Šolski zvezki kot zgodovinski vir. School Exercise Books as a Historical Source

Transcription

1 1 2 Šolski zvezki kot zgodovinski vir School Exercise Books as a Historical Source 22/2013 Revija za zgodovino šolstva in vzgoje XLVI School Chronicle Journal of the History of Schooling and Education

2 Šolski zvezki kot zgodovinski vir School Exercise Books as a Historical Source Šolski zvezek kot (učenčev) ščit - Po ilustraciji Nikolaja Pirnata ( ) k Cervantesovemu romanu Bistroumni plemič Don Kihot iz Manče. ŠOLSKI ZVEZEK SCHULHEFT CAHIER SCOLAIRE ISKOLAFÜZET ТЕТРАДКА ŠKOLNÍ SEŠIT ŠKOLSKA SVESKA CUADERNO ESCOLAR QUADERNO DI SCUOLA SCHOOL EXERCISE BOOK

3 Šolski zvezki so v šolskih torbah učencev poleg učbenikov in pisal tisto osnovno orožje, s katerim se podaja pogumni šolar na dolgoletno bojevanje za učenost. Če je ošiljen svinčnik ali pero v tem boju na šolskem polju kot bridka sablja ali ostra sulica, pa je zvezek kot ščit, prava osebna obramba učenčevega znanja in njegovo samoučilo. Šolski zvezki nam bolj konkretno in neposredno predstavljajo potek in vsebino šolskega pouka kot učni načrti in učbeniki. So prava podoba dejanskega pouka. - Z razstave Zgodbe šolskih zvezkov (Na prejšnji strani: po ilustraciji Nikolaja Pirnata ( ) k Cervantesovemu romanu Bistroumni plemič Don Kihot iz Manče.)

4

5 ŠOLSKA KRONIKA REVIJA ZA ZGODOVINO ŠOLSTVA IN VZGOJE GLASILO SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA MUZEJA, LJUBLJANA UDK/UDC 37(091) ISSN SCHOOL CHRONICLE - JOURNAL OF THE HISTORY OF SCHOOLING AND EDUCATION - BULLETIN OF THE SLOVENIAN SCHOOL MUSEUM. LJUBLJANA, SLOVENIA. Urednik / Editor: dr. Branko Šuštar Uredniški odbor / Editorial Board: Anton Arko, mag. Marjetka Balkovec Debevec, dr. Theodor Domej (Avstrija / Austria), dr. Darko Friš, Ksenija Guzej, Tatjana Hojan (lektoriranje / Proofreading), Polona Koželj, dr. Zdenko Medveš, mag. Stane Okoliš (odgovorna oseba izdajatelja / Responsible person of the publisher), Slavica Pavlič, dr. Mojca Peček Čuk, dr. Leopoldina Plut Pregelj (ZDA / USA), Mateja Ribarič, dr. Branko Šuštar (urednik / Editor), mag. Mladen Tancer, dr. Andrej Vovko. Članke je recenziral uredniški odbor. Za znanstveno vsebino člankov odgovarjajo avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira / The articles have been reviewed by the Editorial Board. The authors are solely responsible for the content of their articles. No parts of this publication may be reproduced withaut publisher s prior consent and full mention of the source. Slovenski šolski muzej / Slovenian School Museum, Ljubljana Redakcija te številke je bila zaključena The editing of this issue was completed on October 30 th, Znanstveno svetovanje / Scientific advice: dr. Juri Meda (Univ. Macerata, Italy). Z zahvalo za prevode / With thanks for translation to: mag. Maja Nikolova (bolg./bulgarian), mag. Michal Vaněk (češč./czech, slovašč./slovak), dr. Imre Szilágyi (madž./hungarian), Tjaša Šuštar (špan./spanish), Vlasta Beltram (ital./italian), Maja Hakl Prevodi / Translation: Maja Visenjak-Limon (angleščina / English), Marinka Krenker (nemščina / German) Uredništvo in uprava / Editorial and administrative office: Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, SI-1000 Ljubljana, Slovenija telefon, fax / Phone, Fax: e-pošta / solski.muzej@guest.arnes.si Transkacijski račun / Bank account: Sofinancira / Co-financed by: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport / Ministry of Education, Science and Sport Agencija za raziskovalno dejavnost R Slovenije - ARRS / Slovenian Research Agency Izdajatelja / Publishers: Slovenski šolski muzej / Slovenian School Museum Zveza zgodovinskih društev Slovenije / Historical Association of Slovenia Oblikovanje in računalniški prelom / Design and computer typesetting: Matjaž Kavar, Laura Bolčina, RAORA d.o.o., Kropa Tisk / Printed by: Littera picta d.o.o., Ljubljana Naklada / Number of copies: 650 izvodov Revija je vpisana v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 43, z dne Šolska kronika revija za zgodovino šolstva in vzgoje je vključena v: / School Chronicle Journal of the History of Schooling and Education is included in: CSA/Sociological Abstract, USA EBSCO Publishing, Ipswich, USA COBISS - Co-operative Online Bibliografic System Services, Slovenia

6 Š O L S K A K R O N I K A REVIJA ZA ZGODOVINO ŠOLSTVA IN VZGOJE Glasilo Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana Leto 2013, številka 1 2 Letnik 22 XLVI School Chronicle / Schulchronik Journal of the History of Schooling and Education. Bulletin of the Slovenian School Museum. Ljubljana. Slovenia. Zeitschrift für Schul- und Erziehungsgeschichte. Organ des Slowenischen Schulmuseums. Ljubljana. Slowenien. Šolski zvezki kot zgodovinski vir / School Exercise books as a Historical Source / Schulhefte als historische Quelle VSEBINA / CONTENTS / INHALTSVERZEICHNIS ČLANKI IN PRISPEVKI / ARTICLES AND OTHER CONTRUBUTIONS / ARTIKEL UND BEITRÄGE Branko Šuštar, Od Macerate do Ljubljane - tuje in domače spodbude in raziskovanja šolskih zvezkov kot zgodovinskega vira From Macerata to Ljubljana domestic and foreign initiatives in research into school exercise books as a historical source Von Macerata bis Ljubljana fremde und heimische Anregungen zur Erforschung der Schulhefte als historische Quelle Razstava - Zgodbe šolskih zvezkov: Pogledi na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem od srede 19. stoletja naprej, Slovenski šolski muzej, Ljubljana Exhibition - The story of school exercise books. A look at the development of school exercise books in Slovenia from the mid-19th century onwards, Slovenian School Museum, Ljubljana Exposición - Historia de cuadernos escolares. Un repaso acerca del desarrollo de cuadernos escolares en Eslovenia a partir del siglo XIX, Museo escolar de Eslovenia, Ljubljana Ausstellung - Geschichte der Schulhefte. Ansichten zur Entwicklung der Schulhefte auf slowenischem Gebiet seit Mitte des 19. Jahrhunderts, Slowenisches Schulmuseum, Ljubljana Milena Mileva Blažić, Podoba otrok in otroštva v šolskih zvezkih na Slovenskem ( ) How children and childhood appear in school exercise books in Slovenia ( ) Abbild der Kinder und der Kindheit in Schulheften auf slowenischem Gebiet ( )

7 Ljiljana Šuštar, Šolski zvezki v fondih ljubljanske enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana School exercise books in the Ljubljana unit of the Ljubljana Historical Archives Schulhefte in Archivbeständen der Ljubljanaer Einheit des Historischen Archivs Ljubljana Jure Maček, Pogledi na šolske zvezke kot zgodovinski vir v Pokrajinskem arhivu v Mariboru Views on school exercise books as a historical source in the Maribor Regional Archives Ansichten auf Schulhefte als historische Quelle im Landschaftsarchiv in Maribor Ivanka Zajc Cizelj, Šolski zvezek kot nosilec zgodovinskega zapisa v fondih vzgojno-izobraževalnih ustanov The school exercise book as a witness to historical writing kept by educational institutions Schulhefte als Träger der historischen Niederschrift in Archivbeständen der Erziehungs- und Bildungsanstalten Marta Triler, Šolski zvezki v arhivih uršulinskih samostanov kot arhivski vir School exercise books in the archives of the Ursuline convents as an archive source Schulhefte in Archiven der Ursulinen Kloster als Archivquelle Mateja Medved, Šolski zvezki iz Muzeja Velenje in njihove zgodbe School exercise books from Velenje Museum and their stories Schulhefte aus dem Museum Velenje und ihre Geschichten Marko Kumer, Šolski zvezki iz Slatnarjeve tiskarne v zbirki Medobčinskega muzeja Kamnik School exercise books from Slatnar s printing house in the collection of the Intermunicipal Museum, Kamnik Schulhefte aus der Buchdruckerei Slatnar in der Sammlung des Kreismuseums Kamnik Majda Pungerčar, Šolski zvezki v Dolenjskem muzeju Novo mesto School exercise books in the Dolenjska Museum, Novo mesto Schulhefte im Museum von Dolenjska in Novo mesto Ivanka Počkar, O šolskih zvezkih iz Posavskega muzeja Brežice School exercise books in the Posavje Museum Brežice Über Schulhefte im Posavje Museum Brežice Marija Počivavšek, Šolski zvezki med Celjani School exercise books among the people of Celje Schulhefte unter Bewohnern von Celje Branko Šuštar, En župan, en zdravnik, en škof: šolski zvezki razkrivajo osebnosti in sledi časa A mayor, a physician, a bishop: school exercise books reveal personalities and traces of time Ein Bürgermeister, ein Arzt, ein Bischoff: Schulhefte enthüllen Persönlichkeiten und Zeitspuren

8 Tatjana Hojan, Šolski zvezki v slovenskih pedagoških revijah med letoma 1900 in School exercise books in Slovenian educational journals between 1900 and 1930 Schulhefte in slowenischen pädagogischen Zeitschriften in den Jahren von 1900 bis 1930 Nataša Kolar, Šolski zvezki v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja na primeru Osnovne šole Šmartno pri Litiji School exercise books in the 1920s and 1930s from Šmartno pri Litiji Primary School Schulhefte in den zwanziger und dreißiger Jahren des 20. Jahrhunderts am Beispiel der Grundschule Šmartno bei Litija Marjetka Balkovec Debevec,»Spomin na učitelja vzgojitelja«. Iz listov šolskih zvezkov na pedagoškem tečaju v Beli krajini med drugo svetovno vojno A memory of a teacher. School exercise book pages from an educational course in Bela krajina during World War Two»Erinnerung an den Lehrer Erzieher«. Aus Schulheftblättern am pädagogischen Kurs während des Zweiten Weltkriegs Anton Arko, Šolski zvezki v slovenskem pedagoškem časopisju v prvem desetletju po drugi svetovni vojni School exercise books in the Slovenian educational press in the first decade after World War Two Schulhefte in slowenischen pädagogischen Zeitschriften im ersten Jahrzehnt nach dem zweiten Weltkrieg Taja Gubenšek, Vsak zvezek drugače diši. Šolski zvezki družine Gubenšek iz Domžal Each school exercise book smells different - School exercise books belonging to the Gubenšek family Jedes Schulheft riecht anders - Schulhefte der Familie Gubenšek aus Domžale Šolski zvezki iz dveh slovenskih pokrajin: Primorska in Prekmurje / Exercise books from two Slovenian regions: Primorska and Prekmurje / Schulhefte aus zwei slowenischen Landschaften: Primorska und Prekmurje Vlasta Tul, Šolski zvezki v fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici School exercise books in the collections of the Nova Gorica Regional Archives Schulhefte in Archivbeständen und Sammlungen des Landschaftsarchivs in Nova Gorica Quaderni scolastici nei fondi e nelle collezioni dell'archivio Regionale di Nova Gorica Ana Kobal, Šolski zvezek pripomoček fašistične raznarodovalne politike: primer šole v Vipavi The school exercise book a tool of Fascist denationalising policies: school Vipava as an example Schulheft ein Hilfsmittel der faschistischen Denationalisierungspolitik: Beispiel der Schule Vipava Quaderno scolastico strumento della politica snazionalizzatrice fascista (Vipava)

9 Vlasta Beltram, Pripovedovanje šolskih zvezkov v Pokrajinskem muzeju Koper Tales of exercise books in the Koper/Capodistria Regional Museum Schulhefte erzählen im Landesmuseum Koper Il racconto dei quaderni scolastici nel Museo Regionale di Capodistria Mirjana Kontestabile Rovis, Šolski zvezki v Pokrajinskem arhivu v Kopru in na razstavi ob 100-letnici izgradnje šolske stavbe v Rakitovcu Exercise books in the Koper/Capodistria Regional Archives and at the exhibition marking the centenary of the construction of the school building in Rakitovec Schulhefte im Landschaftsarchiv in Koper und auf der Ausstellung zur Jahrhundertfeier des Schulgebäudes in Rakitovec Quaderni scolastici nell'archivio Regionale di Capodistria e all'esposizione in occasione del Centenario della costruzione dell'edificio scolastico a Rakitovec Karla Kofol, Šolski zvezki v Tolminskem muzeju pričevalci življenja ob slovenski zahodni meji School exercise books in the Tolmin Museum records of life along Slovenia s western border Schulhefte im Museum von Tolmin Zeugen des Lebens an slowenischer Westgrenze Quaderni scolastici nel Museo Tolmin testimoni della vita al confine sloveno occidentale Jana Tomažič Cvetko, Šolski zvezki družine Sket iz Postojne School exercise books belonging to the Sket family from Postojna Schulhefte der Familie Sket aus Postojna Quaderni scolastici della famiglia Sket di Postojna Ivanka Huber, Šolski zvezek kot pričevalec družbenega časa in prostora: šolski zvezek šestošolke v Kančevcih iz leta The school exercise book as a witness of a social time and space: an exercise book belonging to a sixth-grader in Kančevci in 1941 Schulhefte als Zeugen der Zeit und des Raumes in der Gesellschaft: Schulheft der Sechstklässlerin in Kančevci aus dem Jahre 1941 Az iskolafüzet mint a társadalmi idő és tér tanúja: egy Kančevciben élő hatodik osztályos leány iskolafüzete 1941-ből Maja Hakl, Šolski zvezek moje babice iz šolskega leta (OŠ Šalovci v Prekmurju) My grandmother's school exercise book from the school year (Primary school Šalovci in Prekmurje) Schulheft meiner Großmutter aus dem Schuljahr (Grundschule Šalovci im Murland) A nagymamám iskolafüzete az os tanévből (a muravidéki Šalovci általános iskolája). Klaudija Sedar, Redovalnica v šolskem zvezku iz leta 1973 (Gornji Petrovci) A grade book in a school exercise book (Gornji Petrovci, 1973) Klassenbuch im Schulheft aus dem Jahre 1973 (Gornji Petrovci) Az osztálykönyv egy 1973-as iskolafüzetben (Gornji Petrovci)

10 Šolski zvezki v nekaterih drugih slovanskih državah: Bolgarija, Češka, Hrvaška, Slovaška in Srbija / Exercise books in some other Slavic states: Bulgaria, Czech Republic, Croatia, Slovakia and Serbia / Schulhefte in einigen anderen slawischen Ländern: Bulgarien, Tschechien, Kroatien, Slowakei und Serbien Vera Kisiova, Pregled razvoja školski svezaka u Bugarskoj od sredine 19. do sredine 20. stoljeća / Към въпроса за разпространението на учебните тетрадки в България от средата на XIX до средата на XX век Pregled razvoja šolskih zvezkov v Bolgariji od sredine 19. do sredine 20. stoletja An overview of the development of school exercise books in Bulgaria from the mid 19th to the mid 20th century Überblick der Entwicklung der Schulhefte in Bulgarien seit der Mitte des 19. bis zur Mitte des 20. Jahrhunderts Maja Karagjozova, Mariana Tomitova, Školske sveske iz vremena bugarskog preporoda u Nacionalnom muzeju obrazovanja u Gabrovu / Училищни тетрадки от периода на Българското възраждане в Националния музей на образованието Šolski zvezki iz časa bolgarskega preporoda v Narodnem muzeju izobraževanja v Gabrovu School Exercise Books from the period of the Bulgarian Revival in the National Museum of Education Schulhefte aus der Zeit der bulgarischen Erneuerung im Nationalen Bildungsmuseum in Gabrovo Jan Šimek, Šolski zvezki v čeških muzejskih zbirkah in predpisi o uporabi šolskih zvezkov v čeških šolah od konca 19. stoletja do druge polovice 20. stoletja / Školní sešity v českých muzejních sbírkách a předpisy upravující užití sešitů v českých školách od konce 19. století do druhé poloviny 20. století School exercise books in Czech museum collections and official regulations for use of exercise books in Czech schools from the end 19th century till second half 20th century Schulhefte in tschechischen Museumssammlungen und Vorschriften zum Gebrauch der Schulhefte in tschechischen Schulen von Ende des 19. Jahrhunderts bis zur zweiten Hälfte des 20. Jahrhunderts Vesna Rapo, Pisanke i krasopisanke iz zbirki Hrvatskoga školskog muzeja u Zagrebu / Zvezki za spise ('pisanke') in zvezki za lepopis ('krasopisanke') iz zbirk Hrvaškega šolskega muzeja v Zagrebu Exercise books for essays and exercise books for handwriting from the collections of the Croatian School Museum in Zagreb Hefte für Aufsätze ( Schreibhefte ) und Hefte für Schönschrift ( Schönschreibhefte ) aus den Sammlungen des Kroatischen Schulmuseums in Zagreb Vladimír Michalička, Šolski zvezki v zbirkah Muzeja šolstva in pedagogike v Bratislavi / Školské zošity v zbierkovom fonde Múzea školstva a pedagogiky School exercise books in the collections of the Museum of Education and Pedagogy in Bratislava Schulhefte in den Sammlungen des Museums für Schulwesen und Pädagogik in Bratislava

11 Maja Nikolova, Školske sveske kao izvor za proučavanje istorije školstva i prosvete u Srbiji / Школске свеске као извор за проучавање историје школства и просвете у Србији Šolski zvezki kot vir za raziskovanje zgodovine šolstva in prosvete v Srbiji School exercise books as a historical source for research of history of education in Serbia Schulhefte als Quelle der Erforschung der Geschichte des Schulund Bildungswesens in Serbien Šolska kronika 1-2, 2013 / Seznam avtoric in avtorjev / List of contributors Navodilo avtorjem / Instructions to contributors / Anleitungen für Autoren Šolska kronika revija za zgodovino šolstva in vzgoje. Glasilo Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana (Slovenija) je slovenska znanstvena in strokovna revija za zgodovino šolstva, pedagogike in vzgoje, ki jo od leta 1992 samostojno izdaja Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Revija ima začetke v skupnem zborniku šolsko-pedagoških muzejev v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, ki je začel izhajati leta 1964 kot Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete. School Chronicle - Journal of the History of Schooling and Education. Bulletin of the Slovenian School Museum. Ljubljana (Slovenia) is a slovenian scientific and professional publication concerned with history of schooling, pedagogy and education. Since 1992 it has been independently issued by the Slovenian School Museum in Ljubljana. The Miscellany has developed from a joint publication of the school-pedagogical museums in Ljubljana, Zagreb in Belgrade, which began to be published in 1964 with the title A Miscellany of the History of Schooling and Education.

12 11 Članki in prispevki UDK (091) 1.02 Pregledni znanstveni članek Prejeto: Branko Šuštar* Od Macerate do Ljubljane - tuje in domače spodbude in raziskovanja šolskih zvezkov kot zgodovinskega vira From Macerata to Ljubljana domestic and foreign initiatives in research into school exercise books as a historical source Izvleček Prispevek opozarja na razvoj zanimanja za doslej največkrat spregledane tematike šolskih zvezkov, ki sta jo v mednarodnem okviru spodbudila simpozij italijanske Univerze Macerata (2007) in zlasti izdaja rezultata simpozija v knjigi v dveh obsežnih delih (2010). Razstava»Zgodbe šolskih zvezkov. Pogledi na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem od srede 19. stoletja naprej«v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani (2011/12) je predstavila s posameznimi zgodbami poglede na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem in jih primerjala s primeri iz petih šolskih muzejev v tujini (Padova, Leipzig, Ottweiler, Zagreb, Beograd). Razstava in nato simpozij o šolskih zvezkih (sept. 2012) sta usmerjali tudi k vrednotenju tega raznovrstnega gradiva v muzejih in arhivih ter pri posameznikih. Predstavljeni prispevki 29 avtorjev iz Slovenije in še petih drugih slovanskih držav so obravnavali razvoj šolskih zvezkov kot zgodovinskega vira. Objava večine teh in še nekaterih drugih Abstract The article draws attention to the development of interest in the hitherto usually overlooked theme of exercise books, encouraged internationally by the symposium organised by the Italian University of Macerata (2007) and in particular the publishing of the symposium results in two volumes (2010). The exhibition The Story of School Exercise Books. A look at the development of school exercise books in Slovenia from the mid-19th century onwards«at the Slovenian School Museum in Ljubljana (2011), making use of individual stories, presented views on the development of exercise books in Slovenia and compared them with examples from five school museums abroad. The exhibition, followed by a symposium on exercise books (in Sept. 2012) directed attention towards the evaluation of this diverse material in museums, archives and private collections. The articles presented by 29 authors from Slovenia and five other Slavic countries discussed the development of exercise books as a histor- * Branko Šuštar, dr. zgod., muzejski svétnik, Slovenski šolski muzej, Ljubljana, e-pošta: branko.sustar@guest.arnes.si

13 12 Šolska kronika prispevkov omogoča soočenje z analizami in primerjavami slovenskih šolskih zvezkov v Habsburški monarhiji, Italije, Avstrije, Madžarske in Jugoslavije, pa tudi s šolskimi zvezki na Hrvaškem, v Srbiji, Bolgariji, na Češkem in na Slovaškem. ic source. The publication of most of these and some other articles facilitates an overview of analyses and comparisons of Slovenian exercise books in the Habsburg monarchy, Italy, Austria, Hungary and Yugoslavia, as well as exercise books in Croatia, Serbia, Bulgaria, Czech Republic and Slovakia. Šolski zvezek kot povezava Kaj veže učenca in učitelja? Kaj povezuje šolo in dom? Šolski zvezek je danes umeščen v šolo med tradicijo šolske tablice in prihodnostjo s tabličnim računalnikom ali ipadom. Med šolskimi pripomočki imajo prav zvezki posebno mesto: so rezultat zapisanega lastnega prizadevanja šolarja, dijaka in študenta na šolski poti do znanja. Zvezki povezujejo učenca z učiteljem in znanjem ter so tudi vez med šolo in domom. Pri tem so bili zelo pomembni tudi učiteljevi popravki domačih nalog. In učitelji so si ves čas zelo prizadevali za urejene zvezke učencev. 1 Šolske in domače naloge v zvezkih predstavljajo dejanski pouk: rdeče korekture učiteljev opozarjajo na vsebinske in slovnične napake. Zvezki zanimivih posameznikov, zgodbe o menjavi zvezka za domače pridelke, o strganem listu, o zelo različnih podobah in imenih na zvezkih skozi čas dopolnjuje še pogled na zvezek kot trgovsko blago in na konkurenco, pri kateri je sodelovala tudi država z»monopolnimi zvezki«. Zvezek je res raznovrstni zgodovinski vir. 2 Tudi slovenska beseda za zvezek (podobno kot nemška) izvira iz»vezati«,»povezati«liste papirja. Za zvezke se v 19. stoletju med Slovenci ni uporabljala ustaljena terminologija. Beseda 'zvezek' (od zvezati; tudi povezati) pomeni pravzaprav v platnice zavit pušeljc listov! Saj je pri A. M. Slomšku mala Vertnikova Marjetica gospodu dekanu»čeden zvezek rožic podala«, 3 kot najdemo zapisan ta šopek v Blažetu in Nežici. Za zvezek so uporabljali še izraz 'sešitek', povezan s šivanjem ter s knjigo in pisanjem. Različna so bila tudi imena zvezkov glede na njihov namen (za lepopis, pisanje, risanje, računstvo). V sočasnih zapisih tako najdemo za»zvezek«različne izraze: pisavne knjige, pisane knjižice (teke, nem. Theke), pisavni zvezki, pisni zvezki, lepopisni zvezki (nem. Schreibtheke), spisni in številni zvezki, zvezki, pisanke, pisnice, pisne knjižice, pisni vezki, sešitki, lepopisni sešitki, spisje ali spisovnik. Za risanje pa so bile 'risanke' (Zeichnungshefte v nem.). Kako so pisali učenci skozi čas? Kaj in kako je šola poučevala, kako vzgajala in vplivala? Tudi o tem pričujejo šolski zvezki. Zvezki nam precej bolj konkretno pred- 1 M. K. Selski, O pisnih zvezkih,»učiteljski tovariš«, , str. 77; Ludvik Černe, Spomini in izkušnje,»popotnik«, 1933/34, str Zgodbe šolskih zvezkov, str A. M. Slomšek, Blaže in Nežica v nedeljskej šoli, Celovec 1857, str. 261.

14 Od Macerate do Ljubljane - tuje in domače spodbude in raziskovanja šolskih zvezkov 13 Šolski zvezek z razstave Zgodbe šolskih zvezkov: Slovenska lepopisnica, 1917; tisk Slatnar, Kamnik (SŠM) Šolski zvezek z razstave Zgodbe šolskih zvezkov: Vježbanka za pisanje, br. 6, OŠ Luče 1934 (SŠM) stavljajo potek in vsebino šolskega pouka kot npr. učni načrti ali učbeniki. Šolske in domače naloge v zvezkih predstavljajo dejanski pouk: rdeče korekture učiteljev opozarjajo na vsebinske in slovnične napake, pa tudi na v svojem času 'problematično' razmišljanje. Poleg vplivov državne politike najdemo v zvezkih tudi značilnosti časa, krajevne posebnosti, vpliv narečja in še kaj. Tako nas povezujejo z zgodovino. Mednarodne spodbude in domači koraki raziskovanja šolskih zvezkov V mednarodnem okviru je spodbudil raziskovanje šolskih zvezkov uspešen mednarodni simpozij septembra 2007, 4 ki so ga pripravili vneti sodelavci Univerze Macerata v pokrajini Marke (Marche) v zaledju Ancone. Zbiranje, raziskovanje in predstavljanje šolskih zvezkov pri posameznih pedagoških ustanovah (zanimiv italijanski primer je ex Indire s projektom Fisqued), 5 v zasebnih ustanovah in javnih 4 Quad@rni di scuola, Programma, 2007, ; Quaderni di scuola, 2007, Abstracts, 5 Pedagoški inštitut v Firencah»L'Agenzia Nazionale per lo Sviluppo dell'autonomia«(pred kratkim je še deloval pod imenom Istituto Nazionale di Documentazione per la Innovazione e la Ricerca Educativa di Firenze ex Indire). Il progetto FISQED,

15 14 Šolska kronika Univerza Macerata je pripravila konferenco (2007) in monografijo na temo šolski zvezki (2010): School Exercise Books. A Complex Source for a History of the Approach to Schooling and Education in the 19th and 20th Centuries. šolskih in pedagoških muzejih, je vodilo tudi k razstavam in publikacijam. Tako so kot sestavni del konference predstavili tudi razstave o italijanskih šolskih zvezkih, produkcijo šolskih zvezkov tudi pri nas poznane založbe Cartiere Paolo Pigna in zbirko šolskih zvezkov iz vseh strani sveta, ki jo je razstavil prizadevni francoski zbiratelj Henri Mérou (Association En marge de cahiers). Posebno presenečenje pa je resna izdaja znanstvenih rezultatov, ki so poleti 2010 prišli med nas tudi v tiskani obliki v dveh obsežnih delih z angleškim naslovom:»school Exercise Books. A Complex Source for a History of the Approach to Schooling and Education in the 19th and 20th Centuries«. 6 Med tam zbranimi zelo raznolikimi osemdesetimi mednarodnimi prispevki iz več celin od Rusije do Kitajske in Amerike najdemo tudi evropske obravnave tematike šolskih zvezkov v nam severnoitalijanskih krajih, slovenski pregledni članek 7 in tudi dva srbska prispevka. Knjiga pravzaprav sta kar dve - nam z metodološkimi razmišljanji, pregledi problematike in poglobljenimi analizami posameznih vprašanj razgrne obsežno (a gotovo ne vso) paleto obravnave šolskih zvezkov. Šolski zvezki so s študijskimi uredniškimi uvodi predstavljeni kot kompleksni viri za zgodovino raziskovanja šolstva in vzgoje (Roberto Sani), s katerimi lahko spremljamo tudi razprave o šolstvu in tako eksplicitni kot skriti kurikulum, obravnavajo jih kot materialne predmete, umeščene med množično tiskarsko proizvodnjo in trgovino ter 6 School Exercise Books. A Complex Source for a History of the Approach to Schooling and Education in the 19th and 20th Centuries, edit. Juri Meda, Davide Montino, Roberto Sani, Firenze: Polistampa 2010, I-II del, 1616 str. 7 Za krajši informativni pregled teme prim.: B. Šuštar, Exercise books in Slovenia between Children's Writing and Editorial Products from the Mid-19th to the Mid-20th Century, v: School Exercise Books. A Complex Source, Firenze: Polistampa 2010, knjiga 1, str

16 Od Macerate do Ljubljane - tuje in domače spodbude in raziskovanja šolskih zvezkov otroškim pisanjem (Juri Meda); šolski zvezki pa so predstavljeni tudi kot formalni predmeti v podporo pisanju, posebej otroškemu pisanju v šoli (Davide Montino). V vrsti študij posebej izstopa pomen javnih zbirk šolskih zvezkov v muzejih, arhivih in pedagoško-raziskovalnih ustanovah ter različna analiza šolskih zvezkov kot dela subtilne propagande (šolski zvezki kot orodje masovne komunikacije) s sporočilom o šolski kulturi v vsakdanjem življenju, ki ga je oblikovala tudi politizacija šolstva. Šolski zvezki so opazni tudi kot orodja množične vzgoje (šolski zvezki kot viri za zgodovino šolske industrije in tržišča). Zvezki nastopajo tudi kot prvovrsten vir za zgodovino šolskega poučevanja in vzgoje, pri tem pa posebej izstopajo obravnave govora in jezika (šolski zvezek kot vir za zgodovino jezika). Izidu tako obsežne knjige»school Exercise Books, 2010«8 je sledilo več prireditev povezanih s tematiko šolskih zvezkov. Tako je pod naslovom»šolski vsakdan. Primerjava virov in zgodovinsko-vzgojnih raziskovanj«(»la quotidianità scolastica. Comparazione di fonti e ricerca storico-educativa«) 9 potekal v impresivni historični dvorani (Aula Nievo) na tradiconalnem sedežu Univerze v Padovi sredi historičnega centra mesta v Palazzo del Bo 10 simpozij, ki sta ga priredila pedagoška fakulteta univerze v Padovi in njen muzej vzgoje (Dipartimento di Scienze dell'educazione dell'università di Padova; Museo dell Educazione 11 ). Blizu 200 udeležencem, raziskovalcem, predavateljem in po večini študentom, sta se na povabilo organizatorjev pridružila s predstavitvama še predavatelja iz šolskih/pedagoških muzejev v španski Salamanci (El museo pedagógico de la Universidad de Salamanca) 12 in v naši Ljubljani, ki sta bila s prispevki o šolskih zvezkih med sodelavci simpozija na to temo v Macerati leta Simpozij je spremljala razstava o šolskih zvezkih (»Fonti da guardare: la collezione di quaderni del Museo dell Educazione«), ki jo je s sodelavci pripravila osrednja oseba simpozija prof. Patrizia Zamperlin, predavateljica na pedagoški fakulteti in strokovna voditeljica pedagoškega muzeja univerze v Padovi. Na ogled je bil reprezentativen izbor iz njihove obsežne zbirke šolskih zvezkov. Čeprav so tudi pri nas šolski zvezki del stalnih in občasnih razstav v različnih muzejih in kdaj otroško pisanje in risba postanejo zanimive tudi za zgodovinske 15 8 School Exercese Books, 2010, 9 La quotidianità scolastica, Padova, , 10 Università di Padova, 11 Museo dell Educazione), 12 El museo pedagógico de la Universidad de Salamanca, numero9/024.pdf 13 Quadareni / School Exercise Books, 2007, Prof. Bienvenido Martín Fraile, Centro propio museo pedagógico de la Universidad de Salamanca CEMUPE je pripravil prispevek» El patrimonio histórico-educativo, museos pedagógicos y posibilidades de actuación«, B. Šuštar pa predstavitev dejavnosti muzeja v Ljubljani:»Greetings from the Neighbourhood! Slovenian School Museum / Slovenski šolski muzej / Museo scolastico sloveno«.

17 16 Šolska kronika Na konferenci v Macerati jeseni 2007 je zvezke iz vsega sveta predstavil tudi Henri Mérou (Association En marge de cahiers). raziskave, 14 pa šolski zvezki pri nas niso pritegnili večje pozornosti. A sčasoma je sodelovanje Slovenskega šolskega muzeja z italijanskimi kolegi in posebej z univerzo Macerata tudi v naših muzejih in arhivih posredno spodbudilo večje zanimanje za šolske zvezke. K temu je pripomoglo tako obsežno poročilo o obeh knjigah simpozija, objavljeno v reviji Šolska kronika v prvi dvojni številki za leto 2011, 15 kakor tudi razstava o šolskih zvezkih odprta konec leta 2011 v Slovenskem šolskem muzeju. Že z naslovom»zgodbe šolskih zvezkov«je razstava opozarjala, da predstavlja poglede na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem od srede 19. stoletja naprej z zgodbami o šolskih zvezkih, njihovi vsebini in učencih kot avtorjih. Razstava je predstavila zvezke zanimivih posameznikov (župana, nadškofa, zdravnika), zgodbe o menjavi zvezka za domače pridelke in o tej temi v literaturi, o računanju, zaznamovanem s političnim in kulturnim okoljem, o strganem listu ter o zelo različnih platnicah in imenih za zvezek skozi čas. To dopolnjuje še pogled na zvezek kot trgovsko blago in na konkurenco, pri kateri je sodelovala tudi država z»monopolnimi zvezki«. Nekateri učenci so že pred počitnicami vrgli šolsko torbo v kot in svoje zvezke zmetali proč, drugi pa so jih shranili s spomini na mladost in so zanimiv vir za spraševanje o otroškem pisanju, o 14 Tak primer so npr. otroški spisi in risbe kot primer pričevanja o italijanskih koncentracijskih taboriščih , ki sta jih v knjigi predstavila Metka in Boris M. Gombač z italijanskim sodelavcem Dariom Mattiusijem. O tem je zapis tudi v Šolski kroniki, št. 1-2, 2011, str B. Šuštar, Metka Gombač, Tjaša Šuštar, Danijel Haromet: School Exercise Books. A Complex Source for a History of the Approach to Schooling and Education in the 19th and 20th Centuries, edit. Juri Meda, Davide Montino, Roberto Sani, Firenze: Polistampa 2010, knjiga 1 in 2, 1616 str., v: Šolska kronika 2011, št. 1-2, str

18 Od Macerate do Ljubljane - tuje in domače spodbude in raziskovanja šolskih zvezkov 17 Z razstave šolskih zvezkov na Univerzi v Padovi jeseni 2010 (»Fonti da guardare: la collezione di quaderni del Museo dell Educazione). konkretizaciji pouka in o značilnostih posameznih obdobij v razvoju šolstva in posebnosti doživljanja učencev. A prvi velik korak v raziskovanje zapisov v šolskih zvezkih pri nas je bil opravljen že v 90. letih 20. stoletja kot del analize razvoja jezikovnega pouka v osnovni šoli! Zanimanja za ustvarjalno in kreativno pisanje tudi po osnovni šoli ne manjka, zato ni čudno, da je tema pritegnila literarno historično raziskavo prostega spisja od srede 19. stoletja naprej. Ta je izšla kot zanimiv zgodovinski oris (Milena Mileva Blažić, 2002) 16 in se posebej posveča analizi vsebine (naslovov) teh spisov. Ti so zbrani tako iz zvezkov v zbirkah Slovenskega šolskega muzeja (navedeni kot»spisovnice«) kot izmed tistih hranjenih doma (navedeno kot»zvezki študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani«). 17 Kot je nova osnovnošolska zakonodaja 1869, ki je v marsičem pri nas oblikovala sodobno šolo in učiteljstvo kot poklicni stan, poudarila jezikovni pouk in učenje pisanja kot enega od temeljev pouka, je še danes pisanje spisov pomemben del pouka v osnovni šoli. Kot je leta 1884 pisala pedagoška revija 'Učiteljski tovariš', je bil jezikovni pouk (v slovenskih šolah pač slovenščina)»najimenitnejši«učni predmet 16 Milena Blažić, Zgodovinski oris prostega spisja na Slovenskem , Ljubljana: Pedagoška fakulteta, M. Blažić, n. d., Dodatek 1. Naslovi prostih spisov od (kronološko), str

19 18 Šolska kronika Pogled na razstavo Zgodbe šolskih zvezkov 2011/12. v osnovni šoli, pisanje spisov pa»kakor venec«vsemu pouku, zrcalo, v katerem se je videl učitelj in prava slika šole in učitelja. 18 Kot kaže so bili od različnih možnosti uporabe šolskih zvezkov pri pedagoških raziskavah še največ pozornosti deležni različni vidiki otroškega pisanja, domače naloge in lepopis in posebej (prosto) spisje. Pri študiju razvoja vrste drugih predmetov in tem še čakamo, da bodo raziskovalci bolj pogosto odprli tudi popisane zvezke. Razstava»Zgodbe šolskih zvezkov«19 je tako usmerjala še k vrednotenju sorodnega gradiva tudi v drugih kulturnih ustanovah (muzejih in arhivih) ter pri posameznikih. Osrednji poudarek panojev v obliki velikega šolskega zvezka s slovensko zgodbo razvoja in na drugi strani razstavne dvorane primerjava tujih izkušenj na prav takšnih panojih povezanih v šolski zvezek sta dopolnjevala rastoče drevo (javor) v sredini in za njim simbolično predstavljen»gospod Zvezek«. Ozadje so kot klicaji oblikovale tri vertikalne informacije o spreminjajočih se imenih za šolske zvezke (npr. od pisavne knjige, teke, pisnih zvezkov do lepopisnih sešitkov), o obliki in tipih zvezkov v razvoju časa in ideja o šolskem zvezku kot povezavi učenca, učitelja in šole. Simbolično dopolnjena 18 V. Burnik, Spisje v ljudski šoli,»učiteljski tovariš« , str in , str Razstava»Zgodbe šolskih zvezkov«, , php?item=176

20 Od Macerate do Ljubljane - tuje in domače spodbude in raziskovanja šolskih zvezkov 19 Oblikovalec Marjan Javoršek in Jože Rupnik pri pripravi razstave Zgodbe šolskih zvezkov, jeseni 2011 ilustracija don Kihota s sulico (seveda s pisalom) in ščitom (seveda zvezkom) pa je opozarjala na pomen šolskega zvezka kot učenčeve osebne obrambe na poti do znanja: vanj je zapisal kar se je sčasoma naučil. Na razstavi tudi ni manjkala predstavitev tiskanja (šolskih zvezkov), uporabe šolskih zvezkov pri prepisovanju domače naloge tik pred začetkom pouka, kar je predstavila imenitna figura šolarja (akad. kiparka mag. Alenka Vidrgar). Nekaj zvezkov je bilo predstavljenih kronološko kot predstavitev najstarejših primerkov in treh zgodovinskih obdobij, večinoma pa v obliki zgodb. In začelo se je seveda»krvavo«v popravljenih zvezkih z nemškimi nalogami je bilo kdaj vse rdeče kakor po krvavi bitki, tisti slavni pri Sisku 1593, kot pričajo spomini na ljubljansko gimnazijo leta 1891/ Potem so sledile zgodbe o šolskih zvezkih vezanih v knjigo, pa o šolskih zvezkih poznejšega župana (predstavljena sta bila dva) in en zvezek poznejšega nadškofa. Zanimivo branje! Zgodba o škrniclju kot šolskem zvezku pa se je navezovala na čas med obema vojnama. 21 In kakšni so bili šolski zvezki drugod? Tuje izkušnje so na razstavi predstavili francozi v izboru iz gradiva bogate mednarodne zbirke šolskih zvezkov (Association En 20 Zgodbe šolskih zvezkov, str Zgodbe šolskih zvezkov, str

21 20 Šolska kronika Z razstave Zgodbe šolskih zvezkov, marge de cahiers, Reillanne, Alpes-de-Haute-Provence, Francija).V svoji bogati zbirki ima Henri Mérou številne primerke novejših šolskih zvezkov iz različnih dežel sveta, ki nudijo pregled šolskih zvezkov druge polovice 20. stoletja. Zbirko je večkrat predstavil tudi zunaj meja svoje države, mdr. na razstavi v Macerati jeseni 2007 (»Les cahiers des écoliers du monde. Un cahier d écolier qui apprend à écrire de chaque pays du monde«). Tudi na naši razstavi je prijazno omogočil nekaj pogledov na šolske zvezke po svetu. 22 Podrobneje pa se je na velikih panojih, povezanih v obliko šolskega zvezka, predstavilo z zbirkami šolskih zvezkov še pet šolskih muzejev: muzej izobraževanja v Padovi kot del tamkajšnje univerze (Museo dell'educazione - Università degli Studi di Padova), dva nemška muzeja v Lepzigu, ki smo mu včasih pri nas rekli kar Lipsko (Schulmuseum - Werkstatt für Schulgeschichte Leipzig) in v Ottwelerju v Posarju (Saarländisches Schulmuseum Ottweiler), kjer so iz svojih zbirk pripravili tudi mednarodno opazen analitični pregled te tematike. Med sodelujočimi pa nista manjkala tudi muzeja, s katerima že tradicionalno sodelujemo: Hrvatski školski muzej v Zagrebu in Pedagoški muzej v Beogradu. Mednarodno razsežnost je na razstavi predstavljal tudi filmski motiv izobraževanja in šolskega zvezka kot poti k temu: menjava jajc za šolski zvezek iz filma iranske režiserke Hane Makmalbaf, z naslovom Buda se je zrušil od sramu / Buda as sham foru rikht, posnetem leta Šestletna deklica Baktay bi se rada naučila brati, a najprej si mora kupiti zvezek in svinčnik.»zjutraj, ko mame ni 22 Association En marge de cahiers, Reillanne, Alpes-de-Haute-Provence, Francija

22 Od Macerate do Ljubljane - tuje in domače spodbude in raziskovanja šolskih zvezkov 21 Učenec prepisuje domačo nalogo iz matematike: avtorica muzejskih figur v SŠM je mag. Alenka Vidrgar, akad. kiparka. Šolski zvezek v učbenikih, pesem iz osnovnošolskega glasila Kaj je šola in muzejska figura učenca s tablico z napisom ZREZEK in popravkom»v«namesto črke R. Zraven je knjiga Zrezki. doma, pobere štiri dragocena jajca in jih odnese v mesto, da bi jih prodala 23 Motiv, ki je bil tudi poznan pri nas še v začetku 50. let, ko se je na Dolenjskem menda dobilo za tri jajčka en zvezek. O šolskem zvezku lahko beremo tudi v knjigi, kakšna ima še naslov po njem: kot tista, ki jo je napisala švicarska avtorica madžarskega rodu Agota Kristof, Šolski zvezek (Le grand cahier), v slovenščini pa je izšla leta Tudi to je predstavila razstava. Predstavljeni so bili tudi zelo raznovrstni šolski zvezki v nemški in partizanski šoli med vojno, s silhueto učiteljice, ki prinaša šolske zvezke v razred pa tudi šolski zvezki iz prvih povojnih let. Kopiji dveh s primeri računskih nalog so lahko obiskovalci vzeli tudi v roke. Razstava je odstirala pogled še na zvezke v sliki in besedi kot jih najdemo tudi v kakšnem prvem berilu, tudi v računicah. Nekatere zgodbe šolskih zvezkov so fantazijske (zvezki so v pesmi lahko iz čokolade), tudi pesniške, celo kakšne na reparske rime»iz mojga zvezka«, 24 zopet druge pa dišijo po lavandi. Ti so dišali tudi 23 Zgodbe šolskih zvezkov, str Zgodbe šolskih zvezkov, str. 61.

23 22 Šolska kronika Z razstave Zgodbe šolskih zvezkov: sredi je na panojih povezanih v obliko zvezka predstavitev šolskih zvezkih v tujini (muzeji Ottweiler, Padova in Zagreb), levo je motiv zvezkov v vojni in povojni šoli, desno pa zvezek v filmu, gledališču in literaturi. na razstavi! 25 Malo pa je bilo na razstavi tudi šale: k tej je prispevala figura učenca s tablico s popravljeno črko (V namesto R) v napisu ŠOLSKI ZREZEK in poleg kulinarična knjiga o zrezkih. Nekatere zgodbe šolskih zvezkov lahko dišijo tudi po dobroti: podariti zvezek pomeni tudi podpreti šolanje, pot k boljši prihodnosti za nekoga pri nas ali kje v Afriki. Kot z akcijo slovenske Karitas Pokloni zvezek! 26 Zvezek ali tablični računalnik pa je bila ideja predstavljena za sodobni sklep razstave. In eden od korakov pri raziskovanju šolskih zvezkov je bila tudi konferenca septembra 2012 ob zaključku razstave. Na dvodnevni konferenci z naslovom»pogledi na šolske zvezke kot zgodovinski vir«, 27 ki jo je Slovenski šolski muzej pripravil v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Ljubljana, so bili predstavljeni prispevki Doris Jelušič, 18. november Dobre misli.»že v šoli sem imela vse zvezke popisane z verzi, z odlomki iz pesmi, z raznimi mislimi, idejami. Malo preoblikovano besedilo iz takrat modernih pesmi je bilo idealno za šolski spis. Sploh, ko ugotoviš, da tako padajo dobre ocene. Zdaj so mi pa prišli kot naročeni, ko sem dobila idejo, da s tem obogatim vrečke z lavando. Se mi zdi kar dobra dodana vrednost.« html, prevzeto, Zgodbe šolskih zvezkov, str Konferenca»Pogledi na šolske zvezke kot zgodovinski vir«, 2012, si/slo/exhibits.php?item=194

24 Od Macerate do Ljubljane - tuje in domače spodbude in raziskovanja šolskih zvezkov 23 Z razstave Zgodbe šolskih zvezkov: Motiv zvezka na filmu (s temo menjava zvezka za jajca), v gledališču in literaturi. avtorjev iz Slovenije in še iz petih drugih slovanskih držav. Vsi so opozorili na šolske zvezek kot arhivsko in muzejsko gradivo ter uporabnost zvezkov za različne zgodovinske raziskave. Za večino sodelujočih pedagoških muzejev iz Bolgarije, Hrvaške, Češke in Slovaške je bila to prva podrobnejša analiza šolskih zvezkov iz njihovih zbirk (srbska kolegica pa je s takšno študijo že sodelovala na mednarodnem simpoziju) 28, za vse pa tudi pomembna spodbuda za naprej. Poleg razvoja šolskih zvezkov kot raznovrstnega zgodovinskega vira, ki govori o spremembah političnega (idejnega in izobraževalnega) okvira posameznih let, so prinesli prispevki s simpozija o šolskih zvezkih tudi osebne zgodbe in predstavili šolarje, učitelje in spreminjajočo se vsebino pouka pa tudi založnike šolskih zvezkov in njihove uporabnike kot posameznike ali kar družino. Naj posebej omenimo pestro in zanimivo obravnavo šolskih zvezkov v zahodni Sloveniji (na Primorskem), kjer je po prvi svetovni vojni avstrijskemu obdobju sledila Italija in z njo ukinitev slovenskega šolstva, po letu 1943 pa razvoj slovenskega partizanskega šolstva. Vrsta posebnosti je tudi pri šolskih zvezkih v Prekmurju, kjer se je šolstvo do 1918 (in ) razvijalo pod madžarskim vplivom. Pomemben rezultat 28 Maja Nikolova, The Exercise Book in the History of School Teaching in Serbia, p , Quaderni di scuola, 2007, Abstracts,

25 24 Šolska kronika razstave, simpozija in opravljenih raziskav so bile tudi pozorne arhivske obravnave večplastne tematike in šolskega zvezka kot raznovrstnega arhivskega gradiva, pa tudi širše vključevanje šolskih zvezkov v obravnave muzejev in spoznanje, da so šolski zvezki kot neposredni zgodovinski vir, kot glas učenca (pa tudi učitelja in državne šolske oblasti) večkrat presenetljivo zanimivi pričevalci življenja. 29 Res kratek pogled na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem Naj skušamo na kratko predstaviti kar je orisano v preglednem prispevku o šolskih zvezkih pri nas (2010) 30 in razširjeno v besedilu ob razstavi Zgodbe šolskih zvezkov (2011), 31 in posamezni prispevki v tematski številki revije Šolska kronika nadgradijo in tako dopolnijo skico splošnega razvoja. Začnemo lahko s kakšnim redkim primerkom lepopisnih vaj 1795 ali sredini 19. stoletja (Probeschriften) s katerimi so se na javni skušnji predstavili učenci ob polletju ali na zaključku šolskega leta. 32 V 60. letih 19. stoletja v osnovnih šolah na Slovenskem uporaba šolskih zvezkov še ni bila splošna, posebej ne v šolah na podeželju. Pripomočki za pouk pisanja so bili lepa poslovna priložnost za tiskarje in založnike (knjigarnarje), saj je bila njihova prodaja zagotovljena vsako leto. Od leta 1870 je delovalo društvo»narodna šola«, ki je skrbelo za nabavo cenejših učil za slovenske šole, tudi za šolske zvezke. V začetku 70. let 19. stoletja slovenskim učiteljem ni bilo prav, da so se v slovenskih šolah uporabljali zvezki z nemškimi napisi. Prve zvezke s slovenskimi napisi je maja 1875 pohvalila revija 'Slovenski učitelj' in predstavila znano založbo zvezkov knjigarnarja Karla Winikerja v Brnu (Moravska). Leta 1879/80 sta dva založnika pripravljala zvezke»z našo besedo na čelu«(s slovenskimi napisi besedo na platnici): firma šolskih zvezkov Ed. Musil z Dunaja in šolnik Ivan Lapajne iz Krškega. 33 Od aprila 1897 je trgovec s papirjem Josip Petrič v Ljubljani izdeloval in prodajal zvezke v korist Učiteljskega konvikta. To je bila direktna konkurenca Tovarni šolskih zvezkov M. Grubbauer v Linzu, ki je izdelovala tudi šolske zvezke s slovenskimi napisi in jih vsaj 30 let uspešno prodajala tudi pri nas. 34 V Kamniku pa je bil tak znan založnik šolskih zvezkov tiskar Slatnar, 35 za marsikoga pa zvemo šele iz reklam v sočasnem časopisju in iz ohranjenih primerkov šolskih zvezkov. 29 Prim. poročilo: M. Balkovec Debevec, B. Šuštar, Zgodbe šolskih zvezkov v Slovenskem šolskem muzeju: O razstavi in simpoziju. Glasnik SED, 53, 1-2, 2013, str B. Šuštar, Exercise books in Slovenia between Children's Writing and Editorial Products from the Mid-19th to the Mid-20th Century, v: School Exercise Books. A Complex Source, Firenze: Polistampa 2010, knjiga 1, str B. Šuštar, Zgodbe šolskih zvezkov, Pogledi na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem od 19. stoletja naprej, Ljubljana: Slovenski šolski muzej 2011, 82 str. 32 Zgodbe šolskih zvezkov, 13, 16, Zgodbe šolskih zvezkov, str Zgodbe šolskih zvezkov, str Zgodbe šolskih zvezkov, str. 27, 30.

26 Od Macerate do Ljubljane - tuje in domače spodbude in raziskovanja šolskih zvezkov 25 Probeschriften - Lepopisne vaje, Mozirje, 1795, (SŠM). Po 1. svetovni vojni je zvezke izdelovala tudi Učiteljska tiskarna. Spor med trgovci in učiteljsko organizacijo o šolskih pripomočkih, posebej zvezkih, je v svojo korist odločila država. Od šolskega leta 1931/32 so morali v osnovnem šolstvu v vsej državi uporabljati»monopolne«zvezke, ki jih je izdelovala državna tiskarna, napisi pa so bili v latinici in cirilici. Na slovenskem ozemlju, ki je po prvi svetovni vojni po pogodbi v Rapallu leta 1920 pripadlo Italiji, poznamo tako italijansko šolo kot italijanske šolske zvezke, ki jih je odlikovala privlačna barvitost, hkrati pa spremljala politična propaganda. Tako ilustracije kot vsebina zvezkov so odražale italijansko in fašistično usmeritev. Te zvezke so uporabljali tudi po jeseni 1943, ko je bila vsebina pouka že drugačna. 36 Po letu 1945 se je podoba šolskih zvezkov spremenila, nekateri so s platnicami odražali novo družbeno stvarnost, vsi pa z vsebino. Med izdajatelji šolskih zvezkov se je uveljavila predvsem Državna založba Slovenije. Pomanjkanje šolskih zvezkov je po drugi svetovni vojni postala realnost. Časopis»Prosvetni delavec«je podrobno spodbujal k zelo varčni uporabi zvezkov v šoli, pa tudi k zbiranju starega papirja. Ob koncu šolskega leta 1949/50 so zbirali tudi popisane šolske zvezke, 37 a so 36 Zgodbe šolskih zvezkov: Zvezki po letu 1919 Učiteljska tiskarna,»ugp«in državni monopolni zvezki, str Zgodbe šolskih zvezkov, str. 38: B. G.,»Letos bo več učil in zvezkov in drugih šolskih potrebščin«,»prosvetni delavec«, , št. 7, str. 4; -ič, Za star papir nove zvezke, Prosvetni delavec, , št. 9, str. 4.

27 26 Šolska kronika Zvezek formata 20 x 16,5 cm, tiskan na Dunaju, z ilustracijo na naslovnici (Lov na tjulnje), šola Golac, 1868 (SŠM). se kljub temu do danes ohranili posamezni primerki z motivi na platnicah zvezkov povsem v duhu tedanjega časa. 38 Za sklep Doslej največkrat spregledano tematiko šolskih zvezkov, ki jo je v mednarodnem okviru spodbudila italijanska Univerza Macerata s simpozijem (2007) in posebej z obsežno izdaja rezultatov v dveh obsežnih delih (2010), obravnavamo z večjo pozornostjo tudi pri nas. Razstava Zgodbe šolskih zvezkov v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani je tako predstavila (2011) s posameznimi zgodbami poglede na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem med šolo, domom, tiskarno in knjigarno v času od srede 19. stoletja naprej. S predstavitvijo gradiva iz petih evropskih šolskih muzejev (Padova, Leipzig, Ottweiler, Zagreb, Beograd) je razstava slovenski razvoj primerjala z mednarodnimi izkušnjami. Ponekod so šolski zvezki tudi izven Italije in Francije že postali 38 Zgodbe šolskih zvezkov, str

28 Od Macerate do Ljubljane - tuje in domače spodbude in raziskovanja šolskih zvezkov 27 Učiteljski tovariš, , str tako tema razstav 39 kot tudi zavzetih raziskovanj, kakor npr. v Španiji, 40 kjer so pozorni tudi do mednarodnih vidikov tematike šolskega pisanja. 41 Pri nas so največ zanimanja za to tematiko pokazali slavisti ob predstavitvi razvoja prostega spisja v šoli (Milena M. Blažić, Zgodovinski oris prostega spisja na Slovenskem ) in tako s pionirsko analizo vsebine šolskega pisanja opravili pregled enega od vidikov teme šolskih zvezkov. Razstava v Slovenskem šolskem muzeju (2011/12) in nato konferenca o šolskih zvezkih (2012) sta usmerjali tudi k vrednotenju tega gradiva v slovenskih muzejih 39 La exposición `Cuadernos Escolares muestra la evolución educativa en España y nos acerca a la intrahistoria de las aulas, Universidad Salamanca 2011, node/7843; La muestra Cuadernos escolares de la Universidad de Salamanca continúa su recorrido expositivo en la Universidad del País Vasco, node/ Bienvenido Martín Fraile e Isabel Ramos Ruiz, Exposiciones de cuadernos escolares: una aproximacion a la historia de la escuela, III Foro Ibérico de Museísmo Pedagógico - V Jornadas Científicas de la Sephe, Murcia 2012, str , 41 La historia de la cultura escolar en Italia y en España: balance y perspectivas, Sessione»Bilancio della ricerca sui quaderni scolastici in Italia e Spagna«/ Sesión»Balance de la investigación sobre cuadernos escolares en Italia y España«(ed. Juri Meda e Ana Ma Badanelli), Univ. Macerata 2011; Juri Meda, Escrituras escolares. Contribución a la definición de una categoría historiográfica, ( ), Máster en Memoria y Crítica de la Educación (interuniversitario UNED - Universidad de Alcalá de Henares).

29 28 Šolska kronika Z odprtja razstave Zgodbe šolskih zvezkov v Slovenskem šolskem muzeju, in arhivih ter pri posameznikih. Predstavljeni prispevki 29 avtorjev iz Slovenije in še iz petih drugih slovanskih držav opozarjajo na šolske zvezke kot arhivsko in muzejsko gradivo ter uporabnost zvezkov za različne zgodovinske raziskave. Pomemben rezultat te znanstvene konference z mednarodno udeležbo in opravljenih raziskav so tudi pozorne arhivske obravnave tematike, širše vključevanje šolskih zvezkov tudi v obravnave muzejev in spoznanje, da so šolski zvezki kot neposredni zgodovinski vir, kot glas učenca (pa tudi učitelja in državne šolske oblasti) večkrat presenetljivo zanimivi pričevalci življenja. V tematski številki Šolske kronike pravzaprav vsebinski monografij so zbrani domači in nekaj drugih slovanskih prispevkov, ki nadgrajujejo naše dosedanje poznavanje šolskih zvezkov kot raznovrstnega zgodovinskega vira. Zusammenfassung Von Macerata bis Ljubljana fremde und heimische Anregungen zur Erforschung der Schulhefte als historische Quelle Branko Šuštar Der Beitrag verweist auf die Entwicklung des Interesses für die bisher meist übersehene Thematik der Schulhefte, die im internationalen Rahmen vom Symposium der italienischen Universität Macerata (»Quaderni di scuola - Una fonte complessa per la storia delle culture scolastiche e dei costumi educativi tra ottocento e novecento«/»school Exercise Books, a

30 Od Macerate do Ljubljane - tuje in domače spodbude in raziskovanja šolskih zvezkov Complex Source for a History of the Approach to Schooling and Education in the 19th and 20th Centuries«, 2007) angeregt wurde und insbesondere die Ergebnisse des Symposiums: Herausgabe zwei umfangreicher Werke in Buchform im Jahre 2010»School Exercise Books. A Complex Source for a History of the Approach to Schooling and Education in the 19th and 20th Centuries, edit. Juri Meda, Davide Montino, Roberto Sani, Firenze: Polistampa 2010, Vol. I-II, 1616 pp. Die Ausstellung Zgodbe šolskih zvezkov / Geschichten der Schulhefte. Ansichten zur Entwicklung der Schulhefte auf slowenischem Gebiet seit Mitte des 19. Jahrhunderts«im Slowenischen Schulmuseum in Ljubljana (2011/12) präsentierte mit einzelnen Geschichten Ansichten auf die Entwicklung der Schulhefte auf slowenischem Gebiet und verglich sie mit Beispielen aus fünf Schulmuseen im Ausland (Museo dell'educazione - Università degli Studi di Padova, Schulmuseum - Werkstatt für Schulgeschichte Leipzig, Saarländisches Schulmuseum Ottweiler, Hrvatski školski muzej/croatisches Schulmuseum Zagreb und Pedagoški muzej/ Pädagogisches Museum Beograd). Diese Ausstellung und daraufhin das Symposium über Schulhefte ( Pogledi na šolske zvezke kot zgodovinski vir/ansichten auf Schulhefte als historische Quelle, ) leiteten auch zur Bewertung dieser vielfältigen Materialien in Museen, Archiven und bei Einzelpersonen. Die vorgestellten Beiträge von 29 Autoren aus Slowenien und noch aus fünf anderen slawischen Ländern erörterten die Entwicklung der Schulhefte als historische Quelle. Die Veröffentlichung der meisten dieser und noch einiger anderer Beiträge ermöglicht die Gegenüberstellung mit Analysen und Vergleichen der slowenischen Schulhefte auf dem Gebiet der Habsburger Monarchie, Italien, Österreich, Ungarn und Jugoslawien und auch mit Schulheften in Kroatien, Serbien, Bulgarien, Tschechien und der Slowakei. 29 Viri in literatura Milena Blažić, Zgodovinski oris prostega spisja na Slovenskem , Ljubljana: Pedagoška fakulteta, V. Burnik, Spisje v ljudski šoli, Učiteljski tovariš, , str in , str El museo pedagógico de la Universidad de Salamanca, com/numero9/024.pdf Il progetto FISQED, prevzeto La historia de la cultura escolar en Italia y en España: balance y perspectivas, Sessione «Bilancio della ricerca sui quaderni scolastici in Italia e Spagna» / Sesión «Balance de la investigación sobre cuadernos escolares en Italia y España» (ed. Juri Meda e Ana Ma Badanelli), Macerata La quotidianità scolastica, Padova, , web/sites/default/files/manifesto2%20agg.pdf Bienvenido Martín Fraile e Isabel Ramos Ruiz, Exposiciones de cuadernos escolares: una aproximacion a la historia de la escuela, III Foro Ibérico de Museísmo Pedagógico - V Jornadas Científicas de la Sephe, Murcia 2012, str , congresos.um.es/fimupesephe/fimupesephe2012/paper/viewfile/15321/12291

31 30 Šolska kronika Juri Meda, Escrituras escolares. Contribución a la definición de una categoría historiográfica, ( ), Máster en Memoria y Crítica de la Educación (interuniversitario UNED - Universidad de Alcalá de Henares). Museo dell Educazione), Maja Nikolova, The Exercise Book in the History of School Teaching in Serbia, p , Quaderni di scuola, 2007, Abstracts, genova/abstract_convegno_03.pdf Pogledi na šolske zvezke kot zgodovinski vir, konferenca 2012, program ssolski-muzej.si/slo/exhibits.php?item=194; knjiga povzetkov Quad@rni di scuola / School Exercise Books, Programma, 2007, it/db/docsrv/audio/ Quad@rni di scuola/ School Exercise Books, Abstracts, 2007, db/docsrv/pdf/genova/abstract_convegno_03.pdf Horst Schiffler, Schulhefte als Historische Quellen am Beispiel der Sammlung von Schulheften im Saarländischen Schulmuseum, net/index.php/magazin/schulhefte-als-historische-quellen School Exercise Books. A Complex Source for a History of the Approach to Schooling and Education in the 19th and 20th Centuries, edit. Juri Meda, Davide Montino, Roberto Sani, Firenze: Polistampa 2010, I-II del, 1616 str. School Exercese Books, 2010, Schulhefte, M. K. Selski, O pisnih zvezkih, Učiteljski tovariš, , str. 77; Ludvik Černe, Spomini in izkušnje,»popotnik«, 1933/34, str A. M. Slomšek, Blaže in Nežica v nedeljskej šoli, Celovec 1857, str. 261 B. Šuštar, Exercise books in Slovenia between Children's Writing and Editorial Products from the Mid-19th to the Mid-20th Century, v: School Exercise Books. A Complex Source for a History of the Approach to Schooling and Education in the 19th and 20th Centuries, edit. Juri Meda / Davide Montino / Roberto Sani, Firenze: Polistampa 2010, knjiga 1, str B. Šuštar, Zgodbe šolskih zvezkov, Pogledi na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem od 19. stoletja naprej, Ljubljana: Slovenski šolski muzej B. Šuštar, Razstava»Zgodbe šolskih zvezkov«, , slo/exhibits.php?item=176 B. Šuštar, Metka Gombač, Tjaša Šuštar, Danijel Haromet: School Exercise Books. A Complex Source for a History of the Approach to Schooling and Education in the 19th and 20th Centuries, edit. Juri Meda, Davide Montino, Roberto Sani, Firenze: Polistampa 2010, knjiga 1 in 2, 1616 str., v: Šolska kronika 2011, št. 1-2, str Università di Padova,

32 31 UDK ( )(091):069.9: Strokovni članek Razstava - Zgodbe šolskih zvezkov: Pogledi na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem od srede 19. stoletja naprej, Slovenski šolski muzej, Ljubljana Exhibition - The story of school exercise books. A look at the development of school exercise books in Slovenia from the mid-19th century onwards, Slovenian School Museum, Ljubljana B. Šuštar, Zgodbe šolskih zvezkov - Pogledi na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem, razstava Henri Mérou, Association En marge de cahiers, In kakšni so (bili) šolski zvezki po svetu? 57, 64 Patrizia Zamperlin: Muzej izobraževanja v Padovi, Museo dell Educazione / Zbirka šolskih zvezkov Horst Schiffler, Posarski šolski muzej Saarländisches Schulmuseum, Ottweiler, Šolski zvezki kot zgodovinski vir Elke Urban, Šolski muzej Leipzig / Schulmuseum - Werkstatt für Schulgeschichte, Leipzig,»Navdušenje za domovino«primerjava šolskih zvezkov Razstava Zgodbe šolskih zvezkov ( ) Besedilo, priprava razstave in kataloga: Branko Šuštar Fotografije in gradivo: iz zbirk Slovenskega šolskega muzeja in drugih virov. Oblikovanje in postavitev razstave: Marjan Javoršek Tehnično sodelovanje: Jože Rupnik Računalniško oblikovanje: Raora d.o.o., Matjaž Kavar

33 32

34 33

35 34

36 35

37 36

38 37

39 38 Pogledi na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem od srede 19. stoletja naprej 38 Šolska kronika

40 1 39 naslov članka 39

41 40 2

42 Pogledi na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem od srede 19. stoletja naprej 41

43 42 Pogledi na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem od srede 19. stoletja naprej

44 3 43

45 44 4

46 Pogledi na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem od srede 19. stoletja naprej 45

47 46 Pogledi na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem od srede 19. stoletja naprej

48 5 47

49 48 6

50 Pogledi na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem od srede 19. stoletja naprej 49

51 50 50 Šolska kronika

52 51 naslov članka 51

53 52 52 Šolska kronika

54 53 naslov članka 53

55 54 54 Šolska kronika

56 55 55

57 56 56 Šolska kronika

58 57 57

59 58

60 Muzej izobraževanja v Padovi:»Zbirka šolskih zvezkov«59

61 60 Posarski šolski muzej, Ottweiler»Šolski zvezki kot zgodovinski vir«

62 61

63 62 Šolski muzej Leipzig»'Navdušenje za domovino'. Primerjava šolskih zvezkov nacizma

64 in Nemške demokratične republike (DDR)«63

65 64

66 65 UDK : : Pregledni znanstveni članek Prejeto: Milena Mileva Blažić* Podoba otrok in otroštva v šolskih zvezkih na Slovenskem ( ) How children and childhood appear in school exercise books in Slovenia ( ) Izvleček V stopetdesetletni zgodovini spisja se je razvijanje pisnih sposobnosti pojavljale pod različnimi imeni (spisje, prosto spisje, šolske besedilne vrste, ustvarjalna besedila ipd.) in v različnih oblikah. Kljub neenotni, včasih celo nejasni tipologiji besedilnih vrst je možno naloge in vaje sistematizirati oz. načrtno urediti v enoten sistem po skupnih načelih ter jih smiselno razvrstiti v skupine in podskupine. Presenetljivo je, da so si tipi vaj v stoletju in pol trajajoči zgodovini didaktike spisja zelo podobni. Pri vseh avtorjih se pojavljajo tipi vaj za razvijanje poimenovalnih, upovedovalnih in besedilotvornih sposobnosti. Pri avtorjih je zanimivo tudi, po katerih besedilotvornih metodah so učenci tvorili besedila. Nazadnje avtorji spisovnikov, jezikovnih vadnic in čitank posvečali pozornost pisnemu procesu in fazam tvorjenja. Abstract During the last 150 years of essay writing, the development of writing skills has appeared under different names (essay writing, free essay writing, school text genres, creative texts, etc.) and in different forms. In spite of the differing, sometimes even unclear typology of text genres the tasks and exercises can by systematised, i.e. arranged into a unified system according to the common principles and then logically classified into groups and sub-groups. It is surprising that the types of exercises have not changed much during the century and a half of didactics in essay writing. All authors include exercises for developing lexical, sentence formation and text formation skills. It is also interesting to see what text formation methods pupils used to create their texts. The authors of writing guides, language exercises and readers concentrated on the writing process and the phases of text creation. Doba od leta 1850 do leta 2000 je v razvoju spisov razdeljena na štiri obdobja, ker so se pokazali avtorji spisovnikov, vadnic, čitank ali didaktik kot prelomnice. Za začetek prvega obdobja je postavljen Matija Majar kot začetnik spisja, ker gre za prvi objavljeni vir na tematiko spisja. Vsi ostali avtorji, po katerih so razdeljena obdobja, so s svojimi novimi idejami zaznamovali prenehanje prejšnjega in začetek novega obdobja. * Milena Mileva Blažić, red. prof. dr., Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, e-pošta: milena.blazic@pef.uni-lj.si.

67 66 Šolska kronika Pregled obdobij Prvo obdobje in začetki spisja na Slovenskem. V Majarjevi knjigi Spisovnik za Slovence (1850) je navedenih deset tipov vaj»vadbe u spisovanju«, funkcionalni cilj vaj je razvijanje poimenovalne in upovedovalne sposobnosti, pri čemer poudarja bogatenje besednega zaklada. Majar je začetnik spisja v slovenščini in njegova knjiga je prvi objavljen spisovnik in kot tak zasluži posebno pozornost. Njegova vrednost je tudi v didaktičnih napotkih učitelju in različnih tipih vaj. Teoretično in praktično je omogočil Praprotniku nadaljevanje in nadgradnjo različnih tipov vaj. Praprotnik pa prizadeven nadaljevalec tradicije spisja, ki je izdal pet knjig s tega področja, jih tudi izboljšal in nadgradil s tremi osnovnimi tipi vaj (poimenovalne, upovedovalne in besedilotvorne), s številnimi besedilotvornimi metodami. Iz njegovih knjig je razvidno, da gre za izjemnega pedagoga, ki je temeljito in z upoštevanjem okoliščin v drugi polovici 19. stoletja tudi pogumno uveljavljal slovenščino z raznolikimi vajami. Značilnost knjige, Navodila za poduk v spisji za ljudske šole (1896), objavljene 1901, je njena didaktična oblikovanost. Najprej so navodila za delo, sledijo naloge in na koncu vsake enote primeri učenčevega besedila,»izdelki«. Poudarek knjige je na učnem načrtu in podpisanih besedilih učencev, ki so si podobna in pisana v skladu s pričakovanjem odraslih. Vrednost knjige je, poleg podpisanih besedil učencev, tudi naslednja: Navodila za poduk v spisju uveljavljajo besedilotvorne metode tvorjenja po vprašanjih, zgledu in z zamenjavo (ključnih) besed, pozneje tudi z zamenjavo oseb, s čimer je mogoče vnašati nove prvine in tvoriti vzporedna besedila. Andrej Praprotnik: Spisje za slovensko mladino, 1852 (Slovenski šolski muzej, knjižnica)

68 Podoba otrok in otroštva v šolskih zvezkih na Slovenskem ( ) 67 Spisje za slovensko mladino 1852 Spisje za slovensko mladino 1866 Spisje za slovensko mladino 1873 Spisje v ljudski šoli 1881 in 1887 Prvi del Spisne vaje (opomba: spisne vaje imajo primere, ki so označeni s številko) Prvi del Spisne vaje (opomba: spisne vaje imajo primere in vaje) Prvi del Spisne vaje Prvi del Spisne vaje (kkratka didaktična navodila: Večkrat preberi, povej in zapiši, str. 32) strani 19 strani 25 strani 36 strani 47 III. Basni (6) (Basen je zamišljena povest) Osel in koza Pes in petelin Modra miška Žaba in vol Medved in lisica Mlada koza in volk III. Basni in povesti (16+4) Basen iz poezije zapisati 'po svoje' Pesem zapisati (po 'oddelkih') III. Basni in povesti (22+5) Prebrati basen (v verzih) in jo napisati po svoje Preberi pesmico in jo napiši prosto III. Basni in povesti Sestavljajo se basni in povesti po vprašanjih (1 +1) Sestavljajo se basni in povesti po načrtih (1+4) Sestavljajo se basni, povesti in pravljice po berilu (21+9) (str. 41 poosebitev je šivanka, bankovec) Izpreminjajo in posnemajo se basni, povesti ali pravljice (3+3) Vezani govor se napiše v nevezani besedi (1+11) Razlaga pregovorov (2+19) Kako se različno govorijo besede (enakopisnice) (4+10) Razklada se kaj (1+18) Povesti (10) Lagati ne! Sraka Nepokorna Jerica Skrivna učenica Miloserčna Ančika Stara verv Želod in buča Vsim ni ustreči Medvedova koža Smert treh razbojnikov Tabela 1. Andrej Praprotnik: Spisje za slovensko mladino, 1852, 1866, 1873, 1881, 1887

69 68 Šolska kronika Drugo obdobje. Pri oblikovanju naslovov, je Janko Bezjak postavil nekaj kriterijev za izbiro naslovov ali tem. Prvi kriterij je določenost in zamejenost teme:»učitelj marveč glej, da učenec stopa bolj globoko nego široko, da intenzivno misli in dela!«ob tem navaja nekaj primerov preširokih ali presplošnih naslovov: Toplota, Gozd, Kranjske gore in reke, Rudolf Habsburški, Cesar, Železo, Hrast. Drugi kriteriji je konkretnost teme, zato navaja nekaj primerov splošne snovi: Pes, Mačka, Ovca, Krava, Bol, Govedo, Lisica, Črešnja, Jablan, Vrt, Gozd, Polje, Vas, Mesto... Kot primere konkretnih tem pa naslednje naslove: Naš Koder, Naša Dimka, Lipa pred šolo, Šolski vrt, Naš domači vrt, Očetov travnik, Sosedov gozd, Moje cvetlice, Moja čitanka, Moj najljubši prostorček, Glavni oltar naše cerkve, Kako smo obhajali vstajenje Kristusovo, Naš božični večer, Naš majniški izlet, Kako se razveseljujemo na paši, Kaj mi je prinesel sv. Miklavž, Kako smo se učili risati trobentice, Kaj smo se danes učili (v obliki pisma bolnemu tovarišu) snov iz življenja učencev. Z njihovega stališča in na osnovi njihovega znanja. Tretji kriterij je izbira naslovov v vprašalni obliki, takšni naslovi se mu zdijo zanimivi in spodbudni, npr. Kako sem preživel svoje velike počitnice, Zakaj mi tako ugaja gozd, Kako si naredim klopotec, Zakaj imenujemo žolno gozdnega tesarja, Voda najkoristnejša tekočina, Jablan dobra gospodinja, Bezek jako koristno drevo, Blejsko jezero najlepše jezero na Slovenskem. Matija Lichtenwallner 1, šolski pedagog, je spisovne teme delil po mesecih, od novembra do julija. Poglejmo si nekaj naslovov: Drobne ptičice pozimi, Jesen v gozdu, Lastovke pri nas, Moja najljubša žival, Moje sanje, Moji zvončki, Prvi pomladanski dan, Zvončki na našem vrtu ipd. Med nenavadnimi naslovi bi poudarila naslednje: Gosenice na našem sadnem drevju, Kaj naši voli po zimi delajo, Kako nam je Bog zopet poslal dež, Kako rabijo v Zgornji Sveti Kunigundi presmečev les, Kako smo se igrali vojake, Kje in kako sem našel ježa, Kopati se je zdravo in prijetno!, Otrok v smrtni nevarnosti, Pri mrliču, Prvikrat na Bledu, Včeraj sem bila pri šivilji, Zrakoplov v Rušah. Tudi z današnjega stališča so nekateri naslovi izvirni: Drago solnčece! Ljubljeno solnčece! Moj pogovor s solnčecem, Če gledamo zvezdnato nebo, Kako sva s sestro lovila kresnice, Lepo je zvezdnato nebo, Moj pogovor s šmarnico na vrtu, Naša črešnja v beli obleki, Nekaj o ledenih»rožah«na oknih, Ogenj v tovarni vžigalic, Deklica in vile, Pri povodnem možu, O zakletem gradu, Deklica in usmiljena grofica, Cvetko in Mira pri vilah idr. Pri naslovih Lichtenwallner navaja ponavadi tri primere spisov: najbolj nadarjenih učencev, srednje nadarjenih in slabo nadarjenih učencev. V tem času so knjige s področja spisja izdali še Ivan Magerl in Zbirka prostih spisnih nalog učencev (1909): Počitnice, Prvi sneg, Pomlad, Nevihta, Naš pes, Moja mačka, Moji zajčki..., Moj domači kraj, Moj prvi šolski dan, Moja prva nesreča, Smrt moje sestrice; nekaj zanimivih naslovov: Potovanje k severnemu večnemu ledu, Kaj bi bil rad? Česa si najbolj želim? Zanimivost Zbirke prostih spisnih nalog je dodatek, v katerem urednik 1 Matija Lichtenwallner, znan in pomemben šolski pedagog ( ), od leta 1924 Matija Senkovič, SBL,

70 Podoba otrok in otroštva v šolskih zvezkih na Slovenskem ( ) uvaja še dve inovaciji: (2.) učenci lahko ilustrirajo svoje spisne naloge in (3.) učenci pišejo ob sliki, ki naj bo brez naslova. V tretji inovaciji najdemo metodo tvorjenja besedil po načrtu ali dispoziciji ter drugih spodbudah, v tem primeru slikah. Magerl nadalje piše, kako učence veseli pisanje takšnih nalog. Tako so podani štirje primeri slik in po nekaj primerov pisnih nalog ob teh slikah. Janko Polak v knjigi Druga zbirka prostih pisnih nalog učencev krškega in litijskega okraja (ponavljalna šola) (1909) je uredil to zbirko in napisal zelo kratek predgovor. V njem govori o ciljih te zbirke: zato, da spozna dušo dečkov in deklic te šole, tovrstne zbirke niso pomožne šolske knjige niti narekovalna knjiga, ampak so»silhuetne študije«. Novost knjige so kriteriji, po katerih je Polak razdelil spise. Prvi kriterij je delitev na spole: spisi za dečke in spisi za deklice, drugi kriterij je kraj dogajanja in tretji deli spise po vsebini, ki je lahko etična, realna ali praktična. 69 Proste spisne NALOGE etične vsebine (red, snaga, ljubezen do bližnjega) za dečke (30) in deklice (40) realne vsebine za dečke (21) in deklice (10) praktične vsebine za dečke (28) in deklice (17) Dečki Zakaj se učimo? Pitje in kajenje krajša nam življenje! Kako bi gospodaril, ako bi bil posestnik? Ko so prišli vojaki Moja bodočnost živinoreji Ko smo prodali junca Poročilo prijatelju o letini V pravilno narejenem svinjskem hlevu Kaj dobrega je storila cesarica Marija Terezija? Prošnja za oprostitev orožne vaje Izpričevalo hlapcu Oporoka Deklice Pridnost je največje bogastvo Naša kuhinja Ako bi bila gospodinja Kako pri nas peremo? Kaj spravlja pridna gospodinja v jeseni? Kako hranijo naša mati maščobo? Kako se pridobi platno? Kako krmimo pri nas kure? Kaj znam skuhati? Moja prva peka Kakšna zelišča naj nabiramo za zimo? Tabela 2. Janko Polak: Druga zbirka prostih pisnih nalog, 1909 Čeprav Schreiner-Bezjakov naslov Jezikovna vadnica 2 ( ) pove, da je namen teh knjig urjenje in ne ustvarjanje, prinesejo te vadnice nekaj pomembnih inovacij v slovenski prostor, zato so korak dalje k ustvarjalnemu pisanju, predvsem imajo podrobno izdelane vaje za razvijanje poimenovalnih, upovedovalnih in besedilotvor- 2 Schreiner, H. in Bezjak, J. ( ). Slovenska jezikovna vadnica (v slovnici, pravopisju in spisju). Dunaj. Prim. str

71 70 Šolska kronika Janko Polak: Druga zbirka prostih pisnih nalog, 1910 (Slovenski šolski muzej, knjižnica) nih sposobnosti. Slednje vnašajo tudi novosti pri metodi tvorjenja besedil z dopolnjevanjem, ko učenci lahko tudi izbirajo med različnimi začetki ali zaključki besedila po zgledu. V poznejših izdajah je Josip Brinar ustvarjalnosti učencev namenil več prostora v poglavju o spisju s podnaslovom Lastna opazovanja in lastni doživljaji (str ). Učenci v teh primerih tvorijo»povsem proste spise«na osnovi načrta ali dispozicije (Spišite naslednje povsem proste spise: 1. Najveselejši (najžalostnejši) dan minulih počitnic, Ptice se poslavljajo, Prvi sneg, Moja najljubša zabava pozimi, Lastovice so tu, Na kresni večer, Imena ulic v Celju (Ljubljani...) in naši pisatelji, Na božji poti pri..., Katera knjiga (povest) mi najbolj ugaja in zakaj, Moje želje ob koncu šolskega leta, Prve pomladanske cvetlice, Naša cvetoča češnja, Kako pomagam doma na polju (v hiši), Moj najljubši kotiček doma). Slovensko čitanko in slovnico za prvi razred srednjih in sorodnih šol so sestavili Bajec, Rupel, Sovre in Šolar, pri tretji knjigi se jim je pridružil še Kolarič. Književnim besedilom so dodane vaje, ki pa so odvisne od tega, ali je besedilo odprtega ali zaprtega tipa, ali če dovoli poustvarjalno in ustvarjalno reševanje problemov. Primer odprtega besedila je narodna pravljica O beli kači (str. 7). Po končani pravljici O beli kači sledi: 1. vaja: Nadaljuj pripovedko: Bogastvo zaslepi družino; Drugi rod pozabi na skromnost, usmiljenje in delo, Kačo hočejo ubiti, kronica izgine: ujme, nesreče, obubožanje; 2. vaja: Da si ti dobil zlato kronico, kaj bi z njo? V Slovenski slovstveni čitanki 3 (Naši vodniki) za 3. r. meščanskih šol (Ljubljana, 1939) je malo primerov vaj, kar je razumljivo glede na čas nastanka, vendar bi navedla primer tvorjenja besedil po zgledu: F. Levstik: Kmečko znamenje (str. 186) in z zamenjavo ali s spreminjanjem (književnih oseb): Opiši zgornje znamenje tako, da boš postavil 3 Gaspari, Pečjak, Žerjav (1940). Slovenska slovstvena čitanka (Naši vodniki) za 3. R. Meščanskih šol. Ljubljana.

