Jugoslovanska demokracija in prihodnost na najtežjem povojnem izpitu

Transcription

1 NA 900 din - LetoXLI - št. 78 Kranj, torek, 11. oktobra 1988 'MMm IEHGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 2. STRAN /O ljubljanska banka Slo 22*1 k, ni«! tom Kr, venci V' Temeljna banka Gorenjske I E ^ r a n k r pjorenjska: podpora pismu slovenskih komunistov črnogorskim Jugoslovanska demokracija in prihodnost na najtežjem povojnem izpitu rt Crnogorsko partijsko vodstvo ni klonilo pred zahtevali ulice in odklonilo zlorabo delavskega nezadovoljstva v nacionalistične namene. Je s tem prekinilo plaz uličnih pritiskov na menjavo republiških in pokrajinskih partijskih in državnih vodstev po pokrajinah in Nekaterih republikah, kar je dobivalo že grozeče razsežnosti, pospravljalo legalno izvoljena vodstva in butalo prek meja republike Srbije, nekontrolirano, ne m eneč se za sklepe najvišjih državnih in partijskih organov. Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je v posebnem pismu črnogorskim komunistom izreklo podporo takšnemu ravnanju, dejanje slovenskega partijskega vodstva je naletelo na Podporo slovenske javnosti. Kdor nas je še nekaj tednov nazaj prepričeval, da so protestni mitingi, zoženi tedaj samo na republiko Srbijo in njeni avtonomni pokrajini, le izraz skrbi in revolta zaradi razmer v pokrajini Kosovo in težkega položaja srbskega in črnogorskega življa v pokrajini, ter počasnega reševanja kosovskega nacionalnega problema, se je motil! Odstop Franca Šetinca z dolžnosti člana jugoslovanskega partijskega vodstva in njegova opozorila, v kaj se ulična dogajanja spreminjajo, je bilo prvo opozorilo pred plazom, ki se je potem grozeče sprožil. Nadel si je nacionalistični obraz. Politično skrajno neodgovorno je ljudsko nezadovoljstvo zaradi vedno slabših pogojev življenja zlorabil za rušilni poseg v jugoslovansko stvarnost, v sekanje glav politikov in organov, ki so bili izvoljeni po sistemu, ki v jugoslovanski družbi in partiji glede volitev velja. Zahtevali so se in zahtevajo se skalpi ljudi, ki so si drznili razmišljati in ocenjevati razmere drugače, ljudi, ki jih je izvolilo ljudstvo njihovih republik in pokrajin in jih ima samo ono pravico odpoklicati in zamenjati, ne razmišljajo pa tako kot avtorji anarhističnega in predvsem po meri enega oblikovanega scenarija jugoslovanska sedanjosti in prihodnosti. Kot domine je padlo vojvodinsko pokrajinsko vodstvo, ki je, boječ se še hujšega položaja, potegnilo hitro potezo odstooa. Verjetno bi v najkrajšem času, zanesljivo pa po napovedani 17. seji CK Zveze komunistov Jugoslavije, do njih prišlo, vendar se je vse dogajalo tako, kot bi ta seja že bila, kot da ta seja mora potrditi stališča zborovalcev na ulicah. Zanesljivo marsikdo v opljuvanih forumih od federacije navzdol ni naredil tistega, kar bi moral in je čas za njegovo slovo. Zanesljivo pa ne na tak način, kot se je to začelo dogajati v Jugoslaviji, ko nihče več nikogar ne posluša, ko mora pasti vse, kar nekomu ni po godu, ko se zmerja, žali, zanikuje ta ali oni narod, nacionalnost, ko država v svojih najosnovnejših funkcijah odpoveduje, ko postaja sila edini način za pomiritev strasti. Crnogorsko vodstvo ni klonilo in ni odstopilo. V tej republiki se nemiri in protesti, združeni tudi z gladovno stavko ustva in ulica ne moreta postavljati in odstavljati vlade i]*!^* Klofutar, sekretar občin- Kl e Ba komiteja ZKS Tržič:»To, [ se je v zadnjih dneh zgodilo J,* jvodini in Črni gori, smo S^ko po številnih mitingih in I kovanjih že slutili. Ulica ne J oris Bavdek sekretar Medicinskega sveta ZKS za.^or enjsko:»politične raznu - se dramatično poslabšujenakopičena protislovja in Plašno urejanje razmer na ^Osovu ter odprta vprašanja *Vezi z ustavnimi rešitvami SR Sloveniji so se politizi- it' V. *'a v znanem obsegu. Socii ilf ' n a prizadetost delavstva j^'haja vse bolj v ospredje, i^hno smo na razpotju ali jj^nio sposobni dejanske poučne razlike obvladovati na e»nokratičen način ali pa ^*s bodo sile, ki k temu težiporinile v razmere izredtfd* 8 * s t a n i a - Prepričan sem, Q* delovni ljudje in občani s, 0r enjske podpirajo slovenji 0 politično vodstvo in ter- Vn 0 ' da vztraja pri usmerit- * i ki so bile sprejete v Sloniji.«Vi Jj e postavljati in odstavljati e to ni v nobenem sistel n /IN ' tudi pri nas ne more biti to ^sti, ki so to zakuhali, ^ 'norali računati tudi na odi f vljudje so zbegani in pre- *k'vf n ' ; n a temeljih kandidacijkonferencah, ki potekajo v ti.. l n -i, podpirajo slovensko polivodstvo in izražajo boja-. da se ne bi»epidemija«raz- fa tudi v Slovenijo. Iz Zaje- B kamor smo odgovorili, da *fr> 6 k m o udeležili mitinga, so «^ sporočili, da je bila to velitaj,. da, ker bi lahko bolje spor V) azmere v Srbiji, vendar še ij^ no menimo, da samo mitingi j^šujejo ničesar. V nekaterih S r*h delovnih organizacijah ^0p tijo posledice političnih jjsodkov tudi na ekonomskem ji^pčju, saj se zmanjšuje zani- /*J e za poslovno sodelovanje, nakup naših izdelkov.«tkjj^nc Benedik, sekretar obm k e 8 a. komiteja ZKS Skofja bij^»ljudje so z veliko zaskry A?QKjj? s tjo spremljali zadnje dojfy 0 e v Srbiji in Crni gori in iz- Predsednika predsedstva SFRJ o sprejemanju ustavnih dopolnil. V škofjeloški občini podpiramo slovensko politično vodstvo, da vztraja pri demokratični poti reševanja krize in pri sprejetih sklepih. Ocenjujem, da ostali deli Jugoslavije ne bi smeli izvajati pritiske na Slovenijo ob njenih zahtevah pri spremembah ustavnih dopolnil.«janko Stušek, sekretar občinskega komiteja ZKS Radovljica:»V radovljiški občini smo zaskrbljeni, ker normalni postopki ob tako hudih javnih pritiskih niso več mogoči. Med komunisti negativno odmeva tudi govor predsednika predsedstva SFRJ na konferenci mest v Zagrebu, ki ga razumem kot javni pritisk na sprejetje ponujenih ustavnih dopolnil, ne da bi upoštevali slovenske predloge. Poteza milice, ki je v Črni gori proti delavcem uporabila silo, je lahko turi bumerang, zato bi morali vsak tak ukrep prej temeljito pretehtati... Radovljiška delegacija je bila v teh dneh v prijateljskem Svilajncu v Srbiji. Domov se je vrnila z dobrim občutki, saj v občini ne razmišljajo več toliko o mitingih, temveč vse bolj o težkih gospodarskih problemih.«c. Zaplotnik Delavci Save v pismu najvišjim organom Odločno se zavzemamo za demokratično pot Kranj, 10. oktobra Delavski svet kranjske Save je na včerajšnji izredni seji sprejel vsebino pisma, ki ga delavci Save (ob predhodnih obravnavah v družbenopolitičnih organizacijah) naslavljajo skupščini in predsedstvu SR Slovenije ter republiškemu in zveznemu predsedstvu centralnega komiteja ZK. V pismu izražajo zaskrbljenost ob zadnjih dramatičnih dogodkih v nekaterih delih Jugoslavije in se odločno zavzemajo za demokratično pot iz krize. Terjajo, da se prenehajo ustvarjati pritiski pri razpravah o ustavnih dopolnilih in pri načrtovanih spremembah gospodarskega sistema. Ogorčeni so nad nenačelnimi in neargumentiranimi napadi na predstavnike javnega življenja SRS in v vodstvih SFRJ.»V našem kolektivu smo pripadniki vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Še nikoli se nismo preštevali po nacionalnosti. \e poznamo na cionalne nestrpnosti. Pri svojem delu smo trdno povezani z mnogimi kolektivi p<> vsej Jugoslaviji. Naš prispevek K premagovanju gospo darske in politične krize je bil vedno v trdem delu. Potrudili se bomo, da bo tako tudi v bodoče,«so med drugim zapisali v pismu, s katerim tudi podpirajo slovensko vodstvo pri graditvi socializma po meri ljudi in zahtevajo od njega, da vztraja pri sprejetih stališčih. Delavci Save so pred nedavnim tudi prejeli pismo z občinskega sindikalnega sveta Rakovica. Pismo ne poziva h generalnemu štrajku (kot smo zapisali v petek), pač pa poziva delavski razred k soglasju za rešitev splošne krize«. Načini m poti, ki jih predlaga za to, pa so, kot. so poudarili člani predsedstev družbenopolitičnih organizacij Save na včerajšnji skupni seji, nesprejemljivi. C. Z. študentov, nadaljujejo. Crnogorsko vodstvo je ocenilo, da so protesti delavcev zaradi težkega gospodarskega in socialnega položaja upravičeni, zlorabam tega položaja ljudi in napadom na suverenost in enakopravnost te republike na organe političnega sistema in zanikanju črnogorskega in drugih narodov in narodnosti v tej republiki pa se je vodstvo te republike uprlo. Razen predsedstva slovenske partije z držo črnogorskega vodstva soglašajo najvišji organi Hrvatske in Bosne in Hercegovine, prav tako pa je tudi predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije podprlo ukrepe v Crni gori. Kakšen bo nadaljnji razplet dogodkov, je težko predvidevati. Mitingi se nadaljujejo, med ljudmi je nemir, najvišji predstavniki države in partije pozivajo k umiritvi strasti, k treznosti in zavračajo nacionalistični obraz ljudskega revolta. Napovedana je nova seja predsedstva države. Zvezna vlada pripravlja nove ukrepe za razbremenitev gospodarstva in za pomoč socialno najbolj ogroženim. Preslišani so, žal, pozivi k delu, k večji proizvodnji, k prenovi gospodarskega sistema in vztrajanju na majski zasnovi gospodarske reforme. Prav to nas mora skrbeti, saj ljudje trosijo moči na ulicah, ne pa na delovnih mestih. Na "kocki, zanesljivo najočitneje po drugi svetovni vojni, je jugoslovanska skupnost na avnojskih temeljih, njen demokratični in produktivni razvoj, sožitje med narodi in ljudmi. J. Košnjek Iz pisma predsedstva CK ZK Slovenije vodstvu črnogorskih komunistov Podpora legalnim političnim institucijam Podpiramo predsedstvo CK ZK Črne gore, ki je sprejelo upravičene zahteve delavcev, uprlo pa se je po skusom, da se nezadovoljstvo delavcev z njihovim socialnim in človeškim položajem izrabi za napade na legalne institucije te republike, s tem pa tudi na socialistično samoupravno in federativno ureditev Jugoslavije. Vztrajamo na načelih, na katerih temelji nacionalna politika 7.KJ, in kot je to rečeno v stališčih predsedstva CK ZKJ - odločno podpiramo komuniste Črne gore v njihovem boju zoper pritiske, ki s pozicij srbskega nacionalizma zanikajo nacionalno identiteto črnogorskega naroda in ogrožajo suverenost SR Črne gore kot države črnogorskega naroda in pripadnikov drugih narodov in narodnosti Jugoslavije, ki v njej žive. To so temeljne pridobitve skupnega boja Črnogorcev z drugimi narodi in Raif Dizdarević Jugoslovanom narodnostmi v NOB in v socialisti čni revoluciji, skupaj s pravico do svobodnega in vsestranskega razvoja v skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti v SFRJ. Primerom ogrožanja teh vrednot in podcenjevanja črnogorskega in make donskega naroda in drugih narodov in narodnosti Jugoslavije smo se uprli tudi takrat, kadar so se pojavljali v nekaterih člankih v Sloveniji. S podporo pridobitvam čr nogorskega naroda hkrati branimo pravico vsakega dela Zveze komunistov Jugoslavije - tudi svojo - da z demokratičnimi sredstvi brani svojo legitimnost in uresničuje svojo odgovornost pred delavskim razredom in svojim narodom. S tem hranimo tudi pravico vsakec/a naroda - tudi slovenskega - da, izhajajoč iz svojih suverenih pravic, iz vitalnih interesov svojega delavskega razreda in delovnih ljudi, su- Ne moremo deliti tistega, česar ne ustvarimo Sedanji položaj je težak, politični položaj v državi je slab, odnosi so zaostreni. Treba je reči, da je temelj vseh naših težav, da pri proizvodnji, razvoju, ustvarjanju tistega, od česar živimo, stojimo na mestu. Tistega, kar ni ustvarjeno, ne moremo deliti, je dejal med drugim v nedeljo zvečer v nagovoru Jugoslovanom predsednik predsedstva SFRJ Raif Dizdarević. Zediniti se moramo v tem, kaj je treba složno storiti in kaj moramo skupaj preprečiti in zavrniti. Nacionalizem se je razmahnil in z njim in z ljudmi, ki žalijo nacionalna čustva in pravice, se ne bomo sprijaznili. Gospodarska reforma je edini način za izhod iz krize. Ciljev he dosegamo, saj proizvodnja pada, inflacija pa raste. Ustavne spremembe so pogoj za reformo. Lti en teden nam še ostaja, da premagamo razlike, ki so še ostale. Rešiti moramo zaplete pri ustavi Srbije, kar je že nekaj let vzrok motenj v državi. Kosovo je naša največja skrb in naloga. Preveč je bilo napak in položaj se ne zboljšuje. Nihče ne more biti izločen iz odgovornosti za to. Ugotavljanja konkretne odgovornosti še ni bilo. Sredstva javnega obveščanja lahko veliko storijo za zmanjševanje napetosti in za umiritev strasti. Zagotoviti je treba, da bodo institucije sistema opravljale naloge po ustavi in zakonih. Tega sedaj zaradi pritiskov ne morejo vedno. Predsedstvo SFRJ zavrača vse napade na JIA. Branili bomo integriteto in enotnost, visoko moralo in predanost domovini oboroženih sil, ki morajo ostati jugoslovanske in narodne. Vsi smo odgovorni za usodo domovine. Ne smemo storiti ničesar, kar bi škodovalo stabilnosti naše domovine, varnosti in enakopravnosti vseh v njej. Usmerimo upravičeno nezadovoljstvo nad stanjem v boljše delo in večjo ustvarjalnost. 21. sejem stanovanjske opreme - vse za kmetijstvo, dom in gospodinjstvo - varčevalni sistemi z energijo k r a n j, »88 pregled jugoslovanske ponudbe pohištva - ozimnica vereno odloča o svoji usodi in skupaj z drugimi narodi in narodnostmi o usodi SFRJ v celoti. Storiti moramo vse, da končno prevlada razum v naši državi, da usmerimo svoje moči v uspešno uresničevanje treh reform, v skladu : usmeritvami konference ZK Jugoslavije, da se stabilizirajo razmere na Kosovu, vrne zaupanje med tamkajšnji' ljudi, ne glede na to kateremu narodu pripadajo, da se vrne mir v ta najmanj razviti del naše skupnosti. Prav tako podpiramo tudi komuniste Vojvodine, da čimprej premostijo sedanje kritično stanje in tako ne dovolijo uveljavljanja teženj, ki želijo odpraviti, ne pa razvijati socialistične avtonomne pokrajine kot konstitutivne elemente federacije v sestavi SR Srbiji'. Skupaj z vami in z vsemi komunisti Jugoslavije se bomo odločno postavili po robu rušilnim silam, silam brezumja, ki bi rade pahnile našo družbo v prepad, in, s pot iskanjem ljudi na-ulice, z nasiljem pisale bodočo tragično zgodovino naše prihodnosti. Nočemo se sprijazniti z vsiljevanjem takšnega reševanja vprašanj našega skupnega življenja. Samo strpno lahko gradimo demokraticnejšo in bogatejšo skupno prihodnost, v kateri bo zagotovljen svoboden in enakopraven razvoj človeka in vseh narodov ter narodnosti. Iz krize lahko pridemo samo po samoupravni demokratični poti, po poti reform, s krepitvijo pravne države, s spoštovanjem človekovega dostojanstva, njegovih pravic in svoboščin, po poti enakopravnosti narodov in narodnosti. Ne vidimo druge poti, če se ne želimo izgubiti v brezupu in brezpotjih evropske periferije. Ljubljana, Predsedstvo centralnega komiteja ZK Slovenije LA O LU rr O Š? r CD co ~~) LU ;z LU QC O O < rr o

2 ^S^KlJJg^GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 11. oktobra TOMAŽ GERDINA ZUNANJEPOLITIČNI KOMENT/U Generali ponekod padajo Štiriinpedeset odstotkov glasov proti in štiriinštirideset za Pinocheta je bilo dovolj, da general ne bo ostal na oblasti še prihodnjih osem let. Čilenci in predvsem opozicija slavijo, tisti previdnejši pa so še modro tiho in še niso povsem prepričani, da se je s to referendumsko zmago v državo resnično vrnila demokracija. Kot je bilo pričakovati, je takoj po razglasitvi rezultatov referenduma vlada odstopila. Tako bo zdaj najpomembneje izbrati ekipo, ki bo poskrbela za dialog med»zmagovalci«, to so krščanski demokrati, centristi in socialisti. Z drugimi, nekoliko bolj politično-patetičnimi besedami, treba je postaviti vlado, ki bo zastopala večino Čilencev in iskala tiste skupne imenovalce med različnimi stališči, kar se je do sedaj udejanilo le v boju proti vojaški diktaturi in za demokratične j šo ureditev. Kakorkoli, Čile slavi zmago, tisoči na ulicah vzklikajo»padel je«, se zbirajo okrog zastav, na katerih je napisan»ne«. Vendar ob tem nikakor ne smemo prezreti, da jih je 44 odstotkov glasovalo za nadaljevanje čilske zgodovine pod Pinochetom. To obenem pomeni, da ni tako majhen krog tistih, ki jim je pod vladavino generalov šlo dobro, čeprav verjetno v ta delež glasov sodi tudi nekaj takih, ki se vedno bojijo spremembe in negotovosti. Kakšno je v Cilu razmerje med bogatimi in revnimi, med vplivnimi in tistimi, ki so na obrobju odločanja, med privilegiranimi in zatiranimi, skratka med zadovoljnimi in zrevoltiranimi, je ta hip sicer precej težko napovedati, mislim le, da ni tako, kot to prikazujejo mediji,»da si ves Čile želi drugačne vladavine«. Pri tem tudi ne bi smeli pozabiti, da je bil Salvadore Allende pred krvavim vojaškim državnim udarom izvoljen demokratično, vendar je dobil le 33 odstotkov glasov. Tudi ta podatek, ki po mojem nikakor ni zanemarljiv, je precej indikativen za opis razmerij v Čilu. Če tako razmišljamo naprej, lahko omenimo, da je takšna neenakopravnost tudi nekakšna grožnja novih viharnih časov. Verjetno je ta hip le najpomembnejše, daje negodovanje ljudi dolga leta neomajnega generala prisililo, da je pristal na referendum in da je ta dejal, da bo voljo ljudi, izraženo na tem referendumu, spoštoval. Pomembno je pravzaprav že to, da je referendum potekal tako, kot se za demokratično institucijo spodobi. Ko torej gledamo, kako v Čilu potiskajo vojsko iz politike, pa se lahko sprašujemo, kako je vojska v neki evropski državi še vedno povsem nedotakljiva, kako v neki samoupravni socialistični državi dobiva vlogo edine kohezivne sile, kako se nemoteno vmešava v politična dogajanja, kako zavestno in cinično suvereno zaustavlja karšnekoli poskuse demokratizacije, zagovarjanja različnih pogojev. Čigava je pravzaprav tako imenovana ljudska armada, ki ob vse večjem deležu stradajočih neovirano zahteva in dobiva večja denarna sredstva, ki se ukvarja s provokacijami njenih pripadnikov (samo določenih narodov), ki v imenu neuvrščenosti ponuja orožje diktatorskim režimom za zatiranje lastnega ljudstva in za vojne s sosedi,... Moja ni. Moja bi bila tista, ki bi bila v vojašnicah in bi skrbela, da mi nihče ne bo vsiljeval tuje volje, to je volje kakšne strateško požrešne države iz bližnje ali daljne okolice. Do zime vsaj kabel Kranj - Ta teden bo znan izvajalec za polaganje telefonskega kabla iz Škofje Loke do Gorenje vasi. Takšen je bil na zadnjem zasedanju skupščine Območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Kranj minuli teden v Kranju odgovor na vprašanje delegata iz škofjeloške občine. Med tremi ponudniki bo izbran najugodnejši. Po programu pa naj bi bil glavni kabel položen še do začetka letošnje zime, kar pomeni, da se bodo morali v petih krajevnih skupnostih od Škofje Loke do Gorenje vasi hitro organizirati. Kabel in telefonska centrala sta že v skladišču. Če bo kabel letos položen, bo drugo leto na programu spajanje in gradnja potrebne kabelske kanalizacije. Sicer pa bi po grobi oceni, če bi se v krajevnih skupnostih sami lotili nekaterih gradbenih del, pri tej akciji lahko prihranili okrog 60 milijonov dinarjev. A. Ž. Kje bo jeseniška obrtna cona? Jesenice, 10. oktobra Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so med drugim razpravljali tudi o tem, kje naj bi v prihodnje zgradili dovolj delavnic za zasebno obrt. V jeseniškem srednjeročnem planu razvoja občine je namreč prostor za obrtniške delavnice predviden na Lipcah, kjer pa bo v prihodnjih letih potekala avtocesta mimo Jesenic. Pojavili so se novi predlogi, da naj bi za obrtniško dejavnost poiskali prostor kar na samih Jesenicah, saj se z opustitvijo nekaterih obratov v Železarni v samem mestu nudi dovolj prostora. Za zdaj so se domenili, da srednjeročnega načrta ne bodo spreminjali in bodo zadržali lokacijo na Lipcah. Če pa se bo res pojavila možnost za načrtovanje obrtniške dejavnosti v Železarni, bodo srednjeročni načrt spremenili. Zanimivo pa je, da so o načrtovanih zemljiščih za obrtno cono vprašali obrtnike, ki pa niso pokazali kaj veliko navdušenja ne za lokacije na Lipcah in ne za lokacije na prostoru Železarne. Jeseniški obrtniki pač nimajo denarja, da bi se v tem času odločili za kakršnekoli večje naložbe. D. S. [ G L A S Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo m pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košniek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov- Čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Ix>ka), Cveto Zaplotnik (kmetij stvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (social na politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Akontacija naročnine za 2. polletje din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 Tekoči raču n pri SDK Telefoni: direktor in glavni urednik , novinarji in odgovorna urednica in , ekonomska propaganda , računovodstvo, naročnine , mali oglasi Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Dr. Ciril Ribičič spregovoril komunistom v Kranju Smo Slovenci vse bolj osamljeni? Kranj, 10. oktobra»ko sem včeraj na televiziji gledal sejo vojvodinskega vodstva, sem imel občutek, kot da oni gledajo na ekranu, kaj se dogaja na cesti in imajo le to možnost, da lahko povečajo glasnost na aparatu,«je na petkovem razgovoru s kranjskimi komunisti dejal dr. Ciril Ribičič, ko je po uvodni razlagi aktivnosti v zvezi z ustavnimi spremembami beseda seveda nanesla na aktualne razmere pri nas, ra mere, ki ustvarjajo tudi klimo ob sprejemanju ustavnih sprememb. Dogodki se zlasti zadnje dni odvijajo z vrtoglavo naglico, še v petek, 7. oktobra, ko je kranjskim komunistom spregovoril dr. Ciril Ribičič, nismo vedeli, kaj se bo zgodilo v Črni gori, bolje rečeno, nismo slutili, kako bo reagiralo črnogorsko vodstvo. Kakšno zaskrbljenost in strah so med ljudmi povzročili novosadski dogodki, so jasno odsevala vprašanja, ki so jih udeleženci razgovora zastavili sogovorniku. Skorajda vsa po vrsti, z eno, dvema izjemama, ki sta se nanašali na vsebino ustavnih sprememb, so zadevela razmere, klimo, v kateri bo ustavna komisija skušala premostiti razlike, ki so še preostale, vzdušje, v katerem bo potekala 17. seja CK ZKJ in ne nazadnje, klima, v kateri bomo naposled ustavne spremembe tudi sprejemali. Ocene, ki jih je izrekel dr. Ciril Ribičič, moramo torej nujno razumeti kot petkove, danes v ponedeljek, so odgovori na vprašanja, kakšno je razmerje sil v Jugoslaviji, smo Slovenci vse bolj osamljeni, so tudi drugod vodstva tako nemočna, če so ogorčeni ljudje na cesti itd, morda vendarle malce drugačni. Nemoč, ki jo je dr. Ciril Ribičič označil s slikovito prispodobo o televiziji, je bila celo tolikšna, da so javno poklicali na pomoč Slobodana Miloševiča. Ribičičevo oceno, da so ljudje pognale na cesto predvsem ekonomske razmere, pa so kasnejši črnogorski dogodki tako ali tako potrdili. Boste v ustavni komisiji vztrajali na stališčih, ki jih je sprejela tudi slovenska skupščina, bodo razlike v pogledih na ustavne Kakšne so razvojne možnosti jeseniškega gospodarstva? Zasebni pobudi odpreti vrata Jesenice, 10. oktobra Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so razpravljali o nadaljnjem razvoju in usmeritvi jeseniškega gospodarstva. Trgovina je neiznajdljiva, v turizmu pa bi morali pustiti več zasebne pobude. Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so člani največ razpravljali o razvoju gospodarstva v občini, ki ima danes velike izgube. Gospodarstvo se naravnost duši v izgubah, najtežje pa je, da delovne organizacije v občini nimajo takih programov razvoja, ki bi dolgoročno zagotavljali napredek in socialno varnost zaposlenih delavcev. Člani izvršnega sveta so poudarili, da je treba prenehati s prakso»govorjenja na pamet«in izdelati temeljite analize, ki naj bi dale podatke o tem, kakšna je resnična perspektiva jeseniškega gospodarstva. Jeseniška raziskovalna skupnost je zato že naročila raziskovalno nalogo o tem, koliko strokovnjakov in kadrovskih možnosti nasploh ima jeseniško združeno delo. Nekateri člani so opozarjali na to, da v sedanjih težkih razmerah ni mogoče dolgoročno Ob dvajsetletnici izgradnje Prešernove šole Znanje je drago, neznanje še dražje Kranj, 9. oktobra Če rojstne dneve ponosno praznujejo tovarne, zakaj jih ne bi tudi šole? Bodi ponosna, šola Prešerna, so v uvodu današnje proslave, posvečene dvajsetletnici izgradnje, zapeli učenci. Upravičeno, toliko bolj zato, ker je bila šola zgrajena z denarjem kranjskih delavcev iz prvega referenduma za samoprispevek; prvega v kranjski občini, prvega tudi v Sloveniji. Martin Košir je bil človek, ki je na tem področju opravil pionirsko delo. Ne gre toliko za obujanje spominov na graditeljske čase in hvalospeve graditeljem. Naj ob tej priložnosti izluščim nekatere primerjave med Prešernovo šolo nekdaj in danes, ko je v njej že enaindvajseta generacija otrok. Pred dvema desetletjema je bila to prava lepotica, hkrati pa med najsodobnejšimi in najbolje opremljenimi hrami učenosti. Grajena sicer za 1200 otrok, je pravo»eksplozijo«doživljala šele kasneje. Kljub novima podružnicama na Kokrici in v Naklem (ob starih v Podbrezjah in Dupljah) je danes v matični stavbi le nekaj manj kot 1200 otrok, in to ob docela spremenjenih, kabinetnih oblikah pouka in ob kar 56 različnih interesnih dejavnostih(v prvih letih jih je bilo le devet!). Gneča torej, da je kaj. Težko je ob tako različnih pogojih ohranjati kakovostno raven pouka, še teže ga nenehno bogatiti z novimi, boljšimi metodami dela. Se zlasti zdaj, ko gredo racionalizacije v šolstvu vse bolj na škodo učencev, ko zaradi pomanjkanja denarja marsikje ukinjajo ali krnijo celodnevno šolo, oddelke podaljšanega bivanja, šole v naravi, ekskurzije, obiske kvalitetnih kulturnih in drugih prireditev, ko ni več denarne pomoči pri nakupu učbenikov, ko je vse bolj skromna vsota za nakup sodobnih učil in pripomočkov. Racionalizacija je potrebna, vendar ne na račun otroka, šolarja, saj tako privarčevani dinar gotovo ne bo nadomestil škode, ki jo povzročamo znanju. Znanje je drago, a neznanje je še dražje! Namesto otrok, ki pač ne bodo šli na ulice, bi odrasli morali ohraniti treznejše glave, imeti pred seboj vizijo graditeljev Prešernove šole izpred dvajsetih in več let, da je treba pogoje za delo mladih nenehno izboljševati. H. Jelovčan planirati in da se je treba zavzemati za učinkovite kratkoročne ukrepe na vseh tistih področjih, kjer so še možnosti. Predvsem je treba veliko bolj konkretno podpirati razvoj zasebnega sektorja, tudi v turizmu, kjer na Jesenicah vidijo dovolj možnosti nadaljnjega razvoja. Hudo zaostaja tudi jeseniška trgovina, ki ne zna izkoristiti vseh možnosti, ki jih ponuja bližina meje in maloobmejno sodelovanje. Enako velja za brezcarinsko cono, ki bi jo na Jesenicah lahko že imeli. Končno naj bi jo le odprli na ploščadi pred karavanškim predorom. Člani izvršnega sveta bodo obiskali posamezne delovne organizacije in skupaj poskušali najti možnosti, da bi se gospodarstvo spet postavilo na noge. Odločitve bodo moralo hiti hitre,»rek, 1 amandmaje premoščene na demokratičen način ali pa s pritiskom, se je seveda glasilo eno od vprašanj. Dr. Ciril Ribičič je dejal, da bodo vztrajali na slovenskih stališčih, vendar je ob tem poudarjanju vztrajnosti uporabil tudi besedo upam, kajti ni zanikal nevarnosti, da bi na 17. seji CK ZKJ skušali komuniste zavezati k enotnim stališčem glede ustavnih sprememb. Še pred to sejo se bo sestal CK ZK Slovenije, da bodo slovenska stališča jasna, če bo predlagana uporaba principa demokratičnega centralizma. Bo 7. seja CK ZKJ potekala v Beogradu ali ne? Odgovora na to vprašanje še ni, res pa po Ribičičevih besedah obstaja nevarnost, da bi potekala pod vtisom bolje rečeno pritiskom množic na ulicah. Bodo torej sejo prenesli iz Beograda? V tem pri" bo CK ZKJ verjetno deležen tkov, da je izdal delavski ra»iovlji in podobno, je dejal dr. Cifl iij^ bičič. istunj Kakor smo že uvodomad< li se je razprava sukala pred" a,,j er okoli sprejemanja usta 1 amandmajev, le nekaj vpti je padlo o njihovi vsebini.;. parno torej lahko, da je nji' ; slo\ vsebina komunistom jasna.! stiln«kor tudi stališča, ki so bila v 'ndi veniji glede ustavnih aman' [jdar ] jev že sprejeta, ter seveda' te do! ke, ki še obstajajo. Udelež' "no c razgovora je zanimalo predv! sne financiranje JLA, kar potri e zda, da ostaja to najbolj vroče V Msk sanje. Dr. Ciril Ribičič je p ^ter dal, da razlike v stališčih os' ^ im jo, vendar je po njegovem " ^ k nju kompromis, v kolikor W Se žen treben, možen. Vidi ga v tel" e tošn bi neposreden način finan 1 trik nja JLA mimo zveznega p [ * r Zve čuna uveljavili v primerih, k ( Tud publike ali pokrajini svojih stiln veznosti ne bi izpolnile. nske M. VoH lih. Cl f*a k 8 'a d< kajti posledice slabih gospodskih rezultatov se boleče odr J JL jo v družbenih dejavnostih, j,^. a Družbene dejavnosti en<j 1Sl vno nimajo več kje varče' saj podatki zgovorno kažejo so med vsemi interesnimi sj Vfc nostmi na Gorenjskem naj varčevali prav v jeseniški o doh ni. Danes niso zmožni več po^nj vati niti materialnih stroško 1,1 r devetih mesecih letošnjega ^ je so bili prihodki v skupno t tex. materialne proizvodnje višj * ti za 73 odstotkov v primerja' le enakim lanskim obdobjem ^ni: upoštevamo rast inflacije in J*'- porast materialnih stroškov, Jor tem je razumljivo, da na prir 1 ' tu komunalna skupnost nima r l a^ narja niti za nujna vzdržev^pari a r dela, kaj šele za naložbe. J' D. SCPn Se bo razvoj v vrtcih ustavil? epi 'al Kranj, 7. oktobra Ni bil le teden otroka vzrok, da so pred stavniki kranjskega izvršnega sveta, sindikata, partije in stro V C i kovnih služb SIS obiskali Vzgojno-varstveno organizacijo in obravnavali stanje v tej družbeni dejavnosti, temveč razmere ki so se zaostrile do skrajne meje. Govorilo se je celo o štraj ku, vendar so etični razlogi in slednjič zagotovila, da bo po slovanje skupnosti ob tričetrtletju pozitivno in plače temo primerne, razgreto ozračje nekoliko pomirila. Medtem ko so bile plače v kranjskih vrtcih lani že uskla' "anj jene z gospodarstvom, letos spet ubirajo rakovo pot, kar velj* do tudi v primerjavi s sorodno stroko (na primer šolami) in dro' let«gimi občinami. Ne le da jih tepe zakon, ki omejuje porabo *ev temveč letos do konca leta ne bodo mogli izplačati niti toliko^ kolikor jim po zakonu pripada. Že zdaj pa je polovica delavji. Ho w cev plačana manj kot s 500 tisočaki. Z obljubami, da bodo do^nn; konca leta skušali najti rešitev, so sicer ozračje nekoliko raze lektrili in utišali pozive k stavki, sivemu štrajku pa spričo raz Kl a mer žal ne morejo prirezati peruti. Še lani so se lahko zanesli na visoko delovno moralo, zdaj pa se ne morejo več, saj so inflacija, zaostajanje plač in splo šen padec standarda storili svoje. Veliko so v vrtcih pričako vali od brančnega sporazuma, češ da bo realneje ovrednotil njihovo delo. Vendar jim za tehnično osebje le-ta prizna tako malo denarja, da so prisiljeni posegati v skupno maso plač, da najniže plačanim delavcem zagotovijo vsaj minimum. To p# pomeni vzeti bolje plačanim (vzgojiteljem, strokovnjakom) kar zadnje leto vztrajno vodi v uravnilovko. Kaj je krivo, da je vzgojnovarstvena ustanova tako obu' božala, ko se vendar pogosto, domala vsaka dva meseca, po* draže oskrbnine v vrtcih? Stroški poslovanja, pravijo, rastejo hitreje kot cene. Da obvladujejo strahotne podražitve (hrana je bila v nekaj mesecih stoodstotno dražja, energija prav ta' ko), morajo za financiranje dejavnosti posegati v plače, ven; dar so še vedno v zadregi. Varčevati pač ne morejo pri hrani (otrokom v vrtcih še vedno pripada toliko, da pokrijejo 70 od stotkov dnevnih potreb po hrani), ogrevanju (otrok ne morejo držati na hladnem), higieni... Predlagajo pa, naj se v sedanji! 1 razmerah spremene, prilagode normativi (denimo jedilniki)- vendar tako, da ne bo ogroženo zdravje. Kranjski vrtci, tako trdijo, že tako maksimalno varčujejo - že to, da so združeni I tako veliko delovno organizacijo, njihovo delo veliko poceni sami pa, kot trdijo, nimajo nič od tega. Če bodo morali z vsefl 1 denarjem, ki ga dobijo, zgolj pokrivati gmotne stroške, potenj jih skrbi, da bodo iz vzgojne postali socialna ustanova. Razvoj bo zastal, če se to ni že zdaj zgodilo, škodo pa bodo občutil' otroci. To zadnje pa je tudi najmočnejši argument, da se za mislimo nad usodo predšolske vzgoje. D. Z. Žlebi' V E Č l K O T Č A S O P I S G L A r iv d ha ri *F le ^ Stv % *a N S" u k

3 11. oktobra STRAN c<miim 3 ^QiukB Mekonfekcionarji, tudi tkalci in predilci se vse bolj rešujejo z dodelavnimi posli Najdražje plašče prodali iri, ^J' 0 *' 7. oktobra Tekstilci in usnjarji so na seji republiškega odbora sindikata te industrije natresli kopico aktualnih težav in prodov, skrbi jih predvsem, kakšni bodo poslovni rezultati konec leta, ko jih ne bo moč popravljati s prikrivanjem revalorizacij. Prodaja ij *?tiltiih izdelkov je vse težja, pri tem pa je zanimivo, da v večjih jugoslovanskih krajih še vedno lahko prodajo najdražje plašče. Tudi za- M oskrbe s surovinami se slovenski tekstilci in usnjarji vse bolj rešujejo z dodelavnimi izvoznimi posli, znana tekstilna tovarna Mura w, penimo, že kar 90 odstotkov takšnega izvoza. I ^slovni rezultati slovenske 'Stilne industrije zaostajajo industrijskim povprečjem,,tii jjdar pa so znotraj panoge rai1 w dokajšnje. Imamo nekaj izii &no dobrih tekstilnih tovarn, [V 5 sne so denimo kranjska trioda, kamniški Svilanit, pa v ^jski IBI, na drugi strani pa p katere zelo slabo poslujejo in s 1C P ima denimo Tekstilana KoiflOe, ki je zadnja na seznamu W lenega dohodka na delavca?fl) e tošnjem prvem polletju, skoini trikrat manjšega kot kranjpr * Zvezda, ki vodi, tako kot laki Tudi na Gorenjskem imamo ih stilno tovarno, ki ima veli- "ske probleme in težave, v otfljlih imamo seveda tržiški % čigar zadolženost je od za- *a letošnjega leta do zdaj po- 5l a desetkrat. e **ni dohodki preveč zaostajala so poslovni rezultati do- 1 različni, so seveda takšni tu- s ebni dohodki. Najvišje povoje, ki je znašalo 602 tisoč diifiv, so v letošnjem prvem dr, ^etju imeli v kranjskem Ibiju, Na na seznamu pa je bila s tisoč dinarji kočevska Teks l ^ezda prva iaj <!"dohodku na delavca je bila v CT Šnjem prvem polletju na prmestu kranjska Zvezda, ;a \ je znašal 15,6 milijonov dif no j^v, dodati pa velja, da je bila. išj ^ tudi lani. Na drugem me- 1 j a' je s 13,9 milijonov dinarjev m. *»niški Svilanit, ki je bil lani n fti. Kranjski IBI pa je s 11,9 )V, ' Joni dinarjev na petem metudi lani je bil peti. Za pri rilu javo povejmo, da je povprečvi Panoge znašalo 7 milijonov»arjev, slovensko industrijsko S' JjPrečje pa 8,4 milijone dinarstilana. Povprečni osebni dohodek v slovenski tekstilni industriji je znašal 404 tisoč dinarjev, slovensko povprečje industrije je pa znašalo 469 tisoč dinarjev. Tekstilci pravijo, da je zanje pravično približno 10-odstotno zaostajanje in potemtakem je bilo preveliko. Kakšni bodo osebni dohodki v zadnjih mesecih letošnjega leta, bo seveda odvisno tudi od zniževanja prispevkov, kar po občinah že počno, pri tem pa prihaja do dokajšnjih razlik. Ker smo o razlikah na Gorenjskem že pisali, dodajmo, da je med kranjsko in sosednjo kamniško občino pri zajemanju iz osebnih dohodkov kar 8-odstotna razlika, v Kranju so pa seveda toliko višji. Osebni dohodki pa bodo lahko malce višji tudi, če bo vlada razbremenila gospodarstvo, kar že dolgo obljublja, zaradi delavskih protestov pa bo končno morala to tudi storiti. Zajemanje iz dohodka je zdaj že pristalo na 50 odstotkih, v tovarnah pa pravijo, da bi smelo biti 30-odstotno, kvečjemu 40-odstotno. Tekstilna industrija je delovno intenzivna panoga, zato nenehno rast prispevkov in davkov (mnogi so naravnani na zaposlenega) toliko bolj občuti, kar poleg drugih razlogov prispeva k ^povratni denar za prekvalifikacijo in do- ^lifikacijo t. i. tehnoloških presežkov de- Vcev ffa Gorenjskem lajhitrejši Kladivar! a >i, 10 oktobra Dober razvojni program lahko podjetju pomalj a do nepovratnega denarja republiške skupnosti za zaposlovanje, ru'^letos poleg socialne varnosti za brezposelne, pripravam na zapobo, tev in invalidski dejavnosti namenjenega še za sofinanciranje <0 ', škov prekvalifikacij oziroma dokvalifikacij tako imenovanih av 'poloških presežkov delavcev. Prvi na Gorenjskem je ugodno prido^ost izkoristil žirovski Kladivar. Z6 az-^«adivar \l je za uresničitev svorazvojnega programa od skupnosti za zaposlovanje lo- Kenije dobil dobrih 90 milijone ^ dinarjev. Programa, s katetil kandidira za nepovratni a t^sr, trenutno dopolnjujeta tra Bombažna predilnica in pac^ica jer jeseniški Kovinar, n). L^ro ko ju pripravljajo še v \$i Telematiki in Železarni. >u- aradi vse večjega števila 30'?Poselnih delavcev v Sloveni- I lr» predvidenih tehnoloških na ježkov ljudi je v republiški tan ^Ja, ki se je v prvem polletju.^pnosti za zaposlovanje deini j^l po stopnji 0,20 odstotka )d kosmatih osebnih dohodkov ^^enih, začelo primanjkovaih '. *ako se je v drugem polletju * :i). Pn Ja povzpela na 0,30 odstotko I'gotovo pa je vsako nadaljnje i v jy e no povečanje vprašljivo, ni. X)š že minulo v gospodarstvu m ' 1Ve lo zavračanja. Le-to se je f ^zilo v nesprejetju samou-. m ro} Et n Y ne ga sporazuma o tili ',3" združe- n?}* denarja in zaradi tega podani veljavnosti zakonske L l e - jit 6 2 J^Sih doslednim meril za spoštovanjem dodeljevanje p v ratnih sredstev in umnim Panjem se bodo v skupnosti ^Poslovanje lahko otresli nokritik. Stroga merila pa ^ati pomenijo, da v podjetjih Pr ostora preprostemu razmiš- H^u.o lahki dosegljivosti tega h}!* ia, počasnosti in neznanju to 0 bk ovan j u trdnih razvojnih "arnov. Sploh pa ne očitkom, kot jih je pogosto doživljala banka: da namreč banka ni imela (ko še ni bilo visokih revalorizacijskih obresti) posluha za načrte posameznih podjetij, medtem ko v resnici noben dobro izdelan investicijski program ni bil zavrnjen. Razvojni program, ki kandidira za nepovratna sredstva skupnosti za zaposlovanje, mora med drugim imeti tudi potrditev organov gospodarske zbornice, banke, skupščine in skupnosti za zaposlovanje. H. Jelovčan Za tranzitni in poslovni turizem Konec septembra je Kompas v Mednem odprl svoj prenovljen Motel Medno. Z adaptacijo so pridobili 26 novih ležišč, večinoma v dvoposteljnih sobah in treh apartmajih. Obnovljena je tudi restavracija, ki ima 68 sedežev in podaljšan restavracijski del s teraso s 40 sedeži. Prav tako je prenovljen gostinski vrt ter nočni klub. Na bližnji jasi so uredili rekreacijski prostor, primeren tudi za piknike. Tako bo obnovljeni Kompasov objekt v prihodnje še bolj usmerjen v tranzitni in poslovni turizem, gostinsko ponudbo pa so popestrili z italijansko kuhinjo. V. S. temu, da je akumulacija vse bolj pičla, s tem pa tudi pogled v bodočnost vse bolj siv, da ne rečemo črn. V letošnjem prvem polletju je imela slovenska tekstilna industrija v celotni akumulaciji slovenske industrije 11,86-odstotni delež, lani v tem času še 18,45-odstotnega, kar je gfasno opozorilo, da njena uspešnost drsi navzdol. Enakost izvoza Pritoževali so se, ker so jih klirinški izvoz plačali v petih dneh, konvertibilnega pa v 60 dneh. Le enkrat lahko ugibate, kakšen je rezultat teh pritožb, pa boste uganili. Vsega poslej dobe plačanega v 60 in več dneh, v imenu enakosti izvoza seveda. Tja do 40-odstotne razlike v cenah Zaradi zniževanja življenjskega standarda je prodaja tekstilnih izdelkov vse težja. Tovarne dajejo trgovcem vse večje rabate, celo blago na konsignacijo, da bi le več prodale, toda plačilo je pogosteje menica. Na jugoslovanskem trgu so velike razlike v cenah tekstilnih izdelkov in tako denimo Murina obleka stane 600 tisoč dinarjev, obleka, ki jo iz enakega materiala sešijejo v tetovskem Teteksu pa stane 350 tisoč dinarjev. Pri vsem tem pa tekstilci in trgovci, ki njihove izdelke prodajajo, vedo povedati, da vsaj v največjih središčih Jugoslavije, predvsem v Beogradu, še vedno lahko prodajo najdražje plašče, takšne, ki stanejo 800 in več tisoč dinarjev, ostajajo pa plašči srednje kakovosti in cene. Celo izdelovalci tkanin in preje edino možnost vidijo v dodelavnih izvoznih poslih Zaradi slabše kvalitete, predvsem pa zaradi dragih tkanin, so se naši konfekcionarji vse bolj usmerili v dodelavne izvozne posle, vsi po vrsti, cele tovarne z najbolj zvenečimi imeni. Tako ima denimo Mura še 90 odstotkov dodelavnih poslov. Edino možnost v njih vse bolj vidijo tudi primarci, izdelovalci preje in tkanin. Kajti z uvozom surovin so pri nas nenehno sami križi in težave, sami pa bombaža nimamo, volne tudi zelo malo, prav tako umetnih tkanin. Uvoz bombaža nenehno pada, leta 1986 je bilo 10 odstotkov manjši kot leto poprej, lani za 21 tisoč ton manjši, naša tekstilna industrija pa ga letno potrebuje okoli 120 tisoč ton. Letos naj bi uvozili 85 tisoč ton ruskega bombaža, vendar ga je doslej prispelo le 17 tisoč ton, ker gre za klirinško menjavo, ostaja upanje, da bo do konca leta uvožena celotna količina. Že nekaj let se zatika tudi pri uvozu egiptovskega bombaža. Po zadnjem obisku egiptovskega predsednika bo, kot vse kaže, le prižgana zelena luč za uvoz bombaža, saj naj bi se dogovorili o poravnavi starih obveznosti. M. Volčjak Zanimiva novost med statističnimi podatki Inflacija najvišja na Hrvaškem, najnižja na Kosovu Kranj, oktobra V najnovejši informaciji o tekočih gospodarskih gibanjih so postregli tudi z zanimivo novostjo s podatki o tem, kolikšna je bila inflacija v posamezni republiki in pokrajini. Najbrž jo je treba razumeti kot opozorilo, koliko je kdo prispeval k inflaciji, saj je bila ciljna presežena. Pred nekaj meseci so zahodnonemški kolegi, ki so se na poti po Jugoslaviji ustavili tudi v naši redakciji, med drugim vprašali, ali imamo morda podatke o tem, kolikšna je inflacija po republikah. Nemočno smo seveda odkimali in vprašali, ali jih pri njih imajo. Pa so se le nasmehnili, češ da pri njih gospodarstvo pač nima pokrajinskih meja. Pri nas jih seveda ima, kar se seveda ne odraža le v različnih stopnjah inflacije, temveč tudi v velikih cenovnih razlikah, ki izhajajo tudi iz različnih obremenitev gospodarstva. Skratka, govorimo lahko o tem, da je gibanje cen pod velikim vplivom lokalnih državnih oblasti. Pa si prvič torej oglejmo, kakšna je bila konec avgusta inflacija po posameznih republikah in pokrajinah. Najvišjo je imela Hrvaška, kjer je znašala v primerjavi z lanskim avgustom 203,1 odstotka, sledi Srbija s 199,9 odstotno inflacijo, Bosna in Hercegovina s 196,1 odstotno, Vojvodina s 195 odstotno, Slovenija s 194,4 odstotno, Makedonija s 193,7 odstotno, Črna gora s 186,1 odstotno in Kosovo s 186,1 odstotno inflacijo. Slovenija torej ni na vrhu lestvice. Če je informacija opozorilo, kdo je največ prispeval k inflaciji, ki je presegla ciljno, potem si Slovenci lahko oddahnemo, saj ni nevarnosti, da bi bili spet grešni kozel. Če dodamo še podatke, za koliko je kje upadel realni osebni dohodek, potem lahko rečemo, da smo si v vse večji revščini vse bolj enaki. V Sloveniji je namreč daleč najbolj upadel, kar za 21,4 odstotkov, najmanj pa je v Makedoniji in sicer za 2,2 odstotka, na Kosovu pa za 4,1 odstotek. Tolikšno razliko seveda lahko zelo preprosto komentiramo; saj v Makedoniji in na Kosovu vendar nima več kam pasti, ker je že tako ali tako pod življenjskim minimumom. Če bo šlo tako naprej, se kmalu ne bomo več prepirali, koliko ur kje kdo dela za kilogram kruha, temveč bomo vsi skupaj lačni, tako kot so že ponekod v Jugoslaviji. M. Volčjak Razstava inovacij Radovljica, 10. oktobra Raziskovalna skupnost občine Radovljica bo v času med 11. in 21. oktobrom pripravila razstavo inovacijskih dosežkov v občini. Razstavo bodo odprli 11. oktobra ob 11. uri v avli Skupščine občine Radovljica z namenom popularizacije in spodbujanja množične inovativne dejavnosti v gospodarstvu. Na razstavi bodo sodelovale delovne organizacije občine Radovljica, ki bodo razstavile svoje eksponate ali fotografije o dosežkih, saj je namen razstave poleg inovacij pokazati tudi ostale pomembnejše pridobitve. v g Kdo zna iz labirinta? Program ukrepov za izboljšanje gospodarjenja, ki ga je zaradi polletne izgube 40 milijonov dinarjev in iz leta v leto slabših poslovnih rezultatov, morala pripraviti KŽK-jeva temeljna organizacija kooperantov Radovljica, v eni sami tabeli pokaže vse nesmisle v prireji mleka in zgrešenost kmetijske politike, ki po eni strani drži na vajetih ceno mleka, po drugi pa daje proste roke vsem, ki kmetijstvo oskrbujejo z reprodukcijskimi materiali. Medtem ko se je mleko v enem letu (od lanskega do letošnjega polletja) podražilo za 284 odstotkov, so se krmila v tem času od 289 do 389 odstotkov, koruza za 393 odstotkov, sojine tropine za 530, ribja moka za 869, sončnične tropine za 561, benural za 422, vreča za krmila za 522 odstotkov - in še bi lahko naštevali. Številke povedo dovolj, predvsem pa to, da še tako skrbno pripravljen sanacijski program KŽK-jevi temeljni organizaciji kooperantov Radovljica (in tudi drugim kmetijskim organizacijam) ne bo pomagal iz težai\ če odkupna cena mleka ne bo sledila podražitvam surovin in reprodukcijskih materialov. V takšnem cenovnem primežu, kakršno je bilo v letošnjem prvem polletju in se nadaljuje še zdaj, bi bil tudi izjemno sposoben in premeten gospodarstvenik nemočen in mu tudi nadpovprečna mlečnost krav (lani litrov na kravo oz. 18 odstotkov višja od slovenskega povprečja) ter podpovprečni izdatki prireje ne bi zagotavljali pozitivnega poslovanja in ostanka dohodka. V radovljiški temeljni organizaciji kooperantov so sicer pripravili