GESŠ Trbovlje 2011/2012 Zgodovina ZGODOVINA

Transcription

1 ZGODOVINA Vzpon meščanstva in uveljavitev parlamentarizma... III Razsvetljenstvo ali racionalizem... III Razsvetljeni absolutizem... III Ameriška osvobodilna vojna... III Francoska meščanska revolucija... IV Revolucija IV Radikalizacija V Obdobje republike VI Napoleon si podredi Evropo... VI Napoleonov vzpon... VII Iliriske province ( )... VII Kongresna Evropa... IX Meščanska družba (U/50)... X Ideologije in politične stranke 19.stoletja... XI Nacionalna gibanja v zahodni in srednji Evropi... XII Nemško nacionalno gibanje... XII Italijansko nacionalno gibanje... XIV Irsko nacionalno gibanje... XVI Poljsko nacionalno gibanje... XVI Balkansko nacionalno gibanje... XVI Nacionalna gibanja v Habsburški monarhiji... XVII Revolucija v Habsburški monarhiji leta XVIII Konec kongresne Evrope... XVIII Nacionalni problemi v Habsburški monarhiji v 2. pol. 19.st.... XIX Ustavnost in parlamentarizem... XIX Habsburška monarhija na prelomu stoletja... XXI Velika Britanija in njen imperij reforme... XXI Ustavnost in parlamentarizem v Franciji... XXII Rusija med avtokracijo in reformami... XXIII Ustavnost in parlamentarizem... XXIV Judovsko vprašanje... XXIV Slovensko nacionalno oblikovanje... XXVI Začetki slovenskega narodnega gibanja... XXVI Slovensko narodno gibanje v predmarčni dobi... XXVII Oblikovanje slovenskega narodnega programa... XXVII Slovenci v Bachovem absolutizmu ( )... XXVIII Slovenci v dobi ustavnosti... XXVIII I

2 Taborsko gibanje v dualizmu ( )... XXIX Slovenci v Taaffejevi vladi... XXX Razvoj političnih strank... XXXI Jugoslovanska ideja... XXXII Gospodarski razvoj v 2. polovici 19.st.... XXXII Liberalna gospodarska politika... XXXII Gospodarski in družbeni razvoj na prelomu stoletja... XXXIII Med vojno zakoni molčijo. II

3 Vzpon meščanstva in uveljavitev parlamentarizma Ponovi absolutizem, ponovi razsvetljeni absolutizem Razsvetljenstvo ali racionalizem Razsvetljeni absolutizem 1. Prusija Friderik II. Veliki a. idealna država = monarhija b. vladar = 1.služabnik države, ki mora služiti ljudstvu 2. Habsburška monarhija Marija Terezija in Jožef II. reforme: a. izboljšanje življenja kmeta - nevoljniški patent - robotni patent - šolska izobrazba - fiziokratizem - kresijska sodišča (za sodstvo in davke) b. odpravljeni privilegiji plemstva - obdavčevanje - kresijska sodišča c. začetki socialne zakonodaje - otroci pod 11. letom starosti ne smejo delati v tovarnah Ameriška osvobodilna vojna 1. Evropske kolonije v severni Ameriki sredi 18.st. a. Španci Zahod b. Francozi Kanada, Luisiana c. Angleži 13 kolonij ob Atlantski obali in posest okoli Hudsonovega zaliva - prva kolonija Virginia leta britanska posest se razširi po 7 letni vojni v Evropi na franosko in špansko posest 2. Razmere v angleških kolonijah (Novi Angliji) vzroki za revolucijo a. gospodarske razmere (visoki davki, visoke carine, ni svobodne trgovine) b. politične razmere (kolonisti nimajo predstavnikov v britanskem parlamentu) c. ob 7 letni vojni so iz kolonij dobili angleži veliko sredstev, a jim vseeno niso dali nič 3. Potek revolucije a. Bostonska čajanka poskušali so prisiliti koloniste, da bi kupili visoko obdavčen čaj b. kolonisti so se sestali na celinskih kongresih - na 3. kongresu sta v Filadelfiji B. Franklin & T. Jefferson izdala Deklaracijo o neodvisnosti prvi zapis razsvetljenskih zamisli c. vojaške operacije med kolonisti in britansko vojsko zmaga pri Saratogi - koloniste podprejo Francija, Španija in Nizozemska (izgubile kolonije v 7-letni vojni) - voditelj kolonialne vojske je bil George Washington, ki je postal prvi predsednik ZDA 4. Nastanek ZDA in ureditev - sklenitev miru 1783 v Versaillesu nastanek republike (ZDA) - konfederacija (ohlapna zveza držav) vsaka država ima svoje zakone III

4 - federacija po 1787, ko sprejmejo novo ustavo (zvezna država zvezni organi močnejši od posameznih držav - predsednik izvršna oblast - kongres zakonodajna oblast 1) senat 2 senatorja iz vsake ameriške države = 100 senatorjev 2) predstavniški dom odvisno od števila volivcev iz vsake države - vrhovno sodišče (9 sodnikov, ki jih imenuje predsednik ZDA, dosmrtna funkcija) sodna oblast - ustava pišejo dopolnila ali amandmaje, ne spreminjajo pa ustave Bill of Rights 1) Dopolnila/amandmaji k ustavi 2) Zagotovljene temeljne človekove in državljanske pravice, vendar ne za Indijance in črne sužnje državljanska vojna (Sececijska vojna J države se želijo ločiti od S) 5. Posledice ameriške revolucije a. za Veliko Britanijo - Izgubi kolonije v S Ameriki milejša kolonialna politika, Irski da svobodo, naseljuje Avstralijo Kaznjenska kolonija, nato dominion b. za Evropo - kritika absolutizma - navdušenje nad revolucijo - poglobi se finančna kriza v Franciji, ker so pomagali ZDA 6. Mount Rushmore prvi štirje ameriški predsedniki 7. Kip Svobode je poln simbolike - Bakla, znamenje svobode, dviga, da jo lahko vidi ves svet, predstavlja luč, ki razsvetljuje svet - Toga pomeni simbol demokracije, pod njenimi nogami so zlomljene verige suženjstva - Krona, narejena iz sedmih konic se razteza do sedmih morja Francoska meščanska revolucija 1. Vzroki za revolucijo a. Politični absolutizem od začetka 17.st. - Ludvik XV.»Za menoj lahko pride kar hoče, lahko tudi vesoljni potop.«- Ludvik XVI. večino časa bil v kabinetu, poskušal skrbeti za državo & Maria Antoinetta b. družbeni ancien regime (stari režim fevdalizem) - 1.stan duhovščina 0,5% - 2.stan plemstvo 1,5% - 3.stan 98% 1) buržoazija (meščani, ki so lastniki kapitala) 2) izobraženi (uradniki, zdravniki) 3) mali meščani (obrtniki, trgovci) 4) kmetje (70% vsega da državi) c. gospodarski - prazna državna blagajna financiranje ameriške revolucije, 7-letna vojna - obdavčen le 3.stan 2. Poskusi reševanja finančne krize Turgot & Necker (predlagata obdavčitev 1. in 2. stanu), Kalon pa predlaga, da se obdavči po dohodku. Kralj je proti reformi, podpre stanova. Revolucija Ludvik XVI. skliče zasedanje stanov maja 1789, ki se zaradi absolutizma niso sestali od Hotel je, da bi naložili nove davke tretjemu stanu in napolnili državno blagajno. Vsak stan je imel določeno število poslancev prvi stan 300, drugi stan 300, tretjemu stanu pa prizna podvojeno število poslancev (600). Med vojno zakoni molčijo. IV