72 Podoba otrok in otroštva v šolskih zvezkih na Slovenskem ( ) v znamenje druge svetnike, npr. sv. Petra, sv. Miklavža, sv. Jerneja. V čitanki, ki je izšla 1940, je tudi zelo malo vaj, ki so napravljene po metodi tvorjenja besedil po zgledu (L. Tolstoj: Košnja (str )) in po spominu (Opiši kako skupno delo). V knjigah 4 po drugi svetovni vojni vidimo padec pri razvijanju ustvarjalnih sposobnosti učencev. V prvem povojnem obdobju so čitanke, berila, slovnice in šolske knjige usmerjene na praktične spise. Kljub težkim povojnim razmeram zasledimo v Slovenski slovstveni čitanki in vadnicah nekaj vaj, ki še vedno tvorijo besedila po zgledu, s posnemanjem in na osnovi vprašanj (str. 109): Na podoben vprašalni način opiši druge živali in rastline! A) Naša krava, naš teliček, mlade gosi, race, pur; B) Kaj vem o zvončku, vijolici, zlatici? C) Cvetoča češnja na vrtu (hruška, marelica); D) Lipa sredi naše vasi. V Slovenski jezikovni vadnici so počasi uvajali novo tematsko področje, čeprav motivno-tematsko prevladujejo teme iz spoznavanja narave. To so teme iz otrokovega doživljajskega sveta (Pripoveduj dogodek, ki si ga doživel A) na poti v šolo B) pri prostovoljnem delu C) pri igri ali telovadbi Č) pri ličkanju koruze ali kje drugje (str. 207)). 71 Tretje obdobje»novo poučevanje spisja«in poučevanje spisja je s Šilihom 5 dobilo nov poudarek. Pravi, da»novejša metodika spisovnega pouka prenaša težišče metodičnega dela od nekdanjega pripravljanja na popravljanje in piljenje spisov, dodaja pa še mnogovrstne vaje, ki naj bi učence usposabljale za vedno boljše pismeno izražanje«(str. 101). Najzanimivejši je Šilihov učni postopek pri spisovnem pouku, kjer je potrebno upoštevati vrsto in obliko spisja. Temeljni je učni postopek pri doživljajskem spisu, kajti nanj se navezuje učni postopek pri opazovalnem in domišljijskem spisu, pri spisu, vezanem na učno snov, poslovnem spisju in obnovi. Učni postopek pri doživljajskem spisu Uvodni razgovor (priklic skupnega doživljaja), določanje okvirne teme in skupna razčlenitev (Naš gozd v jeseni, Nabiral sem gobe ), izbor ožje teme, razmišljanje o temi in sestavljanje spisa na listič (1a) Skupno oblikovanje spisa, slovniške, pravopisne in slogovne pobude Zapis na lističe (1b) v šoli Učitelj pregleda, popravi, oceni sestavke, obravnava in poprava v šoli Prepis osnutka doma v delovnik (2) in prepis v šoli v spisovni zvezek (3) Tabela 3. Gustav Šilih: Metodika slovenskega jezikovnega pouka, Fink, F., Kopriva, A., Žerjav, A. (1939, 1940). Slovenska slovstvena čitanka (Naši vodniki; 3. r.). Ljubljana Gustav Šilih Metodika slovenskega jezikovnega pouka in usmerjenost na besedilo

73 72 Šolska kronika Silva Trdina 6 v člankih Obravnava spisja v osnovni in srednji šoli, Ali še dajemo domače vaje? in knjigi Besedna umetnost II. del obravnava spisje. Po njenem mnenju so za prvi razred primerne ustne priprave za spisje, med katere uvršča vsako govorjenje, učenje na pamet, nabiranje izrazov, stalnih rekel in pregovorov, pisne vaje za spisje (pismene priprave): prepisovanje, diktat, pismeni opis, razčlemba in obnova. Trdina spodbuja t. i. obnove višje stopnje (nedolgočasne obnove), ki jih deli na dve vrsti: prvič: izpreminjalne obnove (samostojno spisje): samostojno oblikovanje, izmišljanje vedno novih načinov obnavljanja, pripovedovanje zgodbe v skrbni obliki in drugič: z lastno domišljijo razširjene obnove, postavitev zgodbe v drug kraj, v drugo dobo, pripovedovanje v tretji osebi, prvi osebi, obnova kot pismo, dramatizirana igrica, nato uprizoritev. Silva Trdina v knjigi Besedna umetnost II. Literarna teorija na koncu vsakega obravnavanega poglavja doda navodila in vaje za utrditev snovi. Zasledimo lahko razvijanje sposobnosti ustvarjalnega mišljenja na poimenovalni, upovedovalni in besedilotvorni ravni. Leta 1959/60 je Martin Silvester zapisal, da se tematika spisja oz. vsebinska stran šolskih nalog nanaša na idejno, moralno in estetsko vzgojo. Pregledu tematike in izbiri, ki naj bo po Silvestrovem mnenju stvar profesorja, naj sledi formulacija naslova. Izbira naslova naj se nanaša na znano snov iz šole ali iz življenjskih izkušenj, temu sledi opis doživetij, črpanje iz opažanj, obnova ali uporaba obravnavane snovi po možnosti aktualna in sodobna tema, zunajšolske aktivnosti, zanimanja dijakov, izogibati se moramo zastarelosti in izumetničenosti, sodobna življenjska tematika, kar pomeni odsev socialistične stvarnosti. Značilnost četrtega obdobja je šolsko ustvarjalno. V slovenskem prostoru se je s šolskimi besedilnimi vrstami v zadnjih desetletjih ukvarjal France Žagar zlasti v knjigi Šolske besedilne vrste 7. Spraševal se je o poimenovanju besedil ali skupin besedil s skupnimi lastnostmi, ki jih učenci tvorijo v šoli. Navaja nekaj različnih poimenovanj, poleg nemškega Textsorten tudi Toporišičeva poimenovanja: vrste besedil, stalne oblike besedil, stalne oblike sporočanja in žanri 8. Žagar meni, da je po več različnih izrazov, npr. zvrst, vrsta, tip ali žanr, potrebnih zato, ker se teži k hierarhičnemu razlikovanju skupin besedil. V knjigi Slovenska zvrstna besedila 9 in Slovenska slovnica (1984) so besedilne vrste pojmovane preozko, zlasti za šolsko uporabo, zato Žagar meni, da so poleg funkcijskih zvrsti za klasifikacijo besedilnih vrst pomembni tudi sporočevalni postopki oziroma način, kako so teme obravnavane in iz katerega zornega kota oz. perspektive obdelane , 1961, 1963/64 Silva Trdina in literarnoteoretična usmerjenost spisovnega pouka 7 Trdina, Silva (1963/64). Ali še dajemo domače vaje?, Jezik in slovstvo. Str Torrance, E. P. Bistvo takšne vaje je futurologija, zato se imenuje futurološka tematika. 9 Trdina, Silva (1963/64). Ali še dajemo domače vaje?, Jezik in slovstvo, str Trdina, Silva (1963/64). Obravnava spisja v osnovni in srednji šoli (1952). Sodobna pedagogika. 10 Silvester, Martin (1959/60). Slovenske naloge v srednji šoli, Jezik in slovstvo, str , , 15 21,

74 Podoba otrok in otroštva v šolskih zvezkih na Slovenskem ( ) 73 Dvogovornost Pripovedovanje Opisovanje Razlaganje Obveščanje praktično sporazumevanje debata telefonski pogovor vprašanja in odgovori zasebni pogovor pripovedovanje doživljajev in prigod spomini zapis v dnevnik opis stvari opis opravila priporočilo prosilca kuharski recept načrt za delo navodila za uporabo brzojavka jedilni list objava okrožnica pismo urnik vabilo publicistika anketa intervju reportaža opis izgubljene stvari ali živali tiralica potopis glosa komentar ocena (recenzija) novica (vest) oglas poročilo reklama vremenska napoved znanost diskusija polemika kronika življenjepis opis minerala, rastline, živali članek disertacija esej razprava referat študija bibliografija povzetek Tabela 4. France Žagar: Šolske besedilne vrste, 1992 Boža Krakar Vogel je ustvarjalno pisanje postavila kot nadstandard pri pouku književnosti v doktorski disertaciji z naslovom Novejši slovenski pogledi na pouk književnosti v srednji šoli. Analizirala gradivo in raziskala pouk književnosti v srednji šoli. Podrobneje je razčlenila poglede na glavne taksonomske kategorije in izhodišča za izbiro vsebin in metod, predvsem literarnozgodovinsko, literarnoteoretično znanje, književne sposobnosti, zlasti bralno in književno kulturo. O ustvarjalnem pisanju v teh petih obdobjih ni bilo veliko zapisov, zato jih je analizirala skupaj z bralnimi sposobnostmi v sklopu književnih sposobnosti. Tipologija vaj in analiza naslovov prostih spisov od leta Analiza naslovov prostih spisov od leta Po analizi naslovov, ki so se pojavljali v spisovnikih, slovnicah, čitankah, časopisih, revijah in šolskih zvezkih od leta 1849 do 2000, sem ugotovila nekaj stalnic, ki se pojavljajo v naslovih, priloženih v dodatku disertacije oz. monografije Blažić, Milena Mileva, Zgodovinski oris prostega spisja na Slovenskem ( ), Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2003.

75 74 Šolska kronika (1) Večina le-teh je bila zastavljena v obliki nominalnih naslovov, usmerjenih na opis in pisanih v t. i. nominalnem stilu, ki je temeljil na uporabi samostalniških (Avtobus, Jesen, Moj maček, Osel in koza, Ura ) in pridevniških besed (Uboga muca, Najlepši dan, Mala snežinka ). (2) Drugi tip so pripovedni naslovi usmerjeni na zgodbo glagolski (verbalni) stil prozno besedilo (Dogodek s počitnic, Najlepši počitniški dan, Potovanje v vesolje, Pripoved starega čevlja), ki sporoča potek dogajanja. (3) Tretji tip naslovov so razlagalni usmerjeni na razlago pisanje s ciljem, da postane komu kaj jasno, razumljivo (Kako zavijemo knjigo, Kako sušimo sadje doma, Kako smo delali sneženega moža, Kako smo se kepali ). (4) Četrti tip naslov so vprašalni usmerjeni na odgovor pisno izražen naslov, s katerim se (učitelj) obrne na (učenca) z namenom, da bi kaj izvedel od njega (Kdo me je učil prvih pesmic, Kaj mi je Mici povedala, Česa se najbolj spominjam, Kakšen sem bil kot otrok, Kateri šolski dan v tednu mi je najljubši, Kdaj postane ljubezen napačna, Kako sem porabila sto din, Zakaj imam rada jesen ). (5) Peti tip naslovov so naslovi v obliki pregovorov (Kjer osel leži, tam dlako pusti; Kdor visoko leta, nizko pade; Rana ura zlata ura ), s katerimi so v prispodobah izražene življenjske izkušnje. Deset najpogostejših besed v naslovih prostih spisov 1. Prva najpogostejša beseda, ki se pojavlja v naslovih, je zaimek moj; z njim je izražena svojina učenca (Moje kolo), gledano z njegovega stališča (Moja pot v šolo), splošna pripadnost (Moj domači kraj), razmerje med učencem in okolico (Moja šola), sorodstvo (Moj oče, Moja mama), družbeno razmerje do učenca (Moj katehet) in čustven odnos (Moja muca in zajček). 2. Druga beseda je predlog v za izražanje mesta, prostora, usmerjenosti učenčevega dejanja (Jesen v gozdu, V osmem, V novi učilnici, V Mariboru, V trgovini, V šoli, V razredu, Potovanje v vesolje, Izlet v naravo, V nedeljo). 3. Tretja beseda je veznik in za vezanje dveh sorodnih pojmov v pomensko enoto (Jelen in jazbec, Lev in lisica, Lovec in volk, Mamica in cvetoča češnja, Mati in hči, Mlada koza in volk, Oče in sin, Otrok in zvonček, Pes in mačka ). 4. Četrta beseda je prislov kako, ki izraža vprašanje o načinu, razlogu in okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje. Naslov v obliki vprašanja ima namen dobiti odgovor na vprašanje, zato imajo tudi spisi bolj vlogo naštevanja in nizanja dejstev, manj pa spisa (Kako je gospodinjil oče, Kako je pri nas doma, Kako nabiram zvončke, Kako pomagam materi, Kako se peče kruh, Kako smo pekli palačinke, Kako smo pokopali našega župana, Kako smo se igrali vojake, Kako smo se sankali, Kako vstajamo). 5. Peta najpogostejša beseda je predlog na za izražanje cilja, prehoda, prenosa v drug položaj, mesto, drugačno stanje (Na izletu, Na morju, Na poti domov, Na poti v šolo, Na sedmini, Na Silvestrovo, Na smučanju, Na sveti večer, Na travniku, Češnja na vrtu je spregovorila).

76 Podoba otrok in otroštva v šolskih zvezkih na Slovenskem ( ) 6. Šesta beseda je predlog pri za izražanje kraja, odnosa do koga, stika s kom, za izražanje bivanja, obstajanja v določeni skupnosti, okolju, za izražanje udeležbe, dejavnosti pri čem (Pri čebelarju, Pri koscih, Pri modelarskem krožku, Pri mojem prijatelju, Pri nas doma, Pri prijatelju, Pri prijateljici, Pri starem očetu, Pri stari mami, Pri zobozdravniku). 7. Sedma beseda je nedoločnik biti v vlogi pomožnega glagola v sedanjiku v tretji osebi ednine je, ki izraža učenčevo navzočnost v stvarnosti, lastnost ali stanje učenca (Mati je bila bolna, Bilo me je strah, Knjiga je moja prijateljica, Tudi v meni je dobro in zlo, Muco je povozil avto, Tudi pri noni je lepo, Kdaj me je bilo strah, Kdo je omikan, Kakšen je sedaj naš vrt, Blaž je prišel v šolo v krilu). 8. Osma beseda je nedoločnik biti v vlogi pomožnega glagola v pretekliku v prvi osebi ednine sem; kaže navzočnost v stvarnosti, v prostoru in času, bivanje in dejanje učenca (Pobiral sem krompir, Prestrašil sem se, Ko sem bila še majhna, Kako sem likala, Kako sem potoval, Kako sem premagal sošolca, Kako sem si zlomil nogo, Sem vrabec, Sem ekokokoš, Sem zajček). 9. Deveta beseda je samostalnik šola, ki se velikokrat pojavlja kot ustanova, v pogovornem smislu tudi kot pouk ali proces v tej ustanovi (Moja pot v šolo, Na poti v šolo, Ko še nisem hodila v šolo, V pastirski šoli, Ko prideš iz šole, Naše šolsko poslopje, Šola in cerkev, Kaj počnem danes v šoli, Kaj smo se danes učili v šoli, Lipa na šolskem vrtu). 10. Deseta beseda je samostalnik dom, ki pomeni prostor, hišo, kjer učenec živi, od koder izhaja, družino, ki ji pripada, posestvo ali domovino (Pri nas doma, Sveti večer pri nas doma, Sam doma, Ljubo doma, kdor ga ima, Doma na paši, Dom, Doma sem srečna, Naša domačija, Naš domači vrt, Kaj delam zimskega dne doma). Motivno-tematske in oblikovne značilnosti stalnice v naslovih prostih spisov od leta Poglavitna tema in motiv v spisih od leta 1850 do danes ni otrokov doživljajski svet in igra, kot je primer v sodobni slovenski in svetovni mladinski književnosti in kot bi pričakovali, ampak (1.) narava, naravni pojavi, živali in letni časi, predvsem živali v naravnem okolju in z naravno funkcijo (S čim nam koristijo domače živali, Prve lastovke, Pri nas imamo koline, Pozimi, Naša krava Šeka, Naša goveja živina, Kako smo vpregli psa, Jesen, Jablana, Cvetoča češnja ). Naslednja tematika je (2.) otrokov ali učenčev doživljajski svet, otroštvo (Spomini na otroštvo, Bolni otrok, Dober otrok, Bogoljubni otrok, Otrok v smrtni nevarnosti, Otrok se joče, Kakšen sem bil kot otrok, Upoštevajte otroke, V učilnici begunskih otrok, Otroško veselje). Prvo tiskano omembo»igračke«v slovenskem jeziku je zapisal že Trubar leta v Catehismu s dveima islagama. V devetnajstem stoletju besede igra, igrače so redke v naslovih prostih spisov: Moja najljubša igrača, Moje otroštvo, Moje igrače, Moje kolo, Moja psička, Otrok se igra, Kako se igra namizni tenis, Zlomljena igrača pripoveduje, Moja najljubša igrača, Igre na cesti. Tudi v prvi polovici dvajsetega stoletja so igre in igrače skromno omenjali, bolj pogosto se pričneta pojavljati, ko se v drugi polovici dvajsetega 75

77 76 Šolska kronika Gustav Šilih: Metodika slovenskega jezikovnega pouka, 1955 (Slovenski šolski muzej, knjižnica) stoletja spremeni pojmovanje otrok, odnos do otrok in s tem tudi do igre in igrač. Tematika odraščanja, vrstništva, prijateljstva je prisotna v naslovih prostih spisov (Smeh v šolskih klopeh, Spuščali smo milne mehurčke, Moja 'enajsta šola', Prijateljstvo, Moj prijatelj Piki, Moji prijatelji, Pri prijateljici, V nesreči spoznaš prijatelja, Moja najboljša prijateljica, Moj najboljši prijatelj), dom, družina (Moja družina, Moja mami, Moj oče, Moja babica, Moja sestrica, Pri nas doma, Moja mamica, Ko je gospodinjil oče, Varoval sem bratca, Sestrina ljubezen). Analiza naslovov prostih spisov nas vodi do ugotovitve, da družinskega življenja v drugi polovici devetnajstega stoletja praktično ni oz. se ne priznava družine se kot skupnosti začne zavedati šele na začetku dvajsetega stoletja (Peč središče družabnega življenja ). Šele nato pride na vrsto otrok in njegov prostor v družini in domu. Otrok ima doma najprej le kotiček (Moj najljubši kotiček doma ), do lastne sobe mine kar nekaj časa (Moja soba 1990). Individualnost otrok temeljito spremeni skupne družinske dogodke. Na osnovi naslovov lahko rečem, da se je podoba otroka od pastirja do otroka s preveč igračami in svojo sobo razvijala postopoma skoraj sto let. Presenetljivo je, da sodobnost (svet sodobne tehnike, značilnosti sodobnega časa, različne kulture) ni pogosta tematika, čeprav bi domnevali nasprotno. Pravzaprav je je zelo malo, čeprav sodi med pomembnejše učenčeve bralne in tudi pisne interese (Opišite šolski toplomer, Če se pokvari televizor, Čistili smo okolje, Kaj vse zna narediti robot, Moj svinčnik je postal raketa, Vožnja z vlakom, Z letalom v Beograd, Zrakoplov v Rušah), do posledic sodobnega razvoja (Muco je povozil avto, Velika nesreča na železnici, Avtomobilska nesreča, Prometna nesreča, Nesreča na cesti, Letalska nesreča ). Vzgojnost ali svarilnost v naslovih je ostala skoraj nespremenjena. Lahko rečem, da se stalna besedna zveza»nesreča nikoli ne počiva«in z njo povezana tematika kot stalnica pojavlja v vseh obdobjih od leta 1849 do Med t. i. vzgojne ali svarilne naslove sodita tudi naslova Duh na podstrešju in Bavbav na vasi

78 Podoba otrok in otroštva v šolskih zvezkih na Slovenskem ( ) prek naslednjih naslovov: Nepokorna Jerica 1852, Boljši je hranjeno jajce, kakor snedel vol , Življenje je trpljenje 186, do Strah ima velike oči in Nočni strah na podstrešju ali v kleti Zanimivo je, da se tudi tematika zgodovinskega časa ne odraža pogosto (Naš cesar Franc Jožef, Proslava cesarjevega jubileja na naši šoli, Tovariš Tito na Dolenjskem, Šoje proti fašistom, Strahopetni Nemci, Raje je umrl, kakor da bi izdajal, Prošnja za sprejem v občinsko zvezo, Pripravili smo torbice za vietnamske otroke, Dan priključitve, Dan naše armade ). Domišljijski svet in nenavadna stvarnost kot pustolovščina se pojavljata kot tematika že leta 1881 (Šivanka pripoveduje, Bankovec pripoveduje) in od tedaj sta stalno prisotni. Menim, da so učitelji odkrili vzorec tvorjenja naslovov, ki je učencem dopuščal, da pišejo»po svoje«(ajdovo zrno pripoveduje, Pripoved starega čevlja, Pripoved lestenca, Mravlja pripoveduje, Krt pripoveduje, Lastovica pripoveduje). Bolj domiselni so naslednji naslovi, ki so presegli prvotni vzorec poosebljene živali ali rastline ali predmeta in so že v naslovu združili doživljajski in domišljijski svet, kar je zahtevalo zgradbo sodobne pravljice, ki se prične v doživljajskem svetu, nadaljuje v jedru v domišljijskem svetu in zaključi v doživljajskem svetu (Poroka mojega brata z gozdno vilo, Potovanje skozi čas, Pravljično mesto, Protisnežna juha, Stopil sem skozi čarobno zrcalo, Šli smo se detektive, V deželi palčkov, V deželi risank, V Indiji Koromandiji). Tematika dogodivščin in skrivnosti se tudi pojavlja, vendar ne tako izrazito, kot kažejo interesi mladega bralca (Skrivnostni vrt, Skrivnost zelene jame, Moj skrivni kotiček, Cvetoča češnja mi je zaupala skrivnost, Šli smo se detektive, Moj nepozabni trenutek, O lastnih dogodkih, Dogodek iz otroških let, Dogodek na ledu, Moja prva pustolovščina). Tematika narobe sveta izvira že iz ljudske pesmi, vendar ni tako prisotna, kot bi domnevali, pojavlja se predvsem okrog prvega aprila in pusta (Narobe dan, Narobe pravljica, Narobe svet, Narobe šola, Torba me je nesla v šolo, Učenci so učitelji, Učitelji kot moji učenci, Kaj vesoljček Bim pripoveduje o Zemljanih, Kako bi bilo, če bi bila mama ata in ata mama). Tematika domišljijskega sveta narave ali živali ali predmetov ali izmišljen svet je tista tematika, ki je od leta 1881 odprla pot za domišljijsko tematiko nasploh (Ajdovo zrno pripoveduje, Bankovec pripoveduje, Lastovka pripoveduje, Požrešna radirka, Prometni znak pripoveduje, Snežinka pripoveduje, Stari mlin pripoveduje, Stonoga si kupuje čevlje, Šivanka pripoveduje, Žabji pogovor), čeprav se je v stodvajsetletni zgodovini pojavila tudi kot nesmiselna. Učitelji namreč večkrat poenostavijo vajo in poosebijo tudi absurdne predmete ali bitja ali živali ali naravne pojave. Primer neprimerne poosebitve ali spremembe je naslov, npr. Iz mene so naredili omaro ipd. Priljubljena tematika pisanja besedil je na osnovi zgledov (književnih besedil). Ob začetkih slovenskega spisja od leta 1850 so bili ti zgledi krajši, npr. pregovori, basni (Osel in koza, Pes in petelin, Mlada koza in volk ), povesti (Lagati ne, Nepokorna Jerica, Medvedova koža ) s poučnim naukom iz tradicije in izročilnosti (Brez dela ni jela, Dober je domek, če ga je za en bobek, Glad je najboljši kuhar, Jabolko ne pade daleč od drevesa, Kadar mačke ni doma, Ptico spoznaj po perju, Rana ura zlata ura, Roka roko umiva, Sreča je opoteča, 77

79 78 Šolska kronika Življenje je trpljenje). Leta 1866 se pri Praprotniku pojavi vaja tvorjenja po zgledu. Basen (v verzih) napiši»po svoje«, nato se leta 1872 pojavi vaja Zapiši to pesmico s svojimi besedami brez stihov 12, 1873 zasledimo pri Praprotniku Preberi basen (v verzih) in jo napiši po svoje. ali Preberi pesmico in jo napiši prosto. Napisati nekaj po svoje je od leta 1866 ustvarilo tisto minimalno možnost, da so učenci lahko samostojno pisali in tvorili vzporedna ali poustvarjalna besedila ob zgledu književnega besedila. Tako so počasi nastajali pogoji za ustvarjalno pisanje učencev. Strukturno-oblikovne značilnosti naslovov od leta Večina naslovov neposredno ali posredno predstavlja individualno glavno književno osebo otroka (učenca), čeprav nastopajo tudi druge književne osebe, predvsem iz narave (živali ali rastline): Kako smo se igrali na paši, Medved in lisica, Mi med seboj, Molitev slepega dekleta, Po zvončke za mamo, Polh na obisku, Pomoč srnjačku, V bolnici, V čebelarskem muzeju, V moji domači vasi. Čeprav se v drugi polovici devetnajstega stoletja pogosto pojavlja t. i. kolektivni junak (Vsi smo ubogi grešniki , Knjige, naši najzvestejši prijatelji , Zakaj imamo v nedeljo lepšo obleko? Zakaj smo siromaki? , se vendar prostor individualnosti veča (Moji uri se je zmešalo 1993, Uh, kako me je bilo strah 1993), da so ob koncu dvajsetega stoletja naslovi v množini skoraj redkost (Naš športni dan ), Šli smo se detektive 1993, Naše živali , Smejali smo se ). Stranske književne osebe odrasli (mama, oče, učitelj, stric, teta, dedek, babica ) so tiste, ki pogosto nastopajo, vendar nimajo dejavne vloge, ampak ostajajo na dogajalnem robu. Zanimivo je, da imajo živali ali rastline ali narava ali izmišljena bitja večji dostop do sveta otrok kot v svet odraslih, mogoče zato, ker je med otrokom in živaljo ali naravo bolj pristen stik kot med otrokom in odraslim; drugi razlog se kaže v odnosu odraslih do otrok, ki je izrazito pokroviteljski in moralizatorski. Dogajalni prostor v naslovih je raznoliko vezan na vas, vaško okolje, pašo, pot do šole, šele pozneje se prenese delno v mesto, vendar ostaja nekje v idilični brezčasnosti: Cvetoča češnja na naši njivi, Mejni prehod Škofije, Na pašniku, Na pokopališču, Na poti v šolo, Na taborjenju, Pri nas doma, Prvikrat na Bledu, V gozdu, Vaška lipa. Ob analizi naslovov prostih spisov lahko rečem, da se je dogajalni prostor prenesel z zunanjega dogajalnega prostora (vas, šola, pašnik, travnik, gozd) na notranji ali subjektivni prostor v otrokovo notranjost (Jaz, Moje sanje, Moje želje, Bilo me je strah, Sam doma, Moja prva ljubezen) in domišljijski prostor (pravljična dežela, čudežna dežela, vesolje ). Dogajalni čas, izražen v naslovih, je sicer povezan s ključnimi prazniki, vendar je tudi nedoločen oziroma brezčasen, lahko je katerikoli dan Na božični praznik, Na cvetno nedeljo, Prvi maj, Prvi dan v šoli, Prišla je pomlad, Spomini na šolo v naravi, Spomin s počitnic, Pustni torek, Dan Svetega rešnjega telesa ali določen Četrtega julija Dogajalni prostor in čas sta oblikovana podobno kot v pravljicah večinoma 12 Praprotnik, Andrej (1866). Spisje za slovensko mladino. Ljubljana.

80 Podoba otrok in otroštva v šolskih zvezkih na Slovenskem ( ) nedoločena, s tem pa univerzalna. Ta razlog je razumljiv in sprejemljiv za devetnajsto stoletje. Ob koncu dvajsetega stoletja in v času elektronskih medijev pa priporočamo vsaj približno določen čas in prostor predvsem na predmetni stopnji osnovne šole ali v tretjem triletju devetletke. Ravni dogajanja dogajanje najpogosteje poteka na eni ravni. Za domišljijsko raven so naslednji primeri: Ajdovo zrno pripoveduje, Bankovec pripoveduje, Šivanka pripoveduje. Naslovi na doživljajski in domišljijski ravni so: Bil/a sem riba, Potoval sem v preteklost, Potovanje v prihodnost, Potovanje z oblakom, Pozabil sem čarobne besede, V pravljični deželi, Zbudil/a sem se kot kužek. Pripovedovalec v naslovih prostih spisov je večinoma stališče odraslega, ki pa ni nevtralno, ampak je zaznamovano z moraliziranjem (Brez potrebe ne prašaj, Angelji otročji prijatelji, Bodi bogoljuben in priden, Prva kazen, Kako smo grabili listje, Športni dan, vesel je dan, Pri zobozdravniku ). Pristen otrokov zorni kot je pravzaprav zelo redek: Odraslih ne razumem, Otroška država, Upoštevajte otroke. Čeprav na besedni ravni pričakujejo otrokov zorni kot, imajo učitelji določena pričakovanja na tematiko: Jaz in metuljček, Moja najljubša žival, Moja najljubša igrača, Moja prva nesreča, Česa si najbolj želim, Vrtnar bom, Kaj bom, ko bom velik/a. Otrokov zorni kot je pogosto le navidezen, saj na vnaprej določena neposredna ali posredna vprašanja v naslovih učitelji pričakujejo določene odgovore: Bodi bogoljuben in priden, Kdor se ponižuje, bo povišan, Pomagala sem starki, Pomagajmo ostarelim, Pogovor z ovčko, Pri nas doma Nekateri naslovi so delno nevtralni: Moj očka, Moj prijatelj, Moja butarica, Moja mati, Moja najljubša igrača, Moja najljubša knjiga, Moja pot v šolo, Moja prva nesreča, Moje počitnice, Naša najljubša žival. Nedvomno je zorni kot naslovov zorni kot odraslih (Kedaj osivijo naši lasje (1890), Dva sorodnika preveč, Kri rešuje življenje, Memento mori, Shujševalna kura, Slovo od mladosti, Šoje proti fašistom, Uši, Vse mine, Vseh mrtvih dan, Zdravilo zoper plešo, Dobili smo pismo iz Moskve, Šoje proti fašistom, Če otrok ni tak, kot želijo starš, Mi in naši zmazki ). V devetnajstem stoletju je v naslovih prostih spisov viden izrazit moralni nauk verski moralizem (Brez potrebe ne prašaj, Delaj in moli, Moja dolžnost, Naša cerkev, Ravnaj se po pametnih in omikanih ljudeh, Delaj in moli, Molitev mi je ljuba, Delo za cerkev, Fara ima vse farane pod svojim zvonom, Bogoljubni otrok). Vidni so stereotipi in ustaljeni ter ponavljajoči se obrazci glede spolov (Jaz kuharica, Kako sem likala, Kako sem pletla jopico, Kako so moja mati pekli kruh, Ko bom imela otroke, Ko je gospodinjil oče, Moj bodoči, Oče se vrnejo, Pismo očetu, Prošnja za oprostitev vojaških vaj). Veliko naslovov je presplošnih (Jesen, Koline, Krt, Kruh, Pomlad, Poplava, Potres, Požar, Praznovanje, Zima), učenec je zbegan in postavljen v položaj, ko se ne more, hkrati pa se mora odločiti in pisati. Stilna vrednost naslovov zaznamovanost je prisotna v večini naslovov, ki niso nevtralno upovedani, ampak prikrito ali neprikrito vplivajo na čustva, mišljenje in pisanje učencev (Avtomobilska nesreča, Bil sem bolan, Bilo me je strah, Bolezen v naši hiši, Cigan je cigan, Materi sem izmaknil, Moja bolezen, Prisluškovala sem, Razočarala sem mater, Storila sem krivico, Zlagal sem se). 79

81 80 Šolska kronika Pojmovanje otroka in položaj otroka sta se spremenila, vendar je otrok še vedno pojmovan kot pomanjšan odrasel. Naslov naj bi zbujali nežna, prijetna čustva (Moja muca, Moj najlepši dan, Ob mavrici ni dolgčas, Sonce me je poljubilo ). Otroštvo in odraščanje sta prikazana idealizirano boljše in lepše, kot obdobja brez problemov, idilično. V naslovih napoveduje opis mirnega, zadovoljnega življenja, povezanega z naravo, ki izraža mir in ubranost (Slast v naravi 1871). Vendar vemo, da je bilo otroštvo in odraščanje med leti vse prej kot idilično, čeprav spisi v devetnajstem stoletju poudarjajo predvsem idiliko kmečkega življenja (Kako se na polju dela, Kako luščimo po večerih bučno seme, Kako se kruh peče, Mati in otroci pri večerji ), stvarnost pa je bila drugačna (Prva kazen, Lačni otrok, Moj prvi greh, Ogled mučilnice, Tekmovanje v umivanju zob, Pri nas doma, Čistili smo okolje, Otrok kljubuje ). Veliko spisov ima le navidez»prosti«naslov, v resnici pa praktični namen (Prošnja za sprejem v gospodinjsko šolo, Prošnja do prijatelja, Prošnja za oprostitev orožnih vaj ). Družbeni in družinski odnosi se jasno vidijo v oblikovanju naslovov, ki kažejo odnos do odraslih, tudi onikanje staršev (Životopis našega prisvitlega cesarja Franca Jožefa I., Moja mati so zboleli, Stric gredo na mlin, Oče so bolni...), do ljubkovalnih poimenovanj, ki so bili v devetnajstem stoletju le za izražanje čustev do narave ali živali ali rastlin (drevesce (1858), prepeličica (1871), bučelica, golobček, zvezdice, mucka, zajček, račke ), manj pa za otročičke (1895), za očeta in mamo. Ko postaneta mati mami in oče oči, tudi družinski odnosi postanejo manj formalni in bolj sproščeni od onikanja (Mati so bolni, Oče so bolni) prek (Moja mati, Moj oče) sledi (Moja mama, Moj oči, Moj atek) do (Moja mamica, Moj očka). Otroci v devetnajstem stoletju so ali bolni ali dobri (1871), otrok v devetnajstem stoletju je učenec (šola, cerkev) ali pomožna delovna sila (na paši, pašniku), ki dela ali moli. Otrok ob koncu dvajsetega stoletja pa Princ za en dan ( ) in Sam/a doma ( ). Družbeno-ekonomski položaj se jasno izraža v naslovih (Zakaj smo siromaki 1888) preko otroka, ki je pastir, vendar začne ob tem dobivati prosti čas in prisluhne naravi (Kaj pripoveduje potoček pastirju 1909). Sledijo prve omembe besed igra, igrače (Kaj ste se zadnjič igrali s pastirji 1903, Kako smo se igrali s pirhi, Kako smo se igrali v gozdu, Kako smo se igrali na paši, Kako smo se igrali na sosedovem vrtu 1906, Kako se naše mačke igrajo, Naša mlada mačka pri igri, Kako smo se igrali vojake 1908), nato pa igrače v naslovih prostih spisov, vendar šele v začetku dvajsetega stoletja; kraj omembe igre je pašnik, otrok pa je pastir. Otrok dobi prvo igračo v naslovih prostih spisov šele po prvi svetovni vojni (Opis moje najljubše igrače ), Opiši svojo najljubšo igračo 1921, Kako sem se nekoč v pesku igral , Moje otroške igrače, Popiši katero od svojih otroških igrač Igrače in igra se ponovno pojavijo po drugi svetovni vojni, čeprav le kot igra živali; otrok takoj po vojni ni imel ne časa ne igrač za igro (Dva psička v igri, Dve mački v igri 1945, Pri igri 1947). V petdesetih letih pa se družbeno-ekonomski položaj toliko izboljša, da imajo otroci že igrače in lahko že izbirajo (Moja najljubša igrača 1952). Kasneje igrače in igra dobijo status stalnice v naslovih prostih spisov. V šestdesetih letih igrače že opisujejo (Moj medvedek), igre s pašnika se prenesejo v mestno okolje (Prvikrat v mestu 1906), tudi družine se

82 Podoba otrok in otroštva v šolskih zvezkih na Slovenskem ( ) preseljujejo z vasi v mesta (Preselili smo se v mesto 1963), zato (Igre na cesti 1968) v sedemdesetih letih igre zgubijo status in postanejo nezanimive (Dolgočasne igre 1972) ter dobijo negativen prizvok (Razbiti kozarec ni igrača 1972). Ob zaposlenosti staršev otroci dobijo poseben prostor za igranje, s tem igra postane statusni simbol (Cesta in igrišče, Doživljaj z našega igrišča 1980), igrač je že preveč (Moja najljubša igrača 1980, Kaj se najrajši igram 1983). Otrok izgubi pravico do spontane igre, saj igra dobi status učenja skozi igro (Spoznavanje prometa skozi igro 1983). Igre se razlikujejo (Počitniške igre 1983), v devetdesetih letih pa nastane potrošništvo (Igrače 1990), a otrok se želi igrati spontano (Igrajmo se zimo 1990). Še vedno ima najljubšo igračo (Moja najljubša igrača 1990); obzorje se razširi in otrok postane zvedav (Olimpijske igre 1992) ter začne zdravo življenje (Kako se igra namizni tenis ali košarka 1992). Igrače postajajo nezanimive, ker začnejo prvenstvo pridobivati mediji. V naslovih se vidi nostalgična perspektiva odraslih za preteklimi časi in lastnim otroštvom (Ko sem bil /a majhna, Življenje na vasi, Zakaj imam rad/a jesen, Polomljena igrača pripoveduje 1992). Nostalgija kot stališče odraslih je vidna še v teh naslovih prostih spisov (Zdravilo zoper plešo, Prišla je pomlad, Slovo od mladosti, Ali bi lahko obrnili kolo časa nazaj, Češnja na vrtu je spregovorila, Gremo skupaj v hribe, Selivke smo se vrnile, Prišla je jesen, Z vztrajnostjo veliko dosežeš, Kako je nastala ptičja družina, Moj domači kraj itn.). Po sproščenosti (Sproščena igra 1992) začnejo dobivati veljavo druge igre (Igrajmo se z besedami 1992), pomembno postane število iger, vrsta iger in tekmovalnost (Igra, ki jo igram najbolje 1994), igra dobi status miselne igre (Igrajmo se z besedami 1992, Učim se igrati šah 1994), igra postane organizirana dejavnost (Kako so fantje pripravljali igrišče 1998). Prvine humorja in duhovitosti so se sicer v manjši obliki pojavljale tudi v drugi polovici devetnajstega stoletja (Smeh nad smeh , Županov maček v škripcu , Kako je cesar Ferdinand I. mojemu dedu cmoke pojedel, Bavbav na vasi ). Sledi tematika narobe sveta (Narobe šola, Narobe svet, Narobe dan ), prvoaprilske smešnice (Prvoaprilska laž, Prvoaprilska šala ), pust (Pustovanje v mojem kraju ) in opis najbolj smešnih dogodkov (Moj najbolj smešen dogodek 1955, Smeh v šolskih klopeh in Smeh skozi solze ). Otroci so od leta 1850 prvič pisali o sreči leta 1868 z naslovom Sreča je opoteča, sledi Neustrašna sreča (Sreča 1890, 1901; Sreča v nesreči 1908; Svoboda je naša največja sreča 1945), do niza nesreč v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih (Avtomobilska nesreča, Prometna nesreča, Letalska nesreča, Nesreča pri delu, Grenka sreča ), Sreča v nesreči ( ), Nasmehnila se mi je sreča ( ), do spraševanja (Kaj je to sreča ; Nesreča 1990, Moja sreča ) in samospraševanje ter iskanje osebne sreče (Kaj je zame sreča? ). Iz zbirke naslovov prostih spisov ugotavljamo, da je otrok zelo veliko delal v šoli in doma, da ni imel prostega časa, da so se v prvi polovici dvajsetega stoletja lahko»igrale«le mlade živali (muce, račke), da ni bilo časa za igro in igrače, saj se zelo pozno pojavijo v naslovih. Razvoj otroka in pojmovanje o njem je odvisno od časa, ko je bil prisoten 81

83 82 Šolska kronika v spisju. Za začetek je opisoval»moja pot v šolo«,»na poti v šolo«,»na pašniku«,»kako se kosi«,»kako se maslo dela«itn. Čeprav današnji otrok živi v obdobju elektronike, medijev, računalnika, medmrežja, še vedno ne piše o stvareh, ki ga zanimajo; bralni interesi otrok niso zastopani v naslovih prostih spisov, ki jih ponavadi zastavljajo odrasli. Vrednote v spisih so bolj povezane z vrednotami odraslih, v tem primeru učiteljev, ki v naslovih izražajo svoje interese, če pa izražajo navidezne interese otrok (Moja muca, Moja igrača, Moja družina ), je zorni kot pričakovan. Po okvirni oceni so teme prostih spisov, ki so izražene v naslovih, zapoznele za eno generacijo, kar nam potrdijo nostalgično izraženi naslovi. Učenci v šoli še vedno pišejo o zajčkih in poti v šoli, o zobozdravniku, športnem dnevu in v presplošnih naslovih Jesen, Potres, Bor in smreka, čeprav doma sedijo ure in ure pred televizorjem, igrajo računalniške igrice, berejo časopise in živijo v realnem svetu, kjer so vojne, socialne stiske, prometne nesreče, odkrivanje vesolja, smrt, bolezen, ločitve, aids, mamila Ta sestavni del vsakodnevnega življenja, postane tabu tematika, ko jo prenesemo v naslove prostih spisov. Sodobni svet se v naslovih prostih spisov učencev ne odraža. Sodobnost zamuja tematiko spisja vsaj za dvajset do trideset let. Naslove namreč postavlja generacija učiteljev iz svojega zornega kota in svojega otroštva, ki ni v skladu s položajem sodobnih otrok. Zato se še danes zgodi, da učitelj postavi neprimeren naslov (Bitumen na cesti, Blišč in beda ličenja, Cigan je cigan, Dva sorodnika preveč, Iz mene so naredili omaro, Janezov stric je po poklicu obešalnik, Kako smo v vinogradu lovili polha, ko smo obirali jabolka, Ko smo klali, Pri zobozdravniku, Šoje proti fašistom). Vse to je daleč od bralnih in pisnih interesov učencev. Ugotavljamo, da obstaja neskladje med bralnim in pisnim interesom učencev in bralnim ter pisnim okusom učiteljev, kar se izraža tako, da je pisanje nepriljubljena dejavnost, a počasi se to pojmovanje spreminja. Iz kratke motivno-tematske in strukturno-oblikovne analize naslovov prostih spisov od leta 1849 do 2000 smo ugotovili nekaj stalnic, ki se pojavljajo v naslovih. Določilnice v naslovih so jasno pokazale razvoj pojmovanja otroka in otroštva od druge polovice devetnajstega stoletja, ko so bili otroci delavci doma in na kmetiji, prek prve polovice dvajsetega stoletja, ko je družba začela odkrivati pomen in vrednost otroštva in je otrok postal pomočnik pri delu doma, do konca dvajsetega stoletja, ko so otroci postali središče družinskega in družbenega življenja in je njihovo 'delo' postala šola in igrače elektronska zabava. Razprava Prosti spisi, spisovniki, vadnice ipd. gradivo je odražalo podobo otroka in otroška na Slovenskem od preko šolskih zvezkov oz. naslovov. V času začetnegega spisja (Majar, Praprotnik) je otrok pojmovan kot nižje, neuko bitje ali pojmanjšan odrasel). Novo pojmovanje otroka in otroštva nakažeta Bezjak, posebej Lichtenwalner, kasneje pa tudi v čitankah (Bajec, Rupel, Sovre, Šolar; Kolarič). Kakovostna nadgradnja podobe otroka in otroštva, začne nastajati v tretjem obdobju ( Šilih,

84 Podoba otrok in otroštva v šolskih zvezkih na Slovenskem ( ) Trdina, Silvester), tudi zaradi povojnega časa po drugi svetovni vojni. Otrok in otroštvo začenjata postajati vredna posebne skrbi in zaščite. Otrok čeprav dela (sprva na kmetiji, kasneje se družba preseli z vasi v mesto), njegovo delo postane šola, ampak, začne dobivati tudi pravico do igre. Otrok postaja subjekt, kar je izraženo tudi na ravni jezika in s sredstvi za izražanje naklonjenosti. Nadaljevanje v kakovostnem pojmovanju otroka nadgradi po drugi svetovni vojni ( ). V četrtem obdobju, se podoba otroka, po letu 1992 (do 2004) motiv pomanjkanja hrane sprevrže v svoje protislovje otrok se začne preobjedati, mogoče zaradi čustvene praznine doma. Starši se po drugi svetovni vojni preselijo z vasi v mesto, ostajajo dlje v službi, otrok živi v bloku. Otrok, ki se je v 19. stoletju grel za pečjo v izbi, dobi sobo, v kateri je sam, postaja ga strah. Z vstopom Slovenije v EU (2004), že prej, v času tranzicije ( ) je prišlo do bistvenih družbenih premikov, ki so se odražali v družini, predvsem na otrocih. Otrok je osamljen, sam, dolgčas mu je, ima materialne dobrote, e-pripomočke, manjkajo mu varni družinski in družbeni okvirji in meje, ki jih nenehno testira. Igrače postanejo e-sredstva (mobilni telefoni, računalniki, splet ). Po letu 1950 dobimo v mladinski književnosti množico novih podob otroka. V četrtem obdobju med letom pa se vloge zamenjajo (odrasli otroci in otročji odrasli), priče smo nove podobe otroka, ki ni več stranski poganjek pri prosu, ampak je sbaby universes«, ki je sam doma. 83 Povzetek Zgodovinski oris prostega spisja na Slovenskem predstavlja zgodovinski pregled teorij šolskega prostega spisja od leta 1850 do danes s pomembnimi štirimi prelomnicami. (I) Najprej sta začetnika spisja Majar (1850) in nadaljevalec Praprotnik. (II) Drugo obdobje zaznamujeta Bezjak in Lichtenwallner (1908), ki se zavzemata za novi in ne več stari pouk spisja. K temu obdobju prištevamo še jezikovne vadnice Bezjaka in Schreinerja; čitanke Bajca; Rupla, Sovreta in Kolariča. (III) Tretje obdobje predstavlja Šilih (1955), ki poskuša prevrednotiti poučevanje z novim in ne več starim načinom poučevanja spisja. To obdobje nadaljujeta v petdesetih letih še Trdinova ( ) in Silvester (1959 ali 60). Potem sledi čas, ko je bilo pisanje v šolah osredotočeno le na izdelek pisanja in na jezikovno pravilnost prostih spisov. (IV) V osemdesetih in devetdesetih letih se začnejo t. i. kreativne delavnice, spodbujene ne le z vplivom ameriških šol, ampak tudi z razvojem šolstva, didaktike maternega jezika in književnosti, večje demokratizacije pouka in novega pojmovanja otroka. To je privedlo do delitve na pisateljske in pesniške delavnice na eni in šolsko ustvarjalno pisanje na drugi strani. Ob koncu dvajsetega stoletja se začnejo uveljavljati sodobne teorije pisanja. Iz motivno-tematske in strukturno-oblikovne analize naslovov prostih spisov od leta 1850 do 2000 je možno najti stalnice, ki se pojavljajo v naslovih (prostih) spisov. Določilnice v naslovih so jasno pokazale razvoj pojmovanja otroka in otroštva od druge polovice devetnajstega stoletja, ko so bili otroci delavci doma in na kmetiji, prek

85 84 Šolska kronika prve polovice dvajsetega stoletja, ko je družba začela odkrivati pomen in vrednost otroštva in je otrok postal pomočnik pri delu doma, do konca dvajsetega stoletja, ko so otroci postali središče družinskega in družbenega življenja in je njihovo 'delo' postala šola in igrače elektronska zabava. Viri in literatura Bajec-Rupel-Sovre-Šolar (1931). Slovenska čitanka in slovnica (za 1. r.). Ljubljana. Bajec-Rupel-Sovre-Šolar (1932). Slovenska čitanka in slovnica (za 2. r.). Ljubljana. Bajec-Rupel-Sovre-Šolar (1935). Slovenska čitanka in slovnica (za 3. r.). Ljubljana. Bezjak, Janko (1906). Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v ljudski šoli. Ljubljana. Blažić, Milena Mileva (2002). Zgodovinski oris prostega spisja na Slovenskem ( ), Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Brinar, Josip (1914). Slovenska jezikovna vadnica za osnovne šole v treh stopnjah višja stopnja. Ljubljana. Brinar, Josip (1914). Slovenska slovnica za obče ljudske šole. Dunaj (1. izd.). Brinar, Josip (1914). Slovenska slovnica za občne ljudske šole (v treh stopnjah) vaje iz slovnice, pravopisa in spisja za nižjo šolo. Dunaj: Cesarsko-kraljeva zaloga šolskih knjig. Brinar, Josip (1921, 1923, 1932, 1938). Slovenska slovnica za obče ljudske šole (2, 3.). Celje. Brinar, Josip (1921, 1923). Slovenska slovnica za obče ljudske šole. Ljubljana. Brinar, Josip (1921). Slovenska slovnica za osnovne šole (v treh stopnjah). Vaje iz slovnice, pravopisa in spisja za srednjo stopnjo. (Drugo predelano izdanje). Ljubljana: Kraljeva zaloga šolskih knjig in učil). Brinar, Josip (1923). Slovenska slovnica za osnovne šole (v treh stopnjah.). Tretje, bistveno neizpremenjeno izdanje). Ljubljana: Kraljeva zaloga šolskih knjig in učil. Brinar, Josip (1923/24). Slovenska jezikovna vadnica za višje razrede osnovnih šol in za meščanske šole. Celje. Brinar, Josip (1932). Slovenska slovnica za osnovne šole (v treh stopnjah). Vaje iz slovnice, pravopisa in spisja za srednjo stopnjo (4. in 5. šolsko leto) (četrto izdanje). Ljubljana: Kraljeva zaloga šolskih knjig in učil. Brinar, Josip (1938). Slovenska vadnica za 4. R. Ljudskih šol. Ljubljana. Brinar, Josip(1938). Slovenska vadnica za višje ljudske šole. Ljubljana. Fink, F., Kopriva, A., Žerjav, A (1947, 1949, 1950, 1951, 1952). Slovenske jezikovne vadnice (1. r.). Ljubljana. Fink, F., Kopriva, A., Žerjav, A. (1939, 1940). Slovenska slovstvena čitanka (Naši vodniki; za 3. r. meščanskih šol). Ljubljana. Fink, F., Kopriva, A., Žerjav, A. (1948, 1950, 1952). Slovenske jezikovne vadnice (3. r.). Ljubljana,

86 Podoba otrok in otroštva v šolskih zvezkih na Slovenskem ( ) Fink, F., Kopriva, A., Žerjav, A. (1948, 1951, 1953, 1955). Slovenske jezikovne vadnice (4. r.). Ljubljana. Fojkar, Slavko (1933). Slovenske šolske naloge. Škofja Loka. Gaspari, Pečjak, Žerjav (1939). Slovenska slovstvena čitanka (Naši vodniki) za 3. R. Meščanskih šol. Ljubljana. Kolarič, R., Rupel, M., Sovre, A. in Šolar, J. (1945). Slovenska čitanka in slovnica (1., 2., 3. in 4. r.). Ljubljana. Kolarič, R., Rupel, M., Sovre, A. in Šolar, J. (1945). Slovenska čitanka in slovnica (za 1., 2., 3. in 4.r.). Ljubljana. Krakar Vogel, Boža (1991). Skice za književno didaktiko. Ljubljana: ZRSŠŠ. Krakar Vogel, Boža (1992). Novejši slovenski pogledi na pouk književnosti kot dejavnik sooblikovanja njegovih ciljev, metod in vsebin: doktorska disertacija. Ljubljana. Krakar Vogel, Boža (1995). Teme iz književne didaktike. Ljubljana: ZRSŠŠ. Lichtenwallner, Matija (1908). Prosto spisje v ljudski šoli. Ljubljana. Ljudska šola v Št. Vidu (1938). Vir: Slovenski šolski muzej. Magerl, Ivan (ur.) (1909). Zbirka prostih spisnih nalog. Ljubljana. Majar, Matija (1850). Spisovnik za Slovence. Celovec. Marn, Josip (1864). Jezičnik ali pomenki o slovenskem pisanji. Ljubljana. Marn, Josip (1865/70). Jezičnik ali pomenki o slovenskem pisanju. Ljubljana. Marn, Josip (1873). Jezičnik XI XIV, XXI, XXVI, XXVIII. Ljubljana. Navodilo za poduk v spisji (za ljudske šole) (1896). Črnomelj. Navodilo za poduk v spisji (za ljudske šole) (1901 (1896). Črnomelj. Perrera, Katharine (1990). Children's Writing and Reading. Analysing Classroom Language, Blackwell. Polak, Janko (ur.) (1909). Druga zbirka prostih spisnih nalog. Krško. Poskušne pisave v šol. letu ( ). Št. Jernej, v: Slovenski šolski muzej. Poskušne pisave v šolskem letu ( ). Praprotnik, Andrej (1866). Spisje za slovensko mladino 2. Ljubljana. Praprotnik, Andrej (1873). Spisje za slovensko mladino 3. Ljubljana. Praprotnik, Andrej (1879). Slovenski spisovnik. (Svetovalec v vseh pisarskih opravkih). Celovec. Praprotnik, Andrej (1881). Spisje v ljudski šoli 4. Ljubljana. Praprotnik, Andrej (1887). Spisje v ljudski šoli 5. Ljubljana. Praprotnik, Andrej (1952). Spisje za slovensko mladino 1. Ljubljana. Schreiner, H. in Bezjak, J. (1903, 1917, 1919, 1933). Slovenska jezikovna vadnica (v slovnici, pravopisju in spisju). I. Dunaj. Schreiner, H. in Bezjak, J. (1903, 1919, 1920, 1928). Slovenska jezikovna vadnica (v slovnici, pravopisju in spisju II. Dunaj. Schreiner, H. in Bezjak, J. (1907, 1918, 1920, 1924, 1928). Slovenska jezikovna vadnica (v slovnici, pravopisju in spisju IV. Dunaj. Schreiner, H. in Bezjak, J. (1907, 1919, 1931). Slovenska jezikovna vadnica (v slovni- 85

87 86 Šolska kronika ci, pravopisju in spisju III. Dunaj. Schreiner, H. in Bezjak, J. 1914, 1920). Slovenska jezikovna vadnica (v slovnici, pravopisju in spisju V.). Dunaj. Šilih, Gustav (1955). Metodika slovenskega jezikovnega pouka. Ljubljana. Slovenska jezikovna vadnica za osnovne šole v treh stopnjah srednja stopnja (1914 (1921, 1923, 1932, 1938). Ljubljana, Dunaj. Slovenska slovnica (z naukom, kako se pišejo pisma in opravilni sestavki) (1876). Dunaj. Šola Brnica, Spisovnica (1894). Vir: Slovenski šolski muzej. Spisovnice različnih učencev in učenk, vir: Slovenski šolski muzej od leta (1850 do 2000). Svete, Rudolf (1948). Spisje. Ljubljana. Trdina, Silva (1952). Obravnava spisja v osnovni in srednji šoli, Sodobna pedagogika. Trdina, Silva (1955). Besedna umetnost II.Literarna teorija. Ljubljana (več izdaj). Trdina, Silva (1964). Ali še dajemo domače vaje? Jezik in slovstvo, IX, 4 5, st Učiteljski tovariš list za šolo in dom (1872). Ljubljana. Učiteljski tovariš list za šolo in dom ( ). Ljubljana. Žagar, France (1976/77). Starejše šolske obravnave leposlovnih del, Jezik in slovstvo, str Žagar, France (1991/92). Ustvarjalno pisanje in književne delavnice. Jezik in slovstvo, ¾, Žagar, France (1992). Slovenski jezik in jezikovna vadnica za šesti razred OŠ. Ljubljana: MK. Žagar, France (1992). Šolske besedilne vrste. Maribor: ZO. Žagar, France (1994). Besedilne in besedne igre: Priročnik za delo v nižjih razredih osnovne šole. Ljubljana: MK. Žagar, France (1995). Slovenski jezik: jezikovna vadnica za sedmi razred OŠ. Ljubljana: MK. Žagar, France (1996). Didaktika slovenskega jezika v osnovni šoli. Maribor: ZO. Žagar, France (1998). Slovenski jezik: jezikovna vadnica za sedmi razred OŠ. Ljubljana: MK. Žagar, France (1998). Slovenski jezik: jezikovna vadnica za šesti razred. Ljubljana: MK. Žerjav, Albert (1941). Sodobni spisovni pouk v osnovnih in nižjih srednjih šolah. Ljubljana.

88 87 UDK :930.25(497.4Ljubljana) 1.03 Kratki znanstveni prispevek Prejeto: Ljiljana Šuštar* Šolski zvezki v fondih ljubljanske enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana School exercise books in the Ljubljana unit of the Ljubljana Historical Archives Izvleček Zvezke v šolskih fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana zasledimo v vlogi šolskega (učnega) pripomočka učenca kot redke, maloštevilne in zato dragocene primerke. V šolske fonde zaidejo kot izjema, uvrščena na popisu arhivskega gradiva na koncu seznama. Zato pa so v velikem številu zastopani kot nosilci zapisa strokovnih in upravnih organov šol v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, okrožnic, inšpekcijskih pregledov šol. Kot taki so zaradi vsebine v njih dokumenti trajne vrednosti. V osebnih in družinskih fondih ter zbirkah zasebnih zbirateljev pa so zvezki predvsem nosilci zapisa za dnevnike, spomine oz. predstavljajo posameznikom priročni predmet, ki nudi možnosti beleženja raznih zaznamkov o dogodkih, vodenja seznamov porabe materiala in denarja v gospodinjstvu, raznih receptov, verzov. Le izjemoma so ohranjeni kot šolski (učni) pripomoček učenca. Abstract Only a few of the exercise books in the school collections of the Historical Archives of Ljubljana served as an educational tool used by pupils and are therefore valuable examples. They arrived in these collections only rarely and are entered at the end of the record of the archived material. On the other hand, notebooks in which the professional and administrative bodies of schools in the 1950s, 60s and 70s made entries, as well as those containing circulars and school inspection material, are represented much more numerously. Meanwhile, notebooks from the personal and family collections of private collectors usually contain diaries or memories and were handy for individuals to record notes about various events, lists of goods used and money spent by households, various recipes, verses, etc. They are only rarely preserved as school exercise books used by pupils. Zvezke v fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana (ZAL) lahko zasledimo kot kategorijo arhivskega gradiva v: a) šolskih fondih kot šolski (učni) pripomoček učenca in kot nosilec zapisa; b) v fondih zasebne provenience kot nosilec zapisa in c) v zbirkah zasebnih zbirateljev kot nosilec zapisa in šolski (učni) pripomoček učenca. * Ljiljana Šuštar, prof. zgodovine in socologije, arhivska svetovalka Zgodovinskega arhiva Ljubljana, v. p., e-pošta: liljana.sustar@gmail.com

89 88 Šolska kronika Platnice šolskega zvezka za matematiko, šol. l. 1946/47 (Zgodovinski arhiv Ljubljana, KAM/0087, Osnovna šola Nevlje, t. e. 3, a. e. 94) Zvezek v šolskih fondih Šolski zvezek, ki nastopa v šolskem fondu kot šolski (učni) pripomoček učenca, lahko označimo kot redek, maloštevilen in zato dragocen primerek. V šolske fonde zaide kot izjema, uvrščena v popisu gradiva na koncu seznama. Praviloma je to zvezek šolskih nalog učenca, ki ga ta ni prevzel in ga šola še ni uničila -»škartirala.«v ljubljanski enoti sta dragocena dva brezčrtna matematična šolska zvezka iz Osnovne šole Nevlje pri Kamniku iz šol. l. 1946/47 in 1949/50. 1 Uporabniku vzbudi pozornost že oblikovanje platnic obeh zvezkov. Na rumeni naslovnici zvezka za šol. l. 1946/47 je narisana tovarna in delavec, na zadnji strani kmet, ki orje in kmetica, ki žanje na polju, izdajatelj ni naveden. Zvezek iz šol. l. 1949/50 ima zelene platnice z enakostraničnimi belimi trikotniki s številkami in krogi in že zunanjost nakazuje, da je namenjen učenju matematike, pri tem je naveden tudi izdajatelj Državna založba Slovenije (DZS). V obeh so besedilne naloge s vsebinami, ki izražajo gospodarske in politične razmere družbe v prvih letih po vojni. Navod (Nabavljalni zavod) dodeljuje 1 SI_ZAL_KAM/0087, Osnovna šola Nevlje, t. e. 3, a. e. 94.

90 Šolski zvezki v fondih ljubljanske enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana 89 Zvezek z zapisniki redovalnih konferenc (Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJU/0721, Osnovna šola Savsko naselje, Ljubljana, t. e. 22, a. e. 50) zadrugam blago, zadruge delijo ljudem določene količine blaga za perilo, obleke, plašče, delijo kis, pionirji pogozdujejo, prodajajo značke, udarniki nalagajo v samokolnice določene količine opeke, ljudje v obdelovalnih zadrugah obdelujejo določeno količino zemlje, krajevni ljudski odbori predpisujejo oddajo obveznih količin krompirja. Ker so zvezki kot primer šolskega pripomočka učenca v šolskih fondih prej izjema kot pravilo, arhivisti ob delu na terenu opozorimo šole naj jih odberejo kot vzorčno arhivsko gradivo, če so še med dokumentarnim gradivom, seveda v primeru, da ga učenec ob zaključku šolskega leta ni prevzel oz. ga je pozabil na šoli. V velikem številu pa zasledimo v šolskih fondih zvezke iz petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih let 20. stol. kot nosilce zapisa strokovnih in upravnih organov šol. V njih so zapisani zapisniki izpitnih odborov in potek mature (zaključnih izpitov) na srednjih šolah, zapisnike pedagoških in ocenjevalnih konferenc ter upravnih organov osnovnih in srednjih šol. V zvezke z nalepko okrožnice so se zapisovala sporočila za učitelje in učence. Reditelji so jih nosili po razredih in učitelji so s podpisom potrdili, da so bili dijaki s sporočilom seznanjeni. Pri kakšni od osnovnih šol so ohranjeni zvezki z zapisi inšpekcije šole in pouka, katera od šol hrani tudi šolske priprave učitelja zapisane v zvezek ali na liste vezane v obliki zvezka. V ponazoritev zvezkov kot nosilcev zapisa bom navedla le nekaj primerov za srednje kot osnovne šole, ki so zanimivi oz. pomembni

91 90 Šolska kronika Zapis inšpektorja Ferda Gestrina ob inšpekciji šole marca 1956 (Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJU/0750, Osnovna šola Oskarja Kovačič, Ljubljana, t. e. 38). predvsem zaradi svoje vsebine. Kot taki oz. zaradi vsebine, ki omogoča raziskovanje zgodovine šole, tudi kraja so dokumenti trajne vrednosti, oz. arhivsko gradivo. Fond ljubljanske Gimnazije Vič vsebuje veliko število zvezkov, ki so se uporabljali za pisanje zapisnikov izpitnega odbora in zapisnikov ustnega dela zaključnih izpitov za obdobje 1959/ /66. 2 To so črtani zvezki A 4 formata s trdimi platnicami in nalepko kaj vsebujejo ter obdobjem kdaj so bili zaključni izpiti. V zvezkih tega fonda so zapisane tudi seje upravnih organov šole, npr. sveta za šol. l. 1980/81. 3 Zvezki so črtani, formata A4 z mehkimi platnicami in z nalepko za kateri organ so vodeni. Za primere zapisnikov pedagoških konferenc, redovalnih oz. ocenjevalnih konferenc navajam fond Osnovna šola Savsko naselje, Ljubljana za šol. l. 1958/ /63. 4 Zvezki so črtani A4 formata s trdimi platnicami in z nalepko katerih strokovnih teles so zapisniki. Nadvse je zanimiva vsebina okrožnic za učence in učitelje, ki so jih vodile 2 SI_ZAL_ LJU/0194, Gimnazija Vič, Ljubljana, t. e. 31, a. e SI_ZAL_LJU/0194, Gimnazija Vič, Ljubljana, t. e. 37, a. e SI_ZAL_LJU/0721 Osnovna šola Savsko naselje, Ljubljana, t. e. 22, a. e. 49, 50.

92 Šolski zvezki v fondih ljubljanske enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana tako osnovne kot srednje šole v zvezkih, praviloma črtanih A4 formata, trdih platnic. V njih lahko sledimo življenje šole (kulturno, športno) in na podeželju tudi kraja. Za obdobje enajstih let 1962/ /74 jih imamo ohranjene v fondu Osnovne šole Ferda Vesela, Šentvid pri Stični. 5 Ta šola je ohranila tudi učne priprave učiteljev podružnične šole Temenica za nižje razrede ( razred) za šol. l. 1963/ /70 napisane na listih A4 format vezanih v obliko zvezka. 6 Kot zadnji primer zvezka nosilca zapisa določene vsebine predstavljam zvezek z nalepko inšpekcijska knjiga, tudi knjiga inšpekcij. Vanj so zapisovali šolski inšpektorji ugotovitve, pripombe o poteku pouka pri učitelju, šolskem delu, dokumentaciji, ki jo mora voditi šola. Ob iskanju predstavitvenega primera sem v fondu Osnovne šole Oskarja Kovačiča, Ljubljana našla črtani zvezek s trdimi platnicami z nalepko Knjiga inšpekcij. 7 V njem so zapisani inšpekcijski pregledi za obdobje Mojo pozornost je pritegnil zapis iz marca 1956, ki ga je napisal tedanji inšpektor Ferdo Gestrin, poznejši univerzitetni profesor in nam vrsti zgodovinarjev drag učitelj Zvezek v fondih zasebne provenience Pričakovanja pred raziskavo, da fondi zasebne provenience (osebni fondi, družinski in rodbinski fondi) hranijo večje količine zvezkov kot šolskih (učnih) pripomočkov, se niso uresničila. Pogojno bi lahko zvezek kot šolski pripomoček štela le v enem od fondov in sicer zvezke zapiskov fakultetnih predavanj oz. izpiskov za izpit. Lahko pa ga uvrstimo tudi kot pri večini osebnih fondov v pripomoček oz. nosilec zapisa za: spomine (npr. fond Franc Goršič, Ljubljana, Evgen Vavken, Ljubljana), dnevnik (Družina Baumgarten, Ljubljana) in v zgoraj navedenem primeru zapisov predavanj, izpiskov za izpite. Ti zapisi predavanj so ohranjeni v desetih rokopisnih zvezkih v osebnem fondu župnika in organizatorja bele garde v Mostah Miha Jenka. 9 Zapiski s svinčnikom so ohranjeni v devetih črtastih zvezkih A5 formata in enem formatu beležke, mehkih platnic in z nalepkami, na katerih je napisana vsebina zvezka npr. homiletika, zakonsko pravo, cerkveno pravo, cerkvena umetnost, sv. pismo stare 5 SI _ ZAL_ GRO/0070, Osnovna šola Ferda Vesela, Šentvid pri Stični, t. e. 45, a. e SI _ ZAL_ GRO/0070, Osnovna šola Ferda Vesela, Šentvid pri Stični, t. e. 58, a. e SI_ZAL_LJU/0750, Osnovna šola Oskarja Kovačiča, Ljubljana, t. e Ferdo Gestrin ; učitelj na srednjih šolah, republiški inšpektor za zgodovino ( ), asistent za občo zgodovino na univerzi (1959), izredni profesor (1962), redni profesor (1971), od l član SAZU; glej tudi: Ignacij Voje, Ferdo Gestrin šestdesetletnik, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, letnik 24, 1976, str in Vasilij Melik, Prof. dr. Ferdo Gestrin: , Zgodovinski časopis, 1999, št. 1, str Po navedbi: Štefanija Ravnikar Podbevšek, Sv. Urh, Ljubljana 1966, str. 477 in Franček Saje, Belogardizem, Ljubljana 1952, str. 52, 491.

93 92 Šolska kronika Naslovnica in list v zvezku s spominskim zapisom Valentina Rožiča in njegove soproge (ZAL, LJU/0357, Evgen Vavken, Ljubljana, š. 1, a. e. 18) zaveze, sv. pismo nove zaveze, dogmatika. 10 Le v zvezku dogmatika za izpit je navedena letnica V osebnem fondu Evgena Vavkna, ki vsebuje gradivo še dveh drugih ustvarjalcev (rodbine Blaž in Valentina Rožiča), je z ilustrativno zanimivimi platnicami zvezek spominov soproge Valentina Rožiča. 11 V črtastem zvezku majhnega formata, z mehkimi platnicami, ki ga je z napisom Quaderno izdal italijanski založnik (najbrž z Beneškega), 12 so pravzaprav zapisi soproge o času v Celovcu med 1. majem in 1. avgustom 1919, ko je bil V. Rožič interniran zaradi svojega slovenskega političnega delovanja na Koroškem. 13 Opisuje aretacijo moža, trud pri raznih osebah za izpust moža iz internacije, prihod srbske vojske v Celovec 6. junija 1919, prihod antantne komisije. 10 SI_ZAL_LJU/0312, Jenko Miha, Ljubljana, š. 1, a. e SI_ZAL_LJU/0357, Evgen Vavken, Ljubljana, š. 1, a. e Na zadnji strani je risba beneškega leva sv. Marka. 13 Valentin Rožič ( ) slovenski politik in publicist je med l in 1915 služboval pri Mohorjevi družbi v Celovcu in tako postal poznavalec narodnostnih in socialnih razmer koroških Slovencev in borec za njihove pravice. Novembra 1918 se je pridružil prostovoljcem za osvoboditev Koroške, bil aprila 1919 zajet in interniran, avgusta 1919 pa je pobegnil v Ljubljano. Več: Valentin Rožič, Slovenski biografski leksikon, elektronska oblika, 2011.

94 Šolski zvezki v fondih ljubljanske enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana 93 Naslovnica zvezka in list iz dnevnika Zorke Bartol (ZAL, LJU/0439, Zbirka Ulčar, Ljubljana, š. 2, a. e. 11) Zvezek v zbirkah zasebnih zbirateljev Prispevek končujem z ugotovitvami o pričakovanjih, da zvezke vsebujejo zbirke zasebnih zbirateljev. V fondu le enega od njih (Zbirka Ulčar, Ljubljana) je ob zvezkih kot nosilcih zapisov oz.»pripomočkov«za ustvarjanje prej omenjenih zapisov le en primerek kot šolski (učni) pripomoček učenca. V Ulčarjevi zbirki je šolski zvezek za»slovenske naloge«na C. k. višji gimnaziji v Gorici iz šol. l. 1904/ V črtastem zvezku modre barve, majhnega formata in mehkih platnic z nalepko na kateri je zapisano tudi ime učenca, so šolske (Ribič in ribica, Lev, osel in lisica, Ovce in pes) in domače naloge (Divja rožica, Srnica, Zaklad) obnove ali razmišljanja učenca ob prebranih pesmih in basnih. Naloge so pregledane z rdečim korekturnim svinčnikom učitelja, za navpično črto ob strani so učenčevi popravki. Množično pa se v zbirkah zasebnih zbirateljev pojavljajo zvezki vseh formatov: majhnih, velikih in beležk kot nosilci zapisov oz. predstavljajo posameznikom, največkrat neznanim, priročni predmet, ki nudi možnosti vpisa raznih zaznamkov dogodkov, seznamov porabe materiala in denarja v gospodinjstvu, raznih receptov, verzov. 14 SI_ZAL_LJU/0439, Zbirka Ulčar, Ljubljana, š. 11, a. e. 55

95 94 Šolska kronika Zvezek za»slovenske naloge«na C. k. višji gimnaziji v Gorici iz šol. l. 1904/05 (ZAL, LJU/0439, Zbirka Ulčar, Ljubljana, š. 11, a. e. 55) Iz zbirke Ulčar želim opozoriti zaradi njegove vsebine še na dnevnik zapisovalke kot piše na platnicah zvezkov Zorke Bartol. 15 Iz same vsebine lahko sklepamo, da ga je pisala mladenka iz ljubljanske meščanske družine, ki je bila dva poletna meseca l tudi v Parizu in je jeseni 1940 na univerzi vpisala študij umetnostne zgodovine, zgodovine Jugoslavije in italijanskega jezika. Iz dodatnega arhivskega vira 16 sklepamo, da opisuje življenje družine notarja dr. Antona Bartola (rojen 1876), ki ima korenine na Ribniškem. V družini so bili ob njej, rojeni junija 1919, še trije otroci - dve sestri in brat. Družina je stanovala na Rimski ulici v Ljubljani, v 30. letih pa na Murnikovi. Dekle v dnevniku opisuje življenje v družini in posredno Ljubljano od julija 1937 do oktobra Dnevnik je pisan v treh na zunaj v ničemer iztopajočih črtanih zvezkih malega formata, eden s trdimi platnicami in dva z mehkimi, ki nosita na platnicah tudi zapis, da jih je izdal tiskar iz Ljubljane Ivan Bonač. V njih je dragocena predvsem vsebina. 15 SI_ ZAL_LJU/0439, Zbirka Ulčar, Ljubljana, š 2, a. e SI_ZAL_LJU/0500, Mesto Ljubljana, domovinski oddelek 17 Ta vir je že pritegnil nekaj pozornosti ob raziskovanju medvojne Ljubljane. Mojca Šorn, Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno, Ljubljana 2007, str. 36.

96 Šolski zvezki v fondih ljubljanske enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana 95 Šolski zvezek za matematiko, šol. l. 1949/50 (ZAL, KAM/0087, Osnovna šola Nevlje, t. e. 3, a. e. 95) Sklepne misli Šolski zvezek kot šolski (učni) pripomoček učenca oz. kategorijo arhivskega gradiva v fondih šol lahko označimo kot redek, maloštevilen in zato dragocen primerek. Tudi v sistemu klasifikacijskih znakov z roki hrambe za vzgojno-izobraževalne zavode (v tem primeru šol na vseh ravneh) niso uvrščeni kot gradivo, ki bi imelo vrednost arhivskega ali vzorčnega arhivskega gradiva. V šolske fonde zaide kot izjema, uvrščena na popisu na koncu seznama. Praviloma je to zvezek šolskih nalog učenca, ki ga ta ni prevzel in ga šola še ni uničila -»škartirala«. V fondih šol iz obdobja petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih let 20. stol. pa se praviloma v večjem številu pojavi zvezek kot nosilec zapisa zapisnikov strokovnih in upravnih organov šole, npr. pedagoških in ocenjevalnih konferenc, zapisnikov izpitnega odbora pri zaključnih izpitih na srednjih šolah, sveta šole, zbora delavcev. Veliko šolam je bil nosilec zapisa za okrožnice (obvestila, sporočila) namenjena učiteljem in učencem. Pri kakšni od osnovnih šol zasledimo zvezek z nazivom Inšpekcijska knjiga ali Knjiga inšpekcij. Vanj so šolski inšpektorji zapisali obiske na šoli pa tudi ugotovitve, pripombe o poteku pouka pri posameznem učitelju, šolskem delu, dokumentaciji, ki jo mora voditi šola. Kakšna od šol hrani tudi šolske priprave učitelja zapisane v zvezek ali na liste vezane v obliki zvezka. Pričakovanja, da fondi zasebne provenience (osebni fondi, družinski in rodbinski fondi) hranijo večje količine te vrste gradiva, se niso uresničila. Šolski zvezek kot

97 96 Šolska kronika šolski pripomoček in še to kot zapis predavanj in izpiskov za izpite nastopa le v enem fondu. Pri osebnih fondih jih zasledimo predvsem kot pripomoček oz. nosilec zapisa za spomine, dnevnike. Omeniti velja tudi pričakovanje, da šolske zvezke vsebujejo zbirke zasebnih zbirateljev. V fondu le enega od njih je zvezek kot šolski (učni) pripomoček šolski zvezek učenca. Tako predstavljajo zvezki v fondih zasebne provenience in zbirkah zasebnih zbirateljev predvsem»priročni predmet«, pripomoček, ki omogoča posamezniku pisanje spominov, dnevnikov, možnosti zapisovanja raznih zaznamkov dogodkov, vodenja seznamov porabe materiala in denarja v gospodinjstvu, raznih receptov in verzov. Viri in literatura Arhivski viri - Zgodovinski arhiv Ljubljana SI_ZAL_KAM/0087, Osnovna šola Nevlje SI_ZAL_ LJU/0194, Gimnazija Vič, Ljubljana SI_ZAL_LJU/072, Osnovna šola Savsko naselje, Ljubljana SI_ZAL_ GRO/0070, Osnovna šola Ferda Vesela, Šentvid pri Stični SI_ZAL_LJU/0750, Osnovna šola Oskarja Kovačiča, Ljubljana SI_ZAL_LJU/0312, Jenko Miha, Ljubljana SI_ZAL_LJU/0357, Evgen Vavken, Ljubljana SI_ZAL_LJU/0439, Zbirka Ulčar, Ljubljana SI_ZAL_LJU/0500, Mesto Ljubljana, domovinski oddelek Literatura Rudolf Andrejka; Valentin Rožič; Slovenski biografski leksikon, dostopno: nl.ijs.si/fedora/get/sbl:2664/view/ Vasilij Melik, Prof. dr. Ferdo Gestrin: , Zgodovinski časopis, 1999, št. 1, str Štefanija Ravnikar Podbevšek, Sv. Urh, Ljubljana Franček Saje, Belogardizem, Ljubljana Mojca Šorn, Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno, Ljubljana Branko Šuštar, Zgodbe šolskih zvezkov, Pogledi na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem od srede 19. stoletja naprej, Slovenski šolski muzej, Ignacij Voje, Ferdo Gestrin šestdesetletnik, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, letnik 24, leto 1976, str

98 97 UDK :930.25(497.4Maribor) 1.02 Pregledni znanstveni članek Prejeto: Jure Maček * Pogledi na šolske zvezke kot zgodovinski vir v Pokrajinskem arhivu Maribor Views on school exercise books as a historical source in the Maribor Regional Archives Izvleček V slovenskih javnih arhivih hranimo kar lepo število šolskih zvezkov. Slednji spadajo večinoma med privatno arhivsko gradivo. V Pokrajinskem arhivu Maribor po količini in vsebinski pestrosti izstopajo zvezki v osebnem fondu Vrabl Niko, od 1899 naprej, največ iz 30. in 40. let 20. stol. Najbolje so ohranjeni zvezki za slovenski jezik, ki so lahko odličen vir za prepoznavanje masovne indoktrinacije in prikrite ter subtilne politične in ideološke propagande pri šolskem delu. Abstract The Slovene public archives keep a fair number of school exercise books, which mostly fall into the category of private archived material. In the Maribor Regional Archives the exercise books belonging to the personal collection of Niko Vrabl, dating from 1899 onwards and mostly from the 1930s and 40s, stand out because of their number and the variety of their content. The exercise books used for the Slovene language are best preserved and offer excellent testimony to mass indoctrination and to concealed and subtle political and ideological propaganda in schools. V večini slovenskih javnih arhivov se je skozi daljše obdobje njihovega delovanja na tak ali drugačen način nabralo kar lepo število šolskih zvezkov. Le-te uvrščamo med nepogrešljive šolske pripomočke, nastali pa so kot produkt učenčeve dejavnosti v procesu pridobivanja znanja v šoli. Branko Šuštar jih definira tako:»so rezultat zapisanega lastnega prizadevanja šolarja, dijaka in študenta na šolski poti do znanja.«1 Zaposlenim v arhivskih inštitucijah se ob srečevanju s šolskimi zvezki večkrat zastavlja vprašanje, ali imajo kot del pisne zapuščine sploh lastnosti arhivskega gradiva 2 in ali * mag. Jure Maček, arhivski svetovalec, Pokrajinski arhiv Maribor, e-pošta: jure@pokarh-mb.si 1 Branko Šuštar, Zgodbe šolskih zvezkov. Pogledi na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem od srede 19. stoletja naprej, Slovenski šolski muzej, Ljubljana 2011, str. 7 (dalje Šuštar, Zgodbe). 2 Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih v drugem členu opredeli arhivsko gradivo tako:»arhivsko gradivo je dokumentarno gradivo, ki ima trajen pomen za znanost in kulturo ali trajen pomen za pravno varnost oseb v skladu s strokovnimi navodili pristojnih arhivov.«ur. l. RS, št. 30/2006.

99 98 Šolska kronika so torej javne arhivske inštitucije dolžne prevzemati in hraniti tovrstno pisno zapuščino. Ob tem je treba za lažje razumevanje opozoriti na zakonsko določeno ločevanje javnega od zasebnega arhivskega gradiva, saj je od tega odvisna tudi obravnava šolskih zvezkov z vidika strokovne arhivske službe. Javno arhivsko gradivo je namreč arhivsko gradivo, ki se odbere iz dokumentarnega gradiva javnopravnih oseb po strokovnih navodilih pristojnega arhiva. 3 Javnopravne osebe so dolžne izročiti arhivsko gradivo arhivom najkasneje trideset let po nastanku gradiva. Med tovrstnim javnim arhivskim gradivom, ki ga prevzemamo v arhive, le redko naletimo na šolske zvezke. Predvidevam, da bi se lahko po naključju ohranili v predanem gradivu šol oziroma nekaterih drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodov, vendar le kot pozabljeni drobci in pričevalci šolskih let učencev in ne kot odraz dejavnosti javnega zavoda, ki izroča svoje lastno arhivsko gradivo arhivu. V Pokrajinskem arhivu Maribor, sodeč po popisu gradiva, naletimo le na en tak primer. Upoštevajoč količino fondov, ki še niso natančneje popisani po arhivskih strokovnih standardih, ne moremo povsem izključiti, da se šolski zvezki ne nahajajo še v kakšnem od šolskih fondov in morda tudi v fondih z nekaterih drugih področij, na primer uprave, pravosodja in društvenih dejavnosti. Šolski zvezki so nedvomno najbolj neposredni odraz šolskega življenja in ustvarjalnosti posameznikov in nekakšni osebni dokument ali pečat njihovega šolanja. Zaradi tega je razumljivo, da so v večji meri ohranjeni v osebnih arhivskih fondih ali zbirkah posameznikov in družin; torej pri ustvarjalcih, ki sodijo med osebe privatnega prava. Arhivska zakonodaja opredeli, da je zasebno arhivsko gradivo dokumentarno gradivo drugih pravnih in fizičnih oseb, ki ima lastnosti arhivskega gradiva in je kot arhivsko gradivo določeno na podlagi zakona ali odločbe državnega arhiva. 4 Zasebno arhivsko gradivo je last fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava ter je lahko razglašeno za arhivsko gradivo šele na podlagi posebnega postopka. Pri obravnavi privatnega arhivskega gradiva moramo zaposleni v arhivih dosledno upoštevati ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine ter njeno nedotakljivost. Javni arhivi lahko na področju zasebnega arhivskega gradiva le evidentiramo dokumentarno gradivo, za katerega se domneva, da ima lastnosti arhivskega gradiva pri pravnih osebah zasebnega prava, kot so gospodarske družbe, politične stranke, sindikati, društva in druge, v zvezi z njihovo dejavnostjo in pri fizičnih osebah v zvezi z njihovim delovanjem, ki ima javni pomen, in drugim delovanjem, ki se nanaša na umetniško, znanstveno, poklicno ali katero drugo ustvarjalnost ali osebno dokumentacijo. 5 V praksi smo arhivi odvisni od dobre volje in pripravljenosti lastnika gradiva ali bo pristal na sam postopek evidentiranja in nato razglasitve in s tem prevzel tudi določene obveznosti, ki mu jih nalaga zakonodaja. Razglasitev zasebnega arhivskega gradiva ne pomeni, da ga morajo lastniki v nasprotju z javnopravnimi osebami predati arhivom. Lahko ga hranijo doma ali pa 3 Ur. l. RS, št. 30/2006, Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, 2. člen. 4 Prav tam. 5 Ur. l. RS, št. 86/2006, Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, 99. člen.

100 Pogledi na šolske zvezke kot zgodovinski vir v Pokrajinskem arhivu Maribor izročijo arhivom s pogodbo v obliki depozita ob ohranitvi lastninske pravice ali pa s pogodbami v obliki darila, volila in odkupa. Le v zadnjih treh primerih postane zasebno arhivsko gradivo tudi javna last. 6 Zaposleni v arhivih, ki smo zadolženi za privatno arhivsko gradivo, se vedno znova soočamo z dilemo, katero gradivo pri osebah privatnega prava ima lastnosti arhivskega gradiva in je kot tako v postopku evidentiranja zanimivo tudi za arhivske delavce člen uredbe o arhivskem in dokumentarnem gradivu le splošno določa, da je zasebno dokumentarno gradivo, za katerega se domneva, da ima lastnosti zasebnega arhivskega gradiva, vsako zasebno dokumentarno gradivo, ki je starejše od trideset let. Ob tem našteje, da so to zlasti zapisniki, poročila, pravni akti, pisma, rokopisi, načrti, fotografije in drugo. 7 Slovenska arhivska zakonodaja in tudi strokovna literatura nikjer eksplicitno ne omenjata šolskih zvezkov kot ene od zvrsti arhivskega gradiva. Po drugi strani lahko med rokopise, opredeljene v stopetem členu uredbe, uvrstimo tudi šolske zvezke in jih na ta način definiramo kot arhivsko gradivo. Upoštevajoč slovensko arhivsko zakonodajo, lahko šolske zvezke nedvomno uvrstimo med arhivsko gradivo, in to še posebej tedaj, ko so nastali vsaj pred tridesetimi leti ter so izdelek oziroma produkt posameznikov, ki so s svojo ustvarjalnostjo in delovanjem še posebej vidno posegli ter zapustili trajne sledi v kulturnem, znanstvenem, umetniškem, športnem ali političnem življenju neke širše skupnosti. Ali se v arhivih kljub nedorečeni zakonodaji v praksi sploh srečujemo z razglabljanjem, kaj storiti s šolskimi zvezki, torej, ali jih ohraniti ali ne? V Pokrajinskem arhivu Maribor se do danes še nismo srečali z dilemo, ali šolske zvezke obravnavati kot arhivsko gradivo in jih temu primerno tudi zaščititi. Za gradivo v osebnih in družinskih fondih tudi če so to fondi manj vidnih osebnosti, ki so že v Pokrajinskem arhivu Maribor oziroma so ga nam posamezniki pripravljeni izročiti, se je uveljavilo nenapisano pravilo, da ne posegamo preveč vanj. Zasebno arhivsko gradivo sprejmemo praktično v celoti, kot nam ga preda posameznik. Pred prevzemom poskušamo ugotoviti, ali je neka fizična oseba oziroma družina zapustila vsaj kolikor toliko trajno in vidno sled v javnem življenju in se na tej podlagi odločimo, ali gradivo prevzeti ali ne. Kako posamezniku, ki pokaže dobro voljo in zavest o pomenu ohranjanja pisne kulturne dediščine ter želi izročiti svoje gradivo arhivu, razložiti, da nekateri njegovi osebni dokumenti, beležke ali zapiski nimajo širšega kulturnega in zgodovinskega pomena, še posebej, če upoštevamo, da je na te dokumente tudi čustveno navezan in mu predstavljajo dragocen in redek spomin? Zaradi takšnih in podobnih, bolj človeških kot strokovnih dilem, v Pokrajinskem arhivu Maribor naknadno izločimo le tisti del gradiva, ki po strokovni presoji res nima nobene vrednosti za poznavanje zgodovine, kulture in družbenega razvoja nekega prostora in ki ni povezan z osebno ustvarjalnostjo posameznika. V to kategorijo tako imenovanega»manj vrednega gradiva«v osebnih in družinskih fondih v Pokrajinskem 99 6 Vladimir Žumer, Arhiviranje zapisov. Priročnik za ravnanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, Ljubljana 2001, str Ur. l. RS, št. 86/2006, Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, 105. člen.