program ukrepov za odpravo izgube, vendar so (če nekoliko pretiravamo) le»kozmetika«, ki lahko za kratek čas pripomore k izboljšanju finančnega stanja, dolgoročno pa ne morejo poriniti živinorejskega voza iz blata. Je mar pametno še bolj»molsti«sadovnjak Resje in z zaslužkom kriti izgube v prireji mleka. V KŽKju tudi sami priznajo, daje to, gledano dolgoročno, slaba poslovna poteza. Nekaj možnosti za boljši finančni rezultat daje tudi večji stalež pitancev na blejski farmi, saj je prireja mesa donosnejša od mleka. Vsaj trenutno, že jutri in pojutrišnjem pa se v našem nestanovitnem kmetijstvu to razmerje lahko obrne na glavo. Resda korenine domala vseh Slovencev segajo v kmečko okolje, vendar to še ne pomeni, da se vsi tudi razumejo na kmetijstvo in da je razumevanje razmer v tej dejavnosti dovolj že nekaj izletov na kmete. Od takšnih ljudi je bilo mogoče slišati tudi ocene, naj bi prirejo mleka, če se izkaže, da ni donosna, preprosto ukinili. Ali res? Živino je mogoče poklati v enem mahu, za vzrejo nove črede pa so potrebna leta. V KŽK-jevem toku v Radovljici pravijo, da najmanj tri! C. Zaplotnik IZ C0SP0PARSKECA SVETA Za nuklearne elektrarne Na okrogli mizi, ki jo je organiziral zagrebški Inštitut za elektroproizvodnjo v okviru Mednarodnega simpozija o energiji danes in jutri, se je v Zagrebu zbralo okoli 200 strokovnjakov iz različnih ustanov, ki so že v ugodnih govorih dokazovali, da je v Jugoslaviji že sedaj nujno graditi nove nuklearne elektrarne. To pa je nasprotno od predlaganega razvoja energetike pri nas, ki gradnjo novih nukleark predvideva šele za prihodnje stoletje, saj domači hidroenergetski in premogovni potenciali za sedaj več kot zadoščajo. Čebelarji v Beogradu Konec minulega tedna so se v Beogradu srečali čebelarji iz Srbije, Hrvatske, Slovenije, Bosne in Hercegovine in Vojvodine. Pripravili so že trinajsto razstavo»čebelarstvo 88«, na kateri do predstavili dosežke na področju gojenja čebel in proizvodnje medu. Poleg zabavnega in kulturnega programa pa je bilo organiziranih tudi več strokovnih predavanj za čebelarje s filmskimi projekcijami. Organizirali so tudi okroglo mizo o trenutnih aktualnih problemih čebelarstva. Plače nazaj v šestdeseta leta Realna vrednost naših plač bo do konca leta padla na raven, na kateri so bile plače konec petdesetih in v začetku šestdesetih let. To so ugotovili strokovnjaki Inštituta za statistiko v Beogradu, ki previdno dodajajo, da bo to le pod pogojem, da inflacija ne bo dosegla 200 odstotkov. Drugi pogoj je, da zvezna vlada ne odstopi od ekonomske politike, ki je usmerjena na omejevanje povpraševanja. Zimska tarifa in nove cene elektrike Od prvega oktobra dalje (oz. od popisa števcev) je ponovno uveljavljena dražja, zimska tarifa električne energije. Zimska tarifa bi brez podražitve pomenila, da bi kilovatna ura stala 163 dinarjev, tako pa bo odslej pri enotarifnem merjenju treba plačati za vsako kilovatno uro 212 dinarjev, pri dvotarifnem merjenju pa 264 dinarjev. To pa pomeni, da se je elektrika v zadnjem mesecu v Sloveniji podražila v povprečju za 29,1 odstotek. Tako bo po novem treba še bolj paziti, da bomo uporabljali»cenejši tok«, ki je med 13. in 16. uro ter med 22. in 7. uro. V. S. JUGOBANKA TEMELJNA BANKA LJUBLJANA LJUBLJANA, Titova 32 Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti JUGOBAN- KE TB LJUBLJANA, objavlja v ekspozituri TRŽIČ, dela oz. naloge: VODENJE EKSPOZITURE Pogoji: VI. st. strokovne izobrazbe ekonomske, pravne ali upravne smeri aktivno znanje svetovnega jezika znanje knjigovodstva 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih poskusno delo 3 mesece Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema direkcija kadrovskih zadev JUGOBANKE TB LJUBLJANA, Titova 32, Ljubljana, v 8 dneh po objavi. O izidu izbire bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. ^^eja^^avolćjs^

4 GLAS 4. STRAN /ČORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Praznik pod Krvavcem Torek, 11. oktobra Zastavljene cilje v glavnem uresničujemo Cerklje, 10. oktobra - S številnimi športnimi in drugimi prireditvami ves minuli teden, zaključne pa so bile v nedeljo,v Lahovčah, Cerkljah, Poženiku in na Spodnjem Brniku, so v petih krajevnih skupnostih pod Krvavcem v kranjski občini proslavili letošnji krajevni praznik. Tako kot na osrednji prireditvi - slavnostni seji svetov krajevnih skupnosti v torek zvečer v zadružnem domu v Cerkljah - so tudi po posameznih krajevnih skupnostih podelili priznanja za dosežke in uspehe. Nov objekt pri planinskem zavetišču v Gozdu Ob letošnjem prazniku krajevnih skupnosti pod Kriško goro so slovesnostni začetek oktobra dopolnili s pomembno pridobitvijo tudi člani Planinskega društva Križe. Odprli so namreč novo stavbo pri svojem planinskem zavetišču v vasi Gozd, kjer so zaenkrat uredili sanitarije, pozneje pa bodo namestili še ležišča. (S) Foto: F. Perdan Kratki stiki Ni še tako dolgo, ko mi je predsednik neke gorenjske krajevne skupnosti rekel: Za gradnjo telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih bi poleg zares delovnih gradbenih odborov morali biti namesto amaterskih (nepoklicnih) profesionalni predsedniki. Pa ne toliko zaradi same organizacije, ki jo običajno prevzame nase ob takšni akciji krajevna skupnost. Pač pa zaradi najrazličnejših birokratskih nalog, s katerimi se pri takšni akciji srečujeta odbor in predvsem njegov predsednik. Težave, s katerimi so se spopadale krajevne skupnosti pri gradnji telefonije takrat, ko so bile lahko še same investitorji, včasih niso bile majhne. Vendar so pri reševanju»kratkih stikov«največkrat imeli vsaj to zadoščenje, da so telefonski priključek dokaj poceni zgradili. Običajno pa je bil vneti predsednik gradbenega odbora ali pogosto tudi predsednik sveta krajevne skupnosti nazadnje največkrat črna ovca med krajani in pri organih, s katerimi se je srečeval med akcijo. Potem pa so se časi na takšen način zgrajenih telefonskih priključkov oziroma telefonskih omrežij nehali. Akcije»na horuk«za telefonijo, kot so jim včasih pravili nekateri, ki jim morda takšna gradnja iz povsem določenih razlogov ni bila po volji, je bilo treba spraviti v strokovni red. Kmalu pa se je izkazalo, da je (bojda) nekakšen prejšnji nered zamenjal zdaj drugačen, od katerega pa ima največkrat glavno korist pooblaščeni (dovoljeni) izvajalec. Birokratskih poti zaradi tega ni nič manj in predsedniki gradbenih odborov, ki pri tovrstnih akcijah še vedno morajo dobro delati, niso zdaj nič manj črne ovce. Praksa kratkih stikov (v telefonskih akcijah) torej še naprej kaže, kako težko je včasih sleči železno srajco. Zato ni čudno, da so telefonske akcije domala postale že kar preizkušena oblika (pa ne le zaradi morebitnih nepravilnosti pri delu) za odstavljanje delovnih predsednikov za l p p čas... A. Z. Podpora slovenskim stališčem Kranj - Predsedstvo krajevne konference SZDL Vodovodni stolp v Kranju je konec minulega tedna obravnavalo stališča predsedstva občinske konference SZDL o aktualnih družbenih razmerah. Stališča je v celoti podprlo, hkrati pa predlaga, da se z njimi na seji občinske skupščine 26. oktobra seznanijo tudi delegati vseh treh zborov ob predhodni podpori osnovnih organizacij ZK v občini. Tako bodo stališča resnično dobila najširšo družbeno podporo, s katero se v občini pridružujemo tistim glasovom na Slovenskem, ki odločno zavračajo žaljive diskvalifikacije in neutemeljene napade na Jožeta Smoleta, Milana Kučana, Janeza Stanovnika in dru- Delna zapora ceste A. Ž. Primskovo - Uvodna prireditev ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti Primskovo v kranjski občini je bila pravzaprav že v torek, 4. oktobra, ko sta Ivica in Anton Arvaj v Gostilni pri mostu slovesno odprla nove prostore za biljard, minuli petek pa je bila v mali dvorani zadružnega doma na Primskovem svečana podelitev priznanj krvodajalcem iz krajevne skupnosti za 5 krat, 10 krat, 15 in 20 krat darovano kri. Ob tej priložnosti je krvodajalcem med drugim igral na citre Aleksander Prime. Predvsem športne prireditve bodo v krajevni skupnosti na programu ves ta teden. V petek, 14. oktobra, ob 9. uri bodo v mali dvorani zadružnega doma odprli tudi razstavo izdelkov obrtnikov iz krajevne skupnosti, osrednja svečanost pa bo v soboto, 15. oktobra, ob 16.30, ko bodo svečano odprli nov gasilski stolp. Zaradi te proslave bo v soboto od do 18. ure tudi delna zapora Jezerske ceste, obvoz pa bo po Kurirski poti. Delna zapora ceste Staneta Žagarja od mostu čez Kokro do Gradbinke pa bo že v četrtek, 13. oktobra, od do 17. ure. Takrat bodo namreč gasilci prikazali v vaji reševanje iz višin. Obvoz bo po Kajuhovi in Zanovi. A. Ž. Izlet na Koroško in Štajersko Kranjski upokojenci v četrtek, 20. oktobra, znova organizirajo izlet. Tokrat pojdejo h koroškim jezerom. Odšli bodo ob 7. uri zjutraj izpred kina Center v Kranju, se peljali v Celovec, k Vrbskemu, Baškemu in Osojskemu jezeru, nato pa še v Trbiž in k Mangrtskim jezerom. Za izlet se lahko prijavite na društvu upokojencev (Tomšičeva 4) vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. 20. oktobra pa bo še en izlet, na Štajersko. Tja se bodo odpeljali ob 6.30 izpred kina Center v Kranju. Izletniki si bodo lahko ogledali stolnico v Gornjem Gradu, muzej masnih plaščev iz časov Marije Terezije v Radmirju, obiskali Topolšico in Velenje. Tudi za ta izlet se lahko prijavite na sedežu društva. L DOPISNIKI SPOROČAJO Deset posegov v gozd Konec septembra je bila na Bledu seja izvršilnega odbora samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Bled. Največ so govorili o prošnjah za posege v gozdni prostor. Ugodno so rešili deset takšnih prošenj. Po seji izvršilnega odbora pa je konec septembra zasedala tudi skupščina samoupravne interesne skupnosti. Razpravljali so predvsem o programih in Triglavskem narodnem parku, sporoča Ciril Rpzman. Razstava ročnih del v Žireh Minulo soboto in nedeljo je Turistično društvo Žiri v dvorani Partizana v Žireh pripravilo zanimivo razstavo ročnih del, na kateri so domačini pokazali, kaj delajo v prostem času. Največ je bilo seveda čipk, precej pa tudi gobelinov, slik, poskusov umetniške keramike, makramejev, oblačil, žgalne tehnike slik na lesenih krožnikih in podobno. Čeprav so na razstavi z ročnimi deli v glavnem prednjačile ženske, tudi moški niso zaostajali z lepimi izdelki. Nekateri preidmeti, predvsem spominki, so bili tudi naprodaj, piše Ivan Reven. ureja ANDREJ ŽALAR Janez Martinčič»Zastavljene cilje v programih krajevnih skupnosti na cerkljanskem v glavnem povsod dokaj uspešno uresničujemo,«je tako na slavnostni seji svetov kot v pogovoru poudaril predsednik predsedstva skupnosti krajevnih skupnosti na cerkljanskem Janez Martinčič.»Po lanski skupni akciji za izgradnjo mrliških vežic delo v krajevnih skupnostih ni zastalo. Res je sicer, da sta pomanjkanje denarja in visoki stroški nekatere akcije upočasnila, vendar sem prepričan, da bomo na celotnem območju in v vsaki krajevni skupnosti posebej glavne naloge, ki smo si jih zadali v tem srednjeročnem obdobju, uresničili.«poleg nekaterih komunalnih del so bila v krajevni skupnosti Velesovo še posebej aktivna tri društva in sicer športno društvo, kulturno umetniško in gasilsko. V krajevni skupnosti Grad so letos predvsem nadaljevali z urejanjem otroškega igrišča oziroma športnega parka, na Šenturški gori je bila zadnja akcija požarnovarnostni tečaj. V Zalogu sicer nisem uspeli letos nadaljevati akcije za asfaltiranje, nameravajo pa jo uresničiti prihodnje leto. Zelo delavni pa so bili gasilci v Lahovčah, ki so v gasilskem domu zgradili tudi prostore za krajevne aktivnosti in zbiralnico mleka. V krajevni skupnosti Brnik so sredi leta zaključili veliko akcijo asfaltiranja krajevnih cest, trenutno pa obnavljajo fasado gasilskega doma. V Poženiku pa so uspeli uresničiti tudi dolgoletno željo krajanov, saj so položili asfalt v zaselek Kurja vas. Pridobitev pa je tudi oporni zid ob potoku Pšata v Šmartnem.»V krajevni skupnosti Cerklje smo letošnji program razdelili na štiri področja,«razlaga Janez Martinčič.»Načrtovana dokončna ureditev avtobusnega postajališča sicer še čaka zaradi urejanja lastništva in poravnave finančnih obveznosti, kar pa zadeva javno razsvetljavo, so se zanjo odločili v ulici 4. oktobra. Ocenjujemo, da se bodo zanjo odločili tudi krajani v ostalih ulicah, ki so v (Ne)uresničene želje Dve veliki akciji programu. Očiščen je bil potok Mlinščica, nismo pa zadovoljni s samovoljno spremembo izvajalca pri urejanju potoka Reke. Nasploh je sodelovanje med območno vodno skupnostjo Ljubljanica Sava in krajevno skupnostjo preslabo. Kar pa zadeva urejanje prostorov v zadružnem domu, smo nabavili material in prihodnje leto bomo z deli skupaj z organizacijami in društvi v kra- Presenečeni in veseli hkrati (kako tudi ne) so bili konec minulega tedna ne le gasilci v Cerkljah, marveč kar vsi krajani. Tako kot druga gasilska društva v Sloveniji so se tudi v Cerkljah vključili v akcijo Gasilske zveze Slovenije za zbiranje denarja za gradnjo doma slovenskih gasilcev na Travni gori. Vsako gasilsko društvo je moralo prodati določeno število srečk in cerkljansko jih je prodalo okrog 400. Za to pa so dobili dva kupona za žrebanje, kjer je bila prva nagrada orodno vozilo TAM 80 T3. To prvo nagrado na žrebanju so dobili gasilci Cerkelj prejšnjo soboto. Zadeli pa so tudi z drugim kuponom in sicer zadnjo nagrado: stensko uro. Križe, Kokrica, oktobra - Povsod, tako v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Senično in Kovor v tržiški občini, kjer so se velike telefonske akcije po spodbudi v krajevni skupnosti Sebenje lotili pred slabima dvema letoma, kot v krajevni skupnosti Kokrica, kjer so se je lotili že nekaj prej, sta si gradbena odbora zadala nalogo, da bodo telefoni zazvonili za krajevni praznik ali celo morda nekaj prej. Za sam praznik pa se to ni zgodilo ne v krajevnih skupnostih pod Kriško goro v tržiški občini, ne v krajevni skupnosti Kokrica v kranjski. Zelje se torej niso uresničile prebivalcem dobršnega dela tržiške občine, ne na Kokrici. Vendar pa velja takoj na začetku povedati, da so akcije na obeh območjih potekale tako, da je zgrajeno omrežje praktično pripravljeno za vključevanje. Predsednik centralnega gradbenega odbora za izgradnjo telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Senično in Kovor Drago Papler je na slavnostni seji štirih krajevnih skupnosti za krajevni praznik v govoru poudaril, da je telefonsko omrežje pripravljeno za vključitev, vendar je potreben še pregled republiškega ptt inšpektorja. Ta bi sicer že moral priti, vendar ga iz neznanih razlogov ni bilo na napovedani dan. Vendar so, tako je na svečani seji poudaril Drago Papler, prepričani, da bo 480 telefonov v krajevnih skupnostihpod Kriško goro v tržiški občini zazvonilo v kratkem kljub precejšnji obremenjenosti delavcev PTT Kranj Tozd Telekomunikacije. In res ta napoved, ki je izzvenela kot trdna obljuba, kaže, ni bila neutemeljena. Drago Papler nam je v petek, 7. oktobra, povedal, da je po naključju naneslo, da je republiški inšpektor pregledal zgrajeni sistem prav na krajevni praznik (7. oktober) in nanj ni imel pripomb. Tako bo občinski upravni organ zdaj lahko izdal uporabno dovoljenje in že v nekaj dneh naj bi se začelo vklaplanje telefonov na celotnem območju. V krajevni skupnosti Sebenje, kjer so bili pred leti z referendumom in samoprispevkom za telefonijo pravzaprav pobudniki za to široko akcijo, pa naj bi telefoni prav tako zazvonili še letos. Kako pa je v krajevni skupnosti Kokrica, od koder smo v uredništvo zadnje čase dobili kar nekaj vprašanj in pripomb, da se je obljubljeni rok za priključevanje že kar precej zavlekel? Predsednik sveta krajevne skupnosti in predsednik gradbenega odbora I^ojze Dežman pravi, da bi morali imeti v krajevni skupnosti telefone že pred enim letom, če bi vse potekalo po programu. Poleg številnih formalnosti se je najbolj zapletlo v zvezi z načrtovano rekonstrukcijo Ceste na Rupo, kjer programa potem ni bilo moč speljati zaradi pripomb nekaterih lastnikov zemljišč, ki nazadnje tudi niso dali soglasja na takšen projekt. To je povzročilo, da so morali za polaganje kabla projektirati novo traso. Celotno omrežje je zdaj že položeno, vendar pa je med tem prišlo tudi do neusklajenosti med izvajalcem iz PTT, tako da osnovne prevezave še niso opravljene.»čeprav smo se na nedavnem sestanku z investitorjem, izvajalcem in krajevno skupnostjo sporazumeli, se bojim, da se stvari zdaj, ko imajo izvajalci veliko dela tudi pri zaključevanju drugih del, lahko še za nekaj časa zavleče. Skratka, bodočim naročnikom ta trenutek ne upam ničesar obljubiti. V odboru pa bomo delali na tem, da se akcija čimprej zaključi oziroma da bodo telefoni zazvonili na celotnem območju. In čeprav se je cena za priključek od takrat, ko je bila sklenjena pogodba, podražila, menimo, da so naročniki telefonov svoje obveznosti poravnali.«^ Žalar Poldnevni izlet Društvo sladkornih bolnikov iz Kranja prireja poldnevni izlet na avstrijsko Koroško, v Borovlje z okolico. Odšli bodo v ponedeljek, 17. oktobra, ob izpred hotela Creina v Kranju. Podrobnejše informacije dobite ob prijavi pri blagajničarki v diabetični ambulanti Zdravstvenega doma. Po dopoldanskem tekmovanju traktorist* ( ]Ć v Cerkljah, ribičev pri ribniku v I^ahovč* in teku na rolkah v Poženiku je bila v nedjj' } ljo popoldne pri spomeniku NOB na Sp**^ ' njem Brniku zaključna slovesnost ob leto- c njem skupnem krajevnem praznovanj' J & Udeležencem je spregovoril borec Jan e n, a Por, v programu pa so nastopili pevski zb*, C; Andrej Vavken, recitatorji in pionirskaf<f 1 ' n klorna in plesna skupina penziona Jagod' 1 0 t Na svečanosti pa so podelili tudi bronasj 1'gi značke OF. Dobili so jih Ivan Kropivni^t Marjan Boltežar, Ivan Dobnikar, Janez J ( čnik, Roman Zalokar, Janko Vertnik, Jan*, Marko, Milica Bizaj, Anica Pučko, AM A J 1 Vidmar in Roman Rogelj. ^ P jevni skupnosti nadaljevali. V prihodnje f Ha bomo morali še posebej pospešiti akcije' "sto dela pri uresničevanju tako imenovane! Ijig komunalnega programa in sicer asfaltirj»jij nje dela Kurirske poti in ceste Janeza Bo' ^'ti narja, rekonstrukcije mostu preko Ušice Uni Vasci, obnove javne razsvetljave v celofan krajevni skupnosti in rekonstrukcije suw! lh; ga grabna.«"jii Sicer pa v krajevni skupnosti let" *gi poleg gasilskega in tudi ostalih društev t* dejavnosti velja še posebej pohvaliti turis' *V čno, ki se je načrtno lotilo akcije za lepši ^ ^ dez krajevne skupnosti. Kar pa zadeva k 1 ^ belsko televizijo, pravi Janez Martinčič, J ' ; zadeva malce zastala.»morda so bili krajf^p 1 ni premalo obveščeni o tem. Res pa je tu& P 11 da tako po delu in stroških to ni ravno nw hen zalogaj.«a. Žal«ltv Oživlja srce VATC na Trati Potešenih tisoč novih naročnikov Škofja Loka, 6. oktobra Predvidoma 5. januarja bodo Škofjeločani tudi uradno proslavili zagon nove vozliščne avtomatske telefonske centrale na Trati. Preračunano v današnje cene bo stavba z vsemi spremljajočimi objekti, prevezavami in povezavami stala približno 9,94 milijarde dinarjev.»če bi za tako visoko številko vedeli pred leti, ko smo se odločali za naložbo, se je gotovo ne bi lotevali,«pravi prvi mož škofjeloške»telefonske akcije«franc Žagar. Hude muke, povezane z zbiranjem denarja, bodo kmalu pozabljene, manjka še nekaj»drobtinic«, ki jih po samoupravnem sporazumu dolguje škofjeloško združeno delo. 20. oktobra bodo poštni delavci začeli opravljati prevezave na novo centralo; stari telefonski naročniki bodo dobili druge, šestmestne številke. Hkrati pa bodo na novo priključili okroglo tisoč telefonov ljudem iz krajevnih skupnosti Trata, Sv. Duh, Rateče, Godešič, ki jim bodo telefoni prvič zazvonili med 20. oktobrom in 5. januarjem naslednjega leta. Zagon centrale na Trati bo spričo obsežnosti naložbe izjemen dogodek ne le za Škofjo Loko in okolico, ampak tudi za obe dolini, saj bodo iz nje vodile vse telefonske niti; to po eni strani pomeni boljše tehnične rešitve za sedanja omrežja, po drugi pa nove, dodatne priključke. Zato bo drug velik zalogaj v škofjeloški»telefonski akciji«izgradnja medkrajevnega kabla od Škofje Loke do Žirov s centralami v Poljanah, Gorenji vasi in Žireh (kabel do Gorenje vasi je že kupljen), tretji pa zgraditev omrežja za Sorico in Davčo. J_J j e lovčan Problem je preskrba - Ko smo se pred nedavnim skupnim praznovanjem krajevnega praznika štirih krajevnih skupnosti pod Kriško goro v tržiški občini pogovarjali s predstavniki krajevnih skupnosti o dosežkih v minulem obdobju, so pred* stavniki krajevne skupnosti Križe poudarili, da so že nekaj časa nezadovoljni s preskrbo. Na Mercatorjevo trgovino v Krizah je navezanih kar precej prebivalcev tudi iz sosednjih krajevnih skupnosti, zato že nekaj časa opozarjajo, da bi to trgovino drugače uredili in predvsem poskrbeli za boljšo ponudbo in postrežbo. Predsednik sveta krajevne skupnosti Milan Mali pravi, da bo rešitev preskrbe ena glavnih skupnih akcij v prihodnje. A. 2. >

5 )rek. 11. oktobra 1988 /KULTURA 5. STRAN i^okd^iglejiglas KNJIGA NI VEČ DARILO Ovljica Statistika je nekaj stvarnega: razločno pokaže, kakšno je stanje stvari, pri tem pa nam seveda docela prepusti, da si številke zlagamo tako ali drugače, da ob tem sami iščemo vzroke, da se sami spopadamo s posledicami. Tako je tudi s statistiko, ki zadnje čase ^miljeno kaže, da knjig kupujemo vse manj. Pa ne le posamezniki, pač pa tudi knjižnice. Ali to tudi pomeni, da tudi beremo vse manj? u tem, pa tudi o načinih, kako lahko v knjigarni vendarle store marsikaj za boljšo in drugačno ponudbo knjige, smo se pogovarjali s poslovodkinjo radovljiške knjigarne DZS na Cankarjevi cesti Jano Poljanec. P oktobrom so se poleg vseh Pjtfh cen spremenile tudi cene TW višje so. Menite, da bo *lo vplivalo na prodajo v va- Nigarni? jj^av gotovo bo. Pri nas sicer Mamo veliko literature, ven- PP&v zadnjem času opažamo, Prodamo vendarle vse manj Ljudje se pač veliko bolj **ajo v knjižnice, kjer si izdajo predvsem leposlovje, tu di strokovne knjige. Mo- ;d<!^ Pa reči, da vendarle priro- liii P s t a J a m e < J - knjigami to*.."olj cenjeni. Če ljudje kupijo njtfj'go, potem gledajo, da bo ko- *a, da jo bodo uporabljali ^sa. Leposlovje pa prebereodložijo na polico. Seveda taki in drugačni koristnosti 1,1 *s{ J'8e lahko razpravljali, amli'^tako je. Zdaj se dogaja, da 3*Mo kupuje sicer knjigo za daat. i 0 '. arn pak skoraj po pravilu je loj to le še priročnik, slovar ali J Podobnega.«^Radovljiška knjigarna je že /sto let znana po tem, da ni le Mh'' S a r n a k S O n a ' jer P r o a a J tiui l8e P a č p a ~~»o ^'turni hram, saj l a slovi h k o b po i r e ime- k, i *i» srečanjih s slovenskimi 3t J, Sr >"ki in pisatelji. Takšna prir}* predstavitev knjig je za 1'garno vendarle nekaj posebna, mar ne? 9 s< 'Morda je to res, čeprav ni- ^llr r a v n o edini, ki prirejamo HPsrte prireditve tako za otroke, M? -a odrasle. Imamo srečo, da ijr Prostor primeren za take priitmuve, ni pa seveda dovolj ve- Wt Dobra stran takih prireditev.po eni strani pristen stik z iptarjalcem, po drugi pa je to tudi priložnost, da ljudje polistajo po drugih knjigah, se srečajo z znanci. V enem večeru se lahko seznanijo z novostmi na naših policah, tako nekako kot da bi bili v knjižnici. Potem pa se vračajo tako na večere in pa kot kupci knjig.«že res, toda knjige so drage...»že vsa leta so knjige naprodaj tudi na obroke. Še vedno pa je vrsta takih ljubiteljev knjig, ki raje kupijo knjigo kot pa kaj drugega. Upam, da bo med bodočimi obiskovalci knjigarn tudi vrsta otrok, ki zdaj pridejo na naša srečanja s pesniki in pisatelji, se z njimi pogovarjajo, rišejo ipd. Se pravi, da je to neke vrste reklama za knjigarno?»lahko bi tudi tako rekli. Otroci si zapomnijo doživetja, bilo jim je prijetno, ko so večji, pridejo samostojno in izberejo med knjigami, kupijo ali pa tudi ne. Na to gledam bolj z vzgojnega stališča, otroku mora biti knjiga blizu, vedeti mora, da jo je vredno prijeti v roke, da je tega vredna. Nič zato, če potem knjige izbira v knjižnici.«razen z literarnimi večeri ste na knjige, ki jih imate na policah opozarjali tudi na druge načine. Katere?»S posameznimi založbami smo se nakajkrat že dogovorili za akcijske prodaje, največkrat je šlo za priročnike. Med najuspešnejšimi so bile prodaje knjig o sadjarstvu, saj je bilo to povezano tudi s praktičnim pri- Prešernovo gledališče Kranj PREMIERA KOMEDIJE FADILA HADŽIĆA»STRUP LJUBEZNI«Kranj Druga premiera Prešernovega gledališča v letošnji sezoni Uspešen nastop na»dnevih satire«v Zagrebu re vi bo Prešernovo gledališče iz Kranja uprizorilo že svojo drugo fniero tekoče sezone. Tokrat se bodo gledalci srečali z uveljavljenim jugoslovanskim komediografom Fadilom Hadžičem, ki je j' s svojimi deli v Kranju že nekajkrat uprizorjen. Še vedno osta- J v spominu njegove uprizoritve»hitler v partizanih«,»človek j * Položaju«,»Glavnik«in»Državni lopov«, ki je doživel več kot Petdeset ponovitev. O Hadžičevem delu je esejist Branko Hečimo- med drugim zapisal:»...hadžič polemizira, graja in kritizira,.podbuja smeh, postavlja vprašanja, izreka obsodbe, sodi in obsotj ^erjame v smeh kot duhovno in moralno terapijo in poskuša bir pravnik svojih sodobnikov in družbe. Ima svojo ustvarjalno moj.' in svojo poetiko, svoj lastni kredo. Ne mistificira svoje kome- 0 J grafije in ne teži k popolnosti, ne išče izjemnih tem, se ne poglavja v velike in globokoumne misli, in ideje, ampak piše zato, da bi 11 f gledan in bran, razumljiv in pristopen, da bi bil komediograf ši- *'h množic in sodobnosti...«^ Kranjsko gledališče je njegovo kriminalistično komedijo PTftUP LJUBEZNI«uprizorilo kot slovensko praizvedbo. Velja ceniti, da so ob koncu pretekle sezone z uprizoritvijo te komedije I^Pešno nastopili na zagrebškem festivalu»dnevi satire«. Hrvaška n r 'tika je opozorila na pomemben delež režiserja in obeh protago-,^ Slovensko praizvedbo kriminalistične komedije F. Hadžiča j, T RUP LJUBEZNI«/Ljubavni otrov/ so pripravili prevajalec j/anei Zagoričnik, režiser Iztok Tory, scenografija Karin Košak, sturnografija Jasmina Korošec in lektor Ludvik Kaluža. V koe c u Ji nastopata Barbara Jakopič in Tine Oman. L V abonmajski ciklus bo kranjsko gledališče uvrstilo»strup ljulj * n '«ob koncu oktobra, Naslednji teden bodo v gledališču obnovi- Pot ' e t o v o "Antigono«, s katero bodo najprej gostovali v Celju in ta m še tekmovalnem programu Borštnikovega srečanja v Mari- r u. n Th?^ev * komediji»strup ljubezni«nastopata Barbara Jakopič n e Oman, režiser je Istok Tory. Foto: M. Fock kazom obrezovanja drevja na vrtu čez cesto. Ljudi se je kar trlo in to obojih, tistih, ki so prišli le poslušat strokovnjake in tudi kupcev. Se pravi, da je takšen način opozarjanja na knjige, ki jih ima knjigarna, uspešen. Zakaj pa ni to nekaj običajnega tudi drugod?»organizacija prireditev, posebnih prodajnih akcij terja seveda kar precej časa; že pri nas ugotavljamo, da bi se s tem lahko ukvarjal en sam človek, zdaj pa se vsi po malem poleg rednega dela. Nekatere institucije nam pri tem zelo pomagajo, predvsem založbe, sodelujemo pa tudi z radovljiško knjižnico, muzejem in drugimi. Le z delovnimi organizacijami ne najdemo pravega stika. Ko smo hoteli med odmori predstaviti nekaj knjig, nas niso pustili niti na tovarniško dvorišče... Novo sezono literarnih večerov ste začeli pretekli teden s pesnikom Tonetom Kunterjem in njegovo novo pesniško zbirko Koprive. Kaj pa bo potem?»nekaj večerov tja do konca leta je že dogovorjenih. Konec oktobra bo predstavitev nove knjige Polone Škrinjar Plaz te dni je izšla pri Kmečkem glasu, konec novembra pa bo večer z Matejem Borom, ki bi sicer moral biti že letos spomladi ob pesnikovi 75-letnici in njegovi zbirki pesmi Med viharji in tišino. V decembru pa bo predstavitev pesmi mlade blejske pesnice Januše Beravs. Za otroke pa pripravljamo srečanje s pesnikom Nikom Grafenauerjem in sicer enkrat v decembru.«naše razmišljanje Se potemtakem ni bati, da bi v knjigarne vse manj zahajali kupci knjig vse bolj pa taki, ki bi kupovali le šolske knjige in pisarniški papir?»tega se res ni bati, vendar pa je realno pričakovati še večji upad prodaje knjig. Že zdaj novitete navadno naročimo le od enega do pet izvodov. Monografije so na primer zelo drage, zadnja taka knjiga, ki smo jo naročili, je na primer Jakčeva monografija, ki stane kar 140 tisoč din. Če se kupci zanimajo za knjige, jih naročimo potem še več. Upada pa tudi prodaja revij. Knjige bomo še vedno imeli na policah, tudi kupci bodo posegali po njih, a vse bolj kot po dragocenostih, ki si jih lahko vse manj privoščimo. Upam pa, da bo čez čas vendarle tudi drugače.«lea Mencinger OSKUBLJENI PROGRAM Z novo sezono amaterske kulture, kot smo zapisali pretekli teden, se vrata ponovno na stežaj odpirajo tudi v kranjskem mladinskem kulturnem centru (centru za umetnost) Carnium. V oktobru, ko prihaja Carnium v javnost z novim programom, mineva ravno enoletnica njihovega "novega" obstoja. Če smo bili lahko predvsem v prvih dveh mesecih delovanja priča dokaj raznovrstnemu programu, tega za danes ponujeno ne moremo zatrditi. Prvenstveno je namreč treba vedeti, da bodo prostori Delavskega doma ponudili obiskovalcem večinoma video projekcije in nekaj malega glasbe. Še vedno opažamo, da v centru ni nobene nove video aparature, niti ni urejen predprostor, pravzaprav cveti samo dejavnost videoteke Eva. Čemerneži in vsi tisti, ki jim Carnium ni pri srcu, bi zmagoslavno rekli, saj smo vedeli, da iz vsega skupaj ne bo nič. Eno od možnih razmišljanj v to smer je bilo zaslediti tudi v predpoletnih izdajah Napreja... Pa temu ni tako, kajti če hočemo nadaljevati pogovor o Carniumu, je pač potrebno malo bolj podrobno poznati celotno ozadje projekta, kateremu so nadeli ime starega (še dobrega) Kranja. Vedeti je na primer potrebno, da predvsem financiranje s strani kulturne skupnosti Kranj ni takšno, ki br omogočalo smelejši pristop k sestavi programov po eni strani in nabavo osnovnih tehničnih aparatur po drugi strani. S te vreče gre v prihodnje slej ko prej pričakovati še manj denarja, zato ekipi Carniuma ostaja samo eno - najti svoje mesto v sistemu neposredne svobodne menjave dela znotraj kranjskega oziroma gorenjskega združenega dela, kot so to storili ob lanski svečani otvoritvi preurejenih prostorov. V času, kakršnem se nahajamo, postaja namreč več kot očitno, da jim ne bo uspelo vzpostaviti takšnega odnosa do kulturnega dinarja, kakršnega bi si sicer takšna dejavnost zaslužila. Vine Bešter Razstava v Doliku grafike Črtomira freliha Jesenice V petek, 14. oktobra, odpirajo v razstavnem salonu Dolik razstavo grafik akademskega slikarja Črtomirja Freliha. Črtomira Freliha poznamo kot odličnega grafika, ki je v ta medij vnesel ne le neko novo svežino, temveč ga izpopolnil tudi v tehničnem smislu, vsaj kar zadeva kolagrafijo, piše v spremnem vabilu na razstavo Judita Krivec. Postopek oziroma delovno polje, ki ga leta obvladuje, je ustvarjalcu naklonjenemu tako raziskovanju oblikovne pojavnosti sveta kot spontani gesti omogočilo svobodo do te mere, da je grafično ploščo lahko pojmoval že skoraj v celoti slikarsko. Seveda slikarsko v potezi, v enkratnosti nenadne ideje, ki je ni mogoče predvideti, v podobotvornosti sorodni kolažu, ne pa tudi barvi, katere vrednost Frelih odkriva večinoma v njenih ogromnih zmožnostih. Njegova likovna predstava je zato sozvočje temin in svetlob v metafizičnem prostoru, kjer se porajajo in izginjajo pejsaži, antropomorfni in zoomorfni liki, zdaj plastično obdelani, zdaj reducirani v znak kot oblike vide*ne v svojih magičnih razsežnostih, tudi kot simboli avtorjevega trpkega, ironičnega dialoga s svetom in s samim seboj. Značilno barvno skalo, kjer prevladujeta črna in bela, njuni odtenki in številne kombinacije med njimi, ni opustil na slikarskem platnu niti sedaj, ko je njegovo zanimanje prej posvečeno figuri v prostoru (F.-elihov imago pietatis) ter abstraktnim kompozicijam ploskev in linij pritegnila krajina. KULTURNI KOLEDAR KRANJ V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava risb Rudolfa Arha. V galeriji Mestne hiše razstavlja skulpture Lojze Čampa. V Prešernovem gledališču bodo v sredo, ob in ob 14. uri uprizorili E. Kurent Pravljico o Vesni za Srednjo šolo ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, v Delavskem domu, vhod 6, bo ob 16. uri Večer strganih strun. JESENICE V galeriji Kosove graščine je odprta razstava Pokopališča v Sloveniji, ki jo je pripravil Arhitekturni muzej Ljubljana. VRBA Prešernova hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, v ponedeljek je zaprto. DOSLOVCE Finžgarjeva hiša je odprta od 9.30 do 14.30, ob sobotahje zaprto, ob nedeljah pa odprto od do 16. ure. TRŽIČ V Kurnikovi hiši je odprta razstava fotografij, ki jo je pripravil Foto klub Tržič. Razstava je odprta vsak dan od 16. do 18. ure razen ob ponedeljkih. Lutkovna delavnica PRED ROJSTVOM DEJAVNOSTI NOVE Radovljica Čeprav so se občasno tu in tam tudi v radovljivški občini pojavljale lutkovne skupine, ki so pripravile bolj ali manj odmevno lutkovno predstavo, pa do kakšnega lutkovnega»razmaha«doslej še ni prišlo. Zdaj, ko je kot strokovni delavec pri Zvezi kulturnih organizacij v tem letu začel delati Matija Milčinski, je izpolnjen eden od pogojev za novo rojstvo lutkarstva, % Seveda še ne pomeni hitrejšega razvoja in sprememb, če je na voljo znanje režiserja, ki je doslej delal pri Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Čez noč se pač ne da narediti veliko, potreben je čas, pravi Matija Milčinski, ki je svojim načrtom o razvoju sicer zelo razvite gledališke amaterske dejavnosti v Radovljici, dodal še načrte o lutkarstvu. Kaj pomeni lutkovna delavnica, ki jo ima ZKO Radovljica zapisano v svojih načrtih?»gre za seminar, za izobraževanje namenjeno mentorjem lutkovnih skupin. Sku pin sicer takih, ki bi se redno predstavljale vsaj z eno predstavo v sezoni, ni, pač pa se pojavljajo občasno. Mislim, da bi nekaj novega in dodatnega znanja spodbudilo ponovno oživljanje lutkarstvajše posebej, ker sem prepričan, da občinstva ne bo manjkalo. To se je pokazalo že na dosedanjih otroških matinejah, ko so tudi v Radovljici gostovale lutkovne skupine iz drugih krajev, prireditve pa je organiziralo Čufarjevo gledališče.«bo tako tudi v tej sezoni?»najbrž bomo začeli tudi letos s posebnimi otroškimi matinejami, v katere so vključene tudi lutkovne predstave. Ko pa bi udeleženci lutkovne delavnice dobili dovolj znanja - od tehnike, animacije, lutkovne dramaturgije, bo seveda nastala tudi predstava.«v Radovljici je navadno zadrega s prostorom, saj v mestu ni dvoran na pretek?»zdaj se dogovarjamo za uporabo dvorane hišnega sveta na Cankarjevi, ki sprejme do sto obiskovalcev. Za kakšno predstavo pa bo morda primerna tudi radovljiška kinodvorana.«otroške matineje torej bodo, kaj pa lutkovna delavnica?»odvisno je od tega, koliko bo na voljo denarja do konca tega leta. Drugače bomo delavnico skušali organizirati tako na začetku prihodnjega leta.«j j^j NE PREZRITE! Imate radi ples, glasbo? Radi spoznavate nove prijatelje, nove kraje in njihove običaje, znamenitosti? Potem se nam pridružite! Smo folklorna skupina Iskra iz Kranja. Letos marca smo praznovali 10 let obstoja. Naše vztrajno delo je bilo v teh letih poplačano z vrsto gostovanj in uspehov. Domovino poznamo dokaj dobro, saj smo nastopali v krajih od Bohinja do Bitole in Ohrida. To so bili nastopi na festivalih folklore, festivalih bratstva in enotnosti, ob krajevnih praznikih in še na drugih prireditvah. Imeli smo priložnost spoznati tudi kraje in dežele izven naših meja: Avstrija, Nemčija, Italija, Tunizija, Sicilija, Turčija. Letos smo imeli preko 80 nastopov. Največ smo jih odplesali v hotelu Lev, kjer so nastopi organizirani za popestritev turistične ponudbe - za tuje goste. Udeležili smo se tudi festivala folklore v Beltincih. V prvi polovici julija smo se udeležili 27. mednarodnega festivala folklore»zlati Karagoz«v Bursi v Turčiji. Na festivalu je sodelovalo 17 folklornih skupin iz Belgije, Finske, Luksemburga, Poljske, Španije, Mehike, Turčije, Indije, Cipra, Rusije, Nemčije in Jugoslavije. Ob tej priložnosti - festival je trajal 12 dni, smo imeli možnost spoznati člane drugih FS, plese vseh omenjenih dežel, spoznali smo več krajev v okolici Burse, tudi turški smučarski center na gori Uludag. Doživetje takega festivala se z besedami ne da opisati - treba ga je doživeti. Vsekakor nas je letos spremljala sreča, saj smo bili v septembru še enkrat udeleženci pomembnega festivala in sicer sredozemskega festivala folklore»srebrni mlin«v Tropaniji na Siciliji, kjer smo bili gostje že pred petimi leti. Na festivalu so sodelovale folklorne skupine iz Grčije, Španije, Turčije, Italije in Jugoslavije. Ob tej priložnosti smo imeli možnost spoznati tudi Rim, Vatikan... Pred nami je še vrsta nastopov. Naše želje in cilji so obogatiti program, izboljšati kvaliteto tako plesalcev kot glasbenikov in tamburaškega ansambla. V skupini je preko 70 aktivnih članov. Kot vsako leto, želimo tudi tokrat v skupino pridobiti nove člane - glasbenike in plesalce. Upamo, da vam ne bo žal, če se boste odločili za našo skupino. K vpisu vas vabimo dne 14. in od 19. do 21. ure v osnovni šoli Josip Broz Tito Predoslje. Lokalni avtobus vozi vsake pol ure. Nasvidenje! PREMIERA V ČUFARJEVEM GLEDALIŠČU Jesenice V petek, 14. oktobra, bodo v Čufarjevem gledališču uprizorili prvo premiero v novi sezoni. V režiji Mirana Kende bodo postavili na oder Valček toreadorjev Jeana Anouilha. V igri, ki jo tokrat predstavlja svojemu občinstvu jeseniško gledališče, je v ospredju moški. Možak zrelih let, patriarh, vojščak, zavojevalec, uživač, ženskar in vendar otrok. General, ki je kljub zrelim letom še vedno fantek, je namreč, nekoč, ko je bil še mlad, doživel edinkrat v življenju vzneseno ljubezensko čustvo. Namesto da bi to enkratno življenjsko danost izkoristil, se je umaknil v čakanje. Namesto pogumnega naskoka, je izbral taktično pričakovanje nemogočega. Z leti se njegovih predsodkov nabere za pošteno mero, izgublja bitko za bitko, vse do tragikomičnega razpleta. Ko pa je čisto na tleh, se vendarle odloči, da je v življenju, ki mu je se preosta lo, vredno pobirati tudi ostanke. Predstavo pripravlja igralska ekipa: Rado Mu/.an, Tatjana Košir, Jožica Višak, Nanika Fajfar, Klemen Košir, Bona Vem všek, Alenka VVeit.hauser, Irena Leskovšek, Franci Čet ne. Mu a Bolte in Monja Bolte. Scenografijo je pripravil Jožo Bodic, la me Anne Čeh, lektor je Ludvik Kaluža, odrski gib je pripravi) nez Mejač. y- ureja LEA MLNCINCLK

6 mmms^mglasi. STRAN Torek, 11. oktobra 1' PRAV JE, DA VEMO UŽITNA Z R E L O S T J A B O L K Zdaj je čas, ko se za zimo založimo tudi z jabolki. V kleti nam bodo držala različno dolgo, zato je prav, da vemo, katera jabolka vzeti za prve mesece zime, katera pa hranimo za pomlad. Ne le kako dolgo bo jabolko zdržalo, pomembna je tudi užitna zrelost jabolk, čas, ko so posamezne vrste jabolk najboljše za uživanje. Beličnik je zgodenjček, kot pravimo, tudi drži ne dolgo, njegova užitna zrelost je le konec julija do začetka avgusta Tudi James Grieve je bolj zgodnje jabolko, ki je septembra in oktobra najboljše Oldenburška reneta je najboljša od oktobra do decembra, Coxova oranžna reneta pa od novembra in do konca februarja Gajbice zlate parmene vzemimo za čas od oktobra do začetka februarja jonatan od decembra do konca februarja, Jakob Lebel od oktobra do konca decembra, enako dobro užitne zrelosti pa ima tudi lamburška reneta. Baumanova reneta se dobro drži vse do začetka aprila, uporabljati pa jo začnemo že decembra Sorta berlepsch je najboljša od novembra do konca januarja, boskopski kosmač od decembra do aprila rumeni belfleur ves december in do konca februarja, ontario od decembra do začetka aprila, najdlje pa nam bo v kleti zdržal bobovec jemo ga od februarja do konca junija. VAŽNO O P O Z O R I L O Obtoženi, ker ste v trgovini med razprodajo vzeli denarnico, vas obsojam na šest mesecev zapora. Gospod sodnik, ali ste pri odmeri kazni upoštevali, da je bilo tisti dan v trgovini na vse 30 odstotkov popusta? PET MINUT " Z A BOLJŠI VIDEZ»Tudi če ste tako sre čni, da imate normalno kožo,«pravi francoski zeliščar Messegue,»jo morate negovati, jo hraniti. Prav tako kot potrebuje vaše telo zelo raznoliko hrano proteine, sladkor, maščobe, rudninske soli in vitamine tako potrebuje raznoliko hrano tudi vaša koža. Ne silim vas sicer, da bi si kakor gospa Pompadour polagali na lice zrezke, vendar ne pozabite, da je vaša koža sladkosnedna: prav vse ima rada. Mlečni izdelki in jajca jo bogato hranijo, z rastlinsko hrano pa ji dovajate vitamine, po katerih jo žeja. Sadje in zelenjava prav čudežno učinkujeta na kožo. V trgovini sicer lahko kupite že pripravljene.maske, a jih lahko brez posebnih težav pripravite tudi sami doma. Preden si nanesete masko, vam priporočam, da si okopljete obraz v parni kopeli, ki razširja pore. V vrelo vodo za parno kopel dajte ščep lipovega cvetja in stebelce timijana, rožmarina ali žajblja, torej rastlin, ki razkužijo kožo. Nato pa nanesite na obraz masko in ležite za četrt ure v temno sobo. Masko iz naribanih, drobnih zrelih ali zmečkanih sadežev ali iz prav tako pripravljene zelenjave odstranite z gobo, ki jo namakate v mlačno vodo. Izmed sadežev učinkujejo najbolj osvežujoče jagode, breskve, ananas in lubenica. Uporabite samo iztisnjen sok, ki ga lahko tudi zmešate s svežo smetano, z beljakom ali rumenjakom, pač glede na to, kaj vaši polti najbolj prija. Ce delate kuro z grozdnimi jagodami in pijete iztisnjen grozdni sok, prihranite sveže, vlažne grozdne lupine in si jih položite na obraz. Tako bo kura popolna.«ta NA MESEC VRTU Kdor ima rad krešo in krebuljico, lahko obe dišavnici tudi oktobra seje v lončke, skodele ali plitke zabojčke. Posode postavimo na svetlo, ker le tako lahko pričakujemo uspeh. Obe dišavnici imata mnogo vitaminov in zaslužita več pozornosti pri vrtičkarjih. Ta mesec zavarujemo grmiče žajblja pred zmrznjenjem. Med ras inami potrosimo po tleh 6 cm na c»belo preperel hlevski gnoj ali grob ) šoto, nazadnje pa rastline prek ijemo še s smrekovimi vejami. Timijanu pozimi škoduje predvsem neposredno zimsko sonce, zato timijan prekrijemo z dvojno plastjo smrekovih vejic. Škotski karo in rože Krila iz škotskega kara so letošnjo jesen spet modni hit. Daljša so. z zgoraj zašitimi, spodaj pa spuščenimi gubami. Če pa niste ljubiteljice kara si lahko omislite krilo z večjimi cvetovi. Najbolj modna so v črni barvi in da bo kontrast pravi, naj bo zgornji del krila ozek, črn, vzorčasti del pa naj pada v mehkih gubah. Zadnjič smo vam obljubili pobliže predstaviti vsebinsko zasnovo naše in vaše rubrike iz Šolskih klopi v naslednjih devetih mesecih, kolikor bo trajalo naše druženje. Naj brž izdamo, da posebnih prekucij ne nameravamo zganjati. Še naprej boste glavni vi dopisniki s spisi, pesmimi, risbami in še čim. Tisto, kar bo prišlo z naše strani, bo bolj za popestritev. Vsebino okenčka Rezervirano za zvezde poznate že od lani. Obdržali smo ga, saj menimo, da so filmske in pop svetovne zvezde eno vaših najljubših področij zanimanja, kadar se ne učite. Rubriko bo vodila 13-letna Marjeta. Pobliže jo bomo predstavili kdaj drugič, vi pa ji že lahko pišete, koga bi želeli videti v njej. Že danes pa vam predstavljamo tri nove krajše rubrike: Morda niste vedeli, Možganski trening in Ha-ha. V prvi bomo opisovali razne zanimivosti, pojasnjevali, razlagali to in ono čudo, v drugi zastavljali ne pretirano zahtevne uganke, križanke in podobne vozle, v tretji pa objavljali šale; zelo dobro bi bilo, če bi jih pisali kar vi. Semintja vas bomo presenetili s horoskopom pa morda še čem. Če imate kakšen dober predlog za popestritev, kar na dan z njim. Veseli ga bomo. MORDA NISTE VEDELI Kresnica in še nekatere druge žuželke oddajajo svetlobo, ki ji pravimo hladna svetloba. V svojem telesu namreč ustvarjajo posebno snov, beljakovino luciferin, ki sveti brž ko pride v dotik s kisikom iz zraka. Biologi menijo, da tem žuželkam svetloba služi za to, da se v zraku najdejo. Med počitnicami sem se vozil s kolesom. Hodil sem tudi v planine. Bil sem na Kofcah, Velikem vrhu, Begunjščici, Zelenici in na Prevali. Nabiral sem gobe, a jih je bilo zelo malo. Na morju sem našel veliko školjk. Blaž Hladnik, 2. r. PŠ Podljubelj ^/^rei^ie^ MOŽGANSKI? TRENING V prazna okenca vpiši Uj zna števila do 15, da dobiš HA-HA 'i v Kri 11* ni fri >doi ijo K lli i Ha a -tai U «i * kj< tro tov Hi Pri kontrolni vaji iz I ti venščine je iz zadnje k'\. nekomu ušlo:»ali moral* kontrolne naloge oddati?«ezi Petra Klanšček iz 1. b r. OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki se takole spominja igrivih poletnih dni. -Htb n Ki tn< 8oi če D, W: ta k, i IUj( IZOLIRKA n.sol.o., LJUBLJANA TOZD Ljubljana proizvodnja izolacijskega materiala n.sub.o. Ljubljana, Ob železnici 18 Po sklepu delavskega sveta TOZD objavljamo JAVNO LICITACIJO za prodajo prostorskega kompleksa Kompleks je lociran v Dvorski vasi, občina Radovljica, na 14 povezanih parcelah k.o. Otok v skupni izmeri m 2. Kompleks je komunalno opremljen z visokonapetostnim priključkom, vodo, telefonsko povezavo in cesto, postavljeno je tudi skladišče (shramba) za tekoča goriva. Po Dogovoru o temeljih družbenega plana občine Radovljica za tekoče srednjeročno obdobje in po prostorsko ureditvenih pogojih je na tej lokaciji predvidena namembnost za proizvodno-obrtno dejavnost. Ponudna cena je din, ki se revalorizira na dan prodaje. Interesenti si lahko nepremičnino ogledajo vsak dan, pisne ponudbe pa naj v 30 dneh pošljejo na naslov Izolirke v Ljubljano, Ob železnici 18. Informacije lahko dobijo tudi po telefonu na št. (061) tov. Celarc, ali na KOKRA, trgovska DO, n.sol.o., Kranj Poštna ulica i Objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo več kosov opreme za prodajne in pisarniške prostore, pisalnih in računskih strojev raznih znamk, telefonskih aparatov in stroja za razmnoževanja Rex Rotarv. Licitacija bo v soboto, ob 10. uri v Skladiščno-poslovnem centru Kokra v Komunalni coni Primskovo. Ogled blaga bo mogoč od 9.30 ure dalje. Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Kupci morajo kupnino poravnati takoj. V ceno ni vštet prometni davek, ki ga plača kupec. Kupec prevzame kupljeno blago takoj. Pri prodaji velja načelo videno-kupljeno. Podrobnejše informacije dobite v DO KOKRA Kranj, oz. po telefonu int. 15. Osnovna šola SIMON JENKO, p.o KRANJ RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO Za prodajo tovornega avtomobila IMV 1600 BR (kombi), reg št. KR , letnik 1981, prevoženih km. Izklicna cena je din. Javna licitacija bo v petek, 14. oktobra 1988, ob 10 uri na parkirišču šole, XXXI. divizije 7/a. Ogled in plačilo kavcije v 10% vrednosti izklicne cene bo eno uro pred licitacijo. Prometni davek plača kupec. Kupnino je treba plačati in kupljeno sredstvo prevzeti takoj oz. v petih dneh po licitaciji, sicer kavcija zapade. Prodaja bo po načelu»videno - kupljeno«. A l e k s a n d e r Zalar KODRASTIH LAS Zunaj ponovno pogledam pročelje poslopja: simbolika zgradbe je očitna hiša duhov, kjer se zbirajo možje plemen ob reki Sepik, naj bo tudi parlament zbirališče plemen raznih pokrajin, na katere je razdeljena nova država. Da, Papua Nova Gvineja je še vedno država plemen. Vozimo se po široki štiripasovni cesti, med modernimi poslopji po ravnici, kjer je še nedavno hodil človek s kamnito sekiro v roki ter iskal gozdne sadeže in lovil živali. Zlato rešuje gospodarstvo Učinkovitost gospodarstva neke države navadno spoznaš že na letališču pri menjavi denarja. Njegova učinkovitost se odraža v stabilnosti in vrednosti valute te države. Tako sem že na letališču v Port Maresbvju pri menjavi dolarjev videl, da ima kina mnogo večjo vrednost kot dolar, ameriški ali avstralski. Začudil sem se, saj palme, riževa polja, nasadi banan in kave ne morejo prinašati toliko, kot razvita industrija z najmočnejšim gospodarskim potencialom sveta. Uslužbenka v menjalnici pa mi je rekla:»dobro ste menjali, jutri bo slabše. Kina je v porastu. Njena vrednost se veča skoraj vsak dan.«tega spočetka nisem mogel razumeti, saj moderna gospodarstva sveta slone na gospo- Bojni pohod domorodcev darskem potencialu in njihov zunanji odraz je vrednost denarja. Kako naj država brez industrije s prebivalstvom na stopnji kamene dobe, s komaj desetletno tradicijo, le s plantažami banan, čaja in kave, dosega takšne uspehe. Kje je njena skrivnost, sem nehote pomislil. Potem sem pričel spraševati in brati in sem ugotovil naslednje: Gospodarstvo države ima tri temelje: avstralsko pomoč, rudno bogastvo, plantaže čaja, kave, kapre, kakava. Od tega je najpomembnejše rudno bogastvo: veliki bakreni rudniki na otoku Bongavile, ki so v zatonu ter novoodprto nahajališče zlata, srebra, ter bakra Ok Tedi, le nekaj kilometrov stran od meje z indonezijskim delom otoka. V prvem letu obratovanja je bila maja 1985 produkcija Ok Tedija 6776 kg zlata ter 2,505 kg srebra. Ruda je visokokvalitetna, nahajališč bakra pa sploh še niso pričeli izkoriščati. Temu so vzrok zaloge bakra v rudnikih na otoku Bongavile in težka dostopnost do Ok Tedija. Nahajališča leže le 18 km od indonezijske meje, sredi gorovja. Vso mehanizacijo in težke tovore so morali prepreljati iz Port Maresbvja po morju do zaliva reke Ply in po njej pluti skozi neprehodne tropske gozdove do zadnjega zaselka Kiunga, nato nadaljevati pot v gore. Krčili so neprehodne gozdove, gradili cesto. Veliko so prepeljala letala in sredi divjine je zraslo naselje, rudniški obrati. Komaj leta je bil začetek obratovanja. Tako postaja Papua Nova Gvineja vse pomembnejša proizvajalka zlata, srebra ter bakra. Če bi Avstralci ob neodvisnosti vse to vedeli, verjetno ne bi podpisali pogodbe o pomoči tej»revni«državi! Tako pa prihaja avstralska pomoč skupaj z zlatom, ki ga pridobiva država v vse večjih količinah. Kina - njihov denar ima vse močnejšo zlato podlago, zato njena vrednost stalno narašča. V deželi so tudi številne plantaže čaja, kave, kapre, kakavovcev, katerih produktivnost je z odhodom Avstralcev padla, saj domačini še ne zmorejo nadomestititi odsotnost Avstralcev. Kljub temu pa Papua Nova Gvineja s temi pridelki krije tretjino svojega izvoza. In,tako sem ob menjavi dolarjev prejel valuto, ki ima zlato podlago, in jo iščejo vse banke sveta. Prebujajoči turizem > Čeprav je država svetovno znana po svojih etnoloških zanimivostih ne razvija turizma. Država je povezana s številnimi majhnimi letališči, ki so tako na višavju v Garoki in na področju reke Sepik: v mestu Mapiku, Wewaku, Vanimou ter na otokih. Letalske zveze večinoma opravlja domača letalska družba Air Niugini. Manjši hoteli so na področju Sepika v krajih Wewak, Maprik, Lumi, Aitape, Pagwi in na reki Sepik, podobno je na področju višavja v Goraki, Henganofi, Kainantu. V Port Moresby-ju pa so le trije hoteli. Že samo ti podatki govore, da turizem širših oblik, ki ga poznamo pri nas tu ne more zaživeti. Lastnica hotela, kjer smo stanovali, mi je dejala:»naša država ima veliko pomembnejših nalog, kot je razvoj L rizma«. Ko sem ji ugovarjal, je rekla:»tudi saj I sem s tem prizadeta, a vendar. Kako naj prihaj«, v našo deželo turisti z vsega, če jim ne moremo* 161 gotoviti varnosti, ki je pogoj za turizem. Naša <>' ^ žela je še divja, nekultivirana za modernega tu sta, ki ni navajen skrbeti zase. Zato se je dogaj^ ^ da so posamezni turisti izginili, posebno taki, ki 1 hoteli po svoje. Nikoli jih niso našli. Ko p a^ mrak, ni več varno hoditi po mestu. Če se vatf 1 q divjini pokvari avto, ste lahko srečni, če vam T uspelo priti iz avta. Napadejo vas domačini, skupaj z vami za vedno izgine v džungli. Eksotij' ki jo iščete, je tu res pristna, a je tudi nevarj 1 Dokler se to ne spremeni, je tudi za turiste bou da ostanejo doma. Tu ni pogojev za turistično' dustrijo ameriškega tipa. Mogoče bo z leti driw če?«, mi pravi. Potem nadaljuje:»včasih je bilo $ 0 veliko avstralskih turistov, sedaj po neodvisno ^ teh ni več, zato turizem nazaduje. V moj hotel H hajajo le skupine. Posamezniki so zelo redki in ti so poslovneži. Tudi če bi prišel posamezen rist, bi se tukaj moral priključiti kakšni skupi^ zaključi pripoved. Tudi naš vodič nas ob prih 0 : opozori:»nihče ne sme sam v mesto. Če že gresj pojdite v skupini. Ne oddaljujte se od skupil Resnost opozorila nekako preslišim. i S prijateljem greva v mesto. Po ulicah hod* domačini. Zavijeva čez hrib proti pristanih Pred diskom je velika množica domačinov. P r 'Ltelj se ustavi. Skozi na stežaj odprta vrata di s, prihajajo zvoki ritma. Množica domačinov po*, ša in rahlo poplesava.»naj greva naprej, pre^ ljujem?v taki množici domačinov lahko V* neš«, pomislim. Vendar kljub temu stopim nap^ V žep tiščim pesti. Prerivam se skozi množico mačinov. Prijatelj mi sledi. Nekdo reče»" > mož«. Pospešim korak. Oči polne ekstaze, ritm* glasbe me sovražno gledajo, njihova zibajoča lena se pripravljajo na odriv: Beli mož! Beli to slišim mrmranje.»hitro pojdiva«, rečem in s čem. Nekdo mi sledi. Potem zaostane. Ustaviva Jih je ustavila glasba? Tega ne vem.»če bi nfwl< hoteli ujeti, jim ne bi ušla«, se nazadnje neko 1 I*, pomirjena zediniva.

7 H. oktobra 1988 /RAZVEDRILO 7. STRAN Gremo dalje! ^ Križave ideologije, ki se v zadnjem času kar naprej prereka za. Nacionalno čast in na plečih družbene frustriranosti in social- V av matiziranosti z vso zvijačnostjo uprizarja mitinške parade D? A n e r a z d r a z ' i bolj kot to, če se ji kdo izmuzne iz predal- > tisti priči je s pravo rabeljsko vnemo pod vislicami, kjer ga? bni rokomavhi s pravim obešenjaškim humorjem ročno obi vseh posvetnih grehot in obesijo na prvi mesarski klin. to pisanico prizorov, grotesknih in izvirnih halucinacij, v ta ^t, kjer ti ho-rukovci na ho-ruk sekajo glave, v čast in slavo j. n ega ludizma, postracionalizma, politibirokratizma, absolutiz- V" izmov vseh vrst, se ti prismukajo neka Gorenjska oblačila iz n Ja. ^a znoriš: v to zdravo, pošteno prevratniško idilo, po kateri bojp kot eden kmalu na Luni, se ti meni nič tebi nič vrivajo neki JJski tržniki, ki mislijo, da je treba tudi v tem posvečenem času 1 'n prodajati. Komu pa, lepo vas prosim, ko pa že teden dni i? n e dela, nič ne je in ne pije in mu še na pamet ne pride, da bi 'Po štacunah. a bo takoj jasno: ta, zdaj kompromitirana in politično diskva- ' f ana kranjska firma si je dovolila, da je sredi Beograda dala v ' a Jo žensko jakno pod imenom TIRANA. Pri priči so se vzdignili p>tiiredentistični in kontraseparatistični beograjski nosovi - in * v ale takojšnjo odstranitev te ideološko-sporne jakne po 33 mi- J l v - Gorenjska oblačila so morala potrgati te nagnusne etikete, " Jj 1 da bi ti za vratom visela neka TIRANA in te spominjala na J* r je v Tirani, Valoni in drugih mestih naše sosede. Nesramtistih nekaj turistov, ki je kdaj obiskalo Albanijo in je vpra- *akaj toliko bunkerjev vsevprek in vsenaokrog, je dobilo zafr- 11 dgovor albanskih vodičev: le zakaj VAS pa NASI BUNKERJI ^nimajo? Saj nimajo nog in nikamor ne morejo odtancati! ^a 10 bo mera polna, ti tišči na razrvano in ideološko neoporečno * tržišče še neka naša mlečna firma, ki jih je ročno dobila po no- /"jemalci niso hoteli sprejeti njenega mleka v prahu, češ, če vi, e *i> nočete k nam na miting, tudi mleko sami popijte. Na zdra- Križarski ideologi, ubogljivi srednji ešaloni piramide, ki jo bri- ' ln o obvladuje veliki kombinator, se vedno bolj. hlastno urijo na &>nu ljudske bede in siromaštva. Logika ešaloncev je neizpro- ^e bodo spremembe, me pa zraven ne bo! u zdaj je scenarij v tej fazi, ko so na oder stopile neke visoko- _ '.tudi vstati ne more! Ko pa spet vstane, se njegova modrost na- J 1^: ničesar vsiljevati, čimbolj lagati, ničesar obljubljati, samo - lle Vati!»Gremo dalje!«je prebrisana maksima. In šli bomo dalje, na ^o severnico, ki bojazljivo mrka. Naj crka, če noče z nami, od *a do Marsa in - nazaj! In ko bomo vsi spet butnili na tla, bo Ey- J? v vesolju, mi pa v veselju, če bomo imeli vsaj kruh. In spet in j, "Orno na cirkuškem vrtiljaku prenove, obnove, zasnove, tolažeč 2r»anim rekom Lincolna: *Lahko oviješ okoli prsta vse ljudi za nekaj ča sa: lahko farbaš?lljudi ves čas; nikoli pa ne moreš voditi za nos VSEH LJUDI P CAS!«D. Sedej J V A 6 s ' P e P c a. v zmoti * * v striji ni krompir p< si. krompir po 700 din za kilogram, ampak po 600 dinarce se znajdeš in ga kupiš v diseont trgovini... M K C K O T M O J P R O S T O R Kot v današnji številki pišemo na kulturni strani o Carniumu in poskušamo ujeti aktualni trenutek, tudi vsebino»strganih strun«prepuščamo tej vrsti mladinske dejavnosti. Naše prepuščanje vrstic spodnjim prostorom kranjskega Delavskega doma je verjetno povsem upravičeno, kajti vemo, kako malo (beri nič) je podobnih zadevščin tostran Alp, od Ljubljane navzgor. Recimo ob pričetku nove sezone še sledeče - program aktivnosti v carniumskih prostorih bomo tudi tokrat objavljali na 5. strani našega časopisa (kulturni koledar). BILO JE PRED LETI... Kaj je pisal Slovenec (oktober leta 1888) Kralja Milana slovenski list razdražil V. B. Letošnja sezona je druga, odkar je Bled dobil častni naslov Kun nt Sezona je minila, zopet smo sami. Ta je vesel, drugi je žalosten, ta hvali čez mero odišle tujce, drugi jih graja, kakor je vsako leto navada, ker ima jeden dobiček, drugi zgubo. Po zimi bomo že živeli, ako ne dobro pa slabo, ter se tolažili z boljšo bodočnostjo z novo sezono. Priznati pa moramo vendarle, da je blejsko zdravilišče letos v mnogoterem oziru napredovalo. V dokaz naj služi čitateljem Slovenca nastopne vrstice: 1. Letos imeli smo prvikrat lastno godbo, katera je vsak dan dvakrat v jednem od glavnih hotelov zabavala naše goste. Naročili so jo z Dunaja ter je bilo celo nekaj godcev iz c. kr. dvorne opere med njimi. 2. Prvikrat se je letos izdajala tako imenovana Kurliste, kakor je po drugih velikih zdraviliščih navada. Tiskala se je seveda v nemškem jeziku. Bili so pa gostje zdravniškega komiteja vendarle toliko pravični, da so slehernemu ime nespremenjeno pustili, kakor ga je v glasilni list vpisal. Tako je bilo vsaj nekaj slovenskih otokov na velikem nemškem mor ju- Imeli smo na Bledu veliko in imenitnih gostov. Dasi so bolj počasi dohajali kakor druga leta, vendar so bila nekatere dni vsa stanovanja prenapolnjena tako, da se je marsikateri moral vrniti ali pa je v okolici poiskal kaki kotiček. Zlasti mnogo Čehov, med njimi več državnih poslancev, pohodilo je letos naš krasni Bled. Med odličnimi gosti omeniti mi je še posebno srbskega kralja Milana. Zakaj mu na Bledu ni bilo všeč, nihče prav ne ve. Sprejeli smo ga kolikor mogoče slovesno, priredili mu prvi večer razsvetljavo, a vse je bilo»bob ob steno«, šel je v par dneh, akoravno si je stanovanje za nekaj tednov najel. Pravili so, da ga je neki slovenski list tako razdražil. Ali je res ne vem. Praznovali smo na Bledu dvakrat 40 letnico cesarjevo. Prvikrat bila je slovesnost prirejena za priprosto domače ljudstvo, v drugič pa za gospodo. Obakrat je mnogobrojno obiskana slovesna služba božja na Otoku, pri kateri smo občudovali izvrstno petje domačih in tujih pevcev. Vsako leto je navada, da se jezero o priliki cesarjevega godu razsvetli. Letošnja razsvetljava presegla je vse poprejšnje. Požgali so toliko umetnega ognja, da se je vse čudilo. A kar si nam je najlepše zdelo, bilo je prelepo ubrano slovensko petje, katero nam je oni večer posebno ljubo raz jezero donelo na ušesa, ter nas utrdilo v prepričanju, da je Bled še naš, če nam ga tujec s silo vzeti hoče. Slednjič pa so na Bledu tudi veliko zidali in popravljali ter sploh mnogo storili za olepšavo. Prekrasna VVindischgratzova palača, pravi blejski biser, je dodelana. Za graško vasjo pričelo se je delati novo, prostorno župnijsko pokopališče, katero bode jako okusno izdelano, kakor kaže načrt. Nevarna cesta skozi Grad v Gorje preložila se je za vas. Iz Rečice se je do jezera izpeljala popolnoma nova cesta, katera je okoličanom posebno skrajšala zvezo z Bohinjem ter jim zato jako ugaja. Pričele so se tudi staviti nekatere nove vile. Miloš Likar PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNADEŽELANA SONČNI STRANI ALP: NEVEDNO H E L E N A K A L A N A N E K D O T I Poltretje leto je Helena Kalan, doma s Primskovega pri Kranju, tajnica krajevne skupnosti Primskovo. V teh dneh, ko Primskovljani praznujejo in so vsak dan na programu različne prireditve,-je sploh zelo zaposlena.»prej sem delala štirinajst let v Gorenjskem tisku in ko sem se odločila, da'se zaposlim kot tajnica krajevne skupnosti, sem si delo predstavljala drugače. Pravzaprav na začetku nisem niti imela prave predstave o tem delu. Kmalu pa sem ugotovila, da tajnik oziroma tajnica krajevne skupnosti ne more biti zgolj zadolžen za delo sveta in organov krajevne skupnosti. Poznati mora celotno dogajanje in življenje v krajevni skupnosti. Tega pa na Primskovem, kjer imamo delovne nekatere organizacije in društva, ni malo.«in prav to, ne strogo pisarniško delo, Heleno veseli. V pisarno krajevne skupnosti pogosto prihajajo ljudje po nasvete, prošnje in z vprašanji, kje naj kaj in kako uredijo. Veliko ljudi pozna in še bolje jo poznajo krajani. In vsakomur je vedno pripravljena ustreči ali pomagati; pa naj bo posameznik ali organizacija.»najbolj pa me pri mojem delu moti neurejeno financiranje krajevnih skupnosti, ali drugače povedano, za reševanje nujnih problemov in uresničevanje programov, sprejetih na zborih krajanov, je premalo denarja.«kaj pa samo nagrajevanje vašega dela?»če bi gledala zgolj na to, najbrž ne bi bila več na tem delovnem mestu. Saj se tajniki krajevnih skupnosti še najlaže primerjamo z občinskimi kurirji ali snažilkami. Morda se bo tudi to enkrat uredilo. Sicer pa sem najbolj zadovoljna, da so ljudje in tisti, ki delajo v organih in organizacijah v krajevni skupnosti, z mano zadovoljni.«a. Ž. Cigare in pisatelj Domoljub in pisatelj Marco Tabarini je bil strasten kadilec. Nekoč je dobil v škatli šest zavitkov cigar in spremno pismo:»dovoljujemo si vam poslati šest zavitkov naših najboljših cigar, ki vam bodo prav gotovo všeč. Prepričani smo, da nas boste priporočili prijateljem. Prosimo vas, da poravnate račun zavitek po šest lir s poštno nakaznico.«tabarini in prijatelji so cigare pokadili in se zabavali nad bistroumnostjo pošiljatelja. Potem je Tabarini vrnil milo za drago. Pošiljatelju je pisal:»čast ml je poslati vam dvanajst svojih razprav, ki vam bodo prav gotovo všeč. Če jih še želite, so vam na voljo. Vsak primerek stane tri lire.«kaj je najlažje? Grški filozof in matematik Tales je bil eden izmed Sedmih grških modrijanov. Sofist je hotel Talesa spraviti v zadrego in ga je vprašal: Katera stvar je po tvojem najtrajnejša?upanje,«je odgovoril Tales,»ker nas zadnje zapusti.«dn kaj je na svetu najlažje?«je silil sofist.»dajati nasvete,«je odgovoril modrijan. M E H ZA SMEH Ragby»Ali morda veš, koliko je igralcev v ekipi za ragby?«vpraša prijatelj prijatelja.»odvisno,«odgovori,»pred tekmo ali po njej?«sodniška»koliko pa ste' stari,«vpraša sodnik obtoženko, ki stoji pred njim. Ženska pogleda v tla in trdovratno molči.»no ja,«pravi sodnik»dalj časa boste molčali, starejši boste!«n gorenjske vasi P a n g T Š I C a tr^ij' frh^ s Pangršice v daljnem as &e$ e ' CG - kamor te zlepa ne %? r -. P t. Slišala sem že za tujost/ 00 ' ve ob kakšni prii P k'' s P z n ala P s e m jo šele 9fejj. at kim, ko so me borci Nerrfff o c i r e da povabili, naj 0 J NBA obisku njihovega i 1^ tovariša iz daljne Sov- 2v % P eze, Genadiju Favoru n a d i J Je bil eden redkih iintik 550 s e s pomočjo goji m ' Partizanov rešili nemn i š t v a v * Ji i n sosednji Av- ^ ŠOzri 1^1* v svobodne slovene Dr a ' Najlepše spomine ^ jv* ^PUami v, na Pangršico. in Krizami Ko skoči- - *R- Pf av senf P^ali najaci^bii ' grsico, m n a Pan K 1 ^ n i l n a r o b u v a s i - v g z d u. n- ki'ianu 1 bu nker, bolje rečeno J'S 8 *ev nkjer jih je priča VC 1obii " afs Wk - ožie tu je spet ' po ' Partizanov. Tu je ilfcsnl ršl je v e s S a n J e n pripo- C.V p Pfve dni septembra le- Kh W 6 i? e m n vem lovskem % grš d r u ž ici ine Storžič na S o /f^iši Q niu njegovi bojni ^ ^Ti^diH tovariški spre Piše: D. Dolenc jem. In prav tam. ob zemljanki so mu izpulili nekaj mladih macesnov, ki jih bo zasadil doma, v rodnem Astrahanu. Upam, da so se prijeli. Pangršica po Pangršnikih? Od kod ime Pangršica? Nobena voda takega imena ne teče skozi vas, nobenega tako poimenovanega hriba ni tod okoli. Tudi Mihov Rok, najstarejši Pangršičan, ni vedel, od kod prav to ime. A se da sklepati. Ena najstarejših kmetij v vasi je Pangršnikova, ki je bila nekdaj mogočna kmetija in je, še danes najmočnejša. In če je bila to ena prvih hiš v vasi, potem bo zagotovo ime vasi prišlo prav od nje. Pangršniki tudi danes prevladujejo v vasi, saj je zdaj, ko so se poročila dekleta in si zgradila hiše v vasi, Pangršnikovih kar pet hiš. Torej se vas upravičeno imenuje Pangršica. Dvanajst hiš šteje vasica, dve novi sta še v gradnji, pa tudi lovski dom moramo šteti zraven, saj je ta za vas prava poživitev. Nič drugega ni v vasi, razen tega doma. Trgovino, gasilce, cerkev, malo šolo in bife imajo Pangršičani na Trsteniku, najbližja gostilna pa je šele v Goricah»Pri lovcu«. V osnovno šolo hodijo otroci v Kranj. Nekaj let so jo imeli na Trsteniku, zadnja leta pa je otrok premalo in se ne splača. Tako imajo zdaj vaščani Trstenika in okoliških vasi malo šolo kar v prostorih krajevne skupnosti, bivša šola pa služi Prešernovi družbi za skladiščenje knjig. Pangršica spada pod Mihov Itok je najstarejši vaščan, 75 jih je že bil, a še vedno pridno plete košare, zelo rad pa tudi raztegne svoj meh. Nazadnje je igral pri otvoritvi lovskega doma na Pangršici. - Foto: D. Dolenc Na polju med Trstenikom in Tenetišami leži majhna vasica Pangršica. - Foto: D. Dolenc krajevno skupnost Trstenik skupaj s Povljami, Babnim vrtom, Zabljami in Čadovljami. Koliko prebivalcev šteje vas, sva z Rokom, žal, pozabila prešteti, a takole na oko jih bo blizu 40. V slovenskem krajevnem leksikonu je zapisano, da je imela Pangršica najmanj prebivalcev 1890, ko jih je bilo 26 in največ leta 1910, ko je štela 50 vaščanov. Upoštevati pa je treba, da je bilo še pred zadnjo vojno na Pangršici le 6 hiš, zato pa je bilo pri vsaki hiši kup otrok. Največ jih je bilo pri Mihu, kar 14, pa tudi drugod po deset, dvanajst. Mihov Rok je najstarejši v vasi Rok bo največ vedel, so mi svetovali vaščani. In res je bil Rok zame prava živa zgodovina Pangršice. Pri 75 letih se kar dobro drži. Zdaj ko se bo zunaj ohladilo in na vrtu ne bo več kaj početi, bo spet pletel košare. Velike in majhne, take, ki jih imajo otroci prav radi. Lične in hkrati močne so. Prej je delal v Savi, ppotem je bil sedemnajst let cestar, zdaj pa je že dvajset let v pokq u. Vendar ne počiva, saj je muzikantar. Ne na Pangršici in ne v vaseh naokrog ni bilo večje ohceti, kjer ne bi raztegoval mehu in»foksne špilal«prav Rok. Včasih so bile velike ohceti, se spominja danes. Dva dni skupaj so plesali, jedli in pili. Pri Markutu v Čadovljah je bila lepa ohcet, pa pri Ušlakarju pa pri Pezdircu... Kdo bi našteval. In koliko je bilo»zaplečnikov«! Na podu jim je gospodinja pripravila hrano, gospodar pa je vino kar v škafu prinesel in zajemalko zraven! To je bilo veselja! Danes ohceti niso več tako lepe: z nočjo se začne pa z nočjo neha. Vsak je le zase, vsakemu se samo mudi. Avto kar švigne mimo hiše. Včasih so se pa vozili z vozmi, za boljše priložnosti pa je bil zapravljivček. Pri Mihu so ga imeli. Izdelan je bil v Mengšu, z dvema usnjenima sedežema, kolesa so bila lesena. Z njim so se vozili k maši in v Kranj po boljših opravkih. Takrat še ni bilo koles. Ženske so si korbo zadegale na glavo, jajca, maslo, hruške in kaj podobnega so naložile in nesle v Kranj naprodaj. Po kranjskem polju je bila speljana steza. Vse do tja, kjer je danes pri Zavarovalnici Kranj semafor. Tam si prišel na cesto. Znamenje je stalo tam in Zlato polje je bilo še samo polje, ne vojašnice, ne hiš, ne Gorenjskih oblačil ni bilo.

8 cc^m sy./ ffinca-as 8. STRAN / ŠPORT Pi REKREACIJA^ Torek. 11. oktol Kolesarji Save na dirkah v Italiji in Avstriji Nov velik uspeh Pilar ja Kranj, 7. oktobra Mlajši mladinci Save so pred nedavnim nastopili na kolesarski dirki v Italiji, na 103 kilometre dolgi progi od Trsta do Vidma. V konkurenci 120 kolesarjev je zmagal Franci Pilar iz kranjske Save, ki mu v močnem vetru in v silovitem končnem sprintu ni bil nihče kos. Progo je prevozil v dveh urah in 34 minutah oziroma s povprečno hitrostjo 40,130 kilometra na uro. Tudi ekipno je zmagala Sava. Starejši mladinci Save pa so sodelovali na mednarodni dirki v VVolfsbergu v Avstriji. Na zelo razgibani 135 kilometrov dolgi progi se je 30 kilometrov pred ciljem oddvojila skupina devetih kolesarjev, v kateri so bili tudi tekmovalci Save. Na koncu je Cvjetičanin zasedel šesto mesto, Bertoncelj je bil sedmi in Sajovec osmi. M. Zevnik Jubilejna številka Biltena Tržič, 7. oktobra Pred dnevi je izšla 25. številka Biltena, glasila tržiške telesnokulturne skupnosti, ki si je že ob prvi številki decembra 1980 zadalo nalogo, da bo trikrat letno obveščalo ljubitelje športa o športno-rekreativnih prireditvah v občini in o dosežkih tržiških športnikov. Osrednji zapis v jubilejni številki je namenjen koncu športne poti našega najuspešnejšega smučarja Bojana Križaja in njegovi razglasitvi za častnega občana Tržiča. Drugi del Biltena prikazuje atletsko dogajanje v občini in zunaj nje - tretji memorial Boruta Berganta, uspeh Anice Jerman, ki si je na evropskem veteranskem prvenstvu v atletiki v Veroni pritekla dve srebrni kolajni... Zanimiv je zapis o Filipu Bencetu, ki se že dvajset let ukvarja z alpinizmom, in o aktivnostih ob 80-letnici planinskega društva Tržič. Rokometaši Peka so pripravili zapis otežavah in uspehih v prvi polovici leta. Andrej Loc je prispeval članek o dejavnosti tržiških šahistov, predvsem o njihovi simultanki z velemojstrom Predragom Nikoličem, nekaj prostora pa je namenjeno tudi poročilom s tekmovanja v motokrosu, z državnega prvenstva v letenju s padali in republiškega prvenstva v letenju z zmaji. J. Kikel Jeseniški hokejisti bodo igrali v polfinalu Jesenice, 9. oktobra Jeseniški hokejisti so v nedeljo v dvorani Podmežakla še drugič premagali bolgarskega državnega prvaka, sofijsko Slavijo, s 5 : 1 (0:0, 2:1, 3:0), in se s tem uvrstili na polfinalni turnir za pokal evropskih prvakov, ki bo od 17. do 20. novembra v Luganu. Domačini so odpor žilavih gostov zlomili v drugi in tretji tretjini, še zlasti dobro pa so igrali v zadnjem delu tekme. Za Jeseničane je dosegel dva gola Šuvak, po enega pa Hicks, Razinger in VVilliams. Mladinski odsek vabi v gore Kranj, 7. oktobra V Planinskem društvu Kranj je zadnja tri leta zelo aktiven tudi mladinski odsek, ki je samo v minulem šolskem letu organiziral za svoje člane 24 izletov v gore - na Triglav, Kalški greben, Vremščico, Šlavnik, Nanos, Snežnik, Lisco, Matajur, Storžič, Prisojnik, Krn... Še posebej zanimivo pa je bilo-na petdnevnem zimskem taboru na Komni. Odsek bo tudi letos zelo aktiven, saj načrtuje planinske izlete na Triglav, Škrlatico, Ponce, Kriško goro, Grmado, Tošč, Kum, Mirno goro, Mojstrovko (turni smuk), Velebit, Trstelj, Boč, Rodico, Črno prst, praznovanje novega leta v hribih, zimski taoor na Komni. Ker dobi odsek nekaj denarja tudi od upravnega odbora društva, udeleženci dobijo povrnjen del stroškov. Člani odseka se zbirajo v prostorih planinskega društva na Koroški cesti 27 v Kranju vsako sredo ob sedmih zvečer. Veseli bodo vsakega novega člana in vsake pobude, kako bi še popestrili dejavnost odseka. Šahovsko prvenstvo Kranja Kranj, 7. oktobra Danes ob pol petih popoldne se bo v prostorih Šahovskega društva Kranj (Prešernova 11) začel letošnji članski turnir za prvenstvo Kranja. Prijave sprejema sodnik pred začetkom turnirja. Na prvenstvu lahko sodelujejo člani društev iz kranjske občine, vendar le prvokategorniki in boljši. Gorenjci v ligaških tekmovanjih D. Jokovič Jeseniški hokejisti izgubili v Zagrebu Jeseničani so v drugem kolu zvezne hokejske lige na gostovanju v Zagrebu visoko, s 5 : 1 (2:1, 2:0,. 1:0), izgubili z zagrebškim Medveščakom Gortanom. Gostje so se trudili le v prvi tretjini, po vodstvu domačinov s 3 : 1 pa so popustili, saj so verjetno hranili moči za nedeljsko tekmo s sofijsko Slavijo. Edini gol za»železarje«je dosegel VVilliams v 11. minuti tekme. Danes, v torek, igrajo Jeseničani v dvorani Podmažakla z beograjskim Partizanom. Polovični izkupiček gorenjskih rokometnih ekip Rokometašice Kranja so v drugem kolu II. zvezne lige-zahod prijetno presenetile in tesno, s 24 : 23, vendar pa zasluženo, premagale bivše prvoligašice, Podravko iz Koprivnice. V republiški moški ligi so Preddvorčani v zanimivi in borbeni tekmi visoko, s 27 : 20 (12 : 10), nadigrali goste iz Ajdovščine. V domači 2kipi sta se najbolj izkazala Čimžar in Tomažič. Rokometaši Termopola iz Škofje Loke so gostovali v Ribnici, kjer so ostali praznih rok. Rezultat 24 : 23 (13 : 11) za Inles Riko. V ženski republiški ligi so igralke Alplesa iz Železnikov na domačem igrišču izgubile s 18 : 25 (11 : 10). Srečanje je bilo izenačeno vse do 44. minute, potem pa so domačinke popustile. Za začetek poraza Blejcev Minuli konec tedna se je začelo tudi tekmovanje v odbojkarskih ligah. Gorenjske ekipe so v prvem kolu ostale praznih rok: Blejci so v tekmi II. zvezne lige-zahod igrali v Kamniku in gladko izgubili s 3 : 0, Blejke pa so gostovale v Kočevju pri novinkah v II. ligi in izgubile s 3 : 2. V prvi slovenski moški ligi je Železar iz Žirovnice, novinec v ligi, v Celju klonili proti istoimenskemu moštvu po dobri uri igre in izgubili s 3 : 0. Triglav in Jesenice startala z zmago Košarkarji kranjskega Triglava so v prvem kolu slovenske lige v športni dvorani na Planini po razburljivem finišu, v katerem je odločilno vlogo igral mladi Kastigar, nadigrali Rogaško 89 : 85 (50:42). V enakem ženskem tekmovanju so Jeseničanke zanesljivo premagale lanskoletne prvakinje, ekipo Slovana s 67 : 50 (37:22). Odlično so igrale predvsem v obrambi. OD T E K M E DO T E K M E Jože Bohinjc najhitrejši, prva ekipa Bistrice Krajevna skupnost Senično je v okviru prireditev ob krajevnem prazniku KS Križe, Pristava, Sebenje in Senično organizirala v Seničnem osmi kros za ekipe krajevnih skupnosti in posameznike. Tekmovanja se je udeležilo blizu sto tekačev, predvsem mladih, iz dvanajstih krajevnih skupnosti. Med posamezniki je bil najhitrejši Jože Bohinc, ki je tudi osvojil prehodni pokal organizatorja, ekipno pa je bila najuspešnejša krajevna skupnost Bistrica, ki je zmagala z veliko prednostjo pred Krizami, Sebenjami in Kovorjem. V posameznih kategorijah so bili najhitrejši Andrej Jerman (Bistrica), Tina Kramarič (Lom), Florjan Jordan (Sebenje), Urška Eržen (Kovor), Fadil Ham- /ič (Bistrica), Damjana Golmajer (Podljubelj), Florjan Požun (Leše), Vesna Selak (Podbrezje), Anica Jerman (Bistrica), Jože Bohinc (Kri- "'o) in Jože Meglic (Podljubelj). J. Kikel Olimpijska zmagovalka Jasna Šekarić v Preddvoru Strelstvu sem podredila vse druge cilje «i,7 Jih, Pol Nn ika Preddvor, 8. oktobra 23-letna Jasna Sekarić iz Osijeka je bila najuspešnejša jugoslovanska športnica na nedavno končanih oli" 1! igrah, saj se je iz Seula vrnila kar z dvema kolajnama. Zlato je osvojila na tekmovanju v streljanju z zračno puško, bronasto pa v str«z malokalibrsko pištolo.»iskreno naj povem, da sem pred pričetkom tekmovanja v Seulu pričakovala eno od kolajn. Želela sem zlatf dar se niti v sanjah nisem predstavljala, da se bom vrnila z dvema,«je na sprejemu na beograjskem letališču priznala simpatična Os' ^ ka, ki je minuli konec tedna nastopila na strelskem dvoboju Slovenija : Hrvatska na strelišču strelske družine Tugo v Dragi. ^ Jasna, ste tokrat prvič v Preddvoru? Ste pričakovali kolajno na olimpijskih V javnosti je mogoče slišati tudi i»ko smo se lani pripravljali za evropsko prvenstvo, smo več kot teden dni vadili tudi na tem strelišču. Tu je fantastično velika gostoljubnost, izjemno naravno okolje, mir... Tako ni nikjer v Jugoslaviji. Zelo rada prihajam semkaj.«vaš oče je vojaška oseba. Je morebiti prav to vplivalo na odločitev, da ste se zapisali strelskemu športu?»mislim, da to nima nobene zveze. Pred osmimi leti sem se uvrstila v šolsko ekipo za strelsko tekmovanje, nato sem dve leti obiskovala strelsko šolo, trenirala dvakrat na teden... Resno sem začela vaditi leta, ko sem prešla na streljanje s pištolo.«študirate, ste zaposleni?»ko sem končala srednjo šolo, sem se zaposlila v osiješki strelski zvezi, kjer mi gredo zelo na roko. Če bi, na primer, delala v kakšni drugi delovni organizaciji, bi verjetno imela precejšnje težave pri udeležbi na treningih in tekmovanjih. Teh pa je na leto zelo veliko.«čeprav je vaša športna kariera še zelo kratka, ste že doslej dosegli zelo veliko. Lahko naštejete najpomembnejše uspehe?»največ mi vsekakor pomenita zlata in srebrna kolajna z olimpijskih iger v Seulu, sicer pa se zelo rada spominjam tudi prvega mesta in novega svetovnega rekorda v streljanju z zračno puško na lanskem svetovnem prvenstvu v Budimpešti, zmage na predlanskem evropskem prvenstvu na Finskem, tretjega mesta na prvenstvu Evrope v Osijeku... Trikrat sem bila balkanska prvakinja, petnajstkrat državna prvakinja v mladinski in članski konkurenci v vseh ženskih pištolskih disciplinah. Lani sem zmagala v svetovnem pokalu; kako bo letos še ne vem, ker bo finale tega tekmovanja šele 19. in 20. oktobra...«igrah?»v* streljanju z zračno puško sem upala na kolajno, želela sem zlato, sicer pa bi bila zadovoljna tudi s srebrno ali bronasto. Na tekmovanju v streljanju z malokalibrsko pištolo sem prav tako računala na uvrstitev v finale in morebiti tudi boj za bronasto kolajno, vendar si niti v sanjah ne bi upala napovedati dveh kolajn.«kako so vas sprejeli doma, v Osijeku?»Najprej so me presenetili že na beograjskem letališču, nato se je slavje nadaljevalo na glavnem trgu v Osijeku, kjer se je zbralo zelo veliko ljudi. Bilo je fantastično.«se je v vašem življenju zdaj, ko ste z dvema olimpijskima kolajnama postali tudi zelo popularni, kaj spremenilo?»nič posebnega. Edina sprememba je pravzaprav ta, da me zdaj tudi ljudje, ki jih sicer ne poznam, ustavljajo na ulici, mi čestitajo, želijo nove uspehe.«koliko trenirate, koliko ste se pripravljali za olimpijski nastop?»običajno štirikrat na teden, pred pomembnejšimi tekmovanji šestkrat na teden. Za olimpiado sem intenzivno trenirala pol leta, vsak dan po dvakrat.«kakšne so v Osijeku možnosti za vadbo?»imamo novo sodobno strelišče, ki je bilo zgrajeno za evropsko prvenstvo pred tremi leti. Za strelivo se moramo znajti, ker je strelski šport v nezavidljivem položaju.«je dosti mladih, ki se ukvarjajo s strelskim športom?»z novim streliščem so nastale dobre možnosti za razmah tega športa. Strelsko šolo obiskuje 150 do 200 mladih, z mojimi uspehi pa se je zanimanje še povečalo.«i mnenja, da strelski šport ni za * j? Kaj mislite o tem? ^»Tudi mene so mnogi že vprašal' 70 c sem se odločila za strelstvo. Zakaj?' *is sto zato, ker je to lep in niti malo grobfe j e kar, denimo, za rokomet ni mogoče (ji v Za to, da je strelstvo nepopularno in'taj med»male športe«, so veliko kri*nj:\ sredstva javnega obveščanja, predvs»vol; levizija, ki zelo malo pišejo in porabi strelskih tekmovanjih. Tudi v štreber nekaj atraktivnih disciplin, ki bi vepiil zanimale televizijske gledalce. Koliko ste zaradi strelskega špo 1 krajšani v zasebnem življenju? ^ iti,»za zdaj živim za strelstvo in te«^. podredila tudi zasebno življenje. P [ 0t časa ima zelo malo in še takrat naj' ' fe rem knjige, hodim v kino, posluša'tih bo... Zdaj, po olimpijskih"uspehih, rfli ^ i cej lažje, z vadbo bom za pol leta n' ^ popustila, ker čutim, da sem zarad'1^ zivnega treninga že nekoliko zasipi,»sti zadnjih dveh letih sem imela vsei isc dni pravega odmora. Po finalu sveti e pokala si bom privoščila daljši, vsaj < L sečni dopust.«g Q j n a ' pri Mladi ste in verjetno tudi ne brd ;o tov za prihodnost. L.»Zdaj imamo kolajne že z vseh d. membnejših tekmovanj: z olimpijski'^ s svetovnega, evropskega, balkafl^i. državnega prvenstva, s svetovnega F Moj cilj je, da bi sodelovala še na efl piadi in da bi tudi na vseh ostalih ^ stvih osvajala kolajne.«c. Za! L Po desetih letih spet zmaga Slovenije ki Preddvor, 8. oktobra Na strelišču strelske družine Tugo v Dragi, nedaleč od Preddvora, je bil v soboto tradicionalni, že 42. dvoboj med slovenskimi in hrvatskimi strelci. Srečanje je bilo tokrat še zanimivejše, saj sta nastopila tudi dva olimpijca v slovenski ekipi Rajmond Debevc in v hrvatski Jasna Šekarič, z zlato in bronasto kolajno najuspešnejša jugoslovanska športnica v Seulu. Kako izenačen in do zadnjega strela negotov je bil dvoboj, pove že izid 5949 : 5941 v korist Slovenije, ki je bila tudi sicer, po disciplinah, uspešnejša od Hi-vatske. Gostje so zmagali v streljanju z malokalibrsko puško in z malokalibrsko pištolo prosta izbira, slovenska ekipa pa v disciplinah MK pištola-standard, MK hitrostrelna pištola in v streljanju na glinaste golobe. Za domačo vrsto sta tekmovala tudi oče in sin Franc Peternel, ki sta dosegla po 585 krogov, skupno 1170, kar je bila tudi najprepričljivejša slovenska zmaga. Udeleženci strelskega srečanja so pohvalili organizacijo tekmovanja, strelišče in tudi okolje, v katerem je objekt. Zdravko Žižmond, predsednik strelske družine Tugo ut i reddvora, ki je prevzela organizacijo dvoboja, je povedal, da ima strelstvo v kraju dolgoletno tradicijo in da so prvo strelišče uredili že v letu 1948, temeljito pa so ga obnovili pred petimi leti. Člani strelske družine so opravili v desetih letih skupno 15 tisoč delovnih ur napeljali elektriko, naredili zajetje za vodo, speljali cesto, uredili gospodarski objekt in vse drugo. Na strelišče so lahko ponosni, saj je za zdaj to edino avtomatsko v Sloveniji, na njem se je za mednarodna tekmovanja pripravljala tudi državna reprezentanca.»strelski dvoboj med Slovenijo in Hrvatsko je doslej najpomembnejše tekmovanje, ki je bilo na našem strelišču, pa tudi olimpijske zmagovalke doslej še ni bilo v Preddvoru,«je dejal Zdravko Žižmond in nato opozoril tudi na temno plat strelskega športa v Preddvoru.»Za vzdrževanje objektov in naprav ne prejemamo Rokometašice Kranja prvič v novi sezoni pred domačim občinstvom Konec dober, vse dobro Kranj, 8. oktobra Rokometašice Kranja, ki so novinke v drugi zvezni ligi-zahod, so uspešno prestale krst pred domačim občinstvom, saj so v soboto v športni dvorani na Planini ob podpori kar precej bučnega občinstva premagale Podravko iz Koprivnice s 24:23, ob polčasu je bilo 12:12. Domačinke so si odločilno prednost priigrale v drugem delu drugega polčasa, ko so povedle s tremi goli razlike, kar je bilo tudi njihovo največje vodstvo na tekmi. Prvi polčas je bil zelo izenačen, v začetku drugega so pobudo prevzele gostje in povedle s 16:14. Toda bolj ko se je tekma bližala koncu, bolj ;:e je tehtnica nagibala na domačo stran. Po vodstvu 24:21 nekaj minut pred koncem je bilo že pričakovati miren konec tekme in zanesljivo zmago, vendar so po izključitvi Zontarjeve in nekaj zaporednih napakah igralke in navijači že trepetali za drugi par prvenstvenih točk. Za preobrat rezultata je zmanjkalo časa - konec dober, vse dobro. Gole za Kranj so dosegle: Zontarjeva šest, Čeferinova, Jeruceva in Gradišarjeva po štiri, Oreharjeva in Kasteliceva po tri. V gostujoči ekipi so se najbolj izkazale Pavlovićeva, Brusačeva in Šiletiteva. Sodnika Ilija Jovičič iz Novega Sada in Peter Kranjc iz Pančeva sta sodila korektno, brez napak, ki bi vplivale na izid. nobenih dotacij, edino <1. strelska zveza nam pok'i n datke za elektriko. Dena* dobimo, si zagotovimo z ljivostjo in osebnimi poz" j? V družini pa bi si predvs^* ( li sistemsko rešitev. C. Z«! Trener Andrej Kavčič je igro svojih varovank ocenil takole:»pomembno je, da smo kljub veliki nervozi, vendar tudi z malo športne sreče premagali odlične gostje, ki so ena boljših ekip v drugi zvezni ligi. Upam, da nam bo odličen start v ligi dal toliko poleta, da se bomo potegovali za uvrstitev v sredino lestvice. V naslednjem kolu gostujemo v Puli pri Areni, ki je tudi novinec v ligi, sicer pa bomo potrebovali še nekaj kol, da se bomo navadili na drugoligašk Nad sojenjem v prvih dveh kolih sem ugodno presenečen, vel* mi zdi, da čas»sodniških kuhinj«šele prihaja.«j Škofjeloške sindikalne športne igre Tokrat brez Alpine in Alplesa? Škofja Loka, 7. oktobra Za sodelovanje na osmih sin~: športnih igrah delavcev škofjeloške občine se je letos prijav novnih organizacij sindikata, kar predstavlja tretjino vs^jj včlanjene v občinski sindikalni svet. Letos so se prvič vkljuc 1 j movanje tudi delavci Limosa, Peksa ter osnovnih šol iz Ži r > renje vasi. Pravo presenečenje pa sta izzvala Alples in Alp 1 jj igre nista prijavila svojih ekip. V komisiji za šport in rekrea c j jo, da bodo v delovnih organizacijah spremenili mnenje in j delavcem in delavkam sodelovanje na špo.tnih igrah. Za za * prvenstvo prijavljene 203 moške in 99 ženskih ekip ska ekipe, kar je 14 manj kot lani. Največ ekip, kar 48, je prijaj kegljanje, 38 za streljanje, 29 za kolesarjenje na kronome^ namizni tenis, 23 za plavanje, le ena manj za mali nogom et ne teke, 19 za balinanje, 15 za tekmovanje v pikadu. J Prva tekmovanja so se že končala. V četrtek je bilo-j Hrastnice kolesarjenje na kronometer, v pe^ek ekipni tek z in ženske ekipe, v soboto so se začela balinarska tekmovanj M K

