R E F E R A T OV MLADEGA FORUMA

Transcription

1 Zbornik R E F E R A T OV MLADEGA FORUMA XXI. KONGRES Mladega foruma Socialnih demokratov 28. maj 2016, Ljubljana

2 KAZALO Socialdemokratska vizija in delovanje v luči preteklosti in prihodnosti... 3 Od prenoviteljev do danes... 4 Delavsko-izobraževalna društva in socialdemorkatsko gibanje 19. stol Ločitev cerkve od države Mednarodno socialistično delovanje Družba pred velikimi izzivi Varnostna tveganja v regiji Pogledi na nekatera ekonomska vprašanja Univerzalni temeljni dohodek v luči recipročnosti in pravičnosti Sovražni govor (hate speech) splošno o sovražnem govoru in pojav le tega v sloveniji Mladi smo gonilna sila progresivnosti Konvencionalna politična participacija mladih Mladi in kmetijska politika Kritika bolonjske reforme

3 SOCIALDEMOKRATSKA VIZIJA IN DELOVANJE V LUČI PRETEKLOSTI IN PRIHODNOSTI

4 OD PRENOVITELJEV DO DANES PRIMOŽ SOBAN

5 UVOD Zgodovina strank je slovenskem prostoru razmeroma neraziskano področje. Razlogi za to so različni najpomembnejši pa je zagotovo šibka demokratična tradicija. Pri slednji Slovenci nimamo tako bogate tradicije kot denimo Britanci ali Američani, zato posledično nimamo tudi strank z več kot stoletno tradicijo kot so denimo laburisti ali konservativci v Veliki Britaniji. Zato je še toliko bolj pomembno, da ne zanemarimo še tisto malega kar smo Slovenci imeli strankarskega življenja v svoji zgodovini. Omembe vreden dejavnik v politični zgodovini slovenskega naroda je bila tudi socialdemokratska ideja, čeprav ni igrala tako pomembne vloge kot denimo liberalni predvsem pa katoliški (klerikalni) tabor. Socialdemokratska ideja je seveda tesno povezana z delavskim gibanjem. Delavsko gibanje se je v okviru izobraževalnih društev (npr. v Ljubljani in Mariboru) začelo razvijati že od konca šestdesetih let 19. stoletja. Gonilna sila delavskega gibanja je bilo sprva socialno ogroženo obrtništvo. Med njimi so bila v začetku še razširjena liberalna načela samopomoči Hermanna Schultze-Delitzscha, kmalu pa so prevladala načela državne pomoči Ferdinanda Lassala. 1 Po letu 1874 je začela sprva upešna delavska organizacija pod pritiski policijskega nasilja in gospodarske krize razpadati. Delavska društva so spet oživela v osemdesetih letih. Tedaj so se delavci v Avstriji že razcepili na zmerno in radikalno skupino. Prvi so si še naprej prizadevali z legalnimi sredstvi spremeniti obstoječo družbeno ureditev, radikalni delavci pa so, naprotno, hoteli to doseči po nasilni poti. V Avstriji so se nasprotja med zmernimi in radikali zgladila šele na kongresu Avstrijske socialnodemokratske stranke, ki je potekal v Heinfeldu od 30. decembra 1888 do 1. januarja V okviru te stranke so delovali tudi slovenski socialni demokrati. Ko se je Avstrijska socialnodemokratska stranka začela deliti na posamezne nacionalne stranke je bila 15. in 16. avgusta 1896 v Ljubljani ustanovljena Jugoslovanska socialnodemokratska stranka (JSDS). Do razpada habsburške monarhije so bili njeni najpomembnejši voditelji Etbin in Anton Kristan, Albin Prepeluh, Melhior Čobal in Josip Kopač. 2 1 Jasna Fischer (ur.), Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (Ljubljana, 2005), str. 34. (dalje Fischer, Slovenska novjša zgodovina). 2 Prav tam, str. 34.

6 Podobno kot druge socialdemokratske stranke tudi jugoslovanska ni zanikala parlamentarizma, temveč se je zavzemala za splošno, enako, neposredno in tajno volilno pravico za oba spola kot eno izmed najpomembnejših sredstev agitacije in organizacijskega dela. Njen temeljni namen pa je bil na podlagi razrednega boja spremeniti obstoječi kapitalistični gospodarski red in ga nadomestiti s skupnim lastništvom proizvajalnih sredstev. V skladu z načelnim negativnim socialdemokratskim stališčem do vere in političnega delovanja duhovščine je ostro nasprotovala katoliškemu gibanju. Zaradi svoje mednarodne razredne usmeritve je pri narodnem vprašanju na prvo mesto postavljala svojo mednarodno usmeritev, hkrati pa je tudi poudarjala, da še zdaleč ni breznarodna ali protinarodna. 3 Po koncu prve svetovne so se pod vplivom oktobrske revolucije in globoke družbenoekonomske krize kot posledice vojne zradikalizirala tudi družbena gibanja med Slovenci. To se je kazalo tudi v postopnem oblikovanju in krepitivi notranje opozicije JSDS, ki se je krepila od spomladi 1919 in se ostrila predvsem ob vprašanju ministerializma, to je sodelovanja stranke v meščanskih vladah. V Deželni vladi v Ljubljani so socialdemokrati imeli dva predstavnika. To sta bila Albin Prepeluh in Anton Kristan, ki je avgusta 1919 postal tudi minister v osrednji vladi Ljube Davidovića. Jedro opozicije so sestavljali inž. Anton Štebi, Dragotin Gustinčič, Lovro Klemenčič, Rudolf Golouh, dr. Milan Lemež, Marcel in Jaka Žorga, Josip Petrič in drugi. 4 Nastanek Kraljevine SHS je slovenske socialdemokrate logično usmeril k povezovanju z jugoslovanskim delavskim gibanjem. Toda proces proces povezovanja marksističnega delavskega gibanja v jugoslovanskem okviru ter njegova notranja diferenciacija sta na Slovenskem potekala drugače kot v drugih pokrajinah. Združitvenega (»velikonočnega«) kongresa, ki je potekal od 20. do 23. aprila 1919 v Beogradu in na katerem so se socialdemokratske stranke iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter leva krila socialdemokratskih strank Hrvaške in Vojvodine združila v komunistično stranko, se JSDS ni udeležila, saj ni sprejemala nekaterih političnih izhodišč; predvsem se ni bila pripravljena odreči sodelovanju z meščansko oblastjo oziroma vrniti ministerialistične politike. Kot posledica je bila na zgoraj 3 Prav tam, str Fischer, Slovenska novejša zgodovina, str. 232.

7 omenjenem kongresu ustanovljena Socialistična delavska stranka Jugoslavije (komunistov) (SDSJ(k)), katere končni cilj je bil osvoboditev delavskega razreda in vzpostavitev socialistične družbe. 5 JSDS je vztrajala pri sodelovanju z meščanskimi strankami, zato je opozicija sklenila stopiti na lastno politično pot in s tem ločila radikalno komunistično smer od socialdemokratske. To se je zgodilo dne 2. marca 1920, ko je ljubljanska okrožna organizacija JSDS, v kateri je bila večina levičarjev, izstopila iz JSDS, se razglasila za del na novo ustanovljene Delavske socialistične stranke Slovenije (DSSS) in začela izdajati list Ujedinjenje. Stranka se je idejno gibala med sredinstvom in komunizmom in je v kratkem času pritegnila znatno število krajevnih organizacij JSDS, tako da je na zboru zaupnikov 14. marca že sprejela sklep o sklicu kongresa stranke. Prvi kongres DSSS 11. aprila 1920 je bil hkrati tudi zadnji kongres te stranke preghodnega značaja in prvi kongres nove komunistične stranke na Slovenskem (sčasoma se je uveljavilo ime komunistična partija). Stranka se je na istem kongresu združila z SDSJ(k), kasnejšo Komunistično partijo Jugoslavije. Leta 1937 je bila bila ustanovljena še Komunistična partija Slovenije (KPS), katere pravna naslednica je današnja SD. 6 OD KOMUNISTIČNE PARTIJE PREK ZVEZE KOMUNISTOV DO PRENOVITELJEV KPS oz. KPJ je po 2. svetovni vojni prevzela oblast in vladala vse do leta V tem času je njena politika nihala med»konservativno«in»liberalno«usmeritvijo. Slednja je najbolj prišla do izraza v času Staneta Kavčiča predsednika Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije med leti Kavčič se je zavzemal usmeritev Slovenije v gospodarske panoge kot so turizem, bančništvo in promet, kar je bilo v nasprotju s komunističnim poudarjanjem težke industrije kot osrednje gospodarske panoge. Poudarjal je tudi večje gospodarsko sodelovanje z Zahodno Evropo. Zaradi teh konceptualnih razhajanj je prišel v spor s Kardeljem, kar ga je leta 1972 stalo mesta predsednika slovenskega izvršnega sveta. S Kavčičevim odhodom iz slovenske politike je bila liberalna struja znotraj ZKS vse do druge polovice osemdesetih potisnjena v ozadje. 5 Prav tam, str Fischer, Slovenska novejša zgodovina, str. 233.

8 Odločilen premik v vrhovih slovenske politike je bil storjen leta 1986, ko so imele vse tri osrednje politične organizacije (ZSMS, ZKS, SZDLS) svoje kongrese. X. kongres ZKS je bil aprila 1986 v Cankarjevem domu v Ljubljani Na njem pa delegati niso zgolj po tradiciji o vsebinsko nedorečenih predlogih resolucije, temveč so zahtevali tudi odgovore na povsem konkretna vprašanja. Največ jih je bilo s področja gospodarstva, npr. zakaj imajo uspešna podjetja težave pri preskrbi z repromaterialom, zakaj je uvoz nujno potrebnih izdelkov težaven tudi za tistega, ki ima za to dovolj denarja, zakaj so ljudje ob povsem nerazumljivih carinskih predpisih prisiljeni v tihotapljenje izdelkov in koliko časa bodo morali uspešnejši še trpeti zaradi napak drugih. Med političnimi temami je bilo mogoče slišati mnenje, da se o tem, zakaj se slovenska mladina ne vpisuje v vojaške šole, ni treba spraševati vse dotlej, dokler vojska ne bo upoštevala njihovih želja. Da tudi v ZKS ne bo več nedotakljivih je bilo opaziti v nasprotovanjih stališčem nekaterih vodilnih članov ZKS, ki so nasprotovali ekološkemu gibanju in pravici delavcev do stavke. 7 Na tem kongresu je bil za novega predsednika predsedstva centralnega komiteja ZKS izvoljen Milan Kučan. Čeprav je bil v svoji sklepni besedi sicer pazljiv pri izbiri besed, so bile te kljub temu precej bolj realne od nabuhlosti obljub prejšnjih let. V poskusu dialoga s»krizologi«je nakazal je nakazal, da bo nova politična usmeritev upoštevala tedanjo realnost in se ne bo zatekala k preživetim idejnim obrazcem včerajšnjega sveta.»soočeni smo s krizo, eno najglobljih doslej. To si moramo priznati,«je dejal Kučan in menil, da»ni nobenega opravičila, da branimo obstoječe stanje. Takšna konservativna težnja more samo izzvati odpor tistih, ki se s svojim položajem v družbi glede možnosti vpliva na odločitve o pogojih in rezultatih dela, glede udeležbe, v družbenem bogastvu in družbeni moči, glede lastne usode ne morejo in ne želijo sprijazniti. To so zlasti delavci in mladina.«8 Zveza komunistov Slovenije je liberalnejše poglede na družbeno problematiko že od svojega IX. kongresa leta 1982, ko je»trdorokega«franca Popita na položaju predsednika predsedstva centralnega komiteja ZKS zamenjal Andrej Marinc, še večji premik pa je bil storjen s Kučanovim vodstvom. Slovenski komunisti so se za reformo svoje organizacije, 7 Fischer, Slovenska novejša zgodovina, str Prav tam, str

9 imenovali so jo prenova, formalno opredelili že na X. kongresu ZKS. V Kučanoven obdobju je ZKS zaradi razlik v pogledih na urejanje odnosov v Jugoslaviji, kot so se pokazale zlasti v primerjavi s srbskim partijskim vodstvom, ki ga je po letu 1986 vodil Slobodan Milošević, po 8. seji centralnega ZK Srbije septembra 1987, ko je odstranil liberalnejše in manj nacionalistično usmerjene politike, pa se je še utrdil na vodilnem položaju, je ZKS tudi zaradi upiranja miloševićizmu dobila značaj bolj odprte, liberalnejše in bolj slovensko nacionalno zavzete komunistične organizacije. Milan Kučan je že ob nastopu svoje funkcije predstavil zasnove prenove, v resnici pa se je ZKS zanjo odločila na konferenci aprila Prenovitvene dejavnosti pa so pospešili in stopnjevali v kongresnem letu Konferenca ZKS je kot poglavitne naloge partije postavila spreminjanje ustave, gospodarske reforme in nujno prenovo samoupravnega socializma, vendar je kot pogoja za postavila demokratizacijo ter racionalizacijo ekonomije, države in politike. Če je bilo leta 1986 še vprašanje, kakšen socializem želimo, se je Kučan na konferenci leta 1988 že vprašal»ali sploh socializem.«9 Spomladi 1989 je bil med članstvom ZKS v razpravi dokument o prenovi z naslovom»za bogato življenje, za socializem po meri človeka«. Glede temeljnih postavk družbenega sistema so slovenski komunisti izražali predvsem drugačne poglede kot so bili zvezni partijski pogledi; glede demokracije se je ZKS zavzemala za politično svobodo, za enakost ekonomske in politične demokracije, avtonomijo civilne družbe in za pravno državo; glede političnega pluralizma je ZKS zagovarjala pravico do političnega združevanja, tj. strankarstvo ter pravico do svobodnih, tajnih in neposrednih volitev. 10 Po konferenci ZKS aprila 1988 je prenova nekoliko zastala, kajti aktualnejše je postalo vprašanje, povezano z aretacijo in nato s sodnim procesom»četverici«pred vojaškim sodiščem. ZKS se je znašla med dvema mlinskima kamnoma: na eni strani je bila slovenska javnost ozroma Odbor za zaščito človekovih pravic kot način pritiska na oblast, kater poglavitni del je bila partija, na drugi strani pa sta bila zvezna oblast in JLA, ki sta vse dogajanje, tako partijsko prenoviteljsko kot zahteve civilno-družbenih skupin v Sloveniji, označevali za protirevolucijo. Na vodstvo ZKS sta zvezno partijsko vodstvo in in vrh armade 9 Fischer, Slovenska novejša zgodovina, str Fischer, Slovenska novejša zgodovina, str

10 pritiskala, naj represivno ukrepa, vendar je vodstvo ZKS takšno možnost zavrnilo. V povezavi s procesom proti»četverici«so iz ZKS izstopili številni levi intelektualci, to pa je bil hud udarec za proces partijske prenove. Izstopili so namreč družboslovci in humanisti, dejavni v Marksističnem centru, ki so bili hkrati vez med oblastjo in alternativo oziroma politično opozicijo, ki je nastajala v civilni družbi. 11 V ZKS se je začel spreminjati tudi pogled na Jugoslavijo. To so spodbudili dogodki v Črni gori, kjer je pod vplivom zahtev t.i. mitingašev odstopilo tamkajšnje politično vodstvo. Mitingaši so bili zelo protislovensko usmerjeni. Kučan je zato zaradi mitingaškega načina reševanja političnih razmer v državi povedal:»jasno je treba povedati, da za vsako Jugoslavijo nismo, ne za tako, kot se sedaj v nekaterih delih Jugoslavije ponuja, ne za centralistično in unitaristično.«do takrat so namreč v vodstvu ZKS menili, da je Jugoslavija»naša država in naša perspektiva«, hkrati pa so bili za priznavanje razlik med narodi ter za priznavanje individualnosti posameznika in naroda. Temeljno načelo delovanja jugoslovanske države naj bi bilo urejanje vseh zadev v republiki, torej je bil poudarjen pomen posameznih republik, federacija pa bi morala temeljiti na enakopravnosti. Naprotovali so uveljavitvi načela»en človek, en glas«, ker bi to pomenilo prevlado številčno največjega, srbskega naroda v Jugoslaviji. 12 Ob vseh»zunanjih napadih«je ZKS zaradi svojega prenoviteljstva doživljala tudi notranja trenja. Na eni strani so razmere v Jugoslaviji in Sloveniji zahtevale čim hitrejše spremembe ZKS in njenega položaja, na drugi pa so nekateri želeli zavreti ta proces. Prenoviteljstvu so nasprotovali nekateri starejši partijski funkcionarji. Prenoviteljstvu so nasprotovali nekateri starejši partijski funkcionarji. Že konec februarja 1989 se Kučan sešel z več starejšimi partijskimi funkcionarji, pobudo za to pa je še pred zborovanjem v Cankarjevem domu dal France Popit, zato»da slišimo, kako mislite vi v predsedstvu CK ZKS Slovenije voditi politiko.«pogovor je izvenel kot»mi-vi«, partijsko vodstvo na eni in starejši funkcionarji na drugi strani, in ti so vodstvu ZKS, predvsem pa Kučanu izrekli»tovariško kritiko.«izjavljali so, da so za napredek, vendar brez strank, za pluralizem v okviru SZDL. Popit je bil proti temu, da bi se 11 Fischer, Slovenska novejša zgodovina, str Fischer, Slovenska novejša zgodovina, str

11 ZKS odrekla svojemu monopolnemu položaju v družbi in državi ter s tem ustvarila prazen politični prostor. Kritičen pa je bil tudi do odnosa ZKS do socializma in samoupravljanja, saj naj ga bi v prenoviteljskih načrtih zapostavljala in zanemarjala. Še bolj kritičen do prenoviteljstva pa je bil Popit konec avgusta 1989 v pismu vodstvu ZKS, v katerem je sporočil, da izstopa iz centralnega komiteja ZKS, ker»ni pripravljen nositi odgovornosti za posledice prenove Zveze komunistov Slovenije,«saj so bili po njegovem rezultati prenove»zaskrbljujoči. 13 Ker je bil zaradi krize v državi sklican predčasen zvezni partijski kongres, je bil konec decembra 1989 pod geslom»evropa zdaj«tudi XI. kongres ZKS. Od dotedanjih partijskih kongresov se je razlikoval tudi navzven. Na njem niso igrali Internacionale, hkrati pa je bila predstavljena nova, t.i. celostna podoba ZKS; izpuščena je bila tradicionalna rdeča barva, rdečo zvezdo je zamenjala»evropska«rumena na»evropskem«modrem polju. Milan Kučan je svoj kongresni govor začel z ugotovitvijo:»zveza komunistov Slovenije prihaja na svoj enajsti kongres kot edina komunistična stranka na oblasti, ki se je brez pritiska demonstracij in množičnega gneva svojih sodržavljanov odločila za stankarski pluralizem in napovedala demokratične volitve.«volitve so bile po njegovem mnenju»korak iz običajne liberalizacije socializma k nastajanju demokratičnega reda,«ob tem pa je opozoril, da lahko ZKS na volitvah tudi izgubi. 14 Še pred kongresom je bil članstvu in javnosti predstavljen osnutek novega programa z naslovom»evropa zdaj«in s podnaslovom Z Jugoslavijo k Evropi, s katerim so predstavili»podobo prihodnosti Slovenije in Jugoslavije kot jo vidimo komunisti.«program je v 17 vsebinskih razdelkih v kratkih tezah opredelil poglede slovenskih komunistov na temeljne cilje in vrednote: na demokracijo, demokratični socializem, politični pluralizem, politični sistem, Jugoslavijo, gospodarstvo, ekologijo, socialno politiko, kulturo, izobraževanje, znanost, šport, pravico do različnosti, svobodo obveščanja, obrambo in na prevrednotenje zunanje politike. Ciril Ribičič, ki je vodil priprave programskega dokumenta, pri kateri so sodelovali tudi nečlani Zveze komunistov, med njimi tudi mariborski naslovni škof dr. 13 Fischer, Slovenska novejša zgodovina, str Prav tam, str

12 Vekoslav Grmič, je geslo Evropa zdaj! pojasnil kot korak naprej od socializma po meri človeka, kar je bila usmeritev konference aprila 1988, pa tudi poglavitno vodilo prenoviteljstva. 15 Program je opustil tudi zakoreninjen nazorski odporproti verujočim in je tudi tem omogočal vstop v prenovljeno ZKS. Poleg tega so razmišljali o spremembi imena organizacije oz. stranke slovenskih komunistov, saj so se želeli tudi z imenom poistovetiti s socialisti in pretrgati s položajem in vlogo državne partije. ZKS je ime dopolnila dva meseca pozneje, ko so slovenski pretrgali vse politične vezi z organizacijo jugoslovanskih komunistov. Postala je ZKS-Stranka demokratične prenove. Kongres je sprejel sklep, da bo program Evropa zdaj! podlaga za program ZKS. Na kongresu je bil za novega predsednika predsedstva centralnega komiteja ZKS izvoljen profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Ciril Ribičič. 16 Ribičič je bil vodja delegacije, ki je ZKS zastopala na XIV. kongresu ZKJ, ki pa so ga slovenski komunisti predčasno zapustili, saj večina delegatov ni sprejela njihovih predlogov za demokratično reformo ZKJ. Po odhodu s kongresa je Zveza komunistov Slovenije postala samostojna, samo slovenska stranka. Priprave na volilni boj so že dokaj prenovljeni slovenski komunisti začeli s konferenco, ki je bila pravzaprav ustanovni kongres nove stranke. Na njej je bil hkrati sklenjen proces, poimenovan prenoviteljstvo. Ob koncu konference je predsednik stranke Ciril Ribičič dokončno poudaril, da ZKS»dokončno izgublja svoj poseben položaj in vnaprejšnjo zaslombo države. Postaja stranka demokratične prenove, ki je kot vsaka normalna politična stranka odvisna samo od podpore, volje, lojalnosti in občutka pripadnosti njenih organizacij, članov in simpatizerjev.«formalno se je ZKS-SDP s tem izenačila z drugimi strankami, ki so se že pripravljale na volitve. V volilnem programu»evropa zdaj«se je predstavila kot stranka s socialističnim programom v katerem je volivcem obljubljalanovo slovensko ustavo, ki bo zagotavljala demokracijo, varnost, varstvo človekovih pravic, konfederalni položaj Slovenije, večstrankarsko demokracijo, podjetništvo, poštenost do preteklosti,»zeleno, človeku prijazno Slovenijo, socialno varnost itd Fischer, Slovenska novejša zgodovina, str Prav tam, str Fischer, Slovenska novejša zgodovina, str

13 Volitve 1990 in obdobje osamosvojitve ter mednarodnega priznanja Volilna kampanja za volitve leta 1990 je bila sicer razmeroma mirna, a je v njej vseeno bilo nekaj nizkih udarcev strank koalicije Demos zlasti do ZKS-SDP. V t.i. plakatni aferi je Pučnikov volilni štab natisnil plakat s»poštenimi socialdemokrati«in»poštenimi komunisti«, na njem pa sta bila med komunističnimi diktatorji navedena tudi Ciril Ribičič in Milan Kučan. Slednji je sicer bil zmagovalec volitev za predsednika predsedstva Republike Slovenije. Poleg njega pa so za to mesto kandidirali še Jože Pučnik, Marko Demšar in Ivan Kramberger. Med strankam je na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine Republike Slovenija sicer z 17,28% glasov (14 mandatov) zmagala ZKS-SDP vendar ni imela nikakršnih možnosti, da bi sestavila vlado saj so večino osvojile stranke koalicije Demos (Slovenski krščanski demokrati, Slovenska kmečka zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Zeleni Slovenije, Slovenska demokratična zveza, Slovenska obrtniška stranka). Poleg ZKS-SDP sta bili poleg nje v opoziciji še iz ZSMS preoblikovana Liberalna stranka ter iz SZDL preoblikovana Socialistična zveza Slovenije (kasnejša Socialistična stranka Slovenije). V družbenopolitični zbor so iz stranke ZKS-SDP bili izvoljeni naslednji poslanci: Štefan Korošec, Božo Kuharič, Miran Potrč, Sonja Lokar, Lev Kreft, Borut Pahor, Drago Plešivčnik, Ciril Ribičič, Milan Balažic, Janez Kocijančič, Peter Bekeš, Emil Milan Pintar, Franci Pivec, Franc Pipan. 18 Deset let in štirje dnevi po smrti Josipa Broza-Tita se je na tleh avnojske Jugoslavije 9. maja 1990 sestal prvo izvoljeni demokratični parlament. Uvodne razparave so potekale v znamenju številnih medsebojni obtožb, novopečena opozicija pa je s salvami smeha pospremila vsak spodrsljaj poslancev zmagovite koalicije, ki niso znali ravnati z glasovalnimi napravami. Del medijev, zlasti televizija, se je priključil ironizaciji nove oblasti, in si je tako nakopal njen srd. Tedaj je Janez Janša prvič razburkal slovensko javnost z izjavo, da so si nekateri uredniki na televiziji s svojim načinom poročanja pripravili svoj labodji spev. Olje na ogenj pa je prilil še poslanec Slovenske kmečke zveze Janko Halb, ki je prebral telegram Demosa iz Pomurja, naslovljen na Kučana, Pučnika in Staneta Graha (direktorja in glavnega urednika televizije):»kot očeta naroda vas prosimo, da nemudoma poskrbite za zamenjavo nekaterih odgovornih 18 Dragan Potočnik, Prve večstrankarske volitve na Slovenskem. V: Studia Historica Slovenica, letnik 7, št. 1-2 (Maribor, 2007), str. 120.