101 100 Šolska kronika arhivu Maribor ne uvrščamo šolskih zvezkov. Tudi če niso neposredni produkt šolskega življenja vidnejših zgodovinskih ali javnih osebnosti, lahko recimo marsikdaj popestrijo kakšno od razstav arhivskih dokumentov in jo vizualno osmislijo. Na sploh lahko z njimi obogatimo ter pripišemo bolj osebno življenjsko noto in izkušnjo pogosto suhoparnim zgodovinskim dejstvom in podatkom; in to ne samo na področju šolskega življenja v ožjem pomenu besede. Vsakokratno zgodovinsko dogajanje namreč orišejo s šolsko izkušnjo posameznika, v kateri pa vedno odsevajo politične, ideološke in vrednostne značilnosti vsakokratnega obdobja. Poleg tega se tudi sama zgodovinska stroka vse bolj odmika od želje prikazovati splošna in vseobsegajoča zgodovinska dogajanja ter se usmerja k spoznavanju ožje, to je lokalne zgodovine naj si bo to zgodovina manjšega kraja ali pa celo samo šole in šolskega življenja. Uvodno spraševanje, ali smo arhivi dolžni prevzemati šolske zvezke, v praksi v Pokrajinskem arhivu Maribor torej ne obstaja. Ker nastajajo šolski zvezki v največji meri le pri dejavnosti posameznikov oziroma družin, moramo zaposleni v arhivih pač upoštevati postopek, ki velja za privatno arhivsko gradivo. Zaradi zvezanih rok pri pridobivanju tovrstnega gradiva, smo veseli redkih posameznikov, ki se spomnijo na arhiv in nam prijazno izročijo svoje gradivo v last ali v hrambo. Hvaležni smo jim za predano gradivo in ga skoraj ne izločamo. Na žalost arhivski delavci ne moremo prav nič prispevati k boljši ohranjenosti šolskih zvezkov pri fizičnih osebah, lahko pa posameznika pred izročitvijo spomnimo, da bi jih bilo vredno predati arhivu. Praksa v Pokrajinskem arhivu Maribor dokazuje, da je za prevzem šolskih zvezkov v arhive bistveno dejstvo, ali so se sploh ohranili med osebnim gradivom pomembnejšega posameznika ali družine in ali je ta svoje gradivo pripravljen izročiti arhivu v last ali vsaj v hrambo. Pot takšnimi ali drugačnimi pogoji, večkrat tudi povsem naključno, se je v Pokrajinskem arhivu Maribor do danes nabralo več kot 320 osebnih in družinskih fondov. Glede na število fondov bi bilo na prvi pogled za pričakovati, da je v njih ohranjenih kar nekaj zvezkov kot spominov na šolska leta, vendar v Pokrajinskem arhivu Maribor žal ni tako. Šolski zvezki so ohranjeni samo v šestih fondih. To so: Niko Vrabl, Družina Kert, Franc Krempl, Franc Kovačič, Osnovna šola Ele Kristl Korena in Zbirka Mednarodni arhivski raziskovalni tabor. V primerjavi z ostalim gradivom so količinsko neznatni. V fondih osebnega značaja je veliko več učbenikov, šolskih priročnikov in knjig kot pa zvezkov. Na podlagi stanja v Pokrajinskem arhivu Maribor seveda ne moremo zaključiti, da za posameznike šolski zvezki niso imeli ali nimajo večje vrednosti in pomena ter jih zato tudi ne ohranijo. Zaradi skromne zastopanosti in premajhne pestrosti šolskih zvezkov v osebnih fondih Pokrajinskega arhiva v Mariboru sem bom v nadaljevanju omejil le na predstavitev zanimivejših zvezkov v njih. Ob tem bom poskušal opozoriti na nekatera opažanja in sklepanja v zvezi z morebitnimi političnimi in ideološkimi vplivi, prepoznavnimi v šolskih zvezkih. Šola in tudi šolski zvezki kot neposredni odraz šolskega dela se lahko, kot ugotavljajo raziskovalci večplastne problematike šolskih zvezkov, marsikdaj spremenijo v orodje masovne indoktrinacije in prikrite, večkrat nezavedne

102 Pogledi na šolske zvezke kot zgodovinski vir v Pokrajinskem arhivu Maribor in zelo subtilne politične propagande. 8 Postanejo lahko orodja množične vzgoje in kulturne socializacije po meri vladajočih elit. Ohranjeni zvezki v mariborskem arhivu žal ne omogočajo globlje analize in primerjave ideoloških vplivov ter intenzivnosti političnega usmerjanja v različnih obdobjih. Prav tako ne dovoljujejo primerjave in ugotavljanja morebitnih razlik v podajanju in razlagi snovi med posameznimi vrstami šol. Izpostavil bom predvsem kategorijo najbolje ohranjenih zvezkov v Pokrajinskem arhivu Maribor; to so zvezki za slovenski jezik. Zlasti ti so lahko odličen vir za ugotavljanje tovrstnih vplivov v šolstvu, saj se v njih ob zvezkih za zgodovino najlažje prepoznavajo narodne in domoljubne oziramo bolj politično in ideološko obarvane teme. Slednje so lahko opazne že v naslovih tem šolskih in domačih spisov in v načinu obravnave in interpretaciji del pisateljev in pesnikov. Poleg tega so, še posebej je to pogosto v nedemokratičnih in avtoritarnih režimih, v šolskih programih nekateri avtorji oziroma teme zamolčani, prepovedani in se jih zato ne poučuje. Po količini, ohranjenosti in zanimivosti izstopajo zvezki v fondu Niko Vrabl. Ohranjeni so zvezki Nikolaja Vrabla starejšega 9 in njegovih štirih otrok Vladimirja, Danice, Nika in Alenke. Med njimi je največ zvezkov oziroma»vežbank«za pismene naloge iz slovenskega jezika s klasične in realne gimnazije v Mariboru, in to za nižje in višje razrede v letih od 1934 do Po redkosti, vizualni pestrosti in že na prvi pogled močno prisotni ideološki komponenti izstopata dva primera zvezkov iz časa okupacije, in sicer tako imenovani»kriegstagebuch«. Vanje so morali učenci vestno in vsakodnevno zapisovati dogodke na fronti in slaviti nemške zmage. Zvezki iz obdobja okupacije napeljujejo na spraševanje, kako to, da so smeli otroci Nika Vrabla kot predvojnega jugoslovansko in narodno usmerjenega intelektualca sploh obiskovati nemške srednje šole. Le redkim slovenskim otrokom je bil namreč dovoljen vstop vanje. Sprejem je bil odvisen od politične ocene. Pogoj je bil tudi ta, da so starši imeli vsaj zeleno legitimacijo Štajerske domovinske zveze in primerno politično oceno. Poleg tega so se dijaki morali še redno udejstvovati v organizaciji Nemške mladine (Deutsche Jugend). Visoko oviro za vpis v šolo je postavljal tudi sprejemni izpit, pri katerem je dijakom največje težave povzročalo pomanjkljivo znanje nemškega jezika. 10 Za obdobje po drugi svetovni vojni je ohranjen le zvezek osmega razreda klasične gimnazije za slovenske šolske naloge iz šolskega leta 1946/47. Manj je osnovnošolskih zvezkov. Med njimi so zvezki II. državne dekliške ljudske šole in III. državne deške Več glej Šuštar, Zgodbe, str Vrabl, Niko ( ), pravnik in kulturni delavec, direktor mariborske kaznilnice. Kot srednješolec je bil v Mariboru vodja slovenskega narodno-radikalnega dijaštva. V letih je bil vodja okrajnih sodišč v Ljutomeru in Gornji Radgoni ter preiskovalni in okrajni sodnik v Mariboru. V letih je bil upravnik Moške kaznilnice v Mariboru. Med vojnama je urejal koledar mariborske nabavne zadruge. Med drugim je bil predsednik Slovanske čitalnice, blagajnik Zgodovinskega društva v Mariboru ter več let med najožjimi sodelavci generala Maistra. 10 Več glej: Jure Maček, Partijska prosvetna politika na primeru šolstva v Mariboru in okolici, magistrsko delo, Maribor 2011, str

103 102 Šolska kronika ljudske šole v Mariboru. Ohranjeni so zvezki za slovenščino in»otroški dnevniki«oziroma»delavniki«. Vsi otroci Nikolaja Vrabla so obiskovali peti razred ljudske šole in se šele nato vpisali na klasično oziroma realno gimnazijo, čeprav je bil vpis na višje ravni šolanja možen po končanem četrtem razredu. Peti razred jim je očitno služil kot nekakšna predpriprava za vstop na zahtevnejšo vrsto srednje šole. Skupna značilnost ohranjenih zvezkov je, da so jih pisali pridni in vestni dijaki, odličnjaki na gimnaziji. Zvezki Nikolaja Vrabla starejšega s klasične gimnazije v Mariboru pri predmetu slovenski jezik za Slovence obsegajo obdobje od šolskega leta 1899/1900 do šolskega leta 1906/1907. Šolstvo v Mariboru je bilo v tem obdobju povsem nemško. Na vseh javnih ljudskih šolah je bil učni jezik nemščina. Le red šolskih sester je vzdrževal s pomočjo Družbe sv. Cirila in Metoda slovenski vrtec in od leta 1896 slovensko trirazredno ljudsko šolo za deklice. Na mariborski gimnaziji so imeli dijaki slovenske narodnosti od šolskega leta 1889/90 v prvih štirih razredih tudi pouk v slovenščini, vendar le pri verouku, materinščini in latinščini in pri predmetu slovenski jezik za Slovence. To je bil tako imenovani B razred, v katerem so bili zbrani le dijaki slovenske narodnosti. V A razredu je bil učni jezik pri vseh predmetih in vseh osem let le nemški. Slovenci so torej imeli kot obvezen predmet slovenski jezik za Slovence vseh osem let. V šolskem letu 1899/1900 so ga tako imeli v prvih dveh letih tri ure tedensko, potem pa po dve uri. Predmet nemški jezik je bil prvi dve leti štiri ure tedensko, potem pa po tri ure na teden. Dijaki nemške narodnosti so se lahko učili slovenskega jezika pri predmetu slovenski jezik za Nemce, ki je bil neobvezen predmet, in so ga poučevali v štirih tečajih po dve uri tedensko. 11 Zvezek za slovenske domače in šolske naloge I. razred (šolsko leto 1899/1900). Vsebina šolskih nalog je največkrat usmerjena k naravi ali živalim. Med njimi sta dve paraboli, in sicer o Volku in kmetici ter Lisici in petelinu. Obe kot vzgojni poduk izpostavita željo po skromnosti in resnicoljubnosti. Dve šolski nalogi opisujeta avstrijsko cesarsko rodbino. Prikažeta jo kot zelo dostopno ljudstvu, preprosto in skromno. Kot pozitivna oseba izstopa lik cesarja Jožefa II. Tudi šolske naloge v drugem polletju slavijo ponižnost in skromnost, v smislu,»da denar ne naredi človeka srečnega«oziroma varčnost, delavnost in pridnost (Čevljar in plemenitaš, Obogateli trgovec). Ena opisuje cesarja Jožefa II. kot prijatelja kmetskega stanu, druga pa ljubezen do domovine na primeru bizantinskega vojskovodje. Domače naloge so večinoma spisi, napisani po različnih besedilih iz čitanke ali prosta pripovedovanja. V njih dijak graja ošabnost, bogastvo ter hvali gostoljubnost in varčnost (Lesena riba). Zvezek za slovenske naloge III. razred (šolsko leto 1901/1902). Teme domačih nalog se v tem šolskem letu bolj navezujejo na domači kraj. To sta dva opisa stolne cerkve v Mariboru in spomenika nadvojvode Ivana v mestnem drevoredu. En zapis se loteva zgodovinske tematike (O Miltiadovih delih ), drugi pa je nastal po dejanju v Aškerčevi pesnitvi Čaša nesmrtnosti (O Kordovskem kalifu, ki išče večno življenje). 11 Jahresbericht der k. k. Staats Gymnasiums in Marburg, 1900, str , Maribor 1900.

104 Pogledi na šolske zvezke kot zgodovinski vir v Pokrajinskem arhivu Maribor 103 Nikolaj Vrabl: Zvezek za slovenske domače in šolske naloge (I. razred klasične gimnazije v Mariboru, 1899/1900); Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), fond Niko Vrabl, a. š. 2 Med šolskimi nalogami so še opis vinograda, božičnega večera ter spis po Aškerčevi predlogi o kraljici Vidi. Zvezek za slovenske šolske in domače naloge VII. razred (šolsko leto 1905/1906). V zvezku za sedmi razred so domače in šolske naloge v že zahtevnejši obliki spisa ali eseja. Dijak v prvi nalogi piše o nastanku velikih mest ob rekah, tretja pa je esej o vplivih podnebja na razvoj človeštva. Druga naloga je prosti spis po Kettejevem reku»življenje je sovraštvo, večen boj«. V šolskih nalogah Vrabl opisuje jesensko pokrajino v okolici Maribora in razmišlja o vzrokih za izgubo grške svobode. Zvezek za slovenske šolske in domače naloge VIII. razred (šolsko leto 1906/1907).V zvezku za osmi razred sta ohranjeni le dve šolski in ena domača naloga. V spisu z naslovom Pogled na Kalvarijo v Mariboru se pokažejo narodna čustva dijaka, saj se ob spominjanju,»kako vedno bolj pojema naš živelj v teh krajih, naš govor in naše petje, in kako poplavljajo te kraje tuji valovi«, le nerad ozira proti severu. V prvi domači naloge z naslovom Bog živi kritiko se spopade s kritiko v slovenskem slovstvu. Omenja zlasti pozitivno vlogo Levstika in Stritarja. V spisu po Gregorčičevem verzu»pač mnog je ljut vihar divjal po poljih naše domovine, a narod naš ni trepetal, ni v vernosti oma-

105 104 Šolska kronika hoval do carske rodovine«, dokazuje neomajno pripadnost in zvestobo slovenskega naroda avstrijski cesarski rodbini in vladarju. Zvezki Danice Vrabl z realne gimnazije v Mariboru: Zvezek za slovenske naloge II. razred (šolsko leto 1935/36). V zvezku najdemo kar 66 različnih slovničnih domačih nalog ter krajših spisov in obnov. Dijakinja opisuje dogodke ob božiču, Miklavžu in za veliko noč. V spisu Strah pred knjižicami izvemo, da so se dijaki najbolj bali dijaških knjižic, saj so bili v njih zapisani opomini, graje in ukori. Razdeljene so bile po vsaki konferenci. Vežbanka za pismene naloge iz narodnega jezika VI. razred (šolsko leto 1939/40). V njej so tako domače kot šolske naloge. V nalogi z naslovom Govorimo in pišimo lepo ter čisto slovenščino se dijakinja čudi, koliko nemške govorice je slišati po mariborskih ulicah in ali so to res le Nemci. Domneva, da se tudi številnim Slovencem zdi bolj moderno, če vpletajo v slovensko govorico nemške besede. Zvezek za domače vaje iz narodnega jezika VI. razred (šolsko leto 1939/40). V tem zvezku je ohranjena biografija Danice Vrabl in biografija očeta Nikolaja. V njej zapiše, da je oče kljub veliki revščini doma odšel pri štirinajstih letih na gimnazijo v Maribor. V potopisu opisuje popotovanje s kolesom iz Prekmurja v Prlekijo. V dveh opisih se dotakne Franja Baša, vidnega mariborskega kulturnega delavca in ustanovitelja muzeja, in oriše Maribor kot moderno obmejno mesto. V dveh nalogah poudari pomen Sv. Save in bratov Cirila in Metoda. Med bolj obsežnimi je naloga o ponemčenju. V njej ugotavlja, da Nemci smatrajo ponemčenje kot»zmagoslavni napredek omike, pred katero omaguje jezik in značaj manj izobraženega naroda, ne pomislijo pa, da se je ponemčenje začelo mnogokrat z vojaško in gospodarsko silo«. Ohranjena sta tudi zvezka za aritmetiko za četrti razred in zvezek domačih nalog iz matematike za šesti razred. Zvezki Radovana Vrabla s klasične gimnazije v Mariboru: Vežbanka za pisne naloge iz slovenščine III. razred (šolsko leto 1934/35). Politični dogodki v tem šolskem letu se neposredno odražajo v nalogah. Med njimi prevladujejo zapisi z narodnim in domovinskim poudarkom. Ob smrti kralja Aleksandra je nastal zapis Ob grobu našega vladarja. Slavi vladarjevo ljubezen do domovine. Narodne tematike se dotikata tudi razpravici Zakaj nam je hudo po izgubljeni Koroški ter Slovani naši predniki. Obe idealizirata podobo Slovencev in Slovanov na sploh, njihovo narodno zavest, pogum in bojevitost. Dela nekateri slovenskih pisateljev in pesnikov so bili stalnica v učnem programu in to ne glede na obdobje ali politični režim. To dokazuje prva šolska naloga, ki se navezuje, kot že pri očetu Nikolaju, na Aškerca in njegovo Čašo nesmrtnosti. Vežbanka za pisne naloge iz slovenščine IV. razred (šolsko leto 1935/36). Med sedmimi šolskimi in dvema domačima nalogama je le ena šolska naloga, ki bi jo lahko označili za narodno obarvano, in sicer Kako se uveljavljajo Nemci v Mariboru. Dijak ugotavlja,»da smo sicer politično popolnoma samostojni, zato pa so Nemci gospodarsko toliko močnejši Kot gospodarji vplivajo na svoje uslužbence in bližnje sosede.«

106 Pogledi na šolske zvezke kot zgodovinski vir v Pokrajinskem arhivu Maribor 105 Radovan Vrabl: Vežbanka za pismene naloge iz narodnega jezika (III. razred klasične gimnazije v Mariboru, 1934/35); PAM, fond Niko Vrabl, a. š. 2 Vežbanka za pisne naloge iz slovenščine V. razred (šolsko leto 1936/37). V nalogah je ponovno bolj prisotna narodna tematika s poudarjenim vsejugoslovanskim vplivom. V nalogi z naslovom Nauk Miklove Zale: Zvestoba domačemu dijak ugotavlja, da je Slovencem ljubše, vse kar je tuje. Tudi v novi državi po Vrablovem mnenju Slovenci hitro pozabijo svoj jezik in pričnejo uporabljati tujega in»se povsod ponašajo svojim jezikovnim znanjem«. V prvi šolski nalogi opisuje poslanstvo srbskega guslarja pri ohranitvi zgodovinske zavesti med srbskim ljudstvom. V prvi domači nalogi je obdelal motiv žene v narodnih epih (Majka Jugovićev, Hasan-aginica, Kosovska devojka, Lepa Vida), v drugi šolski nalogi pa razmišlja o»izseljeniški nedelji«in ugotavlja, da je izseljevanja v Jugoslaviji manj, kot ga je bilo včasih. Vežbanka za pisne naloge iz slovenščine VI. razred (šolsko leto 1937/38). V eni od nalog dijak opisuje dobo, v kateri so nastali brižinski spomeniki, v drugi pa napiše nalogo z naslovom Mitološki in zgodovinski elementi v narodni pesmi o Pegamu in Lambergarju. Obe nakazujeta povezovanje in prepletanje posameznih predmetov; v tem primeru slovenskega jezika in zgodovine. V enem od spisov izvemo še, da se učen-

107 106 Šolska kronika ci klasične gimnazije kljub težavnosti šole niso zanimali zgolj za šolske zadeve, ampak so bili veliki ljubitelji športa, predvsem nogometa in lahke atletike, in tudi kulturnih prireditev so se z veseljem udeleževali. Vežbanka za pisne naloge iz slovenščine VII. razred (šolsko leto 1938/39). V nobeni od nalog ni posebej zaznati odziva na aktualne, vedno bolj razburkane in napete predvojne razmere, ter na grozeči vzpon nacizma. V nalogi z naslovom Naš seminar izvemo, da so se dijaki udejstvovali na posebnih seminarskih vajah, na katerih so imeli možnost kritično razpravljati tudi o narodnih temah. Preučevali so narodove običaje, mišljenje, znanost, književnost in umetnost in nedvomno tudi aktualne politične razmere. Vežbanka za pisne naloge iz slovenščine VIII. razred (šolsko leto 1939/40). Poleg šolskih domačih nalog sta v njej tudi dve poskusni diplomski nalogi. Naslov prve je Naše gledališče pomen, namen in naloge, druge pa Naše napake. V njej dijak piše o Slovencih kot o premalo doslednih in vztrajnih ljudeh. Še posebej ga moti strankarska zagrizenost in brezkompromisnost ter premajhna skrb za obmejne kraje in za delavstvo. Temu bi zvišal mezde in mu dal stanovanja.»sicer ni čudno, če najde pri njih rušilna komunistična propaganda tako plodna tla,«je zapisal. Druga dva zvezka iz slovenščine (V. razred) sta bila namenjena slovnici in književnosti. Med obravnavanimi knjižnimi deli je precej del srbske književnosti, kot so: Dušanova ženitev, Car Lazar in carica Milica, Rojstvo Marka Kraljevića in druga. Ohranjeni so še zvezki za srbohrvaške domače naloge (III. razred), vežbanki za pismene naloge iz grščine in latinščine (VIII. razred), zvezek grških glagolov in trije zvezki za domače naloge in matematike in aritmetike (VI. in VII. razred). Zvezki Alenke Vrabl z II. državne dekliške ljudske šole Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja Maribor, klasične gimnazije Maribor in zvezek iz okupacijske dobe: -Osnovna šola: Moj delavnik za drugi razred II. razred (šolsko leto 1934/35). V njem kar mrgoli domovinsko obarvanih zapisov, pisanih po nareku. Glede na dogodke v tem letu je to pričakovano. Zvezek se začne s sestavkom z naslovom Naš prestolonaslednik. Učenka zapiše:»ime mu je Peter. Biva v Beogradu. Zelo veliko se mora učiti. V četrtek je bil star enajst let. Rada ga imam«. Sledita zapisa o smrti kralja Aleksandra in zaobljuba kralju Petru II:»Ljubi naš mali kralj Peter II. Ljubile te bomo iz vsega srca, kakor tvojega velikega, velikega umrlega očeta. Iskreno ljubim svojo prelepo domovino, svoj narod, svojega ljubega mladega kralja Petra II.«Kasneje so učenke pisale še več narekov, prežetih z jugoslovanskim patriotizmom. To so: Domovini, Naše morje in Jugoslovanka sem. Zvezek Moj dnevnik V. razred (šolsko leto 1937/38). V tem zvezku so različni kratki dnevniški opisi dogodkov, ki so se učenki najbolj vtisnili v spomin. Začne se s tretjo obletnico smrti Aleksandra II leta 1934, ko so se učenci zbrali v telovadnici in se s svečanostjo spomnili na njegovo mučeniško smrt. Alenka Vrabl je med drugim obiskovala tudi sokolsko telovadbo, učne ure klavirja in sodelovala je pri Jadranski straži. Dva zvezka Moj delavnik V. razred (šolsko leto 1937/38). V obeh je zapisana snov iz predmetov, ki so jih med drugim poučevali v petem razredu narodne šole. To so:

108 Pogledi na šolske zvezke kot zgodovinski vir v Pokrajinskem arhivu Maribor zgodovina, zemljepis, poznavanje prirode, praktično gospodarsko znanje in higiena. Prvi zvezek se začne z opisom kralja Petra II. in z geografskim orisom Jugoslavije. Ob obravnavi starih ljudstev (Grki, Rimljani, Iliri) so učenci obenem spoznavali tudi zemljepisno podobo območja, na katerem so živeli. Učili so se tudi o povsem praktičnih, življenjskih temah, kot so: Naša obleka, Higiena spanja in počitka in Pridobivanje volne. V obeh zvezkih prevladujejo zgodovinske in zemljepisne teme ter opisi živali rastlin. Zvezek za lepopis V. razred (šolsko leto 1937/38). Učenci so vadili lepopis tako iz cirilice kot tudi latinice. -Srednja šola: Vežbanka za pismene naloge iz slovenščine I. razred (šolsko leto 1938/39). V peti šolski nalogi so dijaki po predhodni pripravi pisali spis o materinem jeziku. Dijakinja ugotavlja, da so slovenske gospe malo narodno zavedne:»kadar stopijo v kako nemško trgovino, že začnejo govoriti nemško.«takšno obnašanje naj bi bilo tipično predvsem za Maribor. O šolskih najdemo v zvezku tudi več domačih nalog. 107 Alenka Vrabl: Zvezek Moj delavnik (V. razred Druge državne dekliške ljudske šole Viteškega kralja Aleksandra I. v Mariboru, 1937/38); PAM, fond, Niko Vrabl, a. š. 2

109 108 Šolska kronika Zvezek za domače branje I. razred (šolsko leto 1938/39). Alenka Vrabl je prebrala in opisala dela naslednjih pisateljev: Josip Jurčič, Fran Levstik, Brata Grimm, Fran Milčinski, Jan Svensson, Franc Ksaver Meško, Daniel Defoe in Fran Erjavec. Vežbanka za pismene naloge iz slovenščine II. razred (šolsko leto 1939/40). V prvi domači nalogi dijakinja opisuje svoj najljubši predmet, to je slovenski jezik. Dobro poznavanje materinega jezika je po njenem mnenju tudi temelj za učenje tujih jezikov. V tretji šolski nalogi so dijaki pisali esej z naslovom Zakaj ne bomo pili alkoholnih pijač.»kriegstagebuch«(1941/42). Katero šolo je Alenka Vrabl obiskovala med okupacijo, ne moremo ugotoviti. Možno je, da se ni smela vpisati na nemško inačico klasične gimnazije, ki jo je obiskovala pred vojno, ampak na katero od nižjih šol, predvsem meščanskih. Na prvi strani zvezka je bil prostor za Hitlerjevo sliko, ki pa je bila kasneje iztrgana. Dijaki so morali zapisovati natančen potek dogodkov na različnih frontah. Zvezek se sicer začne z marčevskimi dogodki v Jugoslaviji leta Opisuje predvsem domnevna preganjanja Nemcev po 27. marcu v Jugoslaviji in»ropanja«nemških trgovin v Mariboru 19. marca. Zabeleženi so dogodki do konca junija Posebno mesto v dnevniku zavzemajo borbe proti»svetovnemu sovražniku komunizmu«. Zvezek je opremljen z različnimi udarnimi parolami, kot na primer:»du stirbst, dein Volk ist ewig.«12 Zvezek za slovenske šolske naloge VIII. razred (šolsko leto 1946/47). V šolskem letu 1945/46 je Alenka Vrabl obiskovala VII. razred tečajne gimnazije. Na njej so smeli dijaki opravljati krajše tečaje, s katerimi so nadoknadili izgubljena šolska leta med okupacijo, naslednje šolsko leto 1946/47 pa je bila ponovno redno vpisna v osmi razred klasične gimnazije. Že prva naslova šolskih nalog odražata spremembo političnega sistema. To sta bila Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar ter primerjava likov Jermana in Martina Kačur. Avtorica se je odločila za drugega. Poudari, da želita oba glavna protagonista ljudstvo izobraževati, da bo začelo samo misliti in da bo sprevidelo, da je le igrača v rokah narodnih voditeljev (liberalcev in klerikalcev). Jerman tudi uvidi, da inteligenca sama ne more voditi tega boja, ampak ji mora pomagati proletariat. Tudi v tretji šolski nalogi Nobena solza ni bila prelita zaman je opaziti odraz aktualnih političnih razmer. Dijakinja je mnenja, da je moralo priti že takoj na začetku vojne do odkritega boja proti okupatorju in da se je boj moral nujno spremeniti v ljudsko revolucijo, v kolikor je ljudstvo pod vodstvom komunistične partije želelo izboljšati svoj položaj. Ob tem je kritična do posameznikov, ki so prepričani, da je bilo zaradi slabih gospodarskih razmer zaman prelite toliko krvi,»saj gledajo na življenje le z vidika, koliko kruha dobijo na dan.«ohranjena je še»vežbanka«za pismene naloge iz latinščine (II. razred). Zvezki Nika Vrabla s III. državne deške ljudske šole, klasične gimnazije Maribor in zvezek iz okupacijske dobe: -Osnovna šola: Zvezek za domače naloge II. razred (šolsko leto1934/35) in Šolski dnevnik V. razred (šolsko leto 1937/38).Večina domačih nalog iz slovenščine se v prvem zvezku navezuje na smrt kralja Aleksandra II. in na spominske svečanosti v šoli ob tem dogodku, v drugem pa prevladujejo teme iz zgodovine, zemljepisa in prirodopisa. 12»Ti umreš, tvoj narod je večen.«

110 Pogledi na šolske zvezke kot zgodovinski vir v Pokrajinskem arhivu Maribor 109 Alenka Vrabl: Zvezek za slovenske šolske naloge (VIII. razred klasične gimnazije v Mariboru, 1946/47); PAM, fond Niko Vrabl - Srednja šola: Vežbanka za pismene naloge iz slovenščine I. razred (šolsko leto 1938/39). V prvi domači nalogi izvemo, kako je potekal sprejemni izpit za vpis na gimnazijo. Dijaki so morali pokazati znanje slovenskega jezika in računanja. V tretjem spisu pa dijak v spisu z naslovom Kaj vem o Jugoslaviji opisuje domovino. Kreigstagebuch IV. razred (šolsko leto 1941/42). Ohranjen je tudi domači zvezek za geometrijo III. razred (šolsko leto 1940/41) Naslednji fond, v katerem so ohranjeni zvezki, je fond Družina Kert. 13 V njem so zvezki Elfride Klar s trgovske akademije v Mariboru, in sicer zvezek za slovenščino 13 Jože Kert, učitelj. Po učiteljski diplomi je dobil mesto učitelja v Bosni. Po osvoboditvi je deloval pri organizaciji železniške uprave v Mariboru, nato pa je bil upravitelj šol v Šentrupertu, Lokavcu in Gor. Radgoni. Organiziral je Dijaški dom in Dom učencev v gospodarstvu v Mariboru ter bil ravnatelj živilskega izobraževalnega centra v Mariboru. Pri Svobodi Tabor je ustanovil lutkarsko gledališče.

111 110 Šolska kronika Niko Vrabl: Zvezek za domače naloge (II. razred Tretje državne deške ljudske šole v Mariboru, 1934/35); PAM, fond Niko Vrabl, a. š. 2 (književnost) III. razred (šolsko leto 1934/35), zvezka za slovenščino (književnost) IV. razred (šolsko leto 1935/36). Ker niso imeli primernih učbenikov, so si dijaki skrbno zapisovali vsa predavanja pri predmetu slovenski jezik s književnostjo. Tega je poučeval Vladimir Kralj, kasnejši rektor akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. V tretjem razredu so dijaki pri pouku najbolj podrobno obravnavali Prešerna in ob tem z zgodovinskega vidika spoznali tudi dogajanje v revolucionarnem letu 1848 v Evropi. Na enak način so se ob obravnavi Krsta pri Savici poglobili v zgodovino Karantanije v 8. stoletju. V četrtem razredu so dijaki spoznali Jenka, Levstika, Stritarja, Jurčiča in Kersnika. Predavatelj je ob tem opisal politične razmere v letih 1881 do 1892 oziroma vlado liberalnega meščanstva in njen vpliv na slovensko kulturo in literaturo. Zanimivi so zvezki za pouk italijanščine ( ) Nade Kert s šole italijanskega konzulata. Pouk italijanščine je organizirala šola italijanskega konzulata iz Gradca v Mariboru v prostorih Osnovne šole v Žolgerjevi ulici za italijanske državljane oziroma Slovence, rojene na Primorskem. Pri razlagi besed se mešata tako nemški jezik kot slovenski jezik, čeprav je bila drugače uporaba slovenskega jezika v šolah strogo prepovedana.

112 Pogledi na šolske zvezke kot zgodovinski vir v Pokrajinskem arhivu Maribor 111 Niko Vrabl:»Kriegstagebuch«(IV. razred, 1942); PAM, fond Niko Vrabl, a. š. 3 V fondu oziroma zbirki Mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora, ki je nastala ob vsakoletnem zbiranju arhivskega gradiva na terenu v Prekmurju na dvojezičnem področju, je nekaj šolskih zvezkov Ludvika Flisarja iz Prosenjakovcev, tako v slovenskem kot madžarskem jeziku. To so: zvezek za lepopis in za vaje iz slovenščine II., III. razred (šolsko leto 1948/ /50), zvezek za slovenske šolske naloge in za računstvo II. razred (šolsko leto 1948/49), zvezek za slovenske šolske vaje V. razred (šolsko leto 1951/52), zvezek za slovenske šolske vaje VII. razred (šolsko leto 1953/54). V nalogah se učenec spominja pomena 27. aprila 1941 in prihoda Titove štafete 19. maja. V spisu Kaj vse bi pokazali tujcu v Prekmurju opisuje kulturne in naravne znamenitosti Prekmurja in domačega kraja. V eni izmed šolskih vaj izvemo podrobnosti o gradnji zadružnega doma v Prosenjakovcih. Ohranjeni so še zvezki za petje, računstvo šolske vaje ter zvezek za geografijo iz leta 1951/52.

113 112 Šolska kronika Zvezek za lepopisne vaje, 1830; PAM, fond Osnovna šola Ele Kristl, Korena, a. š. 7 V fondu Franc Krempl 14 so zvezki za filozofijo iz šolskega leta 1841/42, zvezek za mineralogijo, zoologijo. Vsi so pisani v gotici. Nemogoče je ugotoviti, katero šolo je učenec obiskoval. V fondu Franc Kovačič 15 sta ohranjena dva zvezka predavanj iz eksegeze (razlaga svetega pisma) iz časa njegovega študija teologije. V obeh se mešata tako latinščina kot slovenščina. V fondu Osnovna šola Ele Krist Korena so ohranjeni štirje primeri v zvezek sešitih listov iz obdobja med letoma 1828 in Trije zvezki izvirajo s trivialne šole pri Sv. Barbari pri Vurberku (Korena), en pa iz ponavljalne in nedeljske šole pri isti šoli. Gre za lepopisne vaje (Probschrifften). V zvezkih ne najdemo nikakršnih madežev, pack oziroma večjih napak. Očitno so bili listi res namenjeni vaji že izurjenih šolarjem, kot to ugotavlja že Branko Šuštar, in ki so se naučili pisati sprva s kamenčkom na tablico in nato s peresom na liste papirja. 16 V vseh primerih so morali učenci napisati 14 Franc Krempl, gospoščinski davkar v Negovi. 15 Franc Kovačič ( ), teolog, zgodovinar, urednik. Bil je glavni pobudnik Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, ustanovljenega leta Le-to je razvilo knjižnico, muzej in arhiv ter pričelo leta 1904 izdajati»časopis za zgodovino in narodopisje«, ki ga je urejal od leta 1917 do smrti. Bil je društveni tajnik, od leta 1921 do smrti predsednik, od leta 1920 pa tudi predsednik Muzejskega društva Maribor. Leta 1918 je postal član Narodnega sveta za Štajersko in naslednje leto kot strokovnjak za slovensko etnično mejo sodeloval na mirovni konferenci v Parizu. 16 Šuštar, Zgodbe, str. 16.

114 Pogledi na šolske zvezke kot zgodovinski vir v Pokrajinskem arhivu Maribor 113 Zvezek za lepopisne vaje, 1830; PAM, fond Osnovna šola Ele Kristl, Korena, a. š. 7 krajši sestavek v nemškem jeziku in gotici, v enem od zvezkov pa so ohranjeni tudi zapisi slovenskih pregovorov v slovenskem jeziku. Za sklep Kljub skromnemu številu ohranjenih zvezkov v Pokrajinskem arhivu Maribor lahko ob njihovem pregledu zapišemo nekaj splošnih ugotovitev in spoznanj. V letih pred drugo svetovno vojno so v Mariboru pri domačih in šolskih nalogah relativno bolj zastopane teme, ki se dotikajo položaja Nemcev v Mariboru in njihovega naraščajočega kulturnega in gospodarskega vpliva v mestu v tridesetih letih 20. stoletja. Dijaki poudarjajo ogroženost slovenskega življa v mestu. Tematika»nemštva«je zaradi bližine meje gotovo bolj lokalno pogojena, zato domnevam, da je bilo tovrstnih tem precej več na mariborskih šolah kot v drugih delih takratne Dravske banovine. Naveden primer jasno dokazuje vpliv vsakokratnih lokalnih razmer na šolsko delo in ujetost šol v lokalno okolje. Glede na grozeče širjenje nemškega Reicha in zlasti na priključitev Avstrije leta 1938 je nekoliko presenetljivo, da v pregledanih zvezkih dijakov ti dogodki ne dobijo širše pozornosti. Izogibanje tej tematiki v šolah je verjetno v skladu s previdno in popuščajočo politiko Kraljevine Jugoslavije do Nemčije in Nemcev v Jugoslaviji v letih tik pred drugo svetovno vojno. V tragičnem letu 1934 so ob atentatu na kralja Aleksandra na vseh stopnjah in na vseh vrstah šol pretirano poudarjali ljubezen do domovine in zvestobo kraljevi dinastiji. Izražanje patriotizma pri šolskem delu je bolj ali manj običajno za vse

115 114 Šolska kronika politične sisteme, ne le za avtoritarne, seveda pa je težko potegniti ločnico med zdravim domoljubjem in preveč gorečim nacionalizmom ter pripadnostjo državi. Vpliv velikosrbskega unitarizma in centralizma v obdobju Kraljevine Jugoslavije lahko prepoznamo v povečanem številu srbskih književnih del oziroma narodnih pesmi, ki so jih dijaki obravnavali v šoli. Po letu 1918 so učenci pridobili na račun nemščine še nov obvezni predmet, to je srbohrvaščina s cirilico. Strankarskih in političnih razprtij v Jugoslaviji v letih pred drugo svetovno vojno v ohranjenih zvezkih za slovenski jezik ni opaziti, prav tako v tematiki šolskih in domačih nalog ne moremo zaslediti neposrednega vpliva konzervativnih ali liberalnih političnih strank oziroma njihovih predstavnikov, ki so bile odgovorni za vsakokratno šolsko in kulturno politiko. Nedvomno so bili prisotni v splošnih šolskih in kulturnih usmeritvah, ampak na konkretno delo v šoli očitno niso imeli tako velikega vpliva. Tako v obdobju Avstro-Ogrske kot kasneje v Kraljevini Jugoslaviji iz zvezkov vejeta poudarjanje zvestobe Slovencev eni ali drugi vladarski hiši in pripravljenost brezpogojno ubogati državno oblast. Vrline, kot so skromnost, poštenost, delavnost, pridnost in zvestoba, naj bi bile vzor učencem in dijakom. Pri samem strokovnem delu učiteljev v razredu je treba poudariti povsod vidno tesno in večpredmetno prepletanje znanj iz zgodovine, slovenskega jezika ter tudi geografije in prirodopisa. Viri in literatura Viri Pokrajinski arhiv Maribor, arhivski fondi: Niko Vrabl; Družina Kert; Franc Krempl; Franc Kovačič; Osnovna šola Ele Kristl, Korena in zbirka Mednarodni arhivski raziskovalni tabor. Literatura Jahresbericht der k. k. Staats Gymnasiums in Marburg, 1900, Maribor 1900 Jure Maček, Partijska prosvetna politika na primeru šolstva v Mariboru in okolici, magistrsko delo, Maribor 2011 Branko Šuštar, Zgodbe šolskih zvezkov. Pogledi na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem od srede 19. stoletja naprej, Slovenski šolski muzej, Ljubljana 2011 Ur. l. RS, št. 30/2006, Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih Ur. l. RS, št. 86/2006, Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva Vladimir Žumer, Arhiviranje zapisov. Priročnik za ravnanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, Ljubljana 2001

116 115 UDK :37(091):930.2(497.4) 1.03 Kratki znanstveni prispevek Prejeto: Ivanka Zajc Cizelj* Šolski zvezek kot nosilec zgodovinskega zapisa v fondih vzgojno-izobraževalnih ustanov The school exercise book as a witness to historical writing kept by educational institutions Izvleček Uporaba šolskih zvezkov je bila v poslovanju vzgojno izobraževalnih ustanov uporabljena kot pisna podlaga pri nastanku različnih dokumentov - pomembnih za zgodovino ustanove in življenja v njej. Uporabljali so jih za pisanje zapisnikov, vpisovanje okrožnic, učitelji in vzgojitelji za zapiske, dnevnike vzgojnega dela, evidence učencev, evidence dežurstev in vpise dežurnih učencev in celo za diplomske naloge. Šolski zvezki kot nosilci zgodovinskih zapisov in zaradi tega arhivski dokumenti trajne vrednosti se pojavljajo bolj v obdobju po drugi svetovni vojni nekje do srede sedemdesetih let, ko so vanje pisali zapisnike sej strokovnih in upravnih organov, na Osnovni šoli Vitanje celo do leta Abstract School exercise books were used in educational institutions as the basis for the creation of various documents that are important for the history of these institutions and the events they contained. They were used for minutes, recording circulars, teachers notes, diaries, pupil registers, registers of class monitors and even for graduation theses. Exercise books and their historical content that turns them into archive documents of lasting value were most common from World War Two to the mid-1970s, when minutes of meetings by professional and administrative bodies were recorded in them. At the Vitanje primary school this went on until as late as Šolski zvezek kot nosilec zgodovinskega zapisa v fondih vzgojno izobraževalnih ustanov Šolske zvezke v vzgojno izobraževalnih ustanovah niso uporabljali samo kot učni pripomoček, kamor so učenci pisali, ampak tudi kot pisno podlago in tako so nastali dokumenti, pomembni za znanost in kulturo torej arhivski viri. Šolski zvezki kot nosilci zgodovinskih zapisov se pojavljajo bolj v obdobju po drugi svetovni vojni nekje do srede sedemdesetih let, ko so vanje pisali zapisnike sej strokovnih, upravnih in samoupravnih organov; na Osnovni šoli Vitanje celo do leta * Ivanka Zajc Cizelj, dr., arhivska svétnica, Zgodovinski arhiv Celje, v p., e-pošta: ivanka.cizelj@guest.arnes.si

117 116 Šolska kronika Zvezek kot kronika letovanja v počitniški koloniji predšolskih in šolskih otrok v Nerezinah na otoku Krku Priprave na letovanje (ZAC) Kot arhivski vir so bolj verodostojni, ker so nastajali ob dogodku samem in so v bistvu primarni zapis seje. V poznejših letih so sicer zapisnikarji naredili rokopisni osnutek in zapisnik natipkali, osnutek pa zavrgli pri tem je lahko prišlo tudi do določenih sprememb (lahko so tudi kaj izpustili, prilagodili ali celo dodali). So tudi bolj praktični, ker je več zapisnikov na enem mestu, sledijo si kronološko in ni nevarnosti, da bi se pomešali. To je bila najbolj pogosta uporaba šolskih zvezkov in jih najdemo v vseh šolskih fondih. Bolj redko so se zvezki uporabljali za pisanje kronik šolskih društev in drugih obšolskih dejavnosti. Tako imenovane knjige okrožnic so tudi v bistvu zvezki, v katere so vpisovali sporočila, ki so jih reditelji nosili od razreda do razreda, kjer so sporočilo prebrali in ga je navzoči učitelj podpisal. Tudi knjige dežurstev so v bistvu zvezki. Šolske zvezke so uporabljali učitelji in vzgojitelji za vpisovanje razgovorov, psiholoških opažanj, za osebne načrte in razne zapiske. V uporabi so bili tako zvezki A4 kot A5 formata, črtasti in brez črt, z mehkimi ali trdimi platnicami. Šolski zvezek kot kronika Počitniška skupnost Krško je uporabila zvezek za kroniko letovanj otrok v počitniškem naselju Nerezine. Tako lahko spremljamo dogajanja v počitniški koloniji

118 Šolski zvezek kot nosilec zgodovinskega zapisa v fondih vzgojno-izobraževalnih ustanov 117 Iz kronike letovanja predšolskih in šolskih otrok v Nerezinah na otoku Krku zapisane v šolskem zvezku: 20. in (ZAC). predšolskih in šolskih otrok od teka 1984 do Počitniška skupnost Krško ima v Nerezinah na otoku Lošinju eno največjih turističnih naselij na Hrvaškem. To naselje je nastalo leta 1975 na 17 ha površine in je leta 1976 sprejelo prve goste. Del kapacitet so namenili otroškim in mladinskim počitniškim kolonijam, ki lahko gostijo do 100 otrok s spremljevalnim osebjem. Letovanje otrok in mladine poteka pri Zvezi prijateljev mladine Krško. Tu letujejo otroci iz socialno ogroženih družin, zdravstveno šibki in otroci s posebnimi potrebami. S pridom pa uporabljajo prostore tudi za programe šole v naravi. 1 Drugi primer tovrstnih zapisov v šolskem zvezku je Kronika Pionirskega plesnega gledališča, v kateri spremljamo delovanje plesne skupine osnovnošolcev od njenih začetkov do leta Pionirski dom v Celju je bil zgrajen leta 1971 za potrebe varstva, šolske prehrane in prostočasnih dejavnosti otrok osnovnih šol. Z leti je začel razširjati svojo dejavnost in prisluhnil zanimanju otrok za večjo telesno aktivnost ustanovili so plesnotelesni krožek, ki je imel prvi nastop leta Naslednje leto so nastopili za dan žena na popularno pesem Račke. V tem letu so za strokovno vodstvo najeli zunanjo sodelavko plesno pedagoginjo in koreografinjo Ano Vovk Pezdir, ki je skupino popeljala tudi na velike odre s kvalitetnimi gledališko-plesnimi predstavami. Poleti 1984 so adaptirali pod- 1 Zgodovinski arhiv Celje ZAC/1133 Pionirsko počitniško naselje Nerezine, SI_ZAC/1133/00001, Kronika letovanj

119 118 Šolska kronika Kronika Pionirskega plesnega gledališča v Celju: zapis v šolskem zvezku o skupini Lunice, 1986 (ZAC). strešje Pionirskega doma in skupina je dobila primerne delovne prostore. Nastopili so na Naši besedi 85 in imeli samostojno oddajo na RTV Slovenija. S sistematičnim pristopom je uspelo za ples zainteresirati tudi dečke - vpisalo se je 80 učencev, ki so vadili 2 do 3 krat tedensko v treh skupinah: mlajše deklice, starejše deklice in dečki. Septembra 1986 je Ana V. Pezdir uredila seznam stalnih plesalcev in jih razdelila v skupine: Uhci, Lunice, Šeherezade in Skupina fantov. Uspešno so nastopali doma in v tujini. Splošno plesno zanje plesalcev se je dvignilo na visoko kvalitetno raven in pojavila se je potreba po bolj diferenciranem plesnem znanju in leta 1988 so organizirali še tečaj klasičnega baleta, ki ga je vodil dr. Henrik Neubauer. Leta 1991 so se vse ravni plesnih skupin, ki jih je vodila Ana Vovk Pezdir, združile v Harlekin, plesna dejavnost d.o.o. 2 Šolski zvezek kot diplomska naloga Slušatelj kmetijske srednje šole za odrasle je v šolski zvezek napisal svojo diplomsko nalogo, kar je zelo redka uporaba šolskega zvezka. Leta 1946 je bila v Medlogu 2 ZAC/1405 Center interesnih dejavnosti Celje, sig. 2/3, Pionirsko plesno gledališče, kronika

120 Šolski zvezek kot nosilec zgodovinskega zapisa v fondih vzgojno-izobraževalnih ustanov 119 Stran iz diplomske naloge slušatelja kmetijske srednje šole za odrasle, 1968 (ZAC). ustanovljena prva vrtnarska šola v Sloveniji. Prva leta je delovala kot enoletna nižja vrtnarska šola; leta 1949 pa je postala dvoletna. Leta 1953 so šoli priključili celjske javne nasade in mestno cvetličarno. Izobraževala je za poklic vrtnar. V sklopu šole je deloval tudi internat, v katerem so bivali bolj oddaljeni dijaki. Leta 1962 se je vrtnarska šola združila z živinorejsko sadjarsko šolo iz Šentjurja in Hmeljarsko šolo iz Vrbja v Kmetijski izobraževalni center. Leta 1963 je šolski vrtnarski obrat prevzel Kmetijski kombinat Žalec. Šola je izobraževala za poklice: cvetličar, zelenjadar, parkovni vrtnar. V začetku osemdesetih let sta se izoblikovala dva izobraževalna programa - poklicni in tehniški. Z uvedbo usmerjenega izobraževanja je bilo ukinjeno poklicno izobraževanje za cvetličarja in parkovnega vrtnarja in uveden enotni program za vrtnarja. Šola se je leta 1981 preimenovala v Srednjo kmetijsko - živilsko šolo Celje in leta 1991 v Srednjo vrtnarsko, kmetijsko gospodinjsko šolo Celje. V njenem sklopu je do leta 1997 delovala Kmetijsko gospodinjska šola Šentjur - tega leta pa sta se šoli osamosvojili in vrtnarska je ponovno delovala kot Srednja vrtnarska šola. Leta 2003 pa je z ustanovitvijo oddelka višje šole postala Vzgojno izobraževalni zavod Vrtnarska šola Celje in od leta 2008 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti. 3 3 ZAC/1154 Vrtnarska šola Celje, SI_ZAC/1154/001/011/00070 Diplomska naloga Proizvodnja mesnih in plemenskih svinj na obratu Nemščak, 1968.

121 120 Šolska kronika Iz knjige okrožnic Gimnazije Brežice, 1958 (ZAC). Šolski zvezek kot knjiga okrožnic V fondu gimnazije Brežice sta ohranjena dva šolska zvezka okrožnic iz srede prejšnjega stoletja, 4 ki nam povesta zelo veliko o delu in življenju na ustanovi in tudi o prireditvah v kraju. Okrožnice so bile namenjene tako dijakom kot zaposlenim in vsebujejo obvestila, navodila, sporočila, prepovedi in tudi dnevne rede za konference. Tako zvemo, da je bila takrat hora legalis (ura do katere so bili lahko dijaki zunaj), ki so jo dijaki morali upoštevati, da so lahko dijaka ob polletju izključili, če je imel zelo slab učni uspeh, da so bili roditeljski sestanki ob nedeljah, da so tudi dijaki vpisovali ljudsko posojilo, da so bile nekatere prireditve in filmi za njih prepovedani, da so nekatere prireditve lahko obiskali samo v spremstvu staršev ali vzgojiteljev, da so višji letniki za obisk določenih prireditev potrebovali dovoljenje razrednika ali vzgojitelja, da so morali pozdraviti profesorja tudi, če so ga prehiteli ali ga videli na drugi strani 4 SI_ZAC/1343 Gimnazija Brežice, SI_ZAC/1343/008/00001 Okrožnice , SI_ ZAC/1343/008/00002 Okrožnice

122 Šolski zvezek kot nosilec zgodovinskega zapisa v fondih vzgojno-izobraževalnih ustanov ceste, da so morali paziti na svoje zdravje, na higieno šolskih prostorov, niso smeli zamujati pouka, tekati po hodnikih, sloneti med odmori na oknih, grdo govoriti in uporabljati neprimerne izraze Okrožnica št marca 1950 ugotavlja med drugim:»ker se ponekod šolska mladina zelo izživlja in zabava v obliki obiskovanja plesov, zabavišč in javnih lokalov, kar kvarno vpliva na vzgojno delo in učne uspehe, prepovedujem šolski mladini vse plese in plesne vaje izven šole ter obiskovanje zabavišč in javnih lokalov Filmske predstave, ki v vzgojnem pogledu slabo vplivajo na mladino, morajo učiteljski zbori prepovedati «5 Iz okrožnice št aprila 1953 je razvidno, da so morali vsi dijaki prispevati po 10 dinarjev kajti na zavodu so sklenili, da bodo dijaki kolektivni podporniki Prešernove družbe,»ker je kulturna dolžnost vsakega dijaka, da podpre izdajo dobrih knjig.«6 Gimnazija Brežice je dobila svoje prostore v frančiškanskem samostanu. Nemci so leta 1941 izgnali frančiškane iz Brežic, samostan pa zaplenili in v njem uredili nemško gimnazijo. Po vojni je v teh prostorih nadaljevala delo slovenska gimnazija. Prva leta je poleg osnovnega gimnazijskega programa izvajala še nižje tečajne izpite, kurze za oficirje Jugoslovanske armade (letalstvo), oficirsko in večerno delavsko gimnazijo. Stavbo so leta 1966 obnovili in dozidali. Več let je gimnazija delovala v sklopu šolskega centra z ekonomsko in trgovsko šolo. Jeseni 1999 pa je postala samostojna ustanova Gimnazija Brežice s tremi izobraževalnimi programi: gimnazija, ekonomska gimnazija in maturitetni tečaj. 121 Šolski zvezek kot knjiga dežurnih Knjige dežurnih učencev in dijakov srečamo tako v osnovnih kot v srednjih šolah vanje vpisujejo obiskovalce in namen obiska. Ti za zgodovino ali kot arhivsko gradivo nimajo posebne vrednosti razen vzorčnih primerkov, ko gre za»neuradne«domislice dežurnega kar bomo videli na primeru dežurne knjige Gimnazije Brežice. Bolj zanimivi za zgodovino in kot arhivski vir so zvezki (knjige) dežurnih vzgojiteljev in gojencev v domovih učencev. Iz njih spoznamo utrip življenja v domu. Glavne dežurne knjige vsebujejo podatke o navzočnosti in zadolžitvah gojencev, o urejenosti domskih prostorov in kvaliteti obrokov. 7 Zvezke so uporabljali tudi vzgojitelji za dokumentiranje razgovorov in opažanj glede vzgojne in učne problematike. Iz zvezka, kjer so zapisovali točkovanje dela go- 5 Prav tam, Okrožnica št marca Prav tam, Okrožnica št aprila SI_ZAC/1343 Gimnazija Brežice, SI_ZAC/1343/009/00002, Knjiga dežurnih dijakov 1997/98.

123 122 Šolska kronika Malo za šalo: iz knjige dežurnih Gimnazije Brežice (ZAC). jencev razberemo, da so gojenci za šolski uspeh (neuspeh), opravljena fizična dela, disciplino in spoštovanje domskega reda, dobili pozitivne ali negativne točke. V domu so v začetku sedemdesetih let uvedli točkovanje, da bi gojence stimulirali. Tako so lahko dobili pozitivne točke za uspeh v šoli in razna dela, ki so jih opravljali v domu, njegovi okolici in na vrtu. Negativne ocene so dobili za slabo vedenje, neizpolnjevanje delovnih in študijskih obveznosti in neupoštevanje domskega reda. Gojenec je moral poskrbeti, da ni imel preveč negativnih točk, ker je lahko sledila izključitev iz doma... Dom je bil ustanovljen za dijake nižje gimnazije na prelomu 20. stoletja; prostore je dobil v stavbi na Trški gori 33. Leta 1955 je postal zavod in dobil ime po narodni herojinji Milki Kerin. Preselil se je v prvo nadstropje stare bolnišnice (zgrajena leta 1899); pozneje je zasedel tudi pritličje, v katerem je bil do leta 1963 zdravstveni dom. Čeprav je bila domska kapaciteta približno 120 postelj, so nastanili tudi do 200 gojencev. Nekaj let je v stavbi gostovala sadjarska šola in del tehniške srednje šole. Namen zavoda je bil, da oddaljenim dijakom omogoči obiskovati srednje šole,»da skrbi za vzgojo, ki jo zahteva današnja družbena stvarnost in da skrbi in ustvarja vse pogoje za zdrav telesni razvoj gojencev«. Prednost so imeli gojenci z območja Krškega. Največje število gojencev je bilo iz Novega mesta in Sevnice. Kljub popravilom in adaptacijam,

124 Šolski zvezek kot nosilec zgodovinskega zapisa v fondih vzgojno-izobraževalnih ustanov stavba ni ustrezala potrebam zavoda, zato so se v sklopu planiranega srednješolskega centra v Krškem leta 1982 odločili za novogradnjo doma, a je ostalo le pri idejnem načrtu. Leta 1984 je bil izdelan idejni projekt za adaptacijo stare stavbe, ki pa tudi ni bila izvedena. Zaradi pomanjkanja zanimanja za domsko namestitev je dom prenehal delovati Za sklep Na primeru gradiva iz fondov v Zgodovinskem arhivu Celje tako ugotavljamo, da so šolske zvezke v vzgojno-izobraževalnih ustanovah uporabljali ne samo kot učni pripomoček, kamor so učenci pisali, ampak tudi kot pisno podlago in tako so nastali dokumenti, pomembni za znanost in kulturo torej arhivski viri. Nekje do srede sedemdesetih let so ponekod v zvezke pisali celo zapisnike sej posameznih organov. Zvezke so uporabljali tudi pisanje kronik šolskih društev in drugih obšolskih dejavnosti. Tudi knjige okrožnic so tudi v bistvu zvezki s sporočili, ki so jih reditelji nosili od razreda do razreda. Tudi knjige dežurstev so dejansko zvezki. Šolske zvezke so uporabljali tudi učitelji in vzgojitelji za zapise o učencih in beležke. Ti zvezki so bili po obliki in formatu zelo različni. Uporabljeni viri Zgodovinski arhiv Celje (ZAC) SI_ZAC/1133 Pionirsko počitniško naselje Nerezine, SI_ZAC/1133/00001, Kronika letovanj ; SI_ZAC/1405 Center interesnih dejavnosti Celje, sig. 2/3, Pionirsko plesno gledališče, kronika ; SI_ZAC/1154 Vrtnarska šola Celje, SI_ZAC/1154/001/011/00070 Diplomska naloga Proizvodnja mesnih in plemenskih svinj na obratu Nemščak, 1968; SI_ZAC/1343 Gimnazija Brežice, SI_ZAC/1343/008/00001 Okrožnice , SI_ZAC/1343/008/00002 Okrožnice ; SI_ZAC/1107 Dijaški dom Krško, SI_ZAC/1107/004/004/00006 Glavna dežurna knjiga 1974/75, SI_ZAC/1107/004/004/00007 Glavna dežurna knjiga 1975/76; SI_ZAC/1343 Gimnazija Brežice, SI_ZAC/1343/009/00002, Knjiga dežurnih dijakov 1997/98. 8 ZAC/1107 Dijaški dom Krško, ZAC/1107/004/004/00006 Glavna dežurna knjiga 1974/75, ZAC/1107/004/004/00007 Glavna dežurna knjiga 1975/76.

125 124 Šolska kronika Z razstave Zgodbe šolskih zvezkov v Slovenskem šolskem muzeju, 2011/12 Z razstave Zgodbe šolskih zvezkov v Slovenskem šolskem muzeju, 2011/12

126 125 UDK : : Izvirni znanstveni članek Prejeto: Marta Triler* Šolski zvezki v arhivih uršulinskih samostanov kot arhivski vir School exercise books in the archives of the Ursuline convents as an archive source Izvleček Prispevek predstavlja šolske zvezke, ki so se ohranili v arhivih uršulinskih samostanov Ljubljana in Škofja Loka. Posebej je predstavljen zvezek z opisom praznovanj v uršulinskem penzionatu v Škofji Loki v času od 1889 do 1911, ko so njem bivale gojenke iz mnogih držav ter različnih jezikovnih in kulturnih okolij, ter stanje notranjih uršulinskih šol v Škofji Loki v tem času. Zvezek predstavlja pomemben primarni vir za poznavanje življenja v tem času. V njem je opisanih 12 praznovanj, izmed katerih je posebej predstavljeno praznovanje ob koncu šolskega leta 1893, ko so istočasno praznovali tudi 25-letnico službovanja dekana Mateja Kožuha v Stari Loki. Ob tej priložnosti so gojenke kot del programa uprizorile spevoigro Stvarjenje sveta avtorja Francesca Sinica. Abstract The article discusses school exercise books that have been preserved in the archives of the Ursuline convents in Ljubljana and Škofja Loka. A special emphasis is placed on an exercise book containing a description of the festivities at the Ursuline boarding school in Škofja Loka between 1889 and 1911, when boarders from many countries and from diverse linguistic and cultural backgrounds resided there, and the situation of the Ursuline boarding schools in Škofja Loka during that period. The exercise book is an important primary source for learning about the life of that time. The exercise book describes twelve festivities, particularly that at the end of the 1893 school year, combined with the celebration of the 25th anniversary of the service of Dean Matej Kožuh in Stara Loka. On this occasion, as part of the programme, the boarders staged the operetta La creazione del mondo (The Creation of the World) by Francesco Sinico. Šolski zvezki so v času šolanja večinoma»potrošni material«. Kot taki se zato ob koncu uporabe navadno ne shranjujejo in jih je tudi v uršulinskih arhivih le malo. Tisti, ki so se ohranili, so zato toliko bolj dragocen pokazatelj časa in prostora, v katerem so bile uršulinske šole del šolskega sistema in so sooblikovale miselnost časa. Čeprav so zvezki uvrščeni v različna arhivska fonda, so tukaj obravnavani kot celota. * Marta Triler, uršulinka, Uršulinski samostan Ljubljana, e-pošta: marta.triler@rkc.si

127 126 Šolska kronika Zapis iz Dnevnika Visie Molè, učenke 3. a. razreda gimnazije 1941/42. Poleg dekliških razmišljanj in doživljanj je opisana tudi stiska zaradi vojnih časov. (Arhiv uršulinskega samostana v Ljubljani). Ohranjene zvezke lahko v glavnem razdelimo v štiri večje skupine: zvezki učenke in kasnejše redovnice s. Ancile (Zofije) Novak, zvezki redovne učiteljice s. Marjete Alacoque (Emilije) Wagner, zvezki, ki vsebujejo besedila iger in drugih praznovanj pri Marijini kongregaciji v Ljubljani in v penzionatu v Škofji Loki, drugi zvezki, večinoma za slovenski jezik in književnost, zvezek za gospodinjstvo, dva dnevnika učenk, dva zvezka za risanje, zvezek za mlekarstvo, in zvezek za zdravstvo. S. Ancila Novak 1 je del zvezkov iz časa svojega šolanja hranila pri sebi. Po njeni smrti so bili preneseni v Arhiv uršulinskega samostana v Ljubljani. Vsebujejo obravnavo književnosti v 3. letniku učiteljišča v letu 1927/28. 1 S. Ancila, s krstnim imenom Zofija Novak, se je rodila v Trstu. Leta 1915 se je s starši preselila v Ljubljano, kjer je obiskovala uršulinsko meščansko šolo, trgovsko šolo in kasneje učiteljišče in gimnazijo. Kasneje je študirala slovenščino na Univerzi v Ljubljani. Poučevala je na uršulinski gimnaziji, po drugi svetovni vojni pa bila več let v tujini (Francija, Avstrija). Po vrnitvi v Slovenijo je opravljala vodstvene službe v provinci in zasebno poučevala tuje jezike. Zadnja leta se je posvečala prevajanju redovne kronike v slovenski jezik. Umrla je v Ljubljani, (AULj, Zapuščine, Dokumenti s. Ancile Novak.)

128 Šolski zvezki v arhivih uršulinskih samostanov kot arhivski vir 127 Opis priprave mize, iz zvezka za gospodinjstvo na uršulinski meščanski šoli, (Arhiv uršulinskega samostana v Ljubljani). V drugem sklopu so zvezki s. Marjete Alacoque Wagner. 2 Bila je redovnica samostana v Škofji Loki in je na meščanski šoli poučevala predmete matematične skupine. Ohranjeni so njeni zvezki z učnimi pripravami za računstvo in geometrijo, aritmetiko, trgovinstvo, enostavno in dvostavno knjigovodstvo ter 5 zvezkov z besedili za poučevanje francoščine. Zvezki so se ohranili v gradivu, ki je bilo ob zaprtju uršulinskega samostana v Škofji Loki preneseno v samostan k Svetemu Duhu, in so uvrščeni v Arhiv uršulinskega samostana v Škofji Loki. Zvezki, ki vsebujejo besedila za igre gojenk ali članic Marijine kongregacije, se hranijo večinoma v Arhivu uršulinskega samostana Ljubljana. Besedila iger so izrazito verske narave, saj so bile igre predstavljene ob različnih cerkvenih praznikih. Izjema je zvezek, ki izvorno nima naslova in je vpisan pod vodilom»alles zur grösseren Ehre Gottes!«[Vse v večjo božjo čast], zapisanem na prvi strani zvezka. Vsebuje del gradiva za praznovanja v uršulinskem penzionatu v Škofji Loki. Ta zvezek je zaradi svoje enkratnosti v nadaljevanju prispevka tudi posebej obravnavan. 2 S. Marjeta Alacoque, s krstnim imenom Emilija Wagner, je bila rojena v Šoštanju. Obiskovala je notranjo uršulinsko osnovno in meščansko šolo v Škofji Loki in leta 1903 privatno naredila učiteljsko maturo v Ljubljani. Poučevala je na meščanski šoli v Škofji Loki. Zasebno je poučevala klavir, francoščino in slikanje. Čas po 2. svetovni vojni je preživela v uršulinskem samostanu v Innsbrucku, kjer je umrla. (AUŠL, Mrliška knjiga 1928 do 1981, str , š. 8.)

129 128 Šolska kronika Stran iz zvezka za risanje uršulinske učenke Karle Bulovec. (Arhiv uršulinskega samostana v Ljubljani). V četrti skupini so različni zvezki iz samostanskega arhiva v Ljubljani in Škofji Loki. Med bolj zanimive lahko štejemo oba dnevnika dijakinj, zvezek za risanje učenke Karle Bulovec in zvezek za gospodinjstvo. Zanimivo bi bilo pokukati v vsak zvezek posebej in ga podrobneje predstaviti. A za okvirno predstavitev, kaj se skriva v njih, bom približala le enega od njih: zvezek z opisom praznovanj v penzionatu uršulinskega samostana v Škofji Loki med letoma Preden pa se lotimo napovedane vsebine zvezka, najprej predstavimo strukturo zavoda v tistem času, njegov namen in utrip, da bi laže dojeli vsebino, ki se skriva v zvezku.

130 Šolski zvezki v arhivih uršulinskih samostanov kot arhivski vir Uršulinski zavod v Škofji Loki na prelomu stoletja 129 Prve uršulinke so prišle iz Gradca v Škofjo Loko leta 1782 in se naselile v razpuščenem samostanu klaris. Skupaj z delom klaris, ki so prestopile k uršulinkam, so ustanovile prvo uršulinsko redovno skupnost. Zelo hitro po prihodu so odprle trirazredno zunanjo in notranjo šolo, ki sta se do konca 19. stol razvili v petrazredno zunanjo oz. osemrazredno notranjo šolo. Zunanjo šolo so dnevno obiskovala dekleta iz Škofje Loke in okolice, šolanje na notranji šoli pa je bilo združeno z bivanjem v internatu. Namen uršulinskega zavoda je bil»vzgajanje ženske mladine na jedino zanesljivi podlagi verski v zmislu katoliške cerkve, primerno izobraževanje duha in srca ter skrbna gojitev zdravja«. 3 Med letoma so uršulinske notranje šole doživele kar nekaj sprememb. Do leta 1900 je v zavodu delovala osemrazredna notranja ljudska šola s pravico javnosti, ki se je 1900 razdelila na petrazredno ljudsko in trirazredno meščansko šolo. Poleg rednega programa šol so imele gojenke možnost učenja tujih jezikov (italijanščina, francoščina, angleščina) ter različnih glasbenih instrumentov (klavir, citre, mandolina, violina, tamburica, kitara ).»Dodano vrednost«so predstavljala usposabljanja v»prostem tečaju«, 4 namenjena dekletom po končani meščanski šoli. Ta je omogočal učenje ročnih del, ki so presegala program rednega šolanja, ročnega in strojnega šivanja, krojnega risanja, vezenja, klekljanja, kuhanja in drugih hišnih opravil, strojepisja, stenografije in slikanja. Dodatno so se dekleta, ki so presegla šoloobvezno starost, lahko učila tuje jezike, posebej nemščino, pri kateri so bila glede na predhodno znanje uvrščena v ustrezen razred ljudske ali meščanske šole. 5 Med letoma je bilo mogoče v uršulinskem zavodu kot nadgradnjo meščanske šole obiskovati enoletni trgovski tečaj. 6 V penzionatu so bivala tudi dekleta, ki so se po končanem rednem šolanju zasebno pripravljala na poklic učiteljice v ljudski šoli, učiteljice ročnih del ali poklic vzgojiteljice v vrtcu. Leta 1906 je bilo ustanovljeno zasebno učiteljišče, ki je leta 1910 dobilo pravico 3 AUŠL, Uršulinske šole, Prospekt učilišča in vzgajališča uršulinskega v Škofji Loki na Gorenjskem, zač. 20. stol., š. 9. 4»Frei Course«. 5 AUŠL, Uršulinske šole, Jahresbericht des Ursulinen-Mädchen-Pensionates in Bischoflack (naprej: Jahresbericht) 1904/05, str. 37, š. 3. AUŠL, Uršulinske šole, Poročilo o šolah, F. XXII., Z. 50, 14. marec 1905, š. 5. Ob koncu šolskega leta 1903/04 se je 62 od 79 učenk, ki niso bile več šoloobvezne, učilo nemščino in so bile vključene v ustrezne razrede osnovne in meščanske šole. 17 jih je obiskovalo t. i.»freikurse«, kjer so se učile šivanja na roke, strojnega šivanja, krojenja, vezenja, kuhanja, klekljanja, strojepisja, stenografije, slikanja, italijanščine, francoščine, angleščine ter glasbe. 5 izmed njih je imelo program pripravnice (za učiteljice), 1 se je pripravljala na izpit za vrtnarico, 2 dekleti s spričevali za poučevanje na italijanskih šolah sta se pripravljali na izpit iz nemščine. 6 AUŠL, Uršulinske šole, Zasebna ženska učiteljska šola uršulink v Škofji Loki. Poročilo o uršulinskih šolah 1929, š. 2. V letih obstoja, , je trgovski tečaj končalo 178 deklet.

131 130 Šolska kronika javnosti. Število gojenk v zavodu se je v 90. letih 19. stol. gibalo okrog 140, medtem ko se je v 20. stol z uvedbo meščanske šole in kasneje učiteljišča povečalo na 150 do 200. Gojenke so bile med poukom vključene v posamezne razrede šol, v času izven pouka pa razdeljene v tri ločene skupine (oddelke oz. divízije). Poleg izobraževanja so bile gojenke deležne tudi celostne vzgoje. Ta je vsebovala spodbujanje razvoja talentov posameznic, vzgojo v lepem vedenju ter rast splošne omike in zdrave domoljubne zavesti. Sestavni del vzgoje je bila tudi verska vzgoja in uvajanje v življenje po veri. K temu je pripomoglo poleg dnevne molitve tudi uvajanje v zakramente (spoved, prvo obhajilo, birma), skupno sodelovanje pri sveti maši ter Društvo angela varuha za mlajše deklice in Marijina kongregacija za starejše. V redno versko življenje je spadalo tudi skupno praznovanje cerkvenih praznikov in priprava nanje. Vse to je določalo tudi razporeditev in vsebino praznovanj. Pouk in medsebojna komunikacija v zavodu sta potekala v nemškem jeziku, 7 del časa pa so se dekleta lahko pogovarjala med seboj tudi v svojem maternem jeziku. To je bil pomemben vidik, saj so dekleta, ki so se izobraževala in vzgajala v notranji šoli in internatu, prihajala iz zelo različnih geografskih in socialnih okolij. Poročilo o stanju zasebne ljudske šole iz leta vsebuje tudi podatek o tem, katere jezike so govorile gojenke ob vstopu v zavod. Podatki so naslednji: samo nemško je govorilo 11 gojenk, samo slovensko 56, samo italijansko 30, samo hrvaško 8, samo francosko 1; nemško in slovensko 32, nemško in italijansko 6, nemško in madžarsko 1, slovensko in italijansko 3, hrvaško in italijansko 2, italijansko in francosko 1; nemško, slovensko in italijansko 1, nemško, slovensko in francosko 1. Isti dokument vsebuje tudi opombo, da so imela dekleta, katerih materinščina ni bila nemščina, v začetku pouk v maternem jeziku, dokler se niso naučila toliko nemščine, da so lahko sledila pouku v nemščini. Jezikovno situacijo na začetku šolskega leta nazorno opisuje Letno poročilo za šolsko leto 1906/07: 9»Več tednov je trajala jezikovna zmešnjava, kajti naš penzionat je poliglotska država. Tu slišiš govoriti italijansko in dobiš le vprašujoč obraz (pogled) v odgovor, ko ogovoriš dekle v drugem jeziku. Tam [katera] razume in govori le slovensko, tu spet samo nemško ali hrvaško. Tu je bilo tudi dekle, ki je razumelo samo francosko. Mogoče je uspešno napraviti študije o narodnem značaju in se v ljubečih, vljudnih medsebojnih stikih z vsemi učiti različne jezike.«po statističnih podatkih za obdobje je bila večina deklet rojena na ozemlju tedanje Kranjske, nekatere pa tudi v Primorju, Dalmaciji, Slavoniji, na Hrva- 7 Učenje slovenščine oz. italijanščine je bilo obvezno za gojenke, katerim je bil to materni jezik, za druge je bil to izbirni predmet. V šolskem letu 1890/91 se je slovenskega jezika učilo 94 gojenk, poučevale so s. Borgia Bohinec, s. Stanislava Fortuna in s. Alojzija Vilfan. (AUŠL, Uršulinske šole, Statistische Ausweis über die innere Schule und über die Lehrkräfte im Schuljahr 1890/91, F. IV, Z. 27, , š. 5.) 8 AUŠL, Uršulinske šole, F. IV, Z 24, Fragebogen über den Stand der Privat Volkschule am 30. April 1890, š Jahresbericht 1907, str. 24.

132 Šolski zvezki v arhivih uršulinskih samostanov kot arhivski vir škem, Koroškem, Štajerskem, Tirolskem, Madžarskem, Češkem, Moravskem, v Nižji Avstriji, Italiji, Romuniji, Franciji, Bosni, Westfaliji, Egiptu in Južni Ameriki. Poleg deklet, ki so bivala v zavodu, je notranje šole v tem času obiskovalo tudi vedno več deklet iz Škofje Loke in okolice, ki so dnevno prihajala v šolo in se zvečer vračala domov. 10 Njihovo število je opazno od 80. let 19. stol. naprej, poveča pa se z uvedbo meščanske šole, na katero je bil mogoč prehod tudi iz zunanje ljudske šole. Dekleta so prihajala iz družin uradnikov kot tudi obrtnikov in kmetov iz Škofje Loke in okolice. 11 Vse to je dodobra vplivalo na življenje in delo v uršulinskem zavodu, tako na izobraževanje kot na življenje v penzionatu. Dodaten vpogled v to življenje nam nudi zvezek z opisom praznovanj v uršulinskem zavodu v Škofji Loki med letoma 1889 in Ker je kronika notranje ljudske šole pogrešana, je zvezek skupaj z Letnimi poročili Uršulinskega dekliškega penzionata v Škofji Loki pomemben primarni vir za poznavanje življenja v tem času. 131 Praznovanja v»poliglotski državi«življenje je sestavljeno iz ritma delavnikov in praznikov. Nekateri dnevi imajo zaradi svojega posebnega pomena za osebno življenje posameznika, življenje ustanove in družbe drugačno vrednost. Kot spomin na dogodke, ki so zaznamovali življenje posamezne osebe, kulture ali naroda, so praznovanja pomembna priložnost za ovrednotenje teh dogodkov in oseb v državnem, cerkvenem, kulturnem in osebnem življenju. So priložnost za poglabljanje poznavanja pomena dogodka, izražanje pripadnosti, izražanje veselja in hvaležnosti. Priprava na praznovanja in praznovanja sama so bila del vzgojnega programa v uršulinskem zavodu. Priložnosti je bilo veliko: državni prazniki, cerkveni prazniki in jubileji (praznovanje cerkvenega leta, svetniški godovi, praznik prvega obhajila, obletnice papežev, škofov) in samostanska praznovanja (praznik sv. Uršule, obletna praznovanja katehetov, redovnih predstojnic, voditeljic šole). 12 Dodamo lahko še pestro paleto dogodkov med šolskim letom, ki so bili dobra priložnost za praznovanja: vrnitev gojenk v zavod jeseni ali po božičnih počitnicah, miklavževanje, pustovanje, 13 godovi gojenk. Zadnja praznovanja so bila oblikovno manj določena, bolj improvizirana in sproščena. 10 Nekatera dekleta, ki so obiskovala notranje šole, so bivala bodisi pri starših v Škofji Loki in okolici ali pa pri stanodajalkah in so prihajala zjutraj v zavod in tam ostajala do 5. ure popoldne. (Jahresbericht 1903/04, str. 22.) 11 Glej AUŠL, Uršulinske šole, Šolska matica, , š AUŠL, Uršulinske šole, Kronika vnanje uršulinske šole, , š V Letnem poročilu za leto 1907 je opisano pustovanje, pri katerem so pripravile gojenke jezikovni in glasbeni večer. Pri tem se je vsaka predstavila s pesmijo v svojem jeziku, in sicer v nemškem, slovenskem, italijanskem, furlanskem, romunskem, madžarskem, francoskem in angleškem. Med posameznimi recitacijami so glasbenice igrale na citre. Za sklep večera so izvedle še veseloigro»urban iz Ribnice«. (Jahresbericht 1907, str. 25)

133 132 Šolska kronika Poleg temeljnega pomena vsakokratnega praznovanja so bila ta tudi dobra priložnost za svojevrsten»pokaži, kaj znaš«, saj so dekleta na njih lahko predstavila svojo kulturo in jezik ter pokazala svoje sposobnosti in znanje. Bila so tudi močan povezovalni dejavnik med zelo različnimi dekleti in spodbujala oblikovanje pozitivne samopodobe. Pri pripravi in izvedbi praznovanj so gojenke sodelovale s petjem, igranjem na različne instrumente, igranjem na odru, recitiranjem v različnih jezikih. Praznovanja so se običajno dogajala v dvorani zavoda, večkrat pa so se preselila tudi na vrt, v drevored, ob kapelice V zvezku»alles zur grösseren Ehre Gottes!«je opis nekaterih praznovanj, ki so bila povezana z življenjem gojenk in kažejo njegov utrip. Zvezek je pisan pretežno v nemškem jeziku in v gotici, ki pa se pri vsebini programov prepleta s slovenskim in italijanskim jezikom. Programi praznovanj so običajno sestavljeni iz igranja na instrumente, petja, dramskih prizorov in govorov. Posamezne točke so učenke izvajale v nemškem, slovenskem, italijanskem in francoskem jeziku. Nekatera praznovanja so zapisana v celoti, pri drugih pa je zapisan le razpored in mogoče nagovor, ki so ga pripravile učenke, medtem ko so dramski prizori objavljeni v tiskanih knjigah. 14 Zvezek vsebuje sledeče programe: Slike iz 8 šolskih let (1890). Čestitka za gospoda spirituala: 15 Egiptovski Jožef v slikah, predstavljen z mimiko ( ). Program ob koncu šolskega leta 1893, istočasno jubilej 25-letnice službovanja dekana Mateja Kožuha 16 v Stari Loki, spevoigra. Tovarna igel, Praznovanje sklepa šolskega leta 1902, istočasno 25-letni jubilej papeške službe svetega očeta Leona XIII. Program ob sprejemu gojenk, ki se vračajo z božičnih počitnic, leto Program ob prazniku sv. Alojzija, , ob (priložnosti) prvem svetem obhajilu in sprejemu 30 pripravnic v Marijino kongregacijo. 14 Npr. Zbirka Dekliški oder. 15 Matija Jeriha ( ) je bil rojen v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen 1851, med letoma 1864 in 1894 je bil spiritual pri uršulinkah v Škofji Loki, od koder je odšel v Novo mesto, kjer je umrl. V 30 letih delovanja v uršulinskem samostanu v Škofji Loki je močno posegel v delovanje notranjih uršulinskih šol. V tem času se je šola razširila iz štiri- v osemrazrednico, zelo nizko število gojenk (30) ob njegovem prihodu pa je v letu 1894 naraslo nad 160. Sam je poučeval gojenke, ki so se pripravljale na učiteljski poklic, uvedel nove predmete (prirodoslovje, geometrijo in slovenščino) in jih sam tudi poučeval. Uršulinskemu zavodu je daroval veliko knjig s čimer je postavil temelj za učiteljsko knjižnico in knjižnico gojenk. (Jahresbericht 1906, str ) 16 Matej Kožuh ( ) je bil rojen v okolici Škofje Loke, šolal se je v Škofji Loki in Ljubljani. Leta 1849 je bil posvečen v duhovnika, nato je služboval na Brezovici pri Ljubljani, v Vipavi, Šturjah pri Ajdovščini, Kočevju in nato bil 25 let župnik in dekan v Stari Loki, kjer je tudi umrl. 17 Besedilo je razen naslova zapisano stenografsko.

134 Šolski zvezki v arhivih uršulinskih samostanov kot arhivski vir Sklep šolskega leta, zvečer. Oder pod smrekami, Program za vrtno zabavo ob koncu leta, 5. julij Praznik prvega obhajila, 7. maja Praznovanje Najbolj celostno je predstavljen program praznovanja ob koncu šolskega leta, in sicer 24. julija 1893, ko so istočasno praznovali tudi jubilej 25-letnice službovanja dekana Mateja Kožuha v Stari Loki. Ob tej priložnosti so gojenke izvedle spevoigro La creazione del mondo [Stvarjenje sveta] avtorja Francesca Sinica. 18 Program praznovanja je v zvezku zapisan v dveh oblikah, enkrat v obliki posameznih točk z imeni izvajalk, drugič pa je zapisano celotno besedilo prireditve. Vse to se je prepletalo z glasbo akordičnih citer in pavk. Ker je to praznovanje med najpodrobneje opisanimi, je tu potek predstavljen v celoti. Potek praznovanja: Marš ob spremljavi pavk. 2. Slavnostni govor (Rupnik Rafaela). 3. Pesem: V dolinci. 4. Deklamacija ob koncu šole (Casale Pina, Rotter Angiolina, Treo Alma, Avogardo Palmira). 5. Akordične citre. 6. Francosko: La création [Stvarjenje] (Oblak Oliviera, Klein Matilda). 7. Akordične citre. 8. Sommertraum [Poletne sanje] (Mina Habl). 9. Akordične citre. 10. Sveto pismo, prvi dan stvarjenja (Žorž). 11. Pesem: Lo spirito del Signor. 12. Slovensko: Perva doba. Čas setve (Čampa). 13. Akordične citre. 14. Sveto pismo, drugi dan (Pučnik Sofie). 15. Pesem: Lo spavento. 16. Slovensko: Druga doba. Čas rodilnosti (Vrezec Aurelia). 17. Akordične citre. 18 Francesco Sinico ( ) je bil rojen v Trstu. Večino svojega ustvarjalnega dela je namenil poučevanju petja in vodenju deškega zbora, s katerim je izvajal oratorije in maše. Pisal je tudi sakralne pesmi in nekaj oper. Umrl je v Trstu leta ( sinico-francesco 19 Besedilo programa je zapisano v običajni pisavi. V oglatih oklepajih so zapisani prevodi naslovov, v okroglih pa imena nastopajočih gojenk.

135 134 Šolska kronika Program praznovanja ob koncu šolskega leta 1893 in 25 letnice delovanja dekana Mateja Kožuha v Stari Loki. (Arhiv uršulinskega samostana v Škofji Loki). 18. Sveto pismo, tretji dan (Žorž). 19. Pesem: Sorpresi. 20. Slovensko: Tretja doba. Čas učeništva (Gruntner S.). 21. Akordične citre. 22. Das fließende Wasser [Tekoča voda] (Žimniak Anna). 23. Akordične citre. 24. Sveto pismo, četrti dan (Pučnik). 25. Pesem: Su mano all' arpe. 26. Slovensko: Bog zdaj veli:»bodo naj luči v terdini neba!«(poniž Milena). 27. Das Liedlein von der Sonne [Pesmica o soncu] (Treo Milena). 28. Akordične citre. 29. Sveto pismo, peti dan (Žorž). 30. Slovensko: Zdaj vsemogočni Bog pravi:»vode naj rode «(Mihelič). 31. Pesem: Narrano: Ciel di Dio. 32. Waldkonzert [Gozdni koncert] (Habl Paula). 33. Akordične citre. 34. Sveto pismo, šesti dan. 35. Slovensko:»Poslednjič je vstvaril Bog večni zverino zemlje«(kuttin). 36. Pesem: Di lieta a menita. 37. Sveto pismo, sobotni dan (Pučnik S.). 38. Slovensko: Šest danov že stvari Bog zemljo in svitlo nebo«(hočevar Leopoldina). 39. Pesem: Compita. 40. Paradiesspuren [Sledi raja] (Ružica Cihlar).

136 Šolski zvezki v arhivih uršulinskih samostanov kot arhivski vir 41. Akordične citre. 42. Meine Freunden [Moji prijatelji] (Mohar Milena). 43. Pesem: Te innalza. 44. Mensch und Affe [Človek in opica] (Siballić Genovefa). 45. Akordične citre. 46. Sklepni govor (De Ponte Margaritha). 135 Praznovanje ima zelo jasno strukturo: na začetku in koncu je nagovor in recitacije, središčni del pa predstavlja spevoigra Stvarjenje sveta. Sestavljena je iz sedmih sklopov, od katerih vsakega sestavlja svetopisemsko besedilo ustreznega dneva stvarjenja, pesem ter meditacija in/ali recitacija na temo določenega dneva stvarjenja. Pri izvedbi je bilo svetopisemsko besedilo brano v nemškem jeziku, pesmi v italijanskem, meditacije oz. recitacije pa deloma v slovenskem, deloma v nemškem jeziku. Pri prvem in drugem dnevu stvarjenja je celotna meditacija v slovenskem jeziku, pri opisu naslednjih dni pa je del v slovenskem, del pa v nemškem jeziku. Spodaj je zapisanih nekaj primerov slovenskih meditacij: 1. dan (stvarjenje neba in zemlje, svetloba na svetu) V začetku mogočni Bog stvari nebo in zemljó Pa nerazločeno je sem ter tje vse še ležalo. Ni zemlja imela podobe, vsa pusta je bila. V neznani temoti vse bitstvo terdo je še spalo. Duh Božji sprostira nad breznom moč svojega krila. Kar vsemogočni odloči tvarino svetlo Od teme, ko reče besedo le:»bodi svetloba!«to delo stvarjenja vesoljnega perva je doba. Černa tema zemljo krije, Greha teža v zlo jo bije, pustuta terda jo tiši. Kar zvezda mila zablišči. V tej vesoljni strašni sili Se oblàčeno nebo zjasni. Se človeštva Večni usmili In v sredi teme luč gori. Kristus seje seme sveto, Z gnado Božjo vse ogreto, Ki radostno kali iz tla, Kjer zemlja je pripravljena. Ljudstvo nada sveta žene Da zvésto ga poslušajo. Hudi duh pa svoje moti

137 136 Šolska kronika V svoji jih derži temoti. Premnogo, ki se vstavljajo, Svetlobe luči nočejo. Prvi Duh je duh modrosti. Z njim mladica Jesetove korenine je obdana. Pas njegovih ledij večna je pravica, In zvestoba je v pasivnico mu djana; On razjasni, razsvetli temoto černo. Kreg, prepir, zavid, sovraštvo, jeza mine, Vsa nesloga, razpertija kvarna zgine. Sveta je ljubav med spreobernjenci. Luč modrosti sije milo in prijazno. Gosta megla tlači ljubo domovino, Ljudstvo moli v skale vsekane bogove; Po berlogih temnih pali jim darove. Duh modrosti zdajci svojo moč razvije Vse rodovom se resnica oznanjuje; Malik'vanju se podlaga podkopuje. Srečna zora tud Sloveniji zasije. Opuščeni mertvih so bogov berlogi, Luč zvelíčanske resnice je prižgana, Nejeverstva tema černa bo pregnana. Svit prezali blišči milo po okrogi. Duh modrosti, pridi, pridi! In razsvetli očetnjavo, Da na tanko se razvidi, Kaj je hudo, kaj je pravo. 6. dan: (stvarjenje človeka) Poslednjič je vstvaril Bog večni zverino zemljé, Laznino, živino živečo po svojem plemenu. Veli: Naredimo človeka po svoji podobi, Stvari da podložne njegovemu bodo namenu! Čez vse mu je dana moč, kakor se kralju spodobi. Moža in ženó ji ustvari, in tak jima dé:»prosto gospodujta čez zemljo, ter si jo podveržita.«7. dan (sobotni dan) Šest danov že stvari Bog zemljo in svitlo nebó, In kedar postavi človeka vsi zemlji gospoda,

138 Šolski zvezki v arhivih uršulinskih samostanov kot arhivski vir 137 Besedilo spevoigre Stvarjenje sveta Francesca Sinica, šesti dan stvarjenja, iz zvezka praznovanj v uršulinskem penzionatu v Škofji Loki. (Arhiv uršulinskega samostana v Škofji Loki). Ozre se še enkrat na zemlje in neba lepote In vidi, da vse je prav dobro in vse je lepo. Počiva zdaj sedmi dan svojih del, ga blagoslóvi, Posveti ga sebi, saboto zavezo ga zóvi. Podobno, le manj podrobno, so opisana tudi druga praznovanja. Njihova vsebinska in oblikovna raznolikost je odsev idejne usmeritve uršulinskega zavoda in hkrati načrtnega razvoja sposobnosti gojenk in upoštevanja njihove enkratnosti. Pri tem je prispevek le droben vpogled v pomemben vidik vzgojno-izobraževalnega dela uršulink v Škofji Loki.