5 Odločil je, da se bo glasovalo po stanovih, čemur se je 3. stan uprl in zahteval glasovanje po številu poslancev. 2. Tretji stan se je (sam) razglasil za narodno skupščino in si zadal za cilj sprejetje ustave in s tem končati absolutizem. Narodna skupščina se nato preimenuje v ustavodajno skupščino. Kralj je odgovoril z vojsko in obkolil dvorano v kateri so bili zaprti. Sledil je spontan upor meščanov Pariza, ki so napadli državno ječo Bastilijo. S padcem Bastilije simbolno pade absolutizem. 3. Revolucija se je iz Pariza širila po ostalih mestih in na podeželje. Kmetje želijo konec fevdalizma. Skupščina v začetku avgusta 1789 odpravi fevdalizem z odškodnino (kmet postane lastnik kmetije, če jo plača) avgusta 1789 je skupščina sprejela Deklaracijo o pravicah človeka in državljana. - temelj francoski ustavi vpliv razsvetljenstva Svoboda, enakost, bratstvo - 17 členov - človekove naravne pravice temeljne družbene vrednote - delitev oblasti, suverenost ljudstva - Namen: državljane opozarjati na pravice in dolžnosti, politike pa na spoštovanje dolžnosti 5. Pohod žensk na Versailles jeseni pohod izvedejo, ker želijo dobiti žito oz. hrano, ki je bilo zaprto v skladiščih - legenda o reakciji kraljice»let them eat cake.«- kralja pripeljejo v Pariz in je»ujetnik ljudstva«6. V skupščini so se začeli poslanci povezovati v klube - monarhisti želeli so, da bi kralj še naprej vladal, oblast naj mu omejuje ustava - aristokrati (plemstvo) ureditev, kot je bila do sedaj, aristokratom več vloge - žirondisti ustava naj omejuje kraljevo oblast (bogati meščani) - montanjarji (zgornji sedeži v parlamentu) srednje in nižje meščanstvo 1) znotraj jakobinci 7. Skupščina je začela odpravljati ostanke fevdalizma, tako je - nacionalizirala cerkveno premoženje - izvedla finančno reformo, saj je dala tiskati poseben revolucionarni denar asignate (bankovci brez vrednosti, kar sproži inflacijo). - podržavljanje šol - odpravila je dedno plemstvo in uradno odvzeli vse plemiške naslove, vsi so postali državljani 1) zaradi tega, se je plemstvo začelo upirati 2) zaradi zaplembe premoženja se začnejo upirati bogati državljani 8. Kralj je v tem času igral dvojno vlogo na eni strani je priznaval skupščino in njene sklepe hkrati pa se je pripravljal na pobeg iz Francije kralju pobeg ni uspel. Kralja so zaščitile sosednje države pruski, avstrijski in saški vladar so mu zaščito obljubili z Deklaracijo v Pilnitzu leta V tem času so tudi ženske zahtevale volilno pravico, to so zahtevali v Deklaraciji o pravicah ženske in državljanke, vendar neuspešno. 9. Septembra 1791 je skupščina sprejela ustavo. S tem postane ustavna monarhija, oblast pa se deli med kralja (pravica veta) in skupščino (zakonodajna oblast), vendar so poslanci v skupščino voljeni z omejeno volilno pravico ali cenzusom (če si dovolj bogat imaš volilno pravico). 10. V tej fazi je prešla iz absolutistične monarhije v ustavno monarhijo. Radikalizacija V skupščini so imeli še vedno večino žirondisti, ki so hoteli napovedati vojno Avstriji in Prusiji (s to vojno napovedjo se je strinjal kralj). Francoska vojska je doživljala same neuspehe, izdan je bil tudi vojaški načrt in zaradi tega se je okrepil francoski nacionalizem fantje so množično odhajali v vojsko. Marseillski fantje napišejo pesem»marsejeza«, ki postane državna himna. V

6 2. Skupščina je odstavila kralja, razglasila je splošno moško volilno pravico in tako sestavila narodni konvent (organ oblasti, ki vodi državo-vlada+parlament). 3. Francoska vojska je dosegla svojo prvo zmago septembra 1792 v bitki pri Valmy-ju in istega dne razglasila republiko. 4. Januarja 1793 leta so usmrtili kralja Ludvika XVI., kasneje pa celo njegovo družino. 5. Francoska vojska je začela z osvajanji, saj je osvojila dele Belgije in s tem so se revolucionarne ideje širile po Evropi. 6. Po usmrtitvi kralja so Franciji napovedale vojno skoraj vse Evropske države. S tem je konec faze radikalizacije. Obdobje republike Žirondisti niso obvladali situacije, saj je prihajalo do nemirov znotraj Francije, ko so se žirondistom upirali kmetje v pokrajini Vandeja. Francija pa je bila v prvi koalicijski vojni z Avstrijo in Prusijo. Republika je bila na robu propada, zato so poleti 1793 prevzeli oblast z državnim udarom ali pučem jakobinci. Začne se 14-mesečno obdobje jakobinske diktature. Zakonodajno oblast dobi odbor za splošno blaginjo, ki ga vodi Danton. Izvršno oblast pa dobi Robespierre. 2. Ukrepi, ki so jih sprejeli jakobinci - ukrep suma ( ljudi so giljotinirali) - napišejo novo ustavo 1) z njo uvedli splošno moško volilno pravico 2) ustava ni nikoli začela veljati - vojaški 1) splošna oborožitev ljudstva 2) v vojski se napreduje po sposobnostih Napoleon po bitki leta socialni 1) določijo minimalne plače 2) maksimalne cene za osnovne življenjske potrebščine-dioklecijan 3) kmetom začnejo deliti zemljo - reforma koledarja šteli so leta od 20. septembra 1792 (razglasitev republike) - uvedejo kult razuma dekristjanizacija (uničevanje verskih simbolov) 3. Med jakobinci pride do spora, saj se je del zavzemal za spravo z žirondisti, drugi del jakobincev je hotel nadaljevati z diktaturo. V tem času je organizirana tudi zarota proti Robespierru, ki ga obglavijo. Napoleon si podredi Evropo Direktorij a. v konventu ali skupščini zopet dobijo večino žirondisti, ki so odpravili večino jakobinskih reform, uvedli pa so gospodarski liberalizem vsak zase skrbi za gospodarstvo, svoboden razvoj gospodarstva b. konvent je sprejel novo ustavo (3.) 1795 in Francija postane ustavna parlamentarna republika - izvršilno oblast dobi direktorij, ki je sestavljen iz petih žirondistov - zakonodajno oblast dobi svet starih in svet 500-tih skupščina (odpravijo splošno moško volilno pravico, cenzus dobi volilno pravico le aktivnih državljanov) c. nadaljevanje gospodarske in finančne krize upori rojalistov (želijo kralja na oblast) in revežev -»zarota enakih«pod vodstvom Babaufa hoteli so vzpostaviti agrarni komunizem, vsi bi se ukvarjali s kmetijstvom, razlikovali bi se le po spolu d. zato direktorij vlada s pomočjo vojske, ki začne vse bolj posegati v politiko Med vojno zakoni molčijo. VI