9 oktobra 1988 / KRONIKA 9. STRAN mmm$smola& flotami inšpektorji pregledali gostinske lokale Cakršno vodstvo, takšna čistoča Jj' 7. oktobra Sanitarna inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko je letos poleti preverjala, kako je s čistočo v gostinskih ["n na Gorenjskem v popoldanskih in večernih urah, torej v času, ko gostinci bolj malo pričakujejo, da bo v lokal stopil inšpektor. Akci- Ukazala, da so razmere v primerjavi s prejšnjim letom boljše in da tudi gostincem le ni vseeno, v kako urejen lokal sprejemajo goste. lo pa je tudi precej takšnih, ki menijo, da je urejanje stranišča le izdatek in da je dovolj, če ga očistijo le enkrat na dan. Ker že stara ni l L lntm * ros t pravi, da je stranišče ogledalo gostilne, so takšna pojmovanja še toliko bolj nerazumljiva, sicer pa tudi za gostinske lokale ^ kot za trgovine, zdravstvene domove...) velja, da za nered niso krive snažilke, temveč je za to v prvi vrsti odgovorno vodstvo. j Jjfcj: od 52 pregledanih lokalov 28 brez pori ^ v 'jiški občini je inšpektorski pregled 5 2 gostinskih lokalov (30 družbenih in s ebnih), ki po približnih ocenah ustvari odstotkov gostinskega prometa v ob-.'-jstoča kuhinj, točilnic, shranjevanja Rje bila primerna v 30 lokalih, v 21. za- ;e ;J lv a, v enem pa neprimerna. Precej a! i r j J e bila urejenost in opremljenost sa- IV Ustrezna je bila v 33 lokalih, v osmih. ' gljiva, v enajstih neprimerna, stanje u L 0 približno enako v zasebnem in v ' er >em sektorju. Čeprav se je stanje pri T^ln oblačilih zaposlenih precej popra-, Primerjavi s predlani, pa so inšpekol, s^yedno odkrili šest nepravilnosti, več a^nih kot v družbenih gostinskih iokavedno je največ pomanjkljivosti pri»ji.! ' a s, zato je bilo za to tudi izrečenih c pi ( kazni. Za štiri gostinske lokale je bif '^ovijeno, da zaposleni ne hodijo redno?glede (na vsake pol leta), v dvajsetih " bi ^ a kontrola izkaznic ni bila mogoča, n( j? bile pod ključem(!). ji, so inšpektorji po koncu akcije potej#. Cr to, se je izkazalo, da je bilo tedaj od finskih lokalov le 28 takšnih, pri kate- * s odkrili nobene pomanjkljivosti. Po e^osti izpostavljajo Hotel Toplice Bled, Vr acijo na Golfu, hotel Jezero v Bohi- ^ stilno Joževec v Begunjah, restavra- ^a leškem letališču... Dvajset lokalov je j Primerno urejenih, neustrezno pa štir- I s bšče Savica Unanc, gostilna Rupa v n J> vsi v Bohinju, bife Turist v Lescah kil^lna Planine na Bledu, a ili nered in nečistočo so krivi predvsem p ki oz. vodstvo, ki ne poskrbijo, da bi či rt fe %bi 0» i G O R E N J S K A NOČNA nepremagljivih.^o so gostilno na Visokem fprti, je vstopila trojka raz- ' a čei>, pripravljenih za pre- ' gostje so se raje umaknili, JK r je bil eden prepočasen, IflfcSe ga družno lotili. Tudi Vj?he bila dijakom komaj jtfen je sicer jadrno odnesel fa.riiga dva pa sta se še kar J^'a, dokler ju niso do izxt "oe dali na hladno. so zašili ^ na javnem kraju L kofjeločanu očitno ni bilo P«kaj je kavalirstvo, sicer se y* a ko surovo polotil sosede. L*f sprla, jo je namreč s e Cj> l da je padla in si razbila lh } s o J' P n zdravniku y: zašili pa so tudi možakar- * zna z ženskami. More- *» a bo sodnik za prekrške o osnovah bontona. 1 (% ens,<0 PiJ an je moral biti \% d a 3 e sre di belega dne h rj - ran J a dpel hlače in se!lw V Cl * v korito z rožami. Ko ga 71 od miličnikov (starejše- stoča zagotovljena ves dan. Osebje za vzdrževanje higiene je večinoma zaposleno le v jutranjem in v večernem času, kar pa za dobro ime lokala in dovolj. Škof ja Loka: veliko boljše kot pred dvema letoma Ko so sanitarni inšpektorji pred dvema letoma pregledovali gostinske lokale v škofjeloški občini, so kar za enajst objektov izdali odločbe o prepovedi uporabe prostorov, opreme in naprav. Letošnja akcija, ki je zajela 28 gostinskih lokalov, od tega 21. zasebnih in sedem družbenih, je pokazala, da se je stanje bistveno izboljšalo, kar med drugim kaže tudi število ukrepov in kazni: osem prijav sodniku za prekrške, deset mandatnih kazni, ena odločba o prepovedi K R O N I K A ga letnika) opomnil, kaj se spodobi, ga je surovež začel pretepati, na pomoč pa mu je priskočil še eden enakega kova. Nasilje so prekinili uniformirani možje, ki so ju trdo prijeli. Punce ne zaostajajo Preveč piva in izzivalno vedenje je zadnjič sprožilo pretep med dekleti, ki so plesala v Delavskem domu. Štiri so bile in ko so obračunavale, je perje frčalo vsenaokrog. Ker se na plesišču niso do kraja zmenile, so nadaljevale kot njega dni fantje kar zunaj, dokler jih niso razdvojili miličniki. Pa naj še kdo reče, da ženski spol v telesnih veščinah zaostaja! Splošna zabava s pretepom pridite z noži Nevarnosti za Podtalnico Zadnjič so v Gorenji vasi priredili nekakšno tovarniško veselico, ki se je nazadnje sprevrgla v splošen pretep. Izzvala sta ga Mehmed in Senad iz Ljubljane, vanj pa se je zapletlo dva duceta ljudi. Pretep je bil tolikšne razsežnosti, da so morali vanj poseči»združeni odredi«nasončni STRANI AL? ^. Kranj, 7. oktobra Sanitarna inšpekcija, ki nadzoruje b^ran Je in odlaganje odpadkov, ugotavlja, da so poseben pro- ^fn»črne«gramoznice na Sorskem polju, med Stražiščem, g **o in Ratečami, kamor lastniki in okoliški prebivalci odla- )0 Vj s raznovrstne odpadke. Ker je nivo podtalnice razmeroma Wl ' e n e v a r n o s t. da bi z odpadki onesnažili podtalnico, še jjj ko večja. Jame, ki so vidne kot rane na Sorskem polju, bi j^.fali po mnenju inšpektorjev zasuti z zemljo ali z ustreznimi Materiali, predvsem pa preprečiti, da na tem območju ne Prišlo do novih izkopov. JI 0. Sicer pa odpadki niso edina nevarnost za podtalnice. Stalkj lri Pogosto nestrokovno uporabljanje kemičnih pripravkov, W s Postali nepogrešljivi v sodobnem poljedelstvu, je prav $0 nevarno za okolje, še zlasti za»rezervoar pitne vode«pod ^ s ki m poljem. Inšpektorji opozarjajo predvsem na preko- %1 0 u Porabo reglona, škropiva za uničevanje krompirjeve krasti. Naloga kmetijskih zadrug in novoustanovljenih Hj 6. kih zvez je tudi osveščanje kmetov za takšno kmetova- 111 pridelovanje hrane, ki bo ekološko čisto. C. Z. Hs^ milic iz Zirov, Gorenje vasi in Škofje Loke, preden je bil spet mir in red. Tirana so dali na hladno Možakar tam nekje iznad Gorenje vasi si ga včasih rad malo privošči, potem pa je neznosen. Tokrat je prišel pozno domov in razbijal po odklenjenih vratih, češ odprite. Ko se je vendar prebil v notranjost, je bil globoko razočaran nad večerjo, zato se je znesel nad hčerami. Na srečo so vajene takšnih dogodkov in so mu še pravi čas ušle k sosedu, od koder so klicale milico na pomoč. Ta je tirana slednjič spametovala. dela, tri ureditvene odločbe. Na dan, ko so se inšpektorji odločili za kontrolo, so naleteli na nečistočo sanitarij v štirih, na neustrezno opremljenost stranišč v šestih, na neredno opravljanje zdraniških pregledov v enem in pomanjkljivosti pri nošenju delovne obleke v petih. Največ nepravilnosti je Pilo v Alpetourovih lokalih (penzion Krona, hotel Transturist, restavracija Turist), v prizzeriji Žir v Žireh, v gostilnah Crngrob, Vigred v Ratečah in pri Aleksu v Žireh. Jesenice: polovica lokalov zasluži pohvalo Primerjava letošnjega in lanskega pregleda gostinskih lokalov v jeseniški občini kaže, da so gostinci upoštevali opozorila in napotke inšpektorjev. Lani so ob podobni akciji, kot je bila letošnja, naleteli na 20 slabo urejenih sanitarij, letos samo na sedem. Izboljšala se je tudi čistoča kuhinj, točilnic in shramb, manj je bilo nepravilnosti pri opravljanju zdravniških pregledov, manj tudi kazni... Naj spregovorijo številke! Inštepkorji so letos pregledali 48 lokalov v občini, od tega 20 zasebnih in 33 družbenih. Ugotovili so, da je bila slaba čistoča kuhinj, točilnic in shramb v šestih lokalih, neprimerna opremljenost in vzdrževanje sanitarij v sedmih,»pretečena«zdravniška spričevala v šestih... Ko so po končani akciji analizirali stanje v lokalih, se je izkazalo, da med družbenimi in zasebnimi ni bistvene razlike in da polovica lokalov zasluži pohvalo, 18 zadovoljivo oceno, šest (gostilna potokar Dovje, Gorenjka-Kepa Mojstrana, Penzion Špik Gozd Martuljek, Rožca-okrepčevalnica 3 na Jesenicah, bife Ajda na Hrušici in Pikova Dama na Jesenicah) pa slabo. C. Zaplotnik Okradla ostarelega Škofja Loka, septembra Danico R., sobarico v škofjeloškem domu oskrbovancev, so ovadili tožilstvu, ker naj bi enemu od oskrbovancev vzela nemških mark in še 200 tisoč dinarjev. Pri starejšem stanovalcu doma naj bi opazila prihranke v tuji valuti in ko je bila sama v sobi, naj bi odklenila kovček in šatuljo, v kateri je možak hranil denar. Denar naj bi takoj porabila za odplačevanje dolgov, nakup stereo naprave, ostale devize pa sčasoma pretopila v dinarje. Razkrivajo se prve nepravilnosti v Železarni Kranj, oktobra Klobčič nepravilnosti, ki so ga že pred dvema letoma ugotovili v jeseniški Železarni, se začenja odmotavati. Gorenjski kriminalisti so javnemu tožilstvu ovadili štiri osumljence, ki naj bi imeli na vesti niz kaznivih dejanj od poneverb do lažnega prikazovanja storitev. Mopedist v avto Kranj, 8. oktobra 17-letni mopedist fiojan G. iz Kranja je na Laborah nenadoma zavil levo, da bi zapeljal na stransko cesto. Takrat je po nasprotnem pasu pripeljal avto, ki ga je vozil 30-letni Robert Erjavec iz Ljubljane. Voznik je sicer takoj začel zavirati, da ne bi prišlo do trčenja, toda kljub temu je zadel kolo z motorjem. Mopedistu v nesreči ni bilo nič hudega, pač pa je bil huje ranjen njegov sopotnik, 13-letni Blaž A. iz Kranja. Oba fanta na mopedu sta bila brez čelad. Friderika O. sumijo poneverbe. S ponarejanjem internih nalogov in čekov za razknjiževanje porabljenega materiala naj bi iz Železarne odpeljal 1080 kilogramov elektrod v vrednosti okoli dveh milijonov dinarjev. To naj bi se zgodilo že lani novembra. Protipravno prilaščen material naj bi po osumljenčevi izjavi odpeljal znancu obrtniku nekam na Štajersko, da bi na ta način poravnal neke dolgove. Kazensko ovadbo za poneverbo so vložili tudi zoper Henrika Z. Njegov greh naj bi bil še starejši, kajti julija predlani naj bi si v Železarni protipravno prilastil 9-tonsko cisterno za kurilno olje, tudi last Železarne. Njena vrednost je bila tedaj dinarjev. Za manjko v skladišču gradbeno remontnih delavnic, ki znaša 53 milijonov, bremenijo Magdaleno J., odgovorno osebo v skladišču. Šele sodna preiskava pa bo pokazala, koliko je njenega deleža v tem kaznivem dejanju. Kooperanta Železarne, zasebnega obrtnika Franca A. pa so ovadili zaradi lažnega prikazovanja količin opravljenega dela, zaradi česar naj bi se osumljenec okoristil s 73 milijoni. V zvezi z njim sumijo tudi nekaj zaposlenih v Železarni, vendar bo njihovo vpletenost skušala razkriti sodna preiskava. Franca A. so ovadili tudi zaradi utaje davka, pri čemer naj bi se okoristil s 45 milijoni, ker naj bi obrt fiktivno razbil na dva dela in je del pripisati nekomu drugemu. Prehiteval v škarje Kovor, 9. oktobra Nepravilno prehitevanje je bilo krivo prometne nesreče, ki se je pripetila na cesti Podtabor-Ljubelj izven Kovorja. Voznik mercedesa, 42-letni Milorad Cvjetanovič iz Zvornika, sicer pa na začasnem delu v ZRN, je drugega za drugim prehiteval dva tovornjaka. Ko je prehiteval drugega, je nasproti pripeljala z golfom Jožica Perkič, stara 27 let, iz Medvod. Da bi se izognila trčenju, sta se oba voznika umikala v desno, vendar zaman. V nesreči je bil Cvjetanovič huje ranjen, škode Po formalni plati vse v redu, kaj pa po človeški V petek okrog dvanajstih je v križišče pri starem dijaškem domu v Kranju s kolesom zapeljal fantič, star od osem do deset let, in le srečnemu naključju se mora zahvaliti, da ga ni zbil voznik osebnega avtomobila, ki je pravilno zavijal z glavne na stransko cesto in je torej imel prednost. Sprašujemo, kdo bi bil kriv, če bi se zgodila nesreča in bi se deček, denimo, hudo ranil ali bi celo umrl. Uradni organi, ki prisegajo na črko zakona, bi v suhoparno poročilo zapisali, da je krivda fantičeva, ker se ni ravnal v skladu s cestnoprometnimi predpisi. Ljudje bi se spraševali: le zakaj so starši pustili otroka samega na kolo in tako zapleteno križišče. V svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bi modrovali, češ v vrtcih in osnovnih šolah je treba dati še večji poudarek prometni vzgoji. Melanholiki pa bi le skomignili z rameni in rekli, da so nesreče, tudi smrtne, del življenja in vsakdanjosti. Kaj pa upravljalec ceste, ki je pokvarjene semaforje najprej prelepil z lepilnim trakom, nato pa jih odstranil in prepustil udeležence v prometu v milost in nemilost prometnih znakov. Po formalni plati je vse v redu: prometni znaki stojijo in če jih vozniki in vsi drugi upoštevajo, do nesreče sploh ne more priti. Kaj pa če v križišče zaide nebogljeni fantič, kot se je to primerilo v petek; fantič, ki se je v (prej) semaforiziranetn križišču znašel, še nikdar pa ni slišal za»desno pravilo«. Ali razmišljajočega človeka ne zapeče vest, da družba le ni storila vse, da bi prometnega nebogljenca (ki je ušel izpred maminih oči) zavarovali pred krutostjo prometa. Tudi za vso zvito pločevino, ki. jo je v križišču, odkar ni semafora, veliko, so krivi izključno voztiiki, ker se pač ne ravnajo po predpisih, upravljalec ceste, ki ni pravočasno poskrbel za zamenjavo semaforjev, pa se skriva za objektivne okoliščine, pomanjkanje denarja, načrte in podobno. C. Zaplotnik Višje sodišče zavrnilo pritožbo Radovljica, 7. oktobra Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo 20-letnega Gorana Staniča iz Čačka, ki je bil v radovljiški enoti Temeljnega sodišča Kranj obsojen na tri leta zapora, ker je storil hudo kaznivo dejanje zoper splošno varnost. Stanič je 4. marca letos nekaj pred sedmo uro zvečer v drugem nadstropju hotela Park na Bledu polil devet litrov super bencina po sobi 242 predprostoru, hodniku, kopalnici in ga z vžigalnikom zažgal. Eksplozija in požar sta povzročila po tedanji oceni 45 milijonov dinarjev škode in le hitremu posredovanju gasilcev in hotelskega osebja se je bilo treba zahvaliti, da se požar ni razširil tudi v ostali del hotela, ki je bil tedaj poln gostov. Za takšno kaznivo dejanje je zagrožena kazen od enega do deset let zapora. Radovljiško sodišče se je odločilo za tri leta. Pri tem je upoštevalo, da je kaznivo dejanje storil mlajši polnoletnik, ki doslej še ni bil na razbitinah pa je za okoli pet milijonov. Trčil v betonsko ograjo Besnica, 9. oktobra Med Rakovico in Spodnjo Besnico sta se z osebnim avtom ponesrečila 23-letni Marko Dolenc iz Zgornjih Bitenj in njegov vrstnik Aleksander Lapajne. Dolenc je namreč zapeljal na nasprotni vozni pas in s prednjim delom vozila trčil v rob betonske ograje na mostu. Oba, voznik in sopotnik, sta bila laže ranjena, sumijo pa, da je nezgodi botroval alkohol. Z»divjega«dovoza nesrečo Lesce, 7. oktobra Mujo Rekič, 36-letni voznik osebnega avtomobila z Jesenic je povzročil prometno nesrečo na»divjem«dovozu iz Hraš na magistralno cesto pri Lescah. Čeprav je na v kaznovan, njegovo pripravljenost, da povrne nastalo škodo, priznanje in obžalovanje dejanj ter stisko, v kateri se je znašel po predčasnem odpustu s služenja vojaškega roka. Med obteževalne okoliščine je štelo predvsem to, da je bil požar slaba reklama za Bled in blejski turizem. Višje sodišče v Ljubljani je Staničevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, češ da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo določbe kazenskega zakona in tudi dobro ocenilo stopnjo družbene nevarnosti obtoženčevega ravnanja. Kazen tri leta zapora ni previsoka, saj dovolj upošteva vse olajševalne okoliščine. Žabnica, 9. oktobra Je na mestu takšno izzivanje? Te dni so se v Žabnici pojavili grafiti z gornjo vsebino. Konec tedna ponoči so neznanci popisali pročelja nekaterih hiš v Žabnici in avtobusna postajališča od Bitenj do Zabnice. Storilce, ki so na ta način reagirali na aktualna dogajanja v domovini, še iščejo. Sicer pa takšna izzivanja v zdaj že zelo naelektrenem vzdušju res niso potrebna. Foto: F. Perdan istem mestu urejeno izvennivojsko križišče, je z makadamskega dovoza zapeljal na magistralno cesto, po njej pa je z jeseniške strani pripeljal Hasan Čovič iz Šturliča, sicer pa na začasnem delu v Zahodni Nemčiji, ki je tisti trenutek pravilno prehiteval. Avtomobila sta trčila, pri čemer je bila ranjena Rekičeva sopotnica, 13-letna Mersiha Rekič. Upajmo, da bo nesreča zadosten razlog, da bodo»divji«priključek slednjič zaprli. Lovcu je spodrsnilo Jezersko, 8. oktobra V severozahodnem grebenu Kočne nad Zgornjim Jezerskim je tega dne lovil avstrijski lovec Egon Colloredo z Dunaja. Na skalah mu je nenadoma spodrsnilo, padel je in si poškodoval gleženj. Ker ranjen ni mogel v dolino, je njegov gostitelj Jože Mali iz lovske družine kozorog poklical gorske reševalce iz kranja. Trinajst se jih je v spremstvu trojice miličnikov podalo pod Kočno, da so ranjenca na nosilih prinesli na Jezersko. ureja CVETO ZAPLOTNIK

10 L itasrimekcalas 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 11. oktobil O SLOVENIJALES SORA salon V pohištva MEDVODAH ZA OPREMO VAŠEGA STANOVANJA predsobe, otroške in samske sobe, dnevne sobe, spalnice SESTAVLJIVI PROGRAM PANTER in»vp«program na 6 mesečni kredit 15 % obresti 4 mesečni kredit brez obresti 25 % popusta za gotovinska plačila OBIŠČITE NAS V NAŠEM PRODAJNEM SALONU POHIŠTVA V MEDVODAH ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 19. URE ter ob sobotah od 8. do 14. ure - Slovenijales SORA Medvode, tel: in - Slovenijales SORA - - Slovenijales SORA Medvode, tel Medvode, tel: TDO NAMA IJUBUANA TOZD veleblagovnica ŠKOF.IA LOKA TDO NAMA LJUBLJANA - TOZD veleblagovnica Škofja loka objavlja prosta dela in naloge POMOČ PRI VODENJU EKSPEDITA (namestnik ekspeditorja) Pogoji za sprejem: IV. stopnja izobrazbe (šola za trgovinsko dejavnost) 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah Posebni pogoji: izpit iz varstva pri delu poskusno delo 2 meseca Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom v dveh izmenah. Kandidati naj svoje vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev posredujejo osebno ali po pošti na naslov TOZD veleblagovnica ŠKOFJA LOKA, Titov trg 1, v roku 8 dni od objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izbiri. PLANUM, n.sub.o. Investicijski razvojni center TOZD SMUČARSKI CENTER»KOBLA«Bohinjska Bistrica - Radovljica Radovljica, Gorenjska cesta 26 tel.: Ponovno razpisuje po sklepu zbora delavcev dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA direktorja TOZD Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, strojne ali organizacijske smeri da imajo 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih mestih da aktivno obvladajo en svetovni jezik in pasivno enega od njih (nemško, angleško, italijansko) da izpolnjujejo pogoje, določene v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike da predložijo program razvoja temeljne organizacije Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: PLA NUM IRC, TOZD SC KOBLA, Radovljica, Gorenjska cesta 26, z oznako: za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po izbiri. MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal Se priporoča. TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA V SALONU POHIŠTVA V PRIZIDKU VEČNAMENSKE DVORANE PPC GOl RENJSKI SEJEM ZM KRANJ ZA PHIJETNO POČUTJE IN UDOBJE V VASEM DOMU MERKATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, JLA 2 TOZD KOMECIALNI SERVIS KRANJ Oglaša prosta dela in naloge KOMERCIALNEGA TEHNIKA za delo v komerciali TOZD Posebni pogoji: 2 leti delovnih izkušenj, izpit B kategorije pisne prijave z dokazili o izpolnjevanuju pogojev sprejema splošno kadrovski sektor M-KŽK Gorenjske Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. TRŽNI DNEVI-DNEVI UGODNIH NAKUPOVOD10.D020.0KTOB1 SAMO V TEH DNEH NAJCENEJŠI MOJ NAKUP. NUDIMO: talne obloge ITAS posodo (emajlirana in nerjaveča) keramiko porcelan PRIPOROČA SE Wl5, a g? v n i c a Industrijski kombinat Planika Kranj Komisija za delovna razmerja DSSS Objavlja prosta dela in naloge: VODENJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE v investicijsko servisni službi zahteva se: visoka strokovna izobrazba strojne smeri, 4 leta delovnih izkušenj znanje enega svetovnega jezika, sposobnost komuniciranja in hitrega ukrepanja poskusno delo traja 3 mesece. Delavski svet DSSS pa razpisuje dela in naloge: VODENJE SPLOŠNO-KADROVSKE SLUŽBE v Zahteva se: visoka strokovna izobrazba pravne, organizacijske ali * nomske smeri, 5 let delovnih izkušenj, sposobnost vodenja in organiziranja, - komunikativnost sposobnost samostojnega in hitrega ukrepanja poznavanje samoupravne in pravne zakonodaje. Dela so s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Izb' kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrij' ga kombinata Planika Kranj, Savska Loka 21, Kranj dneh po objavi. Za dela in naloge»vodenje splošno kadrovske službe«se ljejo prijave v zaprti ovojnici z oznako»za razpisno kon-iiiu^ O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključkijo ve oz. razpisa. J 4 V VELEBLAGOVNICI GLOBUS V KRANJU STflCUMvS 9-MESEČNO BREZOBRESTNO POTROŠNIŠKO POSOJILO ZA CELOTNI PROGRAM MEBLA 20% POLOG JE PRVI OBROK V vseh prodajalnah KOKRE s pohištvom 46cAnu

11 oktobra 1988 / MALI OGLASI, OGLAS? OSMRTNICE 11. stran mimmmmglas SONČNA JESEN V PUUU Nudimo turistična in apartmajska naselja, hotele A in B kategorije, bazene s toplo morsko vodo,kongresne dvorane, športne terene, zabavo, izlete (obisk narodnega parka BRI ONI) itd. ^GODNI POGOJI za dijaške, sindikalne in druge skupinske izlete! zbirno vas, da DAN REPUBLIKE NOVEMBER preživite na Puljski rivieri. 'NFORMACIJE: ARENATURIST - PULA SEKTOR PRODAJE, splitska 1 T el.: (052) , , felex: 25228, i T elefax: S O Z D M E R C A T O R - KIT, n.sub.o. K m e t i j s k o - živilski k o m b i n a t G o r e n j s k e T O Z D A G R O M E H A N I K A - K R A N J - H R A S T J E 52/a A M O D O : r 6dna priložnost pri nakupu traktorjev TOMO VINKOVIĆ, slovar TV 420 in TV 523 samo pri generalnem zastopniku GROMEHANIKA KRANJ - HRASTJE. OPUST STARIH MILIJONOV 9qč je tudi nakup na brezobrestni kredit, ormacije. PSC Hrastje tel.: , ^ HOTEL CREINA KRANJ ALPETOUR D I N A R J E V /AS VABI VSAKO SOBOTO ZVEČER NA PLES OB PRIJETNI GLASBI ANSAMBLA SAMO TAKO OSTREGLI VAS BOMO Z IZBRANIMI JEDMI IN VINI ^ER POSKRBELI ZA PRIJETNO RAZPOLOŽENJE. PRIDITE - ŽELIMO VAM SREČO PRI ŽREBANJU. Rezervacije in informacije tel.: ali SEBNO V RECEPCIJI HOTELA. IZBRALI S O Z M 0 S št M MERKUR k r a n j URJEVI prodajalni v GLOBUSU imajo POSEBNO PONUDBO izdelkov: GORENJE, ISKRA, BLACK & X EMO, BAGAT. J? n ka, barvni televizorji, mali gospodinjski aparati, električno ročno orodje, posoda EMO, šivalni >* ZNOST NAKUPA NA PET OBROKOV BREZ OBRESTI (prvi obrok se plača ob nakupu). H a L I o g l a s i cesta J1A16 APARATI STROJI Prodam nov 100 litrski BRZOPARIL NIK. Tel.: Prodam generalno obnovljen pralni STROJ gorenje za Tel : Prodam nov enoredni STROJ za pletenje znamke Brother Grajska 45, Bled, stanovanje Prodam TRAKTOR pasquali 18 konj, dobro ohranjen. Papler, Leše 44, Tržič Prodam barvni TV grunding, ekran 56 cm, z daljinskim upravljanjem Sp. Duplje Prodam barvni TV, ekran 52 cm, star 6 let. Tel : , popoldan Prodam barvni TV gorenje, star tri leta. Tičar, Visoko 77, Kranj ali tel.: GRADBENI MATERIAL Ugodno prodam KOMBI plošče, mre žico in perlit. Zg. Brnik 40/a, tel.: Poceni prodam LESEN FASADNI ODER Tel : Prodam obžagan smrekov les, dol. 5 in 6 m. Naslov v oglasnem oddelku Nove Jugoterm kolektorje, prodam. Tel: Kotel za centralno kurjavo TVT Kcal, prodam na kredit ali zame njam za gradbeni material. Tel.: Prodam tri nova OKNA z roleto 140x140, ugodno. Tel : (061) , i nt Prodam 10 kub. m colaric, špirovce 10/12, 12/14 8m, punte bankine. Gre gorc, Sp. Veterno 3, Tržič V Tržiču je pričela z obratovanjem nova SAMOPO STREŽNA PRALNICA in PRALNICA PERILA, kjer vam operemo srajce, prte, delovne obleke in vse vrste perila. Po želji tudi šivamo. Pralnica je na Cesti JLA (med Elektrotehno in Pošto) v TRŽIČU. Po dogovoru perilo odpeljemo in dostavimo. Z veseljem vas pričakujemo. ŽEPIČ MOJCA Informacije po telefonu: po 19. uri VOZILA Prodam R 4, letnik Pagon, Zg Duplje 40b. Prodam septembra registrirano LADO-karavan, letnik Vrtač, Zg. Duplje 54. Prodam 126 P, letnik Ogled od 15. do 18. ure. Petek, Pot na Jošta 26, Krahj Prodam MZ ETZ 250 Sveteljeva 7, Šenčur, tel.: Prodam BMW 2000, letnik Tel.: " Prodam JUGO 45, ali letnik 1986 Tel : Prodam GOLF, letnik 1980, km. Ogled vsak dan popoldan. Jelič, Parti zanska 41, Skofja Loka Prodam dve zimski gumi za Z 750 z obroči. Pazlar, tel.: , int , dopoldan Prodam MOPED APN 6, star tri leta, dobro ohranjen. Tel Prodam ŠKODO 100, letnik 1976, regi striran do septembra 1989 Tel.: , od 10. do 16. ure Prodam VW, letnik 1966 ter bukova in kostanjeva DRVA Košir, Ožbolt 9, Skofja Loka Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1976, registriran do Tel : , od 16. ure dalje Prodam Z 101, letnik Tel.: Prodam BMvV 2002, registriran za vse leto, z dodatno opremo Tel : Prodam nove dele za motor HATZ Tel: Nujno prodam FIAT 750, letnik 1982, registriran do junija 1989, prevoženih km Tel , od 6 do 14. ure Prodam karambolirano Z 101 Franc, Podljubelj 60, Tržič Meglic Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1981 Tel : Prodam 10 let staro Z 101 z deli za ob novo. za 250 SM Tel SVET DO IZOBRAŽEVALNI CENTER ZSMS BOHINJ v ustanavljanju, Ljubljana, Dalmatinova 4 Razpisuje prosta dela in naloge 1. RAČUNOVODJE Razpisni pogoji: 1. višja ali srednja izobrazba ekonomske usmeritve in tri oz. pet let delovnih izkušenj na podobnih ali enakih delih. Delovno mesto se razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo 3 mesece. Rok prijave je 15 dni po objavi. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: IC ZSMS Bohinj v ustanavljanju, Ribčev laz 63, Bohinj - Jezero. Obvestilo o izboru je 15 dni po izteku roka prijave. Prodam motor AVTOMATIK, 1987 Tel : letnik Prodam Magirus deutz 8 T. Zupan, Zg. Duplje Prodam CITROEN GS, letnik 1978, dobro ohranjen. Tel: Prodam Z 850, letnik Tel.: Prodam Z 750 za 100 SM. Tel.: RAZNO PRODAM Prodam neobrana JABOLKA, cena 600 din/kg, pogoj najmanj 200 kg lahko več strank skupaj Peračica 6, Brezje Prodam cca 2000 kg krmilne pese po zelo ugodni ceni. Opalk Jože, Sp Otok 6, Radovljica Ugodno prodam dve sezoni rabljeno etažno peč TVT 23, kombiniran italijanski voziček Chicco, skoraj nov, raztegljiv kavč v francosko posteljo, še nerabljen. Tel.: Prodam bukova DRVA. Tel : Prodam silažno KORUZO. Jarc, Strahinj 18, Naklo Ugodno prodam JABOLKA za ozimnico. Štular, Srakovlje 4, Kranj Prodam otroški VOZIČEK in torbo za prenašanje dojenčka. Tel : Prodam bukova DRVA po 6 SM Tel.: (065) Drobni krompir, prodam Predoslje 28, tel.: Prodam traktorske gume, nove 11/28 in drobni krompir. Milač, Zg. Bitnje Prodamo lepa obrana JABOLKA(voš čenke) po 750 din. Selca, tel.: Poceni prodam belo poročno OBLEKO unikat, št. 38. Glivar, Frankovo nas. 69, skofja Loka Prodam nov 80 litrski kromirani bojler, dve peči na olje, 300 litrov kurilnega olja, pralni stroj gorenje in industrijski pletilni stroj št. 10 VASANTA. Tel.: Ugodno prodam nove nizke priveze za 10 glav živine. Tel : Prodam kotel za kuhanje žyanja kom pleti. Murgelj, Praše 42, Mavčiče Prodam obrana zimska JABOLKA ne škropljena. Jože Križnar, Okroglo 14, Naklo POSESTI Nujno najamem poslovni prostor (30 kvad. m) za mirno obrt šivanje igrač na Bledu ali okolici(zaželjene sanitari je). Miloš llič, Savska 1/a, Bled Prodam 1000 kvad. m GOZDA v Udin borštu Naslov v oglasnem oddelku STAN. OPREMA Prodam 3 KvV termoakumulacijsko PEČ (250000), CIK-CAK šivalni stroj VERITAS v omarici (250000) in malo rabljen pralni stroj (480000). Tel.: Prodam 210 litrsko zamrzovalno SKRI NJO, stara 4 leta. Tel: Prodam zamrzovalno OMARO 240 litr sko in pomivalno korito vgrajeno v kuhinjski element "Orhideja natural" dolžina 120 cm. Zg. Duplje Termoakumulacijsko PEČ 4 KW, prodam Tel : , zvečer Prodam trosed, dvosed in dva fotelja. Tel: STANOVANJA "SKI Novo opremljeno trisobno STANOVA NJE v Kranju na Planini III, 84 kvad. m, vseljivo takoj, prodam. Tel : (053) Mlad zakonski par išče stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: MOŽ NOST PREDPLAČILA DEVIZE ZAPOSLITVE Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKAR JA. OD po dogovoru. Tel.: Mlad upokojenec, voznik B,C in E kategorije, išče honorarno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku Narodno-zabavni in zabavni ansambel z rednim aranžmajem išče PEVKO na Gorenjskem območju. Tel.: Iskra, Emil ŽIVALI Prodam KRAVO simentalko, ki bo v kratkem teletila. Janez Tišler, Lom 11/a, Tržič, tel.: Prodam mlade KOZE po izbiri. Logar, Olševek 24, Preddvor Prodam mlado KRAVO simentalko, v petem mesecu brejosti, druga telitev, kontrola A. Tel: Irske setre z rodovnikom, odličnih staršev, stare 7 tednov, cepljenje, prodam. Tel.: (061) Prodam BIKCA simentalca, star 4 mesece in 3 kub. m fasadnega peska-beli sostro. Čebašek, Trboje KUPIM Kupim kostanjevo hlodovino. Tel.: Tričlanska družina kupi manjšo kmetijo ali starejšo hišo v okolici Škofje Loke Miran Frlic, Gosteče 1, Skofja Loka Kupim kolo PONY in BMX otroško kolo Tel: OBVESTILA Izdelujem cementno strešno OPEKO format kikinda (15 kosov/kvad.m). Izdelana je z dodatkom uvoženih plastifikatorjev. Izdobava v nekaj dneh. Tel.: (061) BAGAT TEČAJ KROJENJA IN ŠIVA NJA v Kranju, obvešča, da začne nov začetni in nadaljevalni tečaj, 10. oktobra 1988, ob uri - Delavski dom, vhod 6. Prijave do začetka tečaja na tel.: VODOVODNA INSTALACIJA - razna popravila, tudi za celo hišo, vam naredim. Tel: ŽAGANJE drv hitro in poceni. Tel.: , od 21 do 22. ure Društvo "LET" organizira zmajarski in padalski tečaj. Tel.: , od 21. do 22. ure Tečaj letenja s padali Društvo za prosto letenje "LET", obvešča, da bo začetek tečaja z informativnim predava njem. Zbor 12. oktobra ob 20 uri pred Delavsko univerzo Tomo Brejc v Kranju! OSTALO Srednješolka išče instrukcije za mate matiko. Tel: V SPOMIN Življenje naše je zdaj prazno, ker tebe več med nami ni, spomin na tebe ne usahne in solza se ne posuši. Drugo leto že mineva, rrf kar zapustil si nas ti, pod črno rušo zdaj počivaš a nam pa srce krvavi.. F R A N C U T R E B U Š A K U Žena Štefka z otroki Milje, 12. oktobra 1988 / mali oglasi tel

12 NOVICE IN DOGODKI Ob domu obrtnikov zrasel center storitvene obrti Prosti še trije lokali Skofja Loka, 10. oktobra Domu obrtnikov na Spodnjem trgu, ki so ga člani škofjeloškega obrtnega združenja zgradili na mestu propadajočega Šeširjevega poslopja in odprli pred slabimi tremi leti, se zdaj pridružuje nov težko pričakovani sosed; stavba, v kateri bo našla poslovne prostore storitvena obrt. Člani združenja, prepričani, da so za razvoj obrti na Škofjeloškem tudi sami delno odgovorni, so po izgradnji svojega doma samoprispevek (1,20 odstotka iz dohodka) podaljšali in sklenili s centrom za storitveno obrt zapolniti neurejeno parkirišče in odlagališče smeti ob domu. Žal pa njihova dobra volja ni dohitevala hitro rastočih cen v gradbeništvu, tako da so jim z denarjem prišli na pomoč še svet za SLO in družbeno samozaščito, sklad stavbnih zemljišč, občinska cestna komunalna skupnost in seveda zveze obrtnih združenj Slovenije. Tako so konec lanskega decembra sklenili s Tehnikovimi gradbinci pogodbo o izgradnji stavbe do pete faze, in to za 260 milijonov dinarjev. Objekt je do peie faze zdaj zgrajen, praznično odprtje naj bi bilo 16. decembra, medtem ko bodo vsi najemniki lokalov začeli redno obratovati v prvem trimesečju naslednjega leta. Neto koristne površine je 384 kvadratnih metrov, oddani pa so že prostori za servis birotehnične opreme, servis hladilnih naprav, moško in žensko frizerstvo, kozmetiko in šiviljstvo. Prosti so še Ekološko zborovanje v Nov poslovni center za storitveno obrt. Foto: G. Sinik trije lokali, od teh eden namenjen za popravljalnico televizijskih in radijskih aparatov. Zanimivo je, da obrtno združenje želi ohraniti lastništvo nad stavbo, to pa v prvi vrsti zato, da nihče od storitvenih obrtnikov-najemnikov kasneje ne bi mogel zlorabiti svojega lokala za kakšen drug namen, saj bo o vsakršni morebitni spremembi namembnosti lahko odločalo samo obrtno združenje oziroma občinski komite za urejanje prostora. Stavba za storitveno obrt je Kranju torej že drug lep uspeh prizadevanj škofjeloških obrtnikov za razvoj obrti in hkrati za obnovo starega mestnega jedra. Zato ne bi bilo čudno in narobe, če bi vzeli v svoje roke še katero od sosednih propadajočih spomeniškovarstvenih stavb, morda kar slikovito kaščo, v kateri Loški muzej najbrž še lep čas ne bo uspel najti denarja za obnovo in ureditev stalne slikarske razstave Miheličevih del. Obrtniki bi morebiti zmogli in hoteli vdihniti kašči življenje. H. Jelovčan Nemi miting je zares ostal nem Kranj, 7. oktobra Skupina za varstvo okolja pri kranjski mladinski organizaciji je skupaj z iniciativnim odborom za preprečitev ekološkega holokavsta zaradi nove avtomobilske ceste od karavanškega predora napovedala zanimivo ekološko manifestacijo v Kranju. Tudi v Gorenjskem glasu smo najavili, da se bo zgodilo 6. oktobra Že v petkovi številki smo na kratko poročali, da je odpadel prvi del prireditve, razstava odpadkov na Trgu revolucije v Kranju. Tokrat moramo zapisati, da tudi z napovedanim»nemim mitingom«ni bilo nič, vsaj v pravem pomenu besede ne. Tako je bil edini množičen in hrupen dogodek koncert sodobnih glasbenih skupin v sosednjem delavskem domu. Glede razstave odpadkov so mladi ekologi pojasnili, da so jo morali odpovedati zaradi slabega vremena. Res je v noči na četrtek krepko deževalo, a že v ranem dopoldnevu se je /.vedrilo. Verjetno bi takrat še utegnili razstaviti nekaj»okraskov«s kranjskih ulic in z njimi opozoriti na popoldanski shod. Morda pa je v Kranju zmanjkalo smeti! Saj, kot je presenečeno ugotovil teden nazaj»ekološki inšpektor«skupaj z reporterjem tednika Kaj, so tod ulice kar čiste in ljudje lepo vzgojeni. Kako bi bil šele presenečen ta poročevalec, če bi prišel na najavljeni Nemi miting! Ob 16. uri namreč ni bilo na kranjskem Trgu revolucije nikakršnega množičnega zborovanja. Samo nekaj radovednežev je pogledovalo na plakate, prazen trg in ure; 24. tradicionalno srečanje planincev treh dežel Poti prijateljstva po tudi novinarji in fotoreporterji smo bili vmes. Čez kakšne pol ure smo le pričakali nekatere od organizatorjev. Od njih smo zvedeli, da je premalo ljudi za razglasitev stališč iniciativnega odbora. In potlej so sredi trga postavili mizo, z nje delili redkim mimoidočim, ki so se ustavili, propagandno gradivo o nujnosti zaščite naših propadajočih gozdov, pa zbirali podpise za priključitev k iniciativnemu odboru. Miting torej sploh ni bil kakšen množičen shod, dogodek pa je ostal zares nem. Škoda, da so organizatorji vse prepustili naključju! Na tak način pač ni moč zbrati somišljenikov, ki bi prisluhnili nadvse potrebnim pozivom za ohranitev zdravega okolja. S. Saje planinskih vrhovih treh dežel Gozd Martuljek, 10. oktobra V Gozd Martuljku so se zbrali planinci treh sosednjih dežel in razpravljali o izkušnjah, ki jih imajo pri vzgoji mladih planincev. Vsako leto se udeležijo pohoda po tridesetih vrhovih Italije, Koroške in Slovenije. Planinska zveza Slovenije je minulo soboto in nedeljo pripravila v Gozd Martuljku, v hotelu Špik, že 24. srečanje planincev treh dežel. Srečanja so se udeležili predstavniki planinskih zvez in združenj s Koroške, Furlanije - Julijske Krajine in iz Slovenije. Na srečanju, ki že tradicionalno poteka v prijateljskem vzdušju, je bila letošnja osrednja tema vzgoja mladih in dogovor o nadaljnjih skupnih akcijah. Naši planinci so gostom predstavili Triglavski narodni park in odpravo na Cerro Torre, v nedeljo zjutraj pa so se odpravili na planinski izlet v Martuljkovo skupino. Med letošnjimi udeleženci je Dr. Miha Potočnik:»Čeprav smo se domenili, da na takih srečanjih sodeluje največ petnajst predstavnikov iz vsake dežele, jih redno pride več, kar pomeni, da so taka planinska srečanja zanimiva in koristna.«bil tudi dr. Miha Potočnik, dolgoletni predsednik Planinske zveze Slovenije in planinec, ki je bil pred 24. leti med pobudniki vsestranskega sodelovanja in druženja planincev in alpinistov treh sosednjih dežel.»spominjam se prvega srečanja planincev iz Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske Krajine,«nam je dejal dr. Miha Potočnik.»Zbrali smo se leta 1965 v Beljaku, kjer je bila generalna skupščina avstrijske planinske zveze in 90-letnica alpinistične sekcije v Beljaku. Dogovorili smo se, da se srečamo vsako leto. A ne le to: do zdaj smo izdali že več trojezičnih planinskih publikacij in se zmenili za planinske poti po treh deželah. Te poti potekajo po 30 vrhovih, v vsaki deželi jih je deset. Najbolj vztrajni pohodniki potem dobijo spominske plakete in spominske značke. Čeprav smo se dogovorili, da na vsakoletna srečanja prihaja po petnajst predstavnikov posameznih planinskih zvez, jih redno pride več. Še posebno smo veseli predstavnikov slovenskega planinskega društva iz Trsta in iz Nove Gorice ter Celovca kot seveda vseh drugih, ki prihajajo na taka srečanja.«na srečanju v Gozd Martuljku so spregovorili o vzgoji mladih, ki je v Sloveniji načrtna, saj se mladi vključujejo v planinske krožke že kot cicibani. Redno organizirajo tudi polletne planinske šole in tabore, zato bo velikega pomena ureditev sodobne- Pavle Dimitrov, predsednik Planinskega društva Jesenice:»Po vseh osnovnih šolah v jeseniški občini imamo organizirane planinske krožke. Problemi so tedaj, ko mladi zapuščajo osnovnošolske klopi.«ga objekta za vzgojo mladih v Bavščici pri Bovcu.»Tudi v jeseniški občini skrbimo za vzgojo mladih planincev,«nam je dejal predsednik Planinskega društva Jesenice Pavle Dimitrov.»Težave pa so predvsem v tem, ker imajo mladi po osnovni in srednji šoli precej problemov in drugih interesov, zapuščajo planinske vrste, čeprav so dobri in usposobljeni za nadaljnjo vzgojo mladih, ki prihajajo za njimi. Tudi v jeseniškem mladinskem odseku so nastale vrzeli zaradi pomanjkanja mladih. Zdaj smo ustanovili nov odbor mladinskega odseka in upamo, da bodo bolj prizadevni in uspešni.«d. Sedej Z GLASOVA ANKETA V Škof j i Loki so se zbrali nekdanji aktivisti Dobra, stara O Škofia Loka, 7. oktobra V soboto so se v prostorih dijaškega doma na Podnu v Škofji 1 ' zbrali nekdanji aktivisti OF za škofjeloško področje. Vsaki dve leti se zbero in vedno so pol" 1 številni. Pridejo, da si tovariško stisnejo roko, da obude spomine. Takrat so preživeli težke «j se, pa vendar lepe, kajti med ljudmi je živelo tovarištvo, vladalo poštenje. Škofjelo* hribi so bili prava zibelka partizanstva. Na sobotnem srečanju sta zbranim aktivistom spregovorila predsednik skupščine občine Skofja Loka Jože Albreht in predsednik Občinske konference SZDL Janez Zavrl. Svoj prispevek k srečanju je dala tudi Lidija Šentjurc. Poudarila je izreden pomen pisanja spominov in zgodovine NOB, kajti njihovi spomini bodo dobili težo šele takrat, ko njih ne bo več. Mladim je treba povedati, kako je nastajala in rasla ta naša svoboda, da jo bodo znali ceniti. Nekdanji aktivisti so si bili enotni, da bi spet potrebovali dobro staro Osvobodilno fronto, ki bi znala ljudem dopovedati, da je treba včasih tudi malce potrpeti, da bo potem spet bolje. Za.predsednika Okrožnega odbora aktivistov OF za škofjeloško okrožje pri Občinski konferenci SZDL Skofja Loka je bil ponovno izvoljen že dolgoletni predsednik Tone Peternelj-Igor. Izredno lep kulturni program so izvedle tovarišice iz škofjeloških vzgojno varstvenih organizacij. Zapel je njihov komorni pevski zbor pod vodstvom Pavle Grahek, zborček cicibanov je vodila Ksenja Vidmar, malo folkloro pa Ana Bernik. Marija Ostanek Zora iz Ljubljane:»Doma sem s Prtovča in tam sem delala kot aktivistka OF. Skojevke se včasih posebej dobimo v Železnikih, vsaki dve leti pa tukaj. Veliko smo pretrpele, zato apeliramo na našo mladino, naj bo strpna, kot smo bili mi. Saj pridejo hudi časi, za njimi pa vedno boljši. Želela bi le, da bi jim bilo bolje, kot je bilo nam.«francka Golja s Češnjice pri Železnikih:»Lepa co taka srečanja. Same, stare znanke se zberemo. Danes so nas z izredno dobro pripravljenim kulturnim programom prijetno presenetili.«katarina Lukanc iz Škofje Loke:»Med vojno sem bila sekretarka AFŽ za Selško in Poljansko dolino. Lepo je danes, stare spomine obujamo. Želela bi le, da bi bili ljudje bolj pošteni, kot so.«otroci naših delavcev iz Essna v Radovljici Radovljica, 7. oktobra Dvajset otrok naših delavcev na začasnem delu v Essnu (Zvezna republika Nemčija) bo od 15. do 21. oktobra na obisku pri vrstnikih v radovljiški občini. Obisk sodi v okvir sodelovanja med občinsko konferenco SZDL Radovljica in Slovenskim kulturnim športnim društvom Bled v Essnu. Otroci, stari od deset do šestnajst let, bodo prispeli v Radovljico v soboto okrog dvanajstih, ko jih bodo pred osnovno šolo Antona Tomaža Linharta pričakali gostitelji, naši otroci, pri katerih bodo bivali med srečanjem. V ponedeljek bodo prisostvovali pouku, v torek obiskali begunjski Elan in si ogledali muzej talcev in čebelarski muzej. V sredo bodo prek Pokljuke odšli v Bohinj k slapu Savice, v četrtek nameravajo Po poti kulturne dediščine in na družabni večer v osnovno šolo Antona Tomaža Linharta. V ponedeljek ali torek si bodo ogledali tudi Cankarjev dom in ljubljanski grad. Gostitelji bodo slovenskim otrokom v Essnu vrnili obisk prihodnje leto. C. Z. Čas zelene bratovščine pa tudi stekline - Jesen je in tudi na Gorenjskem so člani lovskih družin v teh dneh (ob koncu tedna) redni»obiskovalci«gozdov. Na sliki so člani Lovske družine Jošt, ki so se v nedeljo že zjutraj vračali s pohoda. Dober pogled in ravne cevi so bile marsikje»uspešne«. Uspešni pri pregonu steklih lisic pa so bili v zadnjem času tudi v Lipniški dolini člani Lovske družine Kropa. Zadnjo steklo lisico so pobili v Kamni gorici v petek zjutraj, sicer pa je bilo na območju Lovske družine Kropa, kot je povedal Janez Udir iz Kamne gorice, v zadnjih dveh mesecih ubitih že prek deset steklih lisic. - A. Z. - Foto: G. Šinik F Elizabeta Rekar iz pri Mariboru:»Med sem bila članica Okr ga komiteja Skofja Ne morem verjeti, d je bilo takrat res Pa bo že držalo, saj j naše delo spleteno iz nevidnih niti. Škodi da smo se tako sprem li, da se skorajda ne! znamo več.«ludvik Tramte, Med»Lepo je, da pridejo nas tovariši, kot je U Šentjurc, kot so obč«možje Škofje Loke in iz prve roke seznani gospodarjenju, o dru nopolitičnem stanju, pa da le nekje v vrh' obravnavajo naše st* Nam ni treba na ulice' slovenski vladi z a upi in jo spoštujemo. M nobene nestrpnosti ni med ljudmi. V Škofji^r je veliko oficirjev, vojakov drugih narodov in, rodnosti, vendar nihče nikogar ne sovraži. 0& derkoli je, naš je. Zakaj v Švici lahko vsi na 1 žive v bratstvu? Tudi pri nas mora ostati tako. je bilo.«d. Dol Sejem SE PRIPOROČI iv PRED 0*8 L JII OŽE D O l H 2 opreme I 1 stanovanji Kranj - V petek, 14. I bodo v Savskem logu v že 21. odprli jesenski tim ni sejem stanovanjske <jj fi Na tej specializirani sejetfreditvi v Kranju bo tu 1 poudarek na izdelkih in k W 1 '»r vah za opremo in uredi" štora. novanj Prireditelji oziroma bivalni sicer strani ugotavljajo, da rfl< trenutek med razstavljaj ma proizvajalci tovrstni kov in opreme ni poseb' kega zanimanja za pred nje na sejmu. Vendar, k vedujejo, bo sejem vseetf miv, saj različne oprem* prav za ogrevanje tudi t bo manjkalo. In tudi Gy družina Kranj se bo, kot' navadi na tem sejmu, pf* la z razstavo gob. Pri, razstave še posebej vab«delovanju gobarje, da ji"" tek pomagajo pri pripf' stave s sveže nabranimi * Sicer pa za ta sejefl 1 ' odprt do 20. oktobra, ^ ena ugotovitev. RazS^ predvsem gorenjski, š e, gledajo pogosto, sodelov? sejmu kot strošek, ki x es. več majhen. Drugačni, nja pa so tisti, ki se p ra doma in z določenim V L ciljem pripravijo nanj. * specializirane sejemske tve niso odveč. VEČ G* KOT ČAS*