139 138 Šolska kronika Viri in literatura Arhivski viri Arhiv uršulinskega samostana v Ljubljani (AULj) Zapuščine, Dokumenti s. Ancile Novak. Arhiv uršulinskega samostana v Škofji Loki (AUŠL) Mrliška knjiga 1928 do Uršulinske šole, Šolska matica, Uršulinske šole, Kronika vnanje uršulinske šole, Uršulinske šole, Zasebna ženska učiteljska šola uršulink v Škofji Loki. Poročilo o uršulinskih šolah Uršulinske šole, Jahresbericht des Ursulinen-Mädchen-Pensionates in Bischoflack, 1903/04 do 1911/12. Uršulinske šole, F. IV, Z. 24, Fragebogen über den Stand der Privat Volkschule am 30. April Uršulinske šole, Statistische Ausweis über die innere Schule und über die Lehrkräfte im Schuljahr 1890/91, F. IV, Z. 27, Uršulinske šole, Poročilo o šolah, F. XXII., Z. 50, 14. marec Uršulinske šole, Zvezek praznovanj»alles zur grösseren Ehre Gottes!«Uršulinske šole, Prospekt učilišča in vzgajališča uršulinskega v Škofji Loki na Gorenjskem, zač. 20. stol. Internetni viri Sinico, Francesco, Sinico, Francesco, in rokodelske novice, letnik 54, številka 20 ( ). Dnevne novice, v Slovenec: političen list za slovenski narod, Monsignor Matej Kožuh, v Zgodnja Danica: katoliški cerkveni list. Janez Krizostom Pogačar, CONI Kanonik monsinjor Matija Jeriha, v: Slovenec: političen list za slovenski narod,

140 139 UDK :069(497.4Velenje) 1.01 Izvirni znanstveni članek Prejeto: Mateja Medved* Šolski zvezki iz Muzeja Velenje in njihove zgodbe School exercise books from Velenje Museum and their stories Izvleček Prispevek je predstavitev gradiva starih šolskih zvezkov, ki jih hranimo v Muzeju Velenje. V prispevku se življenjske zgodbe lastnikov šolskih zvezkov, v pretežni meri bolj ali manj znanih učiteljev in profesorjev iz Šaleške doline (mdr. dva zvezka znanega slovenskega pedagoga Gustava Šiliha) ter nekaj v javnosti poznanih posameznikov, prepletajo s predstavitvijo gradiva, s poudarkom na tistih šolskih zvezkih, ki so našo pozornost pritegnili s svojo zunanjostjo ali vsebino. Najbolj raznovrstni pa so šolski zvezki znane družine Ročnik iz Zavodenj, saj se je ohranilo več kot 50 zvezkov več družinskih članov od začetka 20. stoletja do časa po koncu druge svetovne vojne. Abstract The article presents old school exercise books kept by the Velenje Museum. The life stories of their owners, mostly teachers from the Šalek Valley some of them well-known, such as the eminent Slovene pedagogue Gustav Šilih and a few other publicly known individuals are interlinked with the presentation of the exercise books themselves, with an emphasis on those that attracted our attention because of their exterior or content. The most diverse are the exercise books belonging to the Ročnik family from Zavodnje, as over 50 belonging to different family members from the early 20th century to the period after World War Two have been preserved. Uvod Muzej Velenje, ki je lani praznoval petinpetdeseti rojstni dan, je iz specialnega muzeja za področje slovenskega premogovništva postopoma prerasel v splošni muzej za področje občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Tako se je enako širilo tudi področje raziskovanja in zbiranja gradiva, vendar v muzejsko zbiralno politiko šolska tematika ni bila vključena, je pa s prihajanjem gradiva v muzej, zlasti ob večjih prevzemih, k nam prišlo tudi gradivo te vrste. Pobrskali smo torej po tistih zbirkah, v katerih je bilo pričakovati tovrstno gradivo, in na šolske zvezke smo v večji meri, kot smo pričakovali naleteli med gradivom bolj ali manj znanih domačih pedagoških delavcev, medtem ko smo bili pri brskanju med osebnim gradivom znanih Šalečanov * Mateja Medved, univ. dipl. zgod., višja kustodinja, Muzej Velenje, e-pošta: mateja.medved@ muzej-velenje.si

141 140 Šolska kronika manj uspešni, čeprav smo nekaj zanimivih primerkov le našli. Vsemu navkljub pa se je ob podrobnejšem pregledu izbranega gradiva vendarle pogostokrat izkazalo, da so se šolski zvezki uporabljali tudi v druge namene, kot priročen material za razne zabeležke, za zapis učiteljeve učne priprave, včasih pa je bilo kar težko brez dodatnega zgodovinskega ozadja vedeti, ali gre res za šolski zvezek v pravem pomenu besede, da ga je pri pouku res uporabljal učenec oz. dijak. Pa vendar tudi v našem muzeju se najde kar nekaj gradiva za vse tiste raziskovalce, ki se bodo poglobljeno ukvarjali s tematiko šolskih zvezkov. Gradivo velenjskega učitelja Frana Mlinška ( ) Franc Mlinšek oz. Fran, kot je sam po letu 1918 dosledno uporabljal svoje ime, je bil znan predvojni velenjski učitelj, v spomin Šalečanov pa se je zapisal tudi kot knjižničar in strasten čebelar. Leta 1928 je ustanovil velenjsko podružnico Čebelarskega društva za Slovenijo, 1 bolj ali manj upravičeno pa ga lahko imamo tudi za enega od utemeljevalcev sodobnega knjižničarstva v mestu. 2 Leta 1934 je namreč ustanovil šolsko knjižnico in jo tudi sam upravljal, večino knjižnega fonda pa mu je s pomočjo nekdanjih učencev uspelo ohraniti tudi med nemško okupacijo. Knjige, ki jih je skrivaj razdelil po domovih, je po vojni spet zbral, in tako sta dve omari predvojnih knjig iz knjižnice v posebnem prostoru nekdanje»konjušnice«, stare osnovne šole, imenovane tako zato, ker je nastala iz nekdanjih grajskih hlevov, postali temelj velenjske javne knjižnice. 3 Rodil se je 17. septembra 1890 v Gornjem Doliču gozdarju Juriju Mlinšku in njegovi ženi Jeri, rojeni Vogrin. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Velenje, kjer je njegov oče dobil delo v velenjskem premogovniku. Tako je Fran v Velenju leta 1896 začel obiskovati velenjsko ljudsko šolo, se leta 1904 vpisal v gimnazijo v Celju in leta 1908 kljub skromnim domačim razmeram začel obiskovati učiteljišče v Ljubljani, skupaj z Gustavom Šilihom. Leta 1912 je zaključil šolanje na učiteljišču (zrelostni izpit je opravil z odliko) in še isto leto dobil prvo službo v Slovenj Gradcu kot začasni učitelj. Tu je s prekinitvijo med prvo svetovno vojno, ko je bil mobiliziran, služboval do leta 1918, ko je bil nameščen za šolskega vodjo na enorazredni ljudski šoli v Šmiklavžu pri Slovenj Gradcu, v šolskem letu 1923/24 pa je bil nastavljen za stalnega učitelja oz. šolskega vodjo na enorazredni osnovni šoli na Ponikvi. V tem šolskem letu 1 Jože Hudales, Ivo Stropnik, Mlinškovo berilo: (i)zbrani etnološki in slovstveni zapiski. Šaleški razgledi 7, Velenje: Kulturni center Ivana Napotnika, 1991 (dalje: Hudales, Stropnik, Mlinškovo berilo), str. 8, Matjaž Kmecl, O zgodnjem utemeljevanju sodobnega knjižničarstva v mestu, o Franu Mlinšku, v: Knjižnice na Šaleškem. Zbornik ob 75-letnici Knjižnice Velenje, Velenje: Knjižnica, 2009 (dalje: Kmecl, O zgodnjem utemeljevanju ), str Hudales, Stropnik, Mlinškovo berilo, str. 11; Kmecl, O zgodnjem utemeljevanju, str. 14.

142 Šolski zvezki iz Muzeja Velenje in njihove zgodbe je poučeval sam kar 112 otrok. Leta 1925 je dobil mesto stalnega učitelja na velenjski osnovni šoli. Razen v prvem šolskem letu, ko je prevzel tretji razred, je v Velenju ves čas poučeval četrti razred. Leta 1941 je sicer začasno prevzel šolsko upraviteljstvo, vendar le do prihoda učitelja Hansa Pieneggerja iz Voitsberga na Gornjem Štajerskem, ki je 2. maja prevzel posle šolskega upravitelja in pouk na šoli. Mlinšek se je med vojno zaposlil kot uradnik na»premogovnem nadzorstvu«v Celju, nato pa od septembra 1944 delal na velenjski železniški postaji. Leta 1945 je ponovno prevzel učiteljske dolžnosti, postal je šolski upravitelj in začel s popravili šolskega poslopja ter z zbiranjem odtujenega šolskega inventarja in junija 1945 organiziral dvomesečni šolski tečaj kot pripravo za naslednje šolsko leto. Vendar je bil šolski upravitelj le do 31. decembra, ko je bil na lastno željo razrešen in je ponovno prevzel»svoj«četrti razred. Konec leta 1950 je bil po 39 letih poučevanja upokojen, zaradi pomanjkanja učiteljev pa je poučeval četrti razred še vse do konca šolskega leta 1953/54. Tega leta je bil dodeljen nižji gimnaziji in tu poučeval do leta Med Mlinškovim gradivom je več kot 70 malih šolskih zvezkov, nekaj posameznih tudi lepše zunanjosti. V glavnem jih je uporabljal za zapisovanje učne snovi in narodnega blaga, ki ga je, kot pravi sam, zbiral v letih 1930 do 1955, vendar je bila večina podatkov zapisanih do leta Za zbiranje narodnega blaga ga je navdušil učitelj in ljubiteljski etnolog Vinko Möderndorfer, doma iz Dul na Koroškem. Pod njegovim vplivom je tudi Fran Mlinšek začel v Velenju in okoliških vaseh zbirati in zapisovati podatke o ljudskih vražah in praznoverju, o običajih in navadah ob opravljanju različnih del, o šegah življenjskega cikla (rojstvo, poroka, smrt), koledarskih šegah, o ljudskem znanju in poznavanju živali, vključil pa je tudi ljudsko slovstvo. Ta del gradiva smo leta 1991 objavili v zbirki Šaleški razgledi pod naslovom Mlinškovo berilo: (i)zbrani etnološki in slovstveni zapiski, medtem ko sta redaktorja (Ivo Stropnik in Jože Hudales) Mlinškove refleksije o šolstvu, pedagogiki itd. izpustila. 5 Vse to je bil razlog, da nas je ob tej priložnosti bolj kot vsebina pritegnila zunanjost posameznih šolskih zvezkov. Pozornost tako vzbudijo seveda predvsem zaradi bližine kraja zvezki celjskih založnikov (Flore Lager Neckermann in Goričar & Leskovšek) in spisovnice ter številnice, ki jih je izdala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, tudi, kot je zapisano na sprednji ali zadnji strani zvezkov, v korist Učiteljskega doma oz. konvikta v Ljubljani in Učiteljskega doma v Mariboru. Marsikateremu nadobudnemu šolarju bi tako še danes prišla prav spisovnica, ki ima na zadnji strani natisnjeno poštevanko, nič manj pa niso po svoji zunanjosti zanimivi zvezki iz časa po drugi svetovni vojni, npr. tisti, ki jih je založila Državna založba Slovenije (DZS).»Neopažena«sta ostala tudi zvezka prostih spisov učencev četrtega razreda velenjske osnovne šole, napisanih v obdobju Prvi zvezek, s približnimi merami 20 x 17 cm in t. i. marmoriranimi platnicami črno-rdeče barve brez oznake založnika, Hudales, Stropnik, Mlinškovo berilo, str Hudales, Stropnik, Mlinškovo berilo, str. 5.

143 142 Šolska kronika kupljen očitno v stari Jugoslaviji za ceno 12 din, ima zapolnjenih 39 in pol strani, pet strani ostaja praznih, drugi listi pa so bili bog si ga vedi kdaj in čemu iztrgani. Spisi so zapisani v petih sklopih za šolska leta 1925/26, 1926/27, 1928/29, 1929/30 in 1931/32. Šolska leta so izpisana s svinčnikom nad vrsticami, kar nas napelje na misel, da so bila dodana pozneje. Na to misel nas napeljejo tudi netočnosti, ki se pojavljajo, kot npr. dejstvo, da imata zadnja spisa v razdelku za šolsko leto 1931/32 datum 1934/35 oz. da je v zadnjem primeru čez letnico 1934/35 izpisan celo popravek 1935/36. Šolska leta se torej ne ujemajo v celoti z datumi, ki se (ali pa ne) pojavljajo. Vsi spisi tudi niso podpisani, v prvem sklopu, v katerem so oštevilčeni (tudi še v drugem in tretjem), so od zaporedne številke 14 celo vsi napisani z isto pisavo, in sicer pisavo odrasle osebe, verjetno Frana Mlinška samega. Očitno je, da jih je, da bi se ohranili, od kod prepisal ali jih zapisal po spominu. Tu tudi ni vedno navedenih imen avtorjev, ki se drugače čeprav tudi ne vedno pojavljajo z imenom in priimkom. Zanimivo je tudi dejstvo, da so pod različnimi spisi večkrat ista imena, tako da je posamezni učenec učitelju v spomin tudi v istem šolskem letu napisal dva ali celo več spisov. Vsebinsko si zapisi sledijo brez pravega reda, zato oba zvezka spominjata na nekdaj popularne spominske knjige. Kakšni pa so bili naslovi? V prvem zvezku so otroci v svojih spisih pisali o dogodkih iz vsakdanjega življenja (npr. Moja nezgoda), drugi so zopet opisovali svoje brate ali sestre pa pogovore s svojimi prijatelji, pisali so o tem, kje vse so že potovali in katere kraje so videli (kaj dosti dlje od Celja ali na drugi strani do Mislinje jih večina še ni prišla). Tretji so pisali o svojih živalih, tudi o čebelah, lastovicah kot znanilkah pomladi, kresnicah, mravljah in mravljiščih je tekla beseda oz. črnilo. Z etnološkega vidika so zlasti zanimivi opisi raznih opravil (Kako smo tlačili seno, Kako smo tkali obleko, Kako smo nabirali borovnice, jagode ) in opisi miklavževanj, pustovanj (Burke na pustni dan) ter drugih praznikov (Kako smo delali jaslice, Moj snop ). Številni spisi s svojo vsebino, ki je po navadi precej kratka, ali posameznimi odlomki in stavki izpričujejo takratne življenjske razmere v vaškem trgu, kakršno je bilo tedanje Velenje. Kako so med obema vojnama živeli v Velenju, izvemo mdr. iz spisa z naslovom Iz mojih mladih let, v katerem bedne razmere izpričuje kratek odlomek:»ko so se preselili moji starši iz Jesenic v Velenje niso mogli dobiti stanovanja v Velenju in v bližnji okolici, zato so se naselili kar v železniškem vozu. Kjer sem bil tudi rojen.«o revščini govori tudi spis, ki sicer opisuje, kako so se učenci razveselili novih zemljevidov, kupljenih v šoli. Eden izmed učencev je tako prostodušno zapisal:»jaz sem kupil samo enega, ker nisem imel denarja za oba.«za današnje razmere, ko s svojimi novimi digitalnimi fotoaparati en dogodek poslikamo tudi stokrat, pa je skoraj nepredstavljivo, kaj je za tedanje otroke pomenilo šolsko fotografiranje. V drugem zvezku je tako eden izmed četrtošolcev v svoji pripovedi zapisal:»danes, ko sem prišel v šolo, so mi učenci rekli, da je prišel slikar. IV. razred je prišel prvi na vrsto. Jaz sem pa mislil, da se ne bom slikal, ker nisem prinesel denarja. Ko sem v šoli rekel, da se ne bom slikal, so pa gospod učitelj rekli, da se moramo vsi, čeprav ne bomo plačali. Ko smo se slikali, so bili vsi veseli, ker mislim, da se še niso slikali nikdar. Danes sem se šele slikal prvič.«

144 Šolski zvezki iz Muzeja Velenje in njihove zgodbe 143 Fran Mlinšek (F 679, hrani Muzej Velenje). Prosti spis Mlinškove učenke slikarke Majde Kurnik. V prvem zvezku po kakovosti pisanja in estetskem videzu prav gotovo izstopa spis kasnejše akademske slikarke Majde Kurnik ( ), ki je še ne enajstletna»svojemu g. učitelju v spomin«zapisala naslednje vrstice:»dolgo sem premišljevala, kaj bi napisala svojemu dobremu učitelju v spomin. Rada bi napisala kaj tako lepega, kakor naši pesniki in pisatelji. Toda moje pero je še prešibko. Ko pa zrem skozi okno na cvetoči vrt, se spomnim na vrtnarja; kako ga razveseljuje vonj krasne vrtnice, katero je s trudom vzgojil. Če pogledam na polje, mi pride na misel kmetič, kako ga zlato žitno klasje poplača za njegov trud. Ravno tako je vitka smreka v veselje gozdarju, jabolka pa v veselje sadjarju. Prav tako pa smo tudi mi otroci z učnim uspehom v radost svojemu učitelju. Zato želim, da bi bila tudi jaz kakor hvaležna vrtnica vrtnarju, kakor zlato, polno klasje kmetiču, kot visoka in vitka smreka gozdarju, ali da zapela kakor ptičica na jablani hvaležno pesmico svojemu dobremu vzgojitelju.«spis je na koncu kot bi že tedaj vedela, da bo postala znana slikarka okrasila z drobnimi risbami. Drugi zvezek je približno istih mer kot prvi, založila ga je knjigarna in tiskarna Goričar & Leskovšek iz Celja. Tudi ta ima na koncu še nekaj praznih listov, čeprav je v njem zapisanih nekaj več kot 34 spisov. Spisi so podpisani, šele spis pod zaporedno številko 23 je napisan pod razdelkom za šolsko leto 1929/30. Točnejše datiranje se pojavi šele pri spisu pod zaporedno številko 27, in sicer 6. marec 1930, nato mu z letnico 1931 sledita še dva zapisa, drugi pa so zopet brez datuma. Teme so enake kot v prvem zvezku, otroci pišejo o tem, kam bi radi potovali, o prvem snegu, nevihtah, Miklavževih večerih, o svojih sanjah Ker se pojavljajo enake teme kot v prvem zvezku in celo opisi istih dogodkov, tudi letnice so iste, je možno, da sta med učenci

145 144 Šolska kronika zvezka krožila istočasno. Tako sta za prebiranje vsekakor zanimiva opis nočne nevihte junijskega večera leta 1925, ko je strela udarila v hišo in je zagorelo v Št. Janžu oz. v današnji Vinski Gori pri Velenju, in opis učne ure s prikazom tkanja, kar kaže na to, da so bili Mlinšku blizu današnji»moderni«učni pristopi s prikazom in poskušnjo. Nekdanji velenjski župan Pane Semečnik, ki se je kot mlad učitelj zaposlil na OŠ Gustava Šiliha v Velenju leta 1964, tu je prej služboval Mlinšek, se je njega in njegovih učnih metod po pripovedovanju spominjal takole:»tega predvsem, kako je k pouku in pri njem, ko je menda poučeval fiziko, iz vsakega žepa privlekel bodisi vrvico, gumb, izrez papirja, stekleničko ali kaj drugega in to kazal učencem kot učno ponazorilo.«6 Tudi Mlinškov sin Dušan je očeta označil za človeka in pedagoga Pestalozzijevega tipa z vzorom pokaži.»šlo mu je za pridobivanje znanja, predvsem pa modrosti skozi prakso, preverjanje znanja po interdisciplinarni poti; po poti majhnih korakov z nenehnim opazovanjem / /«7 Zvezka torej predstavljata tako zgodovinarjem kot etnologom in tudi raziskovalcem drugih profilov večplastno odstiranje preteklosti. Dva zvezka slovenskega pedagoga in mladinskega pisatelja Gustava Šiliha ( ) Znani slovenski pedagog in mladinski pisatelj Gustav Šilih, ki se je s strokovnimi spisi in predavanji uveljavil v didaktiki, mladinski psihologiji, izobraževanju učiteljev in družinski vzgoji, se je rodil 31. julija 1893 v Velenju graščinskemu oskrbniku Lovru Šilihu in njegovi ženi Apoloniji, rojeni Silovšek. Do štirinajstega leta se je šolal v domačem kraju, nato pa šolanje nadaljeval na ljubljanskem učiteljišču. Po maturi je malo pred prvo svetovno vojno dobil učiteljsko mesto v Preboldu. Po vojni boril se je na soški fronti in nato tudi kot Maistrov borec za severno mejo je učiteljeval na različnih šolah v Mariboru in Celju, medtem študiral v Zagrebu, na Dunaju in v Ženevi ter leta 1928 diplomiral iz pedagogike, psihologije in nemščine ter postal profesor. Četrt stoletja je nato predaval pedagogiko na mariborskem učiteljišču. Ob začetku druge svetovne so ga mobilizirali in zajeli Nemci, potem pa si je v strahu pred maščevanjem lokalne oblasti zaradi svoje nacionalne zavesti našel službo v graški knjigarni. Domov k družini v Maribor leta 1928 se je poročil s svojo učenko, hčerjo bogatega mariborskega trgovca se je vozil vsak konec tedna. Bil je pobudnik ustanovitve Pedagoške centrale v Mariboru ( ), v letih tudi urednik njenega glasila Roditeljski list. Sodeloval je v mnogih strokovnih telesih in društvih, bil dopisni član Pedagoško-književnega zbora v Zagrebu, tudi urednik Pedagoškega zbornika. Leta 1952 je v Mariboru ustanovil vzgojno posvetovalnico in jo 6 Hudales, Stropnik, Mlinškovo berilo, str Dušan Mlinšek, Podoba učitelja Franja Mlinška s pomočjo njegove knjižnice, v: Knjižnice na Šaleškem. Zbornik ob 75-letnici Knjižnice Velenje, Velenje: Knjižnica, 2009, str. 24 in 26.

146 Šolski zvezki iz Muzeja Velenje in njihove zgodbe 145 Gustav Šilih s sinom Markom (F 12064, hrani Muzej Velenje). Notranja stran Šilihovega zvezka za Vzgojeslovje in didaktiko. vodil do svoje smrti leta Objavljal je v domačem in tujem pedagoškem tisku, njegovo pedagoško pisanje pa obsega več kot 300 bibliografskih enot. Nekatera od njegovih strokovnih del so prevedena v tuje jezike. V mlajših letih je pisal tudi pesmi in krajšo mladinsko prozo, mdr. Nekoč je bilo jezero in mladinski roman Beli dvor, ki se vsebinsko oz. prostorsko navezujeta na Šaleško dolino, s katero je ostal tesno povezan vse svoje življenje. 8 Od leta 1961 nosi po njem ime tudi ena izmed šol v Velenju. Poleg fotografij v muzeju hranimo tipkopise nekaterih njegovih ključnih del s področja pedagogike in dva njegova šolska zvezka, ki pa ju je uporabljal že kot učitelj. V prvega, z naslovom Obča pedagogika. Vzgojeslovje in didaktika, je v letih pisal učne priprave, v drugega pa v letih vprašanja za strokovni izpit kandidatov»iz pedagoške skupine«. Zvezek priprav za pouk pedagogike v tretjem in petem letniku, v katerem je bil poudarek na ponavljanju in poglabljanju, kot je dodatno označeno v oklepaju, je v celoti popisan. Ob preletu vidimo, da je bil Gustav Šilih redoljuben in natančen človek/pisec, a proti koncu snovi je tudi njemu za dijake verjetno ni dvoma počasi začelo primanjkovati moči, saj so zadnje strani estetsko nekoliko manj urejene kot prve. Kot velikega perfekcionista, ki je želel vse napraviti čim bolje in čim precizneje, ga je opisal tudi njegov sin Niko Šilih:»Lep primer so nje- 8 Miran Hladnik, Šilihov mladinski roman Beli dvor, v: Gustav Šilih, Beli dvor, Ljubljana: Karantanija, Velenje: Kulturni center Ivana Napotnika, Založništvo Pozoj, 1997, str. 444; geslo Gustav Šilih, v: Enciklopedija Slovenije 13, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999 (dalje Gustav Šilih), str

147 146 Šolska kronika govi zvezki, kjer je od začetka do konca pisal enako lično. Pripovedoval mi je, da je v času svojega študija v Zagrebu šel na izpit in profesor ga je vprašal, kako je študiral. Oče mu je pokazal svoje zapiske in izpiske, profesor jih je nekaj časa pregledoval in rekel: Kolega Šilih, samo na podlagi vaših zvezkov vam dajem oceno 10. «9 Drugi zvezek je tanjši, vanj je zapisoval vprašanja za takšna in drugačna preverjanja znanja, na drugi strani pa so zabeležke dijaških hospitiranj v osnovni šoli v letu Zanimiva so njegova razmišljanja ob nastopih kandidatov, kot npr.:»za kazanje ni primerna desna, ampak leva stran.«ali»v psihologiji so se učili, da je treba zaradi utrujenosti vlagati med memoriranjem odmore. Tudi tempo mora biti hitrejši.«še zlasti pa so zanimive njegove opombe za ta čas leto 1949 zelo pereč problem koloradskega hrošča, ki ga je morala predstaviti ena izmed kandidatk. Poleg opomb, da je bila predstavitev ideološko zgrešena in da je teleološko usmerjanje učencev neznanstveno, je Šilih še zapisal:»motivacija je bila skrajno nerodna. Ali ne bi mogla razviti živahen razgovor, kjer bi dobili otroci prepričanje o potrebi spoznavanja škodljivcev. Čisto napačno je, da začne z opisom, namesto da bi govorila o veliki nevarnosti za naš krompir. Zakaj pa je koloradski hrošč tako škodljiv? (Kand. ni povedala prav nič o silni razmnoženosti in nevarnosti!) Sploh je ves način obravnavanja nezadovoljiv. Od kod imajo kand. navado neprestanega vpraševanja (ali, ali, ali)?«oba zvezka tako dajeta lep vpogled v njegov način dela, v katerega je vnašal»napredne evropske pedagoške ideje«. 10 Šolski zvezki iz zapuščine učiteljev Angele in Draga Pečnika Kot del večjega prevzema se pojavljajo šolski zvezki tudi v gradivu, ki sta ga muzeju prepustila zakonca, učitelja Angela in Drago Pečnik. Angela Pečnik, rojena Žgank, je bila starejša sestra v Velenju dobro poznanega Nestla Žganka,»Rdečega kralja«, ki je bil 15 let direktor Rudnika lignita Velenje in nato v obdobju dva mandata tudi velenjski župan. Družina Žgank, v kateri je bilo kar devet otrok, je izhajala iz Latkove vasi pri Preboldu. 11 O življenju Angele Žgank, poročene Pečnik, oziroma o njenem možu Dragu (tudi Dragotinu) ni veliko znanega. Angela je postala učiteljica in je bila leta 1926 kot novinka nameščena na šoli v Čentibi, 12 zaselku severozahodno od Lendave tik ob meji z Madžarsko. Tu je leta 1929 napredovala iz začasne v stalno službo. V tem letu je stalno namestitev v šoli v Dolnji Lendavi dobil 9 Nikolaj Šilih, Spomini na očeta, v: Stoletnica rojstva Gustava Šiliha ( ). Jubilejni zbornik, Maribor: Društvo pedagoških delavcev, Pedagoška fakulteta, 1993, str Gustav Šilih, str Geslo Nestl Žgank, v: Šaleški biografski leksikon, elektronska verzija; Nestl Žgank, Spomini Rdečega kralja, Ljubljana: Karantanija, 1999, str Upokojitve, napredovanja in imenovanja ( ). Učiteljski tovariš, letnik 66, številka 36. URN:NBN:SI:DOC-YGI5SU5A from

148 Šolski zvezki iz Muzeja Velenje in njihove zgodbe tudi njen mož Dragotin (tega leta sta bila že poročena, saj je ob napredovanju Angela že zapisana z obema priimkoma). 13 Medtem ko je bila Angela leta 1936 iz Čentibe prestavljena na šolo v Doljno Lendavo, 14 njenega moža leta 1940 srečamo kot učitelja v Grižah pri Žalcu. 15 Po koncu druge svetovne vojne nanju v povezavi s šolstvom ponovno naletimo v Preboldu, pozneje pa sta vsaj Angela učila na Industrijski rudarski šoli v Trbovljah in v Velenju. 16 Med približno 20 šolskimi zvezki, večinoma iz petdesetih in šestdesetih let preteklega stoletja izdaj Mladinske knjige in Kartona Ljubljana in tudi založb Mepa ter Lipa Koper, ki so se v tem primeru pretežno uporabljali za zapis učnih priprav in raznih zabeležk, tudi glede življenja gojencev v dijaškem domu, najdemo starejša zvezka s konca dvajsetih let preteklega stoletja, ki ju je Angela Pečnik uporabljala še kot učenka oz. dijakinja, in zvezek, ki ga je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani in je pripadal neznanemu lastniku. Kako se je ta zvezek z naslovom Prirodoslovje znašel med gradivom, nam ni znano, prav tako ni nič znanega o tistem, ki je moral poglabljati znanje o tlačilnih in zračnih črpalkah, toplomeru in tlakomeru ter o zvoku in svetlobi, medtem ko je drugi del zvezka namenjen temam s področja kemije. Neznanemu lastniku je pripadal tudi 100-listni mali zvezek zelene barve z naslovom Tehnologija, ki ima popisanih le prvih osem listov. Zvezek je verjetno predvojni. Hrbtna stran je vezana z zelenim blagom, na sprednji strani je že v originalu nalepljena nalepka za ime in priimek lastnika oz. ime predmeta. Enake zunanjosti je zvezek, ki že z naslovom kaže, da ga ni uporabljal dijak. Gre namreč za dnevnik za šolsko leto 1955/56, v notranjosti pa je na enem izmed listov zanimiv seznam, verjetno možnih naslovov za spise: Plačujemo vsakemu po zaslugah, Najprej misli potem govori, Naglo puške smo zgrabili, Zažgali grofu smo graščino, Biti mlad, živeti in ustvarjati je najlepši poklic, Dober učenec, dober graditelj srečne domovine. Med drugimi zvezki je vsebinsko zanimiv zvezek verjetno njenega učenca za slovenske šolske naloge za šolski leti 1958/59 in 1959/60. Nekaj spisov se namreč nanaša na za področje Šaleške doline in Velenja zanimivo temo rudarstva oz. izobraževanja na rudarski šoli ter na čas izgradnje novega Velenja. To velja zlasti za spise iz šolskega leta 1958/59, v naslednjem šolskem letu, ki je tudi zajeto v zvezku, pa se po vsebini pojavljajo nekoliko bolj poglobljene teme splošnega političnega oz. družbenega stanja v državi. Zvezek z nevsakdanjimi merami 24,3 x 17,1 cm je izdala založba Karton Ljubljana. Pozornost pritegne že prva šolska naloga z naslovom Odločil sem Osebne zadeve ( ). Učiteljski tovariš, letnik 69, številka 4. URN:NBN:SI:DOC- HM64UGUB from 14 Osebne zadeve ( ). Učiteljski tovariš, letnik 76, številka 24. URN:NBN:SI:DOC- ZMRQPGM3 from 15 Osebne zadeve ( ). Učiteljski tovariš, letnik 80, številka 32. URN:NBN:SI:DOC- JRY9OLPK from 16 Zbirka Angela in Drago Pečnik, popis gradiva (Sandra Ištvan in Mateja Medved), 2009, Muzej Velenje.

149 148 Šolska kronika Učenci Rudarskega šolskega centra, kakor se je leta 1963 preimenovala Industrijska rudarska šola (F 9945, hrani Muzej Velenje). Spis učenca rudarske šole Dobili smo priznanje za prostovoljno delo. se za rudarski poklic. V njej dijak rudarske šole opisuje, kako se je najprej navdušil nad šolo za ribiče v Piranu, a se je moral zaradi prevelike oddaljenosti od doma (od kod je bil doma, nam na žalost ne zaupa) zadovoljiti z rudarsko v Velenju. Vendar v nadaljevanju pravi:»razveselil sem se je, ker mi je ugajala (op. a. šola), pa tudi za to, ker je bilo Velenje novo in lepo mesto.«tudi sama šola in poklic biti rudar, za katerega se je izobraževal, sta ga navdušila. V spisu piše, da je spoznal rudnik in premog, stari in novi jašek, da ga je navdušilo praktično delo: delo na separaciji, v vulkanizaciji, lamparni itd. Druga šolska naloga nosi naslov Kaj sem pridobil v treh mesecih na rudarski šoli? Iz opisa je mogoče razbrati, da sta bili teorija in praksa tesno povezani, saj dijak piše, da se je dodobra seznanil tako s samim rudnikom kakor tudi rudarskim delom in življenjem. Poleg dela v šoli zlasti opisuje delo na različnih deloviščih ter izrazi željo in upanje, da se bo kmalu srečal tudi z delom v sami jami. V zadnji šolski nalogi z naslovom Obračun dela v šolskem letu 1958/59 pa navrže:»/ / vsega znanja si nisem pridobil samo v šoli. Veliko sem se naučil tudi pri praktičnem delu. Delal sem na vseh zunanjih obratih in spoznal delo, stroje ter vse kar rudnik potrebuje.«medtem ko te njegove naloge nakazujejo potek dela v sami šoli, izmed petih šolskih nalog izstopa še četrti spis z naslovom Dobili smo priznanje za prostovoljno delo, v katerem je naveden zanimiv zapis izgradnje

150 Šolski zvezki iz Muzeja Velenje in njihove zgodbe današnjega t. i. Sončnega parka, ko je bil hkrati zgrajen tudi glasbeni paviljon. Tako je dijak spomladi 1959,»da bi bilo naše novo Velenje res lepo«, sodeloval pri gradnji parka, za kar je dalo pobudo Olepševalno društvo Velenje, sodelovali pa so možje, žene in otroci. Med delom so tekmovali, kdo bo prej dosegel 100 prostovoljnih ur dela, za katere so se obvezali, in tako je»naš«dijak 9. maja na svečani otvoritvi prejel nagrado za udarniško delo.»tisti, ki smo si zadali svoj plan, ga bomo dosegli in presegli, da bomo dokazali, da tudi mi nekaj prispevamo za izgradnjo našega socialističnega mesta mesta rudarjev Velenje.«Z obdobjem povojnega časa in nove socialistične ureditve nas seznanjajo tudi spisi, ki jih je, ne v ravno najbolj ugledna zvezka (ravno tako založbe Karton Ljubljana in enakih mer kot zgornji), zapisal tedaj šestnajst- oz. devetnajstletni dijak 2. a- oz. 4. a-razreda Gimnazije Velenje v šolskih letih 1959/60 in 1961/62. V slednjem je pet šolskih nalog, ki se dotikajo učne snovi, v prvem zvezku pa med petimi šolskimi nalogami po svoji vsebini oz. delih vsebine izstopa spis Kako si predstavljam svojo prihodnost? Za vse tiste, ki smo bili rojeni v času socializma in Titove Jugoslavije, domače zazveni tedaj tako pogosta fraza»/ / strmim samo za tem, da opravim svojo nalogo, to je učenje, čimbolje in opravičim ime mladinca Titove Jugoslavije«, s katero je dijak povzel svoje razmišljanje. 149 Zvezek rudarskega poslovodje Jaroslava Špičke iz leta 1903 Kot zanimiva primerka šolskih zvezkov iz nekoliko zgodnejšega obdobja izstopata zvezka šoštanjske učiteljice Cecilije oz. Cilke Trobej in znanega rudarskega poslovodje Jaroslava Špičke. Rudarski poslovodja Jaroslav Špička je bil znan velenjski premogar. Rodil se je leta 1869 v kraju Suchomasty na Češkem, 30 km jugozahodno od Prage, in se že mlad podal med premogarje v mosteškem (Mostec) premogovnem bazenu na severozahodu Češke. Ker je bil talentiran, ga je vodstvo poslalo v nadzorniško šolo v bližnji Duchcov. Po končani šoli se je zaposlil v premogovniku Wiesa v mosteškem bazenu in tu ostal vse do svojega odhoda v Velenje, kjer ga je tedanji lastnik premogovnika Daniel pl. Lapp imenoval za jamskega poslovodjo (Schichtmeister). Ko je leta 1914 izbruhnila prva svetovna vojna, ga niso vpoklicali, kajti zapisanega ga najdemo v matični knjigi»brambovcev 127. delavske čete«, ki je med vojno delala v škalski jami. Tudi po vojni je Špička ostal v Velenju in bil imenovan za obratovodjo jame in to delo opravljal vse do leta 1927, ko se je 4. februarja smrtno ponesrečil. Za Jaroslavom Špičko je leta 1913 v Velenje prišel še njegov nečak Karel in se kot kopač zaposlil v škalski jami. 17 Med bogatim»arhivskim«gradivom, ki ga hranimo v našem muzeju na temo rudarstva, posebno mesto zavzema Špičkov zvezek. Zvezek z merami 28,1 x 22,8 cm ni po 17 Anton Seher, Zgodovina Premogovnika Velenje 2, Velenje: Premogovnik, 1998, str

151 150 Šolska kronika Jaroslav Špička v paradni uniformi (F 12112, hrani Muzej Velenje). Notranji strani zvezka Jaroslava Špičke za rudarstvo. svoji zunanjosti nič posebnega. Zunanjost ni brezhibna, zlasti na robovih je že nekoliko oguljen, črna tkanina, s katero je zvezan hrbet, je potrgana, kar je seveda krivo za to, da platnice niso več čvrsto pritrjene. Vendar pa je v celoti gledano zvezek z naslovom Bergbaukunde VI, ki ga najdemo zapisanega na prvi notranji uvodni strani, na kateri je tudi Špičkov podpis, dobro ohranjen in nam omogoča zanimiv vpogled v osnove rudarstva: izdelavo različnih vrst lesenega in zidanega oporja. Zapisi so v nemščini in gotici, kurziva lastnika ni bila najlepša, zato je besedilo nekoliko težje berljivo, še posebej zaradi strokovne terminologije. Zvezek je v celoti popisan in porisan ter označen s številko šest, kar kaže, da jih je bilo več. Medtem ko so zapisi narejeni s črnilom, so risbe na robovih risane s svinčnikom. 40-listni črtani zvezek je deloma datiran, prvi datum je na peti strani, zadnji zapis datuma pa je že na enajsti strani, nato datumov ni več zaslediti. Ob datumu je zapisano tudi ime kraja, v katerem je Špička obiskoval šolo. Glede na njegov življenjepis in tisto, kar smo uspeli razbrati, je zvezek nastal v nadzorniški šoli, ki jo je obiskoval v Duchcovu tik pred prihodom v Velenje leta Zvezek za ročna dela šoštanjske učiteljice Cecilija oz. Cilka Trobej je bila rojena v znani učiteljski družini iz Šaleške doline. Njen oče Alojzij Trobej je bil cenjen učitelj.»cele generacije je vzgojil, vsakomur je bil vzornik kot učitelj in človek.«kot učitelj je najprej služboval osem let na Rečici ob Savinji, potem pa se je kot šolski upravitelj zaposlil na enorazredni šoli v Šentilju pri

152 Šolski zvezki iz Muzeja Velenje in njihove zgodbe Velenju, kjer je družina preživela polnih 18 let. Sledila je zaposlitev v Šoštanju, leta 1906 je tu prevzel vodstvo narodne šestrazredne šole, vodil jo je 19 let in bil imenovan tudi za ravnatelja. Leta 1925 se je po 45 letih službovanja upokojil.»trobej je znal izvrstne učiteljske moči očetovsko navajati k praktični vzgoji mladine, sam je bil tudi zgleden sadjar in čebelar. Kot muzik in izkušen družabnik je s svojo družino pomagal pri vseh narodnih prireditvah, da so s šolskimi vred slovele po vsej Šaleški in Savinjski dolini.«njegovemu zgledu so sledili tudi njegovi otroci, hčerki Marica in Cilka sta postali učiteljici, sin Jože pa je bil strokovni učitelj na meščanski šoli 18 ter kasneje profesor na celjski gimnaziji. 19 Le sin Slavko je postal elektroinženir, 20 vendar je bil tudi on med tistimi, ki so v letih poučevali na leta 1929 ustanovljeni strokovni šoli za rudarje in profesioniste, ki jo je vzdrževala direkcija državnega rudnika v Velenju. 21 Čeprav v muzeju hranimo zvezek ročnih del Cecilije Trobej, pa je bila učiteljica ročnih del njena starejša sestra Marica. Marica ( oktober 1969) je znana po tem, da je med okupacijo pisala dnevnik in tako zabeležila osebne misli in mnoga dogajanja v Šoštanju ter okolici, ki bi sicer ostala pozabljena. Kot učiteljica je delo nastopila po opravljenem zrelostnem izpitu leta 1912 na osnovni šoli v Šoštanju in bila nato nameščena še na novoustanovljeni šoštanjski meščanski šoli, kjer je poučevala vse do okupacije. Po vojni je zopet nastopila službo učiteljice na osnovni šoli v Šoštanju in se po 36 letih službovanja leta 1948 upokojila. 22 Učiteljica je postala tudi Cecilija oz. Cirila ( ), ki je mdr. poučevala tudi znanega slovenskega pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Trobejeva je obiskovala učiteljišče v Mariboru, zaradi šibkega zdravja pa so ji zdravniki svetovali milejše podnebje, zato je leta 1913 študij nadaljevala v Gorici, kjer je dve leti kasneje tudi uspešno maturirala. Prvo delovno mesto je dobila na šoštanjski osnovni šoli leta 1915 kot voluntarka, nato je bila učiteljica od leta 1916 pa vse do okupacije. Po vojni je bila že 12. maja 1945 imenovana za upraviteljico in nato leta 1952 na tem mestu tudi upokojena. Za njeno tudi vsestransko družbenopolitično delovanje, enako kot sestra je bila vsestransko aktivna tudi že pred vojno, saj sta bili obe knjižničarki v takratni ljudski knjižnici, članici Sokola, režiserki v dramskem društvu, ji je Krajevna skupnost Šoštanj 8. oktobra 1977 kot prvi podelila najvišje priznanje šoštanjski grb z listino Nekrolog Šolski ravnatelj Alojzij Trobej, v: Tedenske slike: priloga Domovini ( ), letnik 8, številka 35. URN:NBN:SI:DOC-DNZGWZNB from (dalje Domovina, ). 19 Nekrolog V spomin Cilka Trobej, v: Naš čas ( ), letnik 24, številka 2. URN:NBN:SI:DOC-P1HFWCVZ from 20 Domovina, Aleksandra Gačić, Šolstvo v Šaleški dolini v času med obema vojnama, v: Šaleški razgledi, Velenje: Knjižnica, 2012, elektronski vir, str Geslo Marica Trobej, v: Šaleški biografski leksikon, elektronski vir in Nekrolog Marici Trobej v spomin, v: Šaleški rudar: glasilo SZDL občine Velenje ( ), letnik 5, številka 19. URN:NBN:SI:DOC-LON18ZMN from 23 Članek 90. let Cilke Trobej, v: Naš čas ( ), letnik 19, številka 11. URN:NBN:SI:DOC- 6J2VN4VP from (dalje Naš čas, ).

153 152 Šolska kronika Cilka Trobej s prijateljicami med pletenjem (hrani Muzej Velenje). Zvezek za ročna dela Cilke Trobej. Brezčrtni zvezek oz. Arbeits-Heft z merami 24,5 x 19,5 cm je izdala papirnica Rudolfa Gaisserja iz Maribora (Rudolf Gaissers Papierhandlung, Marburg). Zvezek je dobro ohranjen, le robovi so že malo oguljeni, vsekakor pa kaže na marljivega in vestnega lastnika oz. lastnico. Je zeleno-črne barve in ima t. i. marmoriran vzorec, listi so šivani v zvezek in na hrbtni strani vezani oz. zlepljeni s črnim blagom. Poleg založnika je na nalepki, ki krasi sprednjo stran, naveden tudi zavod, za katerega je bil zvezek izdan, torej mariborsko učiteljišče oz. t. i. Landes-Lehrerinnenbildungsanstalt, Marburg, na nalepki je seveda še prostor za lastnikovo ime (Cäzilia Trobej) in letnik (I. Jahrgang). Zvezek sicer ni datiran, ker pa je iz Cecilijinega življenjepisa razvidno, da je leta 1913 izobraževanje nadaljevala na Primorskem, ga lahko približno datiramo v obdobje Zdaj 59-listni zvezek en list se je odlepil in je zdaj prosto vložen je z izjemo zadnjih 13 listov popisan. Vanj je vloženo tudi t. i. črtalo z oznakama DRP. & S. Wien in No. 742 s karovzorcem na drugi strani za pomoč pri pisanju v liniji, saj je zvezek brez črt. Popisan je z izredno lepo dekliško pisavo, snov je zapisana s črnilom v nemščini, in sicer v gotici. S črnilom in»tinto«rdeče barve so narisane tudi risbe. Medtem ko je uvod posvečen spoznavanju pridobivanja in predelave bombaža, je prvo poglavje, 18 listov, namenjeno kvačkanju, drugo poglavje, ki zajema 25 listov skupaj z naslovno stranjo (Stricken), pa pletenju. Dobremu poznavalcu ročnih del zvezek še danes nudi zelo zanimivo študijsko osnovo, predstavljeni so različne tehnike, vzorci, vse s podrobnimi opisi in skicami. Tudi skice in risbe so izredno lepo izdela-

154 Šolski zvezki iz Muzeja Velenje in njihove zgodbe ne, verjetno zato, ker se je Cecilija ukvarjala s slikarstvom in na učiteljišču slikala pod mentorstvom akademskega slikarja Antona Gvajca, 24 od leta 1895 učitelja risanja na ženskem učiteljišču v Gorici Takšni in drugačni zvezki družine Ročnik iz Zavodenj Najbolj raznovrstno gradivo na temo šolskih zvezkov pa je med gradivom znane šaleške družine Ročnik, saj se je ohranilo več kot 50 šolskih zvezkov več družinskih članov (nekaj zvezkov se glasi tudi na druga imena, ne le Ročnik), ki časovno segajo vse tja od začetka preteklega stoletja pa do časa po koncu druge svetovne vojne. Ohranjeni so tako osnovnošolski kot srednješolski zvezki, ki so glede na različna zgodovinska obdobja, v katerih so bili izdelani, zelo zanimivi tudi po svoji zunanjosti. Najstarejši zvezki pripadajo bratoma Franzu in Rudolfu Ročniku, dvema izmed štirih sinov Janeza Ročnika in njegove žene Ane, rojene Tevž, iz Zavodenj nad Šoštanjem. 26 Med gradivom orožnika oz. stražmojstra (Titularwachmeister) Franza Ročnika je kar nekaj zvezkov, ki so nastali med njegovim izobraževanjem v Mali Nedelji (Kleinsonntag) pri Radgoni in v kraju Tinjan (Antignana) pri Puli, kot je zabeleženo ob datumu posameznih šolskih izdelkov. Pojavljajo se računski zvezki (Rechen-Heft), zvezki za nareke (Dictando-Heft oz. Diktandobuch), zvezek za lepopisje (Schrönschreibbuch) in pouk jezika (Sprachunterrichtsheft) ter tudi risanki (Zeichenheft). Pri posameznih zvezkih so označeni založniki: Carlo Glessich iz Trsta, H. Gusek iz Kromeriža in F. W. Schrinner iz Pule. Izdelki so nastali v obdobju Še nekoliko starejša pa sta dva mala črtana zvezka dijaka Rudolfa, Franzevega mlajšega brata, ki je postal sodnik. 27 Prvi, za latinske domače naloge, je iz leta Danes ima samo sedem listov, a še ti so iztrgani in vloženi v zvezek. Drugi, z letnico 1909/10, je v celoti popisan, v njem je izredno lep zapis v nemščini, lepo so izdelane tudi skice. Od drugih dveh bratov je najstarejši brat Janez (tudi Ivan) postal organist, Martin pa je bil lesni trgovec in gostilničar in tudi tisti, ki je prevzel domačijo. Leta 1907 se je poročil z Jožefo Orožen, ovdovelo Tamše; v njunem zakonu sta se rodila tudi hči Angela in sin Zdravko. 28 Njemu so pripadali trije mali črtasti zvezki, med katerimi je zlasti zanimiv zvezek za slovenščino, saj je iz stavkov, pa tudi pri rabi glagolov, mogoče zaznati neki drugi čas in drugačno življenje kateri od današnjih otrok bi se pri spreganju glagola spomnil na glagol»klati«? Skoraj 20 ohranjenih zvezkov pa je pripadalo Angeli Ročnik. Angela, ki je v šolskem letu 1923/24 obiskovala prvi letnik gospodinjske šole zavoda Mladika na Ptuju, 24 Naš čas, Geslo Anton Gvajc, v: Slovenski biografski leksikon, elektronska verzija. 26 Status animarum župnije Zavodnje Hrani Muzej Velenje. 27 Prav tam. 28 Prav tam.

155 154 Šolska kronika Franz Ročnik v uniformi (hrani Muzej Velenje). Zvezek Franza Ročnika za pouk jezika z lepopisno vajo. kar je razvidno iz njene dijaške legitimacije, ki jo hranimo v muzeju, je pozneje postala učiteljica in je pred vojno (od leta 1934) poučevala na osnovni šoli v Rožni dolini pri Celju. Po vojni je bila učiteljica v domačem kraju, v katerem se je uvodni pouk, ki je trajal do 1. avgusta 1945, začel že 25. junija, saj so vaščani na njeno pobudo takoj priskočili k urejanju šolskih prostorov. Vse do svoje upokojitve v šestdesetih letih preteklega stoletja je Angela skupaj s še eno učiteljico nato vodila pouk na podružnični šoli v Zavodnjah in hkrati opravljala delo šolske upraviteljice. 29 Med njenim gradivom pritegne pozornost glede na to, da so vsi drugi zvezki malega formata spisovnica z oznako L-11 in merami 24,7 x 20,0 cm, ki jo je v korist Jugoslovanske matice založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Zanimiva je njena zunanjost s preprostim okrasjem na sprednji strani zvezka, na kateri je tudi Angelin podpis. Drugi zvezki, ki jih je Angela uporabljala za pouk fizike, narodne zgodovine, nemščine, geologije, pedagogike, pa po svoji zunanjosti niso nič posebnega; precej je zvezkov ljubljanskih založnikov, kot npr. I. oz. JV. Bonača, M. Tičarja, in zvezkov knjigarn Nova založba ter celjske Goričar & Leskovšek. Hranimo še tri njene vežbanke 29 Šolska kronika Zavodnje za obdobje po koncu druge svetovne vojne, kopija. Hrani Muzej Velenje.

156 Šolski zvezki iz Muzeja Velenje in njihove zgodbe 155 Angela Ročnik kot dijakinja (hrani Muzej Velenje). Spisovnica s podpisom Angele Ročnik. Državne tiskarne Kraljevine Jugoslavije za šolski leti 1930/31 in 1931/32. Slednja se je uporabljala za zapis slovenskih nalog, med katerimi pritegneta pozornost naslova Zakaj slavimo dan premirja 11. november in spis Kaj bom storila kot učiteljica za svojo domovino, v katerem svoje razmišljanje strne:»kmalu, prav kmalu bom dosegla smoter, ki sem si ga izvolila. Še par (nekaj) mesecev in učiteljica bom. Velika naloga me čaka, kajti prav učitelji vzgojitelji naroda so oni, ki vodijo in odpirajo pota preprostemu in nevednemu ljudstvu. Narod že čaka, da mi izroči svoje najdražje mladino. Vzgojiti hočem te otroke v trde, krepke značaje, da bodo to nekoč res stebri, na katerih bo slonelo življenje naše male domovine. Pripovedovala jim bom povesti o domovini, o malem prestolonasledniku Peterčku, učili se bomo pesmi o kralju, Moje delo pa ne bo samo v šoli, saj bom vendar vzgojiteljica naroda. Kadar bom utegnila, bom šla med vaške ljudi. Živela bom z njimi, svetovala jim bom «Med njenimi zvezki najdemo še slabo ohranjeno vežbanko za nemške šolske naloge dijakinje, ki je leta 1930/31 obiskovala četrti razred ženskega učiteljišča (morda njene sošolke?), z vloženim listom s skicami»modnih«oblek in zvezek za ročna dela na ime Milene Velepič, ki ga je»v prid Jugoslovanske Matice založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani«. Zvezek, pisan v slovenščini, je še en lep primerek zvezka za ročna dela, ki ga hranimo v našem muzeju. Tudi v tem primeru je snov (vbodi, sešivi, nabori, krpanje, kroji ) zapisana s črnilom z lepo dekliško pisavo, medtem ko so nazorne skice narisane s svinčnikom.

157 156 Šolska kronika Če tema dvema zvezkoma dodamo še 100-listni zvezek s slabo berljivim žigom Udruženja učiteljiščnic (?) in dvojezično vsaj glede na naslovno stran vežbanko za pisanje»u osnovnim školama«, ki jo je izdala in tiskala Državna tiskarna Kraljevine Jugoslavije, je med tem sklopom starih zvezkov res najti različne primerke. 100-listni zvezek je zanimiv s svojo vsebino, v njem je zapisana snov vezana na gospodinjska/ženska opravila, in če sklepamo po tem, da je ob koncu zvezka naveden obračun kmetijsko-gospodinjskega tečaja, ki je v Velenju potekal od 9. decembra 1940 do 5. marca 1941, se je zvezek očitno uporabljal na tem tečaju, pri čemer se nam postavlja vprašanje, ali je bila Zofka Goršek, katere ime se pojavlja na prvi strani, predavateljica ali slušateljica. In še en pomislek je morda to tista Zofka Goršek, ki je napisala Franu Mlinšku v spomin spis Moja nezgoda? Gradivo družine Ročnik zaključujeta po datumu nastanka najmlajša izdelka, risanki Zdravkove hčere Romane Ročnik in Jožice Tamše. Risanki približnih mer 20 x 29 cm sta izdali založba Karton Ljubljana in mariborska založba Mepa, uporabljali pa sta ju za svoje likovno ustvarjanje. Med vsakodnevnimi slikarskimi motivi se pojavljajo risbe z motivi partizanskega napada in upodobitve kurirčkov, ena izmed risb je posvečena prazniku dela 1. maju. Risanka Jožice Tamše pa je dejansko lepljenka z izrezki iz časopisov in ima zelo skrbno izdelano naslovno stran. Okrašena je z iz časopisa izrezano črno-belo fotografijo predsednika Jugoslavije Josipa Broza - Tita in z iz rdečega papirja izrezanima ter na vsako stran prilepljenima peterokrakima zvezdam. In še dva zvezka za konec Na koncu lahko na vrh tega visokega kupa dodamo še nekaj novejših zvezkov založbe Karton Ljubljana modre barve, ki se v našem gradivu pojavljajo predvsem v oranžni barvi, in t. i. pisanko, kakršne je po predpisu velikega župana mariborske oblasti»p. br z dne «založila knjigarna Franc Leskovšek iz Celja. Večje pozornosti je vreden mali notni zvezek iz povojnega obdobja založbe Mladinska knjiga. Pozornost pritegne sprednja stran z lepo ilustracijo pojočih pionirčkov ob spremljavi harmonike, ki strumno korakajo na čelu z jugoslovansko zastavo, zadnjo stran pa krasi besedilo:»slovenska mladina in mladina vse Jugoslavije obljublja svojemu velikemu prijatelju maršalu Titu, da se bo marljivo učila in bogatila svoje znanje, da bo še bolj dvigala svoj delovni polet, obljublja mu, da bo storila vse za uresničevanje velikega plana.«na notranji strani platnic, spredaj in zadaj, so zapisane jugoslovanska himna s slovenskim besedilom Hej, Slovani in himna Sovjetske zveze ter pionirska himna z vsem znanim besedilom»mi smo slovenski pionirji, najmlajši borci, borci za prostost «in pesem

158 Šolski zvezki iz Muzeja Velenje in njihove zgodbe 157 Platnice notnega zvezka z ilustracijo pojočih pionirčkov. Mladi pionirji. 30 Zlasti zanimivo je slovensko besedilo jugoslovanske himne, saj gre za slovensko verzijo iz leta 1947, ki je nastala v duhu takratne stalinistične zaveze. 31 In ne nazadnje: v muzeju hranimo še (žal) na novo vezan zvezek, ki ima na sprednji strani nalepko trapezaste oblike. Nalepka oranžne barve je po robovih okrašena z izrisano vejico z listi, v osrednjem delu pa so zapis»fleisz-schriften«iosepha Lenertha in letnica 1800 ter še nekaj. Ne le letnica, celoten zapis na nalepki je slabo berljiv. Kako in kdaj je zvezek z merami 18,5 x 25,8 cm prišel v muzej, ne vemo, neznani sta nam tudi njegova zgodba in zgodba njegovega lastnika. Vse, kar vemo o njem, je tisto, kar je zapisano na naslovni strani, očitno gre za zvezek za»marljivo/skrbno«pisanje. In dejansko je štirinajst strani popisanih s skrbno pisavo, v glavnem v nemščini in gotici, nekaj zapisov pa je tudi v latinščini. Besedila so»poetična«, govorijo o Bogu, nebesih, času, dobroti, vmes je najti abecedo, zapisano v gotici. Pojavljajo se različni tipi pisav, celo z okrašenimi naslovi in umetelnimi zaključki, okrašenimi inicialkami, kar še potrjuje naš občutek, da se je zvezek uporabljal za vaje iz lepopisja. Tako tudi ta dva zvezka dokazujeta, da ne le da bera zvezkov v našem muzeju ni majhna, temveč da vsi ti zvezki s svojo vsebino in zunanjo raznolikostjo, vezano tudi na različna časovna obdobja, v katerih so nastali, nudijo prihodnjim raziskovalcem te tematike številne raziskovalne možnosti. Za zaključek Čeprav šolska tematika nikoli ni bila del zbiralne politike našega muzeja, je z večjimi prevzemi k nam pritekalo tudi gradivo te vrste. Med raznimi učbeniki smo 30 Zvezki so pripadali Jožetu Melanšku in se pojavljajo kot del gradiva, ki ga je prepustil Muzeju Velenje. 31 Temna stran meseca: kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji Zbornik člankov in dokumentov, Ljubljana: Nova revija, 1998, str

159 158 Šolska kronika tako v večji meri, kot smo predvidevali naleteli tudi na bolj ali manj stare šolske zvezke. Ker se je velika večina med njimi v nadaljevanju izkazala le kot material za pisanje takšnih in drugačnih zabeležk, učitelji pa so v šolske zvezke pogosto pisali tudi učne priprave, so našo pozornost pritegnili predvsem s svojo zunanjostjo. Vendar pa so se med njimi znašli tudi takšni, ki so nas pritegnili s svojo vsebino. Prav gotovo so to dva zvezka prostih spisov učencev četrtih razredov velenjske osnovne šole, ki jih je poučeval znani velenjski učitelj Fran Mlinšek, in zvezka znanega slovenskega pedagoga in mladinskega pisatelja Gustava Šiliha. Prvi zvezek, iz časa , je uporabljal za zapis vprašanj za strokovni izpit kandidatov»iz pedagoške skupine«in za zabeležke, ki so nastale ob njihovih hospitacijah, drugi zvezek z naslovom Obča pedagogika. Vzgojeslovje in didaktika pa nam je šele z letnicami razkril, da ne gre za zvezek, ki bi ga Šilih uporabljal kot dijak oz. študent, temveč ga je uporabljal že kot učitelj. Kot zanimiva šolska zvezka izstopata tudi zvezka šoštanjske učiteljice Cecilije oz. Cilke Trobej in znanega rudarskega poslovodje Jaroslava Špičke. V prvem primeru gre za slogovno lep zapis snovi s področja ročnih del z nazornimi skicami, v drugem za zapis rudarskega znanja. Najbolj raznovrstno gradivo na temo šolskih zvezkov pa je med gradivom znane šaleške družine Ročnik iz Zavodenj, saj se je ohranilo več kot 50 zvezkov več družinskih članov, ki časovno segajo vse tja od začetka preteklega stoletja pa do časa po koncu druge svetovne vojne. Ohranjeni so tako osnovnošolski kot srednješolski zvezki. Vsekakor je tudi v našem muzeju najti kar nekaj zanimivega gradiva za prihodnje raziskovalce, še vedno pa ostaja upanje, da se kakšen zanimiv primerek šolskega zvezka še»skriva«na kateri izmed polic. Da je upanje upravičeno, dokazujeta zvezek za»marljivo«pisanje (»Fleisz-Schriften«) in mali notni zvezek z lepo ilustracijo pojočih pionirčkov na prvi strani, ki sta nam prišla v roke šele po konferenci o šolskih zvezkih. Viri in literatura Enciklopedija Slovenije 13, Ljubljana: Mladinska knjiga, Jože Hudales, Ivo Stropnik, Mlinškovo berilo: (i)zbrani etnološki in slovstveni zapiski. Šaleški razgledi 7, Velenje: Kulturni center Ivana Napotnika, Knjižnice na Šaleškem. Zbornik ob 75-letnici Knjižnice Velenje, Velenje: Knjižnica, Naš čas, letnik 19, številka 11, Naš čas, letnik 24, številka 2, Anton Seher, Zgodovina premogovnika Velenje 2, Velenje: Premogovnik, Slovenski biografski leksikon, elektronska verzija. Status animarum župnije Zavodnje Stoletnica rojstva Gustava Šiliha ( ). Jubilejni zbornik, Maribor: Društvo pedagoških delavcev, Pedagoška fakulteta, Šaleški biografski leksikon, elektronska verzija.

160 Šolski zvezki iz Muzeja Velenje in njihove zgodbe Šaleški razgledi, Velenje: Knjižnica, 2012, elektronski vir. Šaleški rudar, letnik 5, številka 19, Šolska kronika Zavodnje za obdobje po koncu druge svetovne vojne. Gustav Šilih, Beli dvor, Ljubljana: Karantanija, Velenje: Kulturni center Ivan Napotnik, Založništvo Pozoj, Tedenske slike, letnik 8, številka 35, Temna stran meseca: kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji Zbornik člankov in dokumentov, Ljubljana: Nova revija, Učiteljski tovariš, 1926, 1929, 1946 in Nestl Žgank (zapisala Damijan Kljajič, Vlado Vrbič), Spomini Rdečega kralja, Ljubljana: Karantanija, Z razstave Zgodbe šolskih zvezkov,

161 160 UDK :069(497.4Kamnik) 1.03 Krajši znanstveni prispevek Prejeto: Marko Kumer* Šolski zvezki iz Slatnarjeve tiskarne v zbirki Medobčinskega muzeja Kamnik School exercise books from Slatnar s printing house in the collection of the Intermunicipal Museum Kamnik Izvleček V prispevku spremljamo zgodbo treh šolskih zvezkov od nastanka do njihovega verjetno zadnjega pribežališča: v prostorih Medobčinskega muzeja Kamnik. Na začetku 20. stoletja so jih oblikovali, postavili in natisnili v tudi za slovenske razmere znameniti kamniški Slatnarjevi tiskarni. S svojim ličnim izgledom in zglednim oblikovanjem v duhu tedanjega časa so presegali založniške standarde prve polovice dvajsetega stoletja. Po nakupu so zvezki prišli v roke oziroma uporabo gospodični Štefaniji Pogačnik, vanje je lepopisne in računske vaje in naloge zapisovala v drugem oziroma četrtem razredu šole, ki so jo vodile sestre uršulinke v Mekinjah. Ohranila so se tudi njena spričevala in nekaj njenih likovnih izdelkov. Zapuščino Pogačnikovih je pred prenovo hiše v nekdanji Veliki ulici, sedanji Maistrovi ulici, skupaj s še številnimi drugimi predmeti prijazno odstopila Medobčinskemu muzeju v Kamniku ga. Marinka Pogačnik in tako omogočila, da izsek iz kamniške zgodovine predstavimo javnosti. Abstract The article follows the story of three school exercise books from their first use to their last refuge, the Kamnik Intermunicipal Museum. In the early 20th century they were designed and printed by the famous Kamnik Slatnar printing house. The attractive appearance and exemplary design of the exercise books in the style of their time was markedly better than the usual publishing standards of the first half of the 20th century. After their purchase, they were used by a Miss Štefanija Pogačnik, for writing and mathematical exercises in her second and fourth year at a school, which was managed by the Ursuline sisters in Mekinje. Štefanija s school reports and a few of her artistic creations have also been preserved. The Pogačnik family legacy, together with a few other objects, was generously donated to the Kamnik Intermunicipal Museum by Marinka Pogačnik prior to the renovation of the house in the former street Velika ulica, now Mistrova ulica, thus enabling us to present a part of Kamnik s history to the public. V prispevku bomo spremljali zgodbo treh šolskih zvezkov od nastanka do njihovega verjetno zadnjega zatočišča: v prostorih Medobčinskega muzeja Kamnik na * Marko Kumer, muzejski dokumentalist, Medobčinski muzej Kamnik, e-pošta: marko.kumer@guest.arnes.si

162 Šolski zvezki iz Slatnarjeve tiskarne v zbirki Medobčinskega muzeja Kamnik varnem v depoju ali še bolje, javnosti dostopno na razstavi. Na začetku 20. stoletja so jih oblikovali, postavili in natisnili v, tudi za slovenske razmere znameniti, kamniški Slatnarjevi tiskarni. S svojim ličnim izgledom in zglednim oblikovanjem v duhu tedanjega časa so presegali založniške standarde z začetka dvajsetega stoletja. Po nakupu so zvezki prišli v roke oziroma uporabo gospodični Štefaniji Pogačnik, vanje je lepopisne in računske vaje in naloge zapisovala v drugem oziroma četrtem razredu šole, ki so jo vodile sestre uršulinke v Mekinjah pri Kamniku. Ohranila so se tudi njena spričevala in nekaj njenih likovnih izdelkov. Zapuščino Pogačnikovih je pred prenovo hiše v nekdanji Veliki ulici, sedanji Maistrovi ulici, skupaj s številnimi drugimi pričevalnimi predmeti prijazno odstopila Medobčinskemu muzeju v Kamniku ga. Marinka Pogačnik in tako omogočila, da izsek iz kamniške zgodovine predstavimo javnosti. Tisti zvezki, ki jih hranimo v muzeju, so bili natisnjeni v znameniti Slatnarjevi tiskarni. 161 Slatnarjeva tiskarna Tiskar in založnik Anton Slatnar je bil rojen 3. januarja leta 1867 v vasi Nožice pri Kamniku. Oče Anton Slatnar in mati Magdalena, rojena Šarc, sta bila kočarja. Štiri leta je obiskoval gimnazijo, nato se je izučil tiskarske obrti v znameniti Blaznikovi tiskarni. Najprej je služboval kot stavec v različnih tiskarnah, dokler ni leta 1900 s partnerjem Ljubljančanom Hinkom Saxom ustanovil lastne tiskarne s sedežem v Kamniku. Njegova prva tiskarna je imela prostore v pritličju nekdanjega Kamniškega doma na vogalu Velike ulice in Glavnega trga, kjer je danes gostinski lokal. Po desetih letih so se njune poti razšle in Slatnar je odtlej vodil svojo tiskarno. Že prej, leta 1906, sta tiskarno preselila v nove prostore v hišo na Šutni št. 43. Gospodarsko poslopje na dvorišču sta preuredila v tiskarno. Leta 1912 je v Kamnik prišla elektrika torej jo imamo 101 leto in dotlej ročni pogon tiskarskih strojev je Slatnar elektrificiral. V tiskarni so ob obeh družabnikih delali trije ali štirje delavci. Od začetkov z dvema skromnima strojema je tiskarska oprema in dejavnost bogato narasla in tako se je leta 1922 obrt preselila v pritlične prostore stavbe na Glavnem trgu v t. i. Samčevo hišo, kjer je ostala do konca. Kupnina je znašala takratnih kron, za ta denar je Slatnar pridobil 412 m 2 površine, na kateri si je uredil tudi stanovanje in prodajalno oziroma nekakšno knjigarno in papirnico. Glavni stavec je bil Karel Neřima, za opremo knjig je skrbel strojnik Jože Grčar. Po Slatnarjevi smrti leta 1926 je do leta 1931 tiskarno vodila vdova, tehnični vodja tiskarne je postal Rajko Kos, soprog Minke Pogačnik, ki se bo pojavila tudi v nadaljevanju zgodbe. Zanimivo je, da so po prezgodnji smrti lastnikov obrt in dejavnost pogosto v svoje roke prevzele kar vdove. Največkrat zelo uspešno, v kolikor niso odločilnih niti iz ozadja vlekle že prej. Petnajstega avgusta leta 1931 sta tiskarno s traktom vred kupila Ludvik Vodnik in Anton Knez ter jo vodila kot Tiskarno Slatnar d. d. z. o. z. (Vodnik in Knez). Med nemško okupacijo, od leta 1941 dalje, jo je prevzel nemški komisar, lastnik Vodnik in uslužbenci pa so s papirjem in barvo zalagali partizanske

163 162 Šolska kronika Oglas Slatnarjeve tiskarne, (Kamničan, 1906) tiskarne, leta 1944 pa so jim odstopili še ves črkovni material. Decembra 1946 je bila tiskarna nacionalizirana kot Kamniška tiskarna, leta pa 1949 pa ukinjena. Stroje in tiskovno gradivo je prevzela Blaznikova tiskarna v Ljubljani. V Slatnarjevi tiskarni so sprva tiskali tiskovine, lepake, razglednice, prospekte in ovitke, ki so se odlikovali z estetskim izgledom. Kmalu zatem pa so začela prihajati tudi naročila za leposlovne knjige; tiskali so večino del za založnika Lavoslava Schwentnerja, za Antona Turka, skoraj vse publikacije liberalnih Preporodovcev, Oglasnik za industrijo, trgovino, obrt in splošno gospodarstvo in še mnoge druge. O izdelkih tiskarne Antona Slatnarja in njihovi likovni opremi je pisal umetnostni zgodovinar Borut Rovšnik, takratni kustos kamniškega muzeja v jubilejnem Kamniškem zborniku leta Slatnar je od leta 1905 izdajal tudi časopisno periodiko. Najprej je izdajal in tiskal Naš list s prilogama Slovenska gospodinja in Kamničan, ki je danes izjemno pomemben vir za lokalno zgodovino. Prilogo Slovenska gospodinja nekakšno predhodnico danes zelo razširjenih izdaj, kot so Ona, Delo in dom, Jana, Naša žena ipd. je urejala Minka Govekar. Priloga Kamničan pa je redno izhajala vsako soboto do konca leta 1907, sprva le na dveh straneh, kasneje, ko so pridobili tudi oglaševalce, pa na štirih ali več. List je poročal o aktualnih dogodkih v Kamniku, pokrival je politiko, šport in kulturo. Njihova stališča so bila napredno liberalno kritična in prav to je botrovalo tudi koncu izhajanja tega lista. Leta 1913 je Slatnar prevzel tudi izdajanje napredno kritičnega časopisa Preporod, pokrajinskega glasila jugoslovanske mladine na Slovenskem. Nabavili so celo cirilske črke, da bi lahko tiskali članke iz Srbije v izvirni postavitvi. Časopis je bil stalno pod budnimi očmi in ušesi policije in v tiskarni so bili v nenehnem strahu pred zaplembo. Slatnar je bil sam pravcati Preporodovec, z dušo in telesom. O obiskih detektivov v tiskarni je Jože Grčar takole zapisal:»leta 1913 je tiskarno ponovno obiskal tajni agent Toplikar iz Ljubljane, znan pod imenom Dopelcifra. Stikal je za rokopisi. Hotel je izvedeti imena avtorjev, katerih Slatnar nikdar ni izdal. Rokopise je imel Slatnar namreč shranjene kar doma. Tisti dan pa je bil Slatnar odsoten, kar je bilo detektivu zelo ljubo, ker si je obetal boljših uspehov. Vedel sem, da bo po negativnih rezultatih v tiskarni

164 Šolski zvezki iz Slatnarjeve tiskarne v zbirki Medobčinskega muzeja Kamnik detektiv napravil preiskavo na privatnem stanovanju. Treba je bilo gospej Slatnarjevi avizirati ta obisk. Srečen slučaj je hotel, da je tajnemu agentu zmanjkalo žveplenk za cigareto, ki si jo je hotel privoščiti radi svojega nervoznega posla. Ponudil sem se neljubemu obiskovalcu, da mu osebno donesem žveplenke. Skočil sem v strojnico in sem tamkaj naročil dekletu-vlagalki, naj skoči preko zunanjega cvingerja neopažena in pohiti h gospej Slatnarjevi z opozorilom, naj takoj skrije vse rokopise, da je komisija iz Ljubljane tukaj. Tako je bil marsikateri Preporodovec takrat rešen preganjanja.«1 163 Knjižno gradivo iz Slatnarjeve tiskarne V tiskarni so seveda največ pozornosti namenili prav likovnim opremam leposlovnih knjig. Po do sedaj zbranih podatkih so jih natisnili 64. Za njihov natis si je Slatnar moral priskrbeti najbolj kakovosten papir, zelo dobre tiskarske barve, veliko izbiro tipografskega materiala tu gre za različne oblike črk, klišejev za okraske in vinjete in še celo vrsto tehničnih pripomočkov, ki so prispevali k lepi zunanjosti knjige. Že kmalu po odprtju tiskarne so začela iz Ljubljane prihajati prva naročila uglednih ljubljanskih založnikov, kot so bili Lavoslav Schwentner (znan kot založnik večine knjig Ivana Cankarja), Anton Turk, Jernej Bahovec, tudi Slovenska matica, nekaj knjig pa je Slatnar tudi sam založil. Posebno zahteven glede opreme svojih knjig je bil seveda Ivan Cankar, ki je recimo takole pisal svojemu založniku Schwentnerju glede druge izdaje svoje pesniške zbirke Erotika:»Zvezek ne sme biti pretenak, bolj tesno se ne sme tiskati rajši bolj narazen. Toda črke naj ne bodo prevelike, kitice naj stoje bolj narazen, ob začetku vsake pesmi naj stoje tri kitice na eni strani.«2 Cankar je bil tako prizadeven, da je sam poskrbel celo za papir, ilustratorja in vinjete. Vendar pa navsezadnje z ilustratorjem Žabotom ni bil zadovoljen:»tudi sam sem vedel, da se je Žaboti reč pokvarila vrag vedi, kaj je mislil.«3 Tako je za naslednjo knjigo, kratek roman Hiša Marije Pomočnice, zahteval od Schwentnerja, da se knjiga opremi kar najlepše, saj gre tudi vsebinsko za luksuzno knjigo. Znano je tudi, da je pesnik Anton Aškerc osebno zahajal v kamniško tiskarno in spremljal nastajanje svojih pesniških zbirk. Grčar ga je opisal kot zelo prijaznega moža. Ko mu Grčarjev Pepe, kot so ga klicali nekoč, ni hotel dati roke, ki je bila umazana od dela, jo je Aškerc zagrabil, rekoč:»to je delavna roka.«leta 1998 je sin zadnjega lastnika tiskarne g. Marjan Vodnik pred prodajo celotnega poslopja kamniškemu muzeju poklonil vrsto predmetov, med njimi tudi dve škatli tiskarskih klišejev Slatnarjeve tiskarne, žal se med njimi niso našli klišeji za 1 Anton Zevnik, Črna obrt v Kamniku, v: Kamničan št. 2, , Kamnik 1935, str Borut Rovšnik: Izdelki tiskarne Antona Slatnarja iz Kamnika in njihova likovna oprema, v: Kamnik , zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta, Kamnik 1979, str Prav tam, str. 106

165 164 Šolska kronika zvezke. Velik posel in zajeten finančni uspeh je Slatnarjevi tiskarni priskrbel založnik Anton Turk, kajti nekatere njegove broširane knjižice so dosegle kar šest ali sedem ponatisov in so izhajale v vrtoglavi nakladi. Šlo je seveda za t. i. šund literaturo. Podjetni štajerski učitelj Silvester Košutnik je za slovensko bralsko tržišče priredil nekatere razvpite pogrošne knjižice, ki so v takratnem času krožile po vsej Evropi. Tematsko so se navezovale na ljubezenske spletke, zapletene kriminalne kolobocije, kvazizgodovinske osebnosti in dogodke ipd. Omenimo naslove teh knjižic, morda se jih kdo med vami še spominja iz družinske knjižnice, čeprav niso imele ravno dolgega roka trajanja, saj so se večkrat brale, posojale in po uporabi lahko zavrgle: Rinaldo Rinaldini, Beneška vedeževalka, Musolini ropar Kalabrije, Balkansko-turška vojna, Fra Diavolo, Mrtvi gostač, Ciganova osveta, Hedviga banditova nevesta ali pa Elizabeta hči sibirskega jetnika. Najbolj priljubljen pa je bil nekakšen priročnik Največji spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem, ki je doživel celo devet izdaj. Očitno so imeli tudi na začetku dvajsetega stoletja gospodje probleme z veščinami zapeljevanja. Košutnik je priredil tudi roman Prokleta (tega sicer niso tiskali v Kamniku), ki so ga takole recenzirali in reklamirali v sočasnem dnevnem časopisju:»gotovi prizori iz življenja so naslikani tako realistično, da ti sili solza v oči in ob njih berilu komaj dihaš... Sploh pa bodi povedano jasno in glasno, da je roman Prokleta vzbudil tudi v Francozih in Nemcih veliko senzacijo. Kupi si slovenski prevod vsak, ki si želiš mikalnega berila! Kupi si odlični roman posebno Ti, mladenič, ki želiš osrečiti svojo izvoljenko, roman je pripraven za vsako darilo. [...] Dokaz, da je roman Prokleta resnično priljubljen, je ta, da se je že skoro razprodala prva izdaja, da pa ne bode zmanjkalo, smo dali že drugi natis v tiskarno, in tako bo šlo naprej, dokler ne bo imela zadnja slovenska hiša te neprecenljive knjige.«4 Roman je izšel v osmih snopičih na kar 600 straneh, dandanes pa ga je tako rekoč nemogoče dobiti. Tudi likovna oprema teh knjižic je bila sicer barvno slikovita, a na nizki umetniški ravni. Likovna oprema Slatnarjevih zvezkov Za moderno estetsko tipografsko opremo knjig in drugih tiskov je v Slatnarjevi tiskarni skrbel strojnik in absolvent umetnoobrtne šole v Ljubljani Jože Grčar ( ). V Slatnarjevi tiskarni je s krajšimi premori delal vse do upokojitve leta V Kamničanu (št. 2, 3. avgust 1935) je v članku Kamničani v literaturi in umetnosti o njem Josip Vandot zapisal:»slika kamniških likovnih umetnikov pa ne bi bila popolna, ako ne bi omenili še dveh Kamničanov slikarjev: Stanka Cudermana in Josipa Grčarja. Prvi je kot akademični slikar po svojih slikah in grafiki poznan širom naše domovine, pa tudi izven njenih meja. Mnogo njegovih umotvorov krasi domove privatnikov, pa tudi javne lokale. 4 Miran Hladnik, Izgubljene dragocenosti, v: Gorenjski glas, , str. 12

166 Šolski zvezki iz Slatnarjeve tiskarne v zbirki Medobčinskega muzeja Kamnik 165 Naslovna stran Spisovnice, zvezka, ki ga je uporabljala Štefanija Pogačnik v šolskem letu v Štirirazredni ljudski dekliški šoli v mekinjskem samostanu v Kamniku, (zbirka Medobčinskega muzeja Kamnik) Drugi, Jože Grčar, se je s svojo lastno energijo povzpel do tako visoke stopnje umetnosti, da njegovi do potankosti izdelani portreti v olju in pastelu, kakor tudi njegovi leso- in linorezi vzbujajo splošno priznanje in občudovanje tudi umetniških krogov.«5 Strojniku Jožetu Grčarju so pogosto zaupali likovno podobo manj zahtevnih zunanjosti knjig. Tako je risal in izdeloval okraske, vinjete, zaglavja in tudi naslovne strani. Bil je tudi priložnostni slikar portretist. Po Slatnarjevi smrti je izdeloval tudi osnutke za barvne razglednice z motivi iz Kamnika in njegove okolice. Pri tiskanju knjig je bil v tesni povezavi s slovenskimi pisatelji, katerim je izročal v pregled korekture. Bil je tudi velik ljubitelj knjig in ima veliko zaslug za razvoj knjižnice v okviru Narodne čitalnice v Kamniku. Naslovnica tankega zvezka, ki danes nosi pozabljen naslov Spisovnica, se uvršča med tiste tiske na Slovenskem, na katere je pomembno vplivalo, ali neposredno ali glede na letnico izdaje, posredno izdajanje evropskih revij in časopisov ob prelomu stoletij iz 19. v 20. stoletje. 5 Josip Vandot, Kamničani v literaturi in umetnosti, v: Kamničan št. 2, , Kamnik 1935, str. 7.

167 166 Šolska kronika Te vplivne publikacije (večinoma na podlagi münchenskega in dunajskega revijalnega tiska) so v naš prostor vnesle pozorno in likovno bogato opremo, kar opazimo tudi na naši izbrani platnici. Kot vidimo, so še posebej naslovnice zaživele v slogu secesije in s preprostim ornamentiranim okvirjem dodale preprostim zvezkom trajno in predvsem visoko kvalitetno estetsko raven. Osrednja značilnost pričujočega ornamenta je za secesijo najpomembnejša dinamična, gibka, iz narave oziroma rastlinskega sveta povzeta linija. S svojo funkcijo pa pravzaprav le nadomešča okvir, ki so ga dragim in redkim knjigam dajale kombinacije različnih materialov, tudi usnje. Tudi naslovnica zvezka iz Slatnarjeve tiskarne tako kaže moderno opremo posebej pozorno poudarjena in izdelana je iniciala in ritmično ter simetrično poudarjena vijuga ali stebelce okvirja, ki se razpleta in razživi v listje in cvetje. Ti, zlasti pa iniciala, odsevajo pomembno lastnost navdih iz rastlinskega sveta se je preoblikoval v zelo osebno poetiko, ki ji je pomemben ton dajala formalizacija in abstrakcija, ta pa je posledično razvila povsem svojsko ornamentiko, ki jo lahko pojmujemo tudi slovensko. To v izbranem primeru ni očitno opazno, kar pa še toliko bolj poudarja evropsko in sodobno umeščenost sicer majhne, a pomembne tiskarne. Slatnarjeva tiskarna je namreč pomembno pripomogla k temu, da sta oblikovanje in kvalitetna likovna oprema tudi na Slovenskem postala nekaj povsem običajnega, predvsem pa nujnega. Zvezke, zasnovane in natisnjene v znameniti kamniški tiskarni ter kupljene v njihovi papirnici, so uporabljale tudi učenke šole v Mekinjskem samostanu. Šola v Mekinjskem uršulinskem samostanu Zunanjo šolo v mekinjskem samostanu, domovanju sester uršulink, so obiskovale deklice iz mesta in okolice, ki niso stanovale v zavodu, ampak so v šolo prihajale od doma. Kljub temu, da so v šoli poučevale redovnice, njihove šole niso bile nič bolj verske kot ostale. Če so namreč hotele imeti javno šolo, so morale sprejeti obstoječe učne programe, kakršni so bili v vseh ostalih šolah. Verska vzgoja se je lahko bolj izražala v izvenšolskih dejavnostih, kot so verske vzgojne ure, duhovne vaje, sodelovanje v verskem tisku, prireditve in gledališke igre, članstvo in delo v Marijini družbi, Jadranski straži, obdarovanja ipd. Toda teh dejavnosti so se udeleževale predvsem gojenke iz internata. Mekinjska šola je delovala od leta 1903 do leta Že ob nakupu samostana so uršulinke oblasti zaprosile za dovoljenje za ustanovitev petrazredne ljudske šole. Dobile so ga pod pogojem, da ne zaprosijo tudi za državno finančno pomoč. Ker so bili Kamničani zainteresirani za šolo, so jim bili pripravljeni pomagati. Prvotna petrazredna šola se je postopno širila in se leta 1907 preimenovala v osemrazredno dekliško osnovno šolo, leta pa se je preimenovala v Slovensko dekliško osemrazredno 6 To je leto, iz katerega imamo ohranjene zvezke Štefanije Pogačnik.

168 Šolski zvezki iz Slatnarjeve tiskarne v zbirki Medobčinskega muzeja Kamnik 167 Pouk telovadbe na dvorišču mekinjskega samostana, (z dovoljenjem avtorice: Iz diplomske naloge Andreje Vukmir: Zgodovina uršulinskega samostana v Mekinjah pri Kamniku, Ljubljana 1993). Učna ura na šolskem vrtu mekinjskega samostana, (z dovoljenjem avtorice: Iz diplomske naloge Andreje Vukmir: Zgodovina uršulinskega samostana v Mekinjah pri Kamniku, Ljubljana 1993).