14 urednikov na TV Ljubljana ter nekaterih slovenskih novinarjev, ki poročajo o delu slovenskega parlamenta.«19 Miran Potrč je parlamentarno dogajanje v letu 1990 opisal z naslednjimi besedami:»pričakoval sem, da se bomo skupaj osredotočili na naloge v korist ljudi. Pričakoval sem, da se bo povečala vloga znanosti in stroke. Da bodo v novem parlamentu prevladovali argumenti, ne pa po direktivah vodstev strank oddani glasovi. Pričakoval sem vsaj nekaj priznanja stranki in ljudem, ki smo miren prehod v večstrankarstvo pomagali odločilno uveljaviti. Doživel pa sem predvsem težnje po obračunu s preteklostjo, borbo za oblast in osebne koristi posameznikov in skupin nove oblasti, ignoranco do vseh nasprotnih argumentov in diskvalifikacije.«20 V obodobju osamosvajanja je ZKS-SDP julija 1990 ustanovila svojo vlado v senci, ki jo je vodil Emil Milan Pintar. Veliko pozornosti je bilo posvečene predvsem vprašanju slovenske osamosvojitve in prihodnosti Jugoslavije kot take, ki pa ga na tem mestu ne bi podrobneje opisoval. Omeniti velja predvsem podporo Zakonu o plebiscitu, ki je določal da bo plebiscit uspešen, če bo ZA glasovala večina vseh volilnih upravičencev. ZKS-SDP je bila po volitvah v nekakšni izolaciji, saj sta se je izogibali tudi preostali dve opozicijski stranki, tako da z njima ni mogla sklepati dolgoročnejših dogovorov. 27. oktobra 1990 je imela v Novi Gorici svoj XII. in s tem zadnji kongres ZKS, ki je bil hkrati prvi kongres Stranke demokratične prenove, kot se je tedaj poimenovala. Dobila je tudi novo identiteto; dr. Ciril Ribičič, ki je bil vnovič izvoljen za predsednika jo je opredelil kot socialdemokratsko stranko, ker se je namesto za zamenjavo nelastninskega koncepta zavzemala za pluralizem lastnine, namesto za revolucijo se je zavzemala za postopno reformo in namesto za diktaturo proletariata za za parlamentarno demokracijo. 21 Po razpadu Demosa konec leta 1991 je pričela razpadati tudi Peterletova vlada. Najprej je sredi februarja 1992 skupina dvanajstih neodvisnih poslancev vložila zahtevo po izglasovanju 19 Miloš Mikeln (ur.), Slovenija 1990: Kronika slovenskega prelomnega leta v besedi in sliki (Ljubljana, 1991), str.81 in 97 (dalje Mikeln, Slovenija 1990). 20 Mikeln, Slovenija 1990, str Fischer, Slovenska novejša zgodovina, str

15 konstruktivne nezaupnice Peterletovi vladi. Za novega predsednika vlade so mag. Marka Voljča, tedaj vodjo oddelka Svetovne banke za Srednjo Ameriko in Panamo, vendar za izvolitev tedaj ni dobil potrebnega števila glasov; zmanjkalo mu je šest glasov (115 ZA, 106 PROTI). Po glasovanju, v katerem so Voljča poleg opozicijskih strank podprli tudi poslanci nekdanjega Demosa, predvsem poslanci Demokratske stranke (liberalnega dela razpadle Slovenske demokratične zveze), je vlada postala manjšinska. Predsedniki strank vladne koalicije so zato konec februarja odločili, naj Peterle povabi k sodelovanju v vladi tudi opozicijski stranki Liberalno demokratsko stranko in Socialistično stranko Slovenije. Obe stranki sta vstop v vlado zavrnili, zato je začela vladna koalicija razmišljati o novem mandatarju. Slovenska ljudska stranka je predlagala dr. Jožeta Pučnika, vendar druge stranke vladne koalicije niso bile navdušene za ta predlog, saj so Slovenski krščanski demokrati, Narodni demokrati in Liberalna stranka še vedno podpirali Peterletovo vlado. 22 O prevzemu mandatarstva so začeli razmišljati v Demokratski stranki, v začetku marca pa so predsedniki treh strank nekdanjega Demosa, tj. Socialdemokratske stranke Slovenije, Zelenih Slovenije in Demokratske stranke, ter Socialistične stranke sklenili k sodelovanju povabiti še Slovensko ljudsko stranko. Nastala je t.i sredinska koalicija 6+1. Nova koalicija pa se ni mogla dogovoriti glede mandatarja, tako da je bilo za zasedbo tega položaja več predlogov. Kandidata za mandatarja so iskali do konca marca, ko je Igor Bavčar privolil, da ga kot mandatarja predlagajo skupščini. Podpirale so ga štiri stranke, t.i koalicija 4+1 (DS, ZS, SDSS, SSS). Istega dne 25 marca 1992, je Liberalno demokratska stranka (LDS) sporočila, da je njen kandidat za mandatarja Janez Drnovšek, ki je bil prav med pogajanji o kandidatu za mandatarja na II. kongresu stranke izvoljen tudi za predsednika stranke. A stranke koalicije 4+1 so še vedno vztrajale pri Bavčarju kot kandidatu za mandatarja, medtem ko se stranke koalicije 6+1 niso mogle dogovoriti kdo naj bo njihov kandidat. 23 LDS je 27. marca vložila v skupščinski postopek kandidaturo Janeza Drnovška za mandatarja vlade. O kandidaturi Bavčarja za mandatarja so poslanci glasovali 8. aprila; zanj je glasovalo 98 poslancev, to je 23 premalo. Prav na dan glasovanja o Bavčarjevem mandatarstvu je kandidaturo dr. Ludvika Toplaka za mandatarja vložila tudi Slovenska ljudska stranka. Naslednje glasovanje o kandidaturi Drnovška za predsednika vlade ta je nameraval vlado s 22 Fischer, Slovenska novejša zgodovina, str Prav tam, str

16 skoraj vsemi strankami v parlamentu, tudi s Stranko demokratične prenove je bilo 22. aprila Janez Drnovšek je dobil 126 glasov, to pa je zadostovalo za zamenjavo Lojzeta Peterleta na čelu slovenske vlade. S tem je bilo konec vlade, ki je bila dediščina Demosa. Drnovšek, novi predsednik LDS, je sestavil vlado t.i. male koalicije. Sestavljali so jo: Liberalno demokratska stranka, Socialdemokratska stranka Slovenije, Zeleni Slovenije, Socialistična stranka Slovenije in Demokratska stranka. SDP kot edina stranka, ki je bila za časa Demosove vlade v opoziciji ni bila povabljena v vlado, saj so socialisti menili,»da mora biti vlada strogo sredinska.«to je bil tudi začetek Drnovškove ere. 24 Volitve in politično dogajanje med leti Na prvih volitvah v državni zbor 6. decembra 1992 je nastopilo kar 25 strank. Velika zmagovalka prvih državnozborskih volitev je bila LDS, stranka aktualnega predsednika vlade Drnovška je osvojila 23% glasov. S svojimi slogani»slovenija. Zgodba o uspehu«in»ne levo, ne desno. Na bolje«, ki so bili prvič predstavljeni na t.i. jumbo plakatih je poudarjala optimistično zazrtost v prihodnost, kot garancijo volivcem pa izpostavljala svojega priljubljenega in uspešnega premierja Drnovška. Poleg LDS je uspelo tedaj skromen parlamentarni prag treh osvojenih mandatov prestopiti še sedmim strankam. Prvi zasledovalci krščanski demokrati so zaostali za več kot 8 odstotnih točk, Združena lista pa le malo manj. Drugo- in tretjeuvrščeni stranki sta si bili idejno najbolj oddaljeni, saj je prva poosebljala novo družbeno vlogo vere in Cerkve, druga pa po poti sodobne socialdemokracije. Po mnenju analitikov je bila največje presenečenje prvih volitev četrtouvrščena Slovenska nacionalna stranka Zmaga Jelinčiča, ki je prejela več kot 10% glasov. S populističnim geslom»naredimo to deželo spet slovensko«je zavračala»balkanizacijo«in se zavzemala za neenakopravno obravnavo»bivših južnjakov.«njeni nastopi in govorica so bili šovistični, a očitno državljanom ljubi Fischer, Slovenska novejša zgodovina, str Jure Gašparič, Državni zbor : o slovenskem parlamentarizmu (Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2012), str. 55 (dalje Gašparič, Državni zbor)

17 Slovenska ljudska stranka Marjana Podobnika, ki se je razglašala za dediča historične predvojne SLS Antona Korošca, je osvojila nekaj manj kot 10% glasov. Idejno je bila blizu SKD, programsko pa je poudarjala zlasti»človeka«in»kmeta.«zeleni Dušana Pluta so prejeli 3,7% glasov, le malo manj od Demokratske stranke Igorja Bavčarja, enega od intelektualnih jeder nekdanjega Demosa. Zgolj 5 % je bil zanje poraz. Še manj pičlih 3,3% glasov, je prejela SDSS prvega demosovca Jožeta Pučnika, ki je komaj prestopilo parlamentarni prag. 26 Z delitvijo mandatov je LDS tako dobila 22 poslanskih sedežev, SKD 15, Združena lista 14 (izvoljeni so bili mag. Franc Avberšek, Dušan Bavdek, dr. Rado Bohinc, Franc (Feri) Horvat, Jože Jagodnik, mag. Janez Kocijančič, dr. Lev Kreft, dr. Mateja Kožuh Novak, Franc Lipoglavšek, Borut Pahor, Miloš Pavlica, Breda Pečan, Miran Potrč, dr. Ciril Ribičič, Ivan Sisinger), SNS 12, SLS 10, Demokrati 6, Zeleni 5 in SDSS Mandatar za sestavo vlade je bil Janez Drnovšek. Slednji je v pogajanjih za sestavo vlade pokazal vso svojo pogajalsko spretnost, saj mu je v koalicijo uspelo poleg LDS-a zvabiti še SKD, Združeno listo in SDSS. Strank pri tem ni združeval enoten koalicijski dogovor, marveč separatni pogodbi, ki jih je mandatar sklenil s krščanskimi demokrati in SDSS ter z Združeno listo. Koalicija je tako imela skupaj solidno parlamentarno večino 55 glasov. Programske smernice vlade pa naj bi bila prizadevanja za trdno gospodarstvo in stabilen denar, izenačevanje pravil igre v ekonomskem in pravnem sistemu z evropskimi pravili, pospešeno odpiranje novih trgov in s tem novih delovnih mest ter seveda privatizacija gospodarstva z ustreznimi socialnimi mehanizmi v prehodnem obdobju. ZLSD se je v tem času najbolj izpostavila s stališčem glede uvedbe neobveznega predmeta Verstva in etika v 8. in 9. razredu osnovne šole. Proti temu zakonu je tedaj ostro nastopil poslanec in podpredsednik državnega zbora Lev Kreft. Janko Prunk je njegov nastop ocenil kot protikrščanskega s protiverskim ideološkim nabojem, ki le težko zdrži filozofsko, hermenevtično in logično kritiko. Zakon je bil kljub nasprotovanju ZLSD na koncu sprejet Gašparič, Državni zbor, str Prav tam, str Janko Prunk (ur), Dvajset let slovenske države (Ljubljana 2011), str. 45.

18 Mandatno obdobje je bilo sicer zelo turbulentno, tako na političnem kot na socialnem področju. Število brezposelnih je bilo leta V tem času so bile del političnega vsakadana tudi številne afere, ki so bile posledica»divje privatizacije.«najbolj odmevne afere so bile afera Hit, orožarska afera in afera Depala vas. Natančne vsebine teh dogodkov na tem mestu ne bi obnavljal, saj je bilo o njih v zadnjih letih napisanih kar precej knjig. Dotaknil se bom le razpleta afere Depala vas. Zgodaj spomladi 1994 je postajalo politično ozračje vse bolj naelektreno. Po pričevanju poslanca Iva Hvalice je»napetost rasla«, saj so postajala levodesna razhajanja vse bolj očitna Osrednje figure spora so bile premier Drnovšek in predsednik Kučan na eni ter minister za obrambo iz vrst SDSS Janša na drugi strani, polja spopada pa obrambni proračun in zakon o obrambi. Dogajanje je doseglo vrelišče 21. marca 1994 ko je varnostni organ ministrstva za obrambo pri Depali vasi nasilno aretiral domnevnega vohuna, ki je bil tajni policijski sodelavec. Afera Depala vas je postala osrednji politični dogodek. Čeprav tudi vse okoliščine dogodka sprva niso bile je premier pragmatično predlaga razrešitev ministra Janše. Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik je 28. marca ob petih popoldne sklical izredno sejo parlamenta, ki naj bi odločila o Drnovškovem predlogu. 29 V začetku je najprej šef vlade Drnovšek razložil svoj predlog. V umirjenem tonu je jasno poudaril, da Janša po njegovim ni neposredno odgovoren za dogodek, njegova je objektivna odgovornost za celoten obrambni resor, ki je očitno posegal v človekove pravice. Opozoril je tudi na širši politični kontekst zamenjave, o katerem se je ves čas vneto šušljalo, kako bi naj dejansko šlo v zadevi za»politično motivirano dejanje, da želim v imenu politične levice, ki jo simbolizira predsednik Kučan, obračunati s politično desnico, ki jo v zadnjem času simbolizira minister Janša.«V nadaljevanju govora je še poudaril da želi razmejiti med posledicami tega dejanja za pravno državo in razmerjem političnih sil v Sloveniji ter povedal še da si želi, da bi v prihodnje zmanjšali politično polarizacijo v dobro reševanja vseh najtežjih gospodarskih in političnih vprašanj Gašparič, Državni zbor, str Gašparič, Državni zbor, str. 66.

19 Razprava, ki je sledila je bila precej drugačna od siceršnjih; bila je izjemno nabita s političnimi čustvi in daleč presegala zgolj obravnavo politične odgovornosti nekega ministra. Govorniki so omenjali vprašanja politične preteklosti, spletkarska ozadja, levo-desna politična razmerja in razmišljali o samem bistvu slovenske demokracije. Situacija je bila blizu vrelišča, v poslopju parlamenta so bili tudi pripadniki specialne enote policije. Le redki govorniki, kakor Miran Potrč so pozivali k umirjanju situacije. Poslanka Irena Oman je Drnovšku očitala da želi zakriti»vse udbomafijske posle, vezi itd., ampak vsega tega kar so povedali moji kolegi, ne bom ponavljala /.../ Janez Janša je narodni junak in če tega ne verjamete, stopite pred parlament in poglejte. Prepričana sem, da gospod Drnovšek narodni junak ni.«31 Janez Janša pa je v svoj zagovor povedal:»porušeno bo minimalno ravnotežje v družbi, ki je v tranziciji in seveda bo vse tisto, kar se je do sedaj govorilo o mehkem prehodu, nekih dolgoročnih reformah in tako dalje, odpadlo kot neka zelo prozorna krinka.«govor je zaključil z naslednjimi besedami:»spoštovane gospe in gospodje, je danes in bo jutri.«socialnogospodarska problematika je naposled razdvojila tudi koalicijska partnerja LDS in ZLSD. Razrešitev»sanatorja Tama«, gospodarskega ministra Maksa Tajnikarja iz vrst ZLSD, in zlasti sprememba pokojninske zakonodaje sta bili v začetku leta 1996 povod za izstop ZLSD iz vlade. 32 Ključni dogodek med leti , ki je zaznamoval prihodnost stranke je bila vsekakor združitev SDP, Socialdemokratske unije, Delavske stranke in dveh močnih struj iz Socialistične stranke in DESUS-a v enotno stranko Združena lista socialnih demokratov katere predsednik je postal Janez Kocijančič. Stranke so se združile 29. maja Volitve in politično dogajanje med leti Predvolilno ozračje v Sloveniji jeseni 1996 je bilo maelektreno in nazorsko razdeljeno. Druge volitve v državni zbor so potekale 10. novembra Kljub napetemu ozračju je bila volilna kampanja precej blaga. Prva vladna stranka Drnovškova LDS, je volivce nagovarjala z 31 Prav tam, str Gašparič, Dražvni zbor str

20 optimistično in pozitivno kampanjo, utelešeno v sloganu»2000 Gremo!«Njen pristop je bil razgiban v ospredju je bil seveda premier, ob njem pa tudi njegov pes Artur, ki je celo nastopal v lastnem televizijskem spotu. Opozicijska SDS Janeza Janše se je zatekla k negativnemu konceptu in poudarjala zaskrbljujoče plati prejšnjega mandata, berzposelnost, revščino in socialno problematiko. ZLSD se je odločila za sproščen nastop in kot»edina rokenrol stranka«izdala cede partizanskih pesmi v rock izvedbi. Na glasbo je v kampanji stavila tudi SLS, saj je njen predsednik Marjan Podobnik sam prepeval»jaz bi te polubu rad.«sls je sicer za namene kampanje posnela tudi pesem z naslovom»za Slovenijo z ljubeznijo.«skd Lojzeta Peterleta je bila v najtežji situaciji; kot vladna stranka se je potegovala za volivce, nenaklonjene vladi. S precej robato kampanjo, kjer je bil ob Peterletu v ospredju slogan»stojimo za svojimi besedami«, je skušala napade vlade naprtiti stranki LDS, uspehe pa sebi. Upoštevaje rezultat se zdi, da pri tem ni bila uspešna, da so volivci kvečjemu razmišljali obratno. 33 Največ glasov na volitvah je ponovno prejela LDS s 27,01% (25 mandatov), sledile pa so SLS, ki je osvojila 19,38% (19 mandatov), SDS 16, 13% (16 mandatov), SKD 9, 62% (10 mandatov), ZLSD 9,03% (9 mandatov- izvoljeni so bili Samo Bevk, Franc (Feri) Horvat, Jože Jagodnik, Bojan Kontič, Aurelio Juri, Borut Pahor, Miran Potrč, Ciril Ribičič, Boris Sovič in Janko Veber). Poleg naštetih sta se v parlament prebili še DeSUS s 4,32 % (5 mandatov) in SNS s 3, 22% (4 mandati). 34 ZLSD je v tem mandatu delovala v opoziciji in svoja stališča pogosto izražala ob»ideoloških«temah kot sta bili npr. lustracija in vračanje gozdov Cerkvi. Z notranjepolitičnega vidika je bil buren predvsem začetek in konec mandata. Na začetku je javnost razburil poslanec Ciril Pucko, ki je prestopil iz poslanske skupine SKD v poslansko skupino LDS ter s tem omogočil mandatarstvo dr. Janezu Drnovšku. A je njegova koalicija leta 2000 razpadla, saj se je SLS skupaj s SKD in SLS povezala v novo koalicijo in ustoličila vlado pod vodstvom dr. Andreja Bajuka. Na tem mestu teh dogodkov ne bi podrobneje opisoval saj za to nimam več prostora. Osredotočil se bom le na razpravo o lustraciji. 33 Gašparič, Državni zbor, str Prav tam, str. 72.

21 Dvopolnost parlamenta se je kljub koaliciji med LDS in SLS pokazala konec leta Tedaj je parlament razpravljal o predlogu resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima, ki sta ga pripravila opozicijska poslanca Lojze Peterle in Janez Janša. Sama resolucija je sicer izhajala iz obče sprejemljivih civilacijskih načel,»da noben narod nobena družba ali država na more preživeti ali stabilno in zdravo živeti, če se odpove spoštovanju človekovega dostojanstva, temeljnim moralnim načelom, kulturo-civilizacijskim standardom demokratičnosti in pravnosti.«35 Pri razpravi o lustraciji je na svoj račun prišel poslanec SDS Ivo Hvalica, ki je hotel na vsak način dokazati, da je v Sloveniji obstajal trdoživ in uvožen komunizem:»slovenija torej ni bila satelit Sovjetske zveze, pa vendar ima Slovenija Dedka Mraza; iz Sibirije je prišel, tega nismo dobili, vam zagotavljam, ne iz Italije, ne iz Avstrije, ne iz Madžarske in niti ne iz Hrvaške-iz Sibirije. Sibirija je pa bila v Sovjetski zvezi, razen če negirate to geografsko danost. Ampak po drugi strani je tu še nekaj zanimivega. Kateri komunizem je pa bil bolj trdoživ? Torej, mi smo bili v jugoslovanski federaciji, torej smo bili podvrženi srbskemu komunizmu; toda srbski komunizem je preživel ruskega (mišljen je Miloševićev režim v Srbiji op. a.), sedaj je vendar hujši, ta je bolj trd! Ta traja in bo še trajal./.../ Torej kakšna razlika je vendar med srbskim in ruskim komunizmom, če že hočete trditi, da nismo bili v sovjetski sferi. Torej jaz trdim in bom sedaj poskušal na zelo preprostem primeru dokazati, da je bil srbski komunizem hujši in da je hujši od sovjetskega. /.../ Jaz še nisem slišal, da bi v Pragi plesali za časa sovjetskega imperija kazačok (ruski ljudski ples op. a.) na cesti, med tem, ko se je v Ljubljani plesalo srbsko kolo. Gospod Potrč je plesal na neki ploščadi, obstaja fotografija, srbsko kolo, ne polko, srbsko kolo, to je nedvoumno, dokumenti obstajajo! Dnevnik ima eno rubriko Slika ne laže, naj bi tudi nekatere slike iz preteklega časa objavili in bi videli. Srbsko kolo! Kakšna polka!«36 Miran Potrč je v svoji knjigi Klic k razumu o lustraciji zapisal naslednje:»ali so bili res slabi vse tovarne, ki smo jih zgradili, in vsa delovna mesta, ki smo jih ustvarili, da so lahko imeli zaposlitev vsi naši delovni ljudje? Ali je bilo narobe, da so bile socialne razlike bistveno manjše kot so danes in je bila vsem zagotovljena visoka raven socialne varnosti? Ali je bilo napak da so se lahko vsi šolali Ali so bile brez vrednosti vse naše diplome in naše kulturne stvaritve, pa 35 Gašparič, Državni zbor, str Gašparič, Državni zbor, str

22 čeprav je morda kje in kdaj delovala tudi cenzura? Tudi to je del teh od Demosovih strank zaničevanih 45 let, ki jij ni mogoče zajeti s pojmom brezpravni talitarizem ki je bil nelegitimen, torej osovražen od ljudi, vreden zaničevanja in v posameznih elementih svojega delovanja celo zločinski kar neargumentirano in sovražno govorijo predvem pomembni predstavniki SDS pa tudi nekateri drugi. Take posplošitve kljub storjenim napakam niso objektivne in poštene. 37 Pomemben dogodek za ZLSD v obdobje med leti je bila nedvomno izvolitev Boruta Pahorja za predsednika stranke na tretjem kongresu ZLSD leta Borut Pahor je stranki predsedoval vse 8. kongresa v Kočevju, 2. junija 2012 ko ga je v drugem krogu premagal dr. Igor Lukšič. O Pahorju je Potrč zapisal naslednje:»s svojim izjemnim nastopom in retoričnimi sposobnostmi si je ustvaril in utrdil ugled nespornega liderja socialne demokracije v Sloveniji, tako da sta se v javnosti ustvarila vtis in nesporno prepričanje, da sta javni ugled in volilni uspeh staranke v največji meri odvisni od njega. /../ Borut Pahor je tako dobro desetletje poosebljal politiko in delovanje socialne demokracije v Sloveniji. Zavestno je prenehal vzdrževati kakršnekoli delovne in osebe stike z bivšimi predsedniki in vplivnimi člani stranke. To je odpiralo stranko novim generacijam, saj je bilo v njej vedno več mladih članov, ustvarjalo pa tudi nezadovoljstvo in osip pri generaciji starejših članov, posebej pri udeležencih NOB.«38 37 Miran Potrč, Klic k razumu:spomini (Ljubljana, 2014), str. 233 (dalje Potrč, Klic k razumu). 38 Potrč, Klic k razumu, str

23 DELAVSKO-IZOBRAŽEVALNA DRUŠTVA IN SOCIALDEMORKATSKO GIBANJE 19. STOL. ŽIGA ŠTAJNBAHER

24 Uvodna misel Referat prikazuje razvoj delavskega gibanja marksistične smeri na spodnjem (slovenskem) Štajerskem, to je na tistem ozemlju, ki je bilo do konca Prve svetovne vojne pod vladavino Habsburžanov in kronovino dežele Štajerske. V referatu sem se omejil zgolj na delavsko gibanje socialdemokratske usmeritve in deloma kršanskosocialne usmeritve. Spodnja Štajerska je bila v 19. stol. socialdemokratsko vezana na sožitje slovenskega in nemškega življa. Socialdemokratska stranka je bila edina stranka organizirana na tleh celotnega avstrijskega dela monarhije. Na nacionalno mešanem ozemlju je bila večina agrarnega prebivalstva slovensko govorečega, večina prebivalcev mest pa nemško. Ob industrijalizaciji mest in prihodu južne železnice so mesta in industrijski objekti potrebovali delavce. To je bilo obdobje priseljevanja podeželskega prebivalstva v urbana središča in prvih zametkov delavskega gibanja, ki je z leti naraščalo ter preraslo v socialdemokratsko in sindikalno gibanje. Stičišče dveh kultur se je odražalo v kulturnem, gospodarskem in navsezadnje tudi v političnem življenju. Proces germanizacije, vse večji pritiski s severa so se prav tako odražali v delavskem gibanju na Spodnjem Štajerskem. V prepletu teh silnic je bil položaj delavstva sila zanimiv. Med prvimi Maribor Delavsko gibanje se je na Spodnjem Štajerskem najprej razvilo v Mariboru, kjer je že leta 1868 bilo v obratu južnih železnic več kot 2000 delavcev. Avgust 1868 je bil za mariborsko delavstvo prelomen. 18. vodji mariborskih delavcev (pobudnikov) se je 2. avgusta 1868 zbralo na vrtu gostile Adolfa Pritza, kjer so formirali svojo prvo izobraževalno (delavsko) društvo ter za 23. avgust 1868 napovedalo shod. Kartinova pivnica je pokala po šivih. Več kot 100 delavcev je pozdravilo ustanovitev društva in za predsednika izvolilo Franza Wiestlerja. Franz Wiesthaler je bil prvih 5 let duša mariborskega delavskega izobraževalnega društva. Marburger Zeitung je ustanovitev društva pospremil z besedami delavcev: "Edino vzgoja duha in značaja osvobaja." Delavci so društvo uporabljali za izobraževanje članstva na mnogih področjih od religije, gospodarstva, do vprašanj pravice delavcev in politike. Društveno izobraževanje jih je pripeljalo do spoznanja, da so lahko kot delavci in kot državljani zahtevali

25 veliko več kot so dotlej s pravicami tudi imeli. Ob ustanovitvi so sodelovali tudi predstavniki delavskega izobraževalnega društva iz Gradca. Prav tako je mariborsko društvo oblikovalo t.i. Invalidsko blagajno za ponesrečene delavce. Že v novembru 1868 so ustanovili Konzumno društvo (Socialna trgovina), ki je skrbelo za cenena živila in dobrine za mariborske delavce. 39 Prelomnica politčnega delovanja Na shodu, 26. januarja 1869 je delavsko izobraževalno društvo izvedlo svojo prvo politično akcijo. Podprli so izvedbo 9. dunajskega delavskega shoda ter zahtevali odpravo prisilnih delavnic ter svobodo združevanja. 16. maja 1969 so priredili shod mariborskega in graškega društva na katerem so predstavili poročilo o stanju delavstva, ki ga je pred tem v parlamentu na dunaju predstavil predsednik mariborskega društva. Ob tem so se na shodu zavzeli za jasno in načelno prepoved dela otrok, splošno osnovnošolsko obveznost ter za vzpostavitev tovarniških inšpektorjev. Shod je sprejel resolucijo s katero se je zavzel za neomejeno združevanje, časovno opredeljen delavnik, odprava dela žensk in otrok v tovarnah in ukinitev prisilne delavnice. Delavcem v Zeltweg so poslali pozdrave s pripisom: "Vztrajajte pod zastavo socialnedemokracije in zmaga bo naša!" Delavstvo tistega časa je bilo pod silnim vplivom t.i. lassallovstva, le ta pa je bil pod močnim vplivom revolucije Mariborsko delavstvo je bilo še posebej pod vplivom nacionalizma, ki je v narodnostno mešani skupnosti dobival več privržencev kot drugje. Tako so v društvu dajali poseben poudarek na pomenu internacionalizma. V društvu so še posebej opozarjali na poskuse političnega katolicizma, ki si je prizadeval za vzpostavitev katoliškega delavskega društva. Vsekakor se je društvo sila solidariziralo in krepilo značaj internacionalizma. V polju popolne politične svobode so si člani društva prizadevali za nacionalne pravice ter se zavedali pomena mednacionalne enakosti, politične enakopravnosti in izboljašnje socialnega položaja. Ob tem so kot primer navajali švicarsko zvezo Franc Rozman, Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1979, str Franc Rozman, Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1979, str Franc Rozman, Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1979, str

