečna redkost flore A H 46 I CRO Nejc Jogan Kako jih lahko ustavimo? dviganje zavesti o nevarnosti invazivk čezmejno sodelovanje spremljanje širjenja na sosednjih območjih preučevanje (potencialnih) invazivk v njihovi domovini strogi predpisi na podlagi Evropske strategije (in njihovo udejanjanje!) princip onesnaževalec plača akcijski načrti za iztrebljanje Robinia pseudacacia before 10 from after 10 3

4 Impatiens glandulifera before 10 from after 10 Rudbeckia laciniata before 10 from after 10 Ailanthus altissima Fallopia japonica before 10 from after 10 before 10 from after 10 In vodna solata? povezave z učnim načrtom splošni cilji (210 ur): razumeli medsebojne povezanosti živih bitij; razviti sposobnosti za prepoznavanje ekoloških problemov v okviru stroke, za katero se usposabljajo; razvili sposobnosti za opazovanje... razvili odgovoren odnos do narave in okolja in pokazali zanimanje za dejavno varovanje obeh; spoznali, da je človek sestavni del narave, vendar se od drugih živih bitij tako razlikuje, da mora sprejeti odgovornost za ohranitev le-te v celoti. 4

5 povezave z učnim načrtom obvezni del EKOLOGIJA in varovanje okolja ( tu) izbirni del Modul B: terensko delo maturitetni program celostno razumevanje življenja: Ekologija Odnosi med organizmi Ekologija populacij Ekosistemi Glavni ekološki problemi in potrebni ukrepi za njihovo reševanje Varovanje naravne dediščine možnost praktičnega dela seminarske naloge maturitetne naloge naravoslovni dnevi krožki ekskurzije samostojno raziskovalno delo dijakov natančno popisovanje najlaže prepoznavnih vrst invazivk v kraju ali okolici šole, primerjava stanja z znanimi podatki o razširjenosti v Sloveniji izvajanje enostavnih opazovanj in meritev sestojev invazivk (višina, širina, dolžina, velikost populacije, stični habitatni tipi, popis domačih vrst, herbarij in fotoalbum vrst, ki se pojavljajo v sestojih, opazovanja živali, ki v sestoju živijo ali ga redno obiskujejo...), natančna vrstna sestava sestoja (količinska razmerja med vrstami) iskanje povezav med pojavljanjem invazivk ter drugimi spremenljivkami (oddaljenost od naselja, ceste, stični habitatni tipi, nagib pobočja, vlažnost, način vzdrževanja, oddaljenost od gozda), primerjava spontane flore v sestoju z okoliško floro iskanje vrtov/živih meja, kjer potencialno invazivne vrste gojijo in ugotavljanje povezave teh nasadov s spontanimi sestoji invazivk v bližini dobrodošlo redno spremljanje sprememb v sestojih (npr. popis stanja vsak mesec, razlike se pojavljajo v presvetljenosti, olistanosti, cvetnju oziroma razvoju plodov, živalski združbi, človekovem vplivu) spremljanje sezonskih sprememb v enem sestoju v več zaporednih letih in med popisnimi ploskvami večletno opazovanje (natančen izbor stalnih: npr. zakasneli razvoj zaradi nizkih temperatur, širjenje posameznih rastlin v okolico sestoja in njihova uspešnost, premikanje meje strnjenega sestoja opazovanja ptic (in drugih živali) v sestojih (gnezdenje, iskanje hrane, morda razširjanje semen) spremljanje neopaznega živega sveta (aktiven predvsem ponoči, vzorčenje z vkopanimi lončki) zaloga semen v prsti pod sestojem in v okolici (primerjava številčnih razmerij z dejanskim stanjem v sestoju) fotografsko spremljanje dogajanja na stalnih popisnih ploskvah (redno, npr. vsak teden posnamemo, iz serije posnetkov skušamo ugotoviti razvoj listov posameznih vrst, razraščanje, razvoj zeli v podrasti, izginevanje plodov zaradi ptic). iščemo učinkovite metode za odstranjevanje invazivk (košnja, senčenje, paša,...) širši pogled na invazivke: z anketami zbiramo podatke o načinu vzdrževanja/posegov na območju sestoja (povežemo z zbranimi osnovnimi podatki) meritve laže merljivih fizikalnih in kemijskih parametrov v sestoju in okolici (vlažnost, vetrovnost, tudi ph podlage na transektu, ki prečka sestoj) skušamo preveriti odnos ljdi do invazivk (ali jih poznajo, kdaj se je posamezna vrsta pojavila, ali se zavedajo problematike, ali jo povezujejo z onesnaževanjem, kaj predlagajo, ali se z gojenjem vrst na vrtu čutijo odgovorne...) preverjamo ponudbo sadik (semen, plodov...) potencialno invazivnih vrst v vrtnarijah in na tržnici 5

6 ...in tudi kabinetno delo: na podlagi poznavanja seznama invazivk v okolici pripravimo brošuro, letake, posterje, s katerimi opozarjamo na problem s pomočjo interneta raziščemo, v katerih državah je neka invazivka problematična (zanimivo: kje in katere so invazivne naše vrste) raziščemo, katere institucije so za problematiko pristojne in ugotovimo, kako je problematika pokrita z zakonodajo EU in Slovenije anketiramo učence in učitelje o zavedanju problematike Organizacija dela: odvisna od tipa naloge (seminarska, maturitetna naloga, naravoslovni dan, krožek, ekskurzija, samostojno raziskovalno delo dijakov) skupaj z učenci razvijemo način opazovanja, nato vsak učenec spremlja svoje popisne ploskve, podatke na koncu sezone/dneva združimo, izdelajo zbornik»invazivne vrste našega kraja«odlične so lahko longitudinalne raziskave, a organizacija zahtevna, saj se verjetno učenci zamenjajo enostavnega recepta ni, mentor/učitelj prilagodi svojemu znanju, izkušnjam in svojim učencem 6