169 168 Šolska kronika osnovno šolo s pravico javnosti. Leta 1919 so uršulinke osemrazredno šolo spremenile v petrazredno ljudsko in trirazredno meščansko šolo. Jezik v šoli je bil od samega začetka slovenski, od leta 1910 pa je bila to utrakvistična šola s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Šola se je financirala s pomočjo ljubljanskih uršulink, s pomočjo Kamničanov in šolnine. Šolsko skupnost so sestavljale učenke, učiteljice (nune) in katehet, ki je poučeval verouk. Ravnateljica šole je bila vsakokratna prednica samostana. Učiteljice redovnice so bile dobro izobražene in šola je postala zelo ugledna in cenjena. Vanjo so vpisovali gojenke celo iz Trsta in Beljaka, v glavnem so bile iz premožnejših družin. Dekleta so iz šole odnesla veliko lepih spominov, znanja in spretnosti. Iz ohranjenega spričevala Štefanije Pogačnik lahko razberemo predmetnik četrtega razreda v šolskem letu 1918/19. Učile so se branja, pisanja, slovenskega jezika, nemškega jezika, verouka, računstva in geometrijskega oblikoslovja, prirodopisa in prirodoslovja, zemljepisa in zgodovine, risanja, petja, telovadbe in ženskih ročnih del. Posebej so ocenjevali še pridnost, vedenje in zunanjo obliko pismenih izdelkov. O lastnici in uporabnici zvezkov gdč. Štefaniji Pogačnik V družini očeta uradnika g. Kajetana Pogačnika in matere Marije Dornik, poročene Pogačnik, se je rodilo pet otrok: leta 1900 Minka (kot zanimivost omenimo, da se je izučila za trgovko in se poročila z Rajkom Kosom, ki je tehnično vodil Slatnarjevo tiskarno po lastnikovi smrti), leta 1902 Ciril kasneje je postal gradbeni inženir, leta 1903 Vida doštudirala je slavistiko, leta 1905 Stane bil je izjemno priljubljen učitelj, leta 1908 Štefka njeni so zvezki, ki so sprožili tale referat, ter še zadnji leta 1914 Tone, ki je bil tako kot starejši brat Ciril gradbeni inženir. Stanovali so v veliki meščanski hiši na takratni Veliki, danes Maistrovi ulici. Mekinjsko uršulinsko šolo je obiskovala tudi Minka Pogačnik. Po pričevanju njene nečakinje Marinke Pogačnik je nekega dne ob prihodu iz šole domov slekla šolsko uniformo, jo zalučala po tleh in celo skakala po njej, rekoč:»nikoli več ne grem v šolo!«7 Tudi Minkino sestro Štefko Pogačnik so leta 1914 vpisali v osemrazredno mekinjsko šolo in zvezek za lepopisje, ki je pred vami, je učenka uporabljala v četrtem razredu. Kot je razvidno iz spričevala iz taistega šolskega leta, ji je prav pisanje povzročalo največ preglavic, saj je imela prav pri tem predmetu najnižjo oceno 3, podobno tudi pri slovenskem jeziku. Če odpremo Spisovnico iz Štefkinega četrtega razreda, bomo zagledali kazenski spis, ki je bil sestavljen, kot je to v navadi, iz mukotrpnega ponavljanja ene in iste povedi. Tu recimo: V šoli moram biti mirna in tiha. V šoli moram biti mirna in tiha. V šoli moram biti mirna in tiha. In tako dalje desetkrat, stokrat, odvisno od učiteljičine dobre ali slabe volje. In če obrnemo list: nenadoma je bilo Štefki vsega dovolj in je začela ihtavo čečkati eno samo valujočo linijo, vse dokler se ni 7 Intervju z informatorko g. Marinko Pogačnik, avdio zapis na prenosnem telefonu, Ljubljana 2012.

170 Šolski zvezki iz Slatnarjeve tiskarne v zbirki Medobčinskega muzeja Kamnik 169 Spričevalo Štefanije Pogačnik iz 4. razreda Štirirazredne ljudske dekliške šole v mekinjskem samostanu v Kamniku (zbirka Medobčinskega muzeja Kamnik) izcimilo»samokritično priznanje«: Pogačnik je žleht Učiteljica je seveda kasneje z rdečim svinčnikom z dvema potezama vse skupaj vehementno prečrtala! Pozneje se je Štefka vpisala na učiteljišče in postala tudi sama učiteljica ter s tem zaokrožila stanovski učiteljski zbir družine Pogačnik: kar polovica potomstva Pogačnikovih se mu je zapisala. Po pričevanju gospe Marinke Pogačnik, njene nečakinje, je teta Štefanija Pogačnik po končanem učiteljišču učila razrede od prvega do četrtega na različnih osnovnih šolah, nazadnje na tisti, ki je bila na Šubičevi ulici. Bila je izjemno ponosna na svoj učiteljski stan, zelo znamenito je bilo njeno reklo:»kralji in cesarji so

171 170 Šolska kronika Ročna dela, ki so nastala pri pouku v dekliški šoli v Mekinjskem samostanu v Kamniku, (zbirka Medobčinskega muzeja Kamnik) šli skozi naše roke!«, 8 pri tem je še visoko dvignila desni kazalec. Štefanija Pogačnik se je pozneje omožila z Otonom Gasparijem, sinom znamenitega slovenskega slikarja in tudi Kamničanom dobro poznanega Maksima Gasparija. Oton je postal pomemben slovenski arhitekt, rojen je bil 6. decembra leta 1911, umrl pa je 5. junija leta Bil je Plečnikov študent, diplomiral je leta Med nje- 8 Prav tam.

172 Šolski zvezki iz Slatnarjeve tiskarne v zbirki Medobčinskega muzeja Kamnik gove najpomembnejše stvaritve štejemo Kulturni dom Velenje, palačo Radia Slovenija na Tavčarjevi ulici v Ljubljani, stavbo PTT na Pražakovi v Ljubljani iz leta 1953 ter osnovnošolske stavbe paviljonskega tipa v Ljubljani, na Jesenicah in drugje. Zvezki ge. Štefanije Pogačnik por. Gaspari so ostali v njeni rojstni hiši na današnji Maistrovi ulici. Ko so jo potomci družine leta 2001 prodali, nam jih je ga. Marinka Pogačnik, skupaj s številnimi drugimi dragocenimi predmeti, ljubeznivo podarila. 171 Sklep Okrog tega, na prvi pogled morda ne posebej uglednega muzejskega artefakta se je napletlo in povezalo cel kup zgodb in usod, ki nam po koščkih razkrivajo različne segmente kamniške lokalne zgodovine oziroma zgodovine vsakdanjega življenja. Zvezek je seveda, če je le v rokah kolikor toliko zglednega učenca, podpisan in datiran. To nam olajša raziskovanje, ki nas lahko popelje v čisto nepričakovane smeri in nas razveseli z zanimivimi odkritji. Viri in literatura Medobčinski muzej Kamnik, zbirka šolskih zvezkov. Hladnik, Miran: Izgubljene dragocenosti, v: Gorenjski glas, , str. 12. Logar, Janez: Anton Slatnar. V: Slovenski biografski leksikon, dostopno na nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:3056/view/, pridobljeno Rovšnik, Borut: Izdelki tiskarne Antona Slatnarja iz Kamnika in njihova likovna oprema, v: Kamnik , zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta, Kamnik 1979, str Vandot, Josip: Kamničani v literaturi in umetnosti, v: Kamničan št. 2, , Kamnik 1935, str Vukmir, Andreja: Zgodovina uršulinskega samostana v Mekinjah pri Kamniku, diplomska naloga, Ljubljana 1993, 91 str. Zevnik, Anton: Črna obrt v Kamniku, v: Kamničan št. 2, , Kamnik 1935, str Zika, Ivan: Iz zgodovine kamniške tiskarne, v: Kamniški zbornik II, Kamnik 1956, str Ustni vir Intervju z informatorko g. Marinko Pogačnik, avdio zapis na prenosnem telefonu, Ljubljana 2012.

173 172 UDK :069(497.4Novo mesto) 1.04 Strokovni članek Prejeto: Majda Pungerčar* Šolski zvezki v Dolenjskem muzeju Novo mesto School exercise books in the Dolenjska Museum, Novo mesto Izvleček V Dolenjskem muzeju Novo mesto do sedaj nismo sistematično zbirali šolskih zvezkov. Zbirka je nastala priložnostno. Večinoma so bili zvezki del prevzetega gradiva, ki se je nanašalo na druge teme. Namen mojega prispevka je torej kratka predstavitev šolskih zvezkov, ki jih hrani Dolenjski muzej Novo mesto. Povod za moje sodelovanje so štirje zvezki, ki so trenutno razstavljeni na razstavi Novo mesto in jih je moč videti tudi na internetni strani razstave Abstract Until now, the Dolenjska Museum in Novo mesto has not systematically collected school exercise books. The collection appeared in connection with other projects or other themes. The aim of this article is a brief presentation of the exercise books kept by the Dolenjska Museum, Novo mesto. The incentive for this is the four exercise books currently on show as part of the exhibition Novo mesto , which can also be seen on the exhibition website Glede na moje skromno poznavanje tematike šolskih zvezkov, bi lahko rekla, da v zbirki v dolenjskem muzeju Novo mesto gre za zvezke, ki niso bili ravno množično uporabljeni v naših šolah, a novomeški učenki dekliške šole Genovefa in Maria Supančič (Genovefa in Marija Zupančič) sta jih imeli. Platnice so reliefno in barvno potiskane. V osrednjem delu na prednji strani so napisi v nemškem jeziku, ki se nanašajo na učenje oziroma bolj napotke in spodbudo za uspešno delo v šoli in siceršnjem življenju. V Dolenjskem muzeju Novo mesto do sedaj nismo sistematično zbirali šolskih zvezkov. Zbirka je nastala priložnostno. Večinoma so bili zvezki del prevzetega gradiva, ki se je nanašalo na druge teme. Namen mojega prispevka je torej kratka predstavitev šolskih zvezkov, ki jih hrani Dolenjski muzej Novo mesto. Gre zgolj za predstavitev in ne raziskavo o šolskih zvezkih kot virih za proučevalce različnih strok. Povod za moje sodelovanje pri temi šolski zvezki, so štirje zvezki, ki so trenutno razstavljeni na razstavi Novo mesto in jih je moč videti tudi na internetni strani razstave * Majda Pungerčar, prof. zgodovine in geografije, muzejska svetovalka, Dolenjski muzej Novo mesto; e-pošta: majda.pungercar@guest.arnes.si

174 Šolski zvezki v Dolenjskem muzeju Novo mesto 173 Šolski zvezek iz leta 1869 (Dolenjski muzej Novo mesto). Zadnja stran šolskega zvezka iz leta 1870 (Dolenjski muzej Novo mesto). Napis na prvem zvezku : Fahre fort fleissig und folgsam zu sein. (prevod: Marljivo in poslušno naprej), mere: d.: 17,5 cm, š.: 21 cm, uporaba: leta Napis na drugem zvezku: Eifrig nach dem guten ringen Wird dir immer segen bringen. (prevod: Trud je vedno poplačan.), mere: d.: 18 cm, š.: 21 cm, uporaba: leta Napis na tretjem zvezku: Immer munter, rüstig streben, muss, wer vorwärts. will, im Leben. (prevod: Močna želja nas vodi v življenju naprej.), mere: d.: 18 cm, š.: 21,6 cm, uporaba: Napis na četrtem zvezku: Fleiss und Ordnung musst du üben dann wird jedermann dich lieben. (prevod: Pridnost in red moraš vaditi, potem te bo vsakdo ljubil.), mere: d.: 20 cm, š.: 25,5 cm, uporaba: Tudi zadnje platnice so okrašene s cvetličnim, živalskim in podeželskim motivom. Na četrtem zvezku je reliefni ornament izrezan. V vseh štirih zvezkih so kratke pisne naloge izmenjaje v slovenskem in nemškem jeziku, v latinici in gotici. Gre za kratke opise živali (opis čebele in muhe, goske in race), materialov (klop je lesena, veriga je železna itd), primeri pisanja pisem, razlaga pregovorov, potrdil o prejemu itd. Poleg teh štirih zvezkov hranimo v muzeju še sto zvezkov. Devet zvezkov je pripadalo učencu tretjega in četrtega razreda deške šole v Novem mestu Žigi Gandini v letih 1902/1903. Zvezki so različnih dimenzij. Imajo platnice v različnih odtenkih modre barve z nalepkami na prvi strani. Na eni od nalepk je natisnjeno ime novomeškega tiskarja Friedricha Tandlerja. Vsebina zvezkov se nanaša na slovenščino, nemščino, grščino, fiziko in matematiko. Dva zvezka sta pripadala učenki Pucelj Ani iz šolskega leta 1911/1912. Obiskovala je gospodinjsko šolo za dekleta v Marijanišču v Ljubljani. V enem zvezku so

175 174 Šolska kronika Šolski zvezek iz obdobja med obema vojnama (Dolenjski muzej Novo mesto). Zvezek za krojno risanje iz začetka 20. stoletja (Dolenjski muzej Novo mesto). primeri izpolnjevanja različnih vlog, obrazcev, prošenj, potrdil, poštnih pošiljk itd. Drugi zvezek se je popisal pri predmetu krojno risanje. Za ta predmet so bili tedaj izdani posebni zvezki, ki so imeli ob robovih že natisnjeno merilo in so se kroji vrisovali v centimetrske razdelke v pravem merilu. Največ zvezkov so muzeju poklonili potomci družine Mejak iz Novega mesta. Pripadali so sestri in bratu Mariji in Stanku Mejak. Uporabljeni so bili v različnih stopnjah izobraževanja in različnih šolah v letih od 1923 do Prevladujejo zvezki z modrimi platnicami in nalepkami različnih dimenzij, šolarja pa sta uporabljala tudi t.i. vježbanke, ki jih je izdajala Državna štamparija Kraljevine Jugoslavije. Zvezki z jezikovnimi vsebinami se nanašajo na slovenščino, srbohrvaščino, nemščino, francoščino in latinščino. Poleg matematike, geometrije, fizike in prirodopisa se med zvezki najde tudi orientalsko pravo, risanka, zvezdoslovje in krojno risanje. Učenci so tedaj v zvezke veliko več sami risali kot danes, zlasti pri predmetih, kjer je risba pripomogla k razumljivosti vsebine (krojno risanje, prirodopis). Pri nemškem jeziku so enakovredno uporabljali pisavi gotico in latinico in pri srbohrvaškem latinico in cirilico. Med Mejakovimi zvezki so bili tudi trije zvezki učencev Radoviča, Kastelica in Malingerja. V njih so zapisi s področja etnologije, filozofije in književnosti. Učenka Marija Drenik je obiskovala Banovinsko kmetijsko-gospodinjsko šolo na Mali Loki, ki je delovala v letih 1930 do Doma je bila iz Bršljina, ki je danes del Novega mesta. Platnice zvezkov so modre, kariraste modre z nalepkami in eden z zeleno črnimi platnicami. Vsebina se nanaša na sadjarstvo, nauk o vedenju, higieno, po-

176 Šolski zvezki v Dolenjskem muzeju Novo mesto 175 Platnica šolskega zvezka okoli leta 1950 (Dolenjski muzej Novo mesto). Zadnja stran platnice šolskega zvezka okoli leta 1959 (Dolenjski muzej Novo mesto; fotografije zvezkov v tem članku: Matic Bevec). ljedelstvo in nemški jezik. Zvezek o sadjarstvu je opremljen z lastnoročnimi ilustracijami učenke. Dostopnost slikovnega gradiva je bila v tistih letih bistveno manjša kot danes. Torkar Radoslav je popisal šest zvezkov v obdobju od leta 1931 do Iz prvih let sta zvezka slovenskega in srbohrvatskega jezika, v dveh se je avtor posvečal stenografiji in tahigrafiji ter v letu 1949 politični nastavi in politiki. Sedem zvezkov je popisal Rudolf Štimpfelj, ki je v letih obiskoval šolo na Karteljevem in verjetno tudi še v prvih povojnih letih. Izstopa zvezek za učenje cirilice, ki ima z motivi pionirjev in napisi okrašeno prednjo in zadnjo platnico. Napis na prvi strani je: ABC ŠOLA PIONIRJI in na zadnji DOM. Ohranjeni so zvezki za naravo, nemščino, fiziko, matematiko, geografijo, zgodovino in vadnica za srbohrvaški jezik oziroma cirilico. Vsekakor so šolski zvezki zanimivi viri za proučevanje različnih strok in vsebin ter si gotovo zaslužijo večje pozornosti, kot so je bili deležni do sedaj. Po udeležbi seminarja o šolskih zvezkih sem pa rahlo negotova glede vprašanja, kaj sploh šolski zvezek je. Ali je dovolj že tiskana forma zvezka kot nosilca zapisa ali je poleg tega pomembna še uporaba zvezka v izobraževalnem procesu. Zvezek se namreč lahko uporablja za različne zapise in ne samo za zapise s šolsko vsebino.

177 176 UDK :069(497.4Brežice) 1.03 Kratki znanstveni prispevek Prejeto: Ivanka Počkar* O šolskih zvezkih iz Posavskega muzeja Brežice -»Oče je moral vola prodat, da je dal hčer Fani šolat v trgovsko šolo.«school exercise books in the Posavje Museum Brežice Izvleček Zbiranje šolskih zvezkov v Posavskem muzeju doslej ni bilo načrtno. Zvezki so v muzej prišli v povezavi z etnološkim terenskim delom. Inventariziranih je 23 zvezkov, večinoma vpisanih v zbirko Etnologija, eden v zbirko Zgodovina. Najstarejši je pri L. Schwentnerju natisnjeni zvezek iz leta 1895, eden je bil v uporabi leta 1924, enajst zvezkov je iz obdobja med obema svetovnima vojnama, deset zvezkov pa je iz štiridesetih in petdesetih let 20. stoletja. Pričevalno in večjo povedno vrednost imajo zvezki s podatki o njihovih izdelovalcih in uporabnikih, z razkritimi odnosi med njimi in predmetom, vključno s čustvovanjem do predmeta, zaradi česar so se mnogi od njih sploh ohranili in postali dobro dokumentirane muzealije. Med vzorčno opremljene s podatki in življenjsko zgodbo sodi tudi zvezek Trgovska korespondenca Francke Sotelšek iz leta Abstract So far, there are no plans for a collection of school exercise books in the Posavje Museum Brežice. Exercise books have appeared in the museum in connection with ethnological field research. Twenty three exercise books have been inventoried, most as part of the Ethnology collection and one as History. The oldest exercise book was published by Schwentner in 1895, one was used in 1924, eleven exercise books are from between the two world wars, and ten from the 1940s and 1950s. The exercise books with the greatest informative value are accompanied by information about their publishers and users, and about what the latter wrote in them and even how they felt about them, which is often the reason why the exercise books were preserved and became well documented museum objects in the first place. Among the exercise books that are a good example of this is the one from 1924 entitled Commercial Correspondence, which belonged to Francka Sotelšek. Šolski zvezki, ki jih hranimo v etnološkem depoju Posavskega muzeja Brežice, so plod nenačrtnega zbiranja. Prevzeti in pridobljeni so za muzej večinoma ob etnološkem terenskem delu, prvič muzealsko, kot rezultat nenehnega poizvedovanja o starih * Ivanka Počkar, dr. etnologije, muzejska svétnica, Posavski muzej Brežice; e-pošta: ivanka.pockar@guest.arnes.si

178 O šolskih zvezkih iz Posavskega muzeja Brežice predmetih, ki bi jih uporabniki ali njihovi potomci bili voljni odstopiti muzeju, in drugič kot metoda etnološkega terenskega dela, ki vključuje zanimanje za načine življenja skupnosti in posameznikov od rojstva do smrti skozi osebne življenjske zgodbe. Pričevalno in večjo povedno vrednost imajo, kot trdimo za vse muzejske predmete, tisti izmed njih, ki imajo podatke o njihovih nosilcih, uporabnikih ali izdelovalcih, o odnosu med njimi in predmetom, vključno z njihovim čustvovanjem do predmeta, zaradi česar so se mnogi od predmetov sploh ohranili in le tako postali primerno dokumentirana muzealija. V Posavskem muzeju Brežice je evidentiranih vsaj še enkrat toliko šolskih zvezkov, kot jih je inventariziranih. Od vseh, ki jih hranimo, je inventariziranih 23 šolskih zvezkov, od katerih je 22 vpisanih v zbirko Etnologija in eden v zbirko Zgodovina. En zvezek je bil natisnjen leta 1895, eden je bil v uporabi leta 1924, enajst zvezkov je iz obdobja med obema svetovnima vojnama, deset zvezkov pa je iz štiridesetih in petdesetih let 20. stoletja Zvezki dveh posavskih družin Večina zvezkov je iz dveh posavskih družin, prva je živela v Podlipi pri Raki, druga v Brežicah. Šolski zvezki Lojzke Zupančič iz Podlipe, kasneje redovnice v Zagrebu, so pisani v slovenskem in hrvaškem jeziku, nanašajo pa se na različne učne teme: računstvo, zdravstvo in prva pomoč, kmetijstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, gospodinjstvo in šiviljstvo. Nekateri zvezki imajo ročno napisane naslove: Računstvo, Prirodoznanstvo, Gospodinstvo, Sadjarstvo in vrtnarstvo, Živiloznanstvo. So različnih velikosti (od 16,3 x 20 cm do 19,7 x 24,8 cm) in so izdelek različnih tiskarn (Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Državna štamparija Kraljevine Jugoslavije, brez navedbe tiskarne). Zvezki imajo različno lepo izdelane platnice, ki so večinoma mehke in enobarvne (indigo, modre, roza in sive barve). Na platnici imajo natisnjeno etiketo ali paspartu, od katerih je eden secesijsko oblikovan. Na etiketo ali v okvir so učenci sami napisali naslov učnega predmeta. Od devetih zvezkov so štirje zaviti v navaden ovojni papir bež ali svetlo zelene barve. Zvezki so pisani s temnomodrim ali črnim črnilom, šiviljski zvezek z risbami je pisan/risan s svinčnikom. Zvezki iz obdobja po drugi svetovni vojni iz družine Šmajgl iz Brežic so iz let 1947 do 1960 in imajo naslove: Tehnologija, Organizacija dela, Matematika, Slovenščina, Kmetijski tečaj, Šolske naloge iz matematike in Narodne pesmi (besedila narodnih pesmi, ki jih je leta 1957 v šolski zvezek zapisal brežiški čevljar med služenjem vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi v Zadru). Zvezki velikosti od 14,2 x 20 cm do 20,8 x 29,2 cm so pisani s svinčnikom in z modrim črnilom. Platnice zvezkov so različnih barv (oranžna, sivomodra, rjava, indigo), na nekaterih je spredaj in zadaj na- 1 Posavski muzej Brežice, šolski zvezki v zbirki Etnologija in v zbirki Zgodovina.

179 178 Šolska kronika Zvezek z vajami iz francoskega jezika iz leta 1895, z natisnjenimi podatki o tiskarju: Leop. Schwentner, Rann, Buch&Papier-Handlung. (Posavski muzej Brežice, inv. številka E4566). tisnjena slika, ki prikazuje povojno obnovo domovine ali delovne brigade, na drugih je na zadnji strani natisnjena tabela z množenjem in deljenjem. Dva zvezka šolskih nalog iz brežiške zdravniške družine Berglez sta zvezka šolskih nalog iz nemščine, vseh ocenjenih z odlično oceno. Zvezka iz 50. let 20. stoletja sta svetlo zelene in sivo-modre barve z natisnjenima etiketama tiskarne Karton Ljubljana. Na etiketi je z modrim črnilom napisan naslov Deutsche Schulaufgaben, zvezka pa merita 14,2 x 26,4 cm in 17 x 24,6 cm. Zvezek iz leta 1895 Najstarejši inventarizirani šolski zvezek v Posavskem muzeju je zvezek s trdimi, zeleno marmoriranimi platnicami iz leta Na sredini platnice je etiketa s posnetimi vogali in rdeče-črnim paspartujem, znotraj katerega so nad spodnjim notranjim robom natisnjeni podatki o tiskarju: Leop. Schwentner, Rann, Buch&Papier-Handlung, velikost zvezka pa je 16,4 x 20,2 cm. V zvezku so s črnim črnilom napisane vaje iz francoskega jezika. Na platnici zvezka je natisnjeno še Schwentnerjevo ime Leopold, preden si ga je spremenil v slovansko obliko Lavoslav. Schwentner ( ) je bil

180 O šolskih zvezkih iz Posavskega muzeja Brežice 179 Levo: Zvezek iz leta 1924 z naslovom: Prvi slov. zas. trg. tečaj F. Gorazd, Slovenska korespondenca Sotelšek Franja. (Posavski muzej Brežice, inv. številka E4938). Desno: Notranjost zvezka Trgovska korespondenca iz leta 1924, uporabljenega kot preprost herbarij. V zvezek je v času svojega šolanja med trgovskim tečajem pisala Francka Sotelšek ( ) iz Libne. prvi slovenski sodobni založnik, rojen na Vranskem, s knjigarno sredi glavne mestne ulice v Brežicah.»Leta 1888 je prevzel Levakovo knjigarno v Brežicah. Poleg knjigotrštva je tam začel tudi z založniško dejavnostjo.«2 V glavi računa, 3 ki ga je leta 1896 izstavil Cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah, je zapisana ponudba Knjigarne L. Schwentner v Brežicah: zaloga papirja, pisalnega in risalnega orodja, vpisnih knjig, vsakovrstnih tiskovin, molitvenikov in slik itd. Tako kot njegove knjige, ki so bile znane po lepem, estetskem oblikovanju, je takšen tudi zvezek iz leta Osnovnošolske in druge risbe V etnološkem depoju hranimo tudi 57 osnovnošolskih risb iz 50. let 20. stoletja, 88 čevljarskih risb iz obdobja in 5 kovaških risb iz leta 1956, shranjenih v ovoje. Vse so iz družine Šmajgl iz Brežic, kjer so se zlasti moški otroci iz številne družine izučili za različne obrtne poklice (čevljar, kovač, mizar, električar idr.). 74 odličnih sedlarskih risb je izdelal Krškovaščan Jože Poldan kot učenec Sedlarske in tapetniške šole v Ljubljani med letoma 1955 in Risane so s svinčnikom, merijo 40,5 x 29 cm in so datirane z letnico Schwentner, Lavoslav Račun Cerkvi sv. Lovrenca, Lenarta in Roka, fasc. 1, škatla 9, Nadškofijski arhiv Maribor.

181 180 Šolska kronika Levo: Šolski zvezek Lojzke Zupančič iz Podlipe, kasneje redovnice v Zagrebu, s secesijsko oblikovanim paspartujem in s šiviljsko učno vsebino, iz začetka 20. stoletja. (Posavski muzej Brežice, inv. številka E2838). Desno: Notranjost zvezka Lojzke Zupančič iz Podlipe s skicami krojev ženskih, moških in otroških oblačil ter posteljnine, iz začetka 20. stoletja. (Posavski muzej Brežice, inv. številka E2838). Dragoceni zvezek Trgovska korespondenca iz leta 1924 Izjemen je zvezek Trgovska korespondenca iz leta 1924 iz Spodnje Libne. Po videzu je to 40-listni brezčrtni zvezek, spet z dvema kovinskima sponkama, velik 22,5 x 28,2 cm. V njem so s črnim črnilom napisani primeri trgovskih dopisov v slovenskem jeziku, polovica zvezka je polepljena s stisnjenimi deli rastlin (zvezek je rabil kot preprost herbarij), mehke platnice so indigo barve, na prednji strani platnice pa je etiketa z rokopisnim naslovom: Prvi slov. zas. trg. tečaj F. Gorazd, Slovenska korespondenca Sotelšek Franja. Zvezek je zavit v rjav ovojni papir. Vanj je v času svojega šolanja med trgovskim tečajem pisala Frančiška Sotelšek - sprva je bil družinski priimek Sotošek - ( ) iz Libne 19 (zdaj Spodnja Libna 17). Oče je bil Štefan, mati Neža. Frančiška je bila zadnje rojeni otrok od dvanajstih otrok v tej družini. Kar trije od njenih starejših bratov so zaradi slabih ekonomskih razmer odšli v Ameriko in se niso vrnili, še več, tam sta eden od bratov in njegov nečak umrla v prometni nesreči. Najstarejša sestra je šla služit na Dunaj kot gospodinjska pomočnica, z njo pa še dve polsestri, v Zagreb pa je šla za kuharico ena od sester. V obrti, postala je šivilja, se je izučila ena sestra. Od dvanajstih otrok sta se šolala samo Alojz in Frančiška. Alojz, predzadnje rojeni otrok, ki je prevzel posestvo, se je najprej šolal v policijski šoli v Zagrebu, nato se je preusmeril v železničarsko prometno šolo v Krškem in je opravljal železničarski poklic. Za trgovko izšolana Frančiška je bila stara komaj 24 let, ko je umrla. Pokopali so jo na Vidmu (Videm pri Krškem, zdaj Krško), od koder so leta 1952 zaradi ukinitve pokopališča svojci svoje umrle dali prekopati na krško pokopališče. Poldrugi meter visok kamnit nagrobnik, na katerem je napisano tudi ime Francke

182 O šolskih zvezkih iz Posavskega muzeja Brežice 181 Zvezek z ocenjenimi šolskimi nalogami iz matematike Brežičana Martina Šmajglja iz leta 1947 z naslovnico oranžne barve z natisnjeno sliko, ki prikazuje povojno obnovo domovine ali delovne brigade. V zvezku je leta 1949 datirana predloga za prošnjo za izkaznico moškega kolesa oz. okvirja, ki ga je Martin Šmajgl kupil v Breslavu. Prošnja je naslovljena na Okrajno ljudsko milico v Krškem. (Posavski muzej Brežice, inv. številka E5452). Sotelšek, je dal postaviti njen globoko žalujoč brat Alojz, ki je sestri naklonil tudi vklesan verz na vznožju istega kamna. Leto za njo je umrl tudi Alojz. 4 Danes velja na Slovenskem izobraževanje moških, enako kot žensk, za samoumevno. Starši hranimo vsaj po kakšen primerek osnovnošolskega zvezka naših otrok, tako sinov kot hčera. Hranimo tudi kakšen izvod rokopisnih domačih nalog ali šolski zvezek iz srednješolskega obdobja naših otrok, ne glede na spol. Še do sredine 20. stoletja pa so se po osnovnem šolanju izobraževali večinoma moški potomci. Medtem ko je bilo o izobraževanju moških v preteklosti zbranih precej podatkov, se je ženskega izobraževanja dotaknilo manj raziskav. Na podeželju se je večina srečnic, ki so se mogle izobraževati, izučila za šivilje, možnost šolanja za trgovko je pripadlo redkim iz vsaj nekoliko premožnejših družin. Odrinjene v ozadje, tihi in nevidni drugi pol človeštva, so imele ženske na splošno le malo možnosti šolanja, zato se je v primerjavi s šolanjem moških, ohranilo sorazmerno malo materialnih zapuščin v zvezi s šolanjem 4 Terenski zapiski Ivanke Počkar (Kristina Pečnik, rojena Sotelšek, Spodnja Libna),

183 182 Šolska kronika žensk. Spričo tega je tem bolj dragocen ohranjeni Franckin zvezek, ki so ji morda tudi zato, ker je bila najmlajša od 12 otrok, kot ljubljenki omogočili šolanje za trgovko. Sestrična Franca Bogolina ( ), ki je daroval zvezek muzeju, je povedala, da je stari oče pripovedoval, kako je moral vola prodat, da je dal hčer Fani šolat v trgovsko šolo v Ljubljani. Terezija Marin, ki je do zadnjega skrbela za Franca Bogolina, je med pospravljanjem Francovih predmetov našla tudi trgovski zvezek, ki se ji zdi velikega pomena,»ker je tako redko ohranjen predmet, ker je v njem lep rokopis, s kakršnim danes ljudje ne pišejo več, in ker je zvezek že precej star«5 (iz leta 1924). Z oddajo zvezka v muzej so se strinjali tudi sorodniki umrlega Franca Bogolina. Odnos do zvezka se kaže tudi skozi njegovo življenjsko zgodbo in potovalno pot. Franc Bogolin, eden od številnih posavskih izgnancev med drugo svetovno vojno, je tetin zvezek dolga leta varoval in ga povsod nesel s seboj, tudi v izgnanstvo med drugo vojno. Hranil ga je med notami, zanj najljubšim in najdragocenejšim imetjem (ukvarjal se je z glasbo, igral je na citre, kontrabas in harmoniko). Za sklep Zbrane zvezke v Posavskem muzeju v Brežicah, ki so prišli v muzej v povezavi z etnološkim terenskim delom, hranimo v zbirki Etnologija, enega pa v zbirki Zgodovina. Najstarejši je iz leta 1895, eden iz leta 1924, enajst zvezkov je iz obdobja med obema svetovnima vojnama, deset zvezkov pa je iz štiridesetih in petdesetih let 20. stoletja. Muzej hrani tudi osnovnošolske in druge risbe. Pričevalno in večjo povedno vrednost imajo zvezki s podatki o njihovih izdelovalcih in uporabnikih, z razkritimi odnosi med njimi in predmetom, vključno s čustvovanjem do predmeta, zaradi česar so se mnogi od njih sploh ohranili in postali dobro dokumentirane muzealije. Viri in literatura Posavski muzej Brežice, šolski zvezki v zbirki Etnologija in v zbirki Zgodovina. Nadškofijski arhiv Maribor, fasc. 1, škatla 9, cerkveni računi, cerkve sv. Lovrenca, Lenarta in Roka Lavoslav Schwentner, Terenski zapiski Ivanke Počkar (K. Pečnik, Spodnja Libna; Terezija Marin, Sromlje), Terenski zapiski Ivanke Počkar (Terezija Marin, rojena Mirt leta 1945 na Sromljah),

184 183 UDK :069(497.4Celje) 1.03 Kratki znanstveni prispevek Prejeto: Marija Počivavšek* Šolski zvezki med Celjani School exercise books among the people of Celje Povzetek V Muzeju novejše zgodovine Celje (MnZC) hranimo kar nekaj primerkov šolskih zvezkov, pretežno iz obdobja med obema vojnama, nekaj jih pa izvira tudi iz let po drugi svetovni vojni. Med njimi najdemo zvezke, ki so jih uporabljali znani Celjani, med njimi Alma Karlin, izdajali pa so jih prav tako Celjani Fritz Rasch, Georg Adler ter Goričar & Leskovšek (slednji t.i. pisanke in jezikovnice). Omenjeni so manj znani kot založniki, bolj pa po tem, da sta dva izmed njih imela v središču Celja svoje papirnice oz. knjigarne. V prispevku predstavljam celjska podjetja, zlasti njihovo založniško in trgovinsko dejavnost (papirnica/knjigarna) in njihovo medsebojno konkurenco na tem področju. Abstract The Museum of Recent History Celje keeps a number of school exercise books, mostly from the period between the two wars and some from after World War Two. Among them are examples used by well-known citizens of Celje, such as Alma Karlin, which were also published in Celje by Fritz Rasch, Georg Adler and Goričar & Leskovšek. These names are less well known as publishers and more by the fact that two of them had their own stationery shops and bookshops in the centre of the town. The article presents these Celje businesses, particularly their publishing and selling activities (stationer s/bookshop) and their competition in this area. Založniki V knjigarnah in papirnicah, teh specializiranih prodajalnah, so poleg knjig prodajali papir, pisarniške in šolske potrebščine, pisalne stroje, ponekod pa tudi muzikalije. Knjigarn in papirnic je bilo v Celju kar nekaj. Prvo knjigarno je na Glavnem trgu 2 ustanovil J. Geiger, ki se je v Celje priselil iz Češke. Leta 1860 sta brata Darmann ustanovila drugo papirnico; le-to je leta prevzel F. Drexel in jo preselil v Prešernovo ulico. Leta 1886 ga je nasledil Fritz Rasch. 1 Slednji je v letih izdal vrsto razglednic z motivi Celja in dva vodiča (v nemščini seveda): Glantschniggov Cilli und Umgebung ter Fürstbauerjev Führer durch Cilli und Umgebung. Za Raschevim sinom je knjigarno leta 1926 nasledila Flora Lager Neckermann. * Marija Počivavšek, dr. zgodovinskih znanosti, muzejska svétnica, Muzej novejše zgodovine Celje; e-pošta: marija.pocivavsek@mnzc.si. 1 Orožen/Savnik, Celje: vodnik po mestu in okolici, Celje 1928, str. 29.

185 184 Šolska kronika Oglas Goričarjeve knjigarne pred začetkom šolskega leta 1937/38. (Muzej novejše zgodovine Celje MnZC). Tudi Georg Adler, ki je imel knjigarno na Glavnem trgu, je bil v letih založnik celjskih razglednic, med njegovimi izdanimi deli pa najdemo Tiefenbacherjevo knjigo poezije in pa Wastianov Der Kampf um Cilli. Sicer pa je bil zelo znan kot založnik številnih razglednic s celjskimi motivi v obdobju Leta 1891 je Zveza slovenskih posojilnic pod firmo Dragotina Hribarja 2 ustanovila papirnico in jo leta 1911 prodala podjetju Goričar & Leskovšek. 3 Omenjena knjigarna in papirnica je bila ustanovljena leta 1909 na Kralja Petra cesti. Franc Leskovšek se je izučil pri Dragotinu Hribarju, bil je poslovodja Zvezne trgovine, last Zveze slovenskih posojilnic, ki je bila tudi lastnica Zvezne tiskarne v Celju. 4 Mozirjan Karl Goričar pa je najprej delal v Ljubljani in Linzu ter leta prišel v Celje. Z družabnikom Leskovškom sta v hotelu Beli vol odprla trgovino s papirjem. Leta 1911 sta kupila Zvezno tiskarno in jo vodila do leta (istega leta sta papirnico in knjigarno iz Prešernove ulice prenesla na Kralja Petra cesto), po prevratu pa sta prevzela še Adlerjevo knjigarno na Glavnem trgu in jo spremenila v svojo podružnico. Trgovino pri Belem volu (leta 1917 je Goričar od Ljudske posojilnice kupil tudi istoimenski hotel) sta spremenila v veletrgovino. 5 Imela sta obrt proste trgovine s papirjem, pisarniškimi, šolskimi in risarskimi potrebščinami, knjigami in časopisi, galanterijo in nürnberškim blagom, devocionalijami, igralnimi kartami, svečami, pisalnimi stroji, glasbili in gramofonskimi ploščami ter v vsem v prostem prometu dovoljenim blagom. Prodajne artikle so uvažali iz Nemčije, Avstrije, Češkoslovaške in Francije. Knjigarna je imela zaposlenih 12»uradniških moči«(2 moška in 10 žensk) ter 3 delavce. 2 Dragotin Hribar ( ), časnikar, založnik, lastnik tovarne pletenin, predsednik Zveze industrijcev Slovenije, podpredsednik Zbornice TOI , predsednik industrijskega oddelka Zbornice TOI, častni predsednik in ustanovitelj Ljubljanske borze, nadzorni svetnik Narodne banke v Beogradu, predsednik Hipotekarne banke Jugoslovanske hranilnice v Ljubljani, podpredsednik Dolenjskih železnic, član predsedstva Lesne industrije v Sisku, upravni svetnik Železniške družbe Donava Sava Adrija na Dunaju. Prim.: France Kresal, Slovensko podjetništvo v industriji, v: Prispevki za novejšo zgodovino XXXIV, 1/1994, str Orožen/Savnik, Celje: vodnik po mestu in okolici, Celje 1928, str Nova doba, št. 70, Nova doba, št. 2,

186 Šolski zvezki med Celjani 185 Knjigarna Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti, trideseta leta 20. stol. (MnZC, foto Josip Pelikan). Po smrti Karla Goričarja leta 1932 se je Leskovšek osamosvojil na Glavnem trgu, knjigarno ter hotel Beli vol na Kralja Petra cesti pa je prevzela Goričarjeva vdova Ana in ju vodila s svojo hčerko. V letu 1937 se je število zaposlenih zmanjšalo na 8 uradnikov in 2 delavca. Kot zanimivost: obstaja podatek, da so leta 1933 iz Avstrije uvozili 500 nalivnih peres in 500 kg pivnikov. 6 Poleg prodaje so se v knjigarni Goričar ukvarjali tudi z izdelovanjem šolskih zvezkov za celjsko področje, izdajali so razglednice, pa tudi knjige. 7 Poleg knjig in papirne galanterije so prodajali tudi muzikalije in umetnine. Založniška dejavnost firme Goričar & Leskovšek je bila od vseh omenjenih najbolj pestra in najdaljša ( ). Zajema tako prozo (Kočevarjev Mlinarjev Janez, Remčeve povesti Iz moje domovine, Dornikove Pasijonke, Šorlijeva novela Golobovi, gornjegrajske narodne pripovedke), področje zgodovine (Mešičkova Vojvodina Štajerske, 2. in 3. del Orožnove Zgodovine Celja), planinstvo (Kocbekove Savinjske Alpe in vodič po planinskih kočah istega avtorja), pa priročnike (o domačih zdravilih, jetiki, pa (srbohrvaške) priročnike za vojsko)in ne nazadnje učbenike (srbohrvaška čitanka, Brinarjeve Domoznanstvo, Slovenska vadnica in slovarček zemljepisnih imen, pa učbenik za risanje in ročna dela itd). Leta 1927 je koncesijo za trgovino s knjigami in umetninami dobila tudi Mohorjeva tiskarna, 8 ko je na Prešernovi ulici 17 odprla knjigarno Družbe sv. Mohorja. 9 6 AS_448 Zbornica TOI, f. 310/2, Vprašalne pole za popis trgovine. 7 Ustni vir: Draga Marjanovič, roj. Goričar, Mozirje, SI_ZAC/0024/002 Mestna občina Celje ( ), AŠ 68, Koncesijska listina, Orožen/Savnik, Celje: vodnik po mestu in okolici, Celje 1928, str. 30.

187 186 Šolska kronika Mohorjeva družba v Celju je imela tudi svojo knjigarno in papirnico, dvajseta leta 20. stol. (MnZC, foto Josip Pelikan) je trgovino s knjigami in muzikalijami Domovina na Kralja Petra cesti odprl še Maks Hubert. Zaposlene je imel ženo, hčer in dva sinova, razen njih pa še enega slugo in eno učenko. Prodajal je knjige, papir, muzikalije in umetniške slike, slednje po naročilu. Artikle je v veliki meri uvažal iz Nemčije, Avstrije, Francije, Švice, Italije, Češkoslovaške in Poljske; vrednost uvoza je leta 1936 znašala din (knjige) in din (muzikalije, slike, papir). 10 Uporabniki In kdo so bili uporabniki navedenih šolskih zvezkov? Seveda celjski otroci in mladina, pa tudi odrasli, ki so v zvezke pisali, risali, računali, beležili in zapisovali marsikatero učenost tega sveta. Med zvezki, ki jih hranimo v MnZC, je tudi zvezek znane Celjanke in svetovljanke Alme Karlin. Rodila se je konec 19. stoletja materi učiteljici in očetu oficirju, na prelomu 19. v 20. stoletje je srkala prve učenosti in jih pridno zapisovala v vzorno urejen zvezek. Mama je malo Almo pri sedmih letih poučevala vsak dan eno uro, v svojem prostem času. Poleti je opravila izpit za prvi razred, za drugi razred so našli učiteljico, tretjega pa naj bi obiskovala kot drugi otroci. Že v mladih letih je Alma odkrila svojo nadarjenost za jezike, ki jo je znala obrniti sebi v prid: že pri osemnajstih je opravila državni izpit iz francoščine, leto kasneje pa še 10 AS_448 Zbornica TOI, f. 310/2, Vprašalne pole za popis trgovine.

188 Šolski zvezki med Celjani iz angleščine. Tako je že istega leta (1908), odpotovala v London, kjer se je zaposlila v prevajalskem podjetju. To okolje pa jo je, vedoželjno kot je bila, spodbujalo k širjenju znanja:»v tem pogledu sem se morala med mojim bivanjem v Londonu še veliko naučiti, a samodiscipline sem v tistih letih imela dovolj, kajti šele danes povsem jasno vidim, da sem bila v bistvu vse svoje življenje zelo stroga do sebe. Tako sem imela v tistem času trden namen, da se dnevno naučim deset besed ali, v bolj znanih jezikih, deset novih rekel. In sicer tako, da jih čez dan zbiram, za kar sem imela na uradu za prevajanje dovolj priložnosti, in jih zvečer zapišem v posebej za to določen zvezek. Naj sem se počutila dobro ali ne, se vrnila domov ob osmih ali opolnoči, s praznim ali mnogo bolj poredkoma bolnim želodcem, teh deset besed v vsakem tujem jeziku sem se morala naučiti.«11 V zameno za indivudualne ure nemščine in angleščine je se učila skandinavskih in drugih evropskih jezikov, celo kitajske mandarinščine in indijskega sanskrta. V znanju je namreč videla svoje največje (in edino) bogastvo:»edino, kar sem zanesljivo posedovala, je bilo moje rastoče znanje.«12 Pri učenju tujih jezikov je bilo njeno odrekanje materialnemu neizmerno, njena samodisciplina pa vredna vsega občudovanja:»od desetih zjutraj do pol sedmih zvečer sem bila na uradu, vendar sem morala računati na morebitne nadure in zato sem določila vse ure za osmo uro zvečer. Ob ponedeljkih sem imela norveščino, ob torkih francoščino (saj sem se hotela naučiti tudi poslovne plati jezika, njegove zgodovine, kakor tudi pogosto zelo komplicirane stavčne analize, do katere takrat nisem čutila potrebne naklonjenosti), ob sredah angleščino, kjer sem vneto posegala po stari angleščini in vplivih normanskega jezika kakor tudi cerkvene latinščine; ob četrtkih sem imela danščino, ob petkih najprej italijanščino v jezikovni šoli in nato švedščino pri nekem učitelju nedaleč od Marylebonea; ob sobotah obisk v Hayesu (tam je Karlinova v vili sredi staromodnega vrta dve starejši učiteljici poučevala nemščino, op. a.) in ob nedeljah dopoldne od desetih do dvanajstih španščino, nato hitro prigrizek (jajca s šunko) v majceni čajnici za močno zaprašeno rdečo zaveso, ki je dajala videz, kot da je izposojena od potujočega gledališča, in potem vožnja v Romford k mojemu ruskemu učitelju, ki se je medtem poročil in pri katerem sem preživela popoldan in večer ter se učila ruske ljudske pesmi, spoznavala ruske jedi in rusko naravo (značilnosti, posebnosti). Vendar to še ni bilo vse: ob ponedeljkih sem se po uri norveščine odpeljala v Fellows Road in imela pouk sanskrta, vsako jutro pa sem se med oblačenjem naučila na pamet eno pesem. Vselej v jeziku, ki sem ga imela tisti dan. Prav tako sem tisti dan brala izključno v tistem jeziku in se vsako prosto minuto na uradu učila. V opoldanskem odmoru sem pisala svojo nalogo ali stekla vzdolž Shaftesbury Avenue do Mudie's in si izposodila knjigo. Na tramvaju, v postelji, kjerkoli sem hodila in stala, povsod sem se učila in tako prav tako prav zares nisem imela niti minute za trapasto premišljevanje, ali sem sama ali ne in ali je življenje, ki sem ga sanjala v rožnatem, bilo sedaj podobno londonski megli.«13 In ko je premražena in osamljena preživljala turobne sive dneve v Londonu, Karlin, Sama, str Karlin, Sama, str Karlin, Sama, str

189 188 Šolska kronika Osnovnošolski zvezek Alme Karlin je založil Fritz Rasch. (MnZC). je potarnala:»jaz pa sem živela v prostovoljnem izgnanstvu in in razen študija nisem imela ničesar. Ničesar? Imela sem svojo svobodo...«14 Leta 1914 je Alma na Royal Society of Arts z odliko opravila izjemno zahtevne izpite iz osmih tujih jezikov. Ko se je začela prva svetovna vojna, se je iz Anglije, kjer je postala nezaželena, umaknila v Skandinavijo, kjer se je prav tako preživljala s poučevanjem tujih jezikov in pisanjem. Po koncu vojne se je vrnila v Celje in tu ustanovila jezikovno šolo:»da bi hitro zaslužila denar, sem odprla jezikovno šolo. Začelo se je prijavljati vedno več učencev, tako da sem bila prisiljena poučevati od sedmih do dvanajstih in od enih do sedmih, neredko kdaj pa tudi ob nedeljah dopoldne.«15 Že čez leto pa se je odpravila na osemletno pot okoli sveta, a to je že druga zgodba. Viri in literatura Arhiv Republike Slovenije: AS_448 Zbornica TOI, f. 310/2, Vprašalne pole za popis trgovine. Alma M. Karlin, Sama (prevedla Mateja Ajdnik Korošec), Celje 2010, 318 str. France Kresal, Slovensko podjetništvo v industriji, v: Prispevki za novejšo zgodovino XXXIV, 1/1994, str Orožen/Savnik, Celje: vodnik po mestu in okolici, Celje 1928, 88 str. Nova doba, št. 70, , Marija Počivavšek, En gros & en detail. Trgovina v Sloveniji do druge svetovne vojne: trendi, strukture, prakse, Celje 2012, 416 str. Ustni vir: Draga Marjanovič, roj. Goričar, Mozirje, Zgodovinski arhiv Celje: SI_ZAC/0024/002 Mestna občina Celje ( ), AŠ 68, Koncesijska listina, Karlin, Sama, str Karlin, Sama, str. 282.

190 189 Odprtje razstave je glasbeno obogatil nastop skupine»muzealije«. Za odprtje razstave»zgodbe šolskih zvezkov«, ki je bilo 24. novembra 2011, smo naprosili ministra za Slovence po svetu akad. prof. dr. Boštjana Žekša (na sliki levo), ki je tedaj vodil tudi Ministrstvo za kulturo.

191 190 UDK :37(497.4)(091) 1.02 Pregledni znanstveni članek Prejeto Branko Šuštar* En župan, en zdravnik, en škof: šolski zvezki razkrivajo osebnosti in sledi časa A mayor, a physician, a bishop: school exercise books reveal personalities and traces of time Povzetek Šolski zvezki so kot pomembno učilo lahko zanimiv vir tako za konkretni zgodovinski čas kot za posamezno osebo. Prispevek predstavlja najprej nekaj šolskih zvezkov že tedaj vseslovansko usmerjenega Ivana Hribarja ( ), poznejšega ljubljanskega župana, nato izjemno zbirko gimnazijskih šolskih zvezkov (iz let , v obsegu kar 823 str.) poznejšega ljubljanskega zdravnika Pavla Janežiča ( ) in en šolski zvezek kasnejšega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja ( ). Osnovnošolski spisi ga kažejo kot zadržanega in spoštljivega šolarja vnetega za šolo, že pri desetih letih odločenega za duhovni poklic. Posebej pa so zgovorni tudi zapisi v različnih šolskih zvezkih, ki govorijo o vsakdanjem življenju, politiki, o veri in šoli ter z likovnimi in vsebinskimi elementi predstavljajo značilnosti posameznega političnega obdobja. Abstract School exercise books can be an interesting source for learning about both a particular historical period and an individual person. The article first presents some exercise books belonging to Ivan Hribar ( ), later the mayor of Ljubljana, who even in school had Pan-Slavic leanings, and then the exceptional collection of grammar school exercise books (from 1904 to 1912, in total 823 pages) of Pavel Janežič ( ), later a Ljubljana physician, and one school exercise book belonging to Alojzij Šuštar ( ), who later became the archbishop of Ljubljana. The latter is shown by his primary school compositions to be a timid and respectful pupil, keen on school and, already at the age of ten, determined to become a priest. There are also very informative notes in various exercise books about everyday life, politics, religion and school and, together with their artistic and other content, they testify to the characteristics of individual political periods. Na šolske zvezke kot mnogovrstni zgodovinski vir je septembra 2007 uspešno opozorila Univerza Macerata v italijanskih Markah z odmevnim mednarodnim * Branko Šuštar, dr. zgod., muzejski svétnik, Slovenski šolski muzej, Ljubljana, e-pošta: branko.sustar@guest.arnes.si

192 En župan, en zdravnik, en škof: šolski zvezki razkrivajo osebnosti in sledi časa simpozijem»school Exercise Books. A Complex Source «, 1 ki mu je sledila tudi knjižna izdaja v dveh obsežnih delih, o čemer je v zapisu štirih avtorjev poročala tudi naša revija. 2 Ta prispevek želi z nekaj primeri predstaviti en vidik obravnav šolskih zvezkov - kako lahko zapisi v šolski zvezkih razkrivajo osebnosti in sledi časa. Šolski spisi v zvezkih odkrijejo učitelju marsikaj o učencu in njegovih usmeritvah, sporočajo pa tudi nam, ki po desetletjih prebiramo med šolanjem zapisane vrstice. Za zgodovinsko analizo so zelo hvaležni tisti zvezki, ki jim lahko najdemo avtorja (učenca, dijaka, študenta), še bolj pa tisti, ki imajo znan tudi časovni in krajevni okvir (kje se je šolal) in morda poznano (so)avtorstvo t.j učiteljico/učitelja ali profesorja/profesorico. Med njimi pa so posebej zanimivi zvezki, ki so jih pisali med šolanjem mnogo pozneje pomembni ljudje, ki so (so)oblikovali našo zgodovino. Naj kot tak primer omenimo zvezke gimnazijca Ivana Hribarja iz Trzina in predstavimo dva in en zvezek učenca Alojza Šuštarja iz Grmade pri Trebnjem. Posebej zanimiv je zaradi obsežne zbirke - kar 823 strani šolskih zvezkov - ljubljanski gimnazijec Pavel Janežič, ki je postal zdravnik Dva gimnazijska zvezka poznejšega župana, okoli 1868 Izobraževalna pot liberalnega ljubljanskega župana Ivana Hribarja ( ) je posebej zanimiva. Po odlično opravljenem osnovnošolskem izobraževanju v Mengšu in Kamniku je od 1863/64 do 1867/68 obiskoval ljubljansko gimnazijo, ko je kot petošolec šolo zapustil, šolanje pa jeseni 1868 nadaljeval v Novem mestu spet v petem razredu. A je že naslednje leto kot šestošolec gimnazijo zapustil»ne vedoč, da je s tem za vselej končal svojo formalno šolsko izobrazbo«. 4 Čeprav ni opravil niti vsega gimnazijskega šolanja, pa se je sam vse življenje izobraževal. Kljub temu ni dvoma o Hribarjevem mestu med izobraženci. Vse življenje je ohranjal vnemo za pridobivanje znanja, cenil je šolstvo in imel občutek za pomen šol za narodni razvoj. Kot župan ( ) in s tem tudi predsednik Mestnega šolskega sveta je veliko naredil za napredek slovenskega šolstva.»krasno je napredovala Ljubljana zadnjih 10 let, a nikjer ni storila tako razsežnega napredka, kakor na polju šolstva«, je na slavnosti ob obletnici županovanja 16. junija 1906 v mestni dvorani poudaril okrajni šolski nadzornik Anton Maier. 5 Na I. mestni deški ljudski šoli v Komenskega ulicah (današnja OŠ Ledina) so 1 Quaderni di scuola, 2007, Abstracts, convegno_03.pdf 2 School Exercise Books. A Complex Source for a History of the Approach to Schooling and Education in the 19th and 20th Centuries, edit. Juri Meda, Davide Montino, Roberto Sani, Firenze: Polistampa 2010, I-II del, 1616 str.; Prim: Šolska kronika 2011, št. 1-2, str B. Šuštar, Zgodbe šolskih zvezkov str Vasilij Melik, Ivan Hribar in njegovi spomini, v: Ivan Hribar, Moji spomini II, Ljubljana 1984, str Poročilo o mestnih ljudskih šolah v Ljubljani 1905/06, Ljubljana 1906, str

193 192 Šolska kronika Iz šolskih zvezkov Ivana Hribarja: naslovna nalepka zvezka 1868, (MGML, Mestni muzej Ljubljana) ob tej priložnosti okrasili šolsko avlo v čast županu in predsedniku mestnega šolskega sveta. Učencem so posebej razložili pomen slavnosti in županovo vlogo pri razvoju in napredku mesta, nato pa so se na podlagi teh podatkov»izdelovale v višjih razredih primerne spisne vaje in naloge.«6 Tako je to praznovanje prišlo celo v šolske zvezke! Zavzetost teh slovesnosti nam je danes malce tuja, a Hribarjeve zasluge za naše šolstvo so nesporne - naj omenimo ob tem napredek mestnih ljudskih šol (nekatere tudi v novih stavbah) in podporo mestnemu učiteljstvu, nastanek mestne višje dekliške šole oz. dekliškega liceja (od 1907 v novi stavbi), začetke gradnje stavbe obrtne šole in prizadevanja za univerzo. 7 Zaradi pomena župana Hribarja za razvoj ljubljanskega in s tem tudi slovenskega šolstva, so njegovi šolski zapisi posebej zanimivi. Zvezki iz zbirk Mestnega muzeja v Ljubljani nas opozarjajo na Hribarjevo gimnazijsko šolanje, ki ga je opravljal v Ljubljani in v Novem mestu. 8 Njegova idejna usmerjenost v zavzemanje za slovansko vzajemnost in za prizadevanja za slovenski narodni razvoj so opazna že med šolanjem v Ljubljani. Tako kot so zapisali v mladinski 6 Poročilo o mestnih ljudskih šolah v Ljubljani 1905/06, Ljubljana: Mestni šolski svet 1906, str B. Šuštar, Župan Ivan Hribar in šolstvo, v: Homo sum Ivan Hribar in njegova Ljubljana, Zbornik ob razstavi Mestnega muzeja Ljubljana, Ljubljana 1997, str ; Šolstvo na razstavi»homo sum «Ivan Hribar in njegova Ljubljana, Šolska kronika, 1999, str MGML, Mestni muzej Ljubljana, Zbirka Ivan Hribar, šolski zvezki, sešitek s slovenskimi nalogami.

194 En župan, en zdravnik, en škof: šolski zvezki razkrivajo osebnosti in sledi časa 193 Iz šolskih zvezkov Ivana Hribarja (MGML, Mestni muzej Ljubljana) šolski zvezek domačih vaj 1868 in zvezek za jezikovni pouk (grščina, nemščina) reviji Zvonček (1921) ob njegovi 70-letnici:»Že kot mlad dijak se ni čutil samo Slovenca, ampak se je s ponosno samozavestjo imenoval tudi Slovana.«9 Zvezek slovenskih nalog. V takšnem duhu je v zvezku oz. sešitku, ki je res sešit z nitjo, napisana že prva slovenska naloga (beremo:»i. zadača«), ki ima za naslovom tri pregovore o slogi:»concordia parvae res crescunt, discordia maximae dilabuntur. 10 / Slogoj rasto najmanje stvari, neslogoj največe razapadnejo. / Sloga jači a nesloga tlači. Žalostna, prežalostna je istina, da nesloga razdira največe reči na svetu, razdira družine, občine, da celo kraljestva i cele narode, ki so stali na vrhuncu svoje moči i slave kedar so bili složni, v neslogi pa pogreznili se v globoko brezno nesreče i pozabljivosti. Vsaki dan se ti kažejo take i enake podobe ali najžalostneja, ki se opira tudi na imenovani latinski pregovor se ti kaže v narodu samem, kterega ud si tudi ti, v narodu slovanskem namreč. Ne zdi se ti čudno ako se ozreš po svetu i vidiš največi narod broječi nad 80 milijonov pozabljen i zatiran od tujih življev živeti v tujem robstvu tujim narodom.«kot je pisal so Slovanom, temu največjemu narodu, nasprotniki zaradi nesloge podvrgli posamezne dele. Hribar posebej omenja primer Srbov in Bolgarov pod turško oblastjo in se nato dotakne še Slovencev.»Narod slovenski nam najbližje, ker smo tudi mi rodom Slovenci bi ne štel danes poldrugi milijon duš, nego pet milijonov po manjem, da so bili njegovi sinovi složni. Kaj je 9 Ladislav Ogorek, Ivan Hribar, Ob sedemdesetletnici njegovega rojstva, Zvonček, december 1921, str V slogi rastejo majhne stvari, v neslogi propadejo tudi največje.

195 194 Šolska kronika Iz šolskega zvezka Ivana Hribarja (MGML, Mestni muzej Ljubljana), zaključek spisa o slovanski slogi bilo treba koroškim Slovencem se ponemčiti, kaj je treba na gorenjem Štirskem, Tirolskem Nemcev ter na beneškem Lahov. To je storila nesloga, črv, ki je glodal, da je v resnici predrl. In še sedaj sinovi Slovenije hočete biti nesložni med seboj, ali ne pomislite da vaš sovražnik preži na vas ko ljuti ris ter čaka priložnosti, da vas raztrga. Spametujte se bratje, bodite složni, da smete sovražniku v obraz zaklicati besede: Mi smo pripravljeni vsako uro, kajti sloga je kraljica v naših srcih. Današnji dan vidimo zdihovati Čehe, Hrvate, Poljake, Ruse pod tujim nasilstvom. I kaj je vse to povzročilo? Nesloga bratje. Podajmo si torej vsi Slavjani in prisezimo stati vsi za jednega, jeden za vse, da bo naše delo dober vspeh imel, da procvete naša narodnost, naša omika, naša moč. / Složno bratje, hajd junaci.«lepo se v tem zvezku bere tudi Razgled s Kamniškega starega gradu, ki ga je predstavil gimnazijec Ivan Hribar v IV. nalogi in kaže na navezanost na domače kraje. Zanimiv je tudi Hribarjev podpis pri VI. nalogi, saj je v cirilici. 11 Theke, In kaj odkriva vsebina zvezka, ki se ga je (praznega) dalo kupiti pri E. Terpinu v Ljubljani (»zu haben / E. Terpin / Laibach«) in nosi na lepo okrašeni nalepki prav tak napis THEKE in pripis lastnika»de I. Hribar«? 12 Tam med drugim najdemo bolj sproščeno pismo prijatelju (»Srčni prijatelj!«), ki ga je 17-letni gimnazijec Hribar za III. domačo nalogo pisal v Ljubljani, 10. velikega travna Tudi tu je pri gimnazijcu razvidna slovenska in slovanska usmeritev: predvsem v pesmih, ki so 11 MGML, Mestni muzej Ljubljana, Zbirka Ivan Hribar, šolski zvezki. 12 MGML, Mestni muzej Ljubljana, Zbirka Ivan Hribar, šolski zvezki, Theke, 1868.

196 En župan, en zdravnik, en škof: šolski zvezki razkrivajo osebnosti in sledi časa jih trije sošolci spotoma peli. V pismu prijatelju, ki je»že svoje poetične poskušnje baje v Novicah razglasoval«živahno in hudomušno opisuje majski izlet na Rožnik, ko je»vžival čisti zrak zunaj mestnega hrupa. Nobenega oblačiča na nebu, solnce je lepo sijalo, tičice sladko prepevale in rožice svoje glavice razprostirale, vesele se lepega jutra in hladne rose. Vse se mi je zdelo divje romantično.«kako napeto se bere o jutranjem srečanju v gozdu z nemškim pesnikom pod smreko in slovenskim pesnikom bil je»mlad človek z listkom papirja na kolenih«za leščevim grmom. Na vrhu so se poleg cerkve malo razgledali, nato pa stopili»v tisto hišico kjer Bog izpod strehe roko moli. Tiste rujave vode, ki jo kava imenujejo smo sklenili, da ne bomo pili, ola pa niso imeli, kaj nam je tedaj ostalo drugega nego na vino se spraviti. Poskusili smo ga toliko, da smo bili tako rekoč dobre volje, potem pa smo plačali in odšli na nasprotno stran proti Dreniku. 13 Ko pridemo v gozd začnemo peti, da so se nam drevesa vklanjala. Program je bil sledeč: 'Hej Slovenci!, 'Naprej!', 'Ja sam Slovan!', 'Hajdmo bratje, hajd junaci!', 'Sem slovenska deklica' i.t.d. Ura je odbila dvanajsto, ko pridemo zopet v Ljubljano seve, da dvanajsto o poldne. / Prav dobro smo se imeli, le nekaj mi je manjkalo, namreč tebe, dragi prijatelj! si tudi Ti kakošne veselice imel. Pozdravlja te ves Tvoj Ivan Hribar.« Obsežna zbirka šolskih zvezkov ljubljanskega gimnazijca 1904/ /12 Jeseni 2011 je pridobil muzej zanimive primerke šolskih zvezkov gimnazije v Ljubljani iz začetka 20. stoletja. 14 Svoje gimnazijske zvezke 1904/ /12 z nalogami za latinščino, grščino, slovenščino, nemščino in matematiko je dal nekdanji dijak Pavel Janežič (roj v Trstu) zvezati v ličen knjižni zvezek z 823 (z besedo: osemstotriindvajsetimi) popisanimi stranmi in jim dal naslov»iz mojih šolskih let«. Morda so tako izjemni vezavi šolskih zvezkov botrovale tudi kakšne povezave z ljubljansko knjigoveznico Janežič, 15 lahko pa za prav monumentalno ohranitev spomina na šolska leta iščemo razloge v bolj nostalgičnih spodbudah. V zvezkih z 21 črtami in s 4,5 cm robom za popravo je zbranih največ latinskih in slovenskih nalog (265 strani prvih in 220 strani drugih). Grških in slovenskih nalog je v zvezkih vsakih za 135 str., na koncu pa je še 54 večinoma brezčrtnih strani iz zvezkov z 13 Drenikov vrh, na poti z Rožnika proti Sp. Šiški, je tudi kasneje veljal za»jako prijazen kraj«. Na Drenikovi posesti je bila vsaj 1891 tudi gostilna. Prim.: B. Šuštar, Spodnja Šiška, pušeljc Ljubljane, , Ljubljana »Iz mojih šolskih let«. Šolski zvezki Pavla Janežiča, , domače in šolske naloge na gimnaziji v Ljubljani 1904/05 do 1911/12. (823 str., format: 24 x 28 x 4,2 cm, vezano). 15 Knjigoveznica Anton Janežič, Ljubljana, AS 1456/17 ( ) Vprašalna pola o premoženjskem stanju/ shema o zbiranju statističnih podatkov gospodarskih podjetij/ popisi osebja, strojev, delovne sile. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti , VI, št. 26, str. 167: Anton Janežič, knjigovez, Sv. Florjana 14, Ljubljana; Janežič Fran, knjigovez, Prule 6.

197 196 Šolska kronika »Iz mojih šolskih let«. Vezani gimnazijski zvezki 1904/ /12 dijaka Pavla Janežiča. (SŠM) matematičnimi nalogami. Naloge niso le izdelek dijaka, temveč so rezultat sodelovanja s profesorji, kar je vidno v pripisih: z rdečim črnilom so bogato dopisani popravki, dodatki in komentarji. Pred vezavo je nekdanji dijak skrbno označil še profesorje na uvodnem listu pred zvezki posameznega predmeta. Ti listi ločijo zvezke enega predmeta od drugih: latinščino ga je vseh osem let poučeval prof. Ludvik Lederhas (umrl 1918 kot 65 letni gimnazijski prof. v p.), 16 ki mu je bil tudi razrednik in je učil tako rekoč vrstnike svojega sina Rajka, ki je obiskoval sosednji a razred. Za grščino so imeli v gimnazijskem razredu Pavla Janežiča dva profesorja (K. Šega, dr. Val. Korun), za slovenščino tri (L. Lederhas, dr. T. Gorjanc, dr. J. Krek) in za nemščino tudi tri profesorje, matematiko pa jih je v osmih letih šolanja poučevalo kar sedem profesorjev. Pri slovenščini je jeseni 1904 začel z obnovami zgodb in basni, leta 1905 najdemo habsburško in versko tematiko, zgodovinske zgodbe (o kralju Matjažu, o ruskem kmetu v času Napoleonovega pohoda na Moskvo 1812) ter vzgojne pripovedi, kakor je bila tista o prevzetnosti, ki se sama kaznuje ( ), o ubogljivosti staršem ( ). V letu 1906 je pisal tudi o naravi (vrabec, smreka, jablana, kostanj) in o antični zgodovini. 29. novembra 1906 je pisal o njihovi gimnazijski šolski sobi, ki je bila hkrati tudi risalnica. Bila je zelo svetla in zračna. Dve peči so imeli v sobi. Na 16 Slovenski narod, , letnik 51, številka 85: 10. aprila 1918 umrl: Ludvik Lederhas, gimnazijski profesor v p., 65 let, Sv. Petra cesta 14.

198 En župan, en zdravnik, en škof: šolski zvezki razkrivajo osebnosti in sledi časa stenah je bilo zato mnogo lepih slik, ob stenah pa»priprave za obešanje klobukov in za dežnike.«če lahko pomislimo pri tej nalogi na opis konkretne šolske sobe, pa za šesto šolsko nalogo Moja rojstna hiša ( ), to ne moremo trditi. Dijak opisuje prijazen dolenjski grič z belo pobeljeno hišo, rojen pa je bil v Trstu. Mestni trg, Domači vrt in Ljubljanska Zvezda so bili naslovi naslednjih nalog; sledil je Kolodvor, nato pa več tem iz antične zgodovine. Jeseni 1907 so začeli s Slomškovim spisom iz berila in nadaljevali z naravo in zgodovino. V letu 1909/10 je opaziti v vsebini spisov povezavo z latinščino, zgodovino in temami iz narave. Profesor je bil z njegovimi izdelki kar zadovoljen. Tudi naloga v kateri je razpravljal o tem, kako lahko človek najbolj koristi domovini, je bila ocenjena prav dobro, čeprav z minusom.»domovini koristimo le, ako blažimo svoje srce, si bistrimo um in se navdušujemo za vse lepo, blago in sveto. Varovati se moramo sovraštva in nesloge Slehernemu naj bode resnica nad vse, boji pa naj se vsakdo hinavstva in laži, ki je začetek vseh pregreh. Stojmo trdno v boju za vzore «No, tuji je nekaj habsburške usmeritve, a vendar domoljubne vzgoje je čutiti v tem spisu. Spis je končal s pozivom:»pojdimo pogumno na delo, kajti le v delu je rešitev.«17 V zadnjem letu šolanja je opisal v pismu prijatelju obisk svetišča Muze Uranije zvezdarne, nato je pisal o deželi Kranjski in o sreči. Ta 4. domača naloga ( ) je imela za motto Gregorčičev verz:»na zemlji biva sreče le odsev, ne stalna sreča.«profesorjeve ocene so bile kar stroge. V maju so maturantom naložili h gospodarstvu (in morda tudi k izbiri poklica) usmerjen naslov»kako pospešuje država poljedelstvo, industrijo in trgovino«. Zadnja šolska naloga pa se je ozrla naprej:»človek dvajsetega stoletja«. Dijak je pisal o tehničnem napredku na primeru železnice in brzojava.»in tako napreduje moderni človek v vseh strokah in na vseh poljih«. Ob napredku pa opozarja tudi na divje tekmovanje, na težave življenja v nervoznem času: zato mora biti človek»trden značaj.. mora biti delaven in vztrajen, da si prisluži vsakdanjega kruha.«nalogo je strogi profesor ocenil kot dobro. 18 Dijak je maturiral leta 1912, 19 in vezanem zvezku je vpeta tudi njegova latinska maturitetna naloga (Erat Misseni elassemque imperio ), pa tudi grška; nato je študiral medicino v Pragi in postal zdravnik v Ljubljani Janežič, Iz mojih šolskih let, Janežič, Iz mojih šolskih let, str Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJU 184, Klasična gimnazija v Ljubljani, t. e. 7, a. e. 12, 1911/ Dr. Pavel Janežič, zdravnik, roj (Trst), u (Ljubljana). Gimnazijsko šolanje je opravil v Ljubljani in 1912 maturiral. Promoviral je za dr. medicine na Karlovi univerzi v Pragi (1921), opravil dveletni sekundarij v ljubljanski bolnišnici, 1924 je bil zasebni zdravnik v Ljubljani, 1928 ga najdemo med zdravniki okrožnega urada za zavarovanje delavcev, pogodbeno pa je od leta 1927 delal tudi v ambulatoriju tobačne tovarne. Za prijazno posredovanje podatkov se zahvaljujem Inštitutu za zgodovino medicine (Senta Jaunig, prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec).

199 198 Šolska kronika Osnovnošolski zvezek poznejšega nadškofa 1930/31 V čem nam je zanimiv nekdaj vsaj 16 listni črtast zvezek z modrimi platnicami, manjšega formata 19,4 x 24 cm, ki ga je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani in pred dobrimi 80 leti popisal šolar na dolenjskem podeželju? Je bolj zanimiva vsebina ali pa nekdanji učenec, ki je pozneje postal precej poznan? Zvezek je tiskarski izdelek, eden od množice učnih pripomočkov in učil, ki jih je oskrbela tiskarna, ki je bila od 1906 v lasti Zaveze, slovenske učiteljske organizacije. V njeni Učiteljski tiskarni so se po prvi svetovni vojni lotili tudi izdelave šolskih zvezkov in jih kot kvalitetne priporočali v časopisju. Take zvezke so uporabljali učenci za šolske naloge, zato so se večkrat ohranili pri gradivu šol oz. so s posredovanjem učiteljstva našli tudi pot v kulturne ustanove, kjer jih hranijo različni arhivi in muzeji v arhivskih fondih posameznikov in družin ali v posebnih zbirkah. Takšen primer je tudi zvezek iz šolskega leta 1930/31, ki ga je pisal Alojzij Šuštar kot učenec osnovne šole Trebnje. 21 Zvezek šolskih nalog obsega deset v šoli narejenih spisov: najprej sedem oštevilčenih šolskih nalog, pisanih od konca septembra 1930 do konca marca 1931, tem pa sledijo še trije spisi, za vsak mesec do konca šolskega pouka po eden. In kakšna je vsebina teh šolskih spisov? Zelo različna, a povezana z vsebino pouka in usmerjena k naravi in doživljanju svojega okolja. 1. naloga, Vrabec in lastovka (narek), ; 2. naloga, Ajda (Po pesmici O. Zupančiča), ; 3. naloga, Moj rojstni kraj (Prosti spis), ; 4. naloga, Pri nas smo klali, ; 5. naloga, Sv. Sava, ; 6. naloga, Dogodek iz mojega življenja, ; 7. naloga, Kaj želim postati? ; Poljsko delo v pomladi, ; Jetika, in pismo bratu (Dragi brat! ). Prva šolska naloga je pravzaprav učenčev zapis učiteljevega nareka o dvogovoru lastovke kot ptice selivke in domačega vrabca, ki spodbuja ljubezni do»svoje preljube domovine. Zanjo hočem trpeti in stradati ter pričakovati boljših in srečnejših dni.«druga šolska naloga je bil zelo vzgojen spis po Župančičevi pesmi z motivom siromakovih čebel, ki nabirajo med na cvetoči ajdi na njivi bogatina Kazina. Jezni bogataš hoče te sosedove čebele na svoji njivi jezno pomoriti, a le pomendra svojo ajdo. Tretji spis pa je izdelek učenca, zato nas tretja šolska naloga še bolj pritegne. In kaj piše o svojem rojstnem kraju? Ima le sedem hiš.»moj rojstni kraj // (Prosti spis)// Kakor ljubi ptica svoje gnezdo tako ljubim tudi jaz svoj domači kraj. Moj rojstni kraj je na Grmadi. Naša hiša stoji sredi vasi. Okrog hiše se razprostira velik sadni vrt. Blizu hiše je nasajena vinska trta. Grmada ni velika vas. Ima le sedem hiš. Naša hiša je krita s slamo. Iz domačega vrta je lep razgled tja do Kočevja. Skozi vas se vije pot iz Trebnjega v Dobrnič. Do šole imam samo pol ure. Zelo rad hodim 21 Šolski zvezek učenca Alojzija Šuštarja, osnovna šola Trebnje, 1930/31; SŠM, razstavna zbirka. Učenec je podpisan, poznejši dopisi pa navajajo oštevilčenje zvezka (48), šolo (Trebnje), razred (ne prav točno: VIII. razred), šolsko leto (1930/31).

200 En župan, en zdravnik, en škof: šolski zvezki razkrivajo osebnosti in sledi časa 199 Iz šolskega zvezka Alojzija Šuštarja, Osnovna šola Trebnje, 1930/31 (SŠM, Ljubljana, razstavna zbirka) v šolo, če ravno me pozimi včasih pošteno zebe. / Trebnje, «. Prosti spis, ki s simpatijo opisuje svojo majhno domačo vas in kaže veselje do šole, je bil ocenjen, tako za delo kot za obliko in to prav dobro: D./elo/ 4 O./blika/ 4. Poprava je bila kratka: Ima le sedem hiš. Stavek ni imel v spisu velike začetnice, nova pa je besedica»le«. Šola je nekdaj, pa tudi še danes, znala spremljati letne čase in opravila. Četrta šolska naloga je januarja 1931 predstavila domači praznik in je imela naslov»pri nas smo klali«. V spisu kaže na veselje (gotovo tudi zaradi hrane, čeprav to izrecno ni omenjeno, a je tedaj ni bilo v izobilju) in izjemnost dogodka, saj je domači praznik ostal šolarju trdno v spominu. Spis postreže s pozornim etnološkim opisom materinega dela (»Mati je prinesla kropa «) in podrobnosti mesarjevega dela. Prišel je ob sedmih in zaklal najdebelejšega prašiča, ga razsekal in vzel iz njega drob. Popoldan pa je»naredil nekaj krvavih in nekaj mesenih klobas. Ko se je zmračilo je mesar odšel. Ali otroci smo pridno pomagali«, je še dodal. Peta šolska naloga konec januarja je bila uglašena na temo tedanjega jugoslovanskega praznika. Tedaj so rekli temu jugoslovenstvo, lahko pa vidimo v njem tudi ekumensko razsežnost.»kakor častimo Slovenci brata sv. Cirila in Metoda tako častijo Srbi sv. Savo«. Šolar je v tej nalogi z naslovom»sv. Sava«pisal o življenju Rastka Nemanje, ki je postal menih in pozneje škof. Za 6. šolsko nalogo so v marcu 1931 šolarji v Trebnjem pisali spis o dogodku iz svojega življenja. Enajstletnemu šolarju Alojziju Šuštarju je bil pomemben dogodek njegov vstop v šolo. Tedaj že vnet za šolo se je spominjal svoje zadržanosti pri vpisovanju v šolo avgusta, ko je že dopolnil šesto leto.»nekako tesno mi je bilo pri srcu, ko sva šla z

201 200 Šolska kronika mamo prvikrat v šolsko poslopje.«vse mu je bilo novo.»ko sva prišla v razred mi je bilo vse neznano. Vpisali so me gospod učitelj v šolo, ker sem bil že dovolj star. Ko je bilo treba prvi dan v šolo sem šel še precej boječe. Ko sem šel po poti v šolo sem premišljal, kako bo treba opustiti vse igre. Danes pa grem rad v šolo, ker vem, da mi veliko koristi.«podobno misel je že 1796 zapisal duhovnik in pesnik Valentin Vodnik:»Devet let star popustim jegre, luže inu drsanje na jamenskih mlakah, grem volán v šolo, ker so mi oblubili, de znam nehati, kadar očem, ako mi uk ne pojde od rok.«22 A pri svojem šolanju in poznejšem delu sta bila oba uspešna. Posebej pa izstopa v zvezku 7. šolska naloga, v kateri so konec marca 1931 učenci pisali o svojih poklicnih načrtih. Starši so tedaj 10-letnega Lojzeta namenili za gimnazijo in iz spisa se kaže njegovo veselje za študij, pa tudi skrb zaradi obsežnega študija za duhovniški poklic. Tesno mu je ob ločitvi od domačega kraja, ki mu ostaja zelo ljub. Tudi, če bo morda kdaj škof, kot je to možnost videl v naivnih otroških načrtih. Ko si želi, da bi se ta želja izpolnila, pa najbrž ni hrepenel po škofovstvu, temveč duhovništvu. To je Alojzij Šuštar res dosegel v Rimu jeseni 1946, kjer je imel novo mašo na dan vseh svetih. 23»7. naloga // Kaj želim postati? // Jaz bi moral hoditi še precej časa v osnovno šolo. Zelo sem bil vesel, ko so mi povedali starši, da bom še v Ljubljano v gimnazijo, ako se bom pridno učil. Ko bom dokončal gimnazijo bom šel študirat za duhovnika. Ko sem to stvar razodel gospodu botru so mi obljubili, da mi bodo pomagali, da bom prišel v gimnazijo. Komaj že pričakujem, da bi zapustil osnovno šolo. Vedno mislim na ločitev od ljubega domačega kraja in od dobrih starišev. Vem, da če bom hotel postati duhovnik, bom moral zelo veliko studirati. A vendar bi najrajše postal duhovnik. Morda postanem pozneje celo škof. Čeprav postanem škof ne bom pozabil domačega kraja. Bog daj, da bi se ta želja res izpolnila.«za ta osnovnošolski spis Lukatovega Lojzka se je vedelo vsaj med njegovimi šolskimi vrstniki, a pričevanje sošolke ob nadškofovi smrti je kljub temu izzvenelo skoraj malo hagiografsko. Dokument (šolski zvezek), ki je bil predstavljen na razstavi o šolskih zvezkih 24 pa kaže, da imajo besede Vilme Bukovec vendarle realno osnovo, ko je zatrdila:»napisal si preroško šolsko nalogo: 'Ko bom velik bom škof!'«25 Od zadnjih treh spisov v tem šolskem zvezku sta dva povezana z naravo in kmečkimi deli. Takšen je spis»poljsko delo pomladi«. Po opisu pomladi, ko minejo 22 Vodnikovo življenje, pisan od njega v' Pratiko Pisano na Gorjušah v' bohinskeh Gorah 1. dan Rožnicveta 1796, prevzeto Zanimivo je, da predstavitev nadškofovih mladostnih zapisov, ki so jo prejeli prav pred 65-obletnico njegovega duhovniškega posvečenja 27. oktobra 1946 in nove maše v Rimu na praznik vseh svetih 1. novembra, ni prav zagrela niti uredništvo katoliškega tednika Družina, ki je o tem objavilo svoj zapis leto zatem na strani namenjeno - razvedrilu. (A. Praznik, Šolski zvezek pripoveduje:»morda postanem celo škof«, Družina, , str. 27). 24 Zgodbe šolskih zvezkov, str Vilma Bukovec, Sošolcu v slovo, v: Nepozabno slovo nadškofa dr. Alojzija Šuštarja (ur. Franci Petrič), Ljubljana: Družina 2008, str. 72.

202 En župan, en zdravnik, en škof: šolski zvezki razkrivajo osebnosti in sledi časa 201 Iz šolskega zvezka Alojzija Šuštarja, Osnovna šola Trebnje, 1930/31 (SŠM, Ljubljana, razstavna zbirka) velikonočni prazniki, pride delo za kmeta.»na polju je zaoral njive za krompir, ovs, za peso in za korenje.«tako je učenec videl kaj dela kmet na polju, v vinogradu in v sadnem vrtu, kaj gospodinja na vrtu.»veliko je truda spomladi, vendar ga vedri upanje, da se bo drevje jeseni polno obilega sadu pripogibalo k tlom.«podobnega duha najdemo tudi v pismu bratu (18. junija 1931), kjer Lojze piše o zdravju in pa o naravni nesreči, a hkrati tudi o duhovniškem kandidatu in njegovem zaupanju v Boga.»Toda sedaj nas je zadela huda nesreča. Toča nam je pobila vse poljske pridelke. Ljubi Bog pa bo že obrnil na bolje.«spis, ki so ga pisali učenci v Trebnjem konec maja 1931, je s področja zdravstva. Obravnava jetiko ali tuberkolozo (TBC) kot nevarno in po vsej Evropi razširjeno bolezen.»najrajše nalezejo jetiko ljudje, ki so malo na svežem zraku, ker ne znajo pregovora:»kdor svežemu zraku okna zapira, zdravniku duri na stežaj odpira.«ta tema kaže na eni strani na skrb tedanje šole tudi za zdravstveno izobraževanje, na drugi strani pa je prav ta bolezen kasneje zaznamovala življenjsko pot tedanjega šolarja Lojzeta. Po študiju v Rimu je prav zaradi tuberkoloze odšel na zdravljenje v Švico. 26 Kot je poldrugo desetletje prej sam zapisal v spisu z naslovom»jetika«:»najboljša obramba proti jetiki je solnce, svež zrak in zmernost «26 Alojzij Šuštar ( ) je v Švici deloval do leta France M. Dolinar, Ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar in demokratične spremembe v Republiki Sloveniji, Ljubljana 2011.

203 202 Šolska kronika Alojzij Šuštar je nato v Švici deloval v različnih duhovniških službah v škofiji Chur, od 1971 do 1976 pa je opravljal tudi službo stalnega tajnika Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) in tako navezal mednarodne stike, ki so leta 1991 koristili tudi nastajajoči samostojni Sloveniji. Tudi v tujini je ohranil naklonjenost do domačega kraja in stike z domovino. Po vrnitvi v domovino leta 1977 se je vključil v delo Cerkve na Slovenskem in pomladi 1980 nasledil nadškofa Pogačnika. Težko, da bi dr. Alojzij Šuštar ob imenovanju za škofa 23. februarja 1980 ali kdaj kasneje še pomislil na mladostni šolski spis, ki ga je malo več kot 10 let star pisal pred dobo polovico stoletja o svojem bodočem poklicu. Zanimivo pa niso pozabili na njegov šolski spis njegovi sošolci in spominsko pričevanje Vilme Bukovec 27 ob njegovi smrti je zvenelo skoraj kot kakšna preveč pobožna pripoved, ki pa je nenadejano dobila dokumentirano potrditev v šolskem zvezku. Nekaj zvezkov s trebanjske šole je že desetletja v zbirki v Slovenskem šolskem muzeju, a smo tega opazili prav ob pripravi raziskave (2007) in nato razstave Zgodbe šolskih zvezkov (2011). Za sklep Šolske zvezke kot učne pripomočke lahko raziskujemo kot del zgodovine pisanja, posebej oblike napisov in poimenovanj zvezkov, kot pomembne kontinuirane trgovske dejavnosti povezane z izobraževanjem, lahko pa se posebej posvetimo zapisanemu v šolskih zvezkih kot osebnim zapisom učencev. V primeru, ko je znano na kateri šoli in kdaj so nastali posamezni zvezki, kateri učenec jih je pisal in kateri učitelj je poučeval in popravljal učenčeve izdelke, pa dobi šolski zvezek poseben pomen kot avtentično pričevanje iz mladih dni. Glede na poznejšo življenjsko pot posameznika, nas njihovi šolski spisi in izjave lahko še posebej pritegnejo. Na določen način omogočajo vpogled v njihovo osebnost in v čas, ko se je s šolo, poukom in vzgojo mladostno oblikoval. Izjemno obsežno gradivo iz osemletnega gimnazijskega šolanja poznejšega ljubljanskega zdravnika P. Janežiča brez podrobnejše analize več sto strani zapiskov v zvezanih šolskih zvezkih ne omogoča hitrih sklepov: vtis je, da je bil vztrajen in prizadeven dijak, navdušeno usmerjen v delo za ljudi, čeprav po šolskih uspehih morda ni prav izstopal. Bolj opazni so manj obsežni zapisi v par zvezkih s katerimi se poznejši župan A. Hribar že kot gimnazijec kaže zavzet za slovansko sodelovanje, poznejši nadškof A. Šuštar pa kot zadržan in zavzet desetletni šolar, občutljiv do narave, domačih krajev in ljudi ter že mlad usmerjen v duhovni poklic, ki ga je pozneje res živel. Šolski zvezki zaradi neposrednosti sporočila postajajo vedno bolj upoštevanja vreden zgodovinski vir, pravi avtentični glas učenca v svojem času. 27 Nepozabno slovo: nadškof dr. Alojzij Šuštar, (uredil Franci Petrič), Ljubljana: Družina 2008.