7 Napoleonov vzpon 1. Prva koalicijska vojna a. Končala se je s porazom avstrijske vojske v severni Italiji. Sklenjen je bil mir, ki je pomenil konec Beneške republike. Njeno ozemlje je dobila Avstrija, v zameno pa je Franciji prepustila posesti na levem bregu Rena in Belgijo. b. Francija je v večjem delu Italije, v Švici ter na nizozemskem ustanavljala številne satelitske republike Ligurska republika, Piemontska republika, Cisalpinska republika 2. Druga koalicijska vojna a. Francija je bila še vedno v vojni z Veliko Britanijo, zato je Napoleon predlagal hitro zasedbo Egipta, s čimer bi omajal angleški položaj v Sredozemlju in Indiji. Po zmagi nad mameluki pri piramidah je to uresničil, vendar mu je angleški general Horatio Nelson pri Abukirju uničil ladjevje. V drugi protifrancoski koaliciji so se Angliji pridružile Avstrija, Prusija in Rusija. b. Francija je bila ogrožena, Napoleon se je vrnil domov in izvedel državni udar, kar je pomenilo konec direktorija ter začetek konzulata. Vzpostavil je novo, drugo republiko. Vodil jo je tričlanski konzulat, na čelo katerega je-kot vrhovni konzul-imenoval sebe. Anglija mora 1802 podpisati vsiljeni mir, tega leta se Napoleon tudi razglasi za dosmrtnega konzula. c. Čez dve leti se da okronati za cesarja, odpravi drugo republiko ter ustanovi francosko cesarstvo. Kot pravno podlago nove države je objavil Napoleonov zakonik Code civil. S tem zakonikom so bile uzakonjene najpomembnejše pridobitve revolucije: enakost državljanov pred zakonom, zavarovanje zasebne lastnine, svobodo dela (odprava cehovske prisile), svobodo vesti ter ločitev cerkve od države. d. Napoleonova oblika vladavine se imenuje bonapartizem prisoten nepotizem. 3. Tretja koalicijska vojna 1805 a. Pomorska bitka pri Trafalgarju, Francija je poraženka. Anglija je ustanovila tretjo koalicijo in pridobila si je Avstrijo, Prusijo in Rusijo. V bitki pri Austerlitzu/Slavkovu Napoleon premaga združeno avstrijsko in rusko vojsko (bitka treh cesarjev). 4. Četrta koalicijska vojna ter dogodki po njej a. V 4. koalicijski vojni Francija premaga Rusijo in Prusijo preneha obstajati Rimsko-nemško cesarstvo, istega leta pa Napoleon razglasi tudi celinsko zaporo/pregrado. Prepovedani so bili vsi stiki med celino in Anglijo. Nekatere države so celinsko zaporo kršile, posledice pa so bile različne. Francija je zasedla Španijo, Avstriji je odvzela del ozemlja ter ustanovila Ilirske province, proti Rusiji pa je Napoleon 1812 organiziral pohod, a je bil poražen. b je bil Napoleon poražen v bitki pri Leipzigu (bitka narodov), sledil je 1. pariški mir leta c. Določbe pariškega miru: - vrnitev Francije na meje iz 1792 vrnitev Burbonov na prestol nova ustava - izgon Napoleona na Elbo d. Napoleon se 1815 vrne v Francijo in za 100 dni prevzame oblast. Koalicijska vojska ga dokončno porazi pri Waterloo-ju. Sledil je podpis 2. pariškega miru 1815 iste določbe kot v 1. pariškem miru, poleg tega pa mora Francija plačati še vojno odškodnino ali reparacije in vzdrževati okupacijsko vojsko. Napoleon je bil izgnan na Sveto Heleno. Iliriske province ( ) 1. Francoska vojska je bila na našem ozemlju trikrat. a. v 1. koalicijski vojni 1798 b. v 2. koalicijski vojni 1805 c. v 4. koalicijski vojni 1809 so premagali Avstrijo pri Wagramu 2. Ustanovitev Ilirskih provinc in vzroki za ustanovitev a z Napoleonovim dekretom niso del francoskega cesarstva, so le pridružene (ni volitev za francoski parlament) VII

8 b. vojaški vzroki celinska blokada c. gospodarski vzroki - Avstrijcem preprečiti trgovino z Veliko Britanijo - trgovanje z Turškim cesarstvom 3. Obseg Ilirskih provinc a. glej zemljevid U/26 - zahodna Koroška - Kranjska - Goriška - Istra - vsa hrvaška južno od Save - do Boke Kotorske (Črna gora) b. sedež v Ljubljani vlada ali gubernij, generalni guverner Marmont (najdlje) 4. Reforme Organični dekret 1811 a. upravne - odprava deželnih stanov - uvedba moderne uradniške uprave 1) province 2) kantoni sodne enote 3) distrikti 4) občine 5) župani, ki pišejo matične knjige b. sodne - odprava patrimonialnih sodišč (fevdalci nimajo sodne oblast) - ločitev uprave od sodstva (prizivno sodišče v Ljubljani; tribunal-sodišče v provinci) - Code Civil enakost pred zakonom c. vojaške splošna vojaška obveznost, možnost namestnika, odkupa (Marija Terezija) d. davčne omilitev fevdalizma - enoten osebni, zemljiški, obrtni davek fronki (zaničevalno»davek«) - zmanjšanje podložniških dajatev zemljiškemu gospodu in cerkvene desetine za 1/5 e. šolske - OŠ 4 razredne v vsaki občini v domačem jeziku - iz OŠ si lahko šel v strokovno šolo ali v nižje gimnazije - iz nižjih gimnazij si lahko šel v višje gimnazije pri nas se imenuje licej (bil v Ljubljani), pouk je potekal v francoščini in latinščini - licej kasneje v Ljubljani Francozi preoblikujejo v Akademijo s petimi fakultetami (filozofska, medicinska, teološka, tehniška, pravna) - problem so imeli z učbeniki (pisal Valentin Vodnik), ni izobraženih učiteljev f. verska - zagotovljena je verska toleranca, verouk v OŠ ostane - župnikom odvzamejo pisanje matičnih knjig - uvedena je civilna poroka g. gospodarske - ukinejo cehe - uvedejo gospodarski liberalizem - trgovina ob meji z Avstrijo nazaduje in zato propade veliko obrti 5. Odnos prebivalcev do Francozov - pozitiven odnos so imeli izobraženci zaradi vpeljave slovenskega jezika - vsi ostali imajo negativen odnos Med vojno zakoni molčijo. VIII