26 Slovenec Roman Jug je pozival delavce obeh narodnosti, da se ne pustijo hujskaškemu nasilju ter skupaj strnjeo vrste za delavski boj in politične in socialne pravice delavcev. Tako so že junija 1969 sprejeli resolucijo o splošni volilni pravici kot najvišji politični pravici ter vojaški obveznosti kot politični dolžnosti. Vsakdo, ki je dopolnil 20 let bi moral imeti pasivno in aktivno volilno pravico. 22. avgusta 1869 so mariborski delavci v Gambrinosuvi pivnici ustanovili splošno bolniško in invalidsko blagajno. Namen blagajne je bil podpirati moške in ženske v času bolniške in invalidnosti za prvih 26. tednov. 42 Prva obletnica delovanja Društvo je ob prvi obletnici delovanja sklicalo t.i. Ljudski shod, kjer naj bi sprejeli resolucijo o socialni demokraciji. Občinska oblast je shod prepovedala. Za tako potezo se je oblast odločila, ker je socialdemokratsko stremljenje smatrala za državi nevaren značaj. Društvo je svoj nadnacionalni značaj pokazalo, 21. septemra 1869 ko je nad vhodom v pivnico vihrala rdeča zastava ob njej pa levo in desno še slovenska in nemška narodnostna zastava. V dvorani so pričetek svečane proslave odprli z železniško godbe iz mariborske kolonije. Svečano besedo je imel predsednik, nad govroniki pa je visela Lassallova slika. Enoglasno so govroniki govorili o delavskih pravicah in predvsem o splošni volilni pravici. Vrstili so se še pozivi k enotnosti in bratsvu. Prve obletnice so se udeležili gostje iz delavskega društva iz Slovenske bistrice in Gradca. Prav tako pa je društvo prejelo mnoge brzojavke s čestitkami. Mariborsko delavstvo pa je z zadovoljstvom pozdravilo sklepe po okrepljenih stikih s prvo internacionalo. 43 Leto 1970 je bilo za mariborsko društvo in delavska društva po Avstriji sila burno. 18. julija 1870 so si na shodu drznili okrcati delovanje in organiziranostmonarhije. Govorniki so s tem zapečatili delovanje društva, ki je bilo v avgustu 1970 prepovedano in ukinjeno ker naj bi delovalo proti državi in delovalo izključno politično. Domala nevrjetno je, da je oblast prepovedala delovanje društev po avstrijskem delu monarhije, ker si je to prizadevalo za širjenje načel socialnedemokracije. Ob tem je nedvomno vplivalo na prepoved delovanja 42 Franc Rozman, Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1979, str Franc Rozman, Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1979, str

27 društva organiziranje dveh štrajkov. Štrajka pekov in krojačev, ki so terjali pravične mezde. Medtem ko so se peki sporazumeli, so krojači boljše mezde dosegli s silo. 44 Uspešni štrajki Peki so zahtevali: 1. dvig tedenskih plač za 50 odstokov, pravico do zajtrka in uvedbo nočne malice ter pod točko 2. odpravo nagovora, pod točko 3. čiste delavnice, ogrevane spalnice, za vsakega delavca svojo posteljo in menajvo posteljnine vsakih 14 dni, pod točko 4. prepoved najemanja vajencev preden dopolnijo 16. leto, pod točko lotov mesa in 14. dnevni odpovedni rok. Vse zahteve so aprila 1970 delodajalci odobrili. 45 Istočasno je potekalo krojaško mezdno gibanje, ki je prešlo v stavko. 18. aprila 1970 so na shodu v pivnici Gambrinus postavili zahteve: 1. dvig mezd za 50 odstokov, ob nedeljah in praznikih pa za 70 odstokov, pod točko 2. vsak pomočnik naj spi zunaj hiše svojega vajenca; pod točko 3. mojstri smejo delati samo doma, pod točko 4. delavnice morajo biti dovolj prostorne in čiste, pod točko 5. zaslužek naj se izplačuje vsako soboto zvečer, pod točko 6. krojači ki niso mojstri ne smejo imeti vajencev, pod točko 7. vajenci naj se uporabljajo samo za strokovno delo, pod točko 8. občinski odbor naj ustanovi obrtno nadaljevalno šolo. Sledili so mučni tedni usklajevanj in dogovarjanj. Mnogi delodajalci so popustili, večina ne. Splošna stavka je bila neizbežna. pričela se je 26. aprila To je bila tudi prva organizirana stavka v Mariboru. Stavko so s skupnim dogovorom in psoredovanjem občinskih oblasti zaključili 25. julija Socialdemorkatska pomlad 1871 Avstrijska socialna demokracija si je v programu zadala zaščito delavstva, malih obrtnikov, kmetov in zatiranih slojev. 27. februarja 1971 so mariborski socialnidemokrati psoalli na Dunaj resolucijo v kateri so si prizadevali za splošno volilno pravico pri 20. letih, tajno glasovanje in 44 Franc Rozman, Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1979, str Franc Rozman, Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1979, str Franc Rozman, Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1979, str

28 t.i, poslansko dieto, volitve ob dela prostih dnevih, svoboden in poceni tisk, neomejeno pravico združevanja in pravico zborovanj. 47 Razvoj pred in po 1894 Zgodovinski razvoj socialne demokracije na Spodnjem Štajerskem do leta 1914 razdelimo na dve obdobji. Prvo obdobje je obdobje združevanj istomislečih v okvirih različnih društev in skupin, ki niso nujno bile med seboj homogeno povezane, ampak so delovale veliko bolj ohlapno in lokalno. Drugo obdobje oz. obdobje nastajanja socialdemokratske stranke tudi na naših tleh je nedvomno povezano z obodbjem po letu 1869, ko je delavstvo pridobivalo na pomenu in moči. Samo gibanje pa je jasno kazalo svojo razdeljenost, na bolj raikalno smer in tisto veliko bolj zmerno. Viktor Adler je nedvomno uspel povezato obe smeri v eno stranko in s tem omogočil njeno formalno prizanje s strani države. Ni dvoma da je obdobje dobrih 40 let delovanja znotraj avstrijskega dela monarhije. Splošna volilna pravica uvedena leta 1907 je bil mejnik socialdemokratskih prizadevanj. Danes samoumevna pravica je bila v štajerskih socialdemoratskih krogih prepoznana že davnega leta 1968, ko so delovali še pod Delvskim izobraževalnim društvom Maribor. 48 Za Celje in okolico, pravzaprav celotno savinjsko dolino lahko mirno rečemo, da je ohlapno združevanje delavcev obstajalo že pred letom 1890, ko so formalizirali svoje delovanje pod delvskim izobraževalnim društvom Celje. Hotel Strauss je v decemberskih dneh 1890 pokal po šivih, ko je celjsko delavstvo formaliziralo svojo dejavnost. Thomas Marenig je postal prvi predsednik. Formalizacija društva je bil pravzaprav ponovni zagon poprej ukinjenega društva celjskih delavcev v letu Trboveljčani so društvo ustanovili leta 1891 in imeli že avgusta istega leta shod s več kot 2000 podporniki. Med bolj odmevnimi shodi trboveljskih delavcev je bil nedvomno shod leta 1891, 47 Franc Rozman, Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1979, str. 100; Steiner, Die Arbeiterbewegung, Dunaj 1911, str ; Klaus Berchtold, Österreichische Partie-Programme , str. Dunaj 1967, str. 111; Marburger Zeitung, 3. marec 1871; Volkswille, št. 13, 1. april Franc Rozman, Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1979, str Franc Rozman, Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1979, str

29 ko so hujskači motili miren shod slovensko-nemškega delavstva. Pravzaprav doma noben do shodov delavstva na predvečer Prve svetovne vojne ni minil z vnašanjem mednacionalnih trenj med pripadnike obeh narodov. Ob tem so shode organizirali tudi v Rimskih toplicah in po manjših krajih, vse z namenom ozaveščanja delavcev o njihovih temeljnih pravicah. 50 Leto 1892 je bila prelomnica na Štajerskem. Po III. kongresu socialdemokrtske stranke, so štajerski socialnidemokrati sklicali svojo I. konferenco (za velikonočne praznike) na kateri so želeli postavili deželno vodstvo stranke ter začrtli program delovanja. Konferenco je deželna oblast prepovedala, s strahom po nasilju, a z argumentom da gre za hujskanje delavstva zoper lastnike. I. konferenco so tako izpeljali še le 25. in 26. decembra istega leta. Zbralo se je 85 delegatk in delegatov iz več kot 15 krajev. Ostali so bili gostje, ki so prišli iz dunajske centralne stranke, iz Tirolske in Voralerberga ter predstvaniki slovenskega delavstva iz Trsta. Na konferenci stranke je bilo določeno: "Da se v deželno blagajno stranke odvaja 50%, med tem ko se 15% odvaja v blagajno centrale stranke." Ob tem so si v stranki zavzeli za izdajanje glasila "Arbeiterwille" tudi v slovenskem jeziku. Stranka je sprejela tudi stališče, da bi slovenski delavski list krepil mednacionalno delovanje in povezovanje slovenskega in nemškega delavsta na Štajerskem ter da ustanovitev lista v slovenskem jeziku ne sme ostati zgolj formalnost. 51 Stranka je v tistem času še posebej krepila svoje delovanje s tematikami vezanimi na mlade, kmečko prebivalstvo, mlade obrtnike in delavce. Stranka je od leta 1892 do 1894 povečala svoje delovanje na lokalni ravni za več kot 55%. Domala ni bilo mesta ali trga, kjer stranka ne bi imela prepoznanega delovanja. Spomladi leta 1894 si je stranka zadala boj za splošno in enako volilno pravico. 1. maj 1894 je bil v socialdemokratskih krogih na Spodnjem Štajerskem obeležen svečano. O njem so poročali celo na Dunaju. na prvomajskem shodu so enoglasno naslavljali boj zoper nacionalizem, kapitalizem in militarizem. Za najšibkejše so se zavzeli, da se morajo izoblikovati zadruge, kjer bodo ljudje nabavljali dobrine po nizkih cenah, brez oderuških marž. Prvomajske proslave so pompozno proslavili delavci v Velenju, Trbovljah, 50 Arbeiterwille, Deutsche Wacht, ; deutsche wacht,

30 Zabukovici in Hrastniku. Že v letu 1894 je bila Štajerska deželna strankina organizacija najbolje deželno organizirana stranka SD na tleh avstrijskega dela monarhije oktobra 1894 je bil v Zagorju delavski shod. Shoda se je udeležilo okoli 200 delavcev. Časnik Slovenec je Zagorje poimenoval za trdnjavo socialnedemoracije na Kranjskem. Že čez dober teden se je shod odvil v Celju, natančneje v gostilni Skalna klet. Na njem so govorili o splošni volilni pravici in sprejeli resolucijo o splošni volislni pravici. Nedelja, 14. oktobra je bila nedelja socialdemorkatskih shodov v vseh deželah avstrijskega dela monrahije. Na shodih so še posebej zahtevali splošno volilno pravico. Shodov se je takrat udeležila velika večina nižjekvalificrianih dealvcev in rokodelcev. 53 V letih so se že pričela snovati kršansko-socialna društva. prvo takih je na slovenskem Štajerskem bilo ustanovljeno v Žalcu, dne 27. januraja 1895, že 1. julija 1895 pa tudi v Mariboru. Najenostavneje razvoj teh društev povežemo s porajajočimi krašanskimi socialisti. Društveno življenje sredine 90. let 19. stol. je bilo sila razgibano in živahno. Prvo nedelejo po veliki noči (na belo nedeljo) 1895 so krščasnki-socialci imel shod v Grižah pri Žalcu. slavnsotni govorci in lokalni župnik so poudarili pomen boja za socialne pravice in si prizadevali za splošno volilno pravico. 300 udeležencev je govorce bučno pozdravilo. 54 Na deželni ravni so se štajerski sodrugi zbrali na strokovni konferenci 29. in 30. junija 1895, tudi to pot v Gradcu. Zbralo se je 53 delegatov, ki so predstavljali 24 organizacij, od tega 14 zunaj Gradca. Glavna točka konferenca je bila pretres strokovnega dela. Govorniki so v referatih poudrajali, da je število članstva in organizacij naraščalo. To so pripisovali centraliziranosti organiziranja stranke na Štajerskem. Junija 1895 je bilo 34 organizacij s več kot 4000 člani. Najbolj pohvalno je bilo organiziranje socialdemokratkse stranke v Zasavju s 52 Franc Rozman, Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem, Državna založba Slovenije, str Franc Rozman, Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem, Državna založba Slovenije, str. 101; Slovenec, št. 230, Deutsche Wacht, ; Rozman: Razvoj socialističnega..., str. 102.

31 kar 1330 člani. Vsebolj se je šiirl duh konzumnih, nabavnih in drugih zadrug. Ob tem so sklenili, da se ne prijavljenih štrajkov ne udeležijo. 55 Prelom Socialnih demokratov je bila III. deželna koneferenca v Gradcu leta Zbralo se je preko 80 delegatov. V svečano okrašeni dvorani je zraven Lassallovega portreta videl tudi portret Karla Marxa. Konferenci so posvetili posebno pozornost kar kaže tudi na nekajmesečne predprirpave. V sklepi konference je bilo jasno poudarjeno, da je potrebno tkati organizacijsko mrežo socialdemorkatkse stranke po terenu. Istega leta je bil v mariboru sklican velik shod, katerega so se udeležili tudi predstaviki socialdemokrtskih krogov iz samega Dunaja. Tako je udeležence nagovoril dr. Engelbert Pernerstorfer. Na shodu so govorili o političnem položaju in volilni reformi. Shoda se je, kot je takrat poročal Arbeiter Zeitung udeležilo preko 1000 ljudi. Na shodu so obravnavali vpliv francoske revolucije, pomlad narodov in vpliv reakcije na vodenje takratne Avstro-Ogrske. nasprotovali so volilni pravici, ki je povezana s plačevanjem davkov. Tako so še posebej poudarili zavzemanje za splošno volilno pravico. 56 Začetek Jugoslovanske socialdemokratske stranke V letu 1896 je prišlo do ustanovitve Jugoslovanske socialdemokratske stranke in s to ustanovitvijo so se pričeli javni spori, kdo bo dobil organizacijsko pristojnot nad celjskim okrožjem. Graška deželna socialna demokracija ali JSDS. I. shod JSDS je bil dobro predstavljen v Delavcu in Svobodi. Poudarili so, da se volitev za deželni zbor še ne morejo udeležiti, ker so za njih preslabi. Prva okrajna konferenca je bila v Celju, 20. septembra 1896 na kateri so detaljno razpravljali o utrjevanju JSDS na Štajerskem. Na konforenci je bilo zastopanih 10 krajev: Celje, Trbovlje, Sevnica, Zabukovica, Griže, Žale, Štore, Velenje in Zagorje Rozman: Razvoj socialističnega..., str ; Arbeiter Zeitung, št. 159, ; Arbeiter Zeitung, št. 159, Rozman: Razvoj socialističnega..., str ; Arbeiter Zeitung, št. 282, Rozman: Razvoj..., str , Arbeiterwille, št. 34,

32 Na dnevnem redu so bila poročila delegatov, organizacija, taktika, shod jugoslovanskih socialdemokratov - ustanovni kongres JSDS, volilna reforma in seveda razno. Na Štajerskem je Drofenik vložil največ napora v organiziranje kmečkega prebivalstva v vrstah JSDS. Ob tem je predlagal tudi agrarno resolucijo, ki ni bila sprejeta. JSDS je aktivno delal na agitaciji in ustvarjanju mreže ter graditvi stranke. Vsekakor so bili celjski JSDSjevci najbolj veseli, da niso več plačevali članarine dunajski centrali, ampak predstavništvu v Ljubljani. 58 Zaključek Razvoj socialne demokracije na slovenskih tleh je nedvomno pogojen s strankarskim življenjem avstrijskega dela monarhije. Izobraževalna in delavska društva 70. let 19. stol. so bili zametki stranke, ki je zastopala sloje prebivalstva, ki z razvojem industrijskih krajev ni imel svojega političnega predstavnika. Glede na potek bojev med slovenstvom in nemštvom na slovenskem je domala neverjetno, da so boji med narodoma ostajali v ozadju. Nad nacionalni pomen problemom so znali v stranki, dati tudi v časih, ki so nedvomno bili prežeti s pomladjo narodov iz takrat ne tako davnega leta Voditelji socialdemokratske stranke, JSDS in porajajočih izobraževalnih in delavskih gibanj so bili več kot intuziasti. Pravi borci in znanilci boljših časov. Še sanjalo se jim ni, da bodo čez dobra 3 desetletja v Rusiji prišli na oblast njihovi kolegi iz radikalne levice (komunsiti), da bo 20. stol. še kako prepredeno s socialističnim bojem in vsekakor ugotavljamo, da bi mnoge resolucije poznega 19. stol. lahko mirno prekopirali v današnji čas. Delu čast in oblast! 58 Delavec, št. 31,

33 LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE Andrej Omerzel

34 Mladi forum Socialnih demokratov bo v mandatu aktivno sodeloval pri zelo perečih tematikah. Ena izmed vidnejših bo uresničitev oziroma prestavitev iz de iure sfere v de facto sfero 7. člena Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da so verske skupnosti ločene od države. Dotaknili se bomo še enega člana Ustave Republike Slovenije in sicer 14. člen, ki določa, da smo pred zakonom vsi enaki. Dejstvo ločitve Cerkve od države je posledica francoske revolucije iz leta Ker se Mladi forum Socialnih demokratov zavede teže te revolucije in dobrih stvari, ki nam jih je prinesla, želimo, da se ločitev spoštuje in izvaja v praksi. V tem referatu Vam bomo pokazali dejstva, kako se 7. In 14. člen Ustave Republike Slovenije zavestno kršita. Priložili bomo tudi nekatere rešitve oziroma predloge za normaliziranja stanja. Sociolog religije Srečo Dragoš, ki je v svojem prispevku v reviji Teorija in Praksa že leta 2001 takole zapisal:»za dosego konsenza je večja možnost, da se uskladimo o tem, kako ločenost med obema sferama izpeljati, kot pa o tem, zakaj je ločitev sploh potrebna in kakšen je njen smisel. Če bi razpravo o realizaciji abstraktne norme o ločitvi osredotočali predvsem na njeno vsebino in razloge (torej na vprašanje zakaj ), potem lahko pričakujemo, da se bo potenciral predvsem disenz, ki ga na tej načelni ravni nikoli ni bilo mogoče zares preseči, saj je v izhodišču vrednotno pogojen.«kot prvo Vam bomo pokazali premoženje Cerkve na globalni ravni in v Republiki Sloveniji. Razložili vam bomo financiranje dejavnosti Cerkve s strani države. Izpostavili bomo tudi vpetost Cerkve v gospodarstvo, predvsem v posle, ki so v nasprotju z nauki, ki jih poučujejo že dva mileniuma. PREMOŽENJE KATOLIŠKE CERKVE: Globalna raven: V javnosti krožijo številke o bogastvu katoliške cerkve. Številke so različne, v našem primeru smo vzeli najmanjše, ki jih Cerkev ni nikoli zanikala. Vrednosti so zaokrožene v ameriških dolarjih.

35 ZDA: 600 milijard Nemčija: 300 milijard Francija: 230 milijard Brazilija: 200 milijard Španija: 160 milijard Mehika: 155 milijard Belgija: 105 milijard Kanada: 90 milijard Avstrija: 80 milijard Argentina: 80 milijard Poljska: 74 milijard Kolumbija: 70 milijard Filipini: 60 milijard Irska: 47 milijard Čile: 43 milijard Peru: 38 milijard Madžarska: 33 milijard Nizozemska: 33 milijard Portugalska: 33 milijard Venezuela: 27 milijard Švica: 26 milijard Velika Britanija: 24 milijard Avstralija: 20 milijard Skupaj pridemo na milijard ameriških dolarjev. V samo 23 državah po svetu je cerkveno bogastvo vredno najmanj milijard dolarjev. Pa še ta številka je zelo nizka, saj je vrednost cerkvenih nepremičnin v Italiji približno milijard evrov, kar pomeni, da je skupna številka okoli milijard dolarjev. Domnevati pa

36 je še, da so ocene cerkvenega premoženja tudi v drugih državah dokaj nizko postavljene, zato bi bilo mogoče k omenjeni številki dodati še veliko milijard. K vsemu temu pa je potrebno dodati še vrednost cerkvenega premoženja v državah, ki niso zajete v zgornji tabeli. Teh držav pa je še kakšnih 150, kar k skupni vrednosti cerkvenega premoženja prinese še več 100 milijard dolarjev. Tako bi lahko bila vrednost celotnega cerkvenega premoženja po svetu vsaj milijard dolarjev. Umetniški zakladi in arhivi pri tem niso upoštevani. Zlato je za cerkev božja valuta in krasi praktično vsako cerkev. Katoliška cerkev je največji posamični imetnik zlata in obvladuje okoli metričnih ton zlata, kar je dvakrat več od uradnih zlatih svetovnih rezerv. Vrednost cerkvenega zlata se ocenjuje na več kot milijard dolarjev. Cerkev samo kakšnih 20% zlata hrani v uradnih rezervah in to večinoma v ameriški centralni banki in v bankah v Švici, Nemčiji, Italiji in Franciji. Ogromno zlata je cerkev pokradla v Južni Ameriki in ga prepeljala v Evropo. Kot poroča kronist Bartolomej iz Las Casas, so zaradi zlata najokrutneje poklali na milijone Indijancev. Mnogo tega zlata se nahaja v cerkvah in ni bilo vrnjeno lastnikom. S prvim zlatom kot plenom iz Južne Amerike je dal papež Aleksander VI. v Santa Maria Maggiore v Rimu okrasiti in opremiti strop s simbolom svoje družine. 20 ton zlata v lističih je na oltarju katedrale v Sevilji, kardinal Cisner je dal narediti skoraj tri metre visoko monštranco iz zlata in jo podaril katedrali v Toledu. Cerkev ima kot vidimo ogromno premoženja. V kolikor bi samo nekaj procentov tega premoženja prodali in namenili pomoči potrebnim, bi se stanje na globalni ravni drastično spremenilo. Slovenija: V Sloveniji se premoženje Cerkve, skupaj s povezanimi organizacijami in solastništvom v številnih podjetjih, ocenjuje na več kot milijardo evrov (800 milijonov ima samo v dolgu) in je največji lastnik zasebnega prava. V lasti ima tudi osem desetin vse kulturne dediščine v Republiki Sloveniji. Temelj premoženja Rimskokatoliške cerkve so bile od nekdaj nepremičnine. In teh ima tudi v Sloveniji veliko. Po podatkih iz baze geodetskega urada, v

37 katerem so ocenjevali vrednost slovenskih nepremičnin, stavbe iz zemljišče Zavoda sv. Stanislava vredne več kot 13 milijonov evrov, dom za ostarele sv. Lenarta v Lenartu 7,7 milijona, mariborski Slomškov zavod 6,5 milijona, kompleks mariborske nadškofije dober milijon manj, toliko tudi kompleks v središču Ljubljane ob Krekovem trgu in Poljanski cesti, poslopje ljubljanske nadškofije pa v geodetskem uradu cenijo na 3,75 milijona evrov. Ob tem ima Cerkev v lasti še več tisoč drugih objektov (5. 000) ter približno hektarov gozdov in hektarov kmetijskih zemljišč. Cerkev bi lahko z prodajo lesa na letni ravni zaslužila tudi preko EUR. Cerkev je v Republiki Sloveniji oproščena za plačilo za uporabo stavbnega zemljišča za verske objekte, davka na dediščino in darila. V Mladem forumu Socialnih demokratov ne vidimo razloga, zakaj ima Cerkev vse te privilegije. Pripravili bomo predloge zakonov, ki bodo to stanje popravili. FINANCIRANJE CERKVE V REPUBLIKI SLOVENIJI: Država mora biti versko nevtralna, če ima v ustavi zapisana takšna določila, kot jih ima Republika Slovenija. Če država financira delovanje neke verske skupnosti, katere cilj je širjenje vere, nevtralnosti ni več. In koliko državnega, torej javnega denarja, gre za financiranje tako imenovane katoliške sfere? V Republiki Sloveniji imamo dve nadškofiji, pet škofij, skoraj 800 župnij, katoliško vzgojo in izobraževanje od vrtcev do fakultete, množico zavodov, redov, društev in podjetij ter seveda dobrodelno vejo Cerkve Karitas. Dohodki Cerkve so bili vedno skrivnostni. Veliko se namreč posluje z gotovino, denar iz nabirk, plačil za krste, obhajila, birme, poroke, pogrebe, maše in podobno prav tako ni nikjer prikazan, saj Cerkev iz tega ne plačuje davkov. S spletno aplikacijo za spremljanje izdatkov javnih institucij Supervizor smo v Mladem forumu Socialnih demokratov ugotovili vsaj to, koliko javnega denarja dobijo različni deli katoliške sfere. Številke so zelo visoke. Največji cerkveni prejemnik javnega denarja je Zavod sv. Stanislava v Ljubljani, kjer delujeta tudi škofijska gimnazija in Radio Ognjišče. V letih od 2003 do 2011 je dobil 25 milijonov evrov. Več kot pol manj, 12 milijonov, je dobil mariborski Zavod Antona Martina Slomška, kjer delujejo katoliški vrtec, glasbena in baletna šola, gimnazija ter dijaški

38 in študentski dom. Zelo veliko so prejeli še številni drugi katoliški zavodi: sv. Frančiška blizu Škofljice devet milijonov, enako vsoto škofijska gimnazija Vipava, Zavod sv. Terezije blizu Vidma na Dolenjskem, kjer je dom za ostarele, je dobil tri milijone in pol ter tri milijone Zavod sv. Cirila in Metoda v Beltincih, kjer prav tako deluje dom za starejše. Tudi škofije so si v zadnjih osmih letih iz javne malhe lepo opomogle. Največ, 15 milijonov, je dobila mariborska, ljubljanska sedem milijonov, več kot milijon sta dobila še koprska škofija in Slovenska škofovska konferenca, po 2 in 1,3 milijona evrov. Brez denarja niso ostale niti župnije. Sicer ni nobena dobila več kot milijon evrov, vendar so si v izolski iz javnih jasli postregli z evri, viški v Ljubljani s , mestni celjski s evri, Župnija dol pri Ljubljani je dobila okroglega pol milijona. Tudi v drugih delih katoliške sfere je veliko prejemnikov več kot milijona evrov javnega denarja v letih od 2003 do Med njimi so Konferenca redovnih ustanov Slovenije s 4,2 milijona, slovenska Karitas in Zavod Pelikan Karitas s po 3,8 milijona, Društvo Mohorjeva družba 2,4 milijona in katoliški skavti z 1,2 milijona evri. Pri tem je treba poudariti, da pri vseh vsotah ne gre samo za dotacije, saj je država z javnim denarjem od Cerkve kupila nekatere nepremičnine in plačala nekatere storitve. Skupni znesek je dobre 100 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja! SISTEMI FINANCIRANJA CERKVE PO EVROPI: Zaradi različnih zgodovinskih vplivov in kulturnih posebnosti so se v evropskih državah izoblikovali različni načini financiranja cerkve, cerkvenih ustanov in dejavnosti. Ohranila sta se dva bistvena sistema, ki odražata odnos države do verskih skupnosti: Sistem, v katerem država financira Cerkev, njene dejavnosti in ljudi v cerkvenih službah (Belgija, Luksemburg, Grčija) Sistem, v katerem pripadniki sami financirajo Cerkev. Vernike v tem sistemu veže dolžnost podpirati Cerkev in ji pomagati pri bogoslužju, dostojnem vzdrževanju cerkvenih služb,

39 dobrodelnosti itd. Katoliška Cerkev ima tudi pravico zahtevati od vernikov, kar potrebuje za namene, ki so ji lastni. Znotraj tega sistema so se v državah EU izoblikovali štirje načini financiranja Cerkve s strani njenih vernikov: 1. Sistem nabirk, tako imenovani kolekt, ki je značilen za Francijo, Portugalsko, Irsko, Nizozemsko in tudi za ZDA, 2. Sistem obvezne cerkvene dajatve, ki je značilen za Avstrijo: verniki oddajo dajatev Cerkvi, 3. Obvezni cerkveni davek za vse pripadnike Cerkve: davek pobira država v imenu Cerkve in zanjo: ta sistem je značilen za Nemčijo, nekatere švicarske kantone in skandinavske države, 4. Druge oblike dajatev, ki jih upoštevajo davčne službe pri odmeri osebnega davka: v Italiji lahko vernik nakaže vsoto 0.8 % od osebnih dohodkov za cerkev ali druge humanitarne organizacije. Tudi španski sistem je podoben, na Madžarskem pa velja pravilo 1 %. Navedeni načini se po navadi delno kombinirajo z različnimi državnimi subvencijami. VPETOST CERKVE V SLOVENSKO GOSPODARSTVO Kako se je vse skupaj začelo? Leta 1992 je škofovska konferenca imenovala posebno skupino izvedencev, zadolženih za ustanovitev banke. Izvedenci so znanje o poslovanju cerkvene banke pridobili zlasti na Bavarskem. Skupino izvedencev so sestavljali ekonomi mariborske, ljubljanske in koprske škofije, predstavniki rodovnih skupnosti in izseljenskih duhovnikov. Gradivo, s katerim se je skupina izvedencev obračala na potencialne delničarje, je med drugim najavljalo: "Z združenimi sredstvi bomo lahko 'podpirali' projekte, ki so za Cerkev na Slovenskem pomembnega značaja." Hkrati je gradivo nakazovalo dolgoročno vizijo: "Banka bo imela pomembno vlogo pri postavitvi novih gospodarskih temeljev za prihodnje delovanje Cerkve na Slovenskem." Banka naj bi po eni strani obračala denar župnij, škofij in redovnih skupnost. Po drugi strani pa so že ob ustanavljanju banke računali na denacionalizacijske obveznice, ki bi jih za premoženje, odvzeto po vojni, dobila RKC. "S tem bo banka kot dober gospodar strokovno gospodarila v interesu lastnika," je pisalo v gradivu, ki je nastalo ob ustanavljanju banke. Leta 1993 je banka dobila tudi ime - Krekova banka. In začela je poslovati.