204 En župan, en zdravnik, en škof: šolski zvezki razkrivajo osebnosti in sledi časa Viri in literatura 203 MGML, Mestni muzej Ljubljana, Zbirka Ivan Hribar, šolski zvezki. Slovenski šolski muzej, zbirka šolskih zvezkov,»iz mojih šolskih let«. Šolski zvezki Pavla Janežiča, , domače in šolske naloge na gimnaziji v Ljubljani 1904/05 do 1911/12, 823 str. SŠM, zbirka šolskih zvezkov, Šolski zvezek učenca Alojzija Šuštarja, osnovna šola Trebnje, 1930/31. Inštitut za zgodovino medicine, personalni podatki o zdravnikih. AS 1456/17 ( ) Knjigoveznica Anton Janežič, Ljubljana. Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJU 184, Klasična gimnazija v Ljubljani. Slovenski narod, Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti 1924, VI, št. 26. Poročilo o mestnih ljudskih šolah v Ljubljani 1905/06, Ljubljana: Mestni šolski svet France M. Dolinar, Ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar in demokratične spremembe v Republiki Sloveniji, Ljubljana Vasilij Melik, Ivan Hribar in njegovi spomini, v: Ivan Hribar, Moji spomini II, Ljubljana Ladislav Ogorek, Ivan Hribar, Ob sedemdesetletnici njegovega rojstva, Zvonček, december 1921, str Nepozabno slovo nadškofa dr. Alojzija Šuštarja (ur. Franci Petrič), Ljubljana: Družina B. Šuštar, Župan Ivan Hribar in šolstvo, v: Homo sum Ivan Hribar in njegova Ljubljana, Zbornik ob razstavi Mestnega muzeja Ljubljana, Ljubljana 1997, str ; B. Šuštar, Šolstvo na razstavi»homo sum «Ivan Hribar in njegova Ljubljana, Šolska kronika, 1999, str B. Šuštar, Zgodbe šolskih zvezkov, Pogledi na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem od srede 19. stoletja naprej, Ljubljana: Slovenski šolski muzej 2011.

205 204 UDK :37:050(497.4)«1900/1930«1.02 Pregledni znanstveni članek Prejeto: Tatjana Hojan* Šolski zvezki v slovenskih pedagoških revijah med letoma 1900 in 1930 School exercise books in Slovenian educational journals between 1900 and 1930 Izvleček V članku so obravnavani prispevki o šolskih zvezkih v slovenskih pedagoških revijah Učiteljski tovariš, Popotnik in Slovenski učitelj med letoma 1900 in V teh revijah so objavljeni predpisi o šolskih zvezkih, poročila o šolskih razstavah ter številni oglasi trgovcev, ki so prodajali učne potrebščine. Nekateri članki so pisali tudi o šolskih tablicah, ki so jih ponekod še vedno uporabljali namesto zvezkov in pa o zahtevah po enotnih šolskih zvezkih. Abstract The article deals with the contributions on school exercise books in the Slovenian educational journals Učiteljski tovariš, Popotnik and Slovenski učitelj between 1900 and These journals published the regulations on school exercise books, reports on educational exhibitions and numerous advertisements by retailers of school requisites. Some articles also wrote about school tablets, still used in some places in place of exercise books, and about demands for unified exercise books. Učiteljski tovariš o šolskih zvezkih Učiteljski tovariš, glasilo avstrijsko jugoslovanskega učiteljstva, v prvem desetletju obravnavanega obdobja, ni imel večjih člankov o šolskih zvezkih. V glavnem so objavljeni oglasi posameznih podjetij, ki so te zvezke izdelovala ali jih prodajala. Slovenski učitelji na Kranjskem so ustanovili Društvo za izgradnjo učiteljskega konvikta in od leta 1897 z gospodarskim programom zagotavljali dodatna sredstva za namen društva. Ta gospodarski program so objavljali v Učiteljskem tovarišu. V njem so bile naštete ustanove,»ki darujejo od iztržka, oziroma dobička, ki jim ga da zaslužiti učiteljstvo, dogovorjene odstotke v prid učiteljskemu konviktu. Vsakdo (vsaktera) pa blagovoli zahtevati, da se vsaka vsota, ki jo odjemalec izplača, zabeleži v prid konviktu.«1 * Tatjana Hojan, prof. slov. jezika, bibliotekarska svetovalka SŠM v p., Ljubljana; e-pošta: tatjana.hojan@gmail.com 1 Gospodarski program. Učiteljski tovariš (v nadaljevanju UT) 1905, str. 233.

206 Šolski zvezki v slovenskih pedagoških revijah med letoma 1900 in 1930 V gospodarskem programu je že od začetka sodeloval Josip Petrič iz Ljubljane, ki je imel»prvo in edino jugoslovansko tovarno šolskih zvezkov in papirnih izdelkov«. 2 Njegove zvezke je prodajala tudi Veronika Kenda iz Ljubljane, leta 1908 pa je izdelovanje šolskih zvezkov prevzel tiskar Anton Slatnar iz Kamnika. 3 Prav tako se je tudi on vključil v gospodarski program Učiteljskega konvikta. Slatnarjeve zvezke je nato tudi prodajala Veronika Kenda. Leta 1903 so v notici o Učiteljskem konviktu objavili, da je tovarna M. Grubbauer iz Linza darovala 100 K. Do sedaj je darovala vsako leto več tisoč zvezkov za revne učence, odslej pa bo obdarovala vsako leto primerno vsoto Učiteljskemu konviktu. 4 Že isto leto je objavil oglas trgovec Jernej Bahovec iz Ljubljane, ki je prodajal med drugim tudi Grubbauerjeve zvezke in bil vključen tudi v gospodarski program Učiteljskega konvikta. Leta 1908 je tovarna Grubbauerjevi sinovi od izkupička za šolske zvezke po slovenskih deželah darovala za Učiteljski konvikt kar 650 K. 5 Leta 1907 se je prvič pojavil oglas Zvezne trgovine v Celju, ki je imela»lastno zalogo šolskih zvezkov in risank.«6 Tudi naslednje leto je objavil oglas Anton Umek iz Brežic. Prodajal je»zalogo šolskih zvezkov za Štajersko po F. Levčevem lepopisju iz najboljšega papirja, enakomernimi čistimi črtami, pivnikom in poljubnim ovitkom.«prodajalni je imel v Brežicah in Krškem. 7 S Štajerske so tudi leta 1909 priporočali»solidno tvrdko šolskih zvezkov Goričar in Leskovšek v Celju.«8 Oglase za prodajo zvezkov so objavljali v tem desetletju še: Gašper Likar iz Gorice, Ivan Bonač, Janez Giontini in I. Toni iz Ljubljane. V rubriki Vestnik je bil objavljen leta 1908 zanimiv predlog, da bi dali na platnice zvezkov»pregledni koledar.«v njem piše, da otroci zelo težko»pojmijo metrično mero, še težje pa časovno. Spoznavanje časovne mere bi gotovo jako pospeševal tabelarični pregled mesece in dni leta na platnicah zvezkov. Učenci bi igraje se spoznavali razvrstitev mesecev in tednov. Ako bi zvezek obsegal pol pole papirja manj, bi cena zvezkov gotovo tudi ne poskočila.«9 O zvezkih je Učiteljski tovariš poročal tudi leta 1905, ko je bila jeseni 1905 na dekliški šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani pripravljena razstava učil. Največ so pisali o metodi pouka lepopisja Janeza Levca. Ta je uvedel nečrtane zvezke, ki»delajo sprva učitelju in učencem veliko preglavico«a se potem kmalu izkaže, da so zelo koristni. Številni taki zvezki so bili razstavljeni in iz njih se je poznalo,»da so pisali učenci vse vaje po taktu in takoj izpočetka s tinto.«s to Levčevo metodo se lahko dosežejo izvrstni uspehi, a zato je Oglas Josipa Petriča. UT 1904, str Oglas Antona Slatnarja. UT 1908, (19.6.), št. 25, str Učiteljski konvikt. UT 1903, str Učiteljski dobrotniki. UT 1908, (6. 3.), št. 10, str Oglas Zvezne trgovine. UT 1907, str Zaloga šolskih zvezkov za Štajersko. UT 1908, (15.5.), št. 20, str Šolske potrebščine. UT 1909, (3.9.), št. 36, str Pregledni koledar na platnice šolskih zvezkov! UT 1908, (27.11.), št. 48, str. 5.

207 206 Šolska kronika Oglas Zvezne trgovine v Celju. Učiteljski tovariš, treba veliko časa in denarja. Avtor članka pa je bil kritičen do razstavljenih zvezkov, saj so bili prikazani le tisti najlepši, brez vseh napak, slabi pa so ostali v omarah. 10 V drugem obravnavanem obdobju se je število oglasov za zvezke povečalo, sicer pa ni dosti drugih poročil o njih. Zanimiva so poročila z občnih zborov društva Učiteljski konvikt. Leta 1910 sta objavljeni dve poročili. Prva je z občnega zbora 28. decembra Ta piše, da se učiteljstvo žal ne drži točno njihovega»gospodarskega programa«. Tovarna Grubbauer je konviktu to leto poslala 720 kron, druga podjetja, ki se tudi ukvarjajo z izdelavo šolskih potrebščin pa se jih niso spomnila. 11 Na občnem zboru 28. decembra 1910 so spet poročali le o daru Grubbauerja, ki jim je poslal 610 kron. 12 Tudi na občnem zboru 27. decembra 1911 so med prvo podporno članico društva imenovali»tvrdko Grubbauer & sinovi«, ki jim je darovala 660 kron. Pozvali so učiteljstvo naj podpira to podjetje in naroča njegove zvezke. 13 Leta 1912 je tovarna Grubbauer darovala konviktu že 700 kron, ta pa je pozval učiteljstvo naj na vseh šolah na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem, v Istri in Dalmaciji uvede Grubbauerjeve zvezke. Ta so»izvrstne kakovosti ter vstrezajo v vsakem oziru vsem zakonitim predpisom.«14 Na občnem zboru društvu so v tajniškem poročilu še zapisali, da imajo še neko domače podjetje, ki izdeluje in prodaja šolske zvezke, a se jih ni še nikoli spomnilo.«15 Leta 1914 je Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta 30 kron podarila tudi Marija Tičar, trgovka s papirjem in pisarniškimi potrebščinami v Ljubljani. 16 Tovarna Grubbauer je konviktu darovala po 700 kron tudi v letu Razstava učil v Ljubljani. VII. Lepopisje in spisje. UT 1905, str Občni zbor»društva za zgradbo Učit. konvikta.«ut 1910, (14.1.), št. 2, str XVI. občni zbor»društva za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani«. UT 1910, (30.12.), št. 52, str Učiteljski konvikt. UT 1911, (29.12.), št. 52, str Velikodušno darilo. UT 1912, (29.11.), št. 48, str XVIII. občni zbor Društva za zgradbo Učit. konvikta. UT 1913, (3.1.), št. 1, str Splošni vestnik. UT 1914, (17.4.), št. 16, str Dvajseti občni zbor»društva za zgradbo Učiteljskega konvikta«.ut 1914, (15.1.), št. 1, str. 2.

208 Šolski zvezki v slovenskih pedagoških revijah med letoma 1900 in Oglas tovarne Grubbauer. Učiteljski tovariš, V tem obdobju je tovarna Grubbauer objavljala v Učiteljskem tovarišu tudi oglase. Leta 1913 je v oglasu zapisano, da je njen zastopnik za Kranjsko Josip Hočevar iz Ljubljane. Oglas je še naprej objavljala Marija Tičar, ki je prodajala Grubbauerjeve in Slatnarjeve zvezke, prav tako je še vedno oglaševal Ivan Bonač. Leta 1911 je objavil oglas Alojzij Skulj iz Ljubljane, prodajal je papir, pisalne in šolske potrebščine. 18 Leta 1911 so o zvezkih razpravljali na okrajnih učiteljskih konferencah na Štajerskem. Na konferenci za celjski okraj, ki je bila 24. junija, je o uvedbi novih zvezkov predaval Srečko Exel junija pa je bila v Mozirju okrajna učiteljska konferenca za šolska okraja Gornji Grad in Vransko. Nadučitelj v Rečici, Ivan Klemenčič, je poročal o temi»katera liniatura normalnih šolskih zvezkov se naj uvede za posamezna šolska leta?«to temo so obravnavali na posameznih domačih konferencah in poslali sklepe poročevalcu, ki je na njihovi podlagi sestavil predavanje. 20 Na učiteljski konferenci za laški okraj, ki je bila 24. junija v Zidanem mostu, je Anton Gnus predaval o temi:»katere liniature iz normalne zbirke šolskih zvezkov se naj uvedejo za posamezne kategorije v tukajšnjem okraju?«21 Jernej Bahovec, ki je imel trgovino s papirjem, je avgusta 1910 umrl, njegovo trgovino pa je prevzel Ivan Gajšek, ki je leta 1911 večkrat objavil svoj oglas. 22 Zvezna trgovina v Celju je leta 1911 sporočila, da je oddala zalogo šolskih zvezkov za ljutomerski okraj Alojziju Vršiču, trgovcu v Ljutomeru. 23 Maja istega leta pa je 18 Oglas. UT 1911, (9.9.), št. 36, str Okrajna učiteljska konferenca za celjski okraj. UT 1911, (30.6.), št. 26, str Iz Mozirja nam poročajo. UT 1911, (7.7.), št. 27, str Uradna učiteljska konferenca. UT 1911, (7.7.), št. 27, str Oglas. UT 1911, (11.8.), št. 32, str Važno za ljutomerski okraj. UT 1911, (13.1.), str. 2, str. 4.

209 208 Šolska kronika Zveza slovenskih posojilnic v Celju objavila, da je 1. maja 1911 prodala svojo zalogo blaga v Zvezni trgovini podjetju Goričar & Leskovšek. V istem oglasu je tudi podjetje Goričar & Leskovšek sporočilo, da je prevzelo trgovino s papirjem pisalnim in risalnim orodjem itd. 24 Leta 1912 je bil objavljen oglas za brošuro Dragotina Humeka Pismenke za uporabo pri risanju v šoli. Naročila je sprejemal Ivan Koželj, tiskar v Krškem. 25 Med prvo svetovno vojno ni bilo oglasov za šolske zvezke, zanimiv pa je oglas leta Milan Kravanja iz Begunj pri Cerknici je prodajal šolske tablice iz škrilja z lesenim obodom in kamenčke. 26 Med vojno so bila večkrat objavljena obvestila o podražitvah. Leta 1915 je pisalo tudi o podražitvi šolskih zvezkov, kajti vse sestavine pri izdelavi papirja so se podražile. Nižjeavstrijski deželni šolski svet je cene že določil in sedaj stanejo zvezki, ki so bili prej 5 h, sedaj 6 h, oni po 10 h, sedaj 12 h in oni po 20 h, sedaj 24 h. Poročilo se konča:»želeti bi bilo, da tudi vse drugi deželni šolski sveti enako ukrenejo, da bomo vedeli, pri čem smo.«urednik Učiteljskega tovariša, Engelbert Gangl je temu poročilu dodal, da je Učiteljska tiskarna»glede na to gorostasno zvišanje cen«le malo podražila svoje izdelke. 27 Tretje obravnavano obdobje obsega čas med dvema pomembnima člankoma v Učiteljskem tovarišu. Prvi je bil objavljen 30. julija 1919 in opisuje nasvete učitelja Andreja Skulja, kakšni naj bodo novi zvezki. Drugi, zadnji članek v obravnavanem obdobju pa je izšel 6. avgusta 1931 in opisuje, kakšne»nove zvezke za osnovne šole«je izdala Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 16. julija 1919 je izšel članek o novem podjetju, slovenski»izdelovalnici zvezkov«v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Ta že od 1. julija dalje izdeluje zvezke in bodo tako na razpolago že do začetka šolskega leta. Seveda še niso na»finem, belem papirju«, ker ga je zelo težko dobiti. Za sedaj so založili samo 8 lineamentov in sicer:»početnica, enočrtna, podolžni format L-1; Lepopisnica, štiričrtna, podolžni format L - 2; Spisovnica, štiričrtna, pokončni format L- 3; Spisovnica, enočrtna, pokončni format L 4; Številnica, enočrtna, pokončni format L 5; Spisovnica, nečrtana, pokončni format L 6; Spisovnica, enočrtna, pokončni format L 11, veliki format; Spisovnica, nečrtana, pokončni format L 12, veliki format.«zvezki so šivani s sukancem, imajo 8 listov in lepe ovitke, so pa za enkrat še brez pivnikov, ker dobrega papirja zanj ni dobiti. V članku pozivajo učiteljstvo, da podjetje podpre. 28 Andrej Skulj je v članku najprej pozdravil novo podjetje pri nas»izdelovalnico šolskih zvezkov.«predlagal je sedem vrst zvezkov in risanko. Prvi bi bili enočrtni zvezki z liniaturo, kot jo imajo sedaj začetnice. Drugi bi bili širši štiričrtni zvezki, ki bi jih 24 Naznanilo in priporočilo. UT 1911, (12.5.), št. 19, str Oglas. UT 1912, (16.2.), št. 7, str Oglas. UT 1919, (7.2.), št. 6, str Podražitev šolskih zvezkov. UT 1915, (8.10.), št. 15, str Naše novo podjetje. UT 1919, (16. 7.), št. 29, str. 1.

210 Šolski zvezki v slovenskih pedagoških revijah med letoma 1900 in 1930 uporabljali v prvem in nekoliko tudi v drugem razredu osnovne šole. Ožje štiričrtne bi uporabljali v drugem in tretjem razredu. Enočrtne zvezke pa bi uporabljali učenci četrtega in petega razreda. Od petega šolskega leta dalje pa naj učenci uporabljajo brez črtne zvezke s podložnikom. Ti naj bi bili na eni strani s širokim, na drugi strani pa ozki, ki bi jih uporabljali za spisje in računstvo. Zadnji pa bi bili»ozkočrtni za računstvo«, ki bi bili še po dolgem razdeljeni v tri kolone za prve razrede. Na koncu je opisal še»risanko«. Imela naj bi močan papir, malo manjši format in nekoliko več listov, kakor je bilo doslej običajno, morda od 16 do V naslednjih številkah Učiteljskega tovariša sta kratki notici o delu»tvornice za šolske zvezke«. Pisali so, da je zanimanje za nove zvezke zelo veliko in da bo uporabljala zanje boljši papir, čim ga bo dobiti. 30 Naslednje sporočilo tovarne pa je bilo, da risank zaenkrat še nima, za prostoročno risanje lahko uporabljajo na šolah nečrtane zvezke L 6 in L Na podlagi članka učitelja Andreja Skulja so učitelji, zlasti s Štajerske in Koroške, tovarni Učiteljske tiskarne pošiljali vedno več naročil za posamezne vrste zvezkov. Ta jim je v Učiteljskem tovarišu sporočila, da zaenkrat ne morejo ustreči različnim željam in naj pač učitelji uporabljajo zvezke, ki jih trenutno imajo. 32 Istočasno je objavljeno, da je Višji šolski svet z odlokom dne 30. julija 1919, št odobril zvezek, ki jih izdeluje Učiteljska tiskarna,»tako glede kvalitete, kakor tudi glede liniatur.«33 Julija 1920 je Učiteljska tiskarna objavila, da ima spet na razpolago šolske zvezke L-1 do L 5, L-11 in L-12. Priporočala je šolskim vodstvom, da jih za novo šolsko leto naročajo že zdaj,»ker ni izključeno, da bodo cene radi velikega pomanjkanja papirja pozneje višje.«34 Učiteljska tiskarna je redno objavljala tudi oglase za svoje izdelke. Leta 1925 je objavila, da je cene zvezkom znatno znižala. Poleg tega je dodala zvezkom tudi pivnik,»tako da so zvezki Učiteljske tiskarne sedaj, najboljši in najcenejši.«35 V oglasu leta 1926 je tudi opomba, da se zvezki prodajajo v korist»učiteljskega konvikta«v Ljubljani in»učiteljskega doma«v Mariboru. 36 Leta 1922 je Učiteljska tiskarna izdala tri zvezke za okroglo pisavo, ki jih je sestavil ljubljanski učitelj Ferdo Juvanec. Predstavili so jih tudi v Učiteljskem tovarišu z poudarkom, da jih je odobrila pokrajinska uprava za Slovenijo za uporabo na učiteljiščih, osnovnih, meščanskih in srednjih šolah. Prvi zvezek vsebuje male, drugi velike črke. Tretji zvezek ima številke v treh skupinah, 11 strani je praznih za vaje v pisanju A. Skulj: Zopet korak naprej! UT 1919, (30.7.), št. 31, str Naša tvornica za šolske zvezke UT 1919, (6.8.), št. 32, str Tvornica šolskih zvezkov UT 1919, (13. 8.), št. 33, str Tvornici zvezkov Učiteljske tiskarne UT 1919, (27.8.), št. 35, str Višji šolski svet UT 1919, (27.8.), št. 35, str Šolske zvezke UT 1920, (29. 7.), št. 28, str Znižanje cen šolskim zvezkom. UT 1925, (4.9.), št. 33, str Oglas. UT 1926, (9. 7.), št. 27, str. 3.

211 210 Šolska kronika okrogle pisave. V vsakemu zvezku je pojasnilo o posameznih potezah in držanju peresa. Na koncu prispevka je pisalo, da daje Učiteljska tiskarna procentualni del dobička od šolskih zvezkov»jugoslovanski Matici.«37 Avgusta 1927 je izšlo obvestilo, da je Učiteljska tiskarna založila novo vrsto zvezkov.»so dvočrtni, imajo le ozki pas, to je osnovno črto in zgornjo črto za male črke.» Piše tudi, da bodo posebno dobrodošli zvezki za cirilico. 38 Leta 1926 je v srbohrvaščini pojasnilo odloka ministrstva prosvete v Beogradu. 6. julija 1926 je ministrstvo izdalo odlok o uporabi»vežbank«za srednje šole. Uporabljale naj se bi se le one iz državnih tiskarn in založb. To velja le za»pisanke«za lepopis,»crtanke«za geometrijsko in prostoročno risanje. Če pa bi jih v državnih tiskarnah zmanjkalo, 39 se lahko uporabljajo tudi izdelki zasebnikov. Ministrstvo prosvete je 4. septembra 1926 učiteljem prepovedalo razpečavanje zvezkov in drugih šolskih potrebščin v krajih, kjer so v kraju knjigarne. Kjer pa jih ni, potrebuje dovoljenje nadzornika za prodajo. Najbolje pa je, da pooblasti kakega učenca, da zbere denar, napiše naročilo in račun poravna. 40 Leta 1929 je Učiteljska tiskarna objavila, da je ministrstvo prosvete spremenilo odločbo velikega župana mariborske oblasti glede uporabe šolskih zvezkov in risank na mariborskih osnovnih šolah. Uporabljajo lahko zvezke, ki so jih do sedaj, poleg teh pa tudi zvezke,»ki odgovarjajo predpisom velikega župana.«41 Učitelj Ernest Tiran je leta 1922 objavil obsežen članek o črtanju zvezkov in tabel. O tem je predaval na učiteljski konferenci v Moravčah, kjer je učil. Zavzema se za črtane zvezke, ki naj bi jih uporabljali vsaj do 5. šolskega razreda in tako polagoma prešli na nečrtane. 42 Učiteljska organizacija UJU, poverjeništvo Ljubljana, je v poročilu na skupščini v Celju 20. junija 1928 omenila tudi šolske zvezke. Šolsko-upravni odsek poverjeništva je na sejah od oktobra 1927 dalje obravnaval razne predloge in vprašanja ter jih predložil poverjeništvu. Med 30 točkami je bila tudi 27. in sicer Izdaja Pravilnika za enotne šolske zvezke. 43 Oglase za prodajo šolskih zvezkov so objavljali v tem obdobju tudi nekateri drugi ljubljanski trgovci. Največkrat sta objavljala oglase Marija Tičar in Ivan Bonač. V letniku 1927/28 sta oglase objavili tudi papirnici Ivan Gajšek in Anton Sfiligoj, posebej pa je zanimiv oglas Knjigoveznice in industrije šolskih zvezkov Antona Janežiča, ki priporoča vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja Okrogla pisava. Sestavil Ferdo Juvanec. UT 1922, (9.11), št. 45, str Novi zvezki. UT 1927/28, (18.8.), št. 6, str Monopol na šolske zvezke preklican. UT 1926/27, (2.9.), št. 4, str Razpečavanje zvezkov in drugih šolskih potrebščin UT 1926/27, ( ), št. 11, str Šolski zvezki in risanke za osnovne šole mariborske oblasti. UT 1929/30, (25.7.), št. 2, str Ernest Tiran: O črtanju zvezkov in tabel. UT 1922, (28.12.), št. 52, str Delovanje poverjeništva UJU Ljubljana od 1. julija 1927 do 30. junija UT 1928/29, (14.7.), št. 2, str Šolam in šolskim upraviteljem UT 1927/28, (5.1.), št. 25, str. 6.

212 Šolski zvezki v slovenskih pedagoških revijah med letoma 1900 in Oglas ljubljanskega izdelovalca šolskih zvezkov Antona Janežiča. Učiteljski tovariš, V letnikih 1929/30 in 1930/31 je več prispevkov o sporu med trgovci in vodstvom učiteljske organizacije, ki je ustanovila Učiteljsko gospodarsko poslovalnico v Mariboru in spodbujala nakup šolskih potrebščin pri trgovcih, ki so učiteljsko organizacijo podpirali, posebej še načrtovana dijaška domova v Ljubljani in Mariboru. Posebej šolske zvezke omenjajo prispevki 18. septembra Pod naslovom Navajanje staršev in otrok k denuncijacijam proti učiteljstvu citirajo dopis v dnevnem časopisju. Gremij trgovcev v Ljubljani je opozarjal učence, dijake in njihove starše, da učno osebje ne sme pobirati po šolah prispevkov za skupno nabavo šolskih potrebščin, kakor tudi ne agitirati»za kako poedino tvrdko. Vse trgovine s šolskimi potrebščinami imajo blago, ustrezajoče šolskim predpisom in učno osobje ne sme na primer zaradi barve ovitka zvezkov in podobnega pošiljati učence le v gotove trgovine. Dijaki in njihovi starši imajo pravico nabavljati šolske potrebščine pri onem trgovcu, pri katerem sami hočejo.«gremij trgovcev je nazadnje tudi prosil, da mu javijo»poedine primere, ki bi nasprotovali gornjim odredbam.«45 Na to je odgovoril dopis iz vrst učiteljstva, kakor je bil podnaslov prispevka. V njem avtor meni, da je potrebno skupno naročilo za šolske zvezke v posameznem razredu, vendar so ga zdaj prepovedali, najbrž na pobudo trgovcev. Piše, da so lansko 45 Navajanje staršev in otrok k denuncijacijam proti učiteljstvu. UT 1930/31, (18. 9.), št. 8, str. 2.

213 212 Šolska kronika leto učenci nosili v šolo zvezke za šolske naloge z raznobarvnimi ovitki, raznih velikosti in brez pivnikov, kar je bilo za učitelje zelo naporno. 46 Na isti strani je kratka notica, da se je 16. septembra oglasila delegacija ljubljanskega učiteljskega društva pri načelniku prosvetnega oddelka dr. Dragotinu Lončarju. V zvezi z dopisom Gremija trgovcev mu je razložila mišljenje učiteljstva»glede zvezkov, ki morajo biti za isti predmet enotni, kar zahteva tudi šolski nadzornik ob priliki nadzorovanja pouka.«47 Naslednji članek omenja odlok ministrstva prosvete z dne 17. avgusta 1930, ki je naročilo vsem srednjim šolam, da se morajo odslej vse šolske stvari pisati na štirih tipih vežbank, ki jih ima v zalogi»državna štamparija šolskih knjig«v Beogradu. Sekcija trgovcev s papirjem in pisarniškimi potrebščinami pri Gremiju trgovcev je banski upravi predložila spomenico s prošnjo, da se te»vežbanke«pri nas ne uvedejo. Pri tem so navedli več razlogov. Ta odlok naj bi ubil našo industrijo zvezkov, ki bi ji ostale velikanske zaloge, po zakonskem določilu o monopoliziranju tiskovin in vrednotnic pa so šolski zvezki»izvzeti.«odlok pa bo prizadel tudi šole in učence, ker to blago ne bo vedno in pravočasno na razpolago. 48 Oktobra tega leta je Učiteljski tovariš objavil članek iz Trgovskega lista, ki je izšel 21. oktobra in je v srbohrvaščini. Podrobneje opisuje razloge, zakaj naj bi odlok o zvezkih za srednje šole povzročil veliko škode. Samo v Dravski banovini bi izgubilo delo šest tiskarn, ki izdelujejo šolske zvezke in imajo zato potrebno opremo. Delo bi izgubilo ogromno ljudi. Delegacija trgovcev je obiskala tudi ministra za trgovino Juraja Demetrovića, ki jim je obljubil pomoč in upajo, da bo Ministrstvo za trgovino to odločbo preklicalo. 49 V letih 1929/30 in 1930/31 ni bilo oglasov drugih trgovcev s šolskimi zvezki, le oglas Učiteljske tiskarne:»lastna tvornica šolskih zvezkov v korist»učiteljskemu domu«v Ljubljani in Mariboru. Zaloga vseh šolskih zvezkov, beležnic, dnevnikov, skicirk in podkladkov. Zvezki za okroglo pisavo štev. 1, 2, 3. Notni zvezki. V vseh zvezkih je le najfinejši pisalni papir.«50 Avgusta 1931 je v Učiteljskem tovarišu izšel daljši članek o novih zvezkih za osnovne šole. Med 25. in 30. julijem 1930 je potekala konferenca pri ministru prosvete v Beogradu, ki se je je udeležil tudi zastopnik Dravske banovine. Razpravljali so o uvedbi enotnih zvezkov na osnovnih šolah po vsej državi. V soglasju z razgovori in sklepi na tej konferenci, je Učiteljska tiskarna založila vse vrste novih zvezkov. Šolska upraviteljstva in učitelje zato naprošajo, da opozore trgovce z zvezki, da naročajo le nove vzorce. Našteto je sedem vrst zvezkov: Lepopisnice z napisanimi vzorci (rjav ovitek), lepopisnice brez napi- 46 O enotnosti samoučil in neprilikah. UT 1930/31, (18. 9.), št. 8, str Raba šolskih zvezkov. UT 1930/31, (18.9.), št. 8, str Monopol šolskih zvezkov. UT 1930/31, (18.9.), št. 8, str Pitanje izrade i prodaje šolskih zvezaka. UT 1930/31, (29.10.), št. 14, str Lastna tvornica šolskih zvezkov UT 1930/31, (21. 5.), št. 41, str. 4.

214 Šolski zvezki v slovenskih pedagoških revijah med letoma 1900 in Oglas Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Učiteljski tovariš, sanih (rjav ovitek), lepopisnice z napisanimi vzorci v cirilici (rjav ovitek), okrogla pisava, pisanke in vežbanke (zelen ovitek), vežbanke za računanje (moder ovitek) in risanke (siv ovitek). Za vseh sedem je še podrobno opisana uporaba v posameznih razredih. 51 Zanimivo v tem letniku je tudi obvestilo, da je z odlokom prosvetnega ministra 27. junija 1931 odobrena uporaba šolskih tablic upokojenega profesorja risanja Vojislava Stevanovića. Te tablice so bele in se nanje riše in piše kot na papir. Lahko se uporabljajo tudi pasteli in akvarelne barve. Za pisanje s peresom je treba uporabljati posebno»črnilo za tablice«. Te tablice je izdelovala tovarna Penkala v Zagrebu, kjer jih učitelji lahko naroče. 52 Popotnik o šolskih zvezkih Popotnik, pedagoški in znanstveni list, v tem obdobju ni imel večjega prispevka o zvezkih. Zvezki so bili omenjeni v poročilih o šolskih razstavah. Tako je Ljudevit Stiasny leta 1901 pisal o šolski razstavi, ki je bila v Parizu leta Tam so bili razstavljeni»cahiers«zvezki, v katerih so bile lepopisne, pravopisne, jezikovne, spisne, računske in risanske naloge pa še zemljevidi in izdelki ženskih ročnih del. Pisal je, da 51 Novi zvezki za osnovne šole. UT 1931/32, (6.8.), št. 3, str Nove šolske tablice. UT 1931/32, ( ), št. 6, str. 3.

215 214 Šolska kronika so v Franciji»zvezki s križevatimi črtami, kateri so pri nas iz higijeničnih ozirov že več let prepovedani, še vedno v rabi.«53 O razstavi, ki je bila 22. junija 1904 v Krškem, je pisal učitelj Ivan Magerle. O lepopisnicah je napisal, da bi bilo umesno, da se tudi na višji stopnji manjrazrednih šol uvedejo enočrtne lepopisnice. Ob tem je poudaril, da se pri nas rabijo zelo različni zvezki in vpraša:»zakaj se ne bi zedinili?«54 Učitelj Janko Polak je obširno pisal o uporabi tablice v šolah in pojasnjeval, zakaj bi morala iz naših šol oditi v muzej. Za to naj bi bili»zdravstveni oziri, dušeslovni oziri in življenski oziri.«55 Sicer pa so bile objavljene krajše novice o zvezkih v rubriki Razgled. Leta 1902 je bilo objavljeno, da bodo uvedeni zvezki na državne stroške, njihova velikost, kvaliteta papirja in lineatura bo uradno določena. Zdaj se namreč v vsakem okraju rabijo drugi zvezki. To so poročali nekateri listi. 56 Naslednje leto so poročali, da ministrstvo prosvete pripravlja naredbo, da ne bi bilo na pisankah napisov, ampak naj bodo označene samo s številko, napis pa napiše vsak učenec sam. Pisank naj bi bilo šest vrst. 57 Sledijo še krajše novice o zvezkih v drugih deželah. Tako je najvišje sodišče na Pruskem odločilo, da vsi šolski zvezki pripadajo šoli. Če pa je v zvezkih kaj nepopisanih listov, jih mora učitelj iztrgati in vrniti učencem. 58 Na Hrvaškem je deželna vlada ukazala, da smejo v hrvaških šolah uporabljati samo take pisanke in risanke, ki jih je izdala vlada. Dobiček od prodaje pa bodo uporabili za ustanavljanje ljudskih šol v siromašnih občinah. 59 V Morbihanu Da Costa je inšpektor opozarjal, da imajo učenci knjige in zvezke zavite v papir s slikami, ki niso vselej moralne. Učiteljstvo je pozval naj bo pozorno, da se v šolo»ne pritihotapi kaj takega, kar se ne vjema z dobro vzgojo.«60 Leta 1910 so opozorili na članek o pisanju v nemški reviji Deutsche Schulpraxis. Opozarja učiteljstvo naj bo pri popravljanju šolskih zvezkov skrbno. Ponekod je pri napakah debela črta, ali celo dve, ob robovih pa velik križ. Naj v zvezkih, tudi najslabših, ne prevladuje rdečilo, ampak naj samo ob robu označi napako. 61 V istem letniku je pisalo o mnenju neke gospe, ki je pisala na uredništvu lista Zeitschrift für Kinderpflege. Po njenem mnenju bi morali pustiti, da vsak učenec zavije svoj zvezek v ovitek po svojem okusu, ne pa da so zdaj vsi ovitki enaki in dolgo- 53 Ljudevit Stiasny: Šolska izložba na svetovni razstavi v Parizu l Popotnik (v nadaljevanju P) 1901, str Ivan Magerle: Razstava učil, pismenih izdelkov učencev in ženskih ročnih del v Krškem. P 1904, str Janko Polak: Stara navada je železna srajca! P 1909, str Državni šolski zvezki. P 1902, str Reforma pisnih zvezkov. P 1903, str Čegavi so popisani zvezkih učencev? P 1904, str Monopol na šolske zvezke. P 1905, str Zavoji šolskih knjig in zvezkov. P 1908, str Pouk v pisanju. P 1910, str. 59.

216 Šolski zvezki v slovenskih pedagoških revijah med letoma 1900 in 1930 časni. 62 V Münchnu so leta 1912 odpravili posebne zvezke za spisne vaje. V Badenu so to storili že leta V letniku 1916 je notica, da so v Švici v Winterthuru začeli izdelovati»zvezke s krepko lineaturo«. Taki zvezki so primerni za slabovidne otroke, ki so pri navadnih zvezkih imeli težave pri pisanju Slovenski učitelj o šolskih zvezkih Slovenski učitelj, ki je pričel izhajati decembra leta 1899, je imel v drugem letniku oglas bivšega učitelja Gašperja Likarja. V Gorici je imel trgovino»zalogo šolskih in pisarskih potrebščin«, kjer je prodajal»lepopisnice, spisovnice, risanke, peresa in svinčnike.«65 Naslednje leto je bila objavljena naslednja notica:» Avstrijsko učno ministrstvo ima namen prodajo šolskih zvezkov državi pridržati. V prihodnje jih bode izdajala le c. kr. zaloga šolskih knjig. Deputacija trgovcev s papirjem je v tej zadevi šla k ministru pl. Hartlnu, da varuje svojo korist. Minister je izjavil, da res namerja zaloga šolskih knjig zvezke izdajati, da pa bode trgovina z zvezki prosta, kakor doslej.«66 Leta 1904 pa je objavljena odločba ministra dr. Wilhelma Hartla:» Z ozirom na pogoste tožbe o slabi kakovosti, visokih cenah in neprimerni opravi na ljudskih in meščanskih šolah rabljenih zvezkov sem se odločil sledeče temeljne določbe glede zunanje oprembe na ljudskih in meščanskih šolah rabljenih pisank in risank določiti: Za zvezke uporabljeni papir naj ne bo pretenek, temveč trden, dobro poliman, gladek, brez močnega svita, zadostno bel in nekoliko na rumenkasto se spreminjajoč; modrikast papir se ne sme uporabljati za zvezke. Za zvezke za okroglo pisavo (Rundschrift) naj se rabi nekoliko močnejši papir. Tudi risanke in risarski bloki naj se napravljajo iz močnejšega papirja; ta pa ne sme biti pregladek in tudi ne prehrapav in se z radiranjem ne sme preveč obrabiti. Vsak zvezek mora imeti ovitek iz trdnega, temnobarvanega papirja, ki se umaže lahko, ter ne sme imeti nikakih podob ali pa oznanil. Vse pisanke in risanke se morajo trpežno z nitjo sešiti. Uporaba žice za šivanje zvezkov se prepove. Črtani morajo biti zvezki tanko, a vendar vidno in z modro barvo. Prepoveduje se uporaba križastih (kvadriranih) ali z diagonalnimi črtami opremljenih zvezkov in škrilnih tablic. Vsaka pisanka mora imeti dober pivnik, ki bo črnilo res pil, in brez ovitka najmanj osem listov. Z ozirom na te določbe morajo deželne šolske oblasti vzajemno s trgovsko in obrtno zbornico določiti najvišjo ceno za uporabo določenih zvezkov, obenem pa skrbeti, da bo na vsaki šoli zbirka zvezkov, kakoršni se rabijo, da si jih izdelovalci in prodajalci, kakor tudi starši lahko ogledajo. Šolska vodstva so dolžna 62 Barvasti ovitki šolskih zvezkov. P 1910, str Posebne zvezke P 1912, str Posebni zvezki za slabovidne otroke. Popotnik 1916, str Gašper Likar: Zaloga šolskih in pisarskih potrebščin. Slovenski učitelj (v nadaljevanju SU) 1901, str Monopol na šolske zvezke. SU 1902, str. 45.

217 216 Šolska kronika šolski oblasti naznaniti firme, ki ne odgovarjajo predpisanih uzorcem, da se taki zvezki od nadaljne uporabe izločijo.«67 Leta 1914 so med novicami pisali o šolski tablici, ki naj bi jo ponekod spet uvedli namesto zvezkov. Ugotovili so, da nanje otroci veliko več in lepše pišejo. V Franciji so namesto zvezkov na vseh ljudskih šolah uvedli skriljnate tablice, v Nemčiji so jih hoteli že opustiti, a so si premislili»ker so tablice prirejene v toliki popolnosti, da vsestransko ustrezajo.«prispevek se konča z mislijo, da je povrnitev k staremu dostikrat napredek. 68 Janko Polak, nadučitelj iz Šentvida pri Stični, je v članku Iz moje beležnice leta 1921 omenjal zvezke. Vojna je zavrla njihovo izdelovanje, avtor pa meni, da bi morala podjetja, ki se s tem pečajo, takoj ko bodo spet pričela delati, prenehati izdelovati risanke in mesto njih izdelovati zvezke za skiciranje. Taki zvezki bi morali biti veliki 12 cm x 20 cm, imeti 20 do 30 listov belega papirja z ovitkom iz lepenke. Ker pa izdelovanja še dolgo ne bo, je svetoval učencem in učenkam, da si vsak kupi»3-4 pole navadnega konceptnega papirja, ki ga naj zlože tako, da dobi zvezek za skiciranje format osmerke, t j. približno 10 cm x 17 cm. Tudi zahteva po ovoju iz lepenke nas ne bo spravila v zadrego, ker skoro ni hiše, kjer ne bi imeli kake vezane knjige, ki ji odvzamemo ovoj brez vsake škode. Tudi tako dobljeni ovoj naj prirežejo učenci in učenke v formatu 10 cm x 17 cm. Končno naj učenci in učenke zvezek sešijejo, razrežejo, vtaknejo v ovoj in zvezek za skiciranje je gotov. Zaradi ličnosti ga naj opremijo s preprosto belo etiketo in na to napiše vsak učenec in vsaka učenka svoje ime, razred in če treba, tudi oddelek.«če pa si kdo tega ne more izdelati, naj si omisli pol ovoja, da nanj papir, naredi z žebljem tri luknjice in s šivanko poveže v zvezek. 69 V članku učitelja Rudolfa Horvata o pisanju leta 1927, so pri navodilih za začetnike, omenjeni tudi zvezki. Uporabljajo naj se samo nečrtani zvezki, saj so črte»nekake oporne palice, ki se jih otroci nikoli več znebiti ne morejo.«70 Na velikonočnem zborovanju Slomškove družbe leta 1930 so razpravljali o uvedbi tablic. Nekateri vzgojitelji so bili zanje in naštevali prednosti pred zvezki, saj je cenejša in bolj ekonomična. Drugi pa so zagovarjali zvezek, ker tablica ni higienična in večina zborovalcev je bila proti njeni uvedbi. Sprejeli so sklep, naj se vsak učitelj sam odloči ali za tablico ali za zvezek. 71 Za sklep Vsaka od treh obravnavanih pedagoških revij je imela svoje zapise o šolskih zvezkih. Največ jih je bilo objavljeno v Učiteljskem tovarišu. Prevladujejo poročila o delovanju 67 Pisanke in risanke v šoli. SU 1904, str Šolska tablica. SU 1914, str Janko Polak: Iz moje beležnice. SU 1921, str , 70 Rudolf Horvat: Pisanje v novem duhu.(predelano po»kuhlmann, Das Schreiben im neuen Geiste«. SU 1927, str Velikonočno zborovanje»slomškove družbe.«su 1930, str. 94.

218 Šolski zvezki v slovenskih pedagoških revijah med letoma 1900 in 1930 Društva za izgradnjo Učiteljskega konvikta, kasneje pa Učiteljske gospodarske poslovalnice. V njih so navedeni trgovci z zvezki, ki so darovali tej ustanovi del dobička od prodanih izdelkov učiteljem. Poleg tega so bili v Učiteljskem tovarišu objavljeni številni oglasi trgovcev, največ iz Ljubljane, nekaj tudi s Štajerske, do prve svetovne vojne pa zlasti oglas tovarne Grubbauer iz Linza. Zvezki so omenjeni tudi v poročilu o razstavi na šoli Sv. Jakoba v Ljubljani leta V letu 1911 so na štajerskih okrajnih učiteljskih konferencah predavali o šolskih zvezkih, a predavanja niso bila nikjer objavljena. Po prvi svetovni vojni je Učiteljska tiskarna začela izdelovati šolske zvezke in objavljala v zvezi s tem delom številna poročila in oglase. Učitelj Andrej Skulj je leta 1919 napisal obsežen članek o tem, kakšni bi morali biti šolski zvezki, naštel jih je sedem vrst in risanke. Vedno glasnejše pa so bile zahteve po enotnih šolskih zvezkih, kar je sprožilo zlasti v letih 1929/30 in 1930/31 spore z zasebnimi trgovci in v zvezi s tem je bilo nekaj poročil v Učiteljskem tovarišu. Avgusta 1931 je izšel daljši članek o novih šolskih zvezkih, ki jih je izdala Učiteljska tiskarna v dogovoru z ministrstvom za prosveto v Beogradu. Najmanj prispevkov o zvezkih ima v tem obdobju pedagoška revija Popotnik. Zvezki so omenjeni kot razstavno gradivo na razstavah, ki sta bili leta 1900 v Parizu in 22. junija 1904 v Krškem. V krajših novicah je bilo v letih 1902 in 1903 omenjeno, da vlada pripravlja odlok o uvedbi državnih zvezkov, katerih velikost, kvaliteta papirja in lineatura bo uradno določena. Na pisankah ne bo več napisov, ampak bodo označene le s številko. Navajali so tudi članke o zvezkih iz nemških pedagoških časopisov in novice o zvezkih iz Hrvaške, Prusije in Švice. Slovenski učitelj je prav tako leta 1902 omenjal, da je avstrijsko učno ministrstvo določilo, da zvezke izdeluje le založba šolskih knjig, vendar pa bo trgovina z zvezki še vedno prosta. Leta 1904 je podrobno predstavljena zahteva ministrstva, da morajo imeti šolski zvezki kvalitetni papir, ovitke v temni barvi in brez ilustracij. V listu so večkrat omenjene tudi šolske tablice, ki so jih ponekod še vedno uporabljali. Še leta 1930 so o tem razpravljali na zborovanju Slomškove zveze. Zanimiv je tudi prispevek učitelja Janka Polaka iz leta 1921, ki učencem svetuje, kako naj si sami izdelajo zvezke za skiciranje. 217 Viri Slovenski učitelj Učiteljski tovariš Popotnik

219 218 UDK (497.4Litija)«1920/1940«1.03 Kratki znanstveni prispevek Prejeto: Nataša Kolar* Šolski zvezki v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja na primeru Osnovne šole Šmartno pri Litiji School exercise books in the 1920s and 1930s from Šmartno pri Litiji Primary School Izvleček Avtorica v prispevku predstavlja na primeru ohranjenih družinskih šolskih zvezkov del pouka od 4. do 6. razreda v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja v osnovni šoli Šmartno pri Litiji v osrednji Sloveniji. V družinskem arhivu se je ohranilo največ šolskih zvezkov za pouk slovenščine, matematike, srbohrvaščine, naravoslovja, zemljepisa in zgodovine, manj glasbe in lepopisa in risanja. Na osnovi primerjave predstavlja spremembe pri vsebini pouka tako pri metodi poučevanja kot v načinih zapisov v zvezkih. S tem prispevkom poskuša avtorica dopolniti védenje o zgodovinskem razvoju šolskega zvezka kot učnega pripomočka v slovenski šoli. Abstract On the basis of the preserved family exercise books, the article presents part of the lessons in years four and six in the 1920s and 1930s at the primary school in Šmartno near Litija, in central Slovenia. Most of the exercise books preserved in the family archives are for Slovene, Mathematics, Serbo-Croat, Natural Sciences, Geography and History; there are fewer for Music, Writing and Drawing. The article describes changes in the content of lessons both with regard to the teaching methods used and the ways of making notes in exercise books. The article adds to our knowledge about the historical development of exercise books as a school aid in Slovenian schools. Med obema svetovnima vojnama je bilo središče občine Šmarno pri Litiji sestavljeno iz krajev Šmartno in Ustje. Upravno je občina spadala do leta 1922 v okraj Litija, po tem letu, ko so sprejeli Zakona o obči upravi, ki je uvedel ime srez, pa v srez Litija. 1 Po podatkih Krajevnega leksikona Dravske banovine je v tem obdobju v občini, v velikosti 5836 hektarjev, živelo v 25 vaseh 3311 prebivalcev. 2 Šolstvo ima v Šmartnem pri Litiji dolgoletno tradicijo. Kraj je dobil prvo šolo, enorazrednico, leta 1665, 3 ko so začeli otroke poučevati branja, pisanja, računanja in * Nataša Kolar, mag. zgod. znanosti, muzejska svetovalka, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, Ptuj; natasa.kolar@pmpo.si 1 Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937, str Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937, str Šmartno nekdaj in danes, Šmartno pri Litiji, december 1995, str. 21.

220 Šolski zvezki v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja na primeru Osnovne šole Šmartno pri Litiji verouk. Po ustnem izročilu so otroke sprva poučevali v kapeli na Pungrtu, kjer naj bi učili stiški menihi, pozneje pa v zasebnih hišah in mežnariji. 4 Prvo šolsko stavbo s štirimi učilnicami je Šmartno dobilo leta Leta 1926 je šola postala šest razredna, popolna osemletka pa leta Novo stavbo šole so v Šmartnem dobili leta Njena podoba se je zaradi vse večjega števila učencev in načina metodike poučevanja večkrat spremenila; dograditve in posodobitve šole so potekale med letoma 1972 in 2003, ko je bil dokončan prizidek, ki je omogočil enoizmenski pouk in uvedbo devetletke. Veliko pridobitev, tako za učence kot krajane, pa pomeni tudi bazen v novem delu šole. 6 V kraljevini Jugoslaviji, do leta 1929 kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, so svoj prvi šolski zakon, ki je poenotil osnovno šolo, imenovano narodno šolo, sprejeli 5. decembra Uvedli so splošno in obvezno osemletno osnovno šolo in skupen pouk za dečke in deklice. 7 Po prvi svetovni vojni so v kraljevini do tega zakona z dopolnitvami učili še po nekaterih členih avstro-ogrske šolske zakonodaje. 8 Na primeru ohranjenih družinskih šolskih zvezkih predstavljamo v nadaljevanju učni proces v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja v osnovni šoli Šmartno pri Litiji. Po pregledu šolskih zvezkov opazimo, da so jih uporabili oziroma popisali do konca (kar v sodobnosti ni več običaj, saj marsikateri delovni zvezek ostane nepopisan). Čeprav so bili uporabljeni za določen predmet, je razvidno, da so zapolnili prazen prostor s podobno temo oziroma predmetom, s to razliko, da so obrnili zvezek in pisali z zadnje strani. Predvsem vidimo v ohranjenih zvezkih združljivost zemljepisa in zgodovine ter naravoslovja in higiene. Ohranjeni družinski zvezki so iz druge polovice dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja. Predstavljajo del vsebine pouka od 4. do 6. razreda, nekaj zvezkov pa je ohranjenih tudi iz Obrtno-nadaljevalne šole v Šmartnem, ustanovljene 1898 in delujoče do 2. svetovne vojne, 9 in tudi iz Državne meščanske šole v Litiji, kamor so hodili otroci po končani šestletni šoli v Šmartnem. To so šolski zvezki za slovenščino, nemški jezik in srbohrvaščino. Največ je ohranjenih šolskih zvezkov za pouk slovenščine, matematike, srbohrvaščine, naravoslovja, zemljepisa in zgodovine, manj glasbe, lepopisa in risanja. Za predmet risanje so ohranjeni posamezni listi risb, iz katerih je razvidno, kaj so vse risali: rastline, geometrijske like, ornamente in drugo. Pri pouku slovenščine, hrvaščine, računstva so imeli ločene zvezke za šolske naloge, šolske vaje in domače naloge. Zvezke s šolskimi vajami so še razdelili v zvezke za slovstvo, Eli Damjan, Litijsko šolstvo skozi čas, Litija, 2000, str Šmartno nekdaj in danes, Šmartno pri Litiji, december 1995, str Osnovna šola Šmartno pri Litiji. Dosegljivo na osnovna-sola, dne Jože Ciperle, Andrej Vovko, Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, Slovenski šolski muzej, Ljubljana 1987, str Osnovna šola na Slovenskem , Slovenski šolski muzej, Ljubljana, 1970, str.438. (Osnovna šola na Slovenskem, 1970) 9 Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937, str. 320.

221 220 Šolska kronika Risanje v šoli, šolsko leto 1934/1935 (vse ilustracije so iz družinskega arhiva). kjer so si zapisovali podatke o pesnikih, pisateljih, umetnikih, na primer: Simon Gregorčič, Oton Zupančič, Rihard Jakopič, 10 in slovnico tako slovensko kot srbohrvaško, ki je bila dopolnjena z vajami iz slovnice in nareka oziroma prostega spisa. Nato so imeli zvezek za pisne vaje, kjer so vadili pisanje s pisanjem raznih pesmi in tudi dogodkov iz zgodovine, predvsem jugoslovanske in se tudi na ta način seznanili z zgodovino kraljevine Jugoslavije. Pisne vaje v srbohrvaščini so imeli kombinirane v cirilici in latinici, tudi tu opazimo vaje v pisanju na osnovi zgodovine Srbije. Pri slovenščini so imeli posebej še zvezek za šolske naloge, kjer med temami šolskih nalog ali prostih spisov opazimo naslednje teme: počitnice, štiri letne čase (jesen, zima, pomlad, poletje), božični čas in drugo. Po pregledu slovenskih zvezkov ugotavljamo, da velike razlike med temami v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja ni bilo, v glavnem so se ponavljale. Med temami poudarjamo za dvajseta leta dve, in sicer spis z naslovom Bratom onkraj Karavank, ob peti obletnici plebiscita (1925) in Majski izlet v Moravče (1925), za 30-leta 20. stoletja pa omenjamo spise o sejmih v Šmartnem, Martinov in Valentinov, in Kako mi ugaja v novem razredu, v katerem zasledimo podatek, da je Osnovna šola Šmartno bila šest razredna in da je bilo v šolskem letu 1934/1935 v razredu 35 učencev. 10 Po predpisanem učnem programu iz leta 1932 sta bila med imeni jugoslovanskih pisateljev iz Slovenije omenjena samo dva, in sicer Prešeren in Cankar. To pomanjkljivost so slovenski učitelji popravili sami, saj so v okviru svojega podajanja programa seznanili šolarje z vsemi glavnimi slovenskimi pisatelji in pesniki ter tudi umetniki. Osnovna šola, 1970, str. 443 in 444. To smo opazili tudi v obravnavanih zvezkih (op. av.).

222 Šolski zvezki v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja na primeru Osnovne šole Šmartno pri Litiji 221 Spis v zvezku ob peti obletnici koroškega plebiscita, 11. oktober Iz kratkih prostih spisov izvemo o določenih navadah in običajih v kraju, in sicer o sejmih v Šmartnem. Tako postane lahko v luči otroškega razmišljanja in dojemanja sejemskega dogajanja v spisu, šolski zvezek tudi vir za zgodovinske podatke o sejmih in dogodkih okrog njih, ki so bili značilni za Šmartno. Pri računstvu so posamezni zvezki za pisanje snovi, algebre in geometrije, in tudi mešani zvezki, kjer so napisane šolske vaje, šolske naloge in domače naloge; vse v enem zvezku. 11 Pri zvezkih predmeta lepopisje opazimo ob posameznih ponavljanjih pisanja črk in besed tudi pisanje različnih verzov pesmi tako v cirilici kot latinici. Prizadevali so si, da je bila pisava razločna, preprosta, nepretrgana. Lepopis je bil posebej ocenjen v šolskih zvezkih, predvsem opazimo to pri slovenščini, srbohrvaščini, računstvu, pri drugih predmetih manj. Šolski zvezki predmeta naravoslovje (fizika, kemija, biologija) vsebujejo predstavitev človeka, živalstva in rastlin (botanike). Pri opisu spoznavanja zgradbe in delovanja človeškega telesa vidimo pri nekaterih temah kot dopolnilo in ponazorilo tudi preproste risbe človeških organov: uho, srce, zobe in drugo. Razlika v zvezkih med 20-timi in 30-timi leti 20. stoletja pri spoznavanju človeškega telesa je bila v tem, da je ta tema v tridesetih letih spadala v predmet higiene in ne naravoslovja kot v dvajsetih letih. 11 Obseg učne snovi za računstvo in geometrijo je bil v učnih načrtih od leta 1883 dalje z malimi spremembami zelo ustaljen. Več o tem v Osnovna šola na Slovenskem, 1970, str. 529.

223 222 Šolska kronika Zapis v zvezku za predmet higiena, skica ušesa, šolsko leto 1934/1935. Risba v zvezku: zemljevid severne in južne Amerike, Pri pouku zemljepisa 12 so v obravnavanem obdobju učenci za prepoznavanje in razumevanje kontinentov in držav sami risali celine in države. Za kontinente so ohranjene risbe Severne in Južne Amerike, Azije in Afrike. V zvezek so si ob risbi zabeležili osnovne značilnosti celine oziroma države, naravne posebnosti, gospodarske panoge, število prebivalstva in drugo. Iz zapisov je razvidno, da so dobili osnovne takratne podatke o obravnavani temi. Iz zvezkov predmeta zgodovina razberemo, da so spoznali kaj uči veda zgodovina, po podani uvodni razdelitvi zgodovinskih dob in kratkim opisom prazgodovine so začeli zgodovinsko snov podrobneje spoznavati z Egipčani. V tridesetih letih 20. stoletja so še posebej imeli zvezek za zgodovinski pregled kraljevine Jugoslavije in njenih banovin. 12 V višjih razredih narodne šole so po učnem načrtu obravnavali celine in pojme iz občega zemljepisa. Osnovna šola, 1970, str. 555.

224 Šolski zvezki v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja na primeru Osnovne šole Šmartno pri Litiji Sklep 223 Po pregledu in primerjavi šolskih zvezkov v obravnavanih desetletjih 20. stoletja ugotavljamo, da so učni predmeti ostali nespremenjeni, nekoliko so se spremenile le metode poučevanje in načini zapisov v zvezkih. To je najbolj vidno pri predmetu zemljepis, v dvajsetih letih 20. stoletja so kontinente risali na posamezne liste in države skicirali v zvezke, v tridesetih letih 20. stoletja so si verjetno s šablono pomagali pri risanju držav v zvezek. Spoznavanju zgodovine kraljevine Jugoslavije so namenili velik poudarek, kar je razvidno pri več predmetih, ne samo pri zgodovini ampak tudi pri slovenščini, srbohrvaščini in zemljepisu, saj smo v zapisani učni snovi pri navedenih predmetih zasledili posamične kratke zgodovinske teme o razvoju Jugoslavije. S prikazom šolskih zvezkov kot virom za področje izobraževanja, nastalih v okviru takratnega šolskega oziroma pedagoškega procesa Kraljevine Jugoslavije, poskušamo s tem prispevkom dopolniti védenje o zgodovinskem razvoju šolskega zvezka kot učnega pripomočka v slovenski šoli. Viri in literatura Arhiv družine Kolar, Šmartno pri Litiji. Jože Ciperle, Andrej Vovko, Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, Slovenski šolski muzej, Ljubljana Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana Osnovna šola na Slovenskem , Ljubljana: Slovenski šolski muzej Osnovna šola Šmartno, Šmartno nekdaj in danes, izdano ob 330. letnici šolstva v kraju, ur. Valerija Kepa, Šmartno Osnovna šola Šmartno pri Litiji. Dostopno na: dne

225 224 Marjetka Balkovec Debevec* UDK :37(497.4Bela krajina)«1944«1.02 Pregledni znanstveni članek Prejeto: »Spomin na učitelja vzgojitelja«. Iz listov šolskih zvezkov na pedagoškem tečaju v Beli krajini med drugo svetovno vojno A memory of a teacher. School exercise book pages from an educational course in Bela krajina during World War Two Izvleček Avtorica v prispevku predstavlja vsebino in pomen zapisov na listih šolskih zvezkov, ki so nastali na pedagoškem tečaju za nadomestno učiteljstvo v Beli krajini med drugo svetovno vojno. Del gradiva tečaja v Dobličah pri Črnomlju iz leta 1944 hrani arhiv Slovenskega šolskega muzeja. V prispevku je predstavljen zvezek dnevnik predavanj z navedenim predmetnikom in vsebino učne snovi, posebej pa je izpostavljen pomen ohranjenih listov iz šolskih zvezkov z različnimi nalogami oz. eseji udeležencev tečaja. Med njimi je podrobneje analiziran izbor esejev pod naslovom Spomin na učitelja vzgojitelja, s prikazom vloge učitelja pred drugo svetovno vojno in s pričakovanji v novem obdobju. Abstract The article presents the content and its significance of exercise books from the pedagogy course for supply teachers in Bela krajina during World War Two. Part of the material used during the course in Dobliče near Črnomelj from 1944 is kept in the Slovenian School Museum Archives. The article presents an exercise book containing a diary of lectures, with a list of subjects and the content of the learning material, focusing in particular on the importance of preserved pages containing different tasks and essays written by the course participants. There is a special analysis of a selection of essays with the title Remembering the Teacher, describing the role of the teacher before the war and expectations for the new era. Druga svetovna vojna je močno zaznamovala tudi šolstvo. Vojska je požgala in zasedla številne šolske stavbe, uničila šolski inventar in knjige, okupatorji so širili fašistično in nacistično ideologijo, mnogo slovenskih učiteljev je bilo izgnanih. Po kapitulaciji Italije, 8. septembra 1943, so se predvsem na osvobojenem ozemlju začeli intenzivneje pripravljati na razvoj šolstva po vojni. Nastajali so novi učni načrti in osnutki novih učbenikov. Zavedali so se, da bo primanjkovalo primernega učiteljskega * Marjetka Balkovec Debevec, mag. znanosti s področja etnologije in prof. zgod., muzejska svétnica, Slovenski šolski muzej, Ljubljana, e-pošta: marjetka.balkovec@guest.arnes.si

226 »Spomin na učitelja vzgojitelja«. Iz listov šolskih zvezkov na pedagoškem tečaju v Beli krajini kadra, zato so takratni prosvetni in politični organi priredili nekaj t. i. temeljnih tečajev ali pedagoških tečajev za nadomestno učiteljstvo. V njih naj bi se zbrali predvsem mladi in zavedni ljudje, ki se niso kompromitirali s sodelovanjem z okupatorjem in njegovimi pomagači. Za prijavo na tečaj je bila potrebna tudi primerna izobrazba, najmanj osemletna osnovna šola ali meščanska šola ali gimnazija, prav tako naj bi bili kandidati zdravi in naj bi imeli posluh. Prva tečaja sta bila organizirana v juliju 1944 v Beli krajini in na Primorskem. 1 Del gradiva tečajev v Dobličah pri Črnomlju iz leta 1944 hrani arhiv Slovenskega šolskega muzeja. 2 Med gradivom ima posebno pričevalno vrednost zvezek dnevnik predavanj, ki podaja pregled organizacije in vsebine dela na pedagoškem tečaju. Posebej dragoceni pa so ohranjeni listi iz šolskih zvezkov z različnimi nalogami, spisi oz. eseji udeležencev tečaja. Prikazujejo izkušnje in razmišljanja mladih tečajnikov bodočih učiteljev ter s svojo izpovednostjo predstavljajo pomemben vir pri preučevanju dediščine šolstva in vzgoje v tem obdobju. 225 Drugi pedagoški tečaj v Dobličah pri Črnomlju, 22. september 11. november 1944 Na osvobojenem ozemlju v Beli krajini je bil v Dobličah pri Črnomlju v jeseni 1944 drugi pedagoški tečaj. Med ohranjenim gradivom v Slovenskem šolskem muzeju je tudi zvezek dnevnik predavanj z navedenim predmetnikom in vsebino učne snovi. Kot primer navajamo, kako je potekal pouk 28. septembra Urnik je bil naslednji: od 8. do 10. ure so imeli udeleženci tečaja psihologijo, ki jo je poleg drugih pedagoških in didaktično-metodičnih predmetov predaval Jože Dolgan, sicer tudi zelo priljubljen vodja tečaja. Od 10. do 12. ure je Danica Hudales predavala o oblikovanju slovenskega jezika, po odmoru, med katerim so se tečajniki pripravljali tudi na popoldanski pouk, so ob 4. uri popoldne nadaljevali s psihološkimi diskusijami, od 5. do 6. ure je sledila priprava za sklepno proslavo, čas od 7. do 9. ure zvečer pa je bil namenjen t. i. politični uri, kjer so se seznanili z radijskimi vestmi in dogodki v Sloveniji in širše. Redni urnik so občasno spremenili vojaški spopadi v okolici in drugi dogodki, med nekoliko drugačne, bolj prijetene večere, je sodil 19. oktober, ko so šli udeleženci tečaja v Črnomelj na ogled filma. Zadnji dan tečaja je bil 11. november 1944 s popoldansko sklepno prireditvijo, potem, ko so bili dopoldne izpiti, ocenjevalna in končna konferenca. 3 1 Več glej: Marjetka Balkovec Debevec, O šolski kazni na pedagoškem tečaju med drugo svetovno vojno, v: Šolska kronika 12/2003, št. 2, str Arhiv SŠM, fasc. 161 in fasc Dnevnik predavanj pedagoškega tečaja za nadomestno učiteljstvo, arhiv SŠM, fasc. 161/7-3 in Slavica Pavlič, Viktor Smolej, Partizansko šolstvo na Slovenskem. Ljubljana, 1981, str. 93.

227 226 Šolska kronika Dnevnik predavanj prvega (in drugega) pedagoškega tečaja. Dobliče v Beli krajini, SŠM, arhiv, fasc Pedagoški tečaj, rokopis vodje pedagoškega tečaja Jožeta Dolgana. Dobliče SŠM arhiv, fasc. 161/7. Poleg vodje tečaja Jožeta Dolgana in Danice Hudales, so na tečaju poučevali še: Marija Drnovšek, Drago Vončina, Karl Štrbenk, Martin Mencej, Venceslav Winkler in Drago Korošec. Po ohranjenih podatkih, je bilo na tečaju v Beli krajini skupno 48 tečajnikov (39 žensk, 9 moških), njihova povprečna starost je bila med 16 in 20 let, pred prijavo na tečaj so v večini primerov imeli končano meščansko šolo, večina jih je bila tudi politično aktivnih, predvsem pa jih je veselil učiteljski poklic. 4 Na listih šolskih zvezkov ohranjeni spomini in razmišljanja udeležencev tečaja Posebej dragocena pričevanja ponujajo med gradivom in dokumenti pedagoškega tečaja v Beli krajini tudi ohranjeni listi iz šolskih zvezkov z različnimi nalogami oz. eseji udeležencev tečaja. Naloge tečajnikov pedagoškega tečaja v Dobličah obsegajo deset tematskih sklopov: Vpliv kazni v šoli, Vpliv kazni doma, Ob 100 letnici Simona Gregorčiča, Kdo je po mojem mnenju izobražen, Mladinske šolske knjižnice, Moje življenje v teku let borbe in strahote, Spomin na učitelja vzgojitelja, O fantaziji, Moje 4 S. Pavlič, V. Smolej, Nav. d., str. 93 in Drago Vončina, Kronika šolstva med NOB v Beli krajini, Ljubljana 1978, str

228 »Spomin na učitelja vzgojitelja«. Iz listov šolskih zvezkov na pedagoškem tečaju v Beli krajini potovanje na tečaj, Izobrazba mladine izven šole. Eseji prinašajo vrsto zanimivih opisov, znanja, predstavljenih izkušenj in razmišljanj mladih ljudi, ki so jih zaznamovala vojna leta, a so zrelo in z velikimi pričakovanji zrli v prihodnost. Velik pomen so pripisovali pedagoškemu poklicu, ki so se mu nameravali posvetiti v življenju in jim je vrata v ta poklic odpiral pedagoški tečaj. V večini esejev so navedene mnoge zgodbe iz osebnih doživetij tečajnikov, posebej so zanimive izkušnje s šolo. Popisani listi šolskih zvezkov nam tako razkrivajo drobce iz življenjskih zgodb in jih prepletajo z razmišljanji, načrti in upi za življenje v prihodnje. Zanimiva bi bila podrobnejša analize vseh ohranjenih šolskih spisov esejev, v tokratnem prispevku bomo nekoliko bolj podrobno pogledali v tematiko o učiteljskem poklicu, o spominih na učitelje in o načrtih za pedagoško delo v prihodnje. Spisi so ohranjeni na listih šolskih zvezkov pod naslovom: Spomin na učitelja vzgojitelja Petintrideset zgodb o učiteljih pred drugo svetovno vojno O temi Spomin na učitelja vzgojitelja je ohranjenih 35 šolskih spisov esejev, ki nam vsak zase pripoveduje svojo zgodbo. 6 Največ spisov je zapisanih na črtaste liste, iztrgane iz šolskih zvezkov. Rokopisi so večina napisani z navadnim svinčnikom (21), nekaj s tintnim svinčnikom (7), manj s črnim črnilom (5) in z modrim črnilom (2). Zapisi nam kažejo, kako velik pomen je imela dobra šola v očeh mladih udeležencev tečaja:»šola je kulturna zgradba, v kateri si vsak otrok pridobi znanja za nadaljno njegovo življenje. V šoli je velikega pomena poleg poučevanja tudi vzgoja.«7 Pisci v razmišljanjih opozarjajo, da so v»stari šoli«učili tako tisti učitelji, ki se niso poglobljeno posvetili učiteljskemu poklicu in niso»videli izven svojega nazornega pouka«, kot tudi učitelji,»ki so posvetili ves trud mladini, da so jo vzgojili za življenje sposobne ljudi«. 8 Veličina učiteljskega poklica Kot kažejo spisi, so čutili mladi do učiteljskega poklica veliko spoštovanje in odgovornost in se tudi takrat zavedali pomena vseživljenjskega učenja.»lepa, toda 5 V tematski številke Šolske kronike, ki je izšla ob razstavi o šolskih kaznih in nagradah: Stara šola novo tepe, je bila v članku O šolski kazni na pedagoškem tečaju med drugo svetovno vojno predstavljena analiza razmišljanj, ki so jih o šolski kazni zapisali mladi udeleženci tečaja. Več v: Šolska kronika 12/2003, št. 2, str Vse podrobnejše podatke, tudi imena avtorjev spisov, hrani arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 7 Spis F. A., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 8 Spis A. Z., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7.

229 228 Šolska kronika težavna je učiteljeva naloga.«9»vsak učitelj se mora zavedati globine in veličine svojega poklica. V vodstvo so mu izročeni otroci, ki naj jih vodi in razvija v njih prirojene dobre lastnosti in sposobnosti, slabe pa naj skanalizira v katero izmed plemenitih estetičnih čustev.«10»učiteljski poklic je zelo težak, če se ga pravilno in dobro izvršuje. / / Tudi po končanem pouku čaka učitelja delo. / / Dober učitelj se ne sme nikdar dolgočasiti, vedno se mora izpopolnjevati in vzgajati. Če bo sam dobro vzgojen, potem bo šele lahko druge poučeval in vzgajal.«11 V spisih so tečajniki poudarjali tudi značajske lastnosti učitelja.»učitelj mora biti značajen človek, plemenit in dobrodušen, vendar v vseh svojih dejanjih skrajno dosleden. Z idealizmom mora začeti delo med mladino in sicer z interesnim delom, ki ne sme popustiti. Tudi dober nastop naj bi imel. Narava ni obdarila vsakega z istimi in enako močnimi zmožnostmi, vendar si mora učitelj prizadevati, da skuša manjkajoče nadomestiti in čim bolj izpopolniti.«12 Žalostne zgodbe, ki jih je v šolstvo prinesla vojna V spisih se nam odstira doba, v kateri so nastali, prinašajo tudi prikaz krutih medvojnih dogodkov. Udeleženka tečaja se je v svojem razmišljanju spomnila na profesorje v srednji šoli, pri katerih se ji je zdelo, da se mnogi»učitelji strogo držijo svoje začrtane poti in hodijo po njej, ne da bi kdaj popustili s strogostjo«, zato se ji je zdelo, da je bilo v šoli»vse nekam prisiljeno in strogo, kot pri vojakih«. 13 Bilo je povsem drugače kot v osnovni šoli, kjer je bil živ spomin na učiteljico,»gdč. Marijo«.»Bila je vesele nravi, potrpežljiva in dobra. / / Mnogo smo se pri njej naučile, a dala nam je še veliko več duševno hrano.«stike z učenkami je učiteljica ohranila še naprej, tako je tudi avtorica spisa kmalu po začetku vojne prejela njeno pismo»iz nemškega logarja / / Dolgo sem prebirala njeno pismo njena žalostna usoda me je resnično ganila.«njene nekdanje učenke so se zbrale skupaj in ji napisale pismo, v katerem so opisale»težko življenje odkar je okupator tu, jo tolažile, da gotovo pride kmalu čas, ko se zberemo vse in bomo z drago vzgojiteljico v sredi obujale spomine, ki so nepozabni.«14 Podobno usodo je doživel priljubljeni profesor kemije in slovenščine, ki so se ga nekdanji dijaki s hvaležnostjo spominjali.»hudo nas je prizadelo, da so tudi njega odvedli v internacijo. Od tam se sicer vrnil je, a popolnoma uničenega zdravja.«15 Bili pa so tudi učitelji in učiteljice, ki vojne niso preživeli. Učiteljica, ki je odlično poučevala 9 Spis L. P., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 10 Spis M. (P.), arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 11 Spis A. C., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 12 Spis F. P., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 13 Spis (A.) V., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 14 Prav tam. 15 Spis K. S., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7.

230 »Spomin na učitelja vzgojitelja«. Iz listov šolskih zvezkov na pedagoškem tečaju v Beli krajini 229 Karakteristike udeležencev pedagoškega tečaja, Dobliče SŠM, arhiv, fasc in vzgajala, ni dočakala sanj, ki jih je delila tudi z učenci.»želja, da bi videla svoj narod združen, svoboden in srečen, se ji na žalost ni izpolnila. Našla je smrt, kot še mnogo naših zavednih ljudi, v nemškem lagarju.«16 Po okupaciji tudi šola ni bila več takšna, kot so jo otroci poznali.»spomladi 1941 leta je bilo 'Otroci naj se javijo na svojih šolah!' se je glasil poziv. V nadi, da se bo pouk znova začel, sem s sošolkami veselo prestopila prag šole. Z veselim in obenem s težkim srcem smo napeto pričakovale, kdo bo vstopil v razred, ko je ob 8h pozvonilo. Odprla so se vrata in vojaška postava učitelja z mrkim pogledom se je pojavila za mizo. 'Heil Hitler', je rezek glas prerezal tišino.«17 Druga tečajnica je zapisala svoje izkušnje v nemški šoli.»dva meseca po kapitulaciji Jugoslavije so bili razobešeni letaki, ki so vabili za vstop v nemško šolo. Ker sem bila še šoloobvezna, sem se napotila v šolo. Malo tesno mi je bilo pri srcu «18 Spominjala se je njene nemške učiteljice, pri kateri je občutila prezir.»to se je opazilo zlasti pri spraševanju. Če sem znala ali pa ne, bila sem zaprta./ / Hotela nas je tudi vzgojiti v nemškem duhu, kar pa se ji ni posrečilo.«19 16 Spis V. Z., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 17 Spis A. B., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 18 Spis D. P., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 19 Prav tam.

231 230 Šolska kronika Udeleženci in profesorji prvega pedagoškega tečaj v Dobličah, SŠM, razstavna zbirka, inv. št Učiteljeva vloga pri bujenju narodne zavesti Nekaj je primerov, kjer so tečajniki v esejih posebej poudarjali vlogo učitelja pri krepitvi narodne zavesti. To so znali posamezni učitelji še posebej vzgojiti pri poučevanju petja. Tako je učitelj, ki je z velikim občutkom poučeval glasbeni pouk in vodil šolski pevski zbor, učencem ob koncu zapete pesmi pogosto dejal:»ali nismo srečni Slovenci, ker imamo tako lepe narodne pesmi?«20 Podobno je tudi drugi učitelj s svojim prizadevnim načinom pri poučevanju petja v srcih učencev»vžigal ljubezen in spoštovanje do slovenskih pesmi. / / Ni nas samo učil petja, ampak nas je s tem tudi vzgajal.«21 Podobno vlogo je imela v spominih tečajnice osnovnošolska učiteljica, ki je vzgajala tudi s pomočjo slovenskih narodnih pesmi.»najbolj živo se mi je vtisnila v srce narodna pesmica»slovenka sem«. Čeprav nisem razumela, kaj to pomeni, se mi je zdelo vendar nekaj velikega in svetega.«22 Učitelji so lahko širili narodno zavest tudi pri drugih predmetih, na primer pri zemljepisu.»učiteljica je narisala na tablo z barvasto kredo državne meje. Pri Julijskih Alpah se je ustavila in vprašala, kaj je na drugi strani Alp proti zahodu. Vse hkrati smo zakričale. 'Italija!' Tako smo čitale na zemljevidu. Pozorno je pogledala po vseh in vprašala, če smo vse edine v tem. Sledilo je šepetanje. Črnolaso dekletce nam je pripovedovalo: 20 Spis L. P., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 21 Spis S. M., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 22 Spis M. T., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7.

232 »Spomin na učitelja vzgojitelja«. Iz listov šolskih zvezkov na pedagoškem tečaju v Beli krajini 'Moj papa je rekel, da žive tam Slovenci, saj je tudi moja 'nona' tam doma'.«23 Dekle je bilo hčerka begunca iz Slovenskega Primorja in učiteljica ji je pritrdila. Razložila je, da tam res živijo»slovenci, katerih usoda je zelo žalostna. Nimajo slovenskih šol, učitelji govorijo samo v italijanščini.«povedala jim je,»da vozijo tja slovensko literaturo v sodih za vino, v slovenščini pa smejo govoriti le doma.«o tej učiteljici je udeleženka tečaja zapisala:»prelep spomin mi je ostal na učiteljico, ki nas je kljub strogosti znala pritegniti k šoli. V vsaki stvari je bila dosledna, naučila nas je gledati realno na življenje, zato se vedno z veseljem spominjam 'naše gospe'.« Dober in slab učitelj Pri mnogih tečajnikih je bil ohranjen spomin na dobre in slabe izkušnje, na dobrega in slabega učitelja, kar se je z zanimivimi primeri in razmišljanji ohranilo zapisano na listih šolskih zvezkov. Posamezniki so se spomnili, da so si učitelji pri svojem delu velikokrat neutemeljeno pomagali s palico, pri tem pa pri otrocih vzbudili še dodaten odpor do šole, zato so opozarjali:»učitelj nikakor ne sme prenesti slabe volje v šolo, na otroke.«25 V esejih je zapisana tudi znana ugotovitev, da učenci še dodatno vzljubijo šolski predmet, ki ga poučuje dober učitelj in dobijo odpor do predmeta, ki ga poučuje slab učitelj. Tako se je ohranil spomin na profesorja slovenščine, ki je znal s pravim odnosom poudariti pomen slovenskega, materinskega jezika in ob tem pri dijakih krepiti tudi narodno zavest. Temu nasprotno je profesorica na isti šoli rada zasmehovala učenke.»na dnevnem redu je bilo to, da nas je spraševala, zakaj sploh ve dekleta hodite v šolo, naj bi rajši prijele za voziček in kuhalnico.«26 Podobno so lahko dobri učitelji pripomogli k temu, da so učenci vzljubili šolo že v prvih šolskih letih, ali pa so do nje dobili odpor. V enem od esejev je opisan primer, ko je na šoli učila učiteljica, ki je snov zanimivo razlagala, poleg tega pa je»vsako minuto porabila, da nas je vzgajala. Pripovedovala nam je razne pravljice, nam razkazovala prirodo in nas vzgajala v narodnem duhu.«učiteljico je zamenjal učitelj, ki je v šoli uporabljal le pretirano strogost. Posledica je bila:»zasovražili smo šolo in jo začeli zanemarjati. Že takrat smo videli, kakšna razlika je bila med tema dvema vzgojiteljema.«27 Učitelji so lahko s svojim zgledom pri učencih naredili več kot s prenekatero besedo.»besede žgečejo, vzgledi vlečejo, je zapisal naš Slomšek. To nam je dokazala naša učiteljica, ki je s svojim lepim zgledom zbudila v nas socijalni čut. Spominjam se dogodka, ki je močno vplival na vse učenke v razredu. Med odmorom smo imele vse učenke kak prigrizek in se ga posluževale. V naši sredini pa je tudi sedelo dekletce, bledega obraza, na 23 Spis Mi. P., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 24 Prav tam. 25 Spis P. J., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 26 Spis A. C., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 27 Spis M. P., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7.

233 232 Šolska kronika katerem se je vidno odražal glad, milo nas je pogledovala, ker ona ni imela ničesar s seboj. Naenkrat pa se naši součenki približa učiteljica in ji podari svoj kos kruha. Marsikatera izmed nas je ujela njen hvaležen pogled in veselje ob zavesti, da ni od vseh zapuščena. Bilo nas je vseh sram, da nas je na to morala opozoriti učiteljica s svojim dejanjem. Vzbudila je v nas s svojim zgledom socijalni čut. Odslej smo vedno skrbele za to dekletce, da je imela tudi ona vedno malico, kadar smo jo me imele.«28 Učitelji in učiteljice so imeli tudi pomembno vlogo pri tem, da so prepoznali nadarjenega otroka in ga spodbudili za nadaljnje šolanje. Zato so se teh učiteljev nekdanji učenci s hvaležnostjo spominjali.»ko sem dovršila 5 razredov ljudske šole, me je (učiteljica) vprašala: 'Ali ne bi hotela iti v mestne šole?' Debelo sem jo pogledala od začudenja. Tega si še misliti nisem upala. Ona pa se mi je nasmehnila in rekla: 'Vidim, da si vesela, toda vedi, da življenje ni posuto s cvetjem, ampak so vmes tudi trni. Pot do učenosti je težka in kdor tega ne skusi ne ve. Toda bodi pogumna in vse bo šlo!'«29 Okoli učiteljice, ki je znala pritegniti s svojim načinom dela, so se otroci zbirali, kadarkoli je bilo mogoče, tudi med odmorom.»vstopili smo okoli nje, tako da nam je morala pripovedovati različne dogodke, bodisi iz njenega lastnega življenja ali kaka zgodovinska vprašanja.«30 V šoli preteklih dni kot v družbi na splošno, so obstajala vprašanja o katerih se ni govorilo, saj so bile to teme, povezane s tabuji, ki so sicer mlade zelo zanimale, a so nanje težko dobili odgovore, pa tudi vprašati niso upali. Veliko je pri tem lahko pripomogel dober učitelj. V spisu se je tečajnik spominjal razrednika, ki je izvrstno razlagal matematiko:»od formul smo prešli na Newton-ove zakone, na filozofijo in sploh na vprašanja, ki so takrat edino mogla zadovoljiti naše nemirne duhove«. 31 Poleg tega, da je bil izjemen profesor matematike, so ga dijaki cenili tudi kot človeka.»najlepše je bilo na ekskurziji. Zbrali smo se okrog njega, on pa nam je potrpežljivo odgovarjal na vsa naša vprašanja. Z njim smo obravnavali celo vprašanja, katerih pred drugimi profesorji še omeniti nismo upali; n. pr.'odnos med fantom in dekletom' in slično.«32 Učitelj kot steber življenja v kraju Pomembno vlogo je dober učitelj odigral v šoli, prav tako pa je bila neprecenljiva vloga učitelja pri kulturnem in gospodarskem napredku kraja. Učitelj je pred drugo svetovno vojno sodil med redke izobražence v kraju, zato mu je v družbi veljalo tudi posebno mesto. Če je bil učitelj dober in sposoben, je hitro spoznal, kaj vse bi bilo v kraju potrebno postoriti, da bi bil napredek uspešnejši. Tako je bil učitelj pogosto svetovalec na različnih področjih, deloval je na kulturnem področju, največkrat kot 28 Spis M. Po., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 29 Spis O. Š., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 30 Spis Z. P., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 31 Spis F. P., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 32 Prav tam.

234 »Spomin na učitelja vzgojitelja«. Iz listov šolskih zvezkov na pedagoškem tečaju v Beli krajini 233 Moje potovanje na tečaj. Spis udeleženke 2. pedagoškega tečaja v Dobličah, leta SŠM, arhiv, fasc pobudnik in režiser gledaliških prireditev, pogosto je bil ustanovitelj različnih društev, širil je znanje v kmetijstvu, se zavzemal za napredek gospodarstva. O takem učitelju pripoveduje tudi eden od esejev, z naslovom:»spomin na učitelja, ki ni bil samo učitelj in vzgojitelj, ampak tudi svetovalec in dobrotnik cele vasi«. Zapis govori o mladem učitelju, ki je po končanem učiteljišču več kot leto čakal na svojo prvo službo in se zelo veselil namestitve v oddaljeni, revni vasici, kjer je bil edini učitelj v šoli in je sam poučeval učence vseh štirih razredov.»posvečal je veliko pažnjo učencem, ni jih le učil, temveč tudi vzgajal. Za vsakega otroka posebej je imel toplo očetovsko besedo, tudi posvaril in pokaral jih je, toda vse na lep način. Otroke je tako navezal nase, da so vsi radi hodili v šolo.«s svojim delom je nadaljeval tudi po pouku in v šolo pritegnil starše ter poudarjal,»da bo njegovo delo zaman, če ne bodo starši sodelovali skupno z njim. Udejstvoval se je v socialnem in gospodarskem pogledu kot svetovalec. Minilo je leto truda polnega dela. Toda ni bilo zaman, hiše so bile povečini pobeljene, vodnjaki očiščeni, gnojne jame preurejene. To je bilo delo učitelja delavca. Do tedaj se je pojavljal tifus, odslej pa vedno manj.«s pomočjo otrok je uredil tudi šolski vrt, v praznem šolskem prostoru pa uredil vaško kopalnico.»ljudje so bili bolj primitivni, moral jih je tudi v tem poučiti, da jih je prepričal o potrebi kopanja, ter o higijeni.«učitelj je ljudem pomagal pri raznih težavah, pogosto so k njemu prihajali po nasvet, celo ko se je v vasi rodil otrok,»so šli k učitelju, da jim on pove, kakšno ime naj mu dajo, da bo lepo narodno. Vzgajal je otroke, kakor tudi

235 234 Šolska kronika Spomin na učitelja, vzgojitelja, dobrotnika vasi. Spis udeleženke tečaja Dobliče SŠM, arhiv, fasc odrasle v narodnem duhu, ljubezni do domovine. / / Bil je prestavljen, v ljudeh pa je ostal spomin nanj lep in neizbrisen.«33 Učitelji, ki niso vzgajali Poleg svetlih zgledov, so bili v učiteljskih vrstah tudi temni. V spisih se je ohranil spomin tudi na take učitelje in učiteljice, ki so sicer učili, a niso vzgajali. Z neprimernim pristopom tudi naučili niso veliko. V mnogih spisih je bila poudarjena ugotovitev, da je bilo v njihovih šolah pomembno količinsko znanje, ne pa razumevanje,»kot da vlada v šoli parola, vzeti čimveč snovi v najkrajšem času. Ali smo snov razumeli ali ne, jim je bila postranska stvar.«34 Posebej boleče se je učencem vtisnilo v spomin razlikovanje med premožnejšimi in revnimi učenci, nepravične šolske kazni in drugo neprimerno ravnanje. Tako je ostal živ spomin na učiteljico:»veliko krivico nam je naredila tudi s tem, da je delala razliko med poznanimi in nepoznanimi. S tem sem jo zelo zasovražila in s tem tudi pred- 33 Spis A. R., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 34 Spis A. G., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7.