9 Kongresna Evropa 1. Na Dunaju je bil sklican kongres, ker je bilo potrebno po 25 letnem obdobju vojn urediti politične razmere v Evropi. Sklican je bil 1814 in je trajal pol leta državniki so hoteli obnoviti svet, ki ga je porušila Francoska revolucija. Kongresa so se udeležili države zmagovalke ter Francija. Duša kongresa je bil Klemens von Metternich avstrijski ministrski predsednik. 2. Na kongresu so hoteli zagotoviti a. princip restavracije vzpostavitev družbenih, ozemeljskih, političnih in gospodarskih razmer iz obdobja pred francosko revolucijo b. princip legitimitete vladarji naj bi svojo oblast izvajali iz tradicije in»božje milosti«, poskusili so na prestole postaviti prvotne vladarje in njihove legitimne naslednike ter obnoviti staro politično in ozemeljsko ureditev c. princip ozemeljskega ravnotežja princip, ki naj bi zagotovil trajen mir, nobena država se ne sme ozemeljsko povečati 3. Spremembe v mejah a. kopenska velesila Rusija razširi svoj politični vpliv proti zahodu dobila je Finsko, Norveško, turško Besarabijo ter večji del (»kongresne«) Poljske b. pomorska velesila VB dobi Helgoland, Malto, Mauritius, Cejlon (danes Šrilanka) ter Rt dobrega upanja c. nekdanje ozemlje RNC-ja so ukinili leta 1806, iz tega ozemlja so ustanovili Nemško zvezo vodilno vlogo v tej zvezi je imela Avstrija, Prusija pa je počasi postajala njen tekmec d. v tem času še ne nastane Kraljevina Italija bila je razdeljena na Lombardsko, Beneško kraljestvo (pripadalo Avstriji) ter Toskano, Parmo in Modeno (pod vplivom Avstrije); Italijo so sestavljale tudi Kraljevina Sardinija, Cerkvena država ter Kraljevina obeh Sicilij e. Avstrija je v zameno za izgubljeno Belgijo in ozemlje ob Renu dobila Salzburg, Tirolsko, Vorarlberg, Galicijo, Ilirske province ter na novo ustvarjeno kraljestvo Lombardija-Benečija; z avstrijskimi nasledstvenimi pravicami v Toskani, je imela tudi vpliv v Italiji f. Kraljevina Nizozemska se je povečala za Belgijo in Luksemburg g. ozemeljsko se je povečala tudi Prusija, ki dobi del Poljske in Saške, Porenje in Vestfalijo 4. Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo podpisali vladarji Rusije (Aleksander I.), Avstrije (Franc I.) in Prusije (Friderik Viljem III.) z namenom obdržati državno ureditev, določeno na Dunajskem kongresu in preprečiti širjenje idej francoske revolucije. Kasneje so k tej zvezi pristopile preostale evropske države, razen VB in Osmanskega cesarstva. 5. Četverna zveza je bila politično pomembnejša. Novembra 1815 so jo podpisale Rusija, Avstrija, Prusija in VB. Ta zveza naj bi onemogočila ponovno Francosko agresijo velesile so s to zvezo vzpostavile sistem kongresov. 6. Dunajskemu kongresu so si sledili še nekateri kongresi Svete alianse. Ti kongresi niso primerljivi z današnjo Skupščino Evrope v Strassburgu. a. Kongres v Opavi 1820 določili so politične in vojaške ukrepe proti revoluciji v vsaki državi b. Kongres v Ljubljani 1821 predlog o avstrijskem vojaškem posredovanju v Neapeljskem kraljestvu in Piemontu-Sardiniji c. Kongres v Veroni 1822 dobili so podporo Francije za posredovanje v prid Burbonom v Španiji, VB se je upirala vojaškim reševanju evropskih problemov 7. Posledice Dunajskega kongresa v Sloveniji a. za potrebe Svete alianse so Kapucinski trg na prostoru podrtega kapucinskega samostana razširili in preuredili Kongresni trg b. Bavarski dvor je dobil ime po istoimenskem hotelu, ki je tam stal in so ga poimenovali po dvoru kneževine Bavarske, kjer je bila doma avstrijska cesarica Elizabeta Bavarska; poimenovanje se je zgodilo v čast mlado poročeni soprogi cesarja Franca Jožefa I. ob njenem prihodu v mesto stavbo so porušili leta 1962 IX

10 c. Cesta dveh cesarjev se imenuje zaradi sodelovanja med avstrijskim in ruskim cesarjem Francem I. ter Aleksandom I. na Dunajskem kongresu d. gostilna Pri ruskem carju je bila poimenovana po ruskem carju Aleksandru I., ki se je v času kongresa ustavil v njej Meščanska družba (U/50) 1. Srednjeveška družba stanovska družba - 1.stan tisti, ki molijo (duhovščina) - 2.stan tisti, ki se bojujejo (plemstvo) - 3.stan tisti, ki delajo (kmetje, meščani 11.st.) - pravna neenakost, položaj je odvisen od rojstva - pisno plemstvo meščani, ki so si lahko kupili plemiški naslov ali jim je vladar/fevdalec podelil za dobro opravljeno službo 2. Družba 19.st se imenuje civilna ali meščanska družba. a. zagovarjali so enakost pred zakonom, enake možnosti, ne pa socialne enakosti torej socialno neenakost (načelo uspešnosti, dosežkov) b. socialno neenakost zagovarjajo zato, ker mora biti vsak odvisen od samega sebe in svojih dosežkov c. za družbeni vzpon so še vedno pomembne zveze in poznanstva, zunanji izgled, govorne sposobnosti, olika, otroci bogatih staršev imajo več možnosti (npr. da dokončajo univerzo) d. v tem času se začne kot četrti stan oblikovati delavstvo (proletariat) kot posledica industrializacije 3. Tri teorije meščanske družbe a. iz konca 18.st teorija razsvetljenih filozofov (razsvetljencev) - meščane izenačijo z državljani (meščanstvo družba državljanov) - veljalo je načelo»država, to smo mi!«mi je pomenilo moški - zagovarjali so tudi enakopravnost pred zakonom in medsebojno enakopravnost, niso pa govorili o ekonomski enakosti b. Marxova teorija - meščanska družba je zanj skupina ljudi (sistem), ki imajo isti ekonomski položaj in sistem, ki služi interesom enega razreda - meščani/buržoazija so lastniki proizvajalnih sredstev (tovarnarji, obrtniki, kmetovalci) - meščani so tudi tisti, ki v lasti nimajo produkcijskih sredstev (položaj meščanstva dosežejo z izobrazbo) to so zdravniki, učitelji, odvetniki po njegovem mnenju naj bi ti izginili ali prešli k buržoaziji oz. proletariatu - prihodnost vidi v razrednem boju med buržoazijo in proletariatom - proletariat mora izvesti revolucijo in tako prevzeti oblast vzpostavi se diktatura proletariata (Pariška komuna 1871, oktobrska revolucija 1917) c. meščani (srednji sloj) med višjim privilegiranim slojem in nižjim slojem brez imetja (največ zagovornikov tega sloja; menili so, da bo ta sloj količinsko prevladal) 4. Glavne vrline meščanstva so: - želja po znanju (izobrazbi poudarjajo razum) - delavnost - varčnost (skromnost, zmernost) - inovativnost - podjetnost 5. Meščani so se razlikovali po izobrazbi in dohodkih. 6. Prevladovalo je življenje v družini a. sem se očetje zatečejo po težkem delovnem dnevu b. v tej družini je razdeljena vloga moškega in ženske (moški hodijo v službo, ženske so doma in skrbijo za družino, gospodinjijo) Med vojno zakoni molčijo. X

11 c. v Avstrijskem cesarstvu se zaradi Metternichovega absolutizma umaknejo v zasebnost, v družinski krog in ozek krog prijateljev d. čas preživljajo ob petju, igranju klavirja in pianina postanejo nosilci kulturnega življenja; povezujejo se v številna društva in združenja (pevska, bralna, znanstvena, glasbena, planinska) preko teh društev se razvije meščanska opozicija, ki hoče soodločati o političnih stvareh (hočejo ustavo, parlament), oblikujejo se ideje o revoluciji 1848 (U/ ) e. idiličen odnos do narave, ki jo idealizirajo nedotaknjen raj na Zemlji (izleti, pokrajinsko slikarstvo) f. za ta čas je značilen bidermajerski slog Ideologije in politične stranke 19.stoletja 1. V tem času nastanejo štiri ideologije a. konservativizem/konservatizem družba naj bo stanovsko urejena (fevdalizem); monarhija (absolutistična); tesno sodelovanje med vladarjem in cerkvijo; zavzemajo se za kmete in male delavce (obrtniki) b. liberalizem (liberalci) zavzemajo se za svobodo; je stranka kapitala, stranka bogatih; stroga ločitev cerkve od države; družba je pomembnejša od posameznika; gospodarstvo naj se razvija svobodno (gospodarski liberalizem); liberalci so želeli imeti ustavno monarhijo; omejena volilna pravica z cenzusom (dvojni; po bogastvu, po izobrazbi, po spolu) c. socializem nastanek brezrazredne družbe, splošna volilna pravica; vse je last vseh KARL MARX d. nacionalizem zavest o pripadnosti narodu 2. Nacionalizem a. narod pomen te besede se je spreminjal skozi zgodovino - v antičnem Rimu pomeni tuja ljudstva (federati) - v srednjem veku tuje študente na univerzah in tuje trgovce v mestu - Gottfried Herder (konec 18.st.) narod je skupnost ljudi, ki ima isti jezik teorija porušena po prusko-francoski vojni 1870 (Alzacija je po vojni prišla pod Nemčijo, prebivalci so bili Francozi, zato se še naprej čutijo Francoze) - Benedict Anderson narodi, kot zamišljene skupnosti (narod, kot skupina obstaja takrat, kadar si posamezniki predstavljajo, da pripadajo neki skupnosti ljudi, ki ima skupno preteklost in prihodnost) - od francoske revolucije dalje je narod skupnost svobodnih in enakopravnih državljanov, ki imajo skupne zakone, pravice in ozemlje (narod=država) b. nacija je narod, ki ima svojo državo - Slovenci smo nacija od narod nima svoje države, ima pa knjižni jezik ( ) - ljudstvo nima knjižnega jezika (do Trubarja) c. pretirano poudarjanje večvrednosti lastnega naroda se imenuje šovinizem ime je dobil po Napoleonovem vojščaku, ki je pretirano poveličeval Napoleona; v 20.st. nacizem d. anacionalnost ne čutiš pripadnosti narod 3. Tri faze nacionalnih gibanj a. faza A prebujeni intelektualci preučujejo kulturo, jezik, zgodovino določenega ljudstva narodni preporod (Marko Pohlin, krožek Žige Zoisa) b. faza B prenos njihovih idej na skupine patriotov, ki izoblikujejo nacionalni program (Valentin Vodnik, Anton Tomaž Linhart, Prešeren) c. faza C njihove programe sprejmejo široke množice (1848 Zedinjena Slovenija, taborsko gibanje Fran Levstik) XI

12 Med vojno zakoni molčijo. Nacionalna gibanja v zahodni in srednji Evropi Nemško nacionalno gibanje 1. Nemška zveza a. Na Dunajskem kongresu se ustvari Nemška zveza iz 35-ih držav in 4-ih samostojnih mest namesto RNC oz. Napoleonove Renske zveze imajo skupno kulturo in jezik. b. Večina državic od je imela oktroirane ali vsiljene ustave (zgodnji parlamentarizem), ki so slonele na monarhično-liberalnem kompromisu (predstavniki državic so sodelovali pri zakonodaji). Južne državice so imele dvodomen parlament (po francoskem vzoru) bile so ustavne monarhije - zgornji dom so sestavljali poslanci plemstva - v spodnji dom pa so z omejeno volilno pravico (davčni cenzus) volili predstavnike ljudstva c. Predstavniki plemstva, cerkva, mest in univerz so imeli vnaprej zagotovljeno točno določeno število mandatov (mandat=sedež v parlamentu). Temu sistemu se reče kurialni volilni sistem. Oba domova parlamenta sta morala potrditi zakone, da so ti veljali. d. Tako so deželni zbori, zlasti J nemških držav, postali pomembna središča političnega življenja. To jim je uspelo doseči po julijski revoluciji v Franciji 1830, ustave pa so imeli napisane po vzoru belgijske in francoske. e. vladar Kurhessena je moral uzakoniti vse temeljne pravice človeka in državljana, enodomni parlament, izvoljen na podlagi omejene in neenake volilne pravice kurhessenska ustava 1830 f. razvoj v smeri konstitucionalizma (konstitucija ustava) se je v večjem delu Nemčije nadaljeval kljub nasprotovanju Avstrije (Metternichov absolutizem, cesar Franc I. in Ferdinand I.) in Prusije 2. Združevanje Nemčije v prvi polovici 19.st. a. Med nemškimi študenti in liberalci se okrepi nacionalizem. Ker je politično delovanje prepovedano, se začnejo povezovati na osnovi skupne kulture. Govorijo, da so Nemci kulturna nacija. b se okoli 500 študentov in liberalcev zbere na gradu Wartburg - zahtevajo enotnost in svobodo nemškega naroda - zažgali so listino in simbole Nemške zveze, se navduševali nad idejami Lutra in nemške osvobodilne vojne proti Napoleonu - nasprotovali tiraniji - zahtevali ustanovitev združenih držav Nemčije c. Čeprav je Metternich poskušal z represivnimi ukrepi omejiti nemško nacionalno gibanje, se je zlasti v J nemških državah krepilo, saj so bile bolj demokratične. Zaradi opozicijskih gibanj so 1819 izdali karlovarske sklepe, ki so na ozemlju Nemške zveze uvedli: - strogo cenzuro - prepoved študentskih združenj - univerze izgubijo avtonomijo - oblikovali so centralno preiskovalno komisijo s sedežem v Mainzu d. s tem sta Avstrija in Prusija Nemško zvezo izločili iz procesa političnih sprememb, kakršne so se po mirni ali revolucionarni poti že zgodile v Z Evropi e. zvezni parlament v Frankfurtu je 1820 potrdil Dunajsko sklepno listino, ki je potrdila monarhijo kot model vladanja f. po julijski revoluciji v Franciji 1830 so v Nemški zvezi povsem odpravili svobodo tiska in združevanja g. Nemčija je postala simbol za konservativno blokado političnega razvoja, čeprav se je zlasti v 40ih letih okrepila liberalna opozicija med izobraženci in študenti romantika h leta postane gibanje za združitev Nemčije širše ljudi se zbere na gradu Hambach, kjer zahtevajo - združitev nemških državic - ustavo - splošno volilno pravico - konfederativno Evropo XII

13 i. Nemčija se začne združevati 1834 na gospodarskem področju, ko je pod vodstvom Prusije ustanovljena carinska zveza (brez carin, enoten trg med državicami severa). Ker v zvezo ni bila vključena Avstrija (Avstrijsko cesarstvo), je začela izgubljati vodilno vlogo v Nemški zvezi. 3. Revolucija 1848 v Nemški zvezi a. v večini nemških državic je 1848 izbruhnila revolucija, ki je bila uspešna, saj so bili vladarji posameznih nemških državic prisiljeni ukiniti ostanke fevdalnega sistema glavna zahteva je bila združitev politično razdrobljene Nemčije b. zvezni zbor v Frankfurtu je marca - uzakonil svobodo tiska in zborovanja - razpisal volitve v deželne zbore - uzakonil ustavo - cesarski orel določil za zvezni grb, črno-rdeče-zlata trobarvnica (prej prepovedana) postane zvezna zastava - oblikujejo liberalne vlade c. po dvomesečnih pripravah in izpeljanih volitvah na celotnem ozemlju Nemške zveze se sredi maja sestane nemški parlament v Frankfurtu ob Majni, ki naj bi izdelal nemško ustavo in sprejel ukrepe za združitev d. za združitev Nemčije sta se izoblikovala dva programa - velikonemški (združitev Nemčije pod vodstvom Avstrije) - malonemški (združitev Nemčije pod vodstvo Prusije, vendar brez Avstrije) e. poslanci so sprejeli malonemški načrt in ponudili krono pruskemu kralji Frideriku Viljemu IV., vendar jo ta zavrne (»diadem, zgneten iz blata«) f. Avstrija in Prusija sta iz Frankfurta odpoklicali svoje poslance, parlament pa se je razšel o združevanju Nemčije bo odločila vojna g. Prusija je imela prednosti pred Avstrijo pri združevanju Nemčije - bila je gospodarsko bolj razvita (rude) - imela je močno vojsko (junkerji) - bila je nacionalno enotna - politični sistem (ustavna monarhija) 4. Združevanje Nemčije v drugi polovici 19.st. a. Nemčija se je začela združevati pod vodstvom Prusije, njen ministrski predsednik Otto von Bismarck je rekel, da se bo združila z železom in krvjo napove vojno b. najprej Prusija napove vojno Danski (1.vojna 50.leta) in ji odvzame ozemlje na jugu; 2. vojna je bila 1866, ko je Prusija napovedala vojno Avstriji in jo pri Kraljevem gradcu na Češkem premagala c. zaradi izgubljene vojne je Avstrija izključena iz Nemške zveze, izgubila je Benečijo, Prusija pa ustanovi Severno Nemško zvezo d. leta 1870 Prusija napove vojno Franciji, saj so bile štiri južno-nemške državice pod francoskim vplivom, in jo premagala v bitki pri Sedanu in Metzu; - pruske čete zasedejo Pariz, delavci to izkoristijo in ustanovijo svojo državico Pariško komuno - obstajala je 72 dni, izvedli so reforme, ki jih je predlagal Marx 1) ločitev cerkve od države 2) uvedba zdravstveno-socialnega zavarovanja za delavce 3) ustanavljanje svojih šol 4) razglasitev enakopravnost žensk e. januarja 1871 so v Versaillesu razglasili nastanek Nemškega cesarstva (Deutsches Reich) ali 2. Nemškega rajha Nemški rajh a. parlamentarna ustavna federativna monarhija, sestavljena iz 22-ih državic in treh svobodnih mest b. monarhijo vodi nekdanji pruski kralj, ki postane nemški cesar Viljem II. Pruski, Bismarck pa postane nemški kancler XIII

14 c. v federaciji je imela posebno mesto Prusija, saj je kot največja državica imela največ poslancev v dvodomnem parlamentu. d. Skupne zadeve (iz prestolnice) so - zunanja politika in vojska - državne železnice in državna banka - valuta in carine 6. Proces integracije (združevanja) potekal je z reševanjem treh vprašanj a. nacionalno vprašanje Bismarck ga rešuje s pospešeno (nasilno) germanizacijo; na zahodu ponemčujejo Francoze, na severu Dance, na vzhodu Poljake b. versko vprašanje kulturni boj proti RKC omeji njene pristojnosti v šolstvu (ukini Jezuite), prekine odnose s papežem in oslabi katoliško politično stranko Center c. gospodarsko/delavsko vprašanje Bismarck izda protisocialistične zakone in uvede državni socializem (socialna zakonodaja) krajši delovni čas, plačan dopust, zavarovanje, bolniška 7. Nemško cesarstvo postane po združitvi najmočnejša država v Evropi (hitra industrializacija, razvoj mornarice, težnja po povečanju»svete nemške zemlje«). a. nemška zunanja politika je bila imperialistična b. z njo so reševali notranje probleme c. prisvaja si kolonije v Severni Afriki, s Francozi se bojujejo za Maroko (poraz Nemcev), kolonije imajo na JZ in V Afrike, v Tihem oceanu, na Kitajskem, usmerjeni proti Turškemu cesarstvu, kjer so gradili železnico Bospor-Bagdad -»Drang nach Osten«(prodor na vzhod) -»Brücke zur Adria«(most do Jadrana) 8. Priprave na vojno a. povečali so redno vojsko b. gradnja vojne mornarice militarizacija nemške družbe, tekmovali za prevlado na morju z VB Italijansko nacionalno gibanje 1. Risorgimento/preporod a. risorgimento je gibanje za združitev Apeninskega polotoka b. v 20ih letih 19.st. vodilni karbonarji ali oglarji (privzeli so gesla oglarjev»očistiti gozd volkov.«) - njihov cilj je bil osvoboditev in združitev Italije, ki naj postane ustavna monarhija - organizirali so vstaje 1) 1820 v Neapeljskem kraljestvu 2) 1821 v Piemontu in papeški državi 3) 1830 sprejmejo ustave (tudi papež je nanjo pristal) 4) kongres Sv. alianse v Ljubljani (pošljejo vojsko v Piemont, da zadušijo upor) - vstaje so bile neuspešne, saj niso bile usklajene in niso imeli izdelanega jasnega združitvenega programa; društvo preneha obstajati c. v 30ih letih 19.st. si je za združitev IT prizadevalo društvo Mlada Italija; ustanovil ga je oglar Guiseppe Mazzini v Marseillu - delovalo je preko ilegalnih celic po Apeninskem polotoku z močno propagando in časnikom Mlada Italija, bili so bolj organizirani od karbonarjev - njihov cilj združena demokratična republika Italija - Avstrijska vojska premaguje upornike, aretacije zaradi ovaduštva d. Mazzini je zbežal v Švico in ustanovil Mlado Evropo - združevala je italijanske, poljske in nemške politične emigrante e. Vicenzo Gioberti konfederacija na čelu s papežem f. Balbo in Cavour Italija naj se združi pod vodstvom Piemonta, ki bo izvedel gospodarske in vojaške reforme (ta je uspela) 2. Leto 1848 Med vojno zakoni molčijo. XIV

15 a. januarja začetek revolucije v Neapeljskem kraljestvu sprejetje liberalne ustave b. širitev revolucije proti severu c. februarja sprejmejo ustavo v Piemontu, Toskani, marca privoli nanjo tudi liberalni papež Pij IX. d. Milano in Benetke razglasita republiko in preženejo avstrijske čete e. na čelo italijanskega gibanja za združitev stopi Piemont (kralj Karel Albert), ki marca 1848 napove»sveto vojno«avstriji (1. vojna za neodvisnost) - avstrijsko vojsko vodi General Radetzky in pri Custozzi premaga Piemont - avgusta sklenejo premirje, še naprej pa se upirajo Benetke, Toscana in Rim, kjer februarja 1849 razglasijo republiko f. marca 1849 Italijani zopet začnejo vojno proti Avstriji poraženi pri Novari - avstrijska vojska je z lahkoto opravila z ostalimi uporniki; Rimsko republiko so Avstrijcem pomagali zatreti Francozi Luj Bonaparte - v teh vojnah sta se izkazala Mazzini in Garibaldi 3. Camillo Benso de Cavour a. Piemont, ki stopi na čelo združevanja Italije, se modernizira (železnice, banke, vojska, odpravlja privilegije Cerkve, gradnja kanalov) b. glavni cilj Piemonta je bil izriniti Avstrijce iz Apeninskega polotoka to jim je uspelo s francosko in britansko pomočjo v času krimske vojne 4. Pogodba v Plombieresu a. leta 1858 je Napoleon III. na tajnem sestanku v vasici Plombieres Cavourju obljubil vojaško pomoč, če bi Avstrija napadla Piemont in podporo pri oblikovanju zveze držav pod častnim predsedstvom papeža v zameno bi Piemont Franciji odstopil Savojo in Nico b. leta 1859 sta Francija in Piemont sklenila tajno zavezniško pogodbo, ki jo je Napoleon III. kmalu razkril javnosti; razkritje je vznemirilo Rusijo in VB, zato sta zahtevali sklic mednarodnega kongresa o italijanskem vprašanju c je Piemontu priključena Lombardija (Benečija ostane pod Avstrijci) 5. V bitki pri Magenti in Sulferinu (vojna med Avstrijo in Piemontom) je Švicar Henri Dunant dobil zamisli o ustanovitvi Rdečega križa, saj je bilo veliko smrtnih žrtev in ranjencev je Francija z Avstrijo podpisala preliminarno pogodbo v Villafanci, ki je določala, da se Avstrijci umaknejo iz Lombardije in da se stari vladarji Toscane, Parme, Modene vrnejo na prestole. Pogodba je tako razočarala Cavourja, da je odstopil, vendar je dosegel, da so se te državice po plebiscitu priključile k Piemontsko-sardinskem kraljestvu. Piemont po tej vojni dobi Lombardijo Guiseppe Garibaldi s svojimi vojaki (prostovoljci) izroči Piemontskemu kralju tudi Kraljestvo dveh Sicilij, ki ju je pred tem zasedel. V Torinu razglasijo nastanek Italijanskega kraljestva februarja 1861 in sardinskega kralja Viktorja Emanuela II. za prvega kralja Italije (brez Papeške države in Benečije). a. Garibaldijev cilj je bil priključiti tudi Papeško državo to je prvič poskusil 1862 s 3000 prostovoljci. Njegovo geslo je bilo»rim ali smrt«, vendar ga je na zahtevo Francije zaustavila italijanska vojska. Drugič je neuspešno poskusil b. Leta 1866 se Italijanskemu kraljestvu priključi Benečija takrat je potekala prusko-avstrijska vojna, Italija pomaga Prusiji, zato v zameno dobi Benečijo (potrjeno s plebiscitom Beneški Slovenci se odločijo za Italijo). c. H Kraljevini Italiji se 1870 priključi še Papeška država (zaradi prusko-francoske vojne Francozi niso morali varovati papeža). Papeška država postane omejena le na del Rima Vatikan, zato se papež razglasi za ujetnika ljudstva v Vatikanu (in nezmotljivega). Papeška država se obnovi šele leta 1929 lateranska pogodba med Mussolinijem in papežem. 8. Kraljevina Italija a. imela je omejen parlamentarizem, saj papež ni želel, da bi katoliki sodelovali v političnem življenju b. država je bila urejena kot ustavna parlamentarna monarhija z zelo strogim volilnim cenzusom c. kmalu po združitvi je prišlo do vstaj brigantov predstavnikov nižjih slojev iz J Italije, ki so bili v novem sistemu zapostavljeni XV

16 d. v zunanji politiki je prevladal iredentizem (Italia iredenta neodrešena Italija); iredentizem želi k Italiji priključiti vsa ozemlja, ki so nekoč bila pod Beneško republiko (Dalmacija, Istra, Malta, Ciper, S Afrika). Med vojno zakoni molčijo. Irsko nacionalno gibanje 1. U2 Sunday, Bloody Sunday a. Kakšen je odnos avtorjev pesmi do dogodkov ob»krvavi nedelji«? Odklonilen, nepotrebni dogodki, ne odobravajo dogodka, brezciljnost incidenta, obžalujejo. b. S katerimi besedami je ta odnos izražen?»i'll wipe your tears awayi can't believe the news todayi can't close my eyes and make it go away«c. S katerimi besedami označijo dogodke na»krvavo nedeljo«? Razbite steklenice pod otroškimi nogami, raztresena trupla po ulicah. d. Kako je izražen odnos ljudi do novic o spopadih? Realistično. e. Kaj pomeni verz»da se je pravi spopad šele začel«? Prispodoba za kaj je? Spopad je prispodoba za mir. 2. Od 1782 je imela Irska avtonomijo pod VB, ki pa jo le-ta začne omejevati. Organizacija Združeni Irci začne z uporom (1798), ki je bil neuspešen Britanci razpustijo irski parlament, Irci ne smejo biti v angleškem parlamentu 3. V 20-ih letih 19.st. nastane Katoliško združenje, katero vodi Daniel O'Connell, dosežejo delni uspeh na lokalni ravni imajo svoje šole, svojo vero, svoje ljudi v občinah. O'Connell je želel še več, zato se umakne iz političnega življenja nastane gibanje Repeal, ki želi samostojnost Irske doseči po mirni poti. Od Repeala se odcepi gibanje Mlada Irska, ki želi Irsko osamosvojiti z orožjem. Leta 1848 za razliko od drugih delov Evrope, niso bili uspešni. 5. Sredi 19.st. ustanovijo Irsko republikansko bratstvo (Fenijsko bratstvo), ki želijo samostojnost doseči po mirni poti. 6. V 70. letih 19.st. vodi gibanje za samostojnost Irske Agrarna liga (ljudje s podeželja, mirna pot). Imajo metodo obstrukcije, bojkota. Zakon o irski avtonomiji je britanska Gladstonova vlada predlagala že konec 19.st., sprejet je bil šele 1914, zaradi začetka 1.st. vojne pa je bil suspendiran. V Ulstru (S Irske so začeli Angleži ustanavljati paravojaške (ilegalne) organizacije, Irci pa prostovoljce (IRA) se začne vojna med Irsko in VB, 1921 Irska dobi status dominiona, 1948 pa postane samostojna, vendar brez Ulstra. Poljsko nacionalno gibanje 1. Ruski del poljske se je imenoval kongresna Poljska imela je veliko samouprave. Niso imeli države, ampak so zahtevali svojo vojsko od Rusije. Zaradi tega so se leta 1830 uprli. 2. Leta 1830 so bile 3 revolucije v Franciji, Belgiji in kongresni Poljski. Po uporu Poljaki izgubijo vso samoupravo ustavo, parlament, univerzo, upornike pošljejo v Sibirijo. 3. Poljski izobraženci so zbežali iz Poljske, ter se priključili gibanju Mlada Evropa. Balkansko nacionalno gibanje 1.srbski upor 2.srbski upor grška vstaja čas vzroki za upor turško nasilje Turki nalagajo previsoke davke Srbom, v beograjskem pašaluku prevzamejo oblast, odpravili so samoupravo, jemljejo davke, ki uničevanje grške umetnosti; turško nasilje XVI

17 povod potek upora pripadajo sultanu janičarji so pobili srbske kneze, njihove lobanje pa so vgradili v stolp (v Čegru blizu Niša) voditelj Karađorđe, želijo popolno samostojnost voditelj upora knez Obrenović carigrajskega patriarha so pribili na grajska vrata, več tisoč ljudi ubili na Hiosu nastanejo skupine upornikov heterije, ki organizirajo upor, podprejo jih prostovoljci iz ostale Evrope (Byron), odnos velesil podpora Rusije podpora Rusije vstajnike podprejo tudi velesile (Francija, VB, Rusija) napoved vojne izid upora uspešni, dokler jih Rusi podpirajo; Napoleon napade Rusijo, Rusi jih ne podpirajo več; Srbov zbeži v Avstrijo, Rusijo Srbija dobi 1830 notranjo avtonomijo; 1833 odpravijo fevdalne odnose in beograjski pašaluk; mednarodno priznana na berlinskem kongresu 1878 Nacionalna gibanja v Habsburški monarhiji Turčija je poražena, Grčija postane kraljevina, grški kralj postane Oton I. Bavarski; 1844 je sprejel ustavo in sklical parlament 1. Metternichov absolutizem a. je obdobje in način vladanja med leti 1815 in 1848 b. avstrijsko cesarstvo je bilo v tem času večnacionalna država (U/67) - Čehi, Madžari, Poljaki, Slovenci, Hrvati, Romuni, Slovaki, Italijani, Ukrajinci, Vojvodinski Srbi, Nemci c. glavne značilnosti Metternichovega absolutizma - nima ustave - nima parlamenta - okrepljen nadzor policije in vojske - vzpostavi se mreža ovaduhov - (fevdalizem, stanovsko razdeljena družba) - šolstvo je pod nadzorom RKC cilj je bil vzgojiti poslušne podložnike, na univerzah pa poslušne uradnike 2. V takšnih razmerah se je težko oblikovala opozicija, saj je bilo politično delovanje prepovedano omejeni so bili zgolj na kulturno področje. a. V 30-ih letih 19.st. se je začela razvijati opozicija na Madžarskem. Madžari so zahtevali ukinitev absolutizma, fevdalizma, sprejetje ustave in parlamenta. b. V 40-ih letih se je začela razvijati opozicija tudi na avstrijskem delu, vendar zahteva le gospodarski liberalizem in razširitev volilne pravice ideja o obnovi deželnih stanov (kot so bili v 15.st. in ti bi svoje poslance pošiljali v dunajski državni zbor). 3. Metternich je imel probleme v S Italiji, kjer so se Avstrijcem upirali v Benečiji in Lombardiji. Upore je zatrla avstrijska vojska v imenu Sv. Alianse. 4. Habsburžani so imeli probleme v Galiciji (Poljska) tam so organizirali upor tisti, ki so pribežali iz kongresne Poljske. Poljski upor je avstrijska vojska zaprla, pomagali pa so ji ukrajinski ali rusinski kmetje. 5. Nacionalna gibanja na Madžarskem so Avstrijci zatrli že v 30.letih. Organizirali so sodne procese, 20 upornikov so obsodili na dolgotrajne ječe, med njimi tudi voditelja Lajoša Košuta. 6. Ker so Madžari zatirali nemadžarske narode (Slovake, Hrvate, Vojvodinske Srbe) so Avstrijci dopuščali njihova nacionalna gibanja. Na Hrvaškem se razvije gibanje Ilirizem (Ljudevit Gaj je hotel ustanoviti Veliko Ilirijo, ki bi segala od današnje Slovenije do Makedonije). Imeli bi Ilirski jezik in skupno pisavo gajico. Od tega gibanja smo Slovenci dobili le pisavo. Ostanki Ilirizma so zametki srbo-hrvaškega jezika. XVII

18 7. Ker je hrvaško nacionalno gibanje prešlo na politično področje, sta se združila Dunaj in Budimpešta ter prepovedala ilirsko gibanje. Revolucija v Habsburški monarhiji leta Januarja 1848 so se začele revolucije v Neapeljskem kraljestvu in se razširile po celem Apeninskem polotoku, februarja je revolucija zajela Francijo, marca pa Avstrijsko cesarstvo. 2. Marca so se začeli upirati meščani, delavci in študentje na Dunaju. Zahtevali so odstop Metternicha, ukinitev fevdalizma, odpravo cenzure, ustavo in uvesti razširjeno volilno pravico. Metternich je odstopil, ukinili so cenzuro, cesar pa je obljubil sprejetje ustave. 3. Aprila je dvor sprejel zakone s katerimi so ogrski dali notranjo samoupravo svoj parlament in svojo ustavo (imeli so skupnega cesarja Personalna unija). Cesar je aprila izdal oktroirano ustavo: - cesar dobi velika pooblastila - ohrani se privilegiran položaj plemstva - uvede se visok davčni cenzus za volilno pravico - temeljne pravice človeka in državljana 4. Maja so se uprli študenti in meščani, saj niso hoteli sprejeti ustave in cesar je moral ustavo odpraviti, ukinil je senat in napovedal razširitev volilne pravice in sprejetje nove ustave, ki jo bo potrdil (demokratično izvoljen) parlament. 5. Julija je začel zasedati parlament; 7. septembra je bil sprejet zakon o zemljiški odvezi (odprava fevdalizma) a. fevdalizem je bil odpravljen z odškodnino, ocenili so vrednost kmetije - 1/3 plača kmet - 1/3 plača država - 1/3 se odpiše b. državni zbor začne pripravljati novo, bolj liberalno avstrijsko državo 6. Oktobra je že tretjič izbruhnila revolucija na Dunaju uprli so se vojaki, ki so jih hoteli poslati zatreti revolucijo na Ogrsko. Dvor je s pomočjo vojske ta upor zatrl. 7. Ker so aprila 1848 Madžari dobili samoupravo so izbruhnile revolucije tudi pri nemadžarskih narodih na Ogrskem uprejo se Hrvati, Vojvodinski Srbi. Zahtevali so, da naj se Ogrska preoblikuje v federacijo Hrvate vodi ban Josip Jelačić, upor je bil neuspešen 8. Spomladi 1848 je v Pragi potekal tudi vseslovanski kongres (navdih iz Frankfurta); Slovence je zastopal Stanko Vraz, ki je predstavil program Zedinjena Slovenija; napisali so Manifest Evropskim narodom, v katerem zahtevajo, naj se Avstrijsko cesarstvo preoblikuje v federacijo Avstroslavizem. 9. V tem času se upirajo tudi Čehi in zato je cesarjeva vojska njihovo revolucijo zatrla in vseslovanski kongres se je razšel. 10. Po končani revoluciji se je avstrijski dvor vrnil iz Innsbrucka na Dunaj, kjer je prišlo do menjave na prestolu. Cesarja Ferdinanda zamenja Franc Jožef cesar, ki je vladal najdlje v AC. Nova vlada je začela pripravljati ustavo, ki se je cesarju zdela preveč liberalna, zato je ni sprejel in je razglasil oktroirano ustavo uzakonjen absolutizem in centralizem (cesar imenuje ministre, parlamenta ni). 11. Ogrska te ustave ni hotela upoštevati in so razglasili republiko. Cesar pošlje na Madžarsko svojo vojsko. Pri tem mu pomaga tudi Ruski car, ki pošlje svojo vojsko, pomaga jim tudi ban Jelačić in avgusta 1849 premagajo Madžare. Večina Madžarskih upornikov je zbežala iz države, Madžarska pa je izgubila vso avtonomijo. 12. Madžarska zopet dobi enakopraven položaj z Avstrijo 1867, ko je nastala Avstro-Ogrska. Konec kongresne Evrope 1. Sveta aliansa je bila enotna do leta 1849, ko je ruski car zadnjič pomagal avstrijskemu cesarju zatreti revolucijo na Madžarskem. Interesi velesil so prišli v navzkrižje zaradi propadanja turškega cesarstva, ki Med vojno zakoni molčijo. XVIII