VŠEČ MI JE V DEŽELI DESETEGA BRATA!

Transcription

1 VŠEČ MI JE V DEŽELI DESETEGA BRATA! ČEBELAR SEM! 26. državni festival Turizmu pomaga lastna glava Učenci in učenke kombiniranega oddelka 4. in 5. razreda PŠ Krka Mentorji: Mateja Jere Grmek Maja Sever Gregor Arko Krka, januar 2012

2 POVZETEK ŠOLA: OŠ Stična, cesta II. grupe odredov 40, 1292 Ivančna Gorica in PŠ Krka, Krka 1a, 1301 Krka tel: , fak: NASLOV: Všeč mi je v deželi Desetega brata čebelar sem! AVTORJI: Učenke in učenci kombiniranega oddelka 4. in 5. razreda podružnične šole Krka MENTORJI: Mateja Jere Grmek, Maja Sever, Gregor Arko. V letošnji nalogi smo želeli poudariti čebelarstvo. Osredotočili smo se na čebelo, kranjsko sivko. Ker smo v zadnjem letu kar veliko sodelovali s čebelarji, smo se odločili, da naredimo nalogo na to temo. Pripravili smo učno uro izpred 100 let, ko se Josip Jurčič v šoli na Krki uči o čebelah. Ogledali smo si čebelarsko razstavo ob otvoritvi nove šole na Krki. Pripravili smo čebelarsko stojnico in predstavitev učne ure o čebeli na vseslovenskem čebelarskem srečanju v Ivančni Gorici. V sklopu projekta, Podružnična šola gibalo razvoja v kraju, smo naredili medena lescova srca. To je naše četrto sodelovanje na festivalu. Že v prvi nalogi smo ugotovili, da imamo zelo veliko tem, ki jih lahko podrobno raziščemo. Nalogo bomo preizkusili in izvedli v sodelovanju s Čebelarskim društvom Krka Zagradec in TD Krka. Tradicionalno nalogo predstavimo kot spremljevalno dejavnost ob Jurčičevem pohodu, prvo soboto v mesecu marcu, letos Naša naloga izpred dveh let, Gospa šola, se je uspešno razvila in sedaj je nekdanja 200 letna šola namenjena turistično informacijski točki, v kateri lahko tudi mi predstavimo svoje ideje. Zadnji dve leti nalogo predstavimo tudi na Ivankinem sejmu v Ivančni Gorici v mesecu maju. Nalogo je mogoče dobiti v knjižnici OŠ Stična, na PŠ Krka, v ČD Krka - Zagradec in pri TD Krka. Ključne besede: turizem, turistična pot, turistična stojnica, turistična ponudba, trženje. Osnovna šola Stična, PŠ Krka [1]

3 SUMMARY We have been cooperating extensivelly with the beekeepers for the last year therefore the decision to dedicate this year's paper to the beekeepers or more specifically to the bee called»kranjsa sivka«, came naturally. We have prepared a school lesson on bees, identical to the one Josip Jurčič attended almost one hundred years ago at primary school Krka. We have also set up a stall on bees as well as the presentations of the previousely mentioned scholl lesson at the all slovenian beekeeper's festival at Ivančna Gorica. In addition to that, we attended an exhibition on bees at the official opening of the new primary school Krka. Furthermore, we baked gingerbread hearts for the project entitled» Subsidary school the motive for the development of the community«. This is the fourth time we have participated at this festival and as we have concluded already at our first research paper, there are many topics we are interested in. This research paper will be tested and executed with the cooperation of the Beekeepers association Krka- Zagradec and the Krka Tourist Society. Traditionally, the paper is presented at the Jurčič March on the first Saturday in March Due to the idea presented in our research paper, entitled» Lady School«, from two years ago, 200 year old former school has been transformed into the tourist information centre. For the last two years our research paper has also been presented at The Ivanjka Fair in Ivančna Gorica. The paper can be obtained at the library of Stična Primary school, at its subsidiary Krka, at the Beekeper's society Krka -Zagradec and the Tourist Society Krka. Key words: tourism, tourist trail, tourist stand, tourist offer, marketing. Prevod: Katja Tomažinčič Osnovna šola Stična, PŠ Krka [2]

4 Kazalo 1. UVOD NAŠE AKTIVNOSTI V FOTOGRAFIJI ZAKAJ RAVNO ČEBELA IN ČEBELARSTVO? Kako smo razvijali idejo? PREVERILI SMO TURISTIČNO PONUDBO V OKOLICI: Muljava Znojile pri Krki Gradiček Krka Gabrovčec TURISTIČNI PRODUKT VŠEČ MI JE V DEŽELI DESETEGA BRATA -ČEBELAR SEM! dan dan dan dan dan dan KAKO BOMO TURISTIČNI PRODUK TRŽILI MOŽNOST OGLAŠEVANJA NAČRT ČEBELARSKO LITERARNE UČNE POTI Čebelnjak št Panjske končnice (4, str. 30) Čebelarjev januar prosinec Čebelnjak št Čebelarjev februar svečan Čebelnjak št Čebelarjev marec sušec Čebelnjak št Čebelarjev april mali traven Osnovna šola Stična, PŠ Krka [3]

5 7.5. Čebelnjak št Čebelarjev maj veliki traven Čebelnjak Čebelnjak št Čebelarjev junij rožnik Čebelnjak št Čebelarjev julij mali srpan Čebelnjak št Čebelarjev avgust veliki srpan Čebelnjak št Čebelarjev september kimovec Čebelnjak št Čebelarjev oktober vinotoč Čebelnjak št Čebelarjev november listopad Čebelnjak št Čebelarjev december gruden Čebelarstvo Med Cvetni prah Propolis ZAKLJUČEK TURISTIČNE INFORMACIJE PRILOGA LITERATURA VIRI Osnovna šola Stična, PŠ Krka [4]

6 1. UVOD V dolini reke Krke deluje ČD Krka Zagradec. V društvu so združeni čebelarji od Muljave, rojstnega kraja Josipa Jurčiča, do vasi Krka, kjer je 4 leta hodil v osnovno šolo pisatelj Josip Jurčič, preko Zagradca, do Ambrusa, v osrčju dolenjskih gozdov in neokrnjene narave. Čebelarska družina šteje že častitljiva 104 leta. Člani so nasledniki čebelarja Rothutza ali Rožiča, kot ga poimenujejo po domače. Rožič je zasejal temelje čebelarstva v teh krajih. Tu je bila že pred sto leti tudi prva opazovalna postaja. V junijski izdaji Slovenskega čebelarja iz daljnega leta 1907 je pisalo:»ob rojenju stavimo temelj čebelarstva v prihodnjem letu. Ako je ta temelj močan, ni se nam bati izgube. Le močni roji nam dado močne plemenjake in le močni plemenjaki so za kupčijo in pridelovanje medu.«v tej isti številki Čebelarja je bila objavljena tudi novica, da je bil na binkoštno nedeljo ustanovni čebelarski shod na Krki v gostoljubnih prostorih domačije Magovec. Tu je bil postavljen temelj ČD, ki se je v vseh teh letih ohranjalo in krepilo. Sedaj šteje 42 aktivnih članov z več kot 500 družinami. V zadnjih letih so pridobili nekaj mlajših članov, tako da se je povprečna starost čebelarja znižala in je sedaj le 54 let. Čebelarsko društvo Krka - Zagradec je ob stoletnici prejelo tudi odlikovanje Antona Janše 1. stopnje. Slika 1: Razstava na stari šoli na Krki, arhiv PŠ Krka Slika 2: Spominska tabla Osnovna šola Stična, PŠ Krka [5]

7 2. NAŠE AKTIVNOSTI V FOTOGRAFIJI Slika 3:Nastop na 9. Vseslovenskem čebelarskem srečanju v Ivančni Gorici, arhiv PŠ Krka Slika 4: Pred Magistratom v Ljubljani, razstava PŠ Krka, arhiv PŠ Krka Slika 5: Pred Magistratom v Ljubljani, nastop PŠ Krka, arhiv PŠ Krka Osnovna šola Stična, PŠ Krka [6]

8 Slika 6: Pred Magistratom v Ljubljani, razstava PŠ Krka, arhiv PŠ Krka Slika 7: Predstavitev projekta Podružnica gibalo razvoja v kraju, arhiv PŠ Krka Slika 8: Predstavitev projekta Podružnica gibalo razvoja v kraju na PŠ Besnica, arhiv PŠ Krka Osnovna šola Stična, PŠ Krka [7]

9 Slika 9: Razstava ob Jurčičevem pohodu na stari šoli na Krki, arhiv PŠ Krka Slika 10: (Razstava ob Jurčičevem pohodu na stari šoli na Krki, arhiv PŠ Krka) Naslov teme 26. festivala Turizmu pomaga lastna glava je zelo širok. Všeč mi je! Všeč mi je veliko stvari. Po navadi v svoji domači okolici ne opazimo zanimivosti, ki bi bile interesantne za turiste. Ker že nekaj let sodelujemo na tem festivalu, smo tudi mi začeli razmišljati o ponudbah za turiste. Zgornji tok reke Krke z izvirom je že tako turistično znan kraj, ki ga obišče veliko turistov. Vsako leto nas mentorji seznanijo z že narejenimi nalogami in nato poskušamo poiskati temo in nove ideje za turistično ponudbo, ki so nadgradnja prejšnjih nalog. Osnovna šola Stična, PŠ Krka [8]

10 3. ZAKAJ RAVNO ČEBELA IN ČEBELARSTVO? Lansko šolsko leto se je pri nas sukalo vse okoli te teme, zato smo si rekli, da bomo temo pripeljali do konca, zaključek oz. obdelava teme bo naša naloga in turistična ponudba na to temo. Ugotovili smo, da je čebelarstvo, tu v zgornjem toku reke Krke, prisotno že dalj časa. K temu je pripomogel tudi samostan in beli menihi. V Cistercijanskem samostanu v Stični imajo v svojem muzeju Krščanstva na Slovenskem sobo namenjeno čebelarstvu. S čebelarstvom se v muzeju ukvarja pater Avguštin. Čebelarji poskrbijo tudi za naš medeni zajtrk v jesenskem času. Redno nas vabijo na svoje razstave. Zelo zavzeto skrbijo za naše izobraževanje o čebelah. Ko smo začeli razmišljati o tej temi, smo se ozrli naokoli in ugotovili, da je v okolici zelo veliko čebelarjev. Prijazno so nam razkazali čebelnjak, nas podučili o kranjski sivki, odgovarjali na naše intervjuje Za svoje nastope smo prebrskali po literaturi, pogledali v preteklost, povprašali doma Menimo, da bi bila pika na i, čebelarska ponudba v naši domači pokrajini. Ker je v stari šoli, ki smo jo zapustili, dobilo svoj prostor Turistično društvo Krka, kot krovni skrbnik stavbe, v kateri imajo tudi ostala društva svoj prostor, je to super TIC. To je bil naš predlog in ideja že pred dvema letoma v raziskovalni nalogi Gospa šola Kako smo razvijali idejo? Glede na to, da smo že obdelali vodo Izvir reke Krke, 200-letno šolo Gospa šola, jame in spust po Krki A;l jama, a;l kajak?, smo razmišljali naprej. V zgornjem toku doline reke Krke, torej pri njenem izviru, je turizem dokaj dobro razvit. Imamo kmetije odprtih vrat, možnost prenočitve, Krško jamo, ribolov v reki Krki, spust s kajakom po Krki, slavno pekarno Mišmaš, lehnjakove pragove, mnogo kozolcev toplarjev, ohranjene tradicionalne kmečke hiše s krasnimi portali, romarsko cerkev sv. Kozma in Damjana Ali lahko sploh še kaj raziskujemo? Kaj naj bo bistvo, rdeča nit naše naloge? Kaj naj še ponudimo turistom, ki so že tako prisotni? Kako naj zaključimo celoletno raziskovanje in sodelovanje z različnimi organizacijami v kraju in občini? Ravno to vprašanje nas je vodilo pri oblikovanju turistične ponudbe. Glede na to, da je v spomladanskem in jesenskem času množična poplava šolskih avtobusov in njihovih skupin na Muljavo, k rojstni hiši Josipa Jurčiča, in nato na Krko, k izviru reke Krke, smo se odločili, da ponudimo bolj naravi prijazno in poučno literarno učno pot od Muljave do izvira Krke. Da pa ne spoznavamo samo Jurčičeva dela, smo si zamislili tudi 12 čebelnjakov, kot je mesecev v letu. S pomočjo čebelarjev, ki so nam predstavili celotno leto čebel in delo čebelarjev, smo oblikovali učno pot po mesecih, v katerih se spoznava čebele in čebelarja. Pri zapisu smo si pomagali s Osnovna šola Stična, PŠ Krka [9]

11 Slovensko pratiko. Del naše literarne učne poti poteka po znameniti Jurčičevi poti. Oblikovana je tako, da jo lahko izkoristijo vsakodnevni sprehajalci, resni pohodniki, ljubitelji koles ali pa organizirane skupine. Čebelarsko literarna pot je nastala z znanjem in izkušnjami starejših, spoznavanjem in obujanjem običajev, navad, receptov, urjenjem v določenih ročnih spretnostih, aktivnim sodelovanjem s krajani in čebelarskim društvom ter Muzejem na prostem na Muljavi, aktivnim športnim udejstvovanjem, s skrbjo za naravo in ekologijo. 4. PREVERILI SMO TURISTIČNO PONUDBO V OKOLICI: 4.1. Muljava muzej na prostem, ogled Jurčičeve domačije, Krjavljeve koče, čebelnjaka, razstave, delavnice, spominki, gledališče na prostem baročna cerkev Marija vnebovzeta z obnovljenim zlatim baročnim oltarjem izkopanine iz rimskega obdobja Gostilna Pri Oberščaku Jurčičeva pot 4.2. Znojile pri Krki lovska koča sadna ekološka kmetija Bregar kmetija Zupanc (mlečni produkti) Jurčičeva pot 4.3. Gradiček izvir reke Krke Krška jama jama Poltarica ostanki gradu Vrhkrka izletniška kmetija Hočevar izletniška kmetija Podržaj Jurčičeva pot Osnovna šola Stična, PŠ Krka [10]

12 4.4. Krka ribolov romarska cerkev sv. Kozma in Damjana TIC turistična kmetija Magovac izletniška kmetija Javornik, Carpe diem spust s kajakom prenočišča Spanček prenočišča Krka E7, Jurčičeva pot lehnjakovi pragovi na Krki pekarna Mišmaš Gabrovčec edini obnovljeni vodnjak na zaturno v Sloveniji, eden od petih gostilna Krka Slika 11: Nastop ob obnovitvi vodnjaka v Gabrovčcu, arhiv PŠ Krka Osnovna šola Stična, PŠ Krka [11]

13 5. TURISTIČNI PRODUKT VŠEČ MI JE V DEŽELI DESETEGA BRATA -ČEBELAR SEM! Torej v spomladanskem in jesenskem času v naše kraje»vdrejo«šolarji. Pri nas bi lahko preživeli teden dni na čebelarsko literarnem taboru. Ker so vsebine za starejše osmošolce, predvidevamo, da bi bil tabor zanimiv za drugo oz. tretjo triado. V Loki, pod 200-letno šolo, ob reki Krki je idealni prostor za postavitev tabora s šotori. Možna je tudi nastanitev na turistični kmetiji. Kapacitete so za 50 otrok. 1.dan zajtrk na domači kmetiji Žgajnar vožnja s kmečko vprego do Gabrovčca (turistična naloga Izvir reke Krke) ogled delovanja vodnjaka na zaturno (turistična naloga Izvir reke Krke) kosilo: riba po mlinarsko na kmetiji Javornik, počitek kopanje v Krki večerja Krjavelj obišče tabor, pripoveduje svoje zgodbe: Spomini na deda spanje 2. dan čebelji zajtrk pohod do Muljave po čebelarsko literarni učni poti (letošnja turistična naloga) kosilo s Krjavljem na Muljavi drugi del pohoda nazaj po čebelarsko literarni učni poti (letošnja turistična naloga) večerja v taboru delavnice: izdelovanje zobotrebcev, čebelja lescova srca, pletenje dolenjske šatrge spanje 3. dan zajtrk na sadni ekološki kmetiji Bregar ogled Krške jame in izvir reke Krke (turistična naloga Izvir reke Krke) kosilo na izletniški kmetiji Hočevar plezanje v jamo Poltarico (turistična naloga A;l jama, a;l kajak?) ogled dolenjskega kozolca toplarja s kmečkim orodjem in staro kmečko hišo večerja na izletniški kmetiji Podržaj igre in ples pod kozolcem spanje Osnovna šola Stična, PŠ Krka [12]

14 4. dan zajtrk v pekarni Mišmaš ogled cerkve sv. Kozma in Damjana (turistična naloga Izvir reke Krke) pouk v stari šoli izpred 100 let (turistična naloga Gospa šola) kosilo v taboru spust po reki Krki s kajakom, ogled lehnjakovih pragov (turistična naloga A;l jama, a;l kajak?) večerja v gostišču Krka igre na vodi spanje 5. dan lovski zajtrk obisk lovca in gozdarja, sprehod po gozdu (drevesne vrste, iskanje sledi, opazovanje preže) kosilo v lovski koči ribolov poskušamo postati ribiči, kar ulovimo je za večerjo večerja pečenje rib v taboru opazovanje nočnega neba, petje ljudskih in ponarodelih ter umetnih pesmi ob ognju spanje 6. dan po zajtrku odhod domov Ponudbo se lahko prilagodi, glede na interes, vreme, želje Na koncu smo ugotovili, da lahko ponudimo ta program tudi starejšim generacijam ali družinam. Možnost nastanitve je v prenočiščih, če ne bi želeli spati v šotorih. Razmišljali smo tudi o tem, da bi se lahko ustavili tujci za več dni in si ogledali stvari po našem programu. Sedaj se zelo veliko tujcev ustavi samo za krajši ogled. Glede na to, da je veliko obiskovalcev tujcev z avtodomi, je naš program možnost, da se ustavijo za nekaj dni. Ugotovili smo tudi to, da je naš program čisto uresničljiv. Pri oblikovanju ponudbe smo izkoristili vse dane možnosti oz. kapacitete in ponudbe, ki so že aktivne. Potrebno bi bilo postaviti šotore v Loki. Verjetno ne bi bilo težav, ker lastnik že zdaj nudi prostor za podobne namene. Osnovna šola Stična, PŠ Krka [13]

15 6. KAKO BOMO TURISTIČNI PRODUK TRŽILI MOŽNOST OGLAŠEVANJA Ker je to naša četrta naloga, smo nekaj oglaševanja že vešči. Predvsem so naše raziskovalne naloge in ideje poznane na naši šoli, v kraju, v občini. Sedaj bi morali razmišljati širše. Predvsem moramo ponuditi ponudbo osnovnošolcem in dijakom. Zato bi bilo dobro izkoristiti splet in pa seznaniti vodstva šol ter učitelje, ki na šolah pripravljajo tovrstne zadeve pa starše po Sloveniji. Šolska spletna stran OŠ Stična, PŠ Krka, Občinska spletna stran, spletna stran TD Krka, ČD Krka TIC Krka, Turistična zveza Ivančna Gorica Občinsko glasilo Klasje, lokalna TV postaja Vaš kanal, radio Zeleni val Reklamno gradivo za OŠ po Sloveniji, Šolske prireditve, Občinske prireditve Ivankin sejem, sejem Narava zdravje, Turistični sejem, Jurčičev pohod, Festival Krka Pri promociji občine in ljudem, društvom, organizacijam skratka vsem, ki sodelujejo z Občino, šolo, vrtcem podarimo promocijski material. 7. NAČRT ČEBELARSKO LITERARNE UČNE POTI 7.1. Čebelnjak št. 1 Josip Jurčič in njegova domačija muzej na prostem, čebelnjak Panjske končnice (4, str. 30) Značilnost slovenskega čebelnjaka so panjske končnice. Cesar Karel V. je leta 1519 odredil, da mora vsaka pristava imeti čebelnjak. Slovenski kmet je okrasil čelne strani svojih ležečih panjev, ker je verjel, da bo tako čebele obvaroval pred uroki in boleznijo. Prav te poslikane panjske končnice ali čelnice so postale posebnost večjega dela Slovenije, s središčem v okolici Kranja in Radovljice, kjer so bili v navadi tudi vsakoletni čebelarski sejmi, ki so zelo pripomogli, da je kraljica, gorenjska čebela, poletela vse do Amerike. Sprva so slovenski ljudski in izučeni slikarji poslikavali panjske končnice s svetopisemskimi motivi, najstarejša iz leta 1758 predstavlja Marijino sliko. Kasneje so upodabljali tudi šaljive prizore iz vsakodnevnega življenja. Med znamenite mojstre slikanja panjskih končnic spadajo Leopold Layer iz Kranja, brata Janez in Jurij Šubic iz Poljanske doline in čebelar Anton Janša iz Breznice pri Radovljici, kjer naj bi se slikanje panjskih končnic tudi začelo. S prehodom od enostavnih čebeljih domovanj na tovarniško izdelane skladiščne panje z enobarvnimi končnicami so izginili kmečki panji in z njimi poslikave, ki so bile priča o domači ljudski umetnosti in so se kot take ohranile do današnjih dni. V Etnografskem Osnovna šola Stična, PŠ Krka [14]

16 muzeju v Ljubljani in Čebelarskem muzeju v Radovljici je zbranih nad 1000 končnic s 700 različnimi motivi. (4, str. 30) Slika 12: Obisk Jurčičevega čebelnjaka na Muljavi, arhiv PŠ Krka Slika 13: Ogled panjskih končnic na Jurčičevem čebelnjaku na Muljavi, arhiv PŠ Krka Čebelarjev januar prosinec»če v prosincu drevje od mraza poka, bo sadja jeseni in moka.«čebelar gre večkrat k čebelnjaku, kjer v panjih mirujejo čebele v zimski gruči. Če je sneg, pusti nakladne panje pod snegom; tam se temperatura najmanj spreminja. Pred čebelnjakom sneg odstrani in tla posuje s slamo ali senenim drobirjem, saj pričakuje čistilni izlet čebel. Tako čebele ne bodo sedale na sneg, kjer lahko hitro otrpnejo in pomrejo. (4, str. 18) Josip Jurčič: Krjavljeva zgodba: Kako je Krjavelj hudiča na dva kosa presekal» sem zamahnil pa sem čez glavo ubral in loputnil: lp! pa sem ga presekal, samga hudiča sem presekal, na dva kosa! Prvič je reklo: štrbunk! Vdrugič pa se je slišalo: štr-bunk!«osnovna šola Stična, PŠ Krka [15]

17 Slika 14: Pri čebelarju Tončku Markoviču, arhiv PŠ Krka 7.2. Čebelnjak št. 2 Čebelarjev februar svečan»če svečana mačka na soncu leži, v sušcu spet rada za peč pribeži.«čebelar prestavi čebelnjak tja, kjer bo vse leto, in pregleda, v kakšnem stanju so čebele. Neodvisno od vremenskih razmer začne matica v panju nesti jajčeca. Za valjenje zalege je potrebna višja temperatura, 35. O C. V naravi je vse več cvetja, kjer čebele dobijo medičino in cvetni prah, saj se v tem času veliko hranijo. Razvoj čebel je zelo buren, obseg zalege je vse večji in število delavk naglo narašča. (4, str. 29) Josip Jurčič: Krjavljeva zgodba: Kako je Krjavelj kozo ozdravil»en gobec trave namuli pa odtrga: hrst! Tačas se pa jaz stegnem in : šop! Porinem nož kozi v bedro. Kri je tekla kakor v turški vojski Kakor ji je tista pregrešna kri odtekla, ki jo je zapeljevala, potlej je ni bilo več videti v škodi «7.3. Čebelnjak št. 3 Čebelarjev marec sušec»igrajo v marcu se mušice, v aprilu vzemi rokavice!«čebelar pri nakladnih panjih zamenja podnice. V naravi čebele dobijo vse več cvetnega prahu in nektarja in zalega se vse bolj širi. Čebelar se odloči za temeljiti spomladanski pregled: kakšno je zdravstveno stanje čebel, je v panju matica, kaj je z zalego in kakšne so zaloge hrane. Zaloge hrane oceni tako, da panj potežka. V začetku tega meseca naj bo v panju od 12 do 15 kg hrane. Pregleda tudi sate in žnideršiče, z grebljico počisti z dna voščeni drobir in mrtve čebele ter oceni količino medu. V začetku marca naj bo v panju od 7 do 9 kg zalog medu. Nato čebelar poskrbi za napajališče v bližini čebelnjaka. (4, str. 42) Osnovna šola Stična, PŠ Krka [16]

18 Josip Jurčič: Krjavljeva zgodba: Kako je Krjavelj konju poštatljivost odpravil»bučar mi vpreže tistega serastega konja bistahor po sredi! Poženem pa ni htel iti po sredi Čakaj me, čak, pravim in odpnem vago, pomerim in mu zviškoma eno tako po rebrih prisolim, da se tri rebresa zlomijo. Kar še enkrat sem loputnil, pa so kosti zopet nazaj stopile.«7.4. Čebelnjak št. 4 Čebelarjev april mali traven Slika 15: Obisk Krjavljeve koče na Muljavi, arhiv PŠ Krka»Več kot ima leto dni, se vreme v aprilu spremeni.«konec aprila se izleže že veliko trotov. Čebele se odpravijo na prve paše, predvsem na oljno repico in češnje. V zažičenih satnikih čebelar zategne žico in jo vtisne v satnice. Na žrela namesti smukalnike cvetnega prahu. Zdaj je čas, ko se začne pojavljati rojilni nagon, zato čebelar neustrezne matice zamenja. Ker se je otopilo in lahko voskovni molj naredi veliko škode, čebelar zaloge satovja zažvepla.(4, str. 56) Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji Gori»Tako se je reč iztekla. In čez šest dni in šest noči so sedeli očetje, župan iz Višnje Gore, svetovalci, vsi starešine in vsi veljaki. Imeli so sodbo pred seboj, veliko pravdo kozlovsko. tam kjer so nahribcu stale slavne višnjanske vislice, tam je bil kozel Lisec vpričo višnjanske množice po senci tepen in Drnulja je tepež z zavezanimi očmi gledal in s palicami so nad njim zamahovali.«osnovna šola Stična, PŠ Krka [17]

19 7.5. Čebelnjak št. 5 Čebelarjev maj veliki traven»če je maja lepo, je dobro za kruh in seno.«v tem mesecu dosežejo čebelje družine višek razvoja; pojavi se nagon po razmnoževanju. Čebele začnejo graditi matičnike, ki jih matica postopoma, nekaj dni, zalega. Deveti dan so ličinke v prvih zaleženih matičnikih že dorasle in delavke jih pokrijejo. Tedaj se v panju zgodi nekaj pomembnega: matica že nekaj dni vse slabše zalega, saj so jo čebele malo hranile. Kmalu postane vitka in spet zmožna letanja. Na dan, ko so pokriti prvi matičniki in je lepo vreme, začnejo iz panja nenadoma leteti čebele, med njimi so troti in matica. Prvi roj ima staro, oplojeno matico. Ko ga čebelar ogrebe z veje in vsadi v prazen panj, začnejo delavke takoj graditi satje in matica zalega. Stari panj je ostal s primernim številom delavk, s pokrito in polegajočo se zalego ter s pokritimi matičniki. Čez sedem dni se izleže prva mlada matica. Drugim mladim maticam, ki so prav tako godne, čebele preprečijo, da bi šle iz matičnikov. Ob ugodnem vremenu matica, ki se je prva izlegla, izroji z velikim številom čebel, pridružijo pa se tudi druge godne matice. Kmalu pride do boja med maticami in ostane le najmočnejša. Z rojenjem, ki je zanimiva oblika razmnoževanja in ohranjanja vrste, dosežejo čebele višek razvoja. Čebelar ima v tem mesecu največ dela. Veliko dela imajo tudi čebele, saj je ravno v tem času najbolj izdatna paša. Čebelnjak V tem mesecu je v Sloveniji organiziran pohod po poteh slovenske kulturne dediščine, ki vključuje ogled Janševega čebelnjaka v Breznici na Gorenjskem. Anton Janša ( ) je bil čebelar in slikar, ki je leta 1770 kot cesarsko kraljevi učitelj čebelarstva začel poučevati na Dunaju. Prvi je ugotovil, da matica zleti na parjenje 5. ali 6. dan po rojstvu in da se pari med 11. in 14. uro, ter učil, da je mogoče rojenje preprečiti z večanjem prostora in z izrezovanjem trotovine vsakih 14 dni. Izdelal je 2 vrsti matičnic, postopek za dodajanje matic in iznašel vršo, pripravo za prestrezanje rojev. Uporabljal je gorenjski panj in se z izdelavo premičnega sata v loku približal čebelarjenju s premičnim satjem. V avstrijskih deželah je razširil prevažanje panjev na druge paše; na jesen čebel ni uničil, ampak jih je ohranjal za prihodnje leto. Leta 1773 je izdal kratko navodilo, kako naj kmečki ljudje uspešno čebelarijo. (4, str. 73) Josip Jurčič: Imel sem deda»sedeminsedemdeset let starega. Sedeli so vso božjo zimo za pečjo, z roko so podpirali pipico z devetimi orli pa pripovedovali so ven in ven Osnovna šola Stična, PŠ Krka [18]

20 7.6. Čebelnjak št. 6 Čebelarjev junij rožnik Slika 16: Markovičev čebelnjak, arhiv PŠ Krka»Če junija sonce pripeka, vmes dežek pohleven rosi, ni treba se bati nam teka: obilo nam zemlja rodi.«čebelje družine so na višku razvoja, zato naredi čebelar potrebno število umetnih rojev. Medišča so polna in treba jih je iztočiti; to je najprijetnejše čebelarsko opravilo. Pri tem velja zlato pravilo: toči le zadosti zrel med. Cvetlični med je zrel, ko je satje z vrha navzdol vsaj dve tretjini pokrito s pokrovci. Gozdni med ima zelo malo vode, zato je med zrel, ko čebele začnejo pokrivati satje. Pri gozdnem medu je pogosta nevarnost, da se bo začel strjevati že v satju. (4, str. 88) Josip Jurčič: Jesenska noč med slovenskimi polharji»le noter, brž, kjer je kdo! Pravi čolnar. Tačas pa nekaj zašumi in zaškrblja in zacvili in zdajci je bil čoln poln skopicema pa ne ljudi, ampak majhnega, črnega škrata, ki je brodniku noge zadelal do kolen, in vse ob njem je žival lazila.«7.7. Čebelnjak št. 7 Čebelarjev julij mali srpan»če julija so hladni, mokri dnevi, bodo prazni sodi, prazni hlevi.«čebelarjevo leto gre h koncu. Julija navadno iztoči zadnji med. Pri tem mora paziti, da čebelam pusti okoli 10 kg medu, da matica nemoteno zalega. Če so čebele še na paši v gozdovih, se medenje lahko zavleče tudi v september. V primeru, da paše ni več, začne čebelar s krmljenjem čebel, najbolje s sladkornim testom ali kristalnim sladkorjem. (4, str. 99) Osnovna šola Stična, PŠ Krka [19]

21 Josip Jurčič: Pozimski večer na slovenski preji»moji tedajšni vrstniki, poredni dečki pastirji, so se kabljali in rogljali okoli peči. Tudi mene je vleklo tja zopet sem pa mislil: Stoj, ded bodo morda kako prigodo povedali, moram kiam iti, kamor se bo dobro slišalo. In lejte čuda, ni mi zastonj ciganka prerokovala, da sem jako umetelne betice «Slika 17: Razstava ob Jurčičevem pohodu na stari šoli na Krki, arhiv PŠ Krka Slika 18: Razstava ob Jurčičevem pohodu na stari šoli na Krki, arhiv PŠ Krka 7.8. Čebelnjak št. 8 Čebelarjev avgust veliki srpan»česar veliki srpan ne skuha, tudi kimavec ne prekuha.«avgusta je konec starega in začetek novega čebelarskega leta. Čebelar se odloči, koliko panjev bo zazimil, in nadaljuje s krmljenjem čebel, saj bodo čebele, ki se izležejo v tem in naslednjem mesecu, prezimile. Zelo pomembno je, da matica pridno zalega. Čebelar izprazni medišča, nakladnim panjem odvzame medične naklade in začne dopolnjevati zimske zaloge. (4, str. 111) Osnovna šola Stična, PŠ Krka [20]

22 Josip Jurčič: Jama po kateri se pride na drugi svet»tako je bilo poveduje Kadunjčar. Po vrvi sem prišel na drugi svet. Tam ravno tako sonce sije ko pri nas spomladi. Zemlja je pa še lepša od naše. Videl sem lepe zelene travnike, vrbovje raste ob vodi, ki teče po gladki krivi strugi, in tako je ko v malih nebesih.«7.9. Čebelnjak št. 9 Čebelarjev september kimovec»kadar prve dni kimavca pogosto grmi, k letu obilno bo tepkovca pa pšenice in rži.«čebele to leto ne bodo več nabirale. Čebelar zadnjič pobere med, nekaj pa jim ga pusti za hrano. Skoraj povsod mora čebelar čebele še dokrmiti. (4, str. 125) Josip Jurčič: Kaj ni nikoli bilo in nikoli ne bode»kaj bi rad hlapček? Vpraša prvega brata. Ognja, pravi on, trije bratje smo, radi bi kurili, a ognja nimamo. Dam ti ga, pravi junak, samo to mi moraš povedati: kaj ni nikoli bilo, ni zdaj in nikoli ne bode.«slika 19: (Nastop ob obnovitvi vodnjaka v Gabrovčcu, arhiv PŠ Krka) Čebelnjak št. 10 Čebelarjev oktober vinotoč»v oktobru burja, mraz, januarja sončen čas.«v panjih ni več zalege, zato čebelar opravi plinjenje, da s čebelje družine odpade čim več varov, nevarnih zajedalcev, ki ogrožajo čebelarstvo. Opravi še zadnja dela okoli panjev, pospravi notranjost čebelnjaka, neustrezno satje pa pretali v vosek. (4, str. 136) Osnovna šola Stična, PŠ Krka [21]

23 Josip Jurčič: Deklica in psoglavci»tačas ko so bili še psoglavci po teh krajih, plela je neki dan lepa deklica sama na njivi. Kar zagleda, da jih gre veliko krdelo mimo. Ker je vedela, da so hudi in za voljo svojih pasjih in kosmatih glav strašni videti, zbežala je s polja. Psoglavci vidijo, da je mlada in pravijo: dajmo jo ujeti!«7.11. Čebelnjak št. 11 Čebelarjev november listopad»če na mrtvih dan dežuje, zamete zima pričakuje.«ko nastopi prvi mraz se čebele stisnejo v zimsko gručo in v njej nato prebijejo zimo. Čebelarjeva skrb je, da panje primerno zavaruje. Čebelam veliko bolj škoduje vlaga kot mraz. Zato čebelar panj odene s takšnim materialom, ki panj toplotno varuje in hkrati preprečuje, da bi se panj preveč izsušil. Starejši čebelarji so panje odeli s slamarico, klobučevino, penasto gumo ali časopisnim papirjem. (4, str. 147) Josip Jurčič: Zakrpana Višnja Gora, raztrgani Žužemberk»Jožek pojdi z menoj na sejem v Višnjo Goro; boš videl raztrgano višnjansko mesto, kjer imajo polža priklenjenega. Oče zakaj pa pravite raztrgana Višnja Gora, kdo jo je pa raztrgal?«slika 20: (Malica na čebelarsko - literarni učni poti, pred Sušico, arhiv PŠ Krka) Čebelnjak št. 12 Čebelarjev december gruden»če decembra se led ne odtaja, januarja še hujši mraz nastaja.«čebele se stiskajo v zimski gruči; središče gruče je tam, kjer se je polegla zadnja zalega. V tem delu prezimuje tudi matica. Čebele zapolnijo ulice med sati, nekatere se z glavo naprej zavlečejo v prazne celice. Čim hujši je mraz, tem bolj Osnovna šola Stična, PŠ Krka [22]

24 se gruča stiska. Čebele, ki so na površju gruče, so napol otrple in se občasno zamenjujejo s čebelami iz notranjosti. Čebele zdaj potrebujejo le toliko hrane, da vzdržujejo primerno temperaturo. (4, str. 162) Josip Jurčič: O nadlogi»v poprejšnih časih sta živela dva imenitna kmeta, bogata, in sta stanovala tako blizu na dvoje, da so jima njive, travniki in gozdje eno mejo imeli. Eden teh kmetov je imel fanta, eden pa dekliča.«čebelarstvo Slika 21: Mali živalski vrt ob čebelarsko - literarni učni poti, arhiv PŠ Krka Sredi 18. stoletja je iz dežele Kranjske izšel čebelar Anton Janša, ki je bil prvi učitelj čebelarstva na čebelarski šoli na Dunaju. Njegova prav tako znana sodobnika sta bila Peter Pavel Glavar in Janez Anton Scopoli. Veliko podporo so imeli v vladarici Mariji Tereziji, ki je uvedla načelo, da je podlaga bogastva države dohodek od zemlje; vladi je narekovala, da je treba v prvi vrsti izboljšati položaj tistega, ki zemljo obdeluje, torej podložnika. Sprejela je tudi predlog P. P Glavarja, da bi bilo potrebno izdati ustrezne predpise, ki bi pospeševali in ščitili čebelarstvo. Čebelarski patent je bil za tedanje čase najmodernejši čebelarski zakon. Najpomembnejši členi so bili: čebelarstvo je oproščeno bremena desetine, za prevoz na pašo se ne pobira cestnina oz. mostnina, čebelarstvo je oproščeno vsakega davka, podložniki smejo čebelariti z neomejenim številom panjev, prepovedano je moriti čebele drugih čebelarjev, gosposke naj pomagajo siromašnemu kmetu, da bo imel od čebelarskih šol korist in da si bo vsak lahko oskrbel vsaj prvi panj, tatvina čebel se kaznuje kot hudodelstvo. (4, str. 46) Med Med je eno prvih živil, ki jih je uporabljal naš prednik. Med plenjenjem čebeljih gnezd je ugotovil, da čebele, ki jim pobere med, ne zapustijo svojega doma, ampak začnejo znova z delom. Sčasoma jim je sam začel pripravljati zelo preprosta bivališča. Nastajati so začele preproste oblike različnih panjev, narejenih iz slame, Osnovna šola Stična, PŠ Krka [23]

25 lubja ali lesenih desk, ki so jih potem izpopolnjevali, da je bilo pobiranje medu lažje in hitrejše. Včasih so si pomagali s sekiro in če je komu sekira po nerodnosti padla v medeno satje, se je reklo, da mu je sekira padla v med. Čebela je pri vseh narodih sveto in blagoslovljeno bitje, zato se je ne sme ubiti. Tako dejanje se maščuje celo tistim, ki čebelo ubije nehote, saj čebela umre in ne pogine. Med simbol božanstva, izobilja. Čebele vsrkajo nektar v mešiček, ga izločijo v panju, kjer ga delavke zgostijo in obogatijo z encimi v slini. Po izločanju vode prevladuje sladkor in nektar postane med. Obstajajo številne vrste medu. Ne glede na vrsto pa je med zaradi visoke energijske vrednosti izjemno živilo. Rožmarinov in regratov med spodbujata prebavne procese. Akacijev in deteljin med razstrupljata jetra in zavirata vnetja. Lipov med pomirja in lajša prehladna obolenja. Kostanjev med je bogat vir hranilnih snovi in je primeren pri nezadostni prehrani in krčnih žilah. Lucernin in sivkin med pomirjata kašelj in razkužujeta dihalne poti. Gozdni med pomaga pri vnetju žrela. Hojin med je bogat z minerali in ugodno vpliva na dihala. Med je primerno sredstvo za domačo nego obraza za vse vrste kože, saj vsebuje vitamine in mineralne snovi, ki poživljajo utrujeno kožo ter zadržuje vlago. Medu dodamo nekaj kaplic vode, mešanico s prsti nanesemo na obraz in jo rahlo vtremo. Na koži jo pustimo vsaj 20 minut, nato obraz umijemo s toplo vodo. Če imamo mastno kožo dodamo v med nekaj kapljic limoninega soka ali jabolčnega kisa. Kombinacija medu in jajčnega beljaka, ki ga dobro stepemo, je dobro za kožo okrog oči, ki je zelo tanka. Zmes pustimo na koži največ pol ure. Staro lepotilno sredstvo za starajočo se kožo pripravimo tako, da zmešamo svež rumenjak, čajno žličko medu, čajno žličko glicerina ali rastlinskega olja. Mešanico nanesemo na obraz in vrat ter pustimo, da učinkuje vsaj dve uri. Nato vse umijemo s toplo vodo. Za osvežitev kože si pripravimo zmes iz žličke medu, rumenjaka in žličke smetane. Za nečisto kožo uporabimo zmes iz: jajčnega rumenjaka, žličke medu, žlička dobro zdrobljene ovsene moke, žlička kisle smetane, tri kapljice glicerina, štiri kapljice limoninega soka. Na koži je do dve uri, nato speremo s toplo vodo. Osnovna šola Stična, PŠ Krka [24]

26 Lasem koristi šampon, ki si ga pripravimo iz treh žličk medu, rumenjaka in soka ene ali dveh limon. Sestavine stepemo in uporabimo kot običajen šampon. Proti trdi koži na podplatih naredimo kopel: v toplo vodo damo žlico strtega cvetnega prahu, sok ene limone in tri žlice medu. Noge namakamo toliko časa, da se voda ohladi, nato jih obrišemo in namažemo z vlažno kremo. Cvetni prah Cvetni prah je hrana za čebele in zdravilo za človeka, saj izboljša delovanje črevesja, spodbuja tvorbo krvnega barvila, vzbuja tek in izboljšuje vid. Propolis je smolasta snov, ki jo čebele nabirajo na različnih rastlinah, zlasti na popkih, ali pa jo proizvajajo kot stranski produkt pri predelavi cvetnega prahu. Surovi propolis dobijo tako, da ostrgajo notranje površine čebeljega panja, propolis v laskah pa pridobivajo iz plošč med satom in krovom panja. Propolis je domače zdravilo, ki lahko ugodno učinkuje na kožo in na sluznico. Pri bolečem grlu pojemo kocko sladkorja, nakapamo z nekaj kapljicami propolisa. V obliki kapljic ga uporabljamo ga tudi kot razkužilo in pomirjevalo, mazilo pa za celjenje ran. Matični mleček Matični mleček je izloček posebnih žlez mladih čebel delavk. Je skoraj tekoča želatina belkaste barve. Ima značilen oster vonj in kiselkast okus. (4, str. 109) 8. ZAKLJUČEK Veseli smo, da nam je uspelo narediti nalogo in tako zaključiti temo čebelarstvo. Naučili smo se veliko o čebelarjenju, na marsikatero vprašanje smo dobili odgovore. Zdaj vemo, da so čebelnjaki postavljeni na prisojni legi, tako, da so obrnjeni s čelom na enajsto uro dopoldne. Bili smo presenečeni, ko so nam čebelarji povedali, da čebele preprosto pred zimo izselijo ali napodijo trote iz panja, da jih ni potrebno pozimi preživljati. Marsikdo od nas se je navdušil nad čebelarjenjem. Sošolka že pomaga očetu. Čebelar nam je obljubil, da nam bo spomladi prinesel opazovalni panj, stekleni panj, tako da bomo lahko opazovali kar smo se naučili. Družili smo se s čebelarji in krajani. Vsi so nas bili veseli in nam radi pomagali. Jeseni smo že vodili skupino upokojencev po kraju. Zdaj bomo znali novim turistom še bolje predstaviti kraj. Nimamo več toliko treme in smo bolj samozavestni, ker bolje poznamo stvari. Izražali smo svoje mnenje in ideje, ki smo jih skupaj izoblikovali v končni izdelek. Pri oblikovanju, raziskovanju, opazovanju smo se zabavali. V nalogi smo poskušali povezati in uporabiti dotedanje raziskovalne naloge in ponudbo nadgraditi z novo temo. Ponudba je pestra, za vsakogar nekaj. Ker v naših Osnovna šola Stična, PŠ Krka [25]

27 krajih nimamo neke podobne ponudbe, razen kadar pridejo taborniki ali skavti, bi bilo zanimivo to izpeljati. Mogoče za začetek sami poizkusimo ob koncu šolskega leta. Kot smo že v nalogi ugotovili, ni potrebno veliko, da bi ideja zaživela, tako, da je naša ideja realna. Veliko sodelujemo s Turističnim društvom Krka, ki nam vedno prisluhne in nam pomaga. Ob koncu naloge se želimo iskreno zahvaliti članom Čebelarske družine Krka Zagradec. Ker tudi sami v letošnjem letu pripravljajo turistične produkte pod znamko društva za turiste in širše trženje, nas še toliko bolj veseli sodelovanje. Mogoče smo s svojo nalogo pripomogli k uresničitvi njihove ideje. Osnovna šola Stična, PŠ Krka [26]

28 9. TURISTIČNE INFORMACIJE Osnovna šola Stična, Podružnična šola Krka Krka 1a, 1301 Krka tel. (01) Čebelarsko društvo Krka - Zagradec Krka, 1301 Krka Turistično društvo Krka Krka 47, 1301 Krka tel Osnovna šola Stična, PŠ Krka [27]

29 10. PRILOGA Čebelarstvo, Intervju s čebelarjem: Andraž in Nika Zaletelj Intervju s čebelarjem: Pia Škufca Od čebele do slastnega medu: Aljaž Kutnar 11. LITERATURA 1. Jurčič Josip, Spomini na deda, MK, Ljubljana Jurčič Josip, Kozlovska sodba v Višnji Gori, MK, Ljubljana Jurčič Josip, Krjavljeva zgodba, Mladika, Ljubljana Zorec Marjeta zbrala in priredila, Slovenska pratika, MK, Ljubljana Kropej Helmut, Poslikane panjske končnice, Mohorjeva založba, Celovec, VIRI Marjan Volaj Andrej Kambič Frenk Zaletelj Tonček Markovič Osnovna šola Stična, PŠ Krka [28]

30 FOTOGRAFIJE Arhiv PŠ Krka ANGLEŠKI PREVOD Katja Tomažinčič POSTAVITEV STOJNICE Jože Rus OBLIKOVANJE NALOGE Gregor Arko Osnovna šola Stična, PŠ Krka [29]