40 Drugi korak pri izgradnji gospodarskih temeljev RKC je bil logično nadaljevanje ustanovitve banke. Leta 1994 je bila ustanovljena Krekova družba za upravljanje. Krekovo družbo so sicer ustanovile fizične osebe, vendar so te fizične osebe pretežno predstavljale posamezne cerkveno-pravne osebe, torej škofije, župnije in redovne skupnosti. Krekova družba je ena številnih družb, ki so se leta 1994 ukvarjale z zbiranjem certifikatov. Krekova družba sicer ni sodila med največje družbe za upravljanje investicijskih skladov, posebne pozornosti pa je bila deležna, ker je dobila pravico za nakup 20 odstotkov časopisne hiše Delo. Družbe za upravljanje so namreč tedaj sklenile nekakšen kartelni dogovor in so, namesto da bi za delnice licitirali, te med seboj razdelile kar z loterijo. Delnice Časopisnega podjetja Delo so tedaj sodile med glavne zadetke na loteriji. Krekova banka in Krekova družba za upravljanje sta bili povezani prek članov upravnega oziroma nadzornega sveta. Tako posle Krekove banke kot Krekove družbe za upravljanje je nadzoroval, denimo, Mirko Krašovec, podjetni ekonom mariborske škofije. Leta 2002 so se vezi med Krekovo banko in rimskokatoliško cerkvijo delno pretrgale. Avstrijska bančna skupina Raiffeisen Zentralbank je namreč objavila ponudbo za prevzem Krekove banke. Aprila 2002 je avstrijska bančna skupina kupila 97 odstotkov delnic Krekove banke, za ta delež pa je odštela dobrih 35 milijonov evrov. Res pa je, da je Mirko Krašovec, duhovni oče Krekove banke, ostal član nadzornega sveta Raiffeisen Krekove banke. Če nič drugega položaj v nadzornem svetu zagotavlja dober pregled nad dogajanji v poslovnem svetu. RKC je s prodajo Krekove banke nedvomno naredila dober posel. Hkrati pa je že imela pripravljeno tudi gospodarsko infrastrukturo, da je lahko izkupiček reinvestirala. Leta 1997 je namreč mariborska škofija ustanovila podjetje Gospodarstvo Rast. Ključna osebnost podjetja Gospodarstvo Rast je spet ekonom mariborske škofije Mirko Krašovec, sicer tudi direktor podjetja. Novembra je Gospodarstvo Rast objavilo prevzemno ponudbo za nakup holdinga Zvon Ena, ki je nastal po preoblikovanju PID-a Zvon Ena, s katerim je upravljala Krekova DZU.

41 Sicer pa v tem trenutku Gospodarstvo Rast obvladuje delnic holdinga Zvon Ena. Torej ima Gospodarstvo Rast v holdingu Zvon Ena naloženih za dobrih 12 milijard delnic. Povedano drugače: gre za 50 milijonov evrov. Če vemo, da so prvi dokumenti o ustanovitvi Krekove banke izhajali iz predpostavke, da bi morali delničarji zbrali pet milijonov mark ustanovnega kapitala, ugotovimo, da je ekonomska podstat RKC v dobrem ducatu let res lepo rasla. Kakšen vpliv v slovenski ekonomiji je Gospodarstvo Rast pridobilo s tem, ko je prevzelo slabih 52 odstotkov holdinga Zvon Ena? V dneh, ko je podjetje Gospodarstvo Rast prevzemalo holding Zvon Ena, je ta finančna družba objavila ponudbo za prevzem družbe Belinka. V zadnjih dneh novembra, po koncu prevzemne ponudbe, je holding Zvon Ena obvladoval nekoliko manj kot 40 odstotkov Belinke. Holding Zvon Ena ima pomembne naložbe še v Heliosu, kranjski Savi, Lesnini, celjski Cinkarni, Hotelih Bernardin, Banki Celje, holdingu Infond ter v Krekovi družbi za upravljanje. Med perspektivne naložbe holdinga Zvon Ena sodi ustanovitev telekomunikacijskega podjetja T 2. Družba T 2 je v stoodstotni lasti holdinga Zvon Ena, zanimiva pa je zato, ker, med drugim, ponuja storitve VDSL - VDSL je ena od hitrih verzij interneta. V preteklosti je bil uspeh telekomunikacijskih podjetij med drugim povezan tudi z vprašanjem, ali Telekom ostalim ponudnikom omogoča korekten dostop do Telekomovih kablov in druge infrastrukture. Zanimivo bo videti, kako bo Telekom obravnaval družbo T 2. Sicer pa je T 2 je zanimiva tudi zaradi ponudbe TV programov. Izbor TV programov, objavljen na spletni strani družbe, je, hm, presenetljivo liberalen. V množični ponudbi lahko najdete tudi pol ducata programov za odrasle. Glede na lastniško strukturo si ne moremo kaj, da ne bi dodali pikre opazke: ko gre za biznis, se lahko kapital oplaja tudi ob pomoči pornografije. Upravljanje gospodarstva Lastniške povezave so en od mehanizmov, s katerim RKC krepi svojo materialno bazo. Ob neposrednih lastniških povezavah pa obstajajo tudi bolj subtilne poti širjenja vliva. V zadnjem letu lahko opazujemo, da člani uprave holdinga Zvon Ena zasedajo presenetljivo veliko položajev v nadzornih svetih podjetij, četudi v teh podjetjih nimajo večjih lastniških deležev.

42 Člane uprave holdinga Zvon Ena srečamo v nadzornih svetih Mercatorja, Abanke, Heliosa, Belinke, Cinkarne Celje, Pivovarne Laško, Hotelov Bernardin in Term Olimje. Sodelovanje v nadzornih svetih po eni strani zagotavlja vpliv, po drugi strani pa zagotavlja zlasti boljši pregled nad dogajanji v poslovnem svetu. Potni listi Ob holdingu Zvon Ena velja omeniti sestrsko družbo, holding Zvon Dva. Oba holdinga sta nastala preoblikovanju PID-ov, s katerimi je upravljala Krekova družba. Vendar se holdinga razlikujeta. Če je v holdingu Zvon Ena mariborska škofija prek podjetja Gospodarstvo Rast večinska lastnica, je lastniška struktura v holdingu Zvon Dva bolj razpršena. Slabi dve tretjini holdinga obvladujejo mali delničarji, četrtina delnic pa je v lasti gospodarskih družb, ki so povezane z RKC. Tudi holding Zvon Dva ima pomembne lastniške deleže v par perspektivnih gospodarskih družbah. Omeniti velja družbo Cetis Graf, prek katere holding Zvon Ena obvladuje pomemben lastniški delež celjskega Cetisa. Pred dnevi je državna revizijska komisija ugotovila, da je bila ponudba podjetja Cetis za izdelavo biometričnih potnih listov brezhibna, zato si lahko dober posel obetajo tudi lastniki, torej holding Zvon Dva. Holding Zvon Dva ima v družbi Cetis zagotovljen neposredni vpliv, saj dva člana uprave sedita v Cetisovem nadzornem svetu. Hkrati pa ima holding Zvon Dva upravljavski vpliv še v založbi Mladinska knjiga in velenjskem gradbenem podjetju Vegrad. Holding Zvon Dva ima pomemben lastniški delež še v tovarni papirja Goričane. Tržna kapitalizacija holdinga Zvona Dva (tržna kapitalizacija je produkt trenutne vrednosti delnice in števila vseh delnic) znaša dobrih 21 milijonov evrov. Ponovimo: večji institucionalni lastniki, povezani z RKC, imajo v lasti četrtino delnic holdinga Zvon Dva. Dobrih 13 let zatem, ko se je slovenska RKC začela intenzivneje ukvarjati z gospodarsko dejavnostjo, lahko ocenimo, da so gospodarski temelji postavljeni. Če govorimo o gospodarskih temeljih, s tem ne mislimo na založniško dejavnost, s katero se je RKC ukvarjala

43 že pred letom 1990, ali na pridelavo pleterskega sadjevca ter stiškega sira. Gospodarski temelji RKC so zgrajeni predvsem iz finančnega kapitala. Vsi poznamo, kako se je končala zgodba z Zvonom 1 in Zvonom 2. Cerkev je kot večinski lastnik opeharila več kot malih delničarjev, večina izmed njih so pripadniki Cerkve. V kolikor je Cerkev bila pripravljena pustiti na cedilu svoje podanike, kaj se bi šele zgodilo z navadno rajo? REŠITVE: Mladi forum Socialnih demokratov bo predlagal nov sistem financiranja Cerkve v Republiki Sloveniji s strani države, po vzoru francoskega financiranja Cerkve (pripadniki sami financirajo Cerkev). Predlagamo, da se gozdovi, ki jih ima Cerkev trenutno v lasti, prepustijo Republiki Sloveniji v zameno za primerno odškodnino, ker ima država znanje in sredstva, da lahko z gozdom ekonomično upravlja. V zameno, bi Cerkev dobila 10 % dobička od prodaje lesa, ki pa ga bi morala nameniti dobrodelnim dejavnostim v okviru Cerkve. Predlagamo, da Cerkev prepusti v last Republiki Sloveniji vse sakralne objekte v zameno za njihovo vzdrževanje. Cerkev bi lahko brezplačno in nemoteno naprej uporabljala vse objekte. Republika Slovenija, bi prevzela celotno shemo vzdrževanja, pridržala pa bi si pravico do reorganizacije objektov. Predlagamo spremembo zakona o stavbnih zemljiščih, posledično bo Cerkev morala plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 popr., 33/89; Uradni list RS, št. 24/92 odl. US, 44/97 ZSZ in 101/13 ZDavNepr in Uradni list RS, št. 44/97, 67/02 ZV-1, 110/02 ZUreP-1 in 110/02 ZGO-1) se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače

44 določeno, in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. Iz zakona se črta: in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. Predlagamo prevetritev zakona o verski svobodi, predvsem v kazenskih določbah. Mladi forum Socialnih demokratov, bo še naprej deloval zelo aktivno, v smeri ugotavljanja krivic in bo nanje zvesto ter zelo glasno opozarjal. Ker želimo biti konstruktivni, bomo na vsako kritiko podajali predloge, kako stvar izboljšati. Ker temeljimo na vrednotah solidarnosti, enakosti, dela, pravičnosti, svobodi, strpnosti, varnosti, miru, sožitju z naravo, se zavedamo naše vloge v političnem prostoru. Ker želimo, da se z davkoplačevalskim denarjem dela gospodarno, da se vlaga v razvoj in nova delovna mesta, je eden izmed ključnih projektov Mladega foruma de facto ločitev Cerkve od države. Hasta la victoria siempre. ~Che Andrej Omerzel l.r.

45 LITERATURA: - DRAGOŠ, S. (2001): Teorija in praksa: Cerkev/Država: Ločitev ali razločitev. - STUBELJ, I. (2005): Diplomsko delo: Financiranje Katoliške Cerkve v Sloveniji na primerih gradnje Cerkve Kristusa odrešenika v Novi Gorici in škofijske gimnazije Vipava. - LIKAR, A. (2013): O davčnih privilegijih Katoliške Cerkve: Dostopno preko rtvslo: ( ). - KOALICIJA ZA LOČITEV DRŽAVE IN CERKVE (2015): Peticija za popolno obdavčitev katoliške cerkve: Dostopno preko: ( ). - ŽERDIN, A. H. (2005): Korporacija RKC d. d.: Dostopno preko : ( ).

46 MEDNARODNO SOCIALISTIČNO DELOVANJE NINA KOS

47 UVOD Referat prikazuje pomen mednarodnega delovanja kot možnost razvoja Slovenije, preteklo delovanje Mladega foruma v mednarodnem okolju in začrtane smernice za delovanje MF na mednarodnem področju v bodoče. Aktivno delovanje v mednarodnem okolju je za Slovenijo kot majhno državo življenjskega pomena. Svetovno gospodarstvo je vse bolj globalno. Da lahko posamezna država razvija in uresničuje svoje potenciale in konkurenčne prednosti, mora mednarodno sodelovati in se povezovati. Slovenija je članica EU, članica zveze Nato, članica OVSE, članica Schengenskega sporazuma in številnih drugih pomembnih organizacij. Specifičen geostrateški položaj ter dobro poznavanje razmer in zgodovine jugovzhodne Evrope je ena izmed ključnih prednosti, ki nam odpira nove možnosti in priložnosti v Evropi kot tudi v svetu. Slovenija kot članica Evropske unije in nekdanja jugoslovanska republika ima pomembno, povezujočo vlogo, predvsem do zahodnega Balkana, kjer si kot zagovornica temeljnih evropskih vrednot vztrajno prizadeva za približevanje držav zahodnega Balkana k Evropi. Želja naše države je, da bi s krepitvijo bilateralnih odnosov vse države zahodnega Balkana čim prej postale članice evroatlantskih integracij. Uspešnemu sodelovanju z državami zahodnega Balkana botruje tudi dejstvo, da velja Slovenija v državah nekdanje Jugoslavije za vzorno državo, ki uživa velik ugled. Pomembnosti mednarodnega političnega povezovanja in vloge na področju zunanje politike se zavedamo tudi v Mladem forumu SD. Mladi forum je bil v preteklosti, je in bo tudi v bodoče aktivno vključen v mednarodno delovanje, pri tem pa bomo vedno upoštevali temeljna načela za uspešno in kredibilno delovanje. Delovali bomo demokratično, spoštovali in spodbujali enake pravice in vladavino prava, spodbujali strpnost in kulturni dialog, predvsem pa želimo delovati povezovalno in stkati nova zavezništva tudi izven naših meja. KREPITEV SODELOVANJA Z DRŽAVAMI ZAHODNEGA BALKANA Zahodni Balkan je prioritetno področje interesa in mednarodnega delovanja Mladega foruma SD. Z vstopom Slovenije v EU se je pomen regionalnega povezovanja z državami v

48 neposredni bližini še povečal. Slovenija namreč predstavlja vez, ključno referenčno točko med EU in državami Balkana. V interesu Slovenije in prav tako v interesu MF SD je, da bo Jugovzhodna Evropa politično stabilna regija z evropsko perspektivo. Gospodarski, politični in družbeni razvoj držav Balkana, s katerimi nas povezuje tudi skupna zgodovina, kultura in jezikovna sorodnost, ni pomemben le za Slovenijo, temveč za celotno Evropo. V okviru Skupne zunanje in varnostne politike EU si moramo še posebej prizadevati, da izgradimo in utrdimo vlogo povezovalca pobud in zagovornika temeljnih vrednot EU z jasnim ciljem: spodbujanje reformnih procesov v državah Jugovzhodne Evrope. Krepitev gospodarske prisotnosti Slovenije na Zahodnem Balkanu Vlada RS vedno bolj spodbuja gospodarsko sodelovanje z državami Zahodnega Balkana z izmenjavo gospodarskih delegacij, s podporo pri aktivnostih obstoječih poslovnih klubov in s spodbujanjem nastajanja novih, s podporo pri sejemskih nastopih slovenskih podjetij na teh trgih in z zagotavljanjem tržnih informacij ter informacij o konkretnih poslovnih priložnostih. Tudi Ministrstvo za zunanje zadeve krepi bilateralno gospodarsko sodelovanje z državami Zahodnega Balkana. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo si prizadevata za usklajeno promocijo slovenskega gospodarstva na Zahodnem Balkanu, zagotavljanje hitre odzivnosti pri posredovanju informacij gospodarstvenikom in nudenje pomoči ob morebitnih težavah. Prav tako želita Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo okrepiti sodelovanje med diplomatsko konzularnimi predstavništvi v regiji in slovenskimi poslovnimi klubi. RS želi prispevati k povečanju prepoznavnosti slovenskih blagovnih in tržnih znamk ter k promociji ponudbe slovenskega gospodarstva in Slovenije kot turistične destinacije. Izjemnega pomena je krepitev sodelovanja na področju turizma z državami v regiji. RS želi postati stičišče za prodor podjetij iz tretjih trgov na trg Zahodnega Balkana, hkrati pa želi vlada promovirati Slovenijo in njen geostrateški položaj kot izhodišče za nastop podjetij iz regije na trgih zahodne in srednje Evrope Bučar, B. (2001): Slovenija v mednarodni skupnosti in Evropski uniji. Dostopno preko (9. junij 2001)

49 Tudi v Mladem forumu SD se zavedamo, da je potreben jasno opredeljen cilj držav Zahodnega Balkana glede približevanja EU. Gospodarstvo je potrebno dvigniti na potencialni nivo, ki ga regija dejansko ima. Predvsem je pomembna izgradnja infrastrukture in transportne povezave ter ostale komunikacije, pomemben pa je tudi skladen razvoj na področju energetike. Na regijo Zahodnega Balkana bo potrebno gledati dolgoročno ter imeti pred očmi, kako daleč so te države prišle v zadnjem obdobju, ob upoštevanju raznolikosti celotne regije, kakor tudi področij znotraj posameznih držav. 60 POMEMBNOST REGIONALNEGA SODELOVANJA MED DRŽAVAMI Integracija v Evropski uniji se ne dogaja samo na ravni držav, temveč so v teh aktivnostih vse bolj pomembne tudi regionalne in lokalne oblasti, na ravni katerih se tudi izvaja večina skupnih politik v okviru EU. V polni meri, kot izrazito obmejna država, jo podpira tudi Slovenija. Področje čezmejnega sodelovanja je že dalj časa med prioritetami kohezijske politike EU, ki se institucionalizira tudi v okviru t. i. evroregij. Slovenija kot prehodna dežela med Jadranom in Zahodno Evropo se je doslej že uspešno vključevala v čezmejno sodelovanje in s tem povečala tudi svojo sposobnost uspešnega črpanja evropskih sredstev. Slovenija je že v preteklosti bila pobudnica poglobljenega regionalnega razvoja, ne samo med državami regije, temveč tudi med regijo in državami EU. Jedro našega regionalnega delovanja ostaja Brdo proces - pobuda predsednikov slovenske in hrvaške vlade iz leta 2010, katere namen je izgradnja zaupanja med voditelji regije, s ciljem povezati regijo in pospešiti reševanje vseh vprašanj, ki so v skupnem interesu balkanskih držav. Brdo proces je spodbudil tudi nastanek nekaterih novih pobud z ambicijo konkretizacije regionalnih, prometnih, infrastrukturnih, energetskih in ekoloških projektov. Še posebej je razveseljivo dejstvo, da je s slovenske strani dozorel razmislek, ob katerem bodo posebno pozornost namenili tudi problematiki mladih Vlada RS: Smernice za delovanje RS do Zahodnega Balkana. Dostopno preko (8. julij 2010) 61 RS, Ministrstvo za zunanje zadeve. Deklaracija o Zahodnem Balkanu. Dostopno preko: (Državni zbor, 15. julij 2010)

50 Uspešni primeri regionalnega sodelovanja v EU Pri regijskem sodelovanju gre predvsem za opredelitev skupnih interesov in skupnem delovanju v tej smeri. Sčasoma se interesi spremenijo in sprosti se prostor za njihovo združevanje, saj se zgradi razumevanje in zaupanje, ki odkriva nove neizkoriščene potenciale. Nordijski svet velja za izjemno uspešno zgodbo regijskega sodelovanja. Medvladna iniciativa skandinavskih držav je v 70-letnem delovanju to regijo s 26 milijoni prebivalcev postavila na 7. mesto na lestvici največjih gospodarskih območij na svetu. 62 Tudi na zunanjepolitičnem področju nordijsko skandinavske države delujejo izjemno usklajeno. Skupaj so zavezane h krepitvi demokracije in človekovih pravic ter pravne države. V zadnjem obdobju je vedno bolj pomembna skupna prioriteta, to je trajnostno naravnan in uravnotežen razvoj Arktike. Dejstvo je, da se zaradi hitrih podnebnih sprememb odpirajo nove pomorske prometne poti med Evropo in Azijo, obenem pa področje predstavlja velik potencial še neizkoriščenih zalog nafte, plina in drugih surovin. Pričakujemo lahko, da bodo v prihodnjih desetletjih države te regije še pridobivale na relevantnosti»enovitega«in obenem kredibilnega političnega kot tudi gospodarskega sogovornika, tako znotraj EU in tudi globalno. Pri sodelovanju je zelo pomemben kontekst kulturni, zgodovinski, politični in režimski. To so ključni dejavniki povezovanja. Nordijski svet je pravzaprav nastal na pobudo meščanskega gibanja. Civilna družba je želela sodelovati, kar je preraslo v politično udejstvovanje. Pomembno je imeti skupni proračun in odločitve o skupnem delovanju sprejemati soglasno. Vsaka država je majhna, skupaj pa smo večji in močnejši. Pri uspešnem sodelovanju v regiji je pomembno izpostaviti tri stebre, ki so ključni za uspešno delovanje in povezovanje. To so kapital, enakopravnost in zaupanje. V Mladem forumu se ne moremo otresti občutka, da v 62 Finance. Skandinavskega modela sodelovanja ni mogoče prenesti. Dostopno preko: biznisplus.finance.si/.../skandinavskega-modela-sodelo...(2.junij 2015)

51 naši JV regiji primanjkujejo ravno ti trije ključni dejavniki, ki nam preprečujejo, da bi se po razvitosti lahko uspešno kosali s Skandinavskimi državami. Osnova je zaupanje, vse ostalo je samo še nadgradnja. Zagotovo je ovira pri uspešnejšem regijskem sodelovanju precejšnja neenakost držav v Balkanski regiji. Balkanska zgodovina je za razliko od nordijskih držav polna konfliktov in nerešenih vprašanj. Ne glede na razlike sta pogovor in izmenjevanje izkušenj izjemno koristna, pravzaprav nujna. Ključni so pogovori, ne o tem, kako konflikte preseči, temveč pogovori o tem, kako nadaljevati, ko so konflikti razrešeni. Prednost balkanskih držav je zagotovo v tem, da je v sklopu EU več prostora za uresničitev regijskih pobud in prav to bi morala balkanska regija izkoristiti, saj imajo trenutne razmere tudi veliko prednosti. 63 Možnosti povezovanja med Slovenijo in Skandinavskimi državami Eden od poglavitnih ciljev Slovenije je okrepitev konkurenčnosti gospodarstva in družbe kot celote. V tem pogledu je seveda zelo pomembno, da še bolj okrepimo že sedaj zelo dobro sodelovanje z državami iz skandinavske regije, ki jo pokriva veleposlaništvo v Kopenhagnu. Veleposlaništvo načrtno deluje v smeri krepitve političnega dialoga z omenjenimi državami, sodeluje pri krepitvi slovenskega gospodarstva ter pri iskanju novih možnosti za višje oblike gospodarskega sodelovanja, kot so na primer energetika in obnovljivi viri, informacijsko komunikacijske tehnologije, nanotehnologije, razvoj lesnih vlaken, lesno predelovalna industrija itd. Slovensko sodelovanje z Višegrajsko skupino Višegrajska skupina je politična zveza srednjeevropskih držav. Vanjo so združene Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška. Zveza je nastala , ime pa je dobila po madžarskem mestu Višegrad, kjer je bila skupina ustanovljena z namenom tesnejšega sodelovanja med temi štirimi državami. Z vstopom teh držav v EU leta 2004 je ta skupina nekoliko izgubila smisel, v zadnjem času pa četverica glasno in bolj kot kadarkoli v 25-letni 63 RS. Ministrstvo za zunanje zadeve. Veleposlaništvo RS Kobenhagen.Dostopno preko: sokopenhagen.veleposlanistvo.si/index.php?id=1178

52 zgodovini nastopa poenoteno glede vprašanja reševanja begunske krize, združuje pa jo tudi kritičnost do Bruslja. 64 Slovenija si že dalja časa prizadeva za tesnejše sodelovanje z Višegrajsko skupino. Okrepiti si želi predvsem sodelovanje na področjih kmetijstva, kohezije, transporta in energetike. Slovenija si prizadeva za sodelovanje s srednjeevropskimi državami predvsem pri izgradnji železniških povezav v okviru evropskih železniških koridorjev. V okviru bilateralnih pogovorov želi naša država s Češko doseči dogovor o tesnejšem sodelovanju pri izgradnji železnice sever - jug s poudarkom na izgradnji drugega tira med Koprom in Divačo. 65 Begunska kriza dokaz Evropske ranljivosti V zadnjem letu je Evropo močno pretresla begunska kriza. V želji po boljšem, varnejšem jutri, je meje Evrope - obljubljene dežele, prestopilo skoraj pol milijona migrantov, predvsem z območja Sirije, Iraka in Afganistana. Okrepljene in intenzivno spreminjajoče se migracije so na preizkušnjo postavile celotno Evropsko unijo ter varnostne in socialne sisteme v številnih evropskih državah. Po marčevskem zaprtju balkanske poti, s čimer se je prekinil ilegalni pretok migrantskih prehodov in ponovni vzpostavitvi Schengenskega nadzora, je bil na marčevskem zasedanju v Bruslju sprejet dogovor med EU in Turčijo o rešitvi begunske krize. Dogovor, ki je bil okvirno dosežen že novembra, se je sedaj tudi uresničil. Evropska unija upa, da bo Turčija v zameno za 6 milijard evrov denarne pomoči zmanjšala število prebežnikov, ki vstopajo na evropsko celino. Ena milijarda evrov bo šla v sklad neposredno iz proračuna EU, preostalo bodo prispevale države članice. Denarna pomoč, namenjena Turčiji, bo šla neposredno za izboljšanje življenjskega standarda beguncev v Turčiji, tako da bodo ti ostali bliže domu Wikipedija.Višegrajska skupina. Dostopno preko: 65 M.G., STA. Pahor krepi stike z Višegrajsko skupino. Nova 24 TV. Dostopno preko: nova24tv.si Slovenija Politika (18. februar 2016) 66 Anžin, B. (2016): Od meje do meje v»obljubljeno«evropo. Dostopno preko. (5. april 2016)

53 Medtem pa pred vrati Evrope, pravzaprav že globoko na stari celini, še vedno stoji begunski center Idomeni, kjer v nemogočih razmerah na tisoče ljudi čaka ujetih v blatu na izročitev Turčiji. Prav ti ljudje predstavljajo simbol mnogih zgrešenih potez, neenotnosti, nenehnega spreminjanja pravil in humanitarne katastrofe, za katero je brez dvoma sokriva Evropa. V mesecu aprilu je tudi v praksi zaživel sporazum Evropske unije in Grčije o izročanju in sprejemanju prebežnikov, sporazum, ki naj bi Evropo "rešil" pred begunskim valom, sporazum, s katerim se je balkanska begunska pot zaprla. Z grških otokov v egejskem morju zdaj nezakonite prebežnike vozijo nazaj v Turčijo, v zameno pa bo Evropa sprejemala sirske begunce neposredno iz Turčije. To bo v primeru Sircev potekalo po sistemu eden za enega. Za vsakega Sirca, ki bo vrnjen v Turčijo, bo lahko eden preseljen v Unijo. Kljub nejasnostim, ali je takšno vračanje v skladu s pravom EU, je na koncu obveljalo tolmačenje, da pravnih zadržkov ni. Stroške vračanja ljudi v Turčijo bo plačala EU. Takšen sistem naj bi po mnenju evropskih voditeljev begunce odvrnil od nezakonitih poti v Grčijo. Hkrati pa je s tem Evropa poslala jasno sporočilo, da so dnevi nezakonitih migracij končani. 67 Ob sprejetih ukrepih v zadnjem obdobju v želji po zajezitvi begunske krize se porajajo dvomi o pravilnosti le teh. Številne človekoljubne organizacije opozarjajo, da vztrajanje pri tem, da se ljudi pošilja nazaj v Turčijo namesto brezpogojnega vztrajanja pri zagotavljanju preselitev v EU in nudenju drugih varnih in zakonitih poti v Evropo kaže na alarmantno kratkoviden in nečloveški pristop pri spopadanju z begunsko krizo. Predlog, da bi za vsakega sirskega begunca, ki bo iz Grčije vrnjen v Turčijo, en sirski begunec preseljen v EU, je po mnenju mnogih moralno in pravno zgrešen. Amnesty International v splošnem ostro nasprotuje konceptu»varne tretje države«, še posebej, ko je govora o Turčiji, saj to ogroža posameznikovo pravico, da se njegovo prošnjo za mednarodno zaščito polno in pošteno obravnava, lahko pa povzroči tudi, da bodo posledično posamezniki vrnjeni v državo izvora kljub temu, da tam vladajo izredne in obupne razmere in 67 Žerjavič, P.(2016): Balkanska pot postaja zgodovina, Turčija sprejema vse prebežnike. Dostopno preko. ( )

54 prebivalci nimajo dostopa do formalne izobrazbe. Iz tega je jasno razvidno, da Turčija nima polno delujočega azilnega sistema. 68 Državljani Iraka in Afganistana, poleg Sircev, skupaj predstavljajo 90 odstotkov tistih beguncev, ki prihajajo v Grčijo. Pošiljati jih v Turčijo z vedenjem, da njihova upravičena prošnja za mednarodno zaščito verjetno ne bo ustrezno obravnavana, kaže, da so izjave EU, da bo zagotovila spoštovanje človekovih pravic beguncem, zgolj prazne besede. Nujno je, da tako EU kot cela mednarodna skupnost nujno okrepita zaveze za reševanje te krize, tako v smislu humanitarne kot finančne pomoči in s preselitvijo večjega števila beguncev na varna območja. Dejstvo je, da se Evropa srečuje z največjo begunsko krizo v njeni zgodovini: begunci, migrantje, nezaželeni prišleki. Nanje gledamo z nezaupanjem, strahom, izgovori in celo brezbrižnostjo. Pri tem pa pozabljamo, da so tudi naši slovenski rojaki v preteklosti pogosto odhajali od doma, iz ekonomskih, političnih in drugih razlogov. Konec koncev smo se letos spominjali sedemdesete obletnice množičnega odhoda v begunstvo ob koncu druge svetovne vojne in zmagi revolucije. 69 Priseljevali so se nekoč in priseljevali se bodo tudi v bodoče. Pomembno je, da smo v vsakem trenutku na to pripravljeni z jasno definirano azilno politiko, predvsem pa da vedno upoštevamo načelo humanosti. Tisto, kar vzbuja strah, ni begunska kriza, če jo lahko tako sploh imenujemo, temveč evropski odziv nanjo. Naša družba je iz dneva v dan bolj rasistična in ksenofobna. Ščitimo svojo prihodnost na račun preteklosti in s tem onemogočamo prihodnost mnogim, tudi svojim mlajšim generacijam. 70 Tako imenovana begunska zgodba bo v Evropi izgubila prisotnost v medijih. Preselila se bo v politično polje in v ideološki boj. Naraščali bodo nacionalizmi s populističnim prizvokom. Velik problem bo postala Grčija, kamor Evropska unija prestavlja težave, s katerimi bi se morala soočiti sama in ob tem pozablja odgovoriti tudi na neodgovorjena vprašanja. 68 Amnesty international. Vrh EU-Turčija: Voditelji držav EU in Turčije so pravici do iskanja azila zadali smrtni udarec. Dostopno preko: 69 Podberšič, R.(2015): Begunci:Nič novega, ali pač?.dostopno preko: 70 Videnšek, B.(2016):Begunske krize ni, je le kriza nas samih.dostopno preko:

55 Zanesljivo lahko rečemo, da v Evropi resnične begunske krize ni, je le kriza nas samih. PRENOS DOBRIH PRAKS NA PODROČJU MLADINSKIH POLITIK MF SD ima kot mladinska organizacija precej več izkušenj z mladinskimi politikami kot ostale podobne organizacije na Balkanu. Mladinska politika je preprosto rečeno skupek lokalnih skupnosti, usmerjena v zagotavljanje pogojev za lažji in uspešnejši prehod mladih iz otroštva v odraslost. Načeloma je mladinska politika del drugih resornih politik (izobraževalne, zdravstvene, zaposlovalne...), zato tudi vodenje mladinske politike ni vezano na eno samo institucijo. Oblikovanje in izvajanje mladinske politike je v Sloveniji zelo tesno povezano z delom Urada RS za mladino, ki pri tem večinoma skrbi za spodbujanje mladinskega dela, za koordinacijo ukrepov znotraj mladinske politike ter zagotavljanje ustreznega socialnega dialoga z mladimi. Mladi forum SD skupaj z lokalnimi klubi po Sloveniji predstavlja eno najbolj aktivnih mladinskih organizacij pri nas, hkrati pa gre za najpomembnejšo mladinsko politično organizacijo v Sloveniji. 71 Za svoje članice in člane v Mladem forumu prirejamo izobraževalne seminarje, tako na lokalni, kot tudi na regijski in državni ravni. Kar najširšemu krogu pa omogočamo tudi udeležbo na izobraževanjih in usposabljanjih v tujini. Organizacija konferenc, mednarodnih izmenjav in bilateralnih srečanj predstavlja odličen način prenosa socialdemokratskih praks. S pomočjo usposabljanja in izobraževanja na področju razvoja in krepitve socialdemokratskih vrednot tako utrjujemo in vzpostavljamo nove povezave med sorodnimi levimi podmladki doma in v tujini. MEDNARODNO DELOVANJE MLADEGA FORUMA SD Mladi forum je polnopravni član Mednarodne zveze socialistične mladine (IUSY) in Evropske socialistične mladine (YES), v katerih spada med najaktivnejše člane organizacije. Je tudi član 71 RS. Mladinska politika Urad RS za mladino. Dostopno preko:.ursm.gov.si/si/delovna.../mladinska_politika (Državni zbor, 24. oktober 2014)

56 novega evropskega programa Erasmus plus in ustanovni ter polnopravni člani Mladinskega sveta Slovenije (MSS). 72 IUSY predstavlja največjo politično organizacijo na svetu, ki združuje več kot 134 različnih mladinskih političnih organizacij iz več kot 80 držav. Gre za združenje socialistov, socialnih demokratov in predstavnikov mladinske delavske stranke. Organizacija je namenjena razvoju in krepitvi posameznih članic. Vsako leto sprejemajo nove članice, redno izdajajo biltene, kjer so na voljo vse informacije o njenem delovanju in organizirajo številna mednarodna srečanja levih podmladkov iz vsega sveta. Mladi forum je ponosni član te svetovne organizacije, ker verjamemo, da s skupnimi močmi lahko spremenimo svet na bolje in dosežemo, da se naš glas sliši, vendar moramo pri tem aktivno sodelovati vsi. 73 YES (Mladi Evropski Socialisti) je mladinska organizacija, ki združuje socialdemokratske mladinske organizacije v Evropski uniji. YES predstavlja podmladek stranke Evropskih socialistov in je članica mednarodne unije IUSI. Sedež organizacije je v Bruslju. V letu 2015 je bilo izvoljeno novo vodstvo YES, kjer je podpredsedniško mesto pripadlo Nevi Grašič, ki je trenutno v predsedstvu Mladega foruma SD zadolžena za mednarodno sodelovanje. 74 Erasmus plus je nov program EU za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje Mladinsko poglavje programa Erasmus plus nagovarja mladinski sektor in ga spodbuja k organizaciji učnih mobilnosti za vse mlade v starosti od 13. do 30. leta starosti. Ponujajo priložnosti neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja v kontekstu mladinskega dela. Spodbujajo tudi razvoj kompetenc mladinskih delavcev in voditeljev za organizacijo aktivnosti neformalnega učenja v mladinskem delu ter vključevanje mladih v dialog z oblikovalci mladinskih politik na lokalni, nacionalni, evropski ali mednarodni ravni Mladi forum. Socialni demokrati Nova gorica. Dostopno preko: 73 International union of Socialist Youth. Wikipedia. Dostopno preko: 74 Young European Socialists (YES).Dostopno preko: 75 Maršnjak,R., Delakorda, D. (2014): Adriatic youth platform. Ljubljana str.

57 Mladinski svet Slovenije (MSS) je krovno združenje mladinskih organizacij, ki delujejo na nacionalnem nivoju. Pod svojim okriljem združuje organizacije z različnimi interesnimi, nazorskimi ali političnimi usmeritvami. MSS je nacionalni zastopnik mladih tudi na evropskem nivoju član Evropskega mladinskega foruma je že od njegove ustanovitve leta Ključni namen MSS je zagovarjanje interesov mladih in spodbujanje njihovega sodelovanja pri oblikovanju politik, ki pomembno vplivajo na njihovo življenje in delo. V ožjem smislu si prizadevajo za izboljšanje položaja mladih kot posebne družbene skupine. 76 Sodelovanje z levo deklariranimi podmladki na Balkanu in v državah v razvoju Eno od pomembnejših prizadevanj Mladega foruma kot organizacije je konstruktivno sodelovanje in povezovanje z vsemi samo deklariranimi levimi podmladki. Mladi forum SD je že vrsto let tudi aktiven član SD9, organizacije, ki združuje podmladke socialdemokratskih strank na prostoru bivše Jugoslavije. Prav tako je član, in bo tudi v bodoče, številnih fundacij, kot sta npr. Lolipop festival, aktivno sodeluje tudi z Westiminstersko fundacijo ipd. SD9 je nastal z idejo ter namenom dokazati, da je možno in zelo pomembno, da mladi z območja bivše Jugoslavije sodelujemo ter tako sami kot tudi skupaj promoviramo vrednote socialne demokracije v svojih državah. Za prav vse članice SD9 velja, da v en glas poudarjamo, kar je v času izbruha begunske krize še posebej pomembno, da je temeljna vrednota socialne demokracije strpnost in bi le ta morala postati del našega vsakdana. Članice SD9 so: Forum mladih Socijaldemokratske partije Bosne i Hercegovine (FOM SDP BiH), Forum mladih Socijaldemokratske partije Hrvatske (FM SDP), Mladi forum Socialnih demokratov (MF SD), Omladina Lige socijaldemokrata Vojvodine (LSVO), Socijaldemokratska omladina u Socijaldemokratskoj uniji (SDO u SDU), Socijaldemokratska mladina na Makedonija (SDMM) in Socijaldemokratska omladina Crne Gore (SDO CG). Obstanek zveze SD9 je trenutno na preizkušnji. 77 V naslednjih dveh letih delovanja bomo v Mladem forumu okrepili povezovanje z JV regijo, hkrati pa želimo predstavljati vstopno organizacijo za pridružitev nepriznanim levim 76 Mladinski svet Slovenije. Dostopno preko:national Youth Council of Slovenia mss.si/ 77 Mladi zahodnega Balkana stopili skupaj. Dostopno preko: )

58 podmladkom v YES in druge povezave. Med drugim si bomo prizadevali za krepitev odnosov s stranko Socialistične partije Srbije, ki se uradno identificira za demokratskega socialista. V preteklosti jo je pod vodstvom Slobodana Miloševića zaznamovala precej bolj nacionalistična retorika, a se stranka ni nikoli deklarirala za nacionalistično. Danes SPS tesno sodeluje tudi s sorodnimi levimi političnimi strankami na področju nekdanje Jugoslavije. Mednarodno si SPS prizadeva, da bi se uspešno priključila združenju mednarodnih socialistov, čemur sicer odločno nasprotuje stranka socialnih demokratov Bosne in Hercegovine. Gre za zvezo političnih strank širom po svetu, ki si prizadevajo vzpostaviti demokratični socializem. Organizacija vključuje preko 160 strank - članic iz več kot stotih držav. SPS v zadnjih letih išče in želi stkati nova zavezništva, še posebej na območju Balkanske regije, priznavajo pa tudi svojo vlogo v času jugoslovanske vojne in jo obžalujejo. 78 Želimo si aktivnega povezovanja tudi s stranko SNSD. Gre za neodvisno stranko bosanskih socialnih demokratov, ki deluje na ozemlju republike Srbske in Bosne in Hercegovine. SNSD je ena od redkih levih strank, ki odstopa od načel socialne demokracije. Predlagajo kompromisno rešitev, kjer bi Republika Srbska in BIH delovali kot povezani zvezni enoti. 79 V Mladem forumu nameravamo okrepiti vlogo v državah v razvoju, kot je Albanija. Albanija je demokratična republika. Uvršča se med ekonomsko najmanj razvite države v Evropi. Po prehodu iz komunističnega političnega sistema je bila Albanija najbolj revna država Evrope. 80 Država se kljub še vedno veliki revščini, slabi infrastrukturi in prometnemu omrežju ter pomanjkanju izobraženega kadra še vedno bolj kot na mednarodno pomoč zanaša na finančni dotok od svojih državljanov, ki so zaposleni v tujini. V Mladem forumu se zavedamo, kako pomembna je razvojna pomoč revnejšim državam. Želimo si prizadevati za bolj homogeno Evropo. Z dobrimi primeri političnih praks in razvojno politiko na podlagi trajnostnega razvoja, ki jo goji tudi Evropa, pa želimo vsaj delno pripomoči k izboljšanju stanja v državi. Podobno želimo okrepiti sodelovanje na Kosovu, kjer si bomo prizadevali, da Kosovo čim prej izpelje potrebne reforme za izboljšanje socialnih in gospodarskih razmer, ki so 78 Socialistična partij Srbije. Dostopno preko: 79 Wikipedija. Dostopno preko: 80 Wikipedija. Dostopno preko:

59 predpogoj za doseganje evropskih standardov za približevanje evroatlantskim integracijam. 81 Svojo prisotnost želi Mladi forum krepiti tudi na območju Romunije, Bolgarije in Turčije. Države JV regije so za Slovenijo pomemben strateški, politični in gospodarski partner. Še posebej pomemben je geostrateški položaj Turčije, ki predstavlja vez med Evropo in Azijo, kot tudi Bližnjim Vzhodom. Turški državljani si želijo ohranitev vseh pozitivnih pridobitev sedanje vlade, od socialne blaginje, dobrih pogojev za poslovanje do visoke gospodarske rasti. Turčija je že desetletje država kandidatka za članstvo v EU. Pogajalski proces je ponovno odprt, a dejstvo, da je bilo v minulih petih letih odprto samo eno pogajalsko poglavje, močno zmanjšuje kredibilnost EU v očeh turške javnosti. Nadaljevanje reformnega in pogajalskega procesa je zelo pomembno za nadaljnji razvoj Turčije, obenem pa EU, ki je v globoki krizi, potrebuje močno in stabilno ter gospodarsko uspešno državo članico. Evropska nasprotovanja turškemu vstopu so bila vedno predvsem politične narave. Nerešeno vprašanje Cipra z Grčijo je bilo na zunaj glavno jabolko spora, a zares odločilno je bilo veliko nasprotovanje nemške in francoske javnosti, da bi muslimanska država postala članica krščanske Evrope. 82 Grajenje mostu za uspešno gospodarsko in politično povezovanje med Evropo in Azijo Kitajska, država z največjim številom prebivalstva na svetu in država z najhitreje rastočim gospodarstvom, v zadnjem obdobju beleži precejšen padec gospodarske rasti. Kitajski izvoz se je februarja v letni primerjavi znižal za več kot četrtino, kar je največji padec v zadnjih sedmih letih. Izvoz je padel zaradi šibkega svetovnega povpraševanja. Uradni Peking sedaj skuša preoblikovati strukturo domačega gospodarstva, ki temelji predvsem na izvozu in državni potrošnji. Prizadeva si okrepiti domače povpraševanje, ki naj bi v prihodnje postalo gonilo rasti ICJ zaprl vprašanje neodvisnosti Kosova. STA. Dostopno preko: (13.oktober 2010) 82 Parlamentarne volitve v Turčiji Ljubljana. Dostopno preko: (31. maj 2015) 83 Gospodarska rast Kitajske najnižja v 25 letih. MMC RTV SLO. Dostopno preko: (19. januar 2016)

60 Na Kitajskem že vrsto desetletij vlada komunistična partija, ki izvaja izjemno strog, enopartijski režim. To se močno odraža na gospodarskem sistemu; nekoč zaprto in plansko gospodarstvo v zadnjih petnajstih letih sicer previdno uvaža tržne reforme, ki pa ne smejo ogroziti enopartijskega sistema. Kitajski voditelji si sicer prizadevajo spodbuditi liberalizacijo gospodarstva, pospeševati gospodarsko rast, a pri tem želijo na vsak način ohraniti politično kontrolo. Poleg ZDA ima Kitajska največ tujih naložb na svetu. Slovenija spoštuje kitajsko načelo ene Kitajske. Peking ne odstopa od načela, da je na svetu samo ena Kitajska in da je Ljudska republika Kitajska edina legitimna vlada, ki predstavlja kitajsko ljudstvo. Trdi, da je Tajvan del te Kitajske, vprašanje Tajvana pa stvar notranje politike LRK. Slovenija iz leta v leto na področju bilateralnih srečanj potrjuje dobre odnose s Kitajsko, ki so še posebej v zadnjem obdobju v dinamičnem vzponu. 84 Slovenija predstavlja za Kitajsko dobro vstopno točko za poslovanje v Evropski uniji. Nahaja se v srcu Evrope, gospodarstvo je zelo razpršeno in predvsem izvozno usmerjeno. Sodelovanje na gospodarskem področju med Slovenijo in Kitajsko ima zato še veliko odprtih priložnosti. Kitajska ne skriva navdušenja in priznava, da je delovna sila v Sloveniji močno motivirana in visoko izobražena, z znanjem številnih tujih jezikov. Visok življenjski standard v Sloveniji in prijetno podnebje pa med drugim nudi tudi številne turistične možnosti. Kitajska je najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije v Aziji. Kitajska Slovenijo označuje kot pomembnega poslovnega partnerja z dobro geostrateško lego in močno industrijsko tradicijo, zato je zanimiva za LRK. Največje priložnosti za sodelovanje so predvsem na področju infrastrukture, visokih tehnologij in turizma. 85 Kitajski voditelji pogosto izpostavljajo našo konkurenčnost in rastočo politično vlogo Slovenije v EU, OECD itd. Kitajska in Slovenija sta sicer zemljepisno zelo oddaljeni, vendar gojita tradicionalno prijateljstvo. Obe državi sta si zagotovo komplementarni; Slovenija lahko Kitajski ponudi med drugim tudi zanimivo tehnologijo. Slovenskih investicij na Kitajskem sicer ni veliko, a so pa pomembne. Tu gre predvsem izpostaviti vlaganja v avtomobilsko industrijo, farmacijo ter izdelavo smučarskih oblačil. Priložnosti za krepitev sodelovanja pa so 84 Uradni tridnevni obisk predsednika Vlade RS. Dostopno preko: december 2003) 85 Zanimanje Kitajcev za naložbe v Sloveniji je precejšnje. Delo. Dostopno preko: Gospodarstvo Posel (2. Maj 2014)

61 še zlasti na področju kmetijstva, turizma in zelenih tehnologij. Skupni cilj obeh držav mora biti prizadevanje za bolj enotno blagovno menjavo med državama. 86 Blagovna menjava med Slovenijo in Kitajsko Kitajski milijardni trg ponuja številne priložnosti, a je hkrati tudi velik izziv, ki mu vsakdo ni kos. Velika prepreka je kitajski jezik in kultura. Za uspešen prodor na kitajski trg je poznavanje kitajske kulture, poznavanje vsaj določenih osnovnih kitajskih fraz, predvsem pa odlično poznavanje njihovega poslovnega bontona, preprosto nuja. Pri tem pa potrebujemo tudi izdelano strategijo sodelovanja s Kitajsko. Nujno je priprava zavezujočega programa, v katerem bomo zagotovili ustrezne ukrepe za uspešen prodor na azijski trg. ZAKLJUČEK Mednarodna skupnost je univerzalna in vedno bolj medsebojno povezana. Medsebojna odvisnost je politična, ekonomska in tehnološka ter predstavlja gonilno silo globalizacije, ki se ji ne me more več izogniti nobena družba. Nedvomno lahko Slovenija kljub svoji majhnosti igra pomembno vlogo v mednarodni skupnosti. Ali pa bomo pri tem tudi uspešni, je odvisno od nas samih. Imeti moramo željo in odločnost, da postanemo dejavni in prepoznavni 86 Gospodarska zbornica Slovenije. Dostopno preko: november2014)

62 sooblikovalci lastnih in mednarodnih političnih, vojaških, socialnih in ostalih dogajanj v mednarodni skupnosti. Mladi forum SD že vrsto let uspešno deluje v mednarodnem okolju. Vanj aktivno posega z lastnimi pobudami in si tako ustvarja v mednarodni skupnosti ugled delovne in odgovorne organizacije. Delovanje v mednarodnem okolju je dinamično in spreminjajoče. Živimo v času, kjer so spremembe edina stalnica. V Mladem forumu si bomo prizadevali za aktivno mednarodno povezovanje, še posebej z državami bivše republike Jugoslavije. Balkanska socialistična mladina mora držati skupaj in si prizadevati za mladim prijazno Evropo. Pomembno je, da gremo skupaj naprej z jasnimi cilji po krepitvi vloge napredne levice in z nalogo, da zmanjšamo brezposelnost mladih v regiji, dvignemo kakovost izobraževalnega sistema, ohranimo državno blaginjo ter izboljšamo sodelovanje med državami ter posameznimi etničnimi in kulturnimi skupnostmi širše regije. V želji po uspešnem delovanju moramo biti vedno pripravljeni na spremembe in se jim znati prilagoditi. V Mladem forumu se sprememb ne bojimo. V preteklosti smo to že dokazali in trudili se bomo tudi v bodoče, da bomo organizacija vredna zaupanja, ki vedno deluje po načelu solidarnosti. Prav zaupanje je tisto, na čemur želimo in moramo graditi naše mednarodno povezovanje z državami in posameznimi političnimi strankami in organizacijami. Družba postaja vedno bolj globalna. V Mladem forumu se zavedamo, da delovanje le v določenem regionalnem okolju in negovanje dobrososedskih odnosov ni dovolj. Pri svojem mednarodnem delovanju želimo še okrepiti povezovanja v JV regiji. Vsekakor pa nameravamo razvijati stike tudi z državami in regionalnimi organizacijami drugih celin, še posebej s tistimi, kjer si Slovenija deli ali prepoznava gospodarski interes. Tu velja posebej omeniti Kitajsko, Ameriko, Indijo in Rusijo. Slovenija se mora vseskozi prilagajati številnim dogajanjem v mednarodni skupnosti, hkrati pa se moramo truditi, da istočasno uveljavimo svoj položaj in nacionalne interese, zato je medsebojno povezovanje z drugimi državami ključno, saj današnji politični in gospodarski interesi močno presegajo regionalne okvirje. Sliši se klišejsko, a vendar, na mladih je prihodnost. V Mladem forumu si bomo prizadevali ustvariti čim boljše pogoje za delovanje mladih. Z medsebojnim povezovanjem, izmenjavo idej, organizacijo seminarjev in mednarodnih konferenc želimo opozoriti na problematiko

63 mladih. Hkrati pa želimo spodbuditi mlade širom Evrope, da se aktivno vključijo v mladinsko politiko in da skupaj zahtevamo mladim prijazno Evropo. To je naša pravica. Imamo pa tudi dolžnost, da sami damo Evropi tisto najbolje, kar se skriva v nas: energično mladost, pripravljenost za trdo delo, inovativnost, drugačnost. Naj bodo pozitivni zgledi mladih tisti, ki bodo vlekli evropski voz uspešno naprej. Prihodnost Evropske unije leži v bolj usklajenih ekonomskih politikah, gospodarski stabilnosti in medsebojnem spoštovanju. Ne smemo čakati na boljši jutri, ustvariti si ga moramo sami.