236 »Spomin na učitelja vzgojitelja«. Iz listov šolskih zvezkov na pedagoškem tečaju v Beli krajini 235 Pionirji iz Črnomlja v pričakovanju mladinskega tedna SŠM, razstavna zbirka, inv. št met, da se še dandanes z nejevoljo spomnim nanjo.«35 Podobno je med učenci razlikovala druga učiteljica:»hodila je med klopmi, nekatere je božala in hvalila, dočim smo mi ostali bili deležni njene nejevolje, zmerjala nas je in kregala.«36 Spominov na neprijetne šolske dni je ohranjenih še več. Pred začetkom pouka so učenci tiho pričakovali prihod učiteljice.»tedaj se naglo odpro vrata, v razred stopi učiteljica. Grobna tišina zavlada v razredu. Nihče se ni niti ganil z svojega sedeža.«37 Iz zapisa spoznamo tudi pravila pri pouku in začutimo vzdušje v razredu.»hodili smo vsak popoldan v šolo. Pusto nam je bilo tisto sedenje v šoli. Navada je bila taka. Ko smo prišli v šolo, smo odmolili ter mirno usedli in položili roke na klop ter poslušali učiteljičine besede. Kdor ni hotel držati roke na klopi, je moral iti v kot. Privadili smo se temu. Sedeli smo res mirno, a misli so nam bile zunaj na travniku.«38 Nekemu učencu je ostal grenak spomin na njegov šolski zvezek v 2. razredu osnovne šole. V zvezku je bilo kar nekaj pack, zato ga je učiteljica hudo kaznovala. Najprej ga je natepla s palico,»zvezek pa je pribila na zid. Toda to še ni bilo dovolj, še zaprla me je za eno uro«. 39 Tudi drugega učenca je zaznamoval boleč spomin na učiteljico.»učila 35 Spis F. A., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 36 Spis M. L., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 37 Spis S. Š., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 38 Prav tam. 39 Spis L. P., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7.

237 236 Šolska kronika me je učiteljica, majhna. Huda pa tako, da smo se vsi tičali v klopi, ko je stopila v razred.«40 Učenec je nekega dne pred tablo reševal račune, a ni bil uspešen. Učiteljico je to razjezilo.»ni mi dala dolgo časa, že je prišla po tiho za mano in lop, butnila me je naprej, da sem z nosom udaril ob tablo. Kri se mi je vlila iz nosa. Učiteljica me je pahnila skozi vrata, kriče: 'Marš k vodnjaku umit!' Namesto k vodnjaku sem krenil domov. Šola me ni videla tri dni. Še ne bi šel v šolo, pa me je mati spodila.«41 Slabe spomine na šolo so ohranili nekateri učenci, ki so imeli to smolo, da je v njihovo življenje vstopil zares neprimeren učitelj, na primer takšen, ki je bil preveč vdan pijači.»poleg tega, da ni pravilno učil, pa tudi vzgajati ni znal. Namesto da bi nam bil za vzgled, je prihajal skoraj vsaki dan pijan v šolo. Mnogokrat so ga tudi pijanega do nezavesti našli na cesti.«42 Spet drugi učitelj je v razredu pogosto»vpil in preklinjal, da je bilo joj. 'Kako se pa držite, je dejal, kot svetniki v pratikah, preklete copate zabite.'«43 Svetla bodočnost potrebuje vzornega učitelja Svoja razmišljanja o učiteljskem poklicu so tečajniki strnili v misli o njihovem odgovornem delu v prihodnje. Ena izmed udeleženk tečaja je razmišljala tako:»zato pa mora vsak učitelj in učiteljica dobro premisliti, kako težko nalogo ima pri učenju in vzgajanju otrok, kajti če bodo ti otroci dobro vzgojeni, bodo postali dobri in zavedni Slovenci, ter bodo ljubili in spoštovali svojo domovino.«44 Iz zapisov lahko razberemo tudi duh časa, ki je v pričakovanju novih priložnosti v neki novi dobi prinesel taka razmišljanja:»zaprašene in z duhom preteklosti prepojene učilnice morajo dobiti zdaj novo lice in novo vsebino. V šolskih klopeh mora zavladati pesem svobode in bratstva. Vsi vemo, če bodo naši otroci dobri, nam bo zasijalo lepše sonce.«45 Tako so večino spisov pisci končali s pogledom v prihodnost:»tudi mi, ki bomo jutri nastopili vzgojevalno službo, naj nam bo pred očmi, da ne bomo učili mladine samo suhoparnega znanja, ampak, da jih bomo vzgojili. Vzgojili v poštene in zavedne ljudi «46 Sklep Načrti za organizacijo šolstva po drugi svetovni vojni so nastajali že med njo. Posebej izrazito so se na to pripravljali na osvobojenih ozemljih, tako tudi v Beli krajini. Zavedali so se, da bo primanjkovalo primernega učiteljskega kadra, zato so takratni 40 Spis Z. J., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 41 Prav tam. 42 Spis V. Z., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 43 Spis M. N., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 44 Spis T. M. arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 45 Spis F. A., arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7. 46 Prav tam.

238 »Spomin na učitelja vzgojitelja«. Iz listov šolskih zvezkov na pedagoškem tečaju v Beli krajini prosvetni in politični organi priredili nekaj t. i. temeljnih tečajev ali pedagoških tečajev za nadomestno učiteljstvo. V Beli krajini je bil v Dobličah pri Črnomlju v jeseni 1944 drugi pedagoški tečaj. Del gradiva tega tečaja hrani arhiv Slovenskega šolskega muzeja. Med gradivom je ohranjen tudi zvezek dnevnik tečaja, kjer je podrobno opisana izvedba tečaja in dogajanja na njem. Dragoceno pričevanje pa ponujajo tudi ohranjeni listi iz šolskih zvezkov z različnimi spisi - eseji udeležencev tečaja. Naloge tečajnikov pedagoškega tečaja v Dobličah obsegajo deset tematskih sklopov, med njimi je v prispevku podan podrobnejši pogled v sklop spisov pod naslovom: Spomin na učitelja vzgojitelja. Spisi prinašajo vrsto zanimivih opisov, znanja, predstavljenih izkušenj in razmišljanj mladih ljudi, ki so jih zaznamovala vojna leta, a so zrelo in z velikimi pričakovanji zrli v prihodnost. Velik pomen so pripisovali pedagoškemu poklicu, ki so se mu nameravali posvetiti v življenju in jim je vrata v ta poklic odpiral pedagoški tečaj. V prispevku je predstavljena analiza nalog udeležencev pedagoškega tečaja z izborom nekaterih najbolj zanimivih razmišljanj, zapisanih na listih šolskih zvezkov. Ohranjeni dokumenti iz pedagoškega tečaja v Beli krajini nam s svojo pričevalnostjo na poseben način osvetljujejo dobo, v kateri so nastali in kažejo pedagoško misel, ki je bila prepletena z izkušnjami predvojnega šolstva ter povezana z novimi načrti, nazori in razmišljanji. Predstavljajo zelo pomembna pričevanja, ki nam s svojo neposrednostjo orišejo vzdušje in razkrijejo pogled v intimne spomine in razmišljanja mladih ljudi ob koncu druge svetovne vojne in na pragu svoje poklicne učiteljske poti. V povezavi z drugimi viri in različnim dokumentarnim gradivom tako oblikujejo celovitejši pogled na podobo učitelja v obdobju pred drugo svetovno vojno in podajajo predstave o njegovi vlogi po njej. 237 Viri in literatura Arhivski viri Arhivska zbirka Slovenskega šolskega muzeja (Arhiv SŠM), fasc. 161 in 174, gradivo pedagoškega tečaja v Dobličah v Beli krajini, Arhiv SŠM, fasc. 161/7-3, Dnevnik predavanj pedag. tečaja za nadomestno učiteljstvo. Arhiv SŠM, fasc. 174, Naloge tečajnikov na pedagoškem tečaju v Dobličah. Arhiv SŠM, fasc. 174, št. 20/7, Naloge tečajnikov na pedagoškem tečaju v Dobličah pod naslovom Spomin na učitelja vzgojitelja. Literatura Marjetka Balkovec Debevec, O šolski kazni na pedagoškem tečaju med drugo svetovno vojno, v: Šolska kronika 12/2003, št. 2, str Slavica Pavlič, Viktor Smolej, Partizansko šolstvo na Slovenskem, Ljubljana, Drago Vončina, Kronika šolstva med NOB v Beli krajini, Ljubljana 1978, str

239 238 UDK :37:050(497.4)«1945/1955«1.03 Kratki znanstveni prispevek Prejeto: Anton Arko* Šolski zvezki v slovenskem pedagoškem časopisju v prvem desetletju po drugi svetovni vojni School exercise books in the Slovenian educational press in the first decade after World War Two Izvleček Prispevek izpostavlja omembe šolskih zvezkov v pedagoškem časopisu Prosvetni delavec v prvem desetletju po koncu druge svetovne vojne. Med takratnim vsesplošnim primanjkljajem življenjskih in šolskih potrebščin, se pogosto omenja tudi težave s preskrbo s šolskimi zvezki za osnovne in srednje šole. Kljub nakazanim predlogom za izboljšanje stanja, se težave z dobavo zvezkov nadaljujejo v naslednje desetletje. Abstract The contribution focuses on the references to school exercise books in the teachers newspaper Prosvetni delavec in the first decade after World War Two. Amidst the then widespread lack of everyday and school necessities, problems relating to the provision of school exercise books for primary and secondary schools were often mentioned. In spite of the suggestions offered for improving this situation, these problems persisted into the following decade. Slovensko pedagoško časopisje najhvaležnejši tovrstni časopis za raziskavo je bil Prosvetni delavec je pred drugo svetovno vojno šolske zvezke omenjalo predvsem prek oglasov različnih trgovcev, nekaj pa tudi v zakonskih odredbah in polemikah o izgledu zvezkov. Takoj po koncu druge svetovne vojne, ko je bilo gmotno in gospodarsko stanje naše države precej na dnu, pa so začele v časopisju prevladovati vsebine, ki so odražale tegobe časa in med vsesplošnim pomanjkanjem, pomanjkanje papirja - posledično šolskih zvezkov. Zanimiv je slog pisanja časopisnih prispevkov, ki nemalokrat suhoparno poročilo začini s kakšno nepredvidljivo besedo, besedno zvezo, ali primerjavo. Prvi povojni prispevek na temo šolski zvezki se pojavi v začetku leta 1946, ko je Prosvetni delavec izhajal še kot priloga pedagoškega časopisa Popotnik in predstavlja ter propagira šolske zadruge: * Anton Arko, prof. ruščine in zgodovine, kustos, bibliotekar, Slovenski šolski muzej, Ljubljana, e-pošta: aarko.ssm@gmail.com

240 Šolski zvezki v slovenskem pedagoškem časopisju v prvem desetletju po drugi svetovni vojni 239 Šolske zadruge»mladina, ki bo od prvega razreda osnovne šole dalje živela v šolski zadrugi, bo spoznala njeno važnost in njeno delovanje v taki meri, da se bo po izstopu iz šole z lahkoto vključevala v vaške zadruge vseh vrst in v njih tudi aktivno delovala. Knjige, zvezki, učila in ostale potrebščine se bodo zaradi izključitve posrednikov pocenile, kar je nujno potrebno. Izkoriščanje šole in vzgoje v špekulativne namene bo izključeno, s tem pa tudi kupičenje denarja v rokah brezvestnih poedincev.«1 Naslednji prispevek, ki je bil objavljen šele leta 1950, je najbogatejši vir za šolske zvezke v pedagoškem časopisju tega časa in zelo dober odraz tedanjih razmer na področju šolske preskrbe. Podrobno opisuje nastale težave s papirjem, krizo z zvezki, predpisuje število strani v zvezkih za določen predmet in v sklepnem delu ponuja rešitve iz krize. Letos bo več učil in zvezkov in drugih šolskih potrebščin»slovenski poročevalec dne 6. februarja t. l. je pod zgornjim naslovom objavil dopis, ki je prehitel ta naš uredništvu prosvetnega delavca obljubljeni članek. Članek v SP ima mnogoobetajoči naslov:»letos bo več zvezkov «Ker so pa dejansko razmere nekoliko drugačne, moramo svojo obljubo vendarle izpolniti. Državna založba Slovenije je od ustanovitve dalje skrbela za obvezne šolske zvezke, to so zvezki za šolske naloge vseh onih šol, ki so pod ministrstvom za prosveto. Obseg in oblika teh zvezkov je bila določena v soglasju z ministrstvom za prosveto. Pri tem ni zadelo podjetje prvi leti na nobene težave. Leta 1947 pa so se te že pojavile in proti koncu šolskega leta 1947/48 je bila kriza z zvezki tu. Zaradi znižanih kontingentov papirja je bilo treba reducirati i število i obseg zvezkov. S sodelovanjem učiteljstva vseh vrst šol smo ugotovili naslednji maksimum potreb: 12 zvezkov po 32 listov za vsakega učenca osnovne šole; 13 zvezkov po 40 listov za vsakega učenca od 1. do 4. razreda srednjih šol; 10 zvezkov po 40 listov za vsakega učenca od 5. do 8. razreda srednjih šol; 7 obveznih zvezkov po 12 listov za osnovne šole; 4 obvezne zvezke po 16 listov za srednje šole. Obenem pa smo ugotovili tudi absolutni minimum potreb, ki je: 7 zvezkov po 24 listov na učenca osnovnih šol; 10 zvezkov po 24 listov na učenca nižje srednje šole; 7 zvezkov po 24 listov na učenca višje srednje šole; 4 obvezni zvezki po 8 listov za osnovne šole; 4 obvezni zvezki po 12 listov za srednje šole; V zgornjih količinah so vštete tudi risanke in notni zvezki. Normalna poraba papirja za kritje maksimalnih potreb je v zaokroženem številu 800 ton papirja; za kritje minimalnih potreb pa 324 ton papirja. 1 Viljem Kunst,»Šolske zadruge«prosvetni delavec v Popotnik 63, , št. 6-8, str 37.

241 240 Šolska kronika Od dodeljenega letnega kontingenta je torej odvisno, ali bo letos več ali manj zvezkov. Potrebe so vsako leto v glavnem iste, s kontingenti pa je nekoliko težje. Najprej naj omenimo, da smo navajeni računati potrebe zvezkov po šolskem letu, kontingenti pa se odmerjajo po koledarskem letu. To je bil tudi vzrok, da je DZS razdelila dobavo obveznih zvezkov na dva dela: za prvo in drugo polletje. Kontingent papirja za zvezke za drugo polovico leta je znašal 130 ton. Iz tega so bile krite potrebe za tekoče šolsko leto v minimalnem obsegu. Kontingent za drugo polletje, t. j. za prvo četrtletje 1950 predvideva za zvezke 45 ton papirja, kontingent za drugo četrtletje pa se bo prihranil za začetek šolskega leta. Iz tega sledi, da znaša celoten letni kontingent papirja za zvezke za leto ton papirja. Zaključek je torej povsem enostaven in ni potrebna nobena razlaga. Tak položaj je narekoval in narekuje načrtno razdeljevanje zvezkov. Delitev se je doslej vršila na isti način, kakor se razdeljujejo knjige, to je po številu učencev in po preračunanih potrebah za posamezne šole in stopnje. Sodelovanje poverjeništev s podružnicami knjigarnami je bilo za pravilno razdelitev nujno potrebno. Toliko o kontingentih za šole s področja ministrstva za prosveto. Poleg teh šol so še srednje in nižje strokovne šole, dalje šole za vzgojo strokovnih kadrov in vrsta tečajev. Za te šole so odmerjeni posebni kontingenti, pri čemer se mora upoštevati to, da imamo za te šole prav malo učbenikov in da so učenci teh šol zaradi pomanjkanja učbenikov močno navezani za zelo obsežno zapisovanje snovi. Vendar so ugovori zaradi nesorazmerja med kontingenti delno upravičeni. Celotne potrebe po zvezkih naj bi kril fond široke potrošnje. Zaradi težav, ki so nastopile, je bil ves kontingent fonda za široko potrošnjo prenesen v izventržni fond, da bi bile tako osnovne potrebe po šolskih zvezkih v kar največji meri krite. Pri blagovnih fondih nastanejo viški, ki gredo v prosto prodajo. Taki viški so bili tudi pri tem predmetu. Prav pri teh viških smo ugotovili, da so bili ponekod oddani v prodajo brez upoštevanja šolskih potreb. Kaj torej sledi iz navedenega in kaj moramo ukreniti, da bomo lažje premagovali težave? 1. Razpoložljive zvezke moramo v šoli zelo smotrno uporabljati. Ne smelo bi se dogajati, da nekateri učitelji kljub temu, da so na razpolago potrjeni učbeniki, še vedno narekujejo snov. 2. Pregledati določene obsege zvezkov za posamezne predmete in ugotoviti, kje bi mogli še v večji meri koristneje izrabiti njih prostor. 3. Navajati učence na varčevanje z zvezki in jih pri tem tudi stalno nadzirati v šoli in doma. 4. Predočiti pristojnim činiteljem nujnost točne in v danih mejah možne oskrbe z zvezki. Kontingenti za šolske zvezke naj bi bili vezani na šolsko leto in bi se njih zagotovitev morala točno izvajati.

242 Šolski zvezki v slovenskem pedagoškem časopisju v prvem desetletju po drugi svetovni vojni Utrditi tesno sodelovanje pri razdeljevanju zvezkov s podružnicami Državne založbe Slovenije in mladinske knjige (v Ljubljani še z mestnim podjetjem»strojepis«) na eni strani, na drugi pa s poverjeništvi za prosveto, za trgovino in preskrbo in za delo pri vseh okrajnih ljudskih odborih.«2 Za star papir nove zvezke Istega leta lahko pod naslovom Za star papir nove zvezke zasledimo močno spodbudo k oddajanju starega papirja za potrebe predelave v nova učila in šolske zvezke. Ugotovitve so bile sledeče:»zaradi tako povečanih potreb, naše tovarne, kljub zvišani produkciji niso v stanju proizvajati dovolj in moramo velike količine papirja uvažati, za kar je treba deviz zato je treba izvoziti rude, les itd. Ob godrnjanju o pomanjkanju papirja pa se vse premalo vprašamo, koliko smo pripomogli, da bi to pomanjkanje ublažili. Pri tem mislim na izredno varčevanje s papirjem ter na stalno zbiranje vseh vrst papirja od časopisov, starih knjig, uporabljenih zvezkov,do nerabnih arhivov itd., kar vse bi lahko služilo naši papirni industriji kot surovina za predelavo.«3 Zbiranje starega papirja naj ne bi bilo samoiniciativno, temveč organizirano.»akcijo za zbiranje starega papirja, ki je organizacijsko že temeljito pripravljena, bomo razdelili letos v dva dela, in sicer tako, da bi prvi del akcije trajal od 8. do 13. maja, drugi del pa od 19. do 24. junija. V času prvega dela akcije bomo zbirali vse vrste starega papirja in tekstilne odpadke (stare cunje), v drugem delu pa naj bi učitelji in profesorji pobrali od učencev vse popisane zvezke, ki so jih učenci popisali v letošnjem šolskem letu z domačimi in šolskimi nalogami, kot tudi vse ostale uporabljene zvezke, v katerih ni snovi, ki bi jo učenci prihodnje leto nujno potrebovali. Poleg zvezkov bomo takrat pobrali tudi vse one šolske knjige, ki v prihodnjem šolskem letu ne bodo več v uporabi, ker bodo izšle nove (seznam teh knjig bo ministrstvo za prosveto pravočasno objavilo).«4»spodbuda«je šla tako daleč, da so učitelji in profesorji vodili kontrolo nad oddajanjem knjig in zvezkov ter da je bilo treba»dopovedati učencem,. a po potrebi tudi staršem, da sedaj ni čas za sentimentalno hranjenje starih šolskih zvezkov in knjig, ob katerih bi kdaj pozneje, mogoče na stara leta, obujali mladostne spomine.«5 Sklep zbiralne akcije naj bi se odvil tako, da naj bi»šolska vodstva po zaključku prvega, kot drugega dela akcije javila na okrajno poverjeništvo za prosveto, koliko so zbrali papirja. Okrajna poverjeništva pa naj bi po pokazani potrebi razdelila okraj na 2 B.G.»Letos bo več učil in zvezkov in drugih šolskih potrebščin«prosvetni delavec 1 (1950), št. 7, str ič,»za star papir nove zvezke«, Prosvetni delavec 1 (1950), št. 9, str Ibid. 5 Ibid.

243 242 Šolska kronika sektorje, kjer se bodo nahajali zbirni centri. Podjetje Odpad bo ves zbrani papir plačalo okrajnim poverjeništvom za prosveto, ki bodo denar razdelila po šolah, upoštevajoč količino oddanega papirja. Šole pa bodo ta denar uporabile za to, da bodo pomagale plačevati nove zvezke ali pa za kakšne druge stvari, ki bodo v korist vsem učencem.«. 6 Spodbuda, ki je šla v smeri varčevalnih ukrepov, se zaključi z mislijo, da je omenjen način sam po sebi umeven.»ker bodo količine papirja, ki jih bomo dobili v zameno za zbrani star papir te akcije, uporabljene izključno za izdelavo zvezkov in povečanje naklad šolskih knjig, mislim, da ni treba posebej poudarjati, da je v interesu vsakega učitelja in profesorja, vsakega učenca, Pionirske in Mladinske organizacije, a tudi staršev, da akcija čimbolj uspe, da zberemo in tudi odpremimo v tovarne čimveč starega papirja. Prepričevanje v tej smeri je gotovo nepotrebno, saj si bomo na ta način pomagali sami, a istočasno prihranili državi dragocene devize.«7 Odmev na zbiralno akcijo v letu 1950 pa lahko zasledimo v Prosvetnem delavcu iz naslednjega leta, kjer je pod naslovom»odpad«pri prosveti zapisano:»cunjarje in ščetinarje, starinarje in antikvariate smo poznali že vedno, kar moderne so se nam zdele trgovine z uporabljenimi znamkami, sedaj pa zbiramo staro železo in glaževino pa tudi izpisane zvezke, češ, ničesar ne smemo zametovati, ker se da še vse uporabiti kakor suknja, ki jo tretjič obračaš Tudi pri prosveti je tako, kajti rekli so, da ne dobiš novih knjig, če starih ne izročiš, ko jih potrebuje tvoj naslednik v razredu ne dobiš novih zvezkov, če izpisanih ne oddaš Prvo se ne izpolnjuje tako zvesto, ko drugo, kajti učenec, ki izroči stare zvezke, tega ne more ponavljati in ima kar dober izgovor pri roki.«8 Zadnji prispevek iz raziskovanega obdobja, ki sega že nekoliko čez zgornjo mejo, vnovič odpira staro problematiko na področju šolskih zvezkov, ki ima svoje korenine v nedokončno rešenem problemu pomanjkanja papirja. Ali bomo imeli jeseni dovolj učbenikov in zvezkov?»kakor vsako leto se tudi letos šolski delavci sprašujejo, kako bo jeseni z učbeniki in zvezki. Ali se bo sedaj, ko je vsaj teoretično načet monopol Državne založbe Slovenije, stanje zboljšalo, ali pa bomo še kar naprej nadaljevali z improvizacijami, ki razburjajo starše, učence in učitelje? Koliko bo letos subjektivne krivde založniških podjetij, ako te stvari zopet ne bodo v redu stekle, danes še ne moremo reči, pač pa že lahko povemo, da se kažejo objektivne težave, ki imajo svoj izvor v pomanjkanju dovoljnjih količin papirja. Na zahtevo zveznega sekretariata za prosveto je zato ne davno tega Državni sekretariat 6 Ibid. 7 Ibid. 8 P. Strmšek,»''ODPAD'' tudi pri prosveti«, Prosvetni delavec 2 (1951), št. 1, str. 2.

244 Šolski zvezki v slovenskem pedagoškem časopisju v prvem desetletju po drugi svetovni vojni za blagovni promet sklical sestanek predstavnikov direkcije za surovine, združenje grafične industrije in združenja industrije papirja, na katerem so ugotovili, da bo v celoti vzeto možno kriti le do 75 odstotkov nakazanih potreb po papirju. Kot nadalje beremo, so po sklepih na omenjenem sestanku papir namenili predvsem izdelavi učbenikov.«9 243 Za sklep Pričujoči članek predstavlja problematiko pomanjkanja učil v prvih povojnih letih, o kateri so pisali tudi v pedagoškem časopisju (Prosvetni delavec). Skozi časopisne zgodbe prikazuje težave z dobavo šolskih zvezkov v osnovnih in srednjih šolah. Razlogi za primanjkljaj se kažejo predvsem v zmanjšani dostavi papirja ter neustrezni oskrbi in porazdelitvi. Posledično se pojavljajo tudi predlogi in pobude, kako v nastali situaciji vršiti pouk in kako se čim prej rešiti težav s pomanjkanjem. V želji, da bi čim hitreje odpravili težave, so začeli z organiziranimi akcijami za zbiranje starega papirja, predpisali oddajo starih šolskih zvezkov, kot pogoj za pridobitev novih in na različne načine so hoteli zapolniti vrzel v primanjkljaju papirja, predvsem preko reciklaže. Šli so tako daleč, da so učitelji in profesorji vodili kontrolo nad oddajanjem knjig in zvezkov ter spodbujali oddajo starega papirja na ta način, da so prigovarjali učencem in njihovim staršem, da ni primeren čas za hranjenje starih knjig in šolskih zvezkov, s katerimi bi si v zrelih letih pričarali spomine na šolsko mladost. V naslednjem letu v časopisju že lahko beremo odmeve na omenjene varčevalne ukrepe glede oskrbe s papirjem. V začetku petdesetih let pa se je stanje za nekaj časa izboljšalo, kar lahko razberemo tudi iz tega, da se tovrstne vsebine v časopisu slabih pet let ne pojavijo. Viri Popotnik (Zveza prosvetnih delavcev in nameščencev), 63, Jože Zorn, ur., Prosvetni delavec 1, Jože Zorn, ur., Prosvetni delavec 2, Jože Zorn, ur., Prosvetni delavec 7, N.N.»Ali bomo imeli jeseni dovolj učbenikov in zvezkov?«, Prosvetni delavec 7 (1956), št. 11, st 1.

245 244 UDK :37(497.4)(091) 1.03 Kratki znanstveni prispevek Prejeto: Taja Gubenšek* Vsak zvezek drugače diši. Šolski zvezki družine Gubenšek iz Domžal Each school exercise book smells different - School exercise books belonging to the Gubenšek family Izvleček Prispevek je napisan na osnovi osnovnošolskih in gimnazijskih šolskih zvezkov štirih sester družine Gubenšek. Avtorica posebej izpostavi zvezke Kluba OZN in Esperanto krožka, ki jih je do sedaj hranila mentorica krožkov in nekdanja profesorica zemljepisa v osnovni šoli Venclja Perka Domžale, Draga Grabnar Zalar, in Kroniko 4. b razreda gimnazije Jože Plečnik v Ljubljani (Šubičeve gimnazije) iz šol. l. 1973/1974, ki sta jo v šestih zvezkih s svojimi sošolci pisali takratni dijakinji Marjana Gostinčar - Lubinič in Sonja Gubenšek - Špoljarić. Abstract The article presents primary and secondary school exercise books belonging to four sisters from the Gubenšek family. The author focuses particularly on: the exercise books used at a UN Club and on an Esperanto course, which were until now kept by Draga Grabnar Zalar, the mentor of these extra-curricular activities and a former geography teacher at the Vencelj Perko primary school in Domžale; and on the chronicle of class 4B at the Jože Plečnik grammar school in Ljubljana (known as Šubičeva gimnazija) from the school year 1973/74, with which the pupils Marjana Gostinčar-Lubinič and Sonja Gubenšek-Špoljarić, together with their classmates, filled six exercise books. V zvezku, tako posebnem viru učenosti in osnovnem šolskem pripomočku, ki mu sami kot lastniki-zapisovalci določimo obseg in vsebinski pomen ter ga oblikujemo s svojo pisavo, lahko odseva veliko več kot samo snov, ki je v njem zapisana. Ko je zvezek nov in nepopisan, predstavlja res le tabulo raso in»skupek trdno sešitih, spetih (ali zlepljenih), nepopisanih listov v platnicah iz papirja ali kartona,«kot je zapisano v SSKJ. 1 A v hipu, ko je v njem popisana zadnja prazna stran, postane zvezek avtoriziran zapis določene vsebine v času in prostoru. Avtor z napisano vsebino velikokrat * Taja J. Gubenšek, samostojna ustvarjalka v kulturi, zgod., kustodinja, stalna zunanja sodelavka Slovenskega šolskega muzeja, e-pošta: tajajg@gmail.com Lektoriranje: Valentina Tominec. 1 SSKJ Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana 1994, str

246 Vsak zvezek drugače diši. Šolski zvezki družine Gubenšek iz Domžal nehote razkriva še mnogo več kot le-to, posebej, če zapisovalec vsebine na te dodatne podatke celo sam opozori. Zato so zvezki upravičeno označeni kot»kompleksen vir«za raziskovanje zgodovine šolstva, vzgoje in izobraževalnega sistema. Zapisovalec vsebine tako lahko še mnogo širše razkrije preteklost, sam pa nehote postane»kronist svoje generacije«. Vsebina nekaterih zvezkov je zato lahko na eni strani odlični vir za proučevanje zgodovine vsakdanjega življenja, kot tudi političnih razmer, socialnih omrežij, (ne)urbanega življenja, jezika, modnih smernic, pop kulture ali dogodkov, ki so bili nekoč zapisani pod»šport in šah«. Pri tem pa seveda niti ni pomembno, ali imamo pred sabo šolski zvezek za matematiko, družbeno moralno vzgojo, latinščino ali morda srbohrvaščino. 245 Kaj je ostalo v spominu in kaj v zvezkih Zelo dobro se spomnim svojega prvega predšolskega črtastega zvezka, kamor mi je sestra Sonja v vsako vrsto napisala črko abecede, sama pa sem potem neumorno pisala prve okorne velike tiskane črke, ki v začetku seveda niso bile nič kaj podobne lepopisu. A ko so bile po vsakdanjih vajah v zvezku»linije gladke«in je bila moja»domača učiteljica«zadovoljna, je na koncu lahko napisala samo še»lepo!«. Zato mi kasneje, v prvem razredu, ni bilo težko ponavljati vaje, ki so mi bile že znane in je tudi v pravi šoli večkrat na koncu lista pisalo»lepo!«. In če ni bilo nič napak, smo za delo v šoli dobili»jelenčka«, 2 za lične domače naloge»čebelico«, v posebnem zvezku za domače matematične naloge pa je bil žig»papige«za brez napak. Takrat so bili tudi novi zvezki na prvi pogled dolgočasni, zato smo jih zavijali v najlepši ovojni papir, kar je pri nas doma pomenilo koledarske slike mesecev preteklega leta. Mali zvezki z oranžnimi ali modrimi platnicami so imeli na zadnji strani natisnjeno poštevanko števil do sto. Nekateri zvezkov ravno zaradi tega niso nikoli zavijali. Pri tem so nas učili, da moramo z zvezki lepo ravnati in prepovedano je bilo trgati prazne liste iz njihovih sredin. V mojem prvem razredu se je nekoč zgodilo nepredvidljivo: zvezki prav vseh osemindvajsetih učencev 1. b, ki jih je učiteljica nameravala v svojem črnem cekarju odnesti domov v pregled, so bili še prej deležni»marinade«: sošolec Rajko 3 je bil tisti nadebudnež, ki je učiteljici Dori Ulčar 4 v cekar ponesreči polil svojo malico (enolončnico). Za kazen je moral očistiti vse zvezke, nekateri pa smo morali poskrbeti za nove ovitke. Od takrat naprej šolske malice nismo več delili za katedrom. Zakaj se nas nekateri dogodki iz časa šolanja dotaknejo bolj kot drugi, pa čeprav predstavljajo le drobtinico doživetega? Seveda so naši spomini na šolo povezani s pri- 2 Jelenček, čebelica in papiga, različni žigi, ki nam jih je učiteljica odtisnila pod uspešno napisano nalogo. 3 Rajko Hribar, sošolec iz Depale vasi. 4 Dora Ulčar, učiteljica 1. b razreda na OŠ Venclja Perka Domžale, šol. l. 1972/73.

247 246 Šolska kronika jetnimi ali manj prijetnimi čustvi. Tako se spomnim živo rdečega napisa z nalivnim peresom»brez naloge!«, ki mi ga je učiteljica Majda Majnik 5 napisala v matematični delovni zvezek tistega 28. februarja v drugem razredu (letnica niti ni tako pomembna), ko sem prvič pozabila napisati domačo nalogo in dobila prvi»podpis«. Po drugi strani pa tudi pohvale v istem šolskem letu, ki sva jo bili deležni s sošolko Emo, 6 ko sva vse leto v posebni zvezek zapisovali vremensko napoved in risali aktualna kmečka opravila ter delo na vrtu. V sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja so bile telesne kazni v šoli še precej aktualne. Čeprav smo največ zbirali in menjali značke, smo v četrtem razredu dobivali najbolj dramatične»vidle«v osnovni šoli: z rdečim nalivnim peresom nam jih je delil profesor Marijan Pavliha. 7 Višja stopnja se je na naši osnovni šoli začela v nižjem nadstropju in peti razred so zaznamovale predvsem tri pomembne novosti: srbohrvaščina, razredničarka Ljubica Slavnić 8 in zvezek»leksikon«. Vanj smo poleg svojih imen pisal o svojih hobijih, razvadah in večinoma skrivnostnih simpatijah, ki so tlele v mladih srcih. In kljub temu, da smo na te zvezke z zaup(a)nimi podatki zelo pazili in jih izbrancem izročali le osebno, sem ta zvezek izgubila. V tem času sem pisala kroniko Mlajšega mladinskega pevskega zbora (zvezek se žal ni ohranil), ki ga je kot vse druge zbore na šoli vodil dragi učitelj glasbe, Jože Naraločnik. 9 Še preden je postal moj učitelj, se je ob koncu šolskega leta, kar nekaj let zapored oglasil pri nas doma in od sestre Sonje, ki je bila tedaj že gimnazijka, odkupil knjige in zvezke za svojo leto dni mlajšo hči Danico. Zvezka za glasbeni pouk sicer nisem imela, saj je bil to privilegij tistih, ki smo peli v šolskem zboru. Za mene in gotovo prenekatere pevce šolskih pevskih zborov se je učitelj Jože Naraločnik še posebej zapisal v srce. Prijazen, vedno nasmejan, z znamenitimi brki in hojo je nad nami bdel kot kakšen drugi oče in nas opozarjal na male in večje tegobe najstniških časov in nam pomagal»ravnati hrbtenico«. Njegove ure glasbenega pouka so bile vedno zanimive, saj nam je pripovedoval zanimive zgodbe, katerih del je bil kot član znamenitega ansambla Beneški fantje, kjer je bil basist. Nepozaben je njegov smisel za humor, s katerim je opogumljal nas, odraščajoče pubertetnike, polne problemov in velikih predsodkov. Glasbenik in pedagog, predvsem pa človek, ki je bil celostno vključen v pedagoški proces in bi mirno lahko opravljal tudi delo psihologa, ki jih takrat na šolah še ni bilo. Njegov prispevek v vzgoji generacij učencev in pevcev si gotovo zasluži večjo pozornost»smetana ni samo na torti, ampak jo lahko tudi poslušamo«je bil duhovit, ko nam je predvajal»vltavo«češkega skladatelja Bedřicha Smetane. 5 Majda Majnik, učiteljica 2. b razreda na OŠ Venclja Perka Domžale, šol. l. 1973/74. 6 Ema Jezernik Šter, sošolka iz Domžal. 7 Marijan Pavliha, učitelj 4. b razreda na OŠ Venclja Perka Domžale, šol. l. 1975/76. 8 Ljubica Slavnić, učiteljica srbohrvaščine, razredničarka 5. b razreda na OŠ Venclja Perka, šol. l. 1976/77. 9 Jože Naraločnik, dolgoletni zborovodja in učitelj glasbenega pouka na OŠ Venclja Perka Domžale, nekdanji basist znamenitega ansambla Beneški fantje. Bil je tudi prvi zborovodja Dekliškega pevskega zbora v Domžalah in pod njegovim mentorstvom so zbori dosegali tudi najvišja priznanja in nagrade. Bil je enkraten človek in glasbenik.

248 Vsak zvezek drugače diši. Šolski zvezki družine Gubenšek iz Domžal 247 Računske šolske naloge, Irena Gubenšek, 2. a razred, OŠ Venclja Perka Domžale Zvezki Osnovne šole Venclja Perka Domžale V naši družini hranimo kar nekaj šolskih zvezkov. Doma so ostali kot dediščina štirih sester, ki smo jo»ustvarjale«na Osnovni šoli Venclja Perka Domžale. 10 Naša osnovnošolska obdobja so povezane z učiteljicami in učitelji v treh različnih desetletjih: šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja. In čeprav spomini na osnovnošolska leta vedno bolj bledijo, pa jih lahko ravno šolski zvezki še kako živo obudijo: na predmet in ocene, učitelja, sošolce in dogodke, povezane z vsem. V starem, belem povoskanem ovojnem papirju, mama še vedno hrani tri zvezke moje sestre Irene iz 2. a razreda: Računske šolske naloge, Slovenske šolske naloge in Delovnik. V prvih dveh zvezkih je pod vsemi šolskimi nalogami obvezen pripis:»oblika«in»delo«.to je pomenilo, da je učenec prejel dve oceni. Če pa so učiteljice pri pregledu ugotovile kakšno napako, je bilo potrebno napisati»popravo«, ki je bila ocenjena oziroma pregledana z»vidlo«. Oba zvezka imata modre platnice in sta na zadnji strani obogatena s poštevanko števil do sto. Delovnik je bil zvezek za»spoznavanje narave in družbe«, v njem pa so kratki sestavki o planetih, časovnih enotah, letu, letnih časih, mesecih, dnevih in urah, o naši»ožji in širši domovini«in vseh koledarskih praznikih do novega leta. Pod napisano 10 V letu 2014 bo minilo 150 let od ustanovitve šole v Domžalah.

249 248 Šolska kronika Esperanto krožek na OŠ Venclja Perka Domžale nalogo je bilo potrebno napisati datum. In zadnji, ki ga je v šolskem letu 1966/67 Irena napisala v ta zvezek, je bil 13. januar Esperanto krožek Esperanto (E* v nadaljevanju), ta umetni mednarodni jezik je za lažje sporazumevanje pripadnikov različnih narodov leta 1887 razvil varšavski zdravnik, dr. Lazar Ludvik Zamenhof. E so se v Domžalah učili že pred drugo svetovno vojno, leta 1937, kar je zapisano tudi v šolski kroniki. Kot tečaj se je na šoli znova uveljavil leta 1960, nato pa trajal neprekinjeno od leta 1971 do 1991 kot fakultativni pouk in krožek pod mentorstvom prof. Drage Grabnar Zalar. 12»Krožek je bil organiziran s soglasjem Zavoda za šolstvo in na željo staršev. Fakultativni pouk E se je pričel v 4. razredu osnovne šole in je trajal tri leta, do zaključka v šestem razredu. V sedmem in osmem razredu pa so se učenci prostovoljno vključili v esperantski krožek. Tako je pouk potekal še v 11 Dva dni kasneje, ko so se že začele zimske počitnice, se je zgodila tragedija in Irena se je smrtno ponesrečila pri sankanju. 12 Profesorica Draga Grabnar Zalar, več generacijam znana stroga, a odlična profesorica zemljepisa, zgodovine, matematike, ki je poučevala na OŠ Venclja Perka Domžale v času od 1959 do 1993 leta. Na tej šoli je bila 25 let zelo uspešna mentorica Esperantskega krožka in 20 let kluba OZN. Esperanto klub je sicer v Domžalah deloval že pred drugo svetovno vojno, leta 1937 kot esperantski tečaj, vodil pa ga je g. Damjan Vahen. Zapis prof. Drage Grabnar Zalar, hrani avtorica tega zapisa.

250 Vsak zvezek drugače diši. Šolski zvezki družine Gubenšek iz Domžal Kopru in Mariboru ter ponekod v Jugoslaviji in na Madžarskem, v Bolgariji in kratek čas tudi v Avstriji Namen učenja jezika na tak način je bil: dokazati, da je učenje E lahko dobra osnova za nadaljnje učenje tujih jezikov.«13 Kot je razvidno iz prvega zvezka, je učni program krožka za šolsko leto 1974/75 med drugim predvideval ponovitev slovničnih pravil, govorne vaje, predelavo lekcij iz Rakuševega učbenika Esperanto1, dopisovanje z esperantisti iz Italije in nastop švicarske pianistke Danielle Dougan na šoli ( ). Od 28. do 30. marca 1975 leta je bila v Mariboru mednarodna usklajevalna konferenca za esperanto. Udeležili so se je predstavniki Avstrije, Bolgarije, Italije, Madžarske, Jugoslavije in nekaj opazovalcev iz evropskih držav. Konferenca je bila namenjena analizi rezultatov triletnih raziskav, ki so jih zbrali na Univerzi Eötvös Loránd v Budimpešti. Pri projektu je sodelovalo 23 šol v petih državah. V Sloveniji so esperanto uvedle OŠ Tone Čufar in Slava Klavora v Mariboru, OŠ Sečovlje in domžalska OŠ Venclja Perka. V treh letih se je jezika učilo skupno 118 učencev,»ki so pokazali izredno zanimanje in dobre rezultate. Iz programa pa je odstopila Avstrija, ker se njeno ministrstvo za šolstvo ni strinjalo s programom poučevanja.«konferenca je bila sicer namenjena utrditvi položaja tega mednarodnega jezika in mu pomagala utreti uradno pot v osnovne šole do uvedbe rednega (in financiranega) predmeta. Namen uvedbe esperanta je bilo ustvariti»most zbliževanja in prijateljstva med narodi s širšo družbeno pomočjo.«14 Šolsko leto so esperantisti navadno zaključili z udeležbo na mednarodnem taboru. Tako so se leta 1974 udeležili tabora v Primoštenu pri Šibeniku, ki se ga je udeležilo 90 otrok in 20 pedagogov iz Madžarske Italije in Jugoslavije. Pokrovitelj poletne šole je bila Jugoslovanska komisija UNESCO. Esperantisti so poslušali predavanja»iz družbenopolitičnih tem, področja kulture in strokovnih predmetov. Otroci so se med seboj odlično sporazumevali, brez diskriminacije kateregakoli naroda in brez uporabe kateregakoli nacionalnega jezika, uporabljali so samo esperanto.«15 Iz poročila mentorice Drage Grabnar o delu krožka v naslednjem šol. l. 1975/76 je razvidno, da je bila za novo predsednico krožka izvoljena Vanda Klopčič. 10. junija 1976 so člani krožka sodelovali v TV oddaji: Morda vas zanima o esperantu. Kot je bil že običaj, je krožek pri vseh akcijah tesno sodeloval s klubom OZN. Iz poročila mentorice je še razvidno, da je za začetek učenja esperanta»primeren čas pred pričet E* se odlikuje po preprosti slovnici brez izjem in skladnosti zlogov. Besedne osnove so oblikovane iz romanskih in germanskih korenov. Glasovno prevladuje romanska jezikovna narava. Govori ga predvidoma 2 milijona ljudi po celem svetu. Iz zapiskov mentorice, hrani avtorica tega zapisa. Na generalnem zasedanju UNESCO, decembra 1954 v Montevideu, je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri ta najvišja organizacija za kulturo, znanost in prosveto priznava zasluge esperanta v kulturni izmenjavi v svetu. Na istem zasedanju je bila Universala Esperanto - Asocio sprejeta med posvetovalne člane UNESCO. Esperanto 14 Esperanto, , zvezek I., članek v Delu pod naslovom: Esperanto si utira pot v šole, 17. marec Prav tam.

251 250 Šolska kronika kom pouka drugega tujega jezika, ker je po mnenju strokovnjakov pričetek angleščine lažji, saj učenci npr. že znajo uporabljati slovar. Poleg tega pa so učenci po treh letih učenja E imeli večji besedni zaklad kot po treh letih učenja angleščine! To so potrdili testi.«16 Za poglabljanje znanja je bil pomemben tudi mladinski časopis Juna Miko in druga mladinska literatura v esperantu. Učenci so si najraje dopisovali z vrstniki iz drugih držav in jih sami tudi obiskovali, kar je bilo organizirano možno le enkrat v času učenja jezika v osnovni šoli. Po odhodu mentorice prof. Grabnarjeve v pokoj se»koristno učenje in praksa ne nadaljujeta, saj so sedaj druge modernejše metode moderni drugi jeziki.«17 Klub OZN V času naše osemletke so bili zelo popularni klubi ali krožki OZN. Namen delovanje klubov je bil med mladimi širiti duh Združenih narodov, aktivnosti klubov so temeljile na izobraževanju najmlajših članov o Združenih narodih in njegovih specializiranih agencijah, o miru, človekovih in otrokovih pravicah, razvojnih vsebinah in varovanju okolja, kot tudi o drugih vsebinah,»ki članom pomagajo, da odrastejo v miroljubne, tolerantne ljudi, ki se zavedajo združenega sveta, v katerem vsi živimo. Namen krožka je, da učenci spoznajo vlogo in delo OZN v svetu in mesto SFRJ v tej organizaciji svetovnega pomena.«18 Sestanki krožka so bili vedno vsebinsko urejeni v tem zaporedju: pregled aktualnih političnih dogodkov zadnjih štirinajst dni (ki smo jih pripravljali učenci sami), obravnava dogodkov v SFRJ, obravnava posameznih dežel z ogledom diapozitivov in razno. Vsako leto smo obeležili dan Združenih narodov in ob tem pripravili razstavo. 19 Člani krožka smo aktivno sodelovali v zbiralnih in solidarnostnih akcijah, kot je bil»teden solidarnosti z ljudstvom Vietnama, Laosa, Kambodže, Palestine, Čila in juga Afrike v borbi proti imperializmu ter za neodvisnost,«ki so jo vsi narodi in narodnosti Jugoslavije»manifestativno obeležili«z nakupom znamkice za en din. V občini sta akcijo organizacijsko vodila Občinska konferenca SZDL in aktiv ZSMS. 20 Iz naslednjega šolskega leta 1975/76 se je v zvezku ohranilo vabilo Organizacije klubov OZN Slovenije Centra za izdajo študijskih materialov Maribor na tridnevni seminar za mentorje klubov OZN, marksistične krožke in vodstvene kadre, ki so ga organizirali v hotelu Bellevue na Pohorju. Zadnji dan seminarja so udeleženci dopoldan odpotovali na»centralno proslavo ob 30 obletnici ustanovitve Organizacije 16 Esperanto krožek, poročilo mentorice, , I. zvezek in pisna izjava mentorice, hrani avtorica prispevka. 17 Prav tam. 18 Klub OZN, OŠ Venclja Perka Domžale, I. in II. zvezek. 19 Poleg rednih aktivnosti, kot so npr. organizacija prodaje UNICEF- ovih izdelkov v klubih, kviz tekmovanja Temeljni podatki o Združenih narodih, "Igrajmo se svet", seminarjev in poletne šole, je bilo tudi vsakoletno obeležje 24. oktobra, dneva OZN. 20 Dopis OK SZDL, , na šoli je bilo skupno prodanih 300 znamkic.

252 Vsak zvezek drugače diši. Šolski zvezki družine Gubenšek iz Domžal 251 OZN krožek na OŠ Venclja Perka Domžale, , II. zvezek združenih narodov.«centralna vseslovenska proslava je bila na Koroškem. 21 Sestanke smo imeli vsakih štirinajst dni in so bili izredno poučni in zanimivi, zato je imel izmed vseh OZN krožek navadno največ članov. V šol. letu 1977/78 je bilo v klubu OZN na osnovni šoli Venclja Perka Domžale kar 93 učencev. Posebej posrečena je bila povezava in sodelovanje OZN krožka v izvenšolskih dejavnostih. Pri teh je bil krožek navadno povezan s sodelovanjem Prometnega krožka. Tako lahko v drugem zvezku na prvi strani preberemo»obvestilo«22 o skupnem izletu za učence obeh krožkov. Na začetku šolskega leta 1977/78 so se skupaj odpravili v Begunje, Vrbo, rojstno hišo dr. Franceta Prešerna in v Čebelarski muzej v Radovljico. 23 V tretjem zvezku krožka OZN, kjer so opisana dejavnost krožka v šolskem letu 1979/80, je iz zapisnika predzadnjega sestanka v tem šolskem letu razvidno, da je bil posvečen»delu tovariša Tita pri neuvrščenosti.«mentorica krožka, prof. Grabnarjeva je prisotne seznanila o Titovih srečanjih s sekretarji Združenih narodov. Iz njenega poročila o delovanju krožka na koncu zvezka izvemo, da so imeli skupaj šestnajst sestankov, na katerih so redno prebirali»referate o političnih dogodkih doma in v svetu, ki so jih pripravili člani krožka: Gubenšek Tatjana 3x, Valjavec Petra 2x, Škrlep Cilka, Trškan Danijela, Terčelj Mateja, Kos Darja, Pergar Marjeta, Mrčun Janez in Belšak Irena pa 1x.«Na končni izlet so člani krožka odšli v Rimske toplice, za katerega je vsak udeleženec plačal 9 N din Obvestilo Občinske konference SZDL Domžale, o prodaji plakatov in znamkic, , nalepljeno v zvezku. 22 Takim obvestilom smo navadno rekli»okrožnica«. 23 Izlet je bil zaradi 88 prijavljenih organiziran kar dve oktobrski soboti zapored, cena izleta pa je bila 35,00 N din. 24 OZN krožek, 1979/80, III. zvezek, hrani avtorica prispevka.

253 252 Šolska kronika Naslovnica Kronike 4. b letnika Šubičeve gimnazije, šolsko leto 1973/74, III. zvezek Kronika 4. b Šubičeve gimnazije 25 Osnovnošolski zvezki sestre Sonje, ki je osemletko končala leta 1970, se doma niso ohranili, v veliko veselje pa mi je, da lahko predstavim nekaj odlomkov iz kronike njenega zadnjega gimnazijskega letnika, 4. b razreda Šubičeve gimnazije, ki sta jo včasih z večjo ali manjšo vnemo svojih sošolcev v glavnem napisali s sošolko Marjano. Njuna generacija je zadnji letnik takrat imenovane II. gimnazije obiskovala v šol. l 1973/74 in pričujoči zapis oživlja prvo polletje. Kronika obsega šest zvezkov malega formata in je poleg duhovitih dnevnih zapiskov življenja izpred štirideset let, opremljena tudi s črno-belimi fotografijami vseh glavnih nastopajočih, ponekod pa so dodane tudi zgovorne ilustracije. Na prvi strani kronike, ki so jo gimnazijci začeli pisati 24. septembra 1973, lahko preberemo:»danes je zelo pomemben dan. Začeli smo namreč pisati dnevnik 4. b. Obenem je danes že drugi jesenski dan. Naš razred sestavlja 32 učencev, 26 ki se bodo v tem 25 Današnja Gimnazija Jožeta Plečnika v Ljubljani b so v šolskem letu 1973/ 74 obiskovali: Franci Avsec, Vera Barovič, Lijana Bivic, Mirjam Bratina, Eda Brajnik, Polona Berlič, Katarina Cerkovnik, Darja Curk, Jasna Dekleva, Suzana Fišer, Tatjana Furlan, Marjana Gostinčar, Sonja Gubenšek, Marjanca Janežič, Andreja Jenčič, Vesna Juvan, Vilma Kokol, Alenka Kolbl, Primož Kovač, Uroš Lubej, Sonja Mehle, Radmila Milačič, Sašo Niklanovič, Marjanka Pavšer, Aleš, Pišek, Barica Pollak, Mojca Praprotnik, Franček Prijatelj, Vita Štajnar, Nataša Trtnik, Peter Vene, Meta Železnik. Kronika, 5. zvezek.

254 Vsak zvezek drugače diši. Šolski zvezki družine Gubenšek iz Domžal dnevniku pokazali v takšni ali drugačni luči tekom celega leta. Opisovali se bodo veseli pa tudi manj veseli ali celo žalostni trenutki našega ljubega razreda. Torej veselo na delo! Imamo 5 ur in pouk dopoldne. Dežuje in vsi smo nekako leni in zaspani. Zjutraj je Pero najavil, da je odrgnil (in to krepko) njihovega forda, ko ga je zapeljal iz garaže. V našem razredu namreč divja manija vozniških izpitov in podobnega. Do sedaj ga je edina naredila Marjanca. Triumfirala pa je Nataša, ki je že trikrat padla.«na četrtek, četrtega oktobra 1973, so med drugim zapisali:»zjutraj smo imeli predvojaško. Bilo je zelo prima. Đuro 27 je prekrasen Pero je že pred poukom vneto zatrjeval, da sovraži ženske, kar pa sploh ni tajnost, saj to že vsi vemo. Do kraja sem ga zživcirala, da je zaloputnil vrata in odšel ven. Prvo uro je filozofija. Pleško govori o Sokratu. Šele prva ura je, pa se mi zdi, kot bi bilo za mano že 6 ur. Saj ni čudno. Že od 9h zjutraj sem v šoli. V Ona+On sva s Sonjo videli Braca Korena, ki je bral Nedeljskega. Pili sva kokto in še zdaj se mi cedijo sline po njej. Potem sva šli v maximarket po malico.«zapisi v prvem delu Kronike se končajo, ko je Vita je naredila (vozniški) izpit in postala sedma voznica v razredu. Na zadnji strani je skupinska fotografija razreda pred Gubčevim spomenikom. (iz ekskurzije v Stubico, petek, 9. november 1973). V tem zvezku se je ohranil izvleček iz šolskega pravilnika o vedenju učencev kot»navodilo učencem II. gimnazije v Ljubljani o vedenju na ekskurzijah in športnih dnevih«, ki so ga morali učenci podpisati:»vsi učenci s podpisom potrdijo, da so prejeli ta navodila, da so se z njimi seznanili in da so soodgovorni za njihovo izvajanje.«28 Drugo pravilo še posebej opozarja na prepoved kajenja, kupovanje in uživanje alkoholnih pijač in igranje za denar. 29 Ravno tako je tretja točka opozarjala, da morajo skupine v času trajanja ekskurzije ali športnega dne»ostati skupaj«. In nekdo je pripisal:»še preveč smo bili skupaj, posebno zvečer v avtobusih.«30 Tekstom v zvezkih so dodane črno bele fotografije, za katere je v razredu skrbel Aleš. Platnice zvezkov so okrašene z nazornimi ilustracijami posameznega dela teksta. Tako zvemo, da je bilo geslo 4. b»l.k.ž.v.p.k.i.s.«in samo mislimo si lahko, kaj je pomenilo ali pa kakšna je bila na primer ilustracija Alija Bute. 31 Učili so jih takrat aktualni profesorji: Danica (Danica Podmenik),»Šuki«(Šušteršič), Đuro (Čudić Đuro),... Zadnek,»Kastelko«(Kastelic),»mama Christof«(Miloš Christof),»Medi«(Bogomila Medved), Maja (Maja Vidmar), Matiček-Latinček (Matija Pogorelec), Jasna (Jasna Gogala),»Pleško«in»Mihelca«(Mihela Istenič) november: Pero,»ki še sedaj ni naredil vozniškega izpita«, je prebral 1. del Kronike Đuro Čudić, profesor za predvojaško vzgojo. 28 Navodilo učencem II. gimnazije, Kronika, 1. Zvezek. 29 Nekdo je z rdečo podčrtal besedo kajenje in pripisal:»tega se nismo niti enkrat držali, hazardirali pa res nismo.«30 Prav tam. 31 Zulfikar Ali Buto, pakistanski politik in predsednik Pakistana, Po neuspešni pakistansko-indijski vojni je leta 1971 postal predsednik Pakistana. 32 Profesorji 4. b Šubičeve gimnazije v šol. l. 1973/74.

255 254 Šolska kronika Kronika 4. b letnika Šubičeve gimnazije, šolsko leto 1973/74, II. zvezek in bi Marjano»skoraj pretepel«, ker je pisala o njegovem razbijanju forda.»revček ubogi, kljub temu, da ima toliko proti ženskam, mu res želim, da bi končno že naredil ta prekleti izpit.«19. decembra 1973 je Marjana napisala, da so skoraj vsi gledali nogometno tekmo in bili navdušeni, saj je Jugoslavija zmagala s 4:2.»Celo jez, ki me fuzbal ne zanima, sem tekmo gledala in navijala do nezavesti.«sonja pa je dodala, da Aleš ni gledal nogometne»ampak košarkarsko tekmo med Olimpijo in Bosno. Olimpija je izgubila na domačem igrišču za dve piki.«kot vsaka generacija so se tudi dijaki tega 4. b zavedali svoje pomembnosti, kar dokazuje naslednji zapis v nadaljevanju, ki je bil seveda namenjen profesorjem:»jokali boste, ko bomo šli mi iz šole. Takega razreda ne boste več dobili!«(profesor fizike) je namreč prepričan, da pri»šolskih«vsi od A do Ž plonkamo, da goljufamo, prišepetavamo in delamo ostale kriminalne reči.»mi smo pa zelo pošteni! Malo plonkanja sicer je, pa kaj potem! Za mano in okoli mene se govori samo o nogometni in o košarkarski tekmi.«marjana je dopolnila:»pri angleščini se učimo biologijo kako je kit dobil grlo. Seveda je zgodba čisto resnična in znanstveno dokazana,«dodala pa še utrinek:»moja stara mama je Nataši naredila rokavice in ona je dala zanjo kavo in čokolado. Čokolado sem dala za razredno skupnost in bratsko smo jo požrli. Franček je spet pojedel kar dva kosa; enega namesto Perota.«24. december 1973, Marjana piše:»krištof noče biti klerikalec, zato noče nikogar vprašati pesmi»prišel čas je okrog Božiča«. Mimogrede: jutri je Božič, zato ima Pero tamašno obleko.«z navadnim svinčnikom je Pero dopisal:»orka potana, smrklja, Božič nima s tem nič opraviti, pač pa žehta naše mame.«zvečer smo imeli

256 Vsak zvezek drugače diši. Šolski zvezki družine Gubenšek iz Domžal plesne vaje in smo se učili ritmični fox trot. Jenko 33 nam je kazal ene hitre plese (boogie-woogie, rock and roll in podobno). Presnet dedec, star je, ampak pleše kot hudič. Nato je malo plesal s Sonjo, ki je za eno glavo večja od njega. Vsi smo se režali, najbolj pa Sonja Drugače se pa kar naprej zaletavamo drug v drugega in se pohojamo.«27. december 1973, Sonja:»Spet ta grozen dan. Imamo predvojaško, šolo in še plesne vaje Z Marjano sva šli v Namo po balone, ki jih ne moreva napihniti in so smešno majhni. Šli sva tudi v Interšop in srečali interesting people (Natašo Dolenc). Zdaj sva v Riu, mene spet daje kašelj, pri sosednji mizi pa sedijo bodoči pravniki in pravijo same politične vice. Na kosilo pa čakava že približno eno uro!... Pred poukom smo pletli kite iz krep papirja, pri plesnih vajah pa smo se učili dunajski valček. Notri smo prešvercali Sašota, ki sploh nima izkaznice.«28. december 1973 je Andreja zapisala:»zadnji dan pouka letos! Večina jih je prišla že eno uro prej v šolo, da so lepo okrasili razred. Pero se je kot vedno jezikovno izživljal na tablo, kjer je napisal Srečno novo leto v vseh mogočih jezikih Nataša je prinesla hruškov liker in novoletno kiklo do tal, ki ji jo je naredila šivilja. Primož je nekaj časa muziciral, ker je namreč Uroš s seboj prinesel kitaro. Imeli smo tudi pojedino: cel kup bonbonov in celo škatlo napolitank: drugo uro nam je namreč Medvedka prinesla veliko vrečk bonbonov. Tretjo uro smo peli Lepa Anka kolo vodi in plesali v razredu kolo. Mojca je v razred prinesla nov koledar, ki že visi na steni. Po pouku smo šli v Rio, kjer se s Primožem nisva mogla zmeniti, kako gremo na Bled Kroniko sem zaupala Andreji, da jo vzame na Bled, kjer bo silvestrovalo kar nekaj sošolcev. Srečno novo leto 1974!«34 Po silvestrovanju in posledicah»tega napornega početja«, je 3. januarja 1974 najpomembnejša novica, da je»pero šestič naredil (vozniški) izpit! Trikrat hura!«novi voznik pa je dopisal:» Če bo kdo kaj preveč zafrkaval, obljubim, da ne bo dolgo!«francoščina ni bila predmet, kjer bi kdo v razredu posebno blestel, nekateri pa so se morali za pozitivno oceno še posebej truditi, kar izvemo iz zapisa 8. januarja 1974:»Potem, ko se je Andreja še enkrat javila francoščino in popravila (bravo!), nas Jasna 35 dokončno zapušča. Gre v Pariz. Dobili bomo novo, ki pa baje ni tako grozna.«in tisto sredo, osem dni kasneje, so napisali:»zdajle čakamo novo Francozarico. Me prav zanima, kakšna bo «In potem ugotovitev:»francozarca je prima. Znali spet nismo nič, budale lene. Taki brezvezniki, kot smo pri francoščini, nismo nikjer.«ponedeljek, 21. januar 1974:»Še ta teden, pa bomo rešeni (spraševanja za zaključek ocen v prvem polletju). Latnček 36 je zaključeval. To je pacarija, namreč to, da imamo v sredo 4 ure, ko imajo vsi drugi samo 3. Pa še angleščina je ob enih. Mame mu. Drugače pa je Matic ena a, ker je zelo v redu zaključeval. Aleš je prinesel fotografije za Plesni mojster Adolf Jenko. 25. avgusta 2012, ob 110. obletnici njegovega rojstva sta mu Združenje plesnih vaditeljev, učiteljev in trenerjev Slovenije in Mestna občina Ljubljana pred Kazino postavili spomenik. Doprsni kip je delo akademske kiparke Mete Kastelic. 34 Prav tam. 35 Prof. francoščine Jasna Gogala. 36 Profesor za latinščino Matija Pogorelec.

257 256 Šolska kronika Kronika 4. b letnika Šubičeve gimnazije, šolsko leto 1973/74, V. zvezek, maturantski ples, 29. maj 1974 razstavo, Uroš pa eno krasno sliko zamorke Profesor za fiziko je bil že spet zoprn. Seveda je spraševal. Kati se je javila, saj ji je rekel, da bo še vprašana. Pa se je kar Francoza naredil in je rekel, da se nič ne spomni, da bi kdaj rekel, da bo še vprašana. Jasno smo zagnali vik in krik in jo je vprašal. Kati je zelo dobro znala in je popravila. Poleg tega pa je imela še nove kavbojke. Vprašana je bila tudi Sonja, ki je zaradi fizike že štirinajst dni vsa histerična. Sašo se je javil za tri in mu jo ta cepec ni hotel dati samo zato, ker je šolsko pisal cvek, kljub temu, da ima prej še eno petico. Tudi Maja je zaključevala. V glavnem odmoru smo šli v Ona-On.«37 Od 26. januarja do 4. februarja 1974 so sledile zimske počitnice, kronika pa je počitnikovala»tam, kjer je bilo največ bejevcev, to je na Krvavcu.«Drugo polletje se je začelo z mrzličnimi pripravami na maturo»in vse, kar je bilo pomembnega povezano z njo: maturantski ples in izlet.«organizirali so ga pri turistični agenciji Kompas, nad katero pa bodoči maturanti niso bili ravno navdušeni, saj so jim kar dva meseca obljubljali program in cene za Bolgarijo.»Pogovarjali smo se s tipičnim pisarniškim pezdetom, ki nam ni mogel postreči z nobeno informacijo razen tega, da lahko pridemo čez tri tedne. Lepa reč!«končno so dobili informacijo, da»potovanje skozi Bolgarijo in Turčijo stane 350 starih jurjev. Kje naj jih pa dobimo!?«37 Kronika, III. zvezek.

258 Vsak zvezek drugače diši. Šolski zvezki družine Gubenšek iz Domžal 7. februar 1974, na koncu tretjega zvezka kronike, lahko preberemo:»v mladinski sobi smo reševali križanke Meta, Marjanca, Sonja in jaz. Sonja v Jani, me pa v Zabavniku. Pa Sonja vpraša:»žuželka, podobna murnu?«nato pa sama odgovori:»kette!«38 Kako se je na»šubički«dogajalo v nadaljevanju šolskega leta 1973/74, kakšne obleke so šivilje skrojile za najpomembnejši gimnazijski ples, kam so odšli potem na maturantski izlet in koga od profesorjev so na potovanje povabili s sabo, pa v kakšnem drugem raziskovanju dogodivščin izpred štirideset let, ki so se dogajale prav v neposredni bližini stavbe Slovenskega šolskega muzeja. 257 Sklep Zvezki, ki so predmet pričujočega prispevka, se časovno v glavnem nanašajo na obdobje sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Malega formata, z oranžnimi platnicami, z značilnim emblemom zagrebškega proizvajalca šolskih zvezkov, 39 prinašajo zapise dela učnega procesa, interesnih dejavnosti in navad vsakdanjega življenja učencev in dijakov, ki so v te zvezke pisali. Ravno ti slednji zapisi, ki se bolj nanašajo na življenje izven šolskih stavb pa so še toliko bolj dragoceni, saj bi se nezapisani zagotovo za vedno izgubili iz spomina. Zapisane resnične zgodbe so po nastopajočih v njih večinoma še vedno aktualne in bodo za proučevanje v prihodnosti verjetno še toliko bolj, saj bo drugo leto minilo 150 let od ustanovitve šole v Domžalah, junaki 4. b Šubičeve gimnazije pa bodo praznovali štirideset let svoje mature. In ker bo drugo leto minilo tudi trideset let od mature moje generacije na Poljanski gimnaziji in ker tudi mi nismo bili»od muh«, saj so nas učili nekateri znameniti profesorji, je pred nami gotovo še veliko zanimivih zgodb, ki bodo zapisane lahko našle prostor tudi v Šolski kroniki. Viri Šolski zvezki Sonje, Irene, Tee in Taje J. Gubenšek, Domžale, družinska dediščina. Zvezki kluba OZN Osnovne šole Venclje Perka Domžale v šol. l , I-IV, hrani avtorica prispevka. Korespondenca Esperanto krožka od 1974 do 1993, ki je na Osnovni šoli Venclja Perka potekal pod mentorstvom prof. Drage Grabnar Zalar, hrani avtorica prispevka. Kronika in fotografije 4. b. razreda Šubičeve (II.) gimnazije, šol.l. 1973/74 in 1974/75, I VI, trenutno hrani avtorica prispevka, sicer v lasti Marjane Lubinič in Sonje Špoljarič. 38 Prav tam. 39 Lipa Mill, Zagreb.

259 258 Šolski zvezki iz dveh slovenskih pokrajin: Primorska in Prekmurje Vlasta Tul* UDK :930.25(497.4Nova Gorica) 1.03 Kratki znanstveni prispevek Prejeto: Šolski zvezki v fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici School exercise books in the collections of the Nova Gorica Regional Archives Quaderni scolastici nei fondi e nelle collezioni dell Archivio Regionale di Nova Gorica Izvleček Prispevek predstavlja navzočnost šolskih zvezkov v fondih in zbirkah našega arhiva (ali Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici) skozi čas, tako zvezkov, ki izpolnjujejo svoje osnovno poslanstvo, kot tistih, ki so se ohranili zgolj kot formularji za zapise drugačnih vsebin. Prve hranimo predvsem v zanje posebej formirani zbirki, ostali pa so razpršeni po vseh fondih in zbirkah. Pri slednjih so povedni predvsem natiski na ovojnih straneh. Zbirka šolskih zvezkov sicer ni obsežna, je pa pestra in zanimiva zaradi pisanih vsebin obogatenih z risbami, ki skupaj izžarevajo vzdušje časa, v katerem so nastali. Abstract The article talks about the school exercise books in the Nova Gorica Regional Archives over the years, both those that fulfil their basic mission as well as those that were preserved as the medium in which other content was entered. The former are kept mainly in a special collection, whilst the latter are scattered around other collections. With regard to the second category, it is the prints on the covers that are of particular interest. Although the collection of school exercise books is not large, it is diverse and interesting due to the written content, enriched with drawing, all radiating the atmosphere of the times in which they originate. Šolski zvezki so zanimivi zaradi vsebine, ki jih bogatijo in oblike, ki jih krasijo. Če se osredotočimo na njihovo temeljno poslanstvo, to je uporabnost za šolajoče se posameznike, so gotovo hvalevredni zgodovinski viri, saj z njihovo pomočjo lahko * Vlasta Tul, prof. zgod. in sociol., arhivska svetovalka, Pokrajinski arhiv Nova Gorica, e-pošta: vlasta.tul@pa-ng.si

260 Šolski zvezki v fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici raziskovalci preteklosti odstrejo marsikatero zanimivost iz osnovnih smernic razvoja pouka, šole, okolja. Njihova uporabnost za druge, nešolske vsebine pa je tudi zelo široka in so zato zanimiva za različne raziskave. Drobce, oziroma primerke šolskih zvezkov kot učnih pripomočkov in ostalih zvezkov, ki so napolnjeni z neučnimi vsebinami, hranimo tudi v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. 259 O šolskih zvezkih na Goriškem O pojavnosti zvezkov skozi čas v slovenskem prostoru, izvemo veliko iz razprave B. Šuštarja. 1 V njej se dotika tudi Goriške. Dodam naj le nekaj zanimivih podrobnosti. Podobno kot drugod, so si namreč tudi na Goriškem učitelji prizadevali za tiskanje zvezkov z napisi v jeziku prebivalstva, ki naj bi le-te uporabljalo. Jeseni 1876 je vadniški učitelj v Gorici Avgust Leban v časopisu Soča pozval učitelje naj pri pouku uporabljajo šolske zvezke prilagojene za pisanje z nagnjeno pisavo učiteljskega kolege Antona Galla. Že ob prvi učni razstavi leta 1875 je bil med drugim nagrajen tudi za pisne knjižice. 2 Že preden je zvezke odobril pristojni deželni šolski svet, jih je Avgust Leban uporabljal in jih je iz lastnih izkušenj priporočal tudi drugim učiteljem. Zvezki so imeli napis v slovenskem, italijanskem ali nemškem jeziku, nabaviti jih je bilo moč v knjigarni Julija Dase na Travniku v Gorici. Kot izvemo iz poročil naslednjega leta, so zvezki hitro pošli, zato so jih že februarja 1877 v izpopolnjeni obliki v Gorici ponovno tiskali. 3 Take zvezke so priporočali tudi učiteljem na Štajerskem. 4 Zanimiv je zapis v časopisu Soča leta 1883, v katerem da pisec slutiti, da so zvezki s slovenskimi napisi obstajali na Goriškem že prej. Poroča namreč o izidu šolskih zvezkov s slovenskimi napisi Ivana Lapajneta iz meščanske šole v Krškem. Zvezke sicer priporoča, vendar pa dodaja:»izdajatelj je bil menda prvi, ki je drugod vpeljal na knjižice slovenske napise (v Gorici smo jih imeli uže l. 1862)«5 Od kod so bili ti zvezki, ne navaja. Uporaba in prodaja šolskih zvezkov je naraščala. V časopisju, ki je izhajalo v Gorici do prve svetovne vojne, najdemo več reklamnih oglasov za njihovo nabavo. Svoje blago iz zaloge, začenši s šolskimi knjigami in pisankami je leta 1883 ponujal ajdovski trgovec Angel Casagrande. 6 V istem časopisu je v naslednjih letih knjigotržec v Gorici na Travniku J. Palik oglaševal prodajo:»raznovrstne šolske knjige, papir, pisanke, svinčniki, peresa in vse, česar se potrebuje v šoli in v uradniji.«7 V devetdesetih sta se nato s 1 Branko Šuštar, Zgodbe šolskih zvezkov, Pogledi na razvoj šolskih zvezkov od srede 19. stoletja naprej, Ljubljana: Slovenski šolski muzej, Učiteljski tovariš, 15,5.1876, št Soča, , št. 7, Soča , št B. Šuštar, Zgodbe šolskih zvezkov, Ljubljana 2011, str Soča, , št. 7 6 Soča, , št Soča, , št. 46

261 260 Šolska kronika ponudbami zvezkov oglašala trgovec G. Likar in za njim Anton Jeretič v Semeniški ulici v Gorici. Prvi je leta 1896 v oglasu podarjal večjo količino pisank in spisovnic šolam za revne učence in učenke. 8 Glede na te omembe in glede na število izobraževalnih, založniških in knjigotrških ustanov, ki so bile in, ki so tu navzoče, bi logično pričakovali večjo ohranjenost in zastopanost šolskih zvezkov v ustanovi, ki z arhivsko službo pretežno pokriva slovenski del tega območja, pa ni tako. Zvezek je bil nekdaj veliko razkošje in so ga uporabniki, če so le mogli, zapolnili do zadnjega kotička. Ko ni služil več za šolsko delo, so ga lahko uporabili za učenje ali poskusno pisanje doma. Tudi v arhivskem gradivu najdemo zvezke z več različnimi vsebinami pogosto z vpisi nastalimi v velikih časovnih razmikih. Permanentna uporaba in prehajanje iz ene v drugo namembnost je verjetno eden od razlogov, da se zvezkov, zlasti takih s primarnimi zapisi učencev, ni ohranilo kaj več. Uradna ustanova kot je naš arhiv, pa si do sedaj ni posebej prizadevala za načrtno pridobivane šolskih zvezkov. Zbirka šolskih zvezkov V Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici najdemo šolske zvezke, ki so se tu vsaj na začetku shranili in ohranili zgolj naključno. Po takem naključju smo nato oblikovali posebno zbirko šolskih zvezkov. Šlo je za zvezke, katerim nismo našli mesta v kaki drugi zbirki oziroma fondu. Nastala je z arhivskega vidika nekoliko neobičajna zbirka s serijo šolskih zvezkov. Naknadno je bila ta serija umeščena v zbirko Varia - šolstvo, kjer se nahajajo še serije: šolskih spričeval, prepisov šolskih kronik in starejši šolski učbeniki ter drugi drobci dokumentov s področja vzgoje in izobraževanja, poimenovani razno. 9 Serija šolskih zvezkov, ki obsega tri arhivske škatle s približno 50 enotami sicer ni obsežna, je pa pestra in zanimiva, saj so tu zvezki, ki so resnično služili svojemu osnovnemu namenu in pritegnejo zaradi oblike in vsebine. Urejeni in popisani so po njihovih ustvarjalcih, znotraj le-teh pa kronološko in po namembnosti. Ohranjenost zvezkov je v marsikaterem primeru žal zelo pomanjkljiva. Malo je zvezkov iz obdobja Avstro-ogrske, večina jih je iz obdobja italijanske oblasti pri nas, nekaj pa iz zgodnjega obdobja po drugi svetovni vojni. Med zvezki iz obdobja do prve svetovne vojne je v zbirki le nekaj primerov različnih zvezkov srednješolca, med temi je zanimiv zvezek za glasbeni pouk z vrisanim notnim črtovjem, našo pozornost pritegnejo risalni listi z izdelki za likovni pouk, za pouk tehnike in geometrije. 8 Soča, , št Pokrajinski arhiv Nova Goriva PANG 395, Varia šolstvo.

262 Šolski zvezki v fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici 261 Naslovna stran šolskega zvezka, pisanke, kjer je razvidno, da so jo leta 1947 naknadno uporabili za pisanje šolske kronike v Medvedjem brdu pri Godoviču, leva slika. Stran iz zvezka za spisje učenca 3. razreda v Šempetru pri Gorici, najverjetneje leta 1948, desna slika. (Zvezki iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici PANG 395, Varia-šolstvo, serija šolski zvezki) Veliko več je zvezkov iz obdobja po prvi svetovni vojni, to je med italijansko oblastjo pri nas, do njene kapitulacije leta Ohranjeni zvezki so za našo zgodovino zelo pomembni in povedni. Ob njihovem pregledovanju ugotavljamo, kako se je tedanja fašistična oblast zrcalila tudi v šolskih zvezkih, bili so sestavni del fašistične ikonografije, ki se je rada razkazovala in ponašala navzven. Vsebina motivov je praviloma politično obarvana, z množico fašističnih simbolov. Ovojne strani zvezkov so bile običajno bogato opremljene z lepimi, zanimivimi in večinoma kvalitetno izdelanimi prizori. Ovojnice zvezkov so v celoti potiskali z motivi in besedili, prostor za informiranje je bil maksimalno izkoriščen. Tiskali so cele serije zvezkov, ki so vključevale različne motive. Na zunanji strani ovojnice so na primer natisnili fotografije ene od italijanskih pokrajin z njenim glavnim mestom, notranji strani ovojnic zvezka pa uporabili za objavo osnovnih podatkov in zemljevida z lego le-teh. Na podoben način so predstavili tudi gradove v Italiji, zanimive osebnosti iz italijanske znanosti, umetnosti in politike. Precej zvezkov je z motivi kolonialnih italijanskih osvajanj, prikazov lastnega letalstva ali drugih vojaških redov, nekaj je tudi verske motivike, motivov, ki prikazujejo športne igre otrok v predpisanih uniformah in podobno. Nekateri zvezki s prikupno poslikavo so bili namenjeni najmlajšim šolarjem. Na njih so prizori iz življenja raznih

263 262 Šolska kronika Učenec, ki je obiskoval šolo v vasici na obrobju Vipavske doline, je leta 1933 v zvezku opisal in narisal pripadnika podmladka fašistične organizacije Balilla. pravljičnih junakov, na primer Trije prašički in Rdeča kapica. Včasih je na naslovnici barvna slika, na zadnji strani pa enaka črno-bela z možnostjo pobarvanja. Veliko je prizorov, rekov, ki mlade spodbujajo k aktivnostim v fašističnih organizacijah. Praviloma je bilo na zvezkih osrednje mesto v podobi, besedi ali oboje hkrati, v poveličevani in idealizirani obliki in v raznih okoljih, namenjeno Benitu Mussoliniju. Predvsem za učence šol višje stopnje so ohranjeni nekateri elegantni zvezki s temno obarvanimi platnicami, z natisnjenimi urniki na prvih straneh in dodanimi pivniki, ki jih je bilo za uporabo moč iztrgati iz zvezka. V omenjeni zbirki zvezkov najdemo tudi primere, ki jih je natisnilo društvo Umanitaria, s prevladujočimi kmečkimi motivi, saj so šole tega društva delovale predvsem na podeželju. Več ali manj so se zvezki, kot jih najdemo v tej zbirki uporabljali po vsej Italiji. Specifična in zgolj za naše okolje zanimiva pa je v njih zapisana vsebina. Učenci so sestavke bogato opremljali s svojimi risbicami, včasih so bile te prevladujoče, še zlasti velja to za otroke na nižji stopnji osnovne šole. Ob zvezkih so uporabljali tudi risanke. V naši zbirki ohranjenih zvezkih tega obdobja so skoraj vse vsebine močno prežete z doktrino fašistične vzgoje. Prevladujejo zvezki od leta 1933 do V nekaterih so dnevniški zapisi otroka, prav tako opremljeni z ilustracijami, v katerih spoznavamo njegov vsakdan doma in v šoli. Ponekod je zaznati okornost v izražanju v italijanskem jeziku. Hranimo tudi nekaj oblikovno in vsebinsko skromnejših zvezkov iz obdobja po drugi svetovni vojni. Gre za zvezke strokovnih predmetov in ruskega jezika iz ene od nižjih srednjih šol.

264 Šolski zvezki v fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici 263 Zvezek z dnevniškimi vpisi učenca majhne podeželske šole v Gaberjeh pri Štanjelu leta Šolski zvezki v osebnih, rodbinskih in drugih fondih Drugo pomembno nahajališče šolskih zvezkov v našem arhivu so osebni in rodbinski fondi. Tu naletimo tudi na šolske zvezke, ki so se uporabljali v nešolske oz. neučne namene. Veliko pomanjkanje materialnih dobrin, kot so bili tudi šolski zvezki, je botrovalo njihovi večkratni uporabi za različne namene. Tako imamo tudi tu zvezke z veliko različnimi vsebinami in zvezke, ki so oropani prvotnih vsebin, ker so razgrnili prostor novim zapisom. Opozoriti velja na nekatere zvezke, ki so služili kot mediji za zapisovanje drugih vsebin. Svoje pesmi je Fran Žgur zapisoval tako v formularje za zvezke iz avstro-ogrskega kot iz italijanskega obdobja 10, učitelj in tigrovec Anton Rutar v zvezke zapisuje svoje spomine in druge opombe, zvezek je uporabil tudi za pisanje šolske kronike, 11 partizanska učiteljica Dostana Mozetič je v nekdaj italijanskih šolskih zvezkih našla prostor za pisanje priprav na delo v partizanski šoli 12, podobno je tudi učiteljica Ana Preprost 10 PANG 730 Fran Žgur. 11 PANG 764 Anton Rutar. 12 PANG 725 Dostana Dodič Mozetič.

265 264 Šolska kronika Zvezek, ki je nekajkrat spremenil svojo namembnost, kar pričajo tudi zapisi na njegovi naslovnici, najverjetneje najprej v tridesetih letih 20. stol., nato takoj po drugi svetovni vojni in po priključitvi leta 1947 nekje na Tolminskem, leva slika). Šolski zvezek iz leta 1935: Zaprisega učenca na prvi strani zvezka; desna slika. za svoje delo uporabila odslužene stare zvezke. 13 Zvezke pa, ki so služili osnovnemu namenu najdemo v zapuščini muzejskega sodelavca Marka Vuka, predvsem gre tu za njegovo gimnazijsko obdobje pisanja tehtnih sestavkov za pouk slovenskega jezika. 14 Pomemben del šolskih zvezkov je v zbirki raznoterega gradiva, ki je k nam prišlo iz Goriškega muzeja, je različnega izvora in iz različnih obdobij. 15 V bistvu so to drobci osebnih fondov, ki so v omenjeni zbirki. Pravzaprav je prav v tej zbirki ohranjenih največ zvezkov iz najstarejšega obdobja. Tu najdemo najstarejši zvezek, ki ga premoremo v naši ustanovi, to je latinska slovnica goriškega gimnazijskega dijaka iz leta 1838, ki je najverjetneje ročne izdelave. Opozorim naj še na nekaj zanimivih zvezkov, kot so zapisniki za filozofijo in za leposlovje dijaka Lavoslava Kempeleta s Hudajužne iz leta 1903, pisanka s preloma v dvajseto stoletje učenke iz šole v Vipavi, kjer je slovenski obrazec izpolnjen v nemščini in pa spisovnica učenke iz šole v Ajdovščini, ki je z uvedbo italijanskega učnega jezika v šoli prešla na pisanje v italijanski 13 PANG 779 Anica Preprost. 14 PANG 1023 Marko Vuk. 15 PANG 1012 Zbirka arhivskega in dokumentacijskega gradiva.

266 Šolski zvezki v fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici 265 Iz šolskega zvezka leta (Zvezki iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici PANG 395, Varia-šolstvo, serija šolski zvezki). formular zvezka. Tudi tu najdemo posamezne primere zvezkov namenjene drugim vsebinam. Goriški muzej je Pokrajinskemu arhivu v Novi Gorici odstopil v hrambo tudi obsežno zbirko gradiva iz obdobja NOB. 16 Le-to je urejeno in natančno popisano, obstaja tudi računalniški prepis, ki v obsežnem fondu olajša iskanje. V njem najdemo med drugim bogato sicer v raznih popisnih enotah razdrobljeno paleto zanimivih šolskih zvezkov iz italijanskega obdobja različnih serij in tematik. Seveda je vsebina v zvezkih iz drugačnega časa in privlačna z drugega zornega kota. V tej zbirki in tudi med zvezki, ki so posejani po drugih fondih, je kar nekaj platnic zvezkov iz italijanskega obdobja. Ob zamenjavah državne oz. politične oblasti, so učenci velikokrat iztrgali že napisane vsebine v zvezku in ga potem uporabili za nova pisanja. Včasih pa so morda ravno zaradi osovraženosti fašističnega režima raje uporabili zvezke brez ožigosanih platnic. V bistvu nemalokrat naletimo na dve ohranjeni ločeni enoti, platnice in notranjost zvezka, pri katerih ni več moč najti povezave. Platnice so vredne ohranitve zaradi poslikave, zvezki brez platnic ali pa tudi njihovi iztrgani deli pa zaradi vsebine zapisov. Včasih so zvezki potem, ko so zaključili svoje osnovno poslanstvo, niso pa bili do konca ali pa sploh ne popisani, prišli v poštev kot formularji ali pripomočki, oziroma 16 PANG 1006 Zbirka NOB.

267 266 Šolska kronika Stran iz zvezka slovenskega sedmošolca na šoli v Gaberjah pod italijansko oblastjo (Zvezki iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici PANG 395, Varia-šolstvo, serija šolski zvezki). nosilci zapisov drugih in drugačnih vsebin. Običajno so potem takšni zvezki v arhivu uvrščeni v fond, kjer so bili najdeni, saj je vsebina zapisov v njih (razna poročila, zapisniki sestankov, seznami nastali z različnimi nameni) nepogrešljiva. S pomočjo sodelavcev v arhivu, zadolženih za posamezne resorje, sem poskušala pridobiti kar čimveč podatkov o hrambi šolskih zvezkov v drugih fondih in zbirkah našega arhiva. V fondih upravnih organov naletimo med prvo svetovno vojno oz. takoj po njej na zvezke, v katere so vpisane razne evidence kot na primer o živežu. Včasih so jih uporabili tudi za pisanje zapisnikov sej starešinstev. Za vodenje najrazličnejših evidenc zlasti do leta 1947 so šolske zvezke največ uporabljali upravni in politični organi, kot so bili krajevni in občinski narodoosvobodilni oz. ljudski odbori, pa tudi razni organi nekdanjih družbeno-političnih organizacij. V šolskih zvezkih tako najdemo: evidence tujih državljanov, priselitev in izselitev, stalno ali začasno odsotnih oseb, prijave in odjave bivališč evidence članov, evidence prevoznih sredstev, razne kmetijske evidence, evidence pošte, finančne, spisovne evidence, zapisnike raznih sestankov, sej, beležnice s predavanj na raznih tečajih in posvetovanjih. Zelo malo takih primerov je v gradivu gospodarskih organizacij, oziroma zapise, ki so vezani v zvezke, težko opredelimo kot šolske zvezke. Najrazličnejša društva, katerih gradivo hranimo v arhivu, so pri svojem delu iz praktičnih racionalnih razlogov v marsikateri namen porabila odslužene šolske zvezke. Vanje so vpisovali zapisnike sej, razne evidence, sezname članov, kronike društev,

268 Šolski zvezki v fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici 267 Pisanka učenke v Vipavi opremljena s slovenskimi napisi, izpolnjena pa v nemškem jeziku, konec 19. stol. (Zvezki iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici PANG 1012, Zbirka arhivskega in dokumentacijskega gradiva). dnevnike dela in druge zapiske. Nekatera društva počnejo to še danes. Pri društvih, katerih gradivo že hranimo v arhivu, naj omenim primer Mešanega pevskega zbora Stanko Premrl Podnanos 17, ki je evidence navzočnosti na vajah do leta 1993, kroniko zbora pa do leta 2000 zapisoval v šolske zvezke. Na kar pogosto uporabo šolskih zvezkov za različne namene naletimo tudi v fondih vzgojno-izobraževalnih organizacij, ki jih hranimo v našem arhivu. Šolskih zvezkov za vpisovanje različnih zadev, kot so bile razne evidence učencev, zapisniki sestankov, konferenc, priprav na pouk in podobno so se te ustanove največ posluževale v obdobjih večjega pomanjkanja, kot je bil čas med in po obeh svetovnih vojnah. Zanimivost v našem arhivu so tudi šolske kronike pisane v šolske zvezke. Medtem, ko so bile drugod v slovenskem prostoru starejše šolske kronike pisane v zanje namensko tiskanih formularjih, so na Goriškem le-te pisali v običajne zvezke, morda bi lahko rekli v šolske zvezke. Tudi v obdobju po drugi svetovni vojni, so v coni, ki jo je upravljala zavezniška vojska, do priključitve Primorske septembra 1947 k matični domovini, učitelji praviloma pisali šolske kronike v običajne šolske zvezke. Pravih šolskih zvezkov, ki so slučajno ostali v šolskih fondih je le nekaj»pozabljenih«primerov (zvezek šolskih nalog, seminarske naloge). 17 PANG 1110 Mešani pevski zbor Stanko Premrl, Podnanos

269 268 Šolska kronika Po pregledu ostalih fondov in zbirk lahko ugotovimo, da so šolski zvezki v bistvu najpogosteje nadomeščali manjkajoče primerne oziroma uradne formularje. Največ šolskih zvezkov v vlogi formularjev, oziroma nosilcev zapisa, najdemo med dokumentacijo povojnih upravnih organov na nižji stopnji, posameznih šol in društev. Le redki so oblikovno zanimivi. Vsebina pa tako nima nobene povezave z delom šolajočih se posameznikov. Viri in literatura Pokrajinski arhiv v Novi Gorici: arhivski fondi PANG 395, Varia šolstvo; PANG 730 Fran Žgur; PANG 764 Anton Rutar; PANG 725 Dostana Dodič Mozetič; PANG 779 Anica Preprost; PANG 1023 Marko Vuk; PANG 1012 Zbirka arhivskega in dokumentacijskega gradiva; PANG 1006 Zbirka NOB; PANG 1110 Mešani pevski zbor Stanko Premrl, Podnanos Učiteljski tovariš 1876 Soča 1877, 1883, 1887, 1896 B. Šuštar, Zgodbe šolskih zvezkov, Pogledi na razvoj šolskih zvezkov od srede 19. stoletja naprej, Ljubljana: Slovenski šolski muzej, 2011.

270 269 Ana Kobal* UDK :373.3(497.4Vipava):323.15(450.36=163.6)«1920/1940«1.02 Pregledni znanstveni članek Prejeto: Šolski zvezek pripomoček fašistične raznarodovalne politike: primer šole v Vipavi The school exercise book a tool of Fascist denationalising policies: school Vipava as an example Quaderno scolastico strumento della politica snazionalizzatrice fascista (Vipava) Izvleček S prihodom fašizma na oblast se je začelo sistematično raznarodovanje Slovencev, ki so po Rapalski pogodbi zaživeli v Italiji. Šola je z Gentilejevo šolsko reformo leta 1923 postala glavno sredstvo raznarodovanja, kar je razvidno tudi iz šolskih zvezkov. V prvem delu prispevka je predstavljena že omenjena reforma in odziv slovenskih poslancev ter širše javnosti na Gentilejevo šolsko reformo. Prispevek v nadaljevanju, s pomočjo šolskih zvezkov Irene Rodman, poročene Legat, iz Vipave, dokazuje, kako velik vpliv je imel fašistični režim v šoli, ki je vsiljeval italijansko kulturo z glavnim namenom vzgojiti fašizmu pokorne državljane. Abstract After the Fascists took over power, the Slovenes who after the Rapallo Treaty found themselves living in Italy were systematically stripped of their national identity. The Gentile school reform of 1923 ensured that schools played a crucial role in this process, which can also be gleaned from school exercise books. The first part of the article presents the above mentioned reform and the reaction of Slovene political representatives and the wider public. The rest of the article, with the help of the exercise books that belonged to Irena Rodman from Vipava, whose surname after marriage became Legat, proves what an influence the Fascist regime had on schools, enforcing the Italian culture with the sole aim of educating citizens that would obey Fascist rules. Gentilejeva šolska reforma Novembra 1918 se je vojaški guverner Petiti di Roretto na Slovence obrnil z besedami:»slovenci! Italija, velika država svobode vam bo dala iste pravice kot drugim svojim državljanom. Dala vam bo šole v vašem jeziku, še več, kakor vam jih je dala Avstrija «1 * Ana Kobal, prof. zgodovine in univerzitetna diplomirana bibliotekarka, Osnovna šola Draga Bajca Vipava; e-pošta: ana.kobal1@guest.arnes.si 1 Edinost, 21. oktober 1923, št. 251, V razdobju petih let.

271 270 Šolska kronika Toda že v prvem letu fašistične oblasti v Italiji so bile uzakonjene odredbe, ki so pospešile sistematično raznarodovanje. Med njimi je bil tudi zakon o reformi šolstva, ki je bil uzakonjen 1. oktobra 1923, začel pa je veljati 24. oktobra istega leta po objavi v uradnem listu Gazzetta ufficiale. 2 Osnutek reforme je pripravila komisija pod predsedstvom Alessandra Casatija, 3 vodilno vlogo pa je imel prosvetni minister, profesor zgodovine in filozofije na rimski univerzi Giovanni Gentile. 4 Po njem se je nov šolski zakon poimenoval Gentilejeva šolska reforma. Z njo so Slovenci izgubili še tiste šole, ki so jih uspeli obdržati v negotovem povojnem obdobju, saj so z novim zakonom vse šole na zasedenem ozemlju postale italijanske, kar sta določala 4. in 17. člen Gentilejeve reforme. 5 Četrti člen zakona je določal, da je»v vseh osnovnih šolah kraljevine učni jezik državni jezik. V občinah, kjer se navadno govori drug jezik, se bo le-ta učil kot učni predmet v dodatnih urah. Pouk drugega jezika v dodatnih urah je obvezen samo za tiste drugorazredne učence, ki so jih v začetku šolskega leta k učenju tega predmeta prijavili njihovi starši ali zakoniti zastopniki. Učni načrti in urniki za pouk drugega jezika so določeni z uredbo prosvetnega ministra. Če ni mogoče poveriti poučevanje drugega jezika razrednemu učitelju ali učitelju italijanščine na šoli, se poučevanje drugega jezika poveri sposobnemu učitelju na več šolah, v ta namen po možnosti združenih v okrožja «6 17. člen pa je»z začetkom šolskega leta 1923/24 uvedel v vse prve razrede tujejezičnih osnovnih šol italijanščino kot učni jezik. V šolskem letu 1924/25 se bo v drugih razredih teh šol poučevalo v italijanščini. V naslednjih šolskih letih se bo enako postopalo z naslednjimi razredi, dokler se ne bo po preteku celotnega tečaja poučevalo v vseh razredih osnovnih šol kot tudi meščanskih šol v italijanščini. Z zamenjavo sedanjega učnega jezika z italijanščino se bo postopoma uvedel pouk drugega jezika v dodatnih urah.«7 Kljub zakonski odločbi o postopnem uvajanju italijanščine kot učnega jezika se je poitalijančevanje pospešilo. Ponekod se je že prvo leto uvedel pouk v italijanščini v višjih razredih, ki so bili združeni v skupnem oddelku s prvim razredom, čeprav bi se po zakonu poučevanje slovenščine v višjih razredih prenehalo konec šolskega leta 1928/29. 8 Večina šol pa je bila poitalijančena že mnogo prej. 2 Gvido Stres, Gentilejeva šolska reforma, Razstava ob 50. letnici Gentilejeve šolske reforme, Ljubljana 1973, str. 27, (dalje glej G. Stres, Gentilejeva šolska reforma ). 3 Milica Kacin Wohinz, Narodno obrambno gibanje primorskih Slovencev v letih , I. knjiga, Koper 1977, str. 266, (dalje glej M. Kacin Wohinz, Narodno obrambno gibanje primorskih Slovencev). 4 Lavo Čermelj, Slovenci in Hrvatje pod Italijo, Ljubljana 1965, str Testo unico delle leggi sulla istruzione elementare, post elementare e sulle sue opere d integrazione, La scuola al confine, Gazzetta Ufficiale, 27. april 1925, št. 97, str. 38 in 127 (dalje glej Testo unico delle leggi sulla istruzione elementare ). 6 Prav tam, str Prav tam, str G. Stres, Gentilejeva šolska reforma, str. 28.

272 Šolski zvezek pripomoček fašistične raznarodovalne politike Pouk slovenščine v dodatnih urah 271 Poučevanje slovenskega jezika v dodatnih urah, kot ga je predvideval 17. člen zakona, je bilo že v prvem letu težko izvedljivo. Starši so morali vložiti posebno prijavo, napisano v italijanščini. Časopis Edinost je pozival ljudi, naj si pri izpolnjevanju prijav med seboj pomagajo.»oni, ki so zmožnejši v pisavi, naj pomagajo našemu kmetskemu prebivalstvu. Priporočljivo bi bilo tudi, da si dajo po cele vasi natisniti prijavne vzorce.«9 Oblasti so starše na vse načine ovirale, da niso mogli prijaviti otrok k dodatnim uram pouka v slovenščini. Politično društvo Edinost je natisnilo posebne obrazce za prijavo otrok k pouku slovenščine, vendar italijanske šolske oblasti teh tiskovin niso sprejemale. Ob hišnih preiskavah so te prijavnice zaplenili in jih smatrali za proti državno propagando. 10 Oblasti so razumele prijavljanje otrok k dodatnemu pouku slovenščine kot politično dejanje, zato so se mnogi starši odrekli dodatnim uram slovenščine v šolah, saj so se bali za preživetje svojih družin. Pravica slovenske narodne manjšine do dodatnih ur slovenščine je ostala le na papirju. Z njo so»svetu natrosili peska v oči«, kot je zapisala Edinost. 11 Nova šolska reforma še ni določala, koliko dodatnih ur materinščine se bo poučevalo. Okrajni šolski sveti pa so predpisovali po tri ure na teden. 12 Seveda pa je Gentilejev zakon že določal število ur pouka italijanščine. V prvih treh razredih so italijanščino poučevali pet ur na teden, v višjih razredih pa po šest ur tedensko. 13 Člena Gentilejevega zakona o dodatnih urah slovenščine marsikje niso upoštevali. Šolske oblasti so se izgovarjale, da ni učitelja, ki bi poučeval slovenščino ali pa, da starši niso pravilno izpolnili prijavnice k pouku dodatnih ur slovenščine. 14 Zlasti v tržaški okolici se je materinščina poučevala v obliki prostih razgovorov med učiteljem in učenci. Tržaška učna ravnateljstva so izdala celo odredbo, s katero so uvajali pouk slovenskega jezika brez branja in pisanja. Odredba se je glasila:»naznanja se, da je v dodatnih urah iz slovenščine v prvem in drugem razredu izključen pouk čitanja in pisanja, da bi se ne ustvarjale v glavah učencev nove zmešnjave in nove težkoče. Ure iz slovenščine imajo biti le ure razgovorov in za te razgovore naj se pripravijo programi (razni pojmi, pravljice itd.).«15 Dokončen udarec slovenskemu jeziku v osnovni šoli je bil kraljevi odlok 22. novembra 1925, ki je odpravil pouk materinščine v dodatnih urah. 16 Sprememba v 9 Edinost, 9. september 1925, št. 212, Pred začetkom šolskega leta. 10 Drago Pahor, Pregled razvoja osnovnega šolstva na zahodnem robu slovenskega ozemlja. Osnovna šola na Slovenskem , Ljubljana 1970, str. 326 (dalje glej D. Pahor, Pregled razvoja osnovnega šolstva na zahodnem robu slovenskega ozemlja ). 11 Edinost, 10. november 1923, št. 267, Kaj nam donaša šolska presnova. 12 Edinost, 4. december 1923, št. 287, Pouk slovenščine v poitalijančenih razredih naših šol. 13 Edinost, prav tam. 14 Edinost, 23. december 1925, št. 300, Vprašanje dodatnih ur. 15 Edinost, 20. december 1924, št. 304, Vojna proti slovenski abecedi. 16 Edinost, 24. december 1925, št. 301, Vprašanje dodatnih ur rešeno.

273 272 Šolska kronika šolskem zakonu je bila sprejeta kot nova reforma, poimenovana po takratnem ministru za izobraževanje Pietru Fedeleju. 17 Začela je veljati 1. marca Protest slovenskih poslancev v rimskem parlamentu in odziv širše javnosti na Gentilejevo šolsko reformo Slovenski in hrvaški poslanci: Šček, Podgornik, Lavrenčič, Stanger so v italijanskem parlamentu ostro nasprotovali Gentilejevi šolski reformi. Še preden je bila reforma uzakonjena, so podpisali izjavo proti zaprtju slovenskih šol. Boj slovenskih poslancev za slovensko šolo se je nadaljeval tudi v naslednjih letih. 18. decembra 1924 je poslanec Engelbert Besednjak na seji opozarjal na izrazit raznarodovalni značaj reforme. Poudarjal je:»naše ljudstvo ve, da se mora država zanimati za vzgojo prebivalstva in ji priznava pravico skrbeti, da postanejo učenci dobri državljani Država nima nobene pravice, da se polašča naših otrok Ravnajte z nami pravično in pošteno in Hrvatje in Slovenci bodo pošteni italijanski državljani. Ponavljam državljani!«19 Govor je med poslanci povzročil veliko nemira. Prekinjali so ga medklici, tudi šolskega ministra Casatija. Slovenski poslanci so vztrajali v svojih zahtevah. Besednjak je zagotavljal, da ne bo odnehal, dokler Slovenci in Hrvatje ne dobijo svojih šol. Ponavljal je stališča do Gentilejeve šolske reforme. Po kraljevem odloku leta 1925, ki je ukinjal dodatne ure materinščine, je 13. maja v parlamentu Besednjak ostro kritiziral fašistično šolsko politiko ter protestiral proti odpravi pouka materinščine v dodatnih urah. Besednjak je poudaril, da je s takim ukrepom svet spoznal raznarodovalni značaj italijanske fašistične šolske politike. 20 Govor je Besednjak zaključil z napovedjo, da se bo po odpravi slovenskih šol in odstavitvi učiteljev vsaka slovenska družina spremenila v šolo in vsi očetje in matere bodo postali učitelji, ki bodo iz roda v rod izročali jezik in narodno zavest. 21 Na neprimernost šolske reforme so opozarjali tudi italijanski poslanci. Očitali so ji politični namen odkritega raznarodovanja in prehitro reformiranje šolskega sistema, preveliko spremembo učnih načrtov, preveč uradniškega dela, s katerim se morajo ukvarjati didaktična ravnateljstva in drugo. 22 Po uvedbi šolske reforme se je v Julijski krajini začelo široko protestno gibanje, ki je zajelo vse sloje prebivalstva in stranke. Oblastem in časopisom so bila poslana protestna pisma proti reformi. Značilnost vseh je bilo priznavanje potrebe po učenju italijanščine, vendar le kot predmeta v višjih razredih. Starši so ogorčeno nasprotovali 17 M. Kacin Wohinz, Narodno obrambno gibanje primorskih Slovencev, I. knjiga, str Vjekoslav Bratulić, Dokumenti o obrani i istrebljanju hrvatskih škola u Istri pod Italijom, Zagreb 1955, str Edinost, 31. december 1924, št. 312, Za naše šolstvo. 20 D. Pahor, Pregled razvoja osnovnega šolstva na zahodnem robu slovenskega ozemlja, str Učiteljski list, 1. junij 1926, št Edinost, 19. januar 1925, št. 44, Posledice Gentilejeve šolske reforme.

274 Šolski zvezek pripomoček fašistične raznarodovalne politike poučevanju italijanskega jezika starejših otrok, združenih v skupen razred s prvošolci, ki jih je poučeval isti učitelj. Po šolskem zakonu bi moral biti italijanski učni jezik uveden le v prve razrede. Na kršenje šolskega zakona so opozarjali tudi slovenski časopisi. V oktobru in novembru 1924 so časopisi Edinost, Učiteljski list in drugi objavili več člankov s protesti in dokazi o neupravičenosti šolske uredbe. Ostrino vsebine nam razkrivajo naslovi: Ave Caesar, Za naše šole, Proti kulturnemu nasilju, Naskok na naše šole, Uraden dokument kulturnega nasilja, Kulturni kanibalizem, Borba za šolo borba za kruh, Naša Kalvarija, Za našo šolo, Licemerstvo, Reforme, Naša bol je utešena, kajti naše šole ni več 23 Objavljali so oglase, kot na primer:»slovensko ljudstvo! Vse dosedanje krivice in nasilja se ne dajo niti primerjati z v nebo vpijočim nasiljem nameravanega poitalijančevanja naših šol.«24 Ali pa:»pustite nam našo šolo pri miru, ne preganjajte nam učiteljev, ne kradite nam naše kulture, ne strezite nam po življenju naše duše!«25 Protestno akcijo slovenskih staršev, političnih društev in časopisov so italijanske oblasti razumele kot izzivanje zakona. Tisku so očitali sramotenje šolske reforme. Zaradi podpore tiska protestnemu gibanju je oblast sprejela ukrep dvojezičnosti časopisov. 19. oktobra 1923 je ukaz izdal furlanski prefekt Pisenti, 22. oktobra 1923 pa tržaški prefekt Crispo Moncada. 26 Vsi časopisi, ki so doslej izhajali izključno v»tujem«, to je v slovenskem jeziku, so morali člankom dodati italijanski prevod. V primeru neupoštevanja uredbe je časopisom grozila zaplemba, urednikom pa kazenski postopek. 27 Ukaz je v javnosti vzbudil ogorčenje. Slovenski poslanci so zahtevali takojšen preklic uredbe. 28 Uredba dvojezičnosti časopisov je sodila v čas pogajanj Italije in Kraljevine SHS glede italijanske zahteve po priključitvi Reke k Italiji, zato so uredbo o dvojezičnosti časopisov umaknili. Zagotovljeno je bilo, da so prefekti izdali ukaz na svojo roko, pod pritiskom domačih fašistov oktobra 1923 je uredništvo Edinosti prejelo odlok tržaške prefekture»o začasni odložitvi izvrševanja odloka o dvojezičnosti časopisa.«30 Časopis Edinost je v članku Ali smo res uporniki poudarjal, da»boj za ohranitev našega šolstva ni kakor se nam podtika upornost proti državi in nje varnosti. Obramba je to Ker smo na braniku take stvari, bomo prenašali posledice podtikanja zločinstva z mirno vestjo in blažilno zavestjo, da vršimo le veliko dolžnost, kakor jo vršijo glasila vseh narodov, kadar sta jim v nevarnosti rojstvo in materin jezik, ta sveta dediščina Uvedba čisto italijanskega pouka v prvih ljudskošolskih razredih je greh proti naravi, ki se sama maščuje.« Edinost, oktober 1923, št Podobno so naslovili tudi članke v Učiteljskem listu. 24 Edinost, 3. oktober 1923, št Edinost, 4. oktober 1923, št. 236, Proti kulturnemu nasilju. 26 Edinost, 23. oktober 1923, št. 251, Zares sciavi, zares sciavi. 27 Edinost, prav tam. 28 Edinost, 23. oktober, št. 251, Protest slovenskih poslancev. 29 M. Kacin Wohinz, Narodno obrambno gibanje primorskih Slovencev, I. knjiga, str Edinost, 27. oktober 1923, št. 255, Izvrševanje odloka o dvojezičnosti našega lista odloženo. 31 Edinost, 21. november 1923, št. 276, Ali smo res uporniki?

275 274 Šolska kronika Italijansko obvezno šolanje, ko je tudi šolski zvezek postal pripomoček fašistične raznarodovalne politike Šolski zakon je leta 1923 spremenil takratno italijansko obvezno šolanje. Šolska obveznost je bila podaljšana z dvanajstega na štirinajsto leto starosti, šolanje pa so otroci začeli z dopolnjenimi šestimi leti. 32 Za otroke mlajše od šestih let je zakon predvideval predšolsko vzgojo scuola materna. Obiskovanje vrtca je bilo brezplačno in obvezno, čeprav je šolski zakon leta 1923 predvideval drugače. Vrtce so množično ustanavljali z namenom, da so se otroci v njih naučili italijanščine in jim je bil vstop v poitalijančeno osnovno šolo lažji. Tako je vrtec imela že vsaka malo večja vas. Povečalo se je tudi število osnovnih šol, saj je bilo ustanavljanje osnovnih šol sestavni del raznarodovalne italijanske politike, ki je hotela približati šolo vsem otrokom in jih vzgojiti v»prave«italijanske državljane. Italijani so šole odpirali povsod, kjer je bilo le nekaj otrok. Tako je na primer leta 1931 goriški šolski skrbnik potrdil ustanovitev colske podružnične šole v Gozdu. 33 Pouk je 14 učencev obiskovalo v hiši Leopolda Bajca. 34 Število učencev se je v naslednjih letih povečalo. Tako je v šolskem letu 1933/34 pet razredov osnovne šole v Gozdu obiskovalo že 56 učencev, ki jih je poučeval en učitelj. 35 Osnovna šola je bila dvostopenjska. Nižjo stopnjo so predstavljali prvi trije razredi, višjo pa 4. in 5. razred. 36 V prvih dveh razredih so se učenci učili branja, pisanja, italijanske slovnice in računanja. Od tretjega razreda dalje so učence poučevali tudi v petju, risanju, lepopisju, recitiranju in glasnem branju. Velik pomen so dajali poznavanju zemljepisa njihove države, od četrtega razreda dalje tudi zgodovini italijanskega naroda oziroma zgodovini in kulturi fašizma. Na višji stopnji so učenci pridobili še znanja naravoslovnih predmetov. 37 Ocenjeni so bili tudi v telovadbi, vedenju in čistoči. 38 Iz urnika Irene Rodman, verjetno v 4. ali 5. razredu v šolskem letu 1938/39 ali 1939/40, je razvidno, da so imeli učenci tedensko 5 ur italijanščine, 4 ure športne vzgoje, 3 ure matematike, 2 uri zgodovine, 2 uri geografije, 2 uri fašistične kulture, 2 uri verouka, 2 uri naravoslovja, petje in risanje Vlasta Tul, Šola pred domačim pragom o preteklosti šolstva v Šentvidu Podnanosu do 1966, Št. Vid Podnanos, Zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodovini, Nova Gorica 1996, str Archivio di stato di Gorizia, Prefettura di Gorizia, Arcchivio generale, fasc. 4205, Vrtci in šole v občini Col, Dopis colskega župana goriški prefekturi o ustanovitvi šole v Gozdu, Prav tam. 35 Guida dei servizi scolastici nelle provincie di Trieste, Fiume,Gorizia, Pola, Zara, Trieste 1934, str Testo unico delle leggi sulla istruzione elementare, Gazzeta Ufficiale, 27. april 1925, št. 97, str Pokrajinski arhiv Nova Gorica (dalje glej PANG), Fond OŠ Draga Bajca Vipava, , fasc. 35, Šolski dnevniki, Šolski dnevnik 4. razreda OŠ Vipava 1940/ Prav tam. 39 Urnik iz šolskega leta 1938/39 ali 1939/40 je zasebna last Irene Rodman, poročene Legat iz Vipave.

276 Šolski zvezek pripomoček fašistične raznarodovalne politike 275 Iz urnika Irene Rodman, verjetno v 4. ali 5. razredu v šolskem letu 1938/39 ali 1939/40, je razvidno, da so imeli učenci v tednu 5 ur italijanščine, 4 ure športne vzgoje, 3 ure matematike, 2 uri zgodovine, 2 uri geografije, 2 uri fašistične kulture, 2 uri verouka, 2 uri naravoslovja, petje in risanje. Urnik je v zasebni lasti Irene Legat iz Vipave. Vpliv fašistične državne politike je bil velik, kar je razvidno ne samo iz urnika, ampak tudi iz šolskih zvezkov. Starši so šolske zvezke kupili v trgovini, le revnejši otroci so zvezke dobili v šoli, tudi za darilo ob Befani, dobri ženi, ki je otroke obiskala v noči na 6. januar, na praznik svetih treh kraljev. Učenka Irena Rodman iz Vipave je v zvezek pogosto zapisala, kako je bilo na obdarovanju in vedno je poudarila, da so darila dobili le revnejši učenci. Črtni in karo zvezki, večinoma tanjši in z mehkimi platnicami, ki jih je imela Irena Legat, so bili vsi formata A5, z nalepljenimi koleki na platnicah. V nižjih razredih je imela nekaj zvezkov s platnicami pobarvankami. Prva platnica je bila pobarvana, zadnjo so učenci lahko sami pobarvali. V višjih razredih so platnice zvezkov prikazovale pomembne osebe iz zgodovine rimskega imperija, na zadnji platnici pa je bil opis dogodka oziroma dosežka slavne osebnosti. Pogosto so bile na platnicah zvezkov zapisane Mussolinijeve besede, tudi na zvezku, ki je na platnicah prikazoval risbo deklet, članic fašistične organizacije Mladih Italijank v njihovih uniformah. Na zadnji platnici so bile Mussolinijeve besede o pomembnosti Mladih Italijank in žena za fizično in moralno vzgojo. 40 Nekaj zvezkov ima črne platnice in učenka Irena Rodman jih je uporabila za zapisovanje snovi predmeta fašistična kultura. Vse zvezke je morala podpisati z itali- 40 Platnici šolskega zvezka za italijanščino v 5. razredu iz šolskega leta 1939/40. Zvezek je zasebna last Irene Legat iz Vipave.

277 276 Šolska kronika Prva stran zvezka s fašistično zaobljubo v šolskem letu 1938/39. Zvezek je last Irene Legat iz Vipave. jansko obliko imena Irena Rodman. V zvezku iz 3. razreda v letu 1936/37 je k imenu in priimku zapisala še naziv fašistične organizacije Male Italijanke Piccole Italiane, v katero so bile vključene šoloobvezne deklice v starosti od 6 do 14 let. Šolski zvezek s črnimi platnicami iz šolskega leta 1938/39 ima na prvi strani zapisano fašistično zaobljubo. V imenu Boga in države Italije so morali zapriseči, da bodo sledili ukazom Mussolinija in idejam fašizma z vso močjo, če bo potrebno tudi s svojo krvjo. Lepo zapisano zaprisego, okrašeno z risbami cvetja in fašističnim simbolom butare in sekire, je učiteljica ocenila z odlično oceno lodevole. 41 Šolski zvezki učenke Irene Rodman dokazujejo, da je bil pouk v celoti prežet s fašističnim duhom. Šola in fašizem sta bila povezana v neločljivo celoto. Vojaška vzgoja je bila del nacionalne vzgoje. Začela se je v šoli in se nadaljevala v fašističnih organizacijah. Pomen vzgoje v fašističnem duhu je postal še izrazitejši po letu 1939, ko je bila uvedena tako imenovana šolska listina Carta della scuola. 42 Dečki in deklice od 4. do 14. leta so bili pod okriljem fašistične vzgoje, ki je po njihovem prepričanju izvirala iz»večnih enot italijanske rase in civilizacije.«43 Datume v zvezkih in celo v risanki so zapisali s fašističnim štetjem let. Pri urah fašistične kulture so natančno spoznavali Mussolinijevo življenje in življenje italijanskega kralja, Cezarja in drugih vidnih osebnosti italijanske zgodovine, delovanje fašističnih organizacij za mladino, 41 Prva stran šolskega zvezka Irene Legat iz Vipave iz šolskega leta 1938/ Archivio di stato di Gorizia, Affari generali, fasc. 97/B 5, Šolska listina, 15. februar Prav tam.

278 Šolski zvezek pripomoček fašistične raznarodovalne politike 277 Stran iz zvezka v šolskem letu 1936/37, ko je Irena Rodman obiskovala 3. razred. V zvezek je morala zapisati naslov in besedilo o pohodu na Rim ter vsebini dodati ilustraciji. Zvezek je last Irene Legat iz Vipave. osvajalne uspehe fašistov, poklanjali so se fašističnim žrtvam in obeleževali fašistične praznike. 44 V zvezku je bila zapisana tudi Giovinezza, himna fašističnega režima in krajši nagovori Mussolinija, ki so jih pri urah fašistične kulture in lepopisja pogosto zapisali. 45 Vsebina šolskih in domačih nalog je bila dopolnjena z risbami rimske volkulje z dvojčkoma Romulom in Remom, fašističnim simbolom butare in sekire in zastavo, z risbami vojakov in otrok v uniformah fašističnih organizacij Malih Italijank in Balilla. 46 Učni jezik je bil v celoti italijanski. Med učnimi predmeti so poudarjali učenje italijanščine, ki je otroci niso znali ali pa je bilo njihovo znanje šibko in učitelja niso razumeli. Ura italijanščine je bila na urniku vsak dan. V šolskih zvezkih Irene Rodman je bilo veliko slovničnih vaj, zlasti sklanjatev. Čeprav je bila Irena pridna učenka, je imela težave z italijanskim pravopisom in slovnico. Učitelji so pod popravljene naloge 44 Šolski zvezek za kulturo fašizma iz šolskega leta 1938/39 v zasebni lasti Irene Legat iz Vipave. 45 Zvezek Irene Legat iz šolskega leta 1939/ Zvezki Irene Legat iz šolskih let 1936/37 do 1939/40.

279 278 Šolska kronika Dnevniška zapisa Irene Rodman 9. in 10. aprila 1938, ko so se pripravljali na praznovanje velike noči. Šolski zvezek iz šolskega leta 1937/38 je v zasebni lasti Irene Legat iz Vipave. pogosto zapisali, da mora paziti na pravilen zapis. Gospa Irena Legat se spominja, da so težave imeli tudi drugi sošolci. Omenila je sošolca, ki je v dnevnik zapisal:»najprej sem vstal, se umil in počesal in nato sem se pojedel.«(»prima mi sono alzato, lavato e pattinato, e poi mi sono mangiato.«) 47 V strogo načrtovano fašistično vzgojo so se vpletali zelo zanimivi dnevniški zapiski, ki so jih učenci za domačo nalogo pisali v času praznikov in krajših počitnic. Iz zapisov je viden način vsakdanjega življenja takratnega časa. Irena Rodman je opisovala svoje domače obveznosti in način preživljanja prostega časa, ki ga je bilo zelo malo. Opisala je tudi izjemne vremenske razmere: hud mraz, močno burjo in tragični dogodek, kot je bila smrt sošolke. Precej je zapisov o običajih: trgatvi, pustu, božičnih in velikonočnih praznikih. 48 Fašistične oblasti z rezultatom šolskega dela med mladimi niso bile zadovoljne. Pričakovale so lažjo asimilacijo. Članek v časopisu Il popolo di Trieste je leta 1931 Slovence označil kot narodno zavedne, z visoko stopnjo pismenosti. Opozoril je, da ima vsaka družina časopise, almanahe, romane, ter da so očetje sposobni dati otrokom osnovnošolsko znanje. Družina je tako izničevala šolsko vzgojo in šola ni mogla dati pravega rezultata. Pisec članka pa je priznal, da je bilo znanje italijanščine med mladimi zadovoljivo, čeprav italijanščine niso hoteli uporabljati Po pripovedovanju Irene Legat iz Vipave. 48 Prav tam. 49 M. Kacin Wohinz, Prvi antifašizem v Evropi, Primorska , Koper 1990, str. 157.

280 Za sklep Šolski zvezek pripomoček fašistične raznarodovalne politike 279 V prvem letu fašistične oblasti v Italiji so bile uzakonjene odredbe, ki so pospešile sistematično raznarodovanje. Med njimi je bil tudi zakon o reformi šolstva, ki je bil uzakonjen 1. oktobra 1923 in poimenovan po šolskem ministru Giovanniju Gentileju. Z njo so Slovenci izgubili še tiste šole, ki so jih uspeli obdržati v negotovem povojnem obdobju, saj so z novim zakonom vse šole na zasedenem ozemlju postale italijanske. Kljub zakonski odločbi o postopnem uvajanju italijanščine kot učnega jezika se je poitalijančevanje pospešilo. Ponekod se je že prvo leto uvedel pouk v italijanščini v višjih razredih, ki so bili združeni v skupnem oddelku s prvim razredom, čeprav bi se po zakonu poučevanje slovenščine v višjih razredih prenehalo konec šolskega leta 1928/29. Večina šol je bila poitalijančena že mnogo prej. Po uvedbi šolske reforme se je v Julijski krajini začelo široko protestno gibanje, ki je zajelo vse sloje prebivalstva in stranke. Oblastem in časopisom so bila poslana protestna pisma proti reformi. Tudi slovenski in hrvaški poslanci so v italijanskem parlamentu ostro nastopali proti reformi. Toda šola je kljub vsem protestom postala osnovno sredstvo raznarodovanja in njena naloga je bila vzgojiti otroke v zveste in pokorne državljane. Šolski zvezki iz fašističnega časa so dokaz o vsiljevanju italijanske kulture in poveličevanju fašizma. Med učnimi predmeti so dajali prednost italijanščini, geografiji in zgodovini Italije ter fašistični kulturi. Šolski zvezki učenke Irene Rodman dokazujejo, da je bil pouk v celoti prežet s fašističnim duhom. Šola in fašizem sta bila povezana v neločljivo celoto. Učenci so morali v zvezke risati fašistični simbol butare s sekiro, rimsko volkuljo z dvojčkoma, vojake ter otroke v uniformah fašističnih organizacij. Natančno so morali opisovati in ilustrirati državne praznike ter dosežke fašistične Italije. Namen šole je bil, da bi se učenci dobro naučili in utrdili vsiljeno znanje italijanščine, fašistične in italijanske kulture, kar pa oblastem ni uspevalo tako, kot so načrtovali. Viri in literatura Arhivski viri Državni arhiv v Gorici Archivio di stato di Gorizia, Affari generali, fasc. 97/B 5, Šolska listina, 15. februar 1939 in Fond Goriške prefekture Prefettura di Gorizia, Arcchivio generale, fasc. 4205, Vrtci in šole v občini Col, Dopis colskega župana goriški prefekturi o ustanovitvi šole v Gozdu, Pokrajinski arhiv Nova Gorica (PANG), Fond OŠ Draga Bajca Vipava, , fasc. 35, Šolski dnevniki, Šolski dnevnik 4. razreda OŠ Vipava 1940/41.

281 280 Šolska kronika Časopisni viri Edinost, Učiteljski list, Pisni viri v zasebni lasti Irene Rodman, poročene Legat iz Vipave Urnik iz šolskega leta 1938/39 ali 1939/40. Zvezki od šolskega leta 1936/37 do šolskega leta 1939/40. Druge periodične publikacije Guida dei servizi scolastici nelle provincie di Trieste, Fiume, Gorizia, Pola, Zara, Trieste 1934, str Testo unico delle leggisulla istruzione elementare, post elementare e sulle sue opere d integrazione, La scuola al confine, Gazzetta Ufficiale, 27. april 1925, št. 97, str. 35, 38 in 127. Literatura Gvido Stres, Gentilejeva šolska reforma, Razstava ob 50. letnici Gentilejeve šolske reforme, Ljubljana: Slovenski šolski muzej, Milica Kacin Wohinz, Narodno obrambno gibanje primorskih Slovencev v letih , I. knjiga, Koper Milica Kacin Wohinz, Prvi antifašizem v Evropi, Primorska , Koper Lavo Čermelj, Slovenci in Hrvatje pod Italijo, Ljubljana Drago Pahor, Pregled razvoja osnovnega šolstva na zahodnem robu slovenskega ozemlja. Osnovna šola na Slovenskem , Ljubljana: Slovenski šolski muzej, Vjekoslav Bratulić, Dokumenti o obrani i istrebljanju hrvatskih škola u Istri pod Italijom, Zagreb Vlasta Tul, Šola pred domačim pragom o preteklosti šolstva v Šentvidu Podnanosu do 1966, Št. Vid Podnanos, Zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodovini, Nova Gorica 1996.

282 281 UDK :069(497.4Koper) 1.04 Strokovni članek Prejeto: Vlasta Beltram* Pripovedovanje šolskih zvezkov v Pokrajinskem muzeju Koper Tales of exercise books in the Koper Regional Museum Il racconto dei quaderni scolastici nel Museo Regionale di Capodistria Izvleček Zbirko šolskih zvezkov hranimo v muzeju na oddelku za novejšo zgodovino in šteje okrog 50 enot. Po izdelavi so največ iz obdobja Avstro-Ogrske in Kraljevine Italije, po vsebini pa segajo še v prvi povojni čas. Največ zvezkov je iz časa Kraljevine Italije, ki pa so jih uporabljali tudi nekaj časa še po drugi svetovni vojni. Trinajst zvezkov je z nešolsko vsebino, vmes pa tudi kakšen prazen. Zvezki so zelo raznoliki tako po platnicah kot po vsebini, v njih je nazorno prikazan duh časa, nekateri pa so pozornemu bralcu tudi zanimiv vir informacij. Zvezki so bili pridobljeni večinoma na terenu. Učenci so jih uporabljali v glavnem v šolah v koprski okolici, en zvezek pa je s šole šolskih sester de Notre Dame v Trnovem-Ilirska Bistrica (Scuola d'avviamento professionale), dva zvezka pa tečajnice Kmetijske šole Koper v prvem povojnem obdobju. Po vsebini sega najstarejši zvezek v leto 1895/1896, zadnji pa v leto 1947 ali Abstract The collection of exercise books is kept in the modern history department and includes approximately 50 units. Judging by their design, most of them are from the period of Austro- Hungary and the Kingdom of Italy, whilst their content extends to the immediate post- World War Two period. Most of the exercise books are from the Kingdom of Italy, but were still used for a while after WW2. Thirteen of the exercise books contain content not related to school, a few are even empty. The exercise books are very diverse, both with regard to their covers and content, clearly showing the spirit of their time. Some can serve as an interesting source of information for a careful reader. The exercise books were acquired mainly in the field. Pupils used them mostly in schools around Koper, whilst one exercise book is from the school belonging to the Sisters of Notre Dame in Trnovo-Ilirska Bistrica (Scuola d Avviamento professionale) and two of them belonged to a student at the Agricultural School in Koper during the early post-war period. With regard to what they contain, the oldest exercise book dates back to 1895/96, and the newest to 1947 or * Vlasta Beltram, prof. zgod. in sociologije, muzejska svetovalka, Pokrajinski muzej Koper, e-pošta: vlasta.beltram@pokrajinskimuzejkoper.si

283 282 Šolska kronika Po izdelavi so zvezki v zbirki, ki jo hranimo v Pokrajinskem muzeju Koper na oddelku za novejšo zgodovino in šteje okrog 50 enot, največ iz obdobja Avstro-Ogrske in Kraljevine Italije, po vsebini pa segajo še v prvi povojni čas. 1 Večina zvezkov je iz časa Kraljevine Italije, ki pa so jih uporabljali tudi nekaj časa še po drugi svetovni vojni. Trinajst zvezkov je z nešolsko vsebino, vmes pa tudi kakšen prazen. Zvezki so zelo raznoliki tako po platnicah kot po vsebini, v njih je nazorno prikazan duh časa, nekateri pa so pozornemu bralcu tudi zanimiv vir informacij. Zvezke smo pridobili večinoma na terenu. Učenci, ki so jih uporabljali, so bili v glavnem iz koprskih okoliških vasi in so hodili v ljudske šole Dekani, Truške, Rižana, Gažon, Malija in Plavje. En zvezek je izdelek učenke iz Gradišča pri Materiji, ki je obiskovala samostansko šolo šolskih sester de Notre Dame v Trnovem-Ilirska Bistrica (Scuola d'avviamento professionale), dva zvezka pa tečajnice Kmetijske šole Koper v prvem povojnem obdobju. Po vsebini sega najstarejši zvezek v leto 1895/1896, zadnji pa v leto 1947 ali Pestri ovitki šolskih zvezkov Žal so trije zvezki iz druge polovice 90. let 19. stoletja brez ovitkov, ki bi nam lahko še kaj povedali o tistem času. Za avstro-ogrsko obdobje hranimo zvezek, ki ga je založil Josip Petrič iz Ljubljane in je stal 4 vinarje. Na enobarvnem ovitku je natisnjeno»spisovnica«, razred, oddelek, založnik in cena. Še en zvezek nosi drugačno ime»pisanka za spisne vaje«, za učence 3. razreda, vse izpisano v okviru narisane etike, verjetno iz časa Kraljevine Jugoslavije. Največ zvezkov je iz časa Kraljevine Italije. V 20. letih 20. stoletja so ovitki likovno bolj preprosti, sprednji del je bolj nevtralen, z natisnjenimi osnovnimi podatki, ki jih dopolni učenec. Le zadnja stran ovitka je bolj propagandne narave, vezana na konec prve svetovne vojne, ki jo Italijani imenujejo Velika vojna (Grande Guerra), kot npr.: na zadnji platnici je citat iz poročila generala Diaza z opisom poraza avstro-ogrske vojske, pod njim risba z bojišča pri Kostanjevici in pod njo opis prizora junaška smrt vojaka, ki je kot simbol zmage hotel postaviti na bojišču italijansko zastavo. Kot zanimivost navajam še navodilo na notranji strani ovitka zvezka iz šolskega leta 1926/1927, ki v italijanščini razlaga, kakšna morajo biti učenčeva oblačila:»spodnje perilo mora biti vedno čisto, oblačila ne smejo preveč stiskati posamezne dele telesa; dekliški životek mora biti odstranjen; obleke iz volne je treba čim večkrat skrtačiti in otresti; ovratnik mora biti odprt, čevlji udobni, z nizkimi petami.«lahkotna tematika ovitkov, pisana na kožo najmlajšim, so prizori iz Walt Disneyevih risank, ki so v 30. letih začele osvajati svet. Za učence poučna tematika so geografsko opremljeni ovitki s tematskimi predstavitvami gora, gradov, regij v Italiji 1 V zbirki so samo zvezki starejšega nastanka.

284 Pripovedovanje šolskih zvezkov v Pokrajinskem muzeju Koper pa tudi znamenitosti po svetu. Med temi je za nas najbolj zanimiv zvezek iz serije»italijanske regije«iz marca 1924, kjer je predstavljena Istra. Na zunanji naslovnici je narisan slavolok v Pulju, v njegovo vhodno odprtino pa je vstavljena fotografija razglednica Kopra s Pretorsko palačo. Na notranji strani naslovnice so podatki o istrskem polotoku, na notranji strani zadnjega dela ovitka pa zemljevid Istre. Med podatki o Istri je tudi navedeno, da tu živita dve narodnosti Italijani in Slovani, kot so Italijani takrat imenovali Slovence in Hrvate. V 30. letih, ko je bila fašistična oblast že trdno v sedlu in je začela s svojo osvajalno politiko, se je ta vsebina prenesla tudi na ovitke šolskih zvezkov na eni strani so jih opremljali s fašističnimi simboli, na drugi pa so z risbami ali s fotografijami propagirali vojsko, predvojaško vzgojo, politične in vojaške osebnosti in seveda osvajalne vojne (Etiopija). 283 Vsebina šolskih zvezkov Le nekaj zvezkov s šolsko vsebino je v slovenskem jeziku tisti iz časa Avstro- Ogrske, dva iz 20. let prejšnjega stoletja in trije iz prvih let po drugi svetovni vojni. Trije zvezki iz druge polovice 90. let 19. stoletja so vsebinsko zelo zanimivi. Dva sta last učenke Antonije Obad iz Dekanov in sta pisana s svinčnikom ali lapišem po istrsko. Vsebina je mešana uporabljana sta bila za različne predmete. Kaj so se učili pa nam pove pismo, ki ga je za domačo nalogo napisala prijateljici:»naznanim ti, da se je približal konec šolskega leta. Na 12. avgusta bomo imeli sveto mašo in potem počitnice. V tem letu smo se naučili lahko brati, lepo pisati in štiri glavne vrste računov: 1. odštevanje, 2. seštevanje, 3. množenje, 4. deljenje. Smo se naučili zemljepis vse dežele in mesta v Evropi, posebno o naši deželi Istri, in vse potoke, gore, reke, hribe. In tudi pisanje pobotnic, dolžnih pisem in oporok, pa slovnice sklanjati, stopnjevati, spregati. / / V Dekanih na «. Tretji zvezek, pisan s črnilom, je vsebinsko posvečen delu slovnice stavkoslovju. Je iz šolskega leta 1897/1898. Po pisavi in vsebini sodeč so to priprave učitelja, ali zapiski s tečaja. Začne pa takole:»človek misli in si napravlja pojeme. Te pojeme izrazuje z besedami. Besede udružuje v stavke. Stavek je z besedo umevno razodeta misel. Stavkoslovje je oni del slovnice, ki nas uči besede skladno vezati v stavku, da nam je govorica in pisava pravilno razločna, umljiva in prijetna.«zanimiv je tudi zvezek Željka Lovrečiča iz Trušk, saj so v njem šolske naloge v slovenskem jeziku, takrat pa se je pisalo že šolsko leto 1926/1927, ko so slovenski jezik v slovenskih šolah postopoma ukinjali zaradi znane Gentilejeve šolske reforme. Naloge so tudi ocenjene, in sicer s številkami, zato je zvezek poln enic, kot se je takrat ocenjevalo odličnjaka. Dragocena sta še zvezka v slovenskem jeziku iz obdobja partizanskega šolstva in dva iz povojnega obdobja. Kristina Vižintin iz Trušk je obiskovala 3-mesečni tečaj na

285 284 Šolska kronika Zanimivo navodilo na notranji strani ovitka zvezka iz šolskega leta 1926/1927, ki v italijanščini razlaga, kakšna morajo biti učenčeva oblačila. Na desni strani pa učenec opisuje svojo učilnico v šoli v Truškah. (PMK, zbirka šolskih zvezkov) Kmetijski šoli v Škocjanu pri Kopru. Poleg sadjarstva in hranoslovja so imeli tudi gospodinjsko vzgojo, zato v zvezku najdemo veliko informacij, koristnih tudi za današnji čas:»/ / Sadni madež odstraniš s perila, če namočiš tisto mesto v mleko in potem drgneš z limono. / / Črnilo moraš odpraviti iz obleke takoj, ko se je zgodila nesreča. Umazani kos namoči takoj v slano vodo ali kislo mleko in izperi. Posebno dober je sok od limone, moramo pa potem blago izprati, da ne porumeni. Svež rjast madež spravimo iz perila, če ga pomakamo v vrel limonin sok, starega pa pomakamo v vrelo raztopino deteljne soli, ki jo kupimo v drogeriji. Ta je zelo jedka, zato moramo kos takoj sprati (če ne bo luknja). Madeže od sveče polikamo s pivnikom ali časopisnim papirjem. Če ostane še kakšna sled, jo očistimo z bencinom. / / Mastne ovratnike na moških oblekah in plaščih očisti z bencinom ali milnico iz žolčnega mila. / / Žolč razmešan v mlačni vodi je izvrstno pralno sredstvo za temne volnene obleke in pletene jopice. Razkroji vse madeže in poživi barve. / / Žolčno milo: vzemi kos belega mila, ga zreži na listke, primešaj 3 žlice žolca, mešaj na štedilniku, da se raztopi, nato pusti, da se strdi, zreži na koščke in spravi kot domače milo.«zvemo tudi, kakšne barve, vzorce in kroje naj si izbirajo ženske glede na svojo postavo. Za obleko, ki se dobro prilega, je treba izbrati dobro šiviljo ali krojača, ki lahko»s primernim krojem život popravi, odnosno hibe telesa popravi«. Vendar:»Pri kroju oblek se je treba varovati vsega, kar bi škodilo zdravju to je predvsem stiskanje v pasu, čez trebuh, prav posebno pa premalo oblačenje spodnjega telesa, kar se maščuje takrat, ko dekle postane žena in mati. / / Zdravniki so izjavili, da nobena doba ni imela toliko

286 Pripovedovanje šolskih zvezkov v Pokrajinskem muzeju Koper 285 Zvezek iz serije»italijanske regije«iz marca 1924 predstavlja Istro. Na zunanji naslovnici je risba slavoloka v Pulju in fotografija razglednica Kopra s Pretorsko palačo, znotraj pa je opis Istre (PMK, zbirka šolskih zvezkov). motenj in obolenj pri ženah in materah, kakor prav ta doba kratkih kril in nezadostnega oblačenja spodnjega telesa.«iz navodil o pranju perila zvemo podrobno, kako so to delali pred dobo pralnih strojev:»/ / Za namakanje perila rabimo mlačno vodo, ki smo ji dodali malo luga iz bukovega pepela. Najbolj umazane kose namočimo najprej, da pridejo na dno. / / Perilo naj se namaka vsaj 5 ur, še boljše pa je, če se namaka čez noč. Ko se je perilo dovolj dolgo namakalo, ga zmencamo iz umazane vode, namilimo in dobro zmečkamo. Pri miljenju pazimo na to, da so dobro namiljeni vsi robovi in tisti deli, ki so najbolj umazani. Namiljeno perilo vložimo v škaf in ga pustimo stati 12 ur, da pride lužilna moč mila do veljave, ker ima dovolj časa, da nesnago raztopi. po preteku 12 ur nalijemo na perilo vrelega luga in ga prekrijemo z zloženo rjuho, da se v sopari kuha. Ko se je lug nekoliko ohladil zmencamo kos za kosom in še izperemo v mlačni vodi. Nato perilo še enkrat namilimo in ga denemo kuhat v mrzel ali mlačen lug, ki smo ga pripravili iz ostankov mila, pralnega praška ali pepelnega luga. / / Kotel naj bo med kuhanjem pokrit, ker bo drugače perilo rumeno, ne belo. Perilo naj vre minut. Če je perilo zelo umazano, moramo lug večkrat menjati. Najlepše perilo pa dobimo, če vzamemo vsakokrat svež lug, starega pa porabimo za pranje barvastega perila. Izperemo najprej v topli, nato pa do čistega v mrzli, najboljše v tekoči vodi. Poleti belo perilo lahko plavimo, da ubijemo rjav ton. Plavimo le, če sušimo na soncu, drugače je brez pomena. Plavila dodamo le malo, da ne postane perilo modro. V plavilo namakamo najprej stare kose perila, zatem pa nove, ki rabijo manj barve. Barvastega perila in obleke ne namakamo, ampak sproti operemo, da

287 286 Šolska kronika se nam barve ne razlijejo. Peremo ga v mlačni milnici, sušimo v senci. Za osvežitev barve prilijemo zadnji vodi malo kisa. / /«Kar polovica vseh zvezkov je v italijanskem jeziku. To so zvezki slovenskih otrok po letu 1928, ko je bil pouk samo v italijanskem jeziku. Zlasti v 30. letih, ko je bil šolski program popolnoma podrejen fašističnemu totalitarnemu režimu, najdemo v zvezkih opise vodilnih osebnosti in njihove citate; zgodbo o dečku Balilla, po katerem so nosili ime fantje v starosti od osem do štirinajst let, avtomatično včlanjeni v paravojaško organizacijo Opera Nazionale Balilla. V času osvajanja Etiopije so učenci opisovali režimske akcije za ublažitev kazenske gospodarske blokade Italije, ki jo je uvedla OZN Zlato za Domovino! (Oro alla Patria), Dan poročnih prstanov (Giornata della Fede) in podrobno vojaške operacije v Etiopiji. V zvezkih ne manjka niti znani Mussolinijev izrek: Bolje en dan kot lev kot sto dni kot ovca! (Meglio un giorno da leone che cent'anni da pecora!). Zanimiv je tudi zvezek Nele Urbančič, učenke samostanske šole šolskih sester Notre Dame v Ilirski Bistrici iz šolskega leta 1941/1942. Ker nima ovitka je naslovno stran kar sama izdelala, z okraski in potrebnimi podatki. Vsebina pa je posvečena krojenju moških, ženskih in otroških oblačil ter spodnjega perila kroji, mere in razlaga. Kar nekaj zvezkov je tudi z nešolsko ali delno šolsko vsebino. Zvezke so uporabljali tudi na partizanskih tečajih med drugo svetovno vojno, ali pa so aktivisti OF vanje pisali sezname in druge podatke s terena. V kakšnem zvezku je zapisano tudi besedilo igre, v drugem partizanska pesem. V teh primerih so za šolsko tematiko izpovedni le ovitki. Zaključek Šolski zvezki so za proučevalca časa zanimivi iz različnih vidikov. Njihova izpovednost je na eni strani v likovni opremi, ki pripoveduje o času, v katerem so nastali o modi posameznega obdobja, tehnikah in načinu izdelave, o izdelovalcu, če je ta podatek naveden; katerim vsebinam so dajali prednost v posameznem obdobju in kako so zvezke poimenovali. Geografski tematski ovitki zvezkov pa so zanimivi tudi zaradi podatkov, ki spremljajo predstavljeno temo. Na drugi strani je seveda izpovednost zvezkov v njihovi vsebini, tako tistih s šolsko tematiko kot tistih z nešolsko. Viri Zbirka šolskih zvezkov na oddelku za novejšo zgodovino v Pokrajinskem muzeju Koper

288 287 Mirjana Kontestabile Rovis* UDK :930.25(497.4Koper)(091): Kratki znanstveni prispevek Prejeto: Šolski zvezki v Pokrajinskem arhivu Koper in na razstavi ob 100-letnici izgradnje šolske stavbe v Rakitovcu Exercise books in the Koper/Capodistria Regional Archives and at the exhibition marking the centenary of the construction of the school building in Rakitovec Quaderni scolastici nell'archivio Regionale di Capodistria e all'esposizione in occasione del Centenario della costruzione dell'edificio scolastico a Rakitovec Izvleček Avtorica predstavlja šolske zvezke v Pokrajinskem arhivu Koper in zvezke iz let med 1909 in 1975, predstavljene na razstavi ob stoletnici leta 2012 izgrajene šolske stavbe v Rakitovcu v slovenski Istri ob meji s Hrvaško. Šolo so dobili leta Šola, ki je delovala od 1908 do 1975 je bila na prepihu avstrijske, italijanske in jugoslovanske oblasti. Zvezek iz leta 1909 je za enkrat edini odkrit pisni vir, ki priča o pouku v slovenskem jeziku, saj je bila pred tem šola hrvaška. Po letu 1924 je šola postala italijanska, po drugi svetovni vojni pa je pouk potekal spet v slovenščini. V šestdesetih letih so domačinke odhajale ne delo v bližnji Trst, učenci pa so imeli tudi italijanske zvezke, a jim jih je učiteljica prepovedala nositi v šolo. Abstract The article presents exercise books in the Koper/Capodistria Regional Archives and exercise books from between 1909 and 1975, which were in 2012 exhibited at the exhibition marking the hundred years since the building of the school in Rakitovec in Istra, close to the border with Croatia. The school was completed in 1908 and it performed its function until 1975, caught between the Austrian, Italian and Yugoslav authorities. An exercise book from 1909 is the only written source found so far that attests to lessons in Slovenian, as before that year the school had been Croatian. After 1924 it became Italian and after World War Two again Slovenian. In the 1960s local women used to go to work in the nearby Trieste and pupils also had Italian exercise books, but the teacher banned them from the school. * Mirjana Kontestabile Rovis, prof. zgodovine, diplomirani šolski pedagog, arhivska svetovalka, Pokrajinski arhiv Koper, e-pošta: mirjana.kontestabile@arhiv-koper.si

289 288 Šolska kronika V Pokrajinskem arhivu Koper hranimo zelo malo zvezkov, ki so jih učenci uporabljali v šoli, saj je tovrstno gradivo last posameznikov. Zelo redko se zgodi, da ostane zvezek učenca na šoli. Arhiv prevzema predvsem šolsko dokumentacijo, ki jo je šola dolžna po pravilniku o šolski dokumentaciji hraniti trajno. To so šolske kronike, matične knjige in listi, zapisniki učiteljskega zbora, sveta šole, letni delovni načrti in poročila. V Pokrajinskem arhivu Koper so ohranjeni predvsem zvezki, ki so jih uporabljali za razne zapise, zapisnike in delovodnike. Najdemo jih v osebnih, rodbinskih, šolskih, društvenih in upravnih fondih. Najstarejši zvezek pisan v slovenščini iz leta 1910 je iz osebnega fonda Ivana Valentiča, znanega mlinarja iz Dekanov. V zvezku je zapisano kako spisovati listine, pisma, voščila, izpiske, pobotnice, prejemne liste, odpovedne liste, prošnje. V zvezek je vstavljena posušena marjetica. Ko sem sprejela sodelovanje pri nastajanju razstave ob stoletnici izgradnje Ljudske šole Rakitovec nisem vedela, da bom naletela na vrsto šolskih zvezkov, ki so jih domačini prinesli na razstavo. Kratka zgodovina šole v Rakitovcu Rakitovec je vasica, ki leži v notranjosti Slovenske Istre tik ob slovensko hrvaški meji. Iz katastra ljudskih šol, ki je shranjen v Državnem arhivu Trst je razvidno, da so otroci iz Rakitovca konec 19. stoletja obiskovali šolo v Brestu, ki je bila podružnica šole v Slumu. 1 Ker je število otrok naraščalo, so vaščani sčasoma uvideli, da je nujno potrebna šola v vasi. Leta 1894 so naslovili prošnjo na okrajni šolski svet v Koper, a je bila zavrnjena z izgovorom, da za to ni sredstev. 2 Domačini pa se niso vdali in so vztrajno iskali poti kako priti do lastne šole. Po pomoč so se obrnili na Družbo svetega Cirila in Metoda za Istro, ki je imela sedež v Opatiji. Ko je italijanska stranka, Lega nazionale, zvedela, da bo ta družba pomagala pri gradnji rakitovske šole, je v vasi podkupila nekaj ljudi z obljubo, da bodo dobili vsa potrebna sredstva zanjo, če se bodo odločili za pouk v italijanskem jeziku. V tistem času je Okrožni šolski svet v Kopru poslal okrožnico z dne , naj otroci hodijo v šolo v Brest. 3 Vaščani so to odklonili iz treh razlogov: Brest je oddaljen, pot tja in nazaj bi bila za otroke predolga; v Brestu je hujša zima in zapade dosti več snega; poleg tega so tam prebivalci hrvaške narodnosti, Rakitljani pa so Slovenci. Potem je prišla v vas komisija zaradi uskladitve učnega jezika, in večina očetov šoloobveznih otrok se je izrekla za to, naj se poučujejo otroci v slovenskem jeziku. 1 Državni arhiv Trst, C. k. namestništvo (Luogotenenza), Atti generali, busta 3141, str Slovenski šolski muzej, Poročilo za šolski muzej, zapisala Ivica Reja 19. januarja Problematika za ustanovitev šole v Rakitovcu. Kopijo hrani Marijan Miklavčič v Rakitovcu, ki mu jo je leta 1988 posredoval Vinko Žigante.

290 Šolski zvezki v Pokrajinskem arhivu Koper in na razstavi ob 100-letnici izgradnje šolske stavbe v Rakitovcu 289 Ob 100-letnici postavitve šolske stavbe v Rakitovcu (levo) so domačini v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Koper postavili razstavo. Primer šolskega zvezka (desno), foto ur., Deželni šolski svet je 6. septembra 1906 predlagal ustanovitev enorazrednice. 4 Nato so prosili za učitelja, a ga niso dobili, ker je takrat zelo primanjkovalo ustrezno izobraženih učiteljev. Dne 21. marca 1908 je tudi Okrajni šolski svet v Kopru podprl ustanovitev privatne ljudske šole Ciril Metodove družbe v Rakitovcu. Ker je primanjkovalo učnih moči, so podprli predlog Ciril Metodove družbe, naj na šoli zaposlijo Ivko Jerebič, ki se je izšolala na zagrebškem učiteljišču. 5 Zaradi težav z učnim jezikom so nato namesto nje poslali učiteljico Reziko Sikušek iz Brežic. 6 Leta 1911 je rakitovska šola postala podružnična (excurrendo) šola matične slovenske šole v Movražu, kar pomeni, da je pouk potekal le nekajkrat na teden. 7 Eden izmed pogojev, da kraj dobi stalnega učitelja je bilo ustrezno šolsko poslopje s stanovanjem za učitelja. V tistih časih, ko je vladalo prej pomanjkanje kot izobilje, je skupnost v Rakitovcu leta 1912 omogočila gradnjo šolskega poslopja pretežno z lastnimi sredstvi. Vsaka hiša je prispevala 328 kron. Večji del denarja so si sposodili v posojilnici v 4 Državni arhiv Trst, C. k. namestništvo (Luogotenenza), Atti generali, busta Državni arhiv Trst, C. k. namestništvo (Luogotenenza), Atti generali, busta Slovenski šolski muzej, Poročilo za šolski muzej, zapisala Ivica Reja 19. januarja Po pripovedovanju pokojne Marije Miklavčič (Vardarca). 7 Državni arhiv Trst, C. k. namestništvo (Luogotenenza), Atti generali, busta 2668.

291 290 Šolska kronika Lanišću in za to zastavili 59 skupnih vaških parcel (jusov) nad vasjo. Država je s svoje strani prispevala kron. Dolg so vaščani v celoti odplačali marca Stavba je bila enonadstropna. V visokem pritličju je bila enorazredna učilnica, v prvem nadstropju pa je bilo stanovanje za učitelja. Deželni šolski svet je na seji 7. januarja 1913 sprejel odlok o ustanovitvi slovenske javne Ljudske šole Rakitovec z dodatnimi urami italijanščine. 8 Šola je bila enorazrednica. Učni jezik je bil do leta 1924 slovenski, od šolskega leta 1924/1925 pa pretežno italijanski. Do kapitulacije Italije je bila šola italijanska. Ko je odšla zadnja italijanska učiteljica, ni bilo več pouka. Italijansko osebje je uničilo večji del učil in arhiv. Po odhodu italijanske učiteljice je v vojnih razmerah začela šolarje poučevati mladinka Marija Miklavčič. Pri tem je uporabljala učbenik Prvi koraki. 9 Po osvoboditvi se je meseca novembra 1945 začel pouk v slovenščini. Ker so bila učila in pripomočki uničeni, je bilo treba začeti vse od kraja. Leta 1945 je imela šola en oddelek. V šolskih letih 1945/46 in 1946/47 je pouk obiskovalo 30 do 40 učencev. Leta 1963 je Osnovna šola Rakitovec postala podružnica Osnovne šole Hrpelje. Učiteljica Tatjana Gustinčič, je poučevala v obdobju od šolskega leta 1964/65 do 1974/75. Ko se je odselila iz Rakitovca, je bil pouk v Rakitovcu zaradi pomanjkanja učiteljev v šolskem letu 1975/76 ukinjen. Kljub temu da so starši nasprotovali ukinitvi šole, so otroke prešolali v Osnovno šolo Dekani. Razstava ob stoletnici izgradnje šolskega poslopja v Rakitovcu Ob stoletnici izgradnje šolskega poslopja so avgusta 2012 v»stari šuli«postavili razstavo. Poleg dokumentov iz arhiva C.k. Namestništva v Trsu so razstavili učbenike in učila ukinjene šole ter osebno gradivo, ki so ga prinesli domačini. Med najdragocenejšimi razstavljeni eksponati so bili tudi stari šolski zvezki. Domačini so razstavili svoje zvezke iz leta 1909 pa do leta 1975, ko je bila šola ukinjena. Izstopal je zvezek iz šolskega leta 1909/10 z naslovnico Spisovnica. 10 Trenutno je edini odkriti pisni vir, ki dokazuje, da so leta 1909 v Rakitovcu poučevali v slovenščini. Zvezek je bil tiskan v tiskarni Josipa Gorenjca v Trstu na ulici Valdirivo 40. Zvezek je sive barve, manjšega formata, na prvi strani je naslov Spisovnica, sledi črta za ime in priimek, podatke o šoli, razredu in šolskem letu. Vsebuje deset listov, cena je znašala štiri helerje. Zvezek ima črte, pisava je segala čez dve črti, razmak med 8 Državni arhiv Trst, C. k. namestništvo (Luogotenenza), Atti generali, busta Literarni natečaj učencev osnovnih in srednjih šol na temo partizanskega šolstva. Ajdovščina Last Ade Rožac iz Rakitovca.

292 Šolski zvezki v Pokrajinskem arhivu Koper in na razstavi ob 100-letnici izgradnje šolske stavbe v Rakitovcu 291 Razstava ob 100-letnici šolske stavbe v Rakitovcu (2012). Zvezke so v letu 2012 predstavili na razstavi v Rakitovcu in nato v Pokrajinskem arhivu v Kopru (foto).

293 292 Šolska kronika Šolski zvezek iz Rakitovca, Spisovnica, založil Josip Gorenjec, Trst; platnice zvezka (levo) in zapisi vanj. besedilom je bil eno črto. V zvezku je zapisanih sedem nalog s črnilom, vsaka se začenja na svoji strani in zaključi z navedbo datuma. Kjer je ostal nepopisan prostor je kasneje s svinčnikom dopisanih več besedil, med drugimi tudi pesem Slovenec sem. Iz obdobja Italije so bile razstavljene le platnice zvezka. Na njih je slika tržnice volne v Tripoliju. Nato sledi napis zvezek za (Qaderno di) in dve črti kjer so napisali predmet ter ime in priimek. Za italijanske zvezke je značilno da imajo na platnicah motive italijanskih mest ali mest kolonij katere so zavzeli, italijanskih kulturnih spomenikov, zemljevidov Italije in njenih kolonij. V obdobju fašizma so na zvezke tiskali fašistične simbole. Iz obdobja po drugi svetovni vojni je bil kot prvi razstavljen zvezek slovenščine Miklavčič Ane iz 3. razreda. 11 Zvezek je malega formata, platnice so tanke in sivo modre barve z belo nalepko na sredini kjer je zapisano ime učenke, njen naslov in razred. Zvezek ima 8 listov. Ker se slovenščina in slovenske knjige v Istri niso smele uporabljati od 1923 do 1945 leta je bilo znanje slovenščine zelo slabo. V zvezku je najprej zapisan Prešernov in Cankarjev življenjepis. Sledijo nasveti kot so ne obešaj se na vozove, pusti orožje in smodnik pri miru. Ostala snov tretjega razreda so samostalniki, glagol, nedoločnik glagola, dvojina, množina, sklanjatve ter prihodnji in pretekli čas. Zvezek ruščine iz šolskega leta 1948/49 ima tanke sive platnice z belo nalepko na sredini. 12 Ima šest listov. Najprej so v zvezek napisali rusko abecedo, sledijo ruske besede, med katerimi je omenjen tudi Stalin in krajša besedila v ruščini. Zvezek slovenščine tretjega razreda v šolskem letu 1974/75 ima format A5, je za takrat značilne oranžne barve. Na sredini platnice je natisnjena črna nalepka, tiskali so ga v tiskarni Lipa Mill Zagreb. Ima dvajset listov in je ovit v papir z vzorcem, kar 11 Last Ane Rožac iz Rakitovca. 12 Last Ane Rožac iz Rakitovca.

294 Šolski zvezki v Pokrajinskem arhivu Koper in na razstavi ob 100-letnici izgradnje šolske stavbe v Rakitovcu 293 Šolski zvezek z razstave v Rakitovcu. V Trstu kupljen zvezek so v 60. letih uporabljali tudi za šolski pouk slovenskega jezika. je bilo zelo značilno v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zvezek je črtan in ima ob robu rdečo vertikalno črto, ki je označevala, do kje sme učenec pisati. 13 Črtni zvezek velikega formata A4 s tridesetimi listi sta uporabljala brat in nato še njegova sestra. Zvezek je značilne oranžne barve z natisnjeno črno nalepko na sredini naslovnice. Ker ob strani nima natisnjene rdeče vertikalne črte, sta učenka in učenec vanj sama sproti risala rdečo črto do katere sta lahko pisala. Tiskan je v tiskarni Lipa Mill Zagreb in ovit v papir z vzorcem. Najprej ga je leta 1968/69 uporabljal brat za pouk družbe v petem razredu, popisal ga je ravno do polovice. Drugo polovico zvezka je čez pet let uporabila njegova sestra pri predmetu Spoznavanja narave in družbe. Na čisto zadnji list v zvezku je sestra napisala osnutek pisma bratu, ki je bil v vojski. Okrog leta 1970 je veliko žensk iz Rakitovca pričelo odhajati na delo v Trst, le-to je družinam omogočalo dodaten vir zaslužka. Ker so dobivale plačilo v lirah in so ugotovile, da so italijanski zvezki cenejši so jih kupile kar v Trstu. Za razliko od takratnih zvezkov tiskanih v Jugoslaviji so bili ti zvezki večbarvni z raznimi motivi, ob nakupu večjega števila zvezkov je bila priložena igrača. Tako je en izmed učencev leta 1974 prvi šolski dan pri uri slovenščine na mizo postavil zvezek, kupljen v Trstu z narisanim fantkom, ki igra karte in napisom igre (giochi), na notranji strani pa je bila nalepka v italijanščini predmet (materia), ime (nome) in priimek (cognome), razred (classe) in 13 Last Adele Rožac iz Dekanov.

295 294 Šolska kronika šola (scuola). 14 Učiteljico je to zelo razjezilo, prepovedala je v šolo nositi italijanske zvezke, ker da so fašistični in jih pri slovenskem pouku ne bodo uporabljali. Staršem je poslala obvestilo, da je popoldne nujen roditeljski sestanek. Ko so popoldne starši prišli na roditeljski sestanek, je tudi njim pojasnila, da otroci ne smejo v slovensko šolo nositi italijanske zvezke. Ena izmed mam je učiteljici ugovarjala in učiteljico obtožila, da posluša radio, katerega ji je domačin prišvercal iz Nemčije. Nakar so se vsi starši čudili učiteljici, kako lahko posluša radio narejen v Nemčiji. Če so italijanski zvezki fašistični, je potem nemški radio nacističen. Učiteljica se ni nameravala odreči radiu, zato so s straši sprejeli kompromis, da se italijanske zvezke zavije v papir in take lahko nosijo k pouku. Razstava je pri obiskovalcih spodbudila spomine na šolske dni. Pogled na stare popisane šolske zvezke je v njih prebudil čustva nostalgije. Del razstavljenih zvezkov bo prevzel Pokrajinski arhiv Koper. Ko kot arhivistka obiščem šole na terenu in si ogledam njihovo gradivo sem odslej veliko bolj pozorna na tovrstno gradivo. Viri in literatura Državni arhiv Trst, C. k. namestništvo (Luogotenenza), Atti generali, busta 3141, 2658, 2663, 2668, 2701 Gradivo iz domačih arhivov v Rakitovcu Slovenski šolski muzej, Dokumentacija mapa OŠ Rakitovec, Poročilo za šolski muzej, zapisala Ivica Reja 19. januarja Problematika za ustanovitev šole v Rakitovcu. Kopijo hrani Marijan Miklavčič v Rakitovcu, ki mu jo je leta 1988 posredoval Vinko Žigante. 14 Last Adele Rožac iz Dekanov.

296 295 UDK : :069(497.4Tolmin) 1.04 Strokovni članek Prejeto: Karla Kofol* Šolski zvezki pričevalci življenja ob slovenski zahodni meji School exercise books records of life along Slovenia s western border Quaderni scolastici nel Museo Tolmin testimoni della vita al confine sloveno occidentale Izvleček Tolminski muzej hrani v svoji zbirki okrog 40 zvezkov iz različnih obdobij. Najstarejši je iz leta 1848, nekaj jih je iz obdobja pred prvo svetovno vojno, prevladujejo pa zvezki iz medvojnega in povojnega obdobja. Šolski zvezki iz obdobja pred prvo in po drugi svetovni vojni so podobni ostalim na slovenskem govornem ozemlju, tisti iz medvojnega obdobja, ko je Primorska pripadla Italiji, pa se od osrednjeslovenskih močno razlikujejo. Iz njih je moč razbrati poveličevanje in vsiljevanje italijanske kulture ter postopno ukinjanje slovenskega jezika, ki je po Gentilijevi reformi povsem izginil iz primorskih šol. Zvezki, ki jih hrani Tolminski muzej pa odražajo tudi ostalo dogajanje v družbi. Pričajo o založniški dejavnosti in oblikovalskih trendih, vsakdanjem življenju piscev in pomembnejših dogodkih, na platnicah zvezkov in ovojnem papirju v katerega so jih zavijali, pa najdemo tudi različne reklamne oglase, duhovite pripombe, risbice in druge zanimive detajle. Abstract The Tolmin Museum keeps approximately 40 exercise books from different periods. The oldest is from 1848, a few date from the pre-world War One period, but most originate from the time between the two wars and after World War Two. The school exercise books from before WW1 and after WW2 are similar to those from other Slovene areas, whilst the exercise books from between the wars, when the Primorska region belonged to Italy, are very different. In the latter we can see the glorification and imposition of the Italian culture and the gradual abolition of the Slovene language, which after the Gentile reform completely disappeared from Primorska schools. The exercise books kept by the Tolmin Museum also reflect other aspects of what was happening in society at that time. They bear witness to the publishing activities and design trends, the everyday life of the people using them and to significant events, whilst on their covers and on the paper they are wrapped in we can find various advertisements, witty comments, drawings and other interesting details. Usoda Primorske, zaznamovane z mejami ter nenehnimi družbenimi in političnimi spremembami, se kaže tudi v šolskih zvezkih, ki jih hranimo v Tolminskem muzeju. Trenutno jih je v zbirki»šolstvo«43, še 13 pa jih je del različnih osebnih in * Karla Kofol, univ. dipl. etnologinja in sociologinja kulture, muzejska svetovalka, Tolminski muzej, Tolmin; e-pošta: karla.kofol@guest.arnes.si

297 296 Šolska kronika Naslovnica zvezka iz druge polovice 19. stoletja na kateri je upodobljena kristalna palača v Londonu, zgrajena leta (Arhiv Tolminskega muzeja, Tolmin: TM) družinskih fondov. Večina zvezkov je iz obdobja med obema vojnama in prvih desetletji po vojni, novejših zvezkov pa v zbirki še nimamo. Najstarejša zvezka sta del zapuščine premožnejše kmečke družine Feltrin s Šentviške planote. Prvi, datiran z letnico 1848, ima na naslovnici natisnjeno podobo slona in je bil last Jakoba Feltrina, kasnejšega duhovnika. Prvotno je bil namenjen učenju, saj najdemo na prvih straneh lepopisne vaje in zapise besed v gotici in latinici, kasneje pa je, kot kažejo zadnje strani, lastniku služil za slikovito opisovanje vsakdanjih dogodkov. Drug zvezek, prav tako namenjen lepopisju pa je bil last Jakobove mlajše sestre Katarine. Zanimiv je predvsem zaradi dokaj netipične naslovnice. Na mehkih platnicah ima namreč natisnjeno podobo kristalne palače, ki so jo postavili sredi Hyde parka v Londonu leta 1851 za potrebe svetovne razstave. Ta odličen dosežek steklarske industrije in arhitekture je bila prva in največja v celoti steklena stavba na svetu ter zato velik ponos Anglije. Kljub inovativnosti in mogočnosti pa so jo kmalu zasenčile druge, še modernejše stavbe in objekti, tako da je bil leta 1936, ko je pogorela, njen nekdanji ugled že močno načet. Vesti o industrijski revoluciji in bliskovitem tehnološkem napredku, ki je iz velikih mest vztrajno prodiral tudi v najbolj oddaljene kraje, so se torej že v drugi polovici 19. stoletja širile tudi preko zvezkov in ne zgolj časopisov, ki so bili sicer glavni vir informacij o dogajanju v svetu. Iz obdobja pred 1. svetovno vojno je v zbirki še več drugih zvezkov, večina pa jih je namenjenih predvsem vajam v pisanju. Lepopisje je bilo namreč eden izmed

298 Šolski zvezki pričevalci življenja ob slovenski zahodni meji 297 Zvezki Ernesta Lapanja iz Podbrda so polni risb italijanskih vojakov, varuhov rapalske meje. (Arhiv TM) najpomembnejših učnih ciljev, ki ga je moral doseči učenec že v prvih letih šolanja. O tem, kako pomembno je bila lepa in skrbna pisava pričajo tudi nekateri naslovi zvezkov: lepopisnica, pisanka, spisovnica, zvezek za pisanje in drugi. Če so bile naslovnice zvezkov za učenje pisanja za nižješolce še pisane v slovenskem jeziku, pa so debelejši zvezki, namenjeni učencem in dijakom na višji stopnji šolanja praviloma že naslovljeni v nemškem jeziku. Zvezki natisnjeni pred 1. svetovno vojno, ki jih hranimo v našem muzeju in kakršne bi bilo moč najti tudi drugje na Primorskem, so bili torej bolj ali manj enaki kot v drugih delih tedanje Avstro-Ogrske. Ostali, predvsem tisti iz medvojnega obdobja, ko je Primorska pripadala Italiji, pa se od osrednjeslovenskih močno razlikujejo. Iz njih je namreč moč razbrati poveličevanje in vsiljevanje italijanske kulture ter postopno ukinjanje slovenskega jezika, ki je po Gentilijevi reformi povsem izginil iz primorskih šol. Zanimiva je zbirka petih zvezkov Ernesta Lapanja iz Podbrda, v katerih se nahajajo različne risbe, ki so nastale v šolskih letih 1930/31 in 1932/33. V njih so z otroško roko narisane številne upodobitve italijanskih obmejnih vojakov, ki so po koncu 1. svetovne vojne dobesedno preplavili kraje ob novonastali rapalski meji. Ob risbah so pripisane propagandne parole in fašistični simboli, ki so postali del šolskega in otroškega vsakdanjika in močno orodje raznarodovanja in zatiranja. Nova oblast, ki je prav preko šolskega sistema poskušala čim hitreje in sistematično potujčiti in povsem nadvladati prebivalce novo pridobljenega ozemlja, je v prvih letih oblati v šolah še dopuščala rabo slovenskega jezika. Zvezka Leopolda Rutarja in

299 298 Šolska kronika Zunanja in notranja naslovnica šolskega zvezka Marije Taljat iz leta (Arhiv TM) Franca Gabrščka iz šolskega leta 1924/25 sta še pisana v slovenskem jeziku, naslovnici pa sta že italijanski, čeprav je bil eden izmed zvezkov izdan v Tolminu. Tudi na številnih drugih naslovnicah zvezkov iz tega obdobja je očitna močna politična propaganda. Na enemu izmed njih je na primer na hrbtni strani natisnjen zemljevid Furlanije Julijske krajine z novo začrtano mejo, ki je presekala zahodni del slovenskega ozemlja. Pogosti motivi s katerimi so v času pod Italijo krasili šolske zvezke in s tem načrtno širili fašistično propagando so bili še podobe Mussolinija ter otrok v značilnih balilla 1 šolskih uniformah pri različnih šolskih in športnih aktivnostih. Seveda pa niso vsi zvezki služili zgolj politični propagandi. Med tistimi, ki jih hranimo v Tolminskem muzeju jih je kar nekaj s poudarjeno vzgojno in izobraževalno noto (npr. mladi čevljar pri delu na prednji platnici ter tabela s poštevanko na zadnji strani; risba Ostržka (Pinocchio) na naslovnici ter del besedila njegove zgodbe na hrbtnem delu zvezka), kar nekaj pa je tudi zvezkov z naslovnico okrašeno v secesijski maniri. Vpliv Italije se nadaljuje tudi v zvezkih iz obdobja po 2. svetovni vojni. Med zanimivejšimi primerki, ki kažejo na to je zvezek Marije Taljat iz Tolmina, na katerem je na naslovnici natisnjena podoba gospodovalnega Mussolinija, notranjost pa skriva 1 Opera Nazionale Balilla (ONB) je bila italijanska fašistična mladinska organizacija, ki je bila vključena v italijanski šolski sistem in je pomagala pri vzgoji otrok. Pod tem imenom je delovala od leta 1926 do 1937, potem pa je bila vključena v mladinsko sekcijo fašistične stranke imenovano Gioventù Italiana del Littorio (GIL).

300 Šolski zvezki pričevalci življenja ob slovenski zahodni meji 299 Novost učnega programa po drugi svetovni vojni je bilo učenje angleškega jezika, ki je postal glavni tuji jezik. (Arhiv TM) vznesene, domoljubne nareke, ki občudujoče opisujejo novo državo Jugoslavijo in njenega predsednika Tita. Starega zvezka, pisanega leta 1945, se najbrž ni splačalo zavreči, saj je bilo do novega v prvih povojnih letih težko priti. Marija je zato sporno Ducejevo podobo na naslovnici premišljeno skrila pod ovojni papir in se tako izognila neljubim pripombam ali celo morebitni kazni. Ovojni papir, v katerega so učenci, dijaki in drugi nekdaj zavijali zvezke, pa je imel predvsem drug namen. Z njim so zaščitili platnice zvezkov pred umazanijo in poškodbami, polepšali njihovo dolgočasno zunanjost in jim s tem dali osebno noto, pri tem pa pogosto nenačrtno reklamirali tudi različne izdelke, trgovine in blagovne znamke. Pred uvedbo ovojnega papirja izdelanega prav za zavijanje zvezkov so namreč uporabljali kar ovojni papir, v katerega so v trgovinah trgovci zavijali kupljeno blago. In ker je bila ta papir pogosto potiskan z logotipi trgovin in blagovnih znamk, so zvezki zaviti v tak papir lahko tudi odličen vir za proučevanje te teme. V številnih zvezkih iz časa po 2. vojni, ki se nahajajo v naši zbirki, pa se odražajo tudi številne spremembe šolskega sistema in uvajanje sodobnejšega načina poučevanja. Dotedanjim jezikom se pridruži učenje angleškega jezika, ki kmalu prevzame vodilno vlogo, v zvezkih kemije, fizike in biologije se nahajajo poleg besedila tudi številne barvne risbe poskusov, delov človeškega telesa in drugega učnega gradiva. Vsaj v prvih desetletjih po vojni je še vedno pomemben tudi lepopis, oblika zapisanega in urejenost zvezka. V matematičnem zvezku Oskarja Kofol iz leta 1955 sta na primer pod uporabnimi matematičnimi nalogami še vedno dve oceni: ena za obliko in druga za delo. Prav tako je bilo

301 300 Šolska kronika V trgovski ovojni papir zavita zvezka iz 70. let 20. stoletja. (Arhiv TM) treba v zvezke, ki ob levem in desnem robu niso imeli črte, le-to lastnoročno narisati in jo seveda nato pri pisanju tudi upoštevati. Pri pisanju v brezčrtne zvezke se je uporabljalo natisnjeno podlogo s črtami, ki so bile piscu v pomoč, da pri pisanju ni»zašel«. Pisanje s peresom in črnilom pa je zahtevalo tudi uporabo pivnika, ki se, tako kot črtne podloge, še vedno nahaja med stranmi marsikaterega zvezka. Med zvezki, ki jih hrani Tolminski muzej sta tudi zvezek s pripravami oz. dnevnim opisom vsebine in poteka pouka (1950) ter zvezek v katerem je tudi več zapisnikov roditeljskih sestankov (1959). Predvsem šolski zvezki za slovenski jezik iz različnih obdobij pa so vedno tudi odličen vir pa proučevanje trenutne družbene situacije ter osebnih doživetij in razmišljanj pisca. V mnogih namreč najdemo opise pomembnih ali povsem vsakdanjih dogodkov in z njimi otrokov (prosti, doživljajski spis) ali učiteljev (narek) pogled na svet in dogajanje v njem. V enem izmed zvezkov v lasti našega muzeja se tako na primer nahaja zanimiv opis oz. poročilo o veliki slovesnosti ob četrti obletnici priključitve Primorske k matični domovini, ki se je odvijala leta 1951 v Novi Gorici. V zvezku že omenjene Marije Taljat pa je med drugim tudi zanimiv spis napisan leta 1945, ki govori o njeni družini, partizanih ter Tolminu v času med 2. vojno. Učili se in v šolo hodili pa niso le otroci, ampak tudi odrasli. Nekateri so po vojni poskušali dokončati osnovno šolanje, drugi so se izobraževali za različne poklice in hodili na politične tečaje, zvezek Ivana Gabrščka pa je bil popisan na mlekarskem tečaju v Zatolminu, ki se ga je pisec udeležil takoj po vojni. Iz zvezkov, ki jih hrani Tolminski muzej, pa je v nekaterih primerih moč razbrati tudi podatke o njihovih izdajateljih. Za naše območje sta zanimiva predvsem dva: Tovarna šolskih zvezkov in blokov Anton Pertot Gorica, ki je delovala pred letom 1918 ter lokalni založnik, knjigarnar in fotograf A. Negro, ki je prišel v Tolmin z novo oblastjo in se je v zgodovino Tolminskega zapisal predvsem kot odličen fotograf in izdajatelj številnih razglednic iz Posočja.

302 301 UDK :37(497.4Postojna)(091) 1.04 Strokovni članek Prejeto: Po pripovedovanju Milojke Sket Tomažič, prof. kemije (roj. 1933) pripravila Jana Tomažič Cvetko* Šolski zvezki družine Sket iz Postojne School exercise books belonging to the Sket family from Postojna Quaderni scolastici della famiglia Sket di Postojna Izvleček Prispevek predstavlja spominske utrinke prof. Milