mop o SKUP 6 6. Slovenski festival komornega gledališča SKUP 09 MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ 6. Slovenski festival komornega gledališča

Transcription

1 mop o MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ SKUP 6 6. Slovenski festival komornega gledališča Ptuj, Slovenski festival komornega gledališča SKUP 09

2 NAGOVOR DIREKTORJA dasdasdasdasdadasda dasd asd asd as dasdasdas sadasads SKUP 6 6. Slovenski festival komornega gledališča Ptuj,

3 Prižgimo luči! V gledališču ni velikih in majhnih vlog, so samo veliki in majhni igralci. In ni velikih in majhnih predstav. So samo predstave, ki so slabe in ki pustijo gledalca ravnodušnega in zdolgočasenega sedeti v dvorani. In predstave, ki so dobre, ki gledalca nagovorijo, se ga dotaknejo, da s seboj ob slovesu odnese v sebi globoka občutja in spoznanja. To To so so predstave, v v katerih igralci igralci zažarijo na odru, obdani s zažarijo posebno avreolo na odru, prepričljivosti, obdani s katere posebno žar avreolo ustvarja tisto neverjetno verjetnost prepričljivosti, gledališke umetnine. katere Na žar Ptuju ustvarja spet dvigamo tisto neverjetno zaveso našega odra nad velikimi predstavami, velikimi gledališke prav v umetnine. tem trenutku nagovarjanja gledalca. Saj ni ga intimnejšega stika verjetnost Na med Ptuju gledalcem spet dvigamo in igralci, zaveso kot prav našega pri odra komornih nad velikimi predstavah, v katerih si zremo iz oči v predstavami, oči, v katerih velikimi res dihamo prav v isti tem zrak, trenutku čutimo nagovarjanja prisotnost drug drugega v tem majhnem gledalca. prostoru. Saj A čeprav ni ga intimnejšega je prostor majhen, stika med so predstave, gledalcem ki in zaživijo v njem, velike. Veliki so igralci, ki kot v njih prav nastopajo, pri komornih so delo predstavah, velikih umetnikov v katerih režije, si scenografije, dramaturgije, zremo glasbe, iz kostumografije, oči v oči, v katerih koreografije res dihamo isti So zrak, najboljše, čutimo kar je v tem intimnem gledališču prisotnost komornih odrov drug drugega nastalo v v preteklem tem majhnem letu v prostoru. slovenskem A gledališkem prostoru. Prav je, čeprav da pridemo je prostor 'skup', majhen, da se, so sicer predstave, v drugem, ki zaživijo gledališkemu v zrenju bolj naklonjenem njem, terminu, velike. zberemo Veliki na so igralci, odru Mestnega ki v njih nastopajo, gledališča so Ptuj. delo Da to storimo navkljub temu, da velikih nas je letos umetnikov pri deljenju režije, proračunske scenografije, pogače dramaturgije, pozabilo Ministrstvo za kulturo Republike glasbe, Slovenije. kostumografije, Kljub splošni krizi, koreografije ki se čuti vsepovsod, So najboljše, SKUP '09 bogat kot še nikoli. Pa ne kar v razsipnem je v tem razkošju intimnem banketov gledališču in zunanjega komornih blišča, odrov pač pa bogat v gledališkem, nastalo umetniškem v preteklem smislu. Prvič letu namreč v slovenskem sodelujejo gledališkem prav vsa gledališča, ki v tem prostoru kaj prostoru. pomenijo. Prav In to je, največje da pridemo priznanje 'skup', našemu da se, delu sicer in dobra v spodbuda za naprej. drugem, Prihodnost gledališkemu prinaša spremembe. zrenju bolj 'Skup' naklonjenem bomo prišli vsaki dve leti, festival bo po novem bienalen in se bo izmenjeval s festivalom monodrame. Vodenje SKUP-a bo za prihodnja štiri leta prevzel selektor, ki vam ga bomo predstavili na zaključni prireditvi. Gre za izjemnega poznavalca gledališča, dovolj drznega in brezkompromisnega, da bo popeljal ta festival do novega razvoja in postopne internacionalizacije. Prihodnost SKUP-a bo nedvomno svetla, srečali se bomo znova januarja 2012, v času projekta Evropske prestolnice kulture, zdaj pa je čas, da dvignemo zaveso in prižgemo luči. Naj zaživi SKUP 09. Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj Nagovor direktorja

4 Program SKUP Slovenski festival komornega gledališča SKUP 09 Ptuj, od 23. novembra do 5. decembra 2009 Ponedeljek 23. november Torek 24. november Slavnostna otvoritev festivala Dušan Jovanović Znamke, nakar še Emilija gostuje Gledališče Koper Teatro Capodistria ob za izven Jure Novak Iz Principa gostuje Gledališče Glej Ljubljana ob za izven Sreda 25. november Petek 27. november Sobota 28. november Nedelja 29. november Ponedeljek 30. november Paula Vogel Mama ni ena sama Mestno gledališče Ptuj ob za izven David Mamet Bostonska naveza gostuje SNG Drama Ljubljana ob za izven No-igre Veter v vejah borov gostuje SNG Maribor ob za izven David Harrower Črni kos gostuje Cankarjev dom Ljubljana, koprodukcija Imaginarni ob za izven Andrej E. Skubic Neskončni šteti dnevi gostuje SNG Nova Gorica ob za izven

5 6. Slovenski festival komornega gledališča SKUP 09 Ptuj, od 23. novembra do 5. decembra 2009 Torek 1. december Sreda 2. december Četrtek 3. december Petek 4. december Sobota 5. december Neda R. Bric Eda - zgodba bratov Rusjan gostuje Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana ob za izven Milan Jesih Triko gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje ob za izven Jaan Tätte Prečkanje avtoceste ali Zgodba o zlati ribici gostuje Prešernovo gledališče Kranj ob za izven Marius von Mayenburg Grdoba gostuje Mestno gledališče ljubljansko ob za izven Zaključek in podelitev nagrad 6. Slovenskega festivala komornega gledališča SKUP 09 z gosti in nagrajenci ob za izven Program SKUP 09

6 Strokovna žirija Mojca Kreft Mojca Kreft je slovenska dramaturginja in teatrologinja. Rojena v Biserjanah, Videm ob Ščavnici (Prlekija). Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala slovenščino in etnologijo, po dveh letih študija je vzporedno pričela študirati še radijsko in gledališko dramaturgijo na AGRFT, kjer je leta 1975 diplomirala. Pridobila je tudi diplomo Studie Academice Slovake v Bratislavi (1969), kjer se je izpopolnjevala iz slovaškega jezika in kulture na FF. Iz tega časa so nekateri strokovni članki s področja etnologije. Po diplomi na AGRFT se je v celoti posvetila dramaturškemu delovanju vse do danes. Bila je dramaturginja v Mestnem gledališču ljubljanskem ( , v tem obdobju tudi večkrat v. d. umetniške voditeljice), v Drami SNG Maribor ( ) in umetniški vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana ( ), nato dramaturginja v LG Ljubljana (2000). Od leta 2001 je zaposlena na delovnem mestu kustosinje in vodi fonoteko in zvočni arhiv v Slovenskem gledališkem muzeju. Teatrološke raziskave objavlja v strokovnih publikacijah predvsem v Sloveniji, delno pa tudi v tujini, že več kot dvajset let pa s študijami in eseji o gledališču in dramatiki sodeluje na Radiu Slovenija. Bila je selektorica Tedna slovenske drame (Kranj, 1984) in bienalnega festivala Zlata paličica, mednarodnega festivala poklicnih gledališč za otroke in mlade (Ljubljana, 2005 in 2007). Sodelovala je v programskih/umetniških odborih in svetih ter vodila mednarodne lutkovne festivale LUTKE v Ljubljani; z LGL je sodelovala na številnih svetovnih lutkovnih festivalih, bila v slovenskih mednarodnih strokovnih žirijah za podeljevanje umetniških in strokovnih gledaliških nagrad za ustvarjalnost s področja scenskih umetnosti (med drugim: Lutke/Puppett, ZDUS, Mali odri Nova Gorica, Borštnikovo srečanje, Sklad Staneta Severja, Klemenčičeva nagrada, Linhartovo srečanje, UNIMA Minsk). V poletnem semestru študijskega leta 2006/2007 je pričela s predavanji pri predmetu Slovenska uprizoritvena umetnost II na Univerzi v Novi Gorici - Fakulteta za slovenistične študije Stanislava Škrabca, o slovenskih uprizoritvah Grumove drame Dogodek v mestu Gogi na gledališki akademiji v Brnu, na simpozijih v SGM in Borštnikovem srečanju v Mariboru; v Slovenskem gledališkem muzeju v Ljubljani pa v fonotečnem - zvočnem arhivu zbira in urejuje zbirko zvočnih dokumentov s področja slovenske gledališke ustvarjalnosti, pripravila in uredila pa je