64 DRUŽBA PRED VELIKIMI IZZIVI

65 VARNOSTNA TVEGANJA V REGIJI ŽIGA ČEPE

66 UVOD Zavedati se kakšna tveganja za našo varnost nas trenutno pestijo in kakšna nas lahko v prihodnosti je zelo pomembno za načrtovanje dela državnih organov Republike Slovenije. Prav tako je pomembno, da imamo mi v Mladem Forumu glas pri urejanju varnostne politike, ki mora biti razumna in učinkovita, saj bo v veliki meri vplivala na našo prihodnost v tej državi in v mednarodnem okolju. Moja želja je, da se skozi ta referat prične debata o varnostnih tveganjih in reševanju teh tudi na mladinski ravni. V prvem delu bo ta referat obravnaval Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-1), v drugem delu pa bo obravnaval dejanska varnostna zveganja kot jih zaznavam sam in v kolikšni meri nas dejansko ogrožajo. PREGLED RESOLUCIJE O STRATEGIJI NACIONALNE VARNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE (RESNV-1) 26. marca 2010 je v veljavo stopila Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (v nadaljevanju ReSNV-1) 87. To je najnovejši dokument, ki natančno in celovito obravnava varnostna tveganja za Republiko Slovenijo. Kot je že na prvi pogled očitno, je ta resolucija zastarela že zaradi hitrega spreminjanja dandanašnjega sveta in spreminjanja pomembnosti določenih varnostnih tveganj, ki se pojavljajo. Ker je resolucija stopila v veljavo leta 2010, sedaj pa smo v letu 2016, je zagotovo pomembno, da se spiše nova resolucija oz. da težimo h konkretnejši opredelitvi varnostnih tveganj s katerimi se soočamo danes. Mladi Forum bi se moral aktivno vključiti v pisanje ali pa se jasno opredeliti do nove resolucije in zahtevati, da se naše mnenje pri tem upošteva. ReSNV-1 v svojem besedilu definira naslednja varnostna tveganja: Podnebne spremembe Globalna finančna, gospodarska in socialna tveganja Krizna žarišča Terorizem 87 Uradni List RS, št.27/2010, str (

67 Nedovoljene dejavnosti na področju konvencionalnega orožja za množično uničevanje in jedrske tehnologije Organiziran kriminal Nezakonite migracije Kibernetske grožnje in zloraba informacijskih tehnologij in sistemov Dejavnost tujih obveščevalnih služb Vojaške grožnje Ogrožanje javne varnosti (notranja grožnja) Naravne in druge nesreče Omejenost naravnih virov ter degradacija življenskega okolja Zdravstveno-epidemiološke grožnje Dejavniki negotovosti Na prvi pogled ReSNV-1 celovito obravnava vse tipe varnostnih tveganj za Slovenijo. Vendar, pa tukaj manjka natančna opredelitev nacionalnih interesov in nacionalne strategije obrambe pred takšnimi grožnjami. Resolucija sicer poskuša to napraviti, vendar se vseprepogosto uporabljajo floskule tipa»kompleksnost mednarodnega okolja«, ter preobširno definiranje nacionalnih interesov (to je razvidno iz točke 2.1 ReSNV-1 88, kjer so nacionalni in strateški interesi definirani). Za vsako varnostno grožnjo resolucija predvideva nekakšne rešitve, vendar pa so te rešitve preveč nenatačne in ne opredeljujejo kako mora država in njeni organi konkretno delovati za preprečitev pojavljanja teh tveganj. Ta nenatančna opredelitev strategij za obvladovanje tveganj kasneje vodi v ad hoc odzivanje na tveganja, ko se ta pojavijo. Eden izmed primerov je definitivno trenutna begunska kriza, katere tveganje je v ReSNV-1 obravnavano (sicer ne v takšnem obsegu) v točki Odzivanje na nezakonite migracije 89, kjer je zapisano samo, da bo Slovenija usklajevala svojo politiko in zakone z dokumenti, standardi in usmeritvami Evropske unije in OZN; ter da bo stanje na tem področju podrobno analizirala. To jasno kaže na problematičnost strategije, ki je»ohlapna«, nekonkretna in polna floskul. In kot pravi Jamie 88 Ibid., str Ibid., str. 3683

68 Gaskarth, se politika ne sme sklicevati na kompleksnost mednarodnega okolja, ampak se mora soočiti s težkimi odločitvami, kaj bo dejanska prioriteta nacionalne varnosti/strategija ipd 90. V nadaljnem besedilu bom obravnaval konkretna varnostna tveganja, ter kakšen bi moral biti odziv na takšna tveganja s strani organov Republike Slovenije. VARNOSTNA TVEGANJA Nezakonite migracije - Begunska kriza Begunska kriza v Evropi se ni pričela s prvim vstopom beguncev na območje Republike Slovenije konec avgusta 2015, ampak je do takrat že nekaj let potekala. O njej se toliko ni govorilo, saj je bil to problem s katerim se je takrat poglavitno ukvarjala Italija (tudi s pomočjo Slovenije) v njeni operaciji Mare Nostrum 91. Takrat je namreč tisoče migrantov prihajalo na otok Lampedusa, ki je najbližji italijanski teritorij obali Libije. Mare Nostrum je bila operacija z namenom reševanja beguncev iz nevarnosti na odprtem morju. Nekaj časa smo pri tej operaciji sodelovali tudi mi z našo ladjo Triglav. Zaradi te operacije je v Evropo varno prispelo okoli 150,000 beguncev. Operacija se je končala 31. oktobra 2014, nadomestila pa jo je Frontexova operacija Triton 92. V Sloveniji smo se resno začeli ukvarjati s to situacijo komaj takrat, ko smo že prejeli prve begunce preko meje naša strategija (Odzivanje ne nezakonite migracije 93 ) je bila namreč nedodelana in odzvali smo se na improviziran način; torej probleme smo reševali na mestu in ob času, kjer so se pojavili. Do je v Slovenijo vstopilo 472,012 beguncev 94, potrebno pa je vedeti, da se statistika vodi od in je natančno število beguncev, ki so vstopili v Slovenijo pred 90 Gaskarth, Jamie (2015) Strategy in a Complex World, The RUSI Journal, 160:6, Uradni List RS, op cit., str Policija RS (

69 tem neznano. Doslej smo prejeli 158 prošenj za azil (status begunca) v Republiki Sloveniji, 69 od teh je bilo rešenih a le 5 beguncem smo priznali status begunca 95. Pri tem je zelo pomenljivo, da Policija RS ni zabeležila nobenih kriminalnih dejanj s strani beguncev na teritoriju Republike Slovenije. To pomeni, da je percepcija naše družbe o varnostnem tveganju, ki ga povzročajo migranti popolnoma napačna in brez argumentov. Seveda neko varnostno tveganje pri prečkanju velike količine ljudi čez našo državo oz. naše meje obstaja, vendar pa je tukaj pomembno vprašanje kolikšno dejansko je to tveganje Oktober November December Januar Februar GRAF 1 ŠTEVILO BEGUNCEV NA OZEMLJU RS ( ) 96 Obstaja tveganje tihotapstva in vdor kriminalcev na naš teritorij pod pretvezo begunstva. To tveganje pa je vseeno toliko manjše, kot bi se ga v trenutnem političnem in medijskem ozračju rado prikazalo Slovenija namreč ni poglavitna tarča teroristov (o vdoru katerih se pogosto govori), zaradi urejenega sistema sprejemanja beguncev je tihotapljenje ljudi onemogočeno, ter kriminalne poti so obstajale prej in bodo verjetno obstajale tudi v prihodnje. Kar se konkretno da narediti pri preprečevanju nezakonitih migracij je sprejetje 95 Policija RS ( ruar/160202_migranti.pdf) 96 Policija RS ( aktivnosti-policije-v-zvezi-z-aktualnimi-migracijskimi-tokovi)

70 azilne zakonodaje, ki celovito in jasno opredeljuje komu lahko pripada kakšen status in katere države so države, ki niso varne. Trenutna azilna zakonodaja je kritizirana češ, da begunci prejmejo preveč denarja (prejmejo denar samo v primeru, da imajo zasebno nastanitev in ne prebivajo v azilnem domu 97 ), kar ne drži, prav tako pa smo do sedaj samo petim osebam priznali status begunca. Ocena varnostnega tveganja na področju nezakonitih migracij je po mojem mnenju torej minimalna Slovenija s te strani ni resno ogrožena in ohranja svojo stopnjo varnosti na visokem nivoju 98. Podnebne spremembe Podnebne spremembe nas zmeraj bolj ogrožajo, hkrati pa z vsakim pretečenim dnem zamujamo priložnost za ukrepanje. Letošnja mila zima in toplotni ekstremi, ter pretekle naravne nesreče (poplave, žled, itd.) so dobri pokazatelji kako podnebne spremembe že vplivajo na varnost Republike Slovenije. Pogostost in intenzivnost naravnih nesreč se bo še nadalje povečevala zaradi podnebnih sprememb 99. Zaradi podnebnih sprememb pa se bo globalno zmanjšala tudi količina hrane in vode, kar bo povzročilo porast migracij (glej 3.1) tako imenovani podnebni begunci 100 bodo primorani zapustiti svoje domove, ter poiskati nov življenjski prostor. Ekstremno pomanjkanje hrane in vode pa lahko privede tudi do nove vrste vojaških konfrontacij tako imenovanih vodnih vojn 101. Za Republiko Slovenijo so podnebne spremembe varnostno tveganje zaradi večje pogostosti in intenzivnosti naravnih nesreč, ter zaradi možnega povečanja nezakonitih migracij (zaradi podnebnih beguncev), vendar pa je trenutno to tveganje zelo majhno. 97 Zakon o Mednarodni Zaščiti ( 98 Smo namreč 15. najbolj varna država na svetu ( 99 Uradni List RS, op cit., str UNHCR ( 101 van den Berg, W. (2015). Water, Blood, & Oil: Examining the Water War Hypothesis. The New Collection 2015, 1.

71 Konkretna politika za obvladovanje tega tveganja: potrebno je vlagati v obnovljive vire energije, ter zmanjševati izpuste ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov; zapis pravice do vode vsakega državljana v ustavo in zakonsko prepoved privatizacije vode; zapiranje mestnih središč za promet ali uvedba zgoščevalnih taks; in vlaganje v zeleno tehnologijo. Globalna finančna, gospodarska in socialna tveganja Finančna kriza, ki je zajela svet in Slovenijo leta 2008 še vedno traja. V Sloveniji smo se reševanja finančne krize lotili z varčevalno politiko, podobno kot jo je narekovala»trojka«grčiji, Italiji, Irski in Portugalski. V zadnjih letih je postalo jasno, da varčevalna politika ni uspela rešiti gospodarskih problemov v Sloveniji. Gospodarska rast (2,5%) v tretjem četrtletju , pa je predvsem odraz povečanega izvoza v tujino. Ta gospodarska rast pa lahko tudi upade, saj smo skupaj z preostalimi članicami Evropske Unije naložili ekonomske sankcije Rusiji, ki je naš velik izvozni partner in investitor. Nadaljnje tveganje za slovensko gospodarstvo pa je sprejem sporazuma TTIP 103, kar bi ogrozilo evropske in slovenske standarde (na trgu bi se namreč prodajalo blago po standardih Združenih držav Amerike, ki so nižji) in omogočilo»prevzem«majhnega gospodarstva kot je naše s strani velikih korporacij. Med drugim naj bi TTIP vseboval dogovor, po katerem lahko korporacija toži državo članico za odškodnino ob škodi, ki bi jo ta povzročila s spremembami zakonov, uredb, itd. (pogajanja med Evropsko Unijo in Združenimi državami Amerike so namreč tajna). Mladi forum bi moral podpreti politiko kvantitativnega sproščanja (quantitative easing) 104 tako so si ZDA zelo hitro opomogle po zlomu borze leta 2008 in zavrniti politiko varčevanja (austerity). Prav tako moramo odločno in soglasno nastopiti proti vsem 102 Banka Slovenije ( 103 TTIP ( 104 Quantitative easing (QE) (

72 neoliberalističnim ekonomskim politikam, ki ogrožajo socialno državo in prihodnost nas mladih (zmanjševanje socialnih transferjev, prekarizacija trga dela, ipd.). Krizna žarišča Največja grožnja Republiki Sloveniji iz tako imenovanih kriznih žarišč je nedokončana pokonfliktna obnova v regiji Zahodnega Balkana (organiziran kriminal, nezakonita migracija, itd.), ki so povečini nevojaške in nedržavne narave 105. Manjša tveganja pa izvirajo iz nestabilnosti mednarodne skupnosti kot takšne, saj smo kot članica NATO-a aktivni tudi pri intervencijah te organizacije v tujini, kar lahko privede do povečane teroristične grožnje za Slovenijo, prav tako pa ta krizna žarišča povečujejo nezakonito migracijo tudi na slovenska tla še posebej Sirija, Afganistan, Irak in tudi Libija. Trenutno največje krizno žarišče se nahaja na območju Sirije in Iraka, v območju kjer vlada tako imenovana Islamska Država (v nadaljevanju Daesh). Iz Sirije, kjer še vedno divja državljanska vojna in iz območij Iraka kjer vlada Daesh se po begunskih poteh k nam odpravlja na tisoče ljudi v iskanju boljšega življenja. To ogroža našo varnost pri nezakonitih migracijah, vendar pa se je izkazalo (glej 3.1), da je to tveganje minimalno za Republiko Slovenijo. Določeno tveganje pa obstaja tudi na območju Ukrajine, ki je nam najbližje krizno žarišče, ampak Slovenija tukaj ne participira aktivno in nismo ogroženi, prav tako pa nismo ogroženi zaradi ekonomskih sankcij, ki smo jih naložili Rusiji skupaj z ostalimi članicami Evropske Unije. Hkrati se je vlada Republike Slovenije odločila, da bo poslala 15 inštruktorjev, ki bodo poučevali Kurdsko vojsko Pešmergo 106. Na videz to ne povzroča nikakršnega tveganja, vendar nam lahko prav tako sodelovanje prinese večje tveganje kot naše nesodelovanje zaradi sodelovanja smo lahko večja tarča terorističnih napadov, kot do sedaj. Prav tako pa se moramo zavedati, da imajo tudi Kurdi svoje lastne cilje želijo namreč ustanoviti državo Kurdistan in naša vpletenost pri inštruiranju Pešmerg nam lahko dolgoročno tudi škodi, ker 105 Uradni List RS, op cit., str Delo (

73 lahko povzroči dodatne konflikte Republike Slovenije z državami na Bližnjem Vzhodu (Irak, Sirija, Turčija in tudi Iran) 107. Tveganje iz kriznih žarišč za Republiko Slovenijo je torej samo iz vidika nezakonitih migracij in do neke mere povečane teroristične grožnje, ki pa je zelo majhna. Kar bi morali storiti je pozivati vse strani vpletene v konflikte k dialogu in jim tudi nuditi pomoč pri tem skozi organizacije v katerih smo včlanjeni, ter se poskušati izogibati intervencij na tuje z našo vojsko (razen v primerih, ko smo prisiljeni), saj to samo povečuje tveganje za nas. Bilo bi se tudi smotrno vprašati, če nam članstvo v zvezi NATO sploh koristi 108, ali pa smo samo na»vlaku«za katerega cilj ne vemo, ampak smo srečni, da smo na njem (bandwagoning). Skoraj zagotovo bi se bilo bolj pametno vključevati v skupno politiko regionalnih skupin držav Srednja Evropa (do določene mere tudi včlanitev v Višegrajsko skupino) in Zahodni Balkan za iskanje rešitev na mednarodnem področju. Terorizem Tveganje terorizma na tleh Republike Slovenije je izjemno nizko 109. To tveganje pa se lahko poveča zaradi našega mednarodnega udejstvovanja pri raznih intervencijah v tujini (trenutno v Iraku glej 3.4). Trenutna begunska kriza naj bi prinašala večja tveganja za terorizem, vendar pa je razvidno iz evidence Policije RS, da do sedaj ni bilo nikakršnih kriminalnih dejanj (sploh pa ne terorističnih) s strani beguncev, ki so prečkali teritorij Republike Slovenije (Glej 3.1). Konkretno bi morala Republika Slovenija zmanjšati svoje sodelovanje v mednarodnih intervencijah, kjer ni razviden končni cilj takšne intervencije (npr. Iraška vojna), ter kjer tam potekajoči konflikt ne vpliva na varnost in suverenost Republike Slovenije. 107 Valenčič, Erik (2016) Glava v Pesku, Mladina 06/ Diesen, Glenn (2015) Inter-democratic security institutions and the security dilemma: A neoclassical realist model of the EU and NATO after the end of the Soviet Union, East European Quarterly 43:2-3, str

74 Nedovoljene dejavnosti na področju konvencionalnega orožja za množično uničevanje in jedrske tehnologije Ilegalna trgovina orožja ter trgovina z blagom z dvojno rabo, ki se lahko izkoristi za proizvodnjo jedrskega orožja, z območij razpadlih držav in kriznih žarišč je potencialno tveganje za varnost Republike Slovenije 110. Ilegalni promet s temi sredstvi je nevaren za Repbuliko Slovenijo, saj je lahko vir orožja, ki bi ga lahko uporabile organizirane kriminalne skupine in potencialni teroristi na območju Republike Slovenije. Vendar pa obstaja zelo malo tveganje za nas s strani trgovine z blagom z dvojno rabo oz. z poskusi pridobitve jedrskega orožja pri nas ali v naši regiji. Sprejet sporazum z Iranom pa je zmanjšal tudi mednarodno tveganje in napetost okoli jedrskega orožja 111. Varnostno tveganje glede nedovoljene dejavnosti na področju konvencionalnega orožja za množično uničevanje in jedrske tehnologije za Republiko Slovenijo je torej majhno. Največje tveganje iz tega predstavlja organiziran kriminal oz. ilegalna trgovina z orožjem, ki bi potekala/poteka na našem teritoriju. To tveganje pa se lahko še dodatno zmanjša z učinkovitimi postopki preverbe na mejah Slovenije, še posebej je to pomembno ker je naša južna meja Schengenska. Prav tako pa se mora Republika Slovenija s svojo diplomatsko dejavnostjo prizadevati za dosledno izvajanje mednarodnih zakonov in pogodb glede jedrskega orožja, kar zmanjšuje tako mednarodno kot tudi regionalno varnostno tveganje. Organiziran kriminal»organiziran kriminal je kot grožnja mednarodni in nacionalni varnosti tesno povezan z državami z nedelujočimi ali šibkimi ustanovami.«112 Tukaj je še posebej veliko tveganje za Republiko Slovenije glede trgovine z nedovoljenimi substancami oz. drogo, trgovine z ljudmi, nezakonitimi migracijami, ilegalne trgovine z orožjem, korupcije, ter pranje denarja (tudi poneverba) ter ponarejanje listin in blagovnih znamk Uradni List RS, op cit., str Fitzpatrick, Mark (2015) Iran: A Good Deal, Survival, 57:5, Uradni List RS, op cit., str Uradni List RS, op cit., str. 3679

75 Z ustrezno mejno kontrolo (Slovenija je namreč na stičišču glavnih prometnih poti med srednjo in južno Evropo) in učinkovitimi predpisi ter doslednim izvajanjem teh predpisov na področju mejne kontrole ter posameznih tveganih področjih (npr. korupcije, pranja denarje in drog), lahko Republika Slovenija temeljito zniža tveganje za varnost s strani organiziranega kriminala. Prav tako je pomembno, da si prizadeva za učinkovit pregon organiziranega kriminala na pristojnih sodiščih, ter dobro delovanje slovenskega državnega tožilstva, kar bi privedlo do uspešnega zaključka samemega pregona. Kibernetske grožnje in zloraba informacijskih tehnologij in sistemov ReSNV-1 predvideva povečanje tveganja kibernetskih napadov na slovenske informacijske sisteme in zlorabo le-teh v prihodnjih letih. Še posebej veliko tveganje pa so napadi na informacijske sisteme zasebnega sektorja (npr. Bank) 114. Obstaja samo nekaj načinov za zmanjševanje tega tveganja: izboljšava varnostnih sistemov, uspešen pregon spletnega kriminala, ter izobraževanje ljudi in podjetij na področju varnosti informacijskih tehnologij in sistemov. Delovanje tujih obveščevalnih služb Do nedavnega ni bilo veliko govora o delovanju tujih obveščevalnih služb v Sloveniji, čeprav že ReSNV-1 predvideva možnost agresivnejšega delovanja teh služb v prihodnosti 115. Pri aferi v lanskem letu, kjer je Hrvaška obveščevalna služba (najvrjetneje) prisluškovala slovenski državni sekretarki Drenikovi ter našemu predstavniku na arbitražnem sodišču Sekolcu in te informacije zlorabila za poskus prekinitve postopka, ki bi dokončno določil našo južno mejo 116. Glede na očitno preprostost prisluškovanja slovenskim državnim uradnikom, je potrebno okrepiti protiobveščevalno dejavnost, ter izboljšati varnost telefonskih linij na ministrstvih ter uradih vlade ter predsednika države. Pomembno je tudi, da se z obzirom na 114 Uradni List RS, op cit., str Uradni List RS, op cit., str Delo, (

76 očitno nekaznovanje prisluškovanja oz. vohunjenja za članicami EU s strani članic EU, angažira tudi Slovenska obveščevalno varnostna agencija (SOVA) in začne pridobivati informacije, ki bi koristile slovenskim strateškim in nacionalnim ciljem v mednarodnem političnem in ekonomskem prostoru. Vojaške grožnje V regionalnem prostoru Slovenija ni vojaško ogrožena, tako s strani držav, kot s strani nedržavnih skupin. Slovenija ima v sklopu članstva v NATO-u in EU zagotovila o skupni obrambi v primeru napadov. Vendar pa je tukaj možno zagovarjati, da nam prav članstvo v NATO-u povečuje tveganje s strani nedržavnih skupin, kot so Daesh, Al-Qaida (ipd.), saj s svojim sodelovanjem na različnih operacijah izpostavljamo sami sebe kot potencialno tarčo terorističnih in drugih asimetričnih oblik bojevanja na našem teritoriju. Prav tako se je v preteklosti pokazalo, da je slovenska politika zelo hitro pripravljena za sodelovanje v intervencijskih posegih pod okriljem velesil, brez potrebne debate o smotrnosti tako v parlamentu kot z širšo javnostjo. Konkretno se je potrebno zavezati o preoblikovanju naše vloge v NATO-u oz. o našem izstopu iz njega. Skupno obrambo imamo zagotovljeno v sklopu EU, z izstopom iz NATO-a pa bi si omogočili proste roke pri upravljanju z našimi vojaškimi silami. Ogrožanje javne varnosti Ogrožanje javne varnosti se lahko»pojavlja v obliki povečanega obsega napadov na življenje in premoženje ljudi, gospodarske kriminalitete, korupcije, finančnih prevar, ponarejanja listin, denarja in blaga, kibernetske in okoljske kriminalitete ter množičnih kršitev javnega reda in miru. 117 «Načeloma je Slovenija tukaj malo do zmerno varnostno ogrožena. Vendar pa se v zadnjih mesecih pojavlja možnost resnejšega ogrožanja javne varnosti s strani domačih ekstremističnih skupin in organizacij. Nevarne so radikalne desničarske oz. 117 Uradni List RS, op cit., str. 3680

77 neofašistične/nacistične grupacije, ki se ob trenutni begunski krizi pogosto pojavljajo v medijih zaradi prisotnosti na protestih 118, ter vandalizma (Sokolski dom v Novem Mestu 119 ). Problematično je tudi podpihovanje sovraštva do tujcev in drugačnih s strani parlamentarne stranke SDS (tudi NSi), ki se v zadnjih mesecih očitno spogleduje z fašizmom in nacizmom o čemer priča nedavni poziv k ustanovitvi Nacionalne garde 120. Že iz preteklosti pa poznamo fašistoidne prikaze moči stranki SDS zvestega veteranskega združenja, ki rado koraka po telovadnicah in igriščih v maskirnih uniformah. Pokojni doktor France Bučar je po enem izmed takšnih postrojev izjavil naslednje:»kaj pa mislite, da se je zgodilo v Kočevski Reki? Žalibog, ampak natančno tako se je začelo v Nacistični Nemčiji. Natančno tako. Spodnaša se avtoriteta države, avtoriteta sodišča, ustanavlja se strankarska vojska. Pa smo tam. Kako so že peli v nacistični Nemčiji? SA marschiert mit ruhig festem Schritt! 121 «, in njegove besede bi še kako resnično odzvanjale danes. Iz tega sledi, da je za zagotavljanje notranje varnosti oz. za zmanjševanja tveganj za notranjo varnost potrebno striktno slediti zakonu, ki prepoveduje sovražni govor. Tožilstvo in policija morata preganjati vsakršno obliko podpihovanja sovraštva, ne pa da se tviti, ki govorijo o streljanju ljudi, obravnavajo kot popolnoma nedolžni. Potrebno je izobraziti javnost o nevarnostih strankarskih milic oz. raznih nacionalnih gard in jih podučiti, da ni minilo še niti 100 let odkar smo spremljali podobne mahinacije po Evropi in odkar se je sovraštvo do drugačnih materializiralo v holokavstu. Moje osebno mnenje je, da je izmed vseh varnostnih tveganj za Republiko Slovenijo največje tveganje ravno ogrožanje javne varnosti oz. tako imenovane notranje grožnje. Na tem področju nas čaka obilica težav, zaradi česar je o tem potreben temeljit razmislek tako v Mladem Forumu, kot v sami stranki Socialnih Demokratov. Zaključek 118 Večer, ( 119 RTVSlo, ( 120 Delo, ( 121 Mladina, (Prevod: SA maršira z umirjenim, odločnim korakom)

78 Glede na zgoraj obravnavana varnostna tveganja, je razvidno da je Republika Slovenija v primerjavi s svetom zelo varna država in trenutno ni ogrožena. Toda za ohranitev te stopnje varnosti oz. za še boljšo varnost je potrebno dobro načrtovanje nacionalne varnostne politike. Pri tem procesu moramo besedo imeti tudi mladi, saj bo ta politika vplivala na našo prihodnost in prihodnost bodočih rodov za nami. Mladi Forum je primeren kraj za pogovor med mladimi glede varnostnih tveganj in nacionalne varnostne politike, ter dobro izhodišče za vpliv na pripravo in sprejem le-te.

79 POGLEDI NA NEKATERA EKONOMSKA VPRAŠANJA KLEMEN KAJBA

80 1 UVOD Vloga države je za sodobne družbe velikega pomena, saj določa pravno-institucionalno ureditev in zaščito, skrbi za pravičnejšo razdelitev nacionalnega dohodka in zagotavlja javne dobrine ter stabilen gospodarski razvoj. Pri tem dolgoročna gospodarska rast predstavlja temelj za zagotavljanje stabilnega gospodarskega okolja in ohranjanje ter povečevanje življenjskega standarda. Gospodarska rast poleg materialne blaginje omogoča tudi druge neekonomske dobrine, kot so enake možnosti, strpnost, pravičnost, demokracija. Trenutna dogajanja na finančnem področju in kriza, ki jo preživljajo vse države, so pomembni kazalniki k zmanjšanju ekonomskih dejavnosti. Te vplivajo na gospodarska dogajanja tako, da se zmanjšujejo investicije in potrošnja, raste brezposelnost, kar pa negativno vpliva na proračun vsake države. Zaradi tega je potrebno da se država aktivno vključi v gospodarstvo. Trenutno stanje v Sloveniji je nezavidljivo. Nekaj ključnih težav in izzivov s katerimi se moramo soočiti: - Povečana neenakost - Prenizke investicije glede na varčevanje - Prenizka zaposlenost - Prenizke javne investicije glede na stroške zadolževanja - Izguba produktivnih resursov zaradi neukrepanja in stagnacije 2 GOSPODARSKA RAST Gospodarska rast je ključni makroekonomski kazalnik zdravja nekega gospodarstva poleg stopnje brezposelnosti, stopnje rasti cen ter stanja plačilne bilance. Gospodarsko rast se meri z rastjo bruto domačega proizvoda (BDP) na državnem nivoju in določa rast standarda države. Lahko jo merimo tudi z rastjo BDP na prebivalca (BDP per capita), bolj natančno meritev standarda v neki državi opredelimo tudi z rastjo BDP po pariteti kupne moči na

81 prebivalca. Če je realni BDP, kot mera gospodarske rasti, iz leta v leto višji, lahko rečemo, da gospodarstvo raste oz. dosega gospodarsko rast. Ker je gospodarska rast torej pokazatelj uspešnosti je pomembno predstaviti tudi dejavnike gospodarske rasti. Prvi dejavnik so človeški viri, kamor sodijo ponudba dela, izobrazba in motiviranost zaposlenih. Brez izobraženega in ustrezno usposobljenega človeškega kapitala ne bi bilo mogoče izkoriščati niti naravnih virov, niti kapitala in ravno tako se ne bi izvajal tehnološki napredek. Zato je pomembno, da ima država dobro urejen izobraževalni, pravni, politični in ekonomski sistem, ki omogoča ljudem pridobitev ustreznih znanj, varnost, urejeno okolje in posledično motivirane ter zadovoljne prebivalce, ki so pripravljeni ustvarjati (Resman, 2010). Drugi dejavnik gospodarske rasti, so naravni viri, kamor sodijo zemlja, gozdovi, minerali, goriva in kakovost okolja (Resman, 2010). Tretji dejavnik je kapital, kjer so uvrščeni stroji, tovarne in infrastruktura. Pomembno je kopičenje kapitala in varčevanje. Prihranke je potrebno primerno naložiti, da bodo omogočali ponovno akumulacijo kapitala, saj prihranki tvorijo investicije, te se odražajo v proizvodnji, ki tvorijo dobiček. Za učinkovito proizvodnjo s strani podjetij je potrebno vlaganje v stvarni in človeški kapital. Brez ustreznih strojev, ustrezno izobražene delovne sile, komunikacijskih naprav in poti, ni mogoča ne proizvodna in ne storitvena dejavnost (Resman, 2010). Kot četrti dejavnik pa se šteje tehnologija, ki obsega znanost, inženirstvo, management, podjetništvo itd. razne inovacije in izzumi so prinesli izjemen prispevek h gospodarski rasti, nekateri večji izzumi so za seboj potegnili celo revolucijo. Za doseganje tehnološkega napredka je potrebna taka državna ureditev, ki omogoča zaščito inovatorjem (patentna zaščita, pravna zaščita in varnost), da so le ti motivirani k vlaganju svojega časa in denarja v raziskovanje in razvoj. Velik delež je dodatna spodbuda k inovacijam s prispevkom raznih nepovratnih sredstev, ugodne zakonodaje za raziskovalno-razvojno usmerjena podjetja ter

82 ustanavljanjem inštitutov, ki samostojno opravljajo dejavnost raziskave in razvoja (Resman, 2010). Gospodarstvo lahko brez tehnološkega napredka raste le do določene stopnje, dokler ne doseže polne zaposlenosti proizvodnih dejavnikov. Vlaganja v R&R, ki posredno omogočajo višji tehnološki napredek, pa dodatno pospešujejo gospodarsko rast in so ključni dejavnik tehnološkega napredka. Z izboljšavami na področju tehnologije, boljšimi organizacijskimi procesi, učinkovitejšim delom ali novimi vrstami rastlin lahko gospodarstvo še dodatno raste. 3 FISKALNA KONSOLIDACIJA Fiskalna politika je sistem ukrepov, preko katerih država vpliva na javne prihodke in izdatke, preko katerih uresničuje cilje ekonomske politike. Država vodi fiskalno politiko s spreminjanjem davkov, transferjev in državnih izdatkov ter z vplivanjem na izvoz in uvoz. Učinki fiskalne politike, ki je lahko restriktivna in ekspanzivna, se odražajo na agregatnem povpraševanju, ki določa narodni dohodek. Kratkoročni cilj fiskalne politike je vzpostavljanje ravnovesja med agregatnim povpraševanjem in ponudbo. Dolgoročni cilji pa so višja zaposlenost, stabilna gospodarska rast, uravnovešena plačilna bilanca in vzdrževanje nizke stopnje inflacije. Koncept fiskalne konsolidacije oz. varčevanja kot zategovanje pasu v javnem sektorju predstavlja logičen pristop k odpravljanju državne krize in je, po besedah nemške kanclerke Angele Merkel, gospodinjska logika. Pa vendar gospodarstvo ni gospodinjstvo, in gospodinjska logika ne more biti naša makroekonomska politika. Hkratna fiskalna konsolidacija vseh članic evro območja vodi v poglabljanje krize ter ima visoke negativne učinke na gospodarsko rast.

83 Slika 1: Učinek sukcesivne fiskalne konsolidacije v višini 1% BDP v obdobju 3 let (Vir: Jan in t Veld, Fiscal consolidations and spillovers in the Euro area periphery and core) Ocena zgornjih negativnih učinkov fiskalne konsolidacije seveda še ne pomeni, da je sama konsolidacija nesmiselna. Zmanjšanje visokih deficitov je seveda nujno že zaradi vzdržnosti javnih financ in stroškov financiranja javnega dolga. Fiskalna konsolidacija ima pozitivne srednjeročne učinke na konkurenčnost držav. Sploh pa, kadar jo spremljajo tudi strukturne reforme na trgu dela in pri socialnih transferjih. Problematični pa sta dve stvari. (1) Prvič, kratek rok za fiskalno konsolidacijo. Zgodovinski pregled fiskalnih konsolidacij, ki jih je pred leti naredil IMF, je pokazal, da le-te običajno trajajo med 5 in 10 let, neredko pa tudi do 20 let. Evropska komisija je šla v preveč radikalno in preveč hitro fiskalno konsolidacijo. (2) In drugič, hkratna (simultana) fiskalna konsolidacija v vseh trgovinsko močno povezanih državah vodi v

84 dvojno destruktivne učinke. Kadar je omejena zgolj na posamezno državo, ki je ob tem deležna pozitivnih povpraševalnih učinkov iz drugih držav, ima fiskalna konsolidacija srednjeročno manj negativne učinke, na dolgi rok pa močno pozitivne. Ob hkratnem varčevanju vseh držav pa seveda takšnih zunanjih učinkov, ki bi ublažili izpad domačega povpraševanja, ni. Pomemben je timing, torej kdaj se je lotiti. Strošek zniževanja javnega dolga je bistveno bolj preprost in cenejši, če države fiskalno konsolidacijo izvedejo, ko je kriza mimo (Veld, 2013). 4 SIVA EKONOMIJA Proizvodnja je merilo moči in velikosti gospodarstva, primerjave v času in prostoru, prihodnjih obetov. Kot orodje za tovrstno merilo se je v mednarodnih okvirjih oblikoval tako imenovani bruto domači proizvod (BDP). Le ta bi sicer moral zajemati celotno proizvodnjo določenega prostora in časa, vendar se del proizvodnje temu izogne, ostaja prikrita proizvodnja. Ta prikrita proizvodnja je sestavljena iz več, včasih tudi medsebojno prepletajočih se kategorij, med katerimi najdemo tudi sivo ekonomijo. O sivi ekonomiji torej govorimo v primeru, da se (sicer legalna) proizvodnja prikrije zaradi neplačevanja davkov, nespoštovanja predpisov in standardov oz. izkoriščanja sistema socialne varnosti v državi. Siva ekonomija pa vpliva tudi na ključno makroekonomsko kategorijo gospodarsko rast. Naraščajoča siva ekonomija vodi k precejšnji izgubi davčnih prihodkov, posledica tega je manjša ponudba javne infrastrukture in storitev, kar pa ima za končno posledico nižjo gospodarsko rast. Siva ekonomija je pojav, prisoten v vseh državah, zato se tudi v Sloveniji srečujemo z njim. Dosedanje raziskave z uporabo različnih metod ocenjujejo obseg sive ekonomije 8,3 (l. 2010) odstotkov BDP. Ker siva ekonomija primarno negativno vpliva na državo zaradi izpada davčnih prihodkov, se država proti sivi ekonomiji bori. Neposreden in neizprosen boj ni priporočljiv, saj bi celovit

85 pregon sivo ekonomijo enostavno potisnil v povsem nelegalne vode, torej črno ekonomijo. Zato je primerna politika države do sive ekonomije kombinacija pregona in odpravljanja poglavitnih vzrokov oz. spodbud za delovanje v sivi ekonomiji. Mednje sodijo odpravljanje administrativnih ovir in davčnega bremena ter tudi racionalizacija sistema socialnih transferjev. 5 JAVNE NALOŽBE Pri skrbi velik javni dolg je najpomembnejša determinanta tega, kakšen bo javni dolg denimo leta 2030, gospodarska rast v naslednjih 15 letih. Če bo rast nizka, bo dolg glede na BDP še dolgo ostal zelo visok, če pa pospešimo rast se bo dolgoročni javni dolg zmanjšal (glede na BDP). In če gospodarsko rast prek javnih investicij pospešimo sedaj, ko je sicer nizka stopnja rasti BDP višja od dolgoročne obrestne mere, po kateri se zadolžujemo, bo javni dolg glede na BDP po definiciji začel upadati kljub povečanju zadolžitve. To izhaja iz osnovnih makroekonomskih identitet, brez upoštevanja kakršnihkoli multiplikatorjev. Toda javne investicije imajo v sedanjem trenutku še bistveno večje učinke. Gre za najmanj tri vrste pozitivnih učinkov. (1) Prvič, ker danes kronično primanjkuje naložb zasebnega sektorja in ker ni dovolj trošenja gospodinjstev, lahko javne investicije nadomestijo izpad obeh in ustrezno dvignejo raven agregatnega povpraševanja. Kar seveda pospeši gospodarsko rast. (2) Drugič, javne naložbe v infrastrukturo, energetiko, energetsko sanacijo stavb itd. imajo velike multiplikativne učinke na ostale gospodarske panoge (multiplikatorji so med 2 in 3 v obdobju treh let) in torej spodbudijo rast tudi ostalih panog, s tem pa tudi rast zaposlenosti, večje fiskalne prilive itd. (3) In tretjič, javne naložbe v javno infrastrukturo, energetiko, šolstvo in zdravstvo dvigujejo dolgoročni gospodarski potencial države, povečajo stopnjo rasti produktivnosti in s tem dvigujejo dolgoročno stopnjo gospodarske rasti (Damijan, 2016).

86 Graf 1: Komponente BDP (Vir: Če naredimo primerjavo za dobrih deset let nazaj, lahko vidimo, da je bil na vrhuncu predkrizne konjunkture v drugi polovici leta 2008 izvoz denimo za 70% večji glede na prvo četrtletje leta 2004, v začetku 2015 pa je bil večji za 82%. Izvoz torej dobro deluje. Tega pa ne moremo reči za ostale oblike domače porabe. Poraba gospodinjstev in države je danes nižja kot pred krizo. Toda, kot kaže slika, manjkajo predvsem investicije. Pred krizo so bile skupne bruto investicije za 50% višje kot v začetku 2004, 2015 (11 let kasneje) pa so bile za 17% nižje kot leta 2004 (Damijan, 2015). Potrebno se je zavedati, da ne sme biti cilj dlakocepljenje proračunskega primanjkljaja za +/- 0,1 odstotne točke BDP (torej ali bo proračunski primanjkljaj naslednje leto znašal 1,7 ali 1,8 % BDP), da bi s tem zadovoljili uradnike na Evropski komisiji, pač pa mora biti cilj zagotovitev delovnih mest, rast življenjskega standarda in stabilnost. Če pa se že gremo računovodsko dlakocepljenje, kdaj bomo razumeli, da če se na začetku leta zadolžimo za dodatnih 0,2 % BDP za financiranje že pripravljenih investicij, bo BDP na koncu

87 leta za več kot 0,2 odstotne točke višji, kot bi bil sicer in, da se bo zaradi tega javni dolg (glede na BDP) do konca leta dejansko zmanjšal (torej kljub novi zadolžitvi)? Torej izbrišimo iz spomina švabski sindrom in prenehajmo klečeplaziti pred bruseljskimi nižjimi birokrati in vklopimo zdravo pamet. 5.1 Privatizacija Stavek»državno lastništvo je manj učinkovito od zasebnega lastništva«, je neumnost, ki jo slišimo s strani tistih, ki si želijo privatizacije za vsako ceno. Če je državno lastništvo manj učinkovito od privatnega kapitala, čemu potem prodajamo naša podjetja tujim, pozor, državnim podjetjem? Drugo pomembno vprašanje pa je - zakaj naj bi zasebnemu kapitalu, ki primarno deluje v interesu profita, dopustili lastništvo in vpliv nad gospodarstvom, državi, ki deluje v interesu ljudi, pa to možnost odvzeli? Privatizacija zgolj zaradi same privatizacije ne bo ustvarila ne delovnih mest, ne gospodarske rasti in ne večje socialne varnosti. Privatizacija je možna tam kje lahko s strateškimi partnerji pridobimo investicije, razvoj in delovna mesta. Upoštevati je potrebno razvojne prioritete države in širše učinke na gospodarsko okolje, privatizacijski postopki pa morajo biti transparentni. Same privatizacije pa se je potrebno lotiti odgovorno. Torej analizirati stanje in nato proučiti možne ukrepe (da ali ne privatizaciji) ter posledice le teh. Prodati je treba nekomu, ki bo služil kot strateški lastnik in ki je v zelo dobri finančni kondiciji. Sicer nas bo bumerang v obliki nadomestil za brezposelnost, socialnih transferjev in bančne luknje spet zadel v glavo. Zavedati pa se moramo, da je z odtujitvijo velikih, uspešnih, infrastrukturnih in razvojno naravnanih podjetij državi močno oteženo zagotavljanje družbene in socialne blaginje oz. neposredno ogrožanje naše prihodnosti. Zagovorniki državnega lastništva vidimo

88 pomemben interes v državnih podjetijih. Gre za interes po vplivu na razvojno politiko države in dobičkih, ki gredo v državni proračun. Državna podjetja so torej naložba in korist vseh ljudi. 6 NEENAKOST Generacije ekonomistov so desetletja verjele, da obstajata ''dobra'' in ''slaba'' neenakost. Dobra neenakost je tista, ki omogoča vzpon po družbeni lestvici posameznikom, ki vlagajo v svojo izobrazbo, so podjetni in pripravljeni več delati. Slaba pa je tista, kjer so cele generacije ujete v rigidni statusni družbeni red, kjer se ni mogoče premakniti iz nižjega razreda v višji z ekonomsko uspešnostjo. Toda ta zgodba o neenakosti in socialni mobilnosti ima pomembno napako temelji na predpostavki enakih možnosti. Torej, da vsi izhajajo iz podobnega okolja, da rasne karakteristike niso pomembne in da imajo vsi enake možnosti dostopa do zdravstvenih in šolskih storitev. Zato je zgodba o pozitivni neenakosti in socialni mobilnosti zgolj mit, ki ga prodaja desna politična opcija, da bi ubranila visoke prihodke zgornjega 1% pred progresivno obdavčitvijo. Pomembno je omeniti tudi Ginijev koeficient, merilo za statistično disperzijo, največkrat uporabljeno kot merilo neenakomerne porazdelitve dohodka in premoženja. Definiran je kot razmerje z vrednostmi med 0 in 1, pri čemer velja, da nižji kot je koeficient, bolj enakomerna je porazdelitev. Slovenija ima napram drugim evropskim državam najnižji ginijev koeficient, pa vendar se le ta v zadnjih letih povečuje. Torej se neenakost med dohodki v Sloveniji povečuje. 0,255 0,250 0,245 0,240 0,235 0,230 0,225 0,220 0,215 GINIJEV KOEFICIENT Ginijev koeficient Graf 2: Ginijev koeficient (Slovenija)

89 In tudi zato so tako zelo pomembne socialne politike in institut minimalne plače, da omogočajo nekaj socialne mobilnosti na spodnjem robu porazdelitve dohodkov. Seveda pa te politike same po sebi ne morejo zagotoviti socialne mobilnosti naprej, po višjih dohodkovnih razredih. Tukaj je potrebno precej več, in sicer večja progresivnost obdavčitve ter na tej osnovi financiranje politik, ki omogočajo dejansko enakost možnosti enakost dostopa do kvalitetnih zdravstvenih in šolskih storitev. 6.1 Minimalna plača Gre za precej staro dilemo v ekonomiji. Do nedavnega je veljala standardna dogma, da naj bi minimalne plače kot takšne ali njihovo povečanje zniževalo zaposlenost oziroma vplivalo na povečanje brezposelnosti. Kajti podjetja se racionalno odločajo in ob višjih plačah začnejo odpuščati oziroma manj zaposlovati. Novejše študije (z upoštevanjem napak v starejših študijah) v zadnjih dvajsetih letih za razvite države skorajda brez izjeme kažejo, da minimalne plače nimajo negativnega vpliva na zaposlenost. Študije so celo potrdile, da minimalne plače nekoliko zmanjšujejo plačno neenakost. Zakaj? Preprosto, ker so podjetja zaradi tega povečala produktivnost in organizacijsko učinkovitost, zmanjševala fluktuacije v zaposlenosti, zmanjšala plače tistim z visokimi plačami in nekoliko dvignila cene. Ko pa se pogovarjamo o minimalni plači je pomembno, da se zavedamo kje je minimum oz. koliko bo znašala. Vprašanje minimalnega dohodka ni koliko je na voljo ter koliko se lahko vzame, temveč koliko potrebuje človek za preživetje in dostojno življenje. 7 KAKO NAPREJ? Ključne sedanje probleme lahko spravimo v red tako, da se spopademo z naslednjimi težavami, s tem pa bomo v red spravili tudi gospodarstvo: Povečana neenakost, prenizke investicije glede na varčevanje, prenizka zaposlenost, prenizke javne investicije glede na stroške zadolževanja,

90 izguba produktivnih resursov zaradi neukrepanja in stagnacije. Potrebno je dvigniti javne investicije, saj nadomestijo izpad zasebnih naložb ter potošnje gospodinjstev. In kot je že zgoraj zapisano imajo v trenutnih razmerah visoke multiplikativne učinke in pozitivne učinke na gospodarsko rast. Z enostavno osnovnošolsko matematiko pa lahko ugotovimo, da se v primeru višjega BDP, javni dolg (kot razmerje dolg/bdp) zmanjša. Trenutna kriza je z ekonomskega vidika kriza povpraševanja. To pomeni, da je ključno za rešitev krize in zagon gospodarstva dvig povpraševanja. Če želimo dvigniti povpraševanje pa moramo ljudem to omogočiti. To dosežemo z zmanjšanjem neenakosti in brezposelnosti ter hkrati tudi z razbremenitvijo srednjega razreda. Ključno je omogočiti dostojno in stabilno življenje vsem.

91 8 VIRI IN LITERATURA Damijan, J., Dolg, javne investicije in zdrava pamet (Dostopno na: Damijan, J. P., Problem nizke rasti: manjkajo investicije (Dostopno na: Jan in 't Veld: Fiscal consolidations and spillovers in the Euro area periphery and core, 2013 (dostopno na: 6_en.pdf) Resman L., Vlaganja v raziskave in razvoj in gospodarska rast v Sloveniji in državah EU, 2010 (Dostopno na:

92 UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK V LUČI RECIPROČNOSTI IN PRAVIČNOSTI ŽIGA ŠTAJNBAHER

93 Čas gospodarske krize zadnjih 8 let je odprl mnoge javne razprave na tematiko Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Najbolj kontraverzno vprašanje je nedvomno vprašanje kršenja načela recipročnosti, ki je kljkučno za uvedbo UTD. Večina znanstvenih besedil, ki se nanaša na UTD in problem kršenja načela recipročnosti, povečini ne uspejo podati zadostnega odgovora na podano dilemo. Zato bo vprašanje pravičnosti in recipročnosti s tem referatom naslovljeno kot osrednjo vprašanje: ali je UTD res nepravičen, četudi krši pravilo recipročnosti? Ali bi morali zavrniti koncepte polne zaposlenosti ter tako destigmatizirati nedelo? Zakaj se kljub vse višji gospodarski rasti ohranja problem nezmožnosti absorbiranja delovne sile? Je danes upoštevano načelo recipročnosti? Ideja UTD ne krši načela vzajemnosti, ampak celo poskrbi za vključitev vsakega posameznika v menjalne odnose. Na koncu bom povzel nekaj pozitivnih značilnosti UTD - rešitev problema kumulativne nesreče, prekinitev začaranega kroga revščine, transformacija razrednih odnosov itd. V referatu bom odgvoril tudi na druga vprašanja. Katera ideologija stoji za UTD? V katerih družbahje UTD sprejemljiv? Je delo res "dobro"? Izhajal bom iz naslednjih teoretičnih izhodišč: 1. Rawlsova teorija pravičnosti je erilo za pravičnost katerekoli družbe, saj preferira načelo poštene enakosti pred načelom razlike. JE UTD družba pravična? 2. Mnogi avtorji trdijo, da UTD izhaja iz republikanskega razmišljanja, da so za svobodo posameznika potrebna materiala sredstva. 3. S pomočjo zemljevida politične filozofije Tonyja Walterja bom poskušal idejo UTD ideološko opredeliti. O Univerzanem temeljnem dohodku UTD je univerzalen, individualen, nepogojen ter časovno neomejen dohodek, ki ni vezan na delo. Ker je UTD individualen je izplačan vsakemu posamezniku in ne gospodinjstvu. Prejemajo, ga vsi člani skupnosti, ne gelde na dohodek, uspešnost, premožensko stanje, učinkovitost dela,pripravljensot sprejeti delo etc. Za UTD tako velja dvojna nepogojenost - premoženjska in delovna. Je stalen dohodek, ki ga posameznik prejema od rojstva ali polnoletnosti do smrti Posameznik, ki prejema UTD, pa ni vezan nad elo. Zaradi teh radikalnih značilnosti je lahko ideja UTD nesprejemljiva znotraj nekaterih družb. Kot pravi Boltin je ideja

94 UTD z motivom socialne pravičnosti na prvi pogled videti radikalno leva ideja, a se s spodbujanjem fleksibilnosti trga približa tudu tradicionalno desnim vrednotam. 122 Tako idejo UTD težko umestimo v točno določeno politično ideologijo. Najboljšo ideološko opredelitev poda Tony walter, ki v svojem zemljevidu politične filozofije idejo UTD umesti med osjo Svoboda-Enakost ter polom Ekologija. Ideologije pod osjo Svoboda- Enakost Walter označi za "vizije prihodnosti". 123 ali lahko večjo enakost doisežemo le na račun manjše svobode in vice-versa? Ne. Kako torej doseči večjo enakost in svobodo hkrati? Marx in engels sta zapisala, da človek, ki nima v lasti noene druge lastnine, kakor svojo delovno moč, mora v vseh okoliščinah družbe in kulture biti suženj drugih ljudi, ki so iz sebe naredili lastnike materialnih pogojev dela. Lahko dela le z njihovim dovoljenjem, zato lahko živi le z njihovim dovoljenjem" 124 Enakost in svoboda torej nista cilja, ki bi mroala biti izbrana neodvisno drug od drugega, kajti vsakdo z negotovo materialno eksistenco trpi erozijo svoje svobode (npr. v obliki začasne zaposlitve, odstnosti pogodbe, "fleksibilnosti" dela, brezposlenosti brez kakršnekoli socialne zaščite itd.) in obratno erozija svobode zvišuje materialno neenakost (npr. v obliki nižanja realnih plač, negotovih pokojnin, privatiziranih javnih storitev itd.). ker revni, ki nimajo materialne osnove za svoje preživetje, ne morejo biti dejansko svobodni. 125 Zato je treba maksimizirati sredstva, ki bodo dostopna tistim, ki imajo najmanj. Najmanj pa imajo tisti, ki ne naredijo nič, ki bi na podlagi lastnih prizadevanj ustvarili kak dohodek zase. 126 Potemtakem je UTD idealen instrument za dosego tega cilja. 127 Iz tega lahko sklepamo, da ideja UTD izhaja predvsem iz republikanske politične teorije. le-ta se vrti okoli ideje svobode, ki potrebuje določena materialna sredstva, ki bi omogočala družbeno ekonomsko neodvisnoist ter prosto izbiro posameznika. 128 Republikanska svoboda torej izvira iz materialne neodvisnosti posameznikov. poznamo sve 122 Boltin, 2005b 123 walter, 1989: Domenech in Revantos, 2007:1, reventos, 2007: 20-21, 74, Barry v Cohen in Pribac, 2004: Daniel Popovič: UTD, str Mulvale, 2008: 14

95 tradiciji reublikanizma - oligarhično in demokratično rebublikansko tradicijo. ker je UTD univerzalen, vsem članom družbe ponuja možnost, da postanejo "lastniki". Ugovor izkoriščanja V antični Grčiji je bilo delo negativna vrednota, zato o ga opravljali sužnji, medtem ko so bili državljani oziroma moški osvobojeni dela. obveza dela je torej izključevala posameznika iz družbe, medtem ko je bilo nedelo središče identitete. 129 Danes je delo pozitivna vrednota. Kot opozarja je institucija zaposlitve danes samoumevna, čeprav je oblastna struktura zaposlitve nujna za demokracijo. 130 demokratičen potencial UTD je ravno v tem, da lahko posameznik zavrne delo. Glavni ugovor UTD je t.i. ugovor izkoriščanju, ki pravi, da UTD omogoča delazmožnim nedejavnim ljudem na račun dela drugih. 131 Torej če nekdo ne dela oziroma ne prispeva ničesar (ne proizvaja dobrin, ne vzgaja otrok in ne skrbi za starejše itd.), čeprav je tega zmožen, potem le ta živi nepošteno na račun dela drugih. 132 Reeve trdi, da UTD ne bi odpravil izkoriščanja, temveč le njegovo naravo, akjti tudi " nedejaven izkorišča delavnega, s tem ko prejema dohodek, ki je usmerjen z aktivnostjo tistih, ki se odločijo delati." 133 Vprašanje kršenja načela vzajemnosti je najbolj kontraverzno v filozofskih razpravah o UTD. Menim, da je to vprašanje celo ključno za uvedbo UTD. Načelo vzajemnost izhaja iz prevladujiče ideje distributivne pravičnosti, ki je enako zasidrana tako v krščanski (predvsem protestantski) kot tržno-liberalni in socialistični tradiciji delovne etike. Katerakoli shema, ki bi ljudem dovoljevala "jesti brez dela", je zato bil do predvečera krize nekakšen moralni škandal, danes pa nujen ukrep/mehanizem. Ta logika dovoljuje le nekaj legitimnih izjem: upokojenci, osebe, ki so (fizičnoi ali mentalno) nezmožne za delo, otroci, starši z majhnimi otroci, zaporniki itd. Moč t.i. delovne etike je tako ogromna. Kot pravi Dore, "gre za to, da se človek izogne da je zastonjkarski postopač" (dore v cohen in Pribac, 2004:84). Delo ima nedvomno svoje pozitivne razsežnosti. Vendar ob razvoju novih tehnologij ne potrebujemo takega števila zaposlenih (delavcev), kot smo jih potrebovali še do včeraj. Vsak 129 Beck, Pateman, 2007: Cunliffe in erreygers, 2008: White, 2006: Vanderborght, 2006: 8.

96 nov dan prinaša optimatizacijo (zmanjševanje stroškov) in z naravo rasti prebivalstva tudi večjo brezposlenost. Ob tem vsako delo ne omogoča dostojnega življenja, vsako delo ne izpolnjuje posameznika. 134 Kot pravi McKayeva, UTD ponuja kompenzacijo za ne-dostop do formalnega trga dela. 135 s tem UTD varuje dostojanstvo vskaega posameznika. Dostojanstvo omenja tudi Splošna deklaracija človekovih pravic iz leta v preambuli ter v 1. in 22. členu Splošne dekalracije človekovih pravic iz leta Odličen primer je Južnopafriška republika, ki dosega 40- odstotno brezposlenost - zato je relativno malo ljudi, ki so zaposleni ter še manj tistih, ki plačujejo davke. 136 Je takšna neparticipacija na trgu dela bolj nesmislena kot uvedba UTD, ki bi nezaposlenim ponudila možnost vključitve na trg dela? Nedvomno pa je tako visoka brezposelnost dosti dražja kakor izplačevanje UTD. Že Tomas Paine je menil, da obstaja skupina prejemkov, do akterih je posameznik upravičen le zato, ker je član neke skupnosti - ne glede na prispevek ali svojo stisko (Van parijs v cohen in Pribac, 2004: ). UTD potem takem lahko razumemo kot dediščino. UTD bi lahko v Sloveniji izplačevali iz naslova naravnih virov (voda, les). UTD mora postati pravica, kot danes poznamo splošno volilno pravico. Zlaganost polne zaposlenosti Claus Offe je eden tistih, ki naslavlja upravičevanje in učinkovitost evropskih reform trga dela. Pri tem odločno dokaže nesmiselnost vztrajanja pri konstruktu polne zaposlenosti. To ugotovitev bom uporabl kot osnovo za kritiko vzajemnosti. Cilj Lizbonske agende iz leta 2000 je obnovitev pogojev polne zaposlitve. Do leta 2010 bi morale vlade držav članic doseči zaposlenost 70/60/50. Torej 70 odstokov vseh delovno sposobnih posameznikov, 60 odstokov delovno sposobnih žensk ter 50 odstokov delovno sposobnih starejših and 55 let starosti. A dandanes je očitno, da ekonomije niso sposobne absorbirati celotne delovne sile. kot pravi raventos, je bila socialna država po drugi svetovni vojni sposobna zaščititi zaposlene pred revščino. Danes celo dlavci z legalno delovno pogodbo ostajajo pod pragom revščine. T.i. 134 Daniel Popovič: UTD, str Mckay, 2005:

97 revni zaposleni so standardni del trga dela tako v ZDA kot EU. 137 Brez dvoma lahko trdimo, da je cilj lizbonske agende popolnoma nerealističen, četudi ne upoštevamo posledic trenutne gospodrske recesije. Je sploh smisleno vztrajati pri tem cilju? Tudi Offe ugotavlja, da je polna zaposlenost popolnoma nerealistična oziroma, da je realistična le pod normativno nesprejemljivimi pogoji (npr. prisilno delo, zaposleni revni, neodgovrono potrošništvo itd.) ali preko institucionalnih sprememb, ki so bile do dandanes nerealistične. Pri tem je treba odgovoriti na še eno vprašanje, ki se nanaša na problem doseganja polne zaposlenosti - ali je gospodarska rast edini razumljiv pogon, ki omogoča polno zaposlenost? Tržno-liberalna teorija, ki ostaja prevladujoča doktrina, anrekuje "pravilno" fiskalno, monetarno in ekonomsko politiko. Le ta naj bi vplivala na višjo gospodarsko rast ter psoledično na višjo zaposlenost, ki naj i dokončno rešila problem distribucije ter tako zagotovila pravično delitev družbenega produkta med vso populacijo. A ta teorija v praksi ni potrjena zato, ker neodvisna spremenljivka "fiskalna, monetarna in ekonomska politika" ne dosega zadostne vrednosti. Posledica tega je patološki učni proces, ki rezultira v še bolj investicijam prijazno fiskalno in monetarno politiko ter posledično v še bolj rigorozno krčenje socialnih in delavskih tržnih politik. Brezposlenost se kljub ekonomski rasti ni zmanjševala, tudi ne pred krizo. Edina rešitev, ki so jo ponujali ekonomisti in politiki, je bila še hitrejša gospdarska rast. Torej, ali lahko UTD družba doseže cilje polne zaposlenosti? Cilj UTD vsekakor ni polna zaposlenost. UTD omogoča možnost izhoda, s čimer postane brezposelnost individualno in kolektivno bolj sprejeljiva. 138 Ideja UTD se ne ukvarja s problemom brezposelnosti, ker zanjo ta problem sploh ni problematičen. Znotraj koncepta UTD je zmanjšanje ponudbe dela povsem sprejemljivo. Z uvedbo UTD bi delavci, ki so iztrošeni dobili možnost, da se odpočijejo. 139 To pomeni, da bi delalo več ljdui, a manj časa. s tem bi se zmanjšala tudi želja po polni zaposlenosti. Pravičnost vpeljave UTD 137 Raventos, 2007: Offe, 2008: 3, Van Parijs, 2007: 39.

98 Poleg načela vzajemnosti obstajajo še drugi aspekti - pravičnost ni le recipročnost. white recimo ne izključuje možnosti, da je utd morda slab z vidika vzajmnosti, a je zelo dober z vidika drugih pravičnosti. To misel ponazori s pomočjo dveh modelov družbe - recipročnost družbe oziroma družbe brez kršenja recipročnosti, a z nekaj tržne ranljivosti ter tržno neranljive družbe oziroma brez tržne ranljivosti, a z nekaj reipročnosti. Katera izmed družb je pravičnejša? White podaja ugotovitev, da je tržno neranljiva družba oziroma UTD družba pravičnejša. Pravičnost torej podpira UTD, ker naj bi le-ta preprečil večjo nepravičnost, kot bi jo lahko ustvaril. Sodobne kapitalistične družbe namreč ustvarjajo nepravičnost, ki je večja od nepravičnosti, ki bi bila posledica kršenja dolžnosti vzajemnosti. 140 John Rawels definira pravičnost kot poštenost, kjer izvorni položaj enakosti na nek način ustreza naravnemu stanju, kot ga poznamo v tradicionalni teoriji družbene pogodbe. 141 Rawelsova tančica nevednosti je situacija, v kaetri nihče ne pozna svojega mesta v družbi, svojega razrednega položaja, družbenega statusa, inteligence, moči itd. Ker nihče neve kje se nahaj na družbeni lestvici, so vsi v bolj ali manj podobnem položaju. Zato nihče ne določa načel tako, da bi se st em zagotovil neko začetno, nepošteno prednost pred ostalimi. To omogoča izpolnitev dveh načel pravičnosti, ki sta lahko izvedeni le v tem izvornem položaju. Prvo načelo se nanaša na osnnovne svoboščine državljanov, ki so enake za vse. Drugo načelo pa se nanaša na porazdelitev dohodka in bogastva. Za razliko od prvega načela drugo ne velja nujno enako za vse - porazdelitev dohodka in bogastva ni nujno enakomerna. vendar Rawels povdarja da mora biti le ta vsakomur v prid. Če je porazdelitev neenakomerna, a ni v prid vsem potem govorimo o krivici, ki je izbir neenakosti. Zato morajo biti družbene in ekonomske neenakosti urejene tako, da so najkoristnejše za tiste, ki so najbolj zapostavljeni - potrebno je torej poskrbeti za tiste, ki so v najslabšem položaju. Rawels poda tudi določen vrstni red teh dveh načel - prvo načelo je vedno pred drugim načelo. To pomeni, da ni možno odrčei osnovnim svoboščinam za nekakšno nadomestilo v dobičku. 142 Ta vrstni red načel določa prioriteto načela poštene enakosti možnosti pred načelom razlike. 143 Zaradi neenakosti iz 140 White, 2006: Rawels v Bibič, 1997: Rawls v Bibič, 1997: Scanon v Založnik, 2006: 26.

99 drugega načela nimajo vsi enake (z)-možnosti uporabiti svoje osnovne svoboščine za dosego viljev, kljub temu da naj bi bile le-te enake za vse. 144 Po Rawelsu je temeljna dolžnost dolžnost pravičnosti. Vendar se je v času zadnje krize in v letih, ko smo se bližali t.i. polni zaposlivosti mimo ter je vse več ljudi brezposelnih prav zaprav UTD edina logična rešitev družbe iz bede. vendar je v sistemu Utd potrebno najti pravo razmerje med dostojno plačo, ki bi naj bila t.i. minimalna pača ter UTD. Vsekakor mora UTD biti nižji od minimalne plače, da še obstaja vsaj minimalni motiv da vsakdo išče zaposlitev. Vedar mora hkrati biti UTD tak, da omogoča preživetje. Življenje je dano z rojstvom in kot tako ni definirano z delo. Vsaj ne z plačanim delom. Torej mora biti sistem naravnan tako, da pride do nove, pravične prerazporeditve bogastva. UTD ali del njega se lahko kot tak nameni vsem tistim, ki mesečno ne presežejo povprečne plače v Republiki Sloveniji. 144 Rawls v Založnik 2006: 26.

100 SOVRAŽNI GOVOR (HATE SPEECH) SPLOŠNO O SOVRAŽNEM GOVORU IN POJAV LE TEGA V SLOVENIJI OLIVER BUTINA

101 Mediji in splet sta v zadnjem času postala glavno oziroma zelo pomembno sredstvo sporočanja. Temu je botroval razvoj tehnologije, ki se je s svetlobno hitrostjo pričel v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, ko so se pričeli razvijati tudi mnogi dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje uporabnikov novih tehnologij (med te štejemo tudi spletna socialna omrežja) in spletnih medije, kot glavne vire informacij. Bistvena lastnost tega načina komuniciranja je poenostavljeno izražanje mnenj glede neke novice ali informacije, bodisi da gre za novičarski portal ali pa določeno temo na nekem spletnem forumu. V primeru spletnih medijev so določeni teoretiki 145, med njimi tudi Kuhar, ki je to označili kot sodobno verzijo pisem bralcev, ki so objavljena v tradicionalnih, tiskanih medijih. Razlika med temi in komentarji na spletnih straneh pa je ta, da pri slednjih v veliko primerih nimamo ustreznega nadzora, oziroma je ta zapoznel, pri pismih bralcev pa je ta nenehno prisoten. Problematika sovražnega govora je na slovenskih tleh prisotna že nekaj časa. Pritegnila je veliko pozornosti tako s strani uporabnikov tehnologij, kjer se sovražni govor pojavi, kot tudi končnih uporabnikov, ki so o njej pisali v študijah, pa tudi diplomskih, magistrskih delih in na ta način skušali tematiko opredeliti in ponuditi sprejemljive rešitve. Pričakovano se je večina avtorjev ukvarjala s spletnim sovražnim govorom, saj se ta v največ primerih pojavlja ravno v takšni obliki. Sam se bom v referatu na sovražni govor na spletu osredotočil v smislu tega, kot sredstva diskriminacije v različnih oblikah. Za Mladi forum Socialnih demokratov je to pomembno zaradi temeljnih vrednot, ki jih zagovarjamo in sicer predvsem enakosti, svobode in v veliko primerih tudi solidarnosti. Kaj je sovražni govor? Sovražni govor ima različne možne interpretacije. Nekateri sovražni govor pojmujejo kot žaljiv govor, ne glede na to, komu je ta govor namenjen oziroma kakšna je stopnja nespodobnosti nekega govora. Ena izmed definicij, ki sta jo postavila Lederer in Delgado je ta, da je sovražni govor mehanizem podrejanja, ki ustvarja atmosfero strahu, zastraševanja, nadlegovanja in diskriminacije in je običajno sestavljen iz kompleksnega niza dejanj, ki so 145 Kuhar, Roman (2003) Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti, ,

102 lahko v fizični, verbalni ali simbolični obliki 146. Bolj splošna definicija sovražnega govora, ki bi pripomogla k širšemu razumevanju sovražnega govora je ta, ki jo je postavil Matsuda skupaj z drugimi avtorji. Glasi tako: sovražni govor je sporočilo rasne manjvrednosti, ki je usmerjeno zoper člana zatirane skupine in je preganjajoče, sovražno in ponižujoče 147. Četudi bi lahko upoštevali še definicije drugih avtorjev, ki se bistveno ne razlikujejo ampak bodisi bolj konkretizirajo ali posplošujejo osnovne definicije raziskovalnega problema se bom v tem referatu osredotočil na ti dve. Iz izbranih dveh definicij lahko povzamemo, da gre pri sovražnem govoru za to, da je sovražni govor napadalna verbalna ali neverbalna oblika izražanja do ljudi, ki imajo drugačne osebne okoliščine od tistega ali tistih, ki tvorijo sovražni govor. Avtorji, kot so na primer Lilian poudarjajo že dobro znano in sicer, da je pri sovražnem govoru največkrat izpostavljena značilnost in hkrati predmet sovražnega govora skupine ali posameznika, ki je napaden(a) njegova/njihova rasa in narodnost. Velikokrat pa gre tudi za spol ali spolno usmerjenost. Pri teh gre za poglavitne, najbolj razširjene ter najbolj izpostavljene lastnosti pri sovražnem govoru, niso pa to vse lastnosti, ki le tega povzročijo. Velikokrat pride do sovražnega govora tudi zaradi verskega ali drugega prepričanja, zdravstvenega stanja, jezika, starosti, gmotnega stanja, družbenega položaja ipd. Vidimo, da do sovražnega govora pride predvsem zaradi razlogov, ki so povezani z drugačnostjo od večinske populacije. Matsuda v svojem delu poleg definicije sovražnega govora poda tudi glavne razloge zakaj do njega pride. To zapiše z naslednjimi besedami: glavni cilj sovražnega govora je razčlovečiti tiste, proti katerim je usmerjen, jih ustrahovati, ponižati, raniti, degradirati, prestrašiti ali spodbuditi nasilje. Posledice sovražnega govora se ne odražajo samo na posameznikovem fiziološkem in čustvenem stanju ampak tudi na njegovi osebni svobodi in dostojanstvu. Vpliva tako na posameznike, proti katerim je uperjen, kot tudi na celotno družbo, saj družba ni imuna na propagando sovraštva, rasizma in heteroseksizma ter na druge podobne stvari. Žrtve sovražnega govora pa pogosto čutijo jezo, občutek zavrnitve in nesprejetosti, nemalokrat poskušajo spremeniti svoje vedenje in se pokorijo v izogib 146 Laura Lederer in Richard Delgado, in drugi., The Price we Pay: The Case Against Racist Speech, Hate Propaganda, and Pornography (New York: Hill and Wang, 1995), Matsuda, Mari. J. Charles R. Lawrence III., Richardo Delgado in Kimberle Williams Crenshaw (1993). Words that wound: Critical race theory, assaultive speech, and first amendment. Westview Press.

103 prihodnjemu napadanju s sovražnim govorom 148. Obtoženi sovražnega govora se večkrat sklicujejo na pravico izražanja. Da bi ocenili ali gre pri posameznem primeru za svobodo izražanja ali sovražni govor moramo poznati ureditve posameznih nacionalnih držav v katerih se sovražni govor pojavlja. Za primer lahko vzamemo razlike med izražanjem v ZDA in evropskimi državami. Na mednarodni ravni obstaja konsenz glede omejevanja samo na področju otroške pornografije. Ostala področja so kot rečeno urejena na nivojih nacionalnih držav. Ustava ZDA sovražni govor prepoveduje samo v primeru»bojevitih besed«, ki bralce vodijo oziroma pozivajo k nasilju. Tisti, ki zagovarjajo ne omejevanje sovražnega govora pa trdijo, da vsakakršno omejevanje le tega sčasoma vodi v diktaturo. Praksa evropskih držav, ki že leta omejujejo sovražni govor je pokazala, da omejevanje le tega ne vodi v smer, ki jo napovedujejo nasprotniki takšnega omejevanja. 149 Regulacija sovražnega govora po svetu Temeljni pravni dokument, ki ureja tematiko sovražnega govora in govori tudi o enakopravnosti med različnimi skupnostmi je Splošna deklaracija človekovih pravic, ki jo je sprejela Organizacija združenih narodov. Sprejeta je bila po drugi svetovni vojni, ki je v drugih kontekstualnih razmerah pokazala posledice dopuščanja diskriminacije in zatiranja. Poudarja pravico do svobode govora posameznikov in hkrati omejuje z zahtevo po spoštovanju pravic in svobode ljudi. Večina nacionalnih držav ima svojo zakonodajo prilagojeno tem načelom (Walker 1994, 4-5). Drugi člen Splošne deklaracije človekovih pravic navaja:»vsakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki so razglašene s to Deklaracijo, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino. Nadalje ni dopustno nikakršno razlikovanje glede na politično ali pravno ureditev ali mednarodni položaj dežele ali ozemlja, ki mu kdo pripada, pa naj bo to ozemlje neodvisno, pod skrbništvom, nesamoupravno ali kakorkoli omejeno v svoji suverenosti.« Ferreira, Raphael Campos, Petra Košič, Noemi Mavrič in Nina Mihalič (2012). Kriteriji za preopoznavanje sovražnega govora v jeziku, str Teorija in praksa Nemes, Irene (2002). Regulating Hate Speech in Cyberspace: Issues of Desirability and Efficacy. Information & Communication Technology Law 11, Varuh človekovih pravic RS (

104 Republika Slovenija se pri definiranju sovražnega govora zgleduje po načelih Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To pravilo je bilo leta 1991, ko se je pisala ustava zapisano v devetintrideseti člen. Ta glasi:»zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.«151. Pri sovražnem govoru velja upoštevati še triinšestdeseti člen v katerem ustava prepoveduje vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Glede na zgoraj navedeno vidimo, da se izkaže trditev, da je definicija sovražnega govora dejansko usklajena z že omenjeno Splošno deklaracijo človekovih pravic OZN.»Drugi del«omejevanja sovražnega govora se regulira s pomočjo kazenskega zakonika, ki tega ureja s svojim 297. členom. Ta pravi:»kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.«152 (Zakonodaja.com, 2016) V nadaljevanju opredeljuje tudi kazni v primeru širjenja rasističnih idej in drugih hujših kršitev. Zakon se je skozi leta po potrebi dopolnjeval. Sedaj zajema več kategorij kršitev s področja sovražnega govora. Še vedno pa pride do nepravilne oziroma neustrezne aplikacije tako definicije, kot tudi dela kazenskega zakonika, ki sovražni govor ureja zaradi nedoločljive meje med tistim, kar je svobodno, v smislu svobode govora in neprimernim ter sovražnim. Vprašanja sovražnega govora tako predstavljajo zelo zahtevno nalogo za sodno stroko. V poročilih Varuha človekovih pravic RS lahko zasledimo navedke, da državljani v veliko primerih ne prepoznajo sovražnega govora, ker jim je ta pojem premalo znan. Iz istega razloga ne ukrepajo če se z njim srečajo. (Varuh človekovih pravic RS, 2014) Problem je tudi v tem, da se sovražni govor smatra za kršitev javnega reda in tega lahko kazensko preganja tožilstvo. Pravni red RS temelji na fikciji, da v teh primerih ni (neposredno) prizadetega. To 151 Uradni list RS 152 Zakonodaja.com

105 stališče teorije in prakse je potrdilo tudi ustavno sodišče RS. 153 Varuh v poročilu opozori da v obdobju nastajanja poročila državni organi neresno obravnavajo pritožbe v primerih kaznivih dejanj, ki so storjena iz sovraštva. Z dobro pripravljenimi obtožbami bi tožilstvo veliko prispevalo ravno k odkrivanju in kaznovanju sovražnega govora in s tem tudi k večjemu ozaveščanju javnosti. Iz teorije v prakso sovražni govor na svetovnem spletu Skozi definicije smo spoznali sovražni govor in opredelili njegovo vlogo pri družbenem delovanju. Orisal sem tudi okvirje kaj naj bi bili glavni razlogi, da do sovražnega govora sploh pride. Kot že omenjeno ta ni pojav»od včeraj«ampak ga poznamo tudi iz tako bližnje kot daljne zgodovine. Zagotovo pa je velik napredek k na žalost hitremu porastu primerov sovražnega govora prispeval razvoj svetovnega spleta po letu 1990, ko se pojavijo prvi spletni forumi, ki so omogočali izmenjavo mnenj uporabnikov. V nadaljevanju bom skušal ločiti internetno komuniciranje v porastu in tradicionalne oblike komunikacije ter opisati kakšen je vpliv le teh na izražanje nestrpnosti in širjenje sovražnih sporočil. Internetna komunikacija v primerjavi s tradicionalnimi načini komunikacije poteka prek elektronsko podprtega oziroma posredovanega komuniciranja. Za takšno obliko komuniciranja je značilno tudi drugačno izražanje čustev.»raziskave kažejo na to, da odsotnost neverbalnih znakov v posrednem komuniciranju omejuje čustveno toplino in prijaznost interakcije, izpostavlja pa vsebino interakcije in v aktivnost usmerjeno komuniciranje.«154 Iz tega izhaja, da takšni uporabniki, ki komunicirajo posredno izgubijo stik z realnim svetom in hkrati občutek, da komunicirajo prek določenega kanala z prav tako»živo«osebo, ki ima čustva in se na sporočila tudi čustveno odzove. Izgubi se nadzor posameznikov nad vedenjskimi impulzi. Problem posredne komunikacije je v veliko primerih tudi to, da gre za komunikacijo med anonimnima sogovornikoma. Anonimnost lahko povzroči»depersonalizacijo«sogovornika. Velik vpliv pa lahko dobi tudi skupinska identiteta. To se izkaže zlasti v primeru spletnih forumov, kjer lahko posameznik izrazi mnenje, nato ga podpre cela množica uporabnikov in tako prevladajo nad drugim posameznikom. Posamezniki, ki med sporočanjem ostanejo anonimni se po določenih raziskavah manj bojijo 153 Varuh človekovih pravic RS ( 154 Ule, Mirjana (2004). Socialna psihologija, FDV

106 negativnih posledic javnega izražanja sovražnega govora, sodelovanje v spletnih diskusijah pa jih lahko pripelje celo do sprejetja skupinske identitete. Velik vpliv na razširjanje sovražnega govora ima lahko splet tudi v ekonomskem smislu. Posameznikom, uporabnikom omogoča, da lahko z relativno malo denarja dosega zelo obširno občinstvo. Tako lahko na primer predstavnik neke rasistične organizacije hitro širi svojo idejo in posledično tudi sovražni govor do neke druge družbene skupine. Nekateri na spletu svojo sovražnost in nestrpnost izražajo na manj, nekateri bolj očiten način. Sovražni govor na slovenskem spletu V zadnjih letih se v Sloveniji pojavlja vse več spletnih vsebin, ki jih lahko označimo za sovražni govor. Dela različnih avtorjev, ki sem jih prebiral ob pripravi tega referata so predstavljala različne spletne portale, ki so nastali v Sloveniji in»vsebujejo«elemente sovražnega govora. Pred leti naj bi delovala stran, ki je danes bolj kot ne v propadla, na njej pa so bili odprti forumi, ki so odkrito žalili določene posameznike in družbene skupine. Ta stran danes ne deluje več, kar dokazuje, da je omejevanje sovražnega govora na slovenskih spletnih straneh pričelo uspešno delovati. Barbara Samaluk, sodelavka Varuha človekovih pravic v letu 2008 (ko je nastalo poročilo, ki sem ga primerjal z tistim iz 2014) navaja, da se sovražni govor pojavi tudi na spletnih forumih slovenskih političnih strank in sicer forumu, ki sta ga imela v lasti SDS in NSi. Nestrpnost naj se bi sicer izražala v prikriti obliki pa vendar naj bi prihajalo tudi do pozivov k nasilju. Zelo odmeven primer sovražnega govora na spletu je bil ravno tvit predsednika SDS Janeza Janše, ko je dve novinarki RTV označil za prositutki, RTV Slovenija pa za javno hišo. Ta primer je že na sodišču, saj sta novinarki, ki jih je predsednik SDS omenil vložili odškodninsko in kazensko tožbo. Tu vidimo, da je prišlo do tega, da sta se žrtvi sami odzvali na primer sovražnega govora. Spet sovražni govor ni bil prepoznan s strani pristojnih organov ampak reakcije vpletenih. Regulacija sovražnega govora v Sloveniji Republika Slovenija je podpisnica Konvencije o kibernetski kriminaliteti in dodatnemu protokolu. Ta podpis pomeni zavezo za pripravo zakonodaje, ki bo ustrezna za urejanje tega področja. Sicer pa se s problemom sovražnega govora na spletu v Sloveniji ukvarjajo Varuh človekovih pravic, prijavna točka spletno oko in informacijski center Safe.si. Največ primerov kršitev obravnava Spletno oko. Ta prijave sovražnega govora posreduje slovenski policiji. Kot

107 predvideno največ prijav pride zaradi sovražnega govora na običajnih spletnih straneh, sledijo forumi, elektronska pošta, novičarske skupine, klepetalnice in drugo. Tabela 1: Število primerov, ki jih obravnava Spletno oko 155 Spletno oko, ena izmed zgoraj naštetih organizacij je pripravila tudi tabelo v kateri so zbrali števila posameznih primerov sovražnega govora na slovenskem spletu in rešitve oziroma sankcije, ki so jih ponudili za posamezne primere. Iz danih podatkov vidimo, da je število prijav iz leta v leto višje, število primerov, ki so bili posredovani na policijo pa varira. Za veliko število prijavljenih primerov se izpostavi, da ni šlo za sovražno govor. Drugi akterji pri spletnem sovražnem govoru so spletni mediji in interaktivni potencial, ki ga nudijo. Ob koncu prejšnjega stoletja so se tradicionalni mediji pojavili tudi na svetovnem spletu, pojavili so se pa tudi avtohtoni mediji, ki jih do razširitve potencialov spleta nismo poznali. Trošt (2003) pravi, da spletne medije delimo v dve skupini. Ena je tista, ki deluje samo na spletu in druga, ki ji splet predstavlja samo del produkcije. Prednost tradicionalnih medijev je ta, da morajo vsebine, ki jih imajo že pripravljene samo preoblikovati, da so primerne za spletno objavo, spletni mediji pa morajo vsebine še pripraviti. Tako pri enem, kot pri drugem načinu delovanja je obema skupna interaktivnost, ki omogoča sodelovanje bralcev oziroma uporabnikov, ki dobivajo možnost soustvarjanja novic. Tudi tu se vključi Spletno oko kot regulator vsebin, ki jih generirajo uporabniki. Vsem znana multimedijska portala RTV Slovenija in 24 ur sta moderirana s strani notranjih moderatorjev zaposlenih pri RTV in ProPlus d.o.o. in na drugi strani Spletnega očesa, spletne policije, ki preži za elementi sovražnega govora. Na portale so namestili tudi možnost prijave vseh komentarjev in uporabniško generiranih vsebin, ki vsebujejo elemente sovražnega govora. 155 Spletno oko (