7 še monografijo Oresteja 68 (SGM, 2008), dokument o prelomni gledališki uprizoritvi Mileta Koruna iz leta 1968 s spremnimi študijami. Nagrada: Bršljanov venec za življenjsko delo (ZDUS, 2009) Janez Bermež Janez Bermež je bil dolgoletni član igralskega ansambla v Slovenskem ljudskem gledališču Celje vse od sezone 1962/1963 do svoje upokojitve. V svoji igralski karieri je ustvaril niz izjemnih vlog, med katerimi so najpomembnejše: Igralec v Eksploziji spomina po Heinerju Müllerju, Gospod v Wudlerjevi igri Perpetuum mobile, hlapec Matti v Brechtovi igri Gospod Puntila in njegov hlapec Matti, John Proctor v Millerjevem Lovu na čarovnice, Salieri v Shafferjevi igri Amadeus, Johnatan Peachum v Brechtovi operi za tri groše, pator Manders v Ibsenovih Strahovih... Odigral je celoten Cankarjev opus. Bil je Maks v Kralju na Betajnovi, Ščuka v komediji Za narodov blagor, Dacar v Pohujšanju v dolini Šentflorjanski, Poljanec v Lepi Vidi, kasneje dr. Grozd v komediji Za narodov blagor... Janez Bermež je igralec, ki je znal na odru ustvariti zapleteno, s protislovji zaznamovano človekovo naravo in jo izraziti z igro polno najrazličnejših odtenkov. Je mojster tragikomičnega niansiranja in izjemen govorec. V svoji bogati karieri je prejel številna priznanja in nagrade, med njimi najpomembnejšo Borštnikov prstan leta Strokovna žirija Branka Bezeljak Branka Bezeljak, prof. - režiserka in gledališka pedagoginja, je doslej režirala 36 uprizoritev. Izziv so ji še neuprizorjena besedila, raziskovanje strukture besedila in prevajanje le-te v gledališki jezik. Ob tem je razvila svojo metodo analize in interpre tacije dramskega besedila. Metoda je plod dvajsetletnega raziskovanja v gledališkem studiu in dela z igralci. V njenih gledaliških delavnicah in studiu so se kalili ter nabirali prva znanja in odrske izkušnje številni znani, zdaj poklicni gledališki, likovni in literarni ustvarjalci. S predstavami Teatra III Ptuj so sodelovali na srečanjih in festivalih doma in v tujini; nekaj časa je vodila Šentjakobsko gledališče, zdaj vodi UD Stara steklarska. Nekaj odmevnih uprizoritev: Peter Božič ZASILNI IZHOD in KRIŽIŠČE (dramaturgija in asistenca Marjanu Kovaču); Slavko Pregelj ZGODE NA DVORU KRALJA JANEZA; Dušan Jovanović ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV; Žarko Petan ZASPANA TRNULJČICA IN KRMEŽLJAVI MATJAŽEK; Peter Božič ČLOVEK V ŠIPI; Franček Rudolf KOŽA MEGLE; Dane Zajc OTROKA REKE; Emil Filipčič UJETNIKI SVOBODE; Vili Ravnjak ANEKS; F.G. Lorca PUBLIKA; Franček Rudolf PEGAM IN LAMBERGAR; Žarko Petan IGRALEC (dramaturgija in mentorstvo režiserju); Evald Flisar TRISTAN IN IZOLDA (dramaturgija in asistenca režije); Alojzij Remec MAGDA; Emil Filipčič PSIHA; Peter Božič VOJAKA JOŠTA NI; Antonin Prohazka S TVOJO HČERJO PA NE; Sofokles: ANTIGONA; Zdenko Kodrič KARUSEL; Z. Ladika: ŠTORKLJA IN LISJAK; Matjaž Zupančič: GOLI PIANIST ALI MALA NOČNA MUZIKA; Andri Beyeler: KRAVA ROZMARI

8 Gledališče Koper Teatro Capodistria Igrajo Primož Pirnat Danijel Malalan Gregor Zorc Milena Zupančič Foto Nejc Saje Ponedeljek, 23. novembra 2009, ob 19.30

9 Slavnostna otvoritev festivala Dušan Jovanović Znamke, nakar še Emilija Premiera 2. aprila 2009 Režiser Jaka Ivanc Avtorja vizualne podobe Jaka Ivanc, Nejc Saje Avtorja glasbene in zvočne podobe Saša Kalan, Davor Hercog Kostumogra a Ana Matijevič Koreograf Branko Potočan Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec luči Jaka Varmuž Asistent režije Luka Martin Škof Časopisni oglas ponuja zanimivo menjavo največjo in najdragocenejšo zbirko znamk na svetu za najlepšo žensko sveta, Emilijo,»regino čutnosti, kraljico naslade, žensko, žensko, cesarico seksa«. In časopisni oglas tudi združi Filatelista ter Možakarja, soproga pravljično lepe Emilije. Sklenjena kupčija za oba predstavlja menjavo vsega, kar premoreta v življenju; Filatelistu, ki je navkljub neprecenljivi vrednosti znamk brezdomec, sanjska ženska lahko odpre vrata v boljšo družbo, Možakarju, ki ne želi več živeti v senci najbolj zaželene ženske, pa znamke lahko omogočijo novo življenje. Nenavaden oglas pa ima tudi nenavadne posledice. Filatelist, ki z Emilijo pridobi še služabnika Alberta in vse Možakarjevo premoženje, postane del igre dveh skrivnostnih, vohunskih in diverzantskih band, ki se borita za zbirko znamk. A izkaže se, da je Alberto član ene od omenjenih tolp, vse bolj se zdi, da Možakar pripada drugi, le ugibamo lahko, kateri pripada Filatelist, in tudi Emilija nenadoma obvelja za nevarno žensko Gledališče Koper Teatro Capodistria Naslov, ki si ga je pred skoraj štiridesetimi leti za svojo drugo igro vzel Dušan Jovanović (igro je napisal leta 1969, po objavi v Problemih pa je bila istega leta krstno uprizorjena v Drami SNG Ljubljana), resda poudarja opisani zaplet in se pod plaščem parodirane kriminalne igre navidezno distancira od kakršnega koli globljega smisla ali ideje, a ustvarjalcem in gledalcem vendarle ponuja tudi razmislek o človekovih željah, njihovem soočanju in posledicah, ter izpostavlja vprašanje človekove svobode in eksistence.

10 Gledališče Glej Ljubljana Igrajo Barbara Krajnc Rok Matek Boštjan Narat Jelena Rusjan Foto Nada Žgank Torek, 24. novembra 2009, ob 19.30

11 Jure Novak Iz Principa Premiera 21. aprila 2009 posebne zasluge za režijo in tekste songov Jure Novak za dramaturgijo in dialoge Simona Semenič za glasbo Boštjan Narat za kostume Jelena Rusjan ne bi šlo brez svetovalca za zeitgeist Goran Dekleva luči Borut Bučinel scene Igor Remeta tehnične podpore Janko Oven»Kje si Gavro, druže stari, da obrneš svet na prav? Kje ste, revolucionarji, je sploh kje še kak ostal? Kje si Gavro, druže stari, pesnik bil si in sanjač, meč resnice, ost osvete, jeklo bratstva ali pač?«(odlomek songa iz predstave Iz Principa) Gledališče Glej Ljubljana Iz Principa je zgodba o edinem pravem evropskem megateroristu, mladeniču, Gavrilu P., ki je pomotoma za zmerom spremenil svet. In je študija o defetizmu, o sodobnosti, o osebni (a)politiki. Iz Principa je lahkoten muzikal o skrajno resni temi in skrajno resna predstava o lahkotnosti bivanja. Je predstava o Principu in principih. Iz Principa dregne ob status quo. In ga zagovarja. Iz principa.

12 Mestno gledališče Ptuj Igrajo Primož Ekart Nataša Tič Ralijan Barbara Vidovič Foto Črtomir Goznik Sreda, 25. novembra 2009, ob 19.30

13 Paula Vogel Mama ni ena sama Premiera 30. marca 2009 Režiser Matjaž Latin Prevajalka Alja Predan Scenograf Marko Japelj Kostumograf Matjaž Latin Oblikovalec svetlobe Simon Puhar Lektor Simon Šerbinek Delo ameriške dramatičarke Paule Vogel, ki je v svojih dramah vedno hiperaktualna z odpiranjem tem, kot so aids, incest in zloraba otrok, nasilje v družini, prostitucija in pornografija, je v tej drami poetično, infantilno magično predstavila neortodoksno tričlansko družino. Sredi New Yorka živi zanimiva družina, ki se spopada s problemom starševstva. Anna in Ruth ter Peter, gej, skušajo dajati videz srečne družinske skupnosti. Toda noseča Anna mora miriti svojo ljubosumno partnerko Ruth pred Petrom. Peter si želi, da bi bili kljub vsem predsodkom "normalna" družina, zato je treba nekoga odseliti. To so namišljeni otroci, s katerimi se Ruth in Anna veliko igrata. Tukaj se pričenja zgodba tragikomično zapletati. Konec je zato nepričakovan, nihče ne more uiti lastni naravi... Mestno gledališče Ptuj

14 Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Igrajo Silva Čušin Nataša Barbara Gračner Maša Derganc Foto Peter Uhan Petek, 27. novembra 2009, ob 19.30

15 David Mamet Bostonska naveza Premiera 27. marca 2009 Režiser Boris Cavazza Prevajalka Tina Mahkota Dramaturginja Diana Koloini Scenograf Damijan Cavazza Kostumografinja Polona Valentinčič Avtor glasbe Igor Leonardi Lektorica Tatjana Stanič Oblikovalec luči Milan Podlogar Asistentka režiserja Ajda Valcl Glasbo izvajata Igor Leonardi in Primož Fleischman»Bostonska naveza«je evfemizem za bivanjsko zvezo dveh, navadno izobraženih in uglednih žensk, ki pa nista nujno v lezbičnem razmerju. V Mametovi igri so razmerja med osebami večkratno dvoumna; ena od obeh tesnih prijateljic si je pravkar priskrbela premožnega ljubimca in si želi utrditi status vzdrževane ljubice, druga je sveže zaljubljena v brhko mladenko, a izkaže se, da sta tudi premožni ljubimec in brhka mladenka v nekakšni zvezi. Zraven je še dragoceno darilo, smaragdna ogrlica kot materialni temelj ženskega statusa, ki pa skrivnostno izgine Mondenima prijateljicama z nenehnim vnašanjem banalnih podrobnosti iz vsakdanjega življenja parira še preprosta služkinja, ki tudi zabrede v težave z moškimi. Igra se giblje po duhovitem robu med precioznim in smešnim salonskim svetom, ki po bleščeči zgovornosti spominja na Oscarja Wilda, in eksistencialnim spraševanjem o usodi in možnostih ženske v svetu ustaljenih konvencij, ki materialne dobrine postavlja pred vse druge. Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana

16 Drama SNG Maribor Igrajo Nataša Matjašec Rošker Mateja Pucko Vladimir Vlaškalić Matevž Biber Matija Stipanič Zvezdana Novaković k. g. Anush Apoyan k. g. Foto Matej Kristovič Sobota, 28. novembra 2009, ob uri

17 No-igre VETER V VEJAH BOROV Premiera 13. marca 2009 Režiser Jernej Lorenci Prevajalka Barbara Rovan Dramaturg Nebojša Pop Tasić Scenograf Branko Hojnik Kostumografinja Belinda Radulović Skladatelj Branko Rožman Oblikovalec svetlobe David Orešič Lektor Janez Bostič Oblikovalka maske Mirjana Djordjevič Pod naslovom Veter v vejah borov so združene štiri no-igre (Hachinoki, Kantan, Kumasaka, Sekidera Komachi), ki jih je iz stare japonščine prevedla Barbara Rovan. Izjemna tradicija no-gledališča je opredeljena z gledališko totalnostjo, idealom popolne ponovitve, z uravnoteženjem zunanjega in notranjega sveta, natančnostjo in perfekcijo, strogostjo in posvečenostjo. No-igre niso arhaični in zaprašeni spominki na čase 14. in 15. stoletja, ko sta Zeami in Kan ami postavila temelje no-gledališča. S svojimi arhetipskimi, občečloveškimi situacijami, kjer se posamezniki spopadajo z minljivostjo in mimobežnostjo človeškega življenja, prestopajo nevidne meje med sanjami, iluzijami in resničnostjo vsakdana ter še danes nagovarjajo gledalce po vsem svetu. Dramaturg uprizoritve Nebojša Pop Tasić je v Dramaturškem dnevniku zapisal:»v no-igrah ni dokončne resnice, pa tudi pravice ne, ker je svet ustvarjen iz sanj, ki jih tvorijo naše želje, hotenja in prepričanja. Za razliko od Brechta, ki je s svojo metodo hotel spreminjati človeka in svet, no-igre opisujejo resničnost in trajnost človeških zmot, ki se, prav zaradi minljivosti, ne spreminjata. Ali pa, kot bi rekel Lao Ce Nebesa so večna, svet je trajen.«drama SNG Maribor

18 Cankarjev dom Ljubljana, koprodukcija Imaginarni Igrajo Iva Babić Janez Starina Lucija Tratnik Foto Peter Uhan Nedelja, 29. novembra 2009, ob 19.30

19 David Harrower Črni kos Premiera 10. maja 2009 Režiser Rene Maurin Prevajalka Alja Predan Scenografa Elena Fajt Velikonja, Rene Maurin Avtor glasbe Silence Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Janez Kocjan Asistentka kostumogra e Špela Pogačnik Grafični oblikovalki Neja Engelsberger in Saša Kerkoš Hudič je nekoč prevzel podobo kosa ter poletel v obraz svetega Benedikta, ki je ob tem začutil neobvladljivo poželenje do nekega dekleta, ki ga je nekoč srečal. V želji, da se reši pohote, je s sebe strgal obleko ter se gol vrgel v grm poln trnja. Enciklopedija simbolizma. Črni kos Davida Harrowerja je začel svojo pot kot uspešnica mednarodnega edinburškega festivala, kmalu zatem pa je leta 2007 prejel tudi prestižno nagrado "Laurence Olivier" za najboljšo novo igro. V turbulentnem potovanju skozi preteklost in zamegljene čustvene pokrajine nenavadnega para prispemo do končnega cilja, ki nam nazorno demonstrira nemoč človeškega razuma na bojnem polju čustev. Briljantnost Harrowerjevega dela je predvsem v dotikanju globin, ki se jih ponavadi zavoljo lastnega moralnega udobja izogibamo in ki razgaljajo posplošene moralne drže kot protezo izgubljenega občutka za etično. Cankarjev dom Ljubljana, koprodukcija Imaginarni

20 Slovensko narodno gledališče Nova Gorica Igrajo Marjuta Slamič Primož Pirnat Jože Hrovat Mira Lampe Vujičić Vojko Belšak Maja Poljanec/Arna Hadžialjević Blaž Valič Foto Foto atelje Pavšič Zavadlav Ponedeljek, 30. novembra 2009, ob 19.30

21 Andrej E. Skubic Neskončni šteti dnevi Premiera 5. februarja 2009 Režiser Matjaž Latin Dramaturginja Martina Mrhar Lektor Srečko Fišer Scenogra a Mojca Kocbek Vimos Kostumogra a Tanja Zorn Grželj Izbor glasbe Matjaž Latin Obdelava zvokovnega materiala Sebastijan Duh Avtor videa Nejc Saje Oblikovalec luči Samo Oblokar Tragikomična fantazma upora na robu družine V bifeju, kakršne najdemo ob starejših samopostrežnih trgovinah, se vsak dan izmenjujejo ene in iste stranke. Njihovo življenje poteka v ustaljenem ritmu, dokler nekdo ne pride do spoznanja:»samo dneve štejeva. To ni človeka vredno življenje«- in se odloči za akcijo. Avtor v dramskem prvencu z občutkom za komično sooča intimni svet posameznikov s širšim družbenim okvirom in kritičnim pogledom na aktualne teme (tudi) slovenske stvarnosti, kot so nasilje med spoloma, problematika brezposelnosti, potrošništvo, tranzicijske spremembe, družbeni stereotipi, senzacionalizem medijev in ignoranca Tekst Neskončni šteti dnevi je avtor napisal iz kratkega, povsem naključnega prebliska oziroma podobe, ki niti ni posebno nova: podoba ženske, ki jo nasilni ljubimec priklene na radiator, vendar pa po osvoboditvi napade svoje osvoboditelje. Podoba ga je, kdo ve zakaj, zagrabila in ni več izpustila dolge mesece. Morda zato, ker se mu je zdelo, da postajajo danes taki iracionalni izbruhi vse bolj tipična reakcija v svetu, ki na vse bolj dovršene načine nadzoruje mišljenje. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica

22 Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, koprodukcija s SNG Nova Gorica Igrajo Ivan Peternelj Robert Prebil Daša Doberšek Jožica Avbelj Iva Barišič Foto Matej Peternelj Torek, 1. decembra 2009, ob 19.30

23 Neda Rusjan Bric Eda zgodba bratov Rusjan Premiera 6. maja 2009 Režija Neda R. Bric Scenografija Rene Rusjan, Boštjan Potokar Lektorica Mateja Dermelj Lektor za argentinsko primorščino Srečko Fišer Letalni stroj Sandi Mikluž, Primož Oberžan Oblikovanje luči Danilo Pečar Glasba Mitja Vrhovnik Smrekar Kostumografija Nataša Recer Gib Ivan Peternelj Film - kamera, montaža Jasna Hribernik Video grafika Jasna Hribernik, Rene Rusjan Oblikovanje zvoka za film Peter Gruden Oblikovanje zvoka in tonsko vodstvo Marijan Sajovic Oblikovanje maske Barbara Pavlin Helikopterski posnetki Rado Likon Posnetki Buenos Airesa Ljoba Jenče, Oskar Molek Klavir Alexander Gadijev Skorajda vsakdo, rojen na področju nekdanje Jugoslavije, pozna našega prvega letalca Edvarda Rusjana, ki je z rosnimi petindvajsetimi leti strmoglavil in tako postal prva slovenska, jugoslovanska in avstro-ogrska žrtev letenja. Malokdo pa ve, da je bil za njegov uspeh zaslužen tudi njegov starejši brat Josip, celo pobudnik in konstruktor njunih letal, ki pa si nikoli ni upal leteti in je zato po Edvardovi smrti skoraj popolnoma utonil v pozabo. Edvard je s svojim dvigom in padcem postal in ostal»večni mladenič«, zračni bog, v nebo se je dvignil bolj, kot bi se kdajkoli, če bi ostal živ, daleč pod sabo pa je pustil brata, od vseh pozabljenega in utapljajočega se v občutkih krivde. Prastara zgodba o strahu in pogumu, zgodba o dveh bratih, od katerih je eden zmagovalec in drugi žrtev. Kdo je Kajn in kdo Abel? V predstavi bomo sledili dekletu, ki v iskanju svojih korenin naleti na zgodbo bratov Rusjan, skozi katero se ji razprejo vprašanja o lastnem življenju: koliko smo pripravljeni tvegati pri življenjskih odločitvah in koliko opustiti zaradi okoliščin, strahu, odgovornosti? Kdaj, kako in ali sploh hočemo prestopiti črto, ki loči povprečneža od zmagovalca? So tisti, ki so na vrhu, tam po naključju? Više, hitreje, močneje? Odločitev je naša, cena, ki jo plačamo, pa njej sorazmerna. Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, koprodukcija s SNG Nova Gorica

24 Slovensko ljudsko gledališče Celje Igrajo Bojan Umek David Čeh Anica Kumer Barbara Medvešček Foto Damjan Švarc Sreda, 2. decembra 2009, ob 19.30

25 Milan Jesih Triko Premiera 5. marca 2009 Režiser Luka Martin Škof Dramaturginja Urška Brodar Scenograf Miha Knific Kostumografinja Nadja Bedjanič Avtor glasbe Matej Končan Kleemar Lektor Jože Volk V eni dejanski burki Triko duhovito preigrava niz situacij, v katerih v ospredje postavlja odnos med moškim in žensko. Skozi posamične fragmentarne prizore postavlja pred nas arhetipske situacije iz vsakdanjega življenja parov, ki se ljubijo, prepirajo, varajo... Štirje protagonisti se pojavljajo v najrazličnejših vlogah in se zapletajo v različne ljubezenske večkotnike. Ljubezenske dogodivščine jih vodijo v komične situacije, ki bi se lahko precej nesrečno končale. Pa vendar se vsak od njih vedno znova spretno izogne nevarnim posledicam ljubezenskih pustolovščin. Rdeča nit vseh prizorov sta ljubezen in seksualnost, ki vodita protagoniste v burne ljubezenske dogodivščine, ki jim spremenijo življenje. Kljub komičnosti situacij pa vsa ljubezenska srečanja govorijo o v sodobnem svetu čedalje značilnejši plehkosti in površinskosti medsebojnih odnosov. Slovensko ljudsko gledališče Celje

26 Prešernovo gledališče Kranj Igrajo Peter Musevski Vesna Slapar Branko Jordan Igor Štamulak Foto Mare Mutić Četrtek, 3. decembra 2009, 0b 19.30

27 Jaan Tätte Prečkanje avtoceste ali Zgodba o zlati ribici Premiera 29. novembra 2008 Režiserka in scenogra a Andreja Kovač Prevajalec Zdravko Duša Dramaturg Gregor Fon Kostumogra a Nina Holc Oblikovalec luči David Orešič Lektorica Barbara Rogelj Verjamete v čudeže? Kaj bi si zaželeli, če bi vam zlata ribica rekla, da vam izpolni vašo najbolj skrito željo? Kaj je močnejše: denar ali ljubezen? Na to vprašanje si boste lahko odgovorili po ogledu črne komedije sodobnega estonskega dramatika o pohlepu, denarju, ljubezni in izdaji! Zgodba o zlati ribici je izvirna zgodba o osamljenem in čudaškem možakarju, ki mu zlata ribica izpolni željo, in mladem paru, ki po naključju potrka na njegova vrata in se zaplete v njegovo življenjsko zgodbo oziroma pravljico. Besedilo, polno nepredvidljivih obratov, v iskrivem, duhovitem in izjemno tekočem dialogu odpira vsa bistvena vprašanja današnjega sodobnega človeka in nas ves čas, vse do nepričakovanega razpleta, drži v napetosti. Prešernovo gledališče Kranj

28 Mestno gledališče ljubljansko Igrajo Uroš Smolej Marko Simčič Mojca Funkl Gaber K. Trseglav Foto Tone Stojko Petek, 4. decembra 2009, ob 19.30

29 Marius von Mayenburg Grdoba Premieri 10. in 11. februarja 2009 Režiser Boris Kobal Prevajalec Milan Štefe Dramaturginja Alenka Klabus Vesel Lektorica Maja Cerar Scenograf Jože Logar Kostumogra a Blanka Adžić Ursulov Asistentka režiserja Maja Boh Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Raziskovalec Lette naj bi na konferenci v Švici predstavil svoj najnovejši izum, direktor firme pa se odloči tja poslati nepomembnega asistenta. Razlog? Lette je preveč grd, da bi jim ob nastopu pred javnostjo lahko zagotovil uspeh! Eden najprodornejših nemških dramatikov mlajše generacije Marius von Mayenburg z zgoščeno in ostro satiro opozarja na brutalnost kapitalizma v vseh njegovih razsežnostih in na današnjo bolno obsedenost z videzom, lepoto in mladostjo. Življenje drvi v zmeraj večjo površnost in plehkost, v poenostavljen svet, v katerem je vse manj prostora za čustva, stremljenje k istim idealom pa vodi tudi v izgubo identitete. (Mayenburg je v tem zelo jasen: isti igralec igra tako po več oseb, ki imajo celo enaka imena, nenehno prehajanje iz ene vloge v drugo sredi dialogov in brez vidnejših transformacij pa je izpiljeno do potankosti.) Mestno gledališče ljubljansko

30 Zaključek festivala SKUP 09 s podelitvijo nagrad Zaključek festivala SKUP 09 s podelitvijo nagrad - nastop skupine Musicology s Ptuja Kulturno umetniško društvo Musicology je bilo ustanovljeno leta letos je praznovalo 5.obletnico delovanja. Pod omenjenim društvom delujeta zasedbi Big band in zasedba Funk connetction ter še več manjših zasedb. Društvo šteje 30 članov. Člani društva pa so že priznani in po svetu uveljavljeni glasbeniki. Večina članov se je izobraževala po univerzah v Gradcu, Celovcu, New Yorku in drugod po svetu. Naj naštejem nekaj imen: Tadej Kampl - diplomant konservatorija v Celovcu, izobraževal se je v New Yorku. Marko Črnčec- zelo talentiran mlad pianist, diplomiral na univerzi v Gradcu, študij namerava nadaljevati v New Yorku. Gregor Kozar - diplomant konservatorija v Celovcu, igral je s svetovno jazz ikono- Josefom Zawinulom. Igor Bezgetpriznani slovenski kitarist. Tomaž Gajšt, Vid Žgajner Sobota, 5. decembra 2009, ob 19.30

31 Marius von Mayenburg Grdoba Premieri ri 10. in 11. februarja rja Režiser Boris Kobal Prevajalec alec Milan Štefe Dramaturginja a Alenka Klabus Vesel Lektorica Maja Cerar Scenograf Jože Logar Kostumogra a Blanka Adžić Ursulov Asistentka tka režiserja er Maja Boh Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Raziskovalec Lette te naj bi na konferenci v Švici predstavil svoj najnovejši izum, direktor firme pa se odloči oči tja poslati nepomembnega asistenta. ta. Razlog? Lette e je preveč grd, da bi jim ob nastopu pred javnostjo lahko zagotovil uspeh! Eden najprodornejših orne nejš nemških dramatikov mlajše generacije Marius von Mayenburg z zgoščeno in ostro satiro opozarja na brutalnost kapitalizma v vseh njegovih razsežnostih in na današnjo aš njo bolno obsedenost z videzom, lepoto in mladostjo. Življenje drvi v zmeraj večjo površnost os in plehkost, v poenostavljen svet, v katerem em je vse manj prostora ra za čustva, stremljenje e k istim idealom pa vodi tudi v izgubo identitete. (Mayenburg je v tem zelo jasen: isti igralec igra tako po več oseb, ki imajo celo enaka imena, nenehno no prehajanje e iz ene vloge v drugo sredi dialogov in brez vidnejših transformacij pa je izpiljeno il do potankosti.) osti Zaključek festivala SKUP 09 s podelitvijo nagrad

32 Nagrade strokovne žirije 5. Slovenskega festivala komornega gledališča SKUP 08 Nagrajenci 5. Slovenskega festivala komornega gledališča SKUP 08 so bili: Nagrade strokovne žirije v sestavi igralca in režiserja Nika Goršiča - predsednika žirije, kritičarke in teatrologinje iz Hrvaške Dubravke Lampalov in dramskega igralca Vlada Novaka so: Satir za igro - igralski par, Olga Kacjan in Ivan Rupnik, za vlogi v uprizoritvi Diptih o ljubezni - Kleist, režiserja Silvana Omerzuja v izvedbi SMG Ljubljana. Satir za igro - igralski par, Silva Čušin za vlogo Sonje Serebrjakove in Gregor Bakovič za vlogo Andreja Prozorova, v Jaltski igri. Poigri avtorja Briana Friela v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Satir za režijo - Mateja Koležnik za režijo Gospodične Julije Augusta Strindberga v produkciji Prešernovega gledališča Kranj. Satir za uprizoritev - Prešernovo gledališče Kranj za Gospodično Julijo Augusta Strindberga v režiji Mateje Koležnik. Satir za uprizoritev - Mestno gledališče Ptuj za Grönholmovo metodo Jordija Galcerána v režiji Nenni Delmestre. Satir za uprizoritev - Gledališče Koper za Don Kihota Mihaila Afanasjeviča Bulgakova v režiji Jake Ivanca.

33 Velika nagrada občinstva Veliko nagrado občinstva za najboljšo predstavo na festivalu, po glasovanju občinstva, je prejelo Mestno gledališče Ptuj za predstavo Jordi Galcerán Grönholmova metoda v režiji Nenni Delmestre - z oceno občinstva 4,73 zvezdice. Velika nagrada občinstva 5. Slovenskega festivala komornega gledališča SKUP 08

34 Nagrade strokovne žirije 6. Slovenskega festivala komornih uprizoritev SKUP 09 Nagrade 6. Slovenskega festivala komornih uprizoritev SKUP Ptuj '09: Strokovna žirija v sestavi Mojca Kreft, Branka Bezeljak in Janez Bermež lahko na SKUP 09 podelijo naslednje nagrade: nagrado za režijo, nagrado za vlogo, nagrado za scenografijo ali luč, nagrado za kostumografijo ali masko, nagrado za izvirno glasbo ali zvočno opremo, nagrado za najboljšo komorno uprizoritev v celoti. Na slavnostnem zaključku festivala bodo nagrajenci strokovne žirije prejeli priznanje.

35 Obiskovalci festivala SKUP 09 lahko glasujejo za najboljšo predstavo festivala - Veliko nagrado občinstva, kipec priznanega slovenskega akademskega slikarja. Kipec bo prejelo gledališče, katerega predstava bo izbrana po glasovanju občinstva za najboljšo predstavo SKUP 09. Na letošnjem zaključku festivala ga bo podelil zmagovalni predstavi predstavnik lanskoletne zmagovalne predstave. Velika nagrada občinstva 6. Slovenskega festivala komornih uprizoritev SKUP 09

36 Cenik vstopnic SKUP 09 Za vas smo pripravili tudi posebno ponudbo kompletov vstopnic. Razen vstopnic za posamezno predstavo Enskup 09 si lahko priskrbite komplet vstopnic Polskup 09 za obisk šestih predstav po lastni izbiri ali komplet vstopnic Vseskup 09 za vseh 11 predstav. Zaključno prireditev vam podarimo, vendar je potrebna predhodna rezervacija. Ponudba kompletov vstopnic: Enskup 09 Vstopnica za posamezno predstavo: 15, 12 in 8 Polskup 09 6 predstav in zaključna prireditev: 60, 45 in 30 Vseskup predstav in zaključna prireditev: 99, 79 in 49 Kompleta Polskup 09 in Vseskup 09 izključujeta druge popuste na vstopnice Mestnega gledališča Ptuj. Za abonente odraslega abonmaja Tespis in Orfej je ogled zaključne prireditve brezplačen (potrebna je predhodna rezervacija), za predstave v tekmovalnem delu nudimo 30% popust. Za organiziran obisk skupin (sindikati) nudimo: od obiskovalcev 25% popust, od obiskovalcev 35% popust, nad 51 obiskovalcev 45% popust. Rezervacija in prodaja vstopnic: vsak delavnik ob 9. do 15. ure, v sredo od 9. do 17. ure v pisarni Mestnega gledališča Ptuj, med SKUP-om tudi uro pred vsako predstavo na blagajni v foajeju gledališča.

37 Generalni pokrovitelj SKUP 09 so omogočili

38 SKUP 09 so omogočili Medijski pokrovitelj Pokrovitelji Mestna občina Ptuj Mestno gledališče Ptuj prevaža AVTOVLEKA KODRAN

39 mop o MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ Mestno gledališče Ptuj-Ptuj City Theatre Slovenski trg 13, 2250 Ptuj, Slovenija Telefon (tajništvo in blagajna) Telefaks Elektronska pošta info@mgp.si Blagajna je odprta vsak delavnik od 9. do 13. ure (ob sredah do 17. ure) in uro pred predstavo. O morebitnih spremembah programa vas bomo obvestili v dnevnem časopisju, po elektronski pošti ali na spletni strani Mestnega gledališča Ptuj. Peter Srpčič, direktor Ana Strelec Bombek, organizatorka in koordinatorka kulturnega programa Simon Puhar, vodja tehnike in lučni mojster Petra Kurnik, pisarniška referentka Andrej Cizerl Kodrič, odrski mojster Irena Meško, scenska garderoberka Danijel Vogrinec, tonski mojster SKUP 09 so omogočili Člani Sveta zavoda Mestnega gledališča Ptuj: Lidija Majnik (predsednica), Helena Neudauer, Peter Pribožič, Franc Mlakar, Robert Križanič, Branka Bezeljak, Ana Strelec Bombek Za gledališče Peter Srpčič Uredila Ana Strelec Bombek Lektor Simon Šerbinek Foto Črtomir Goznik Tisk Tiskarna Ekart Naklada 800 izvodov Ptuj, november 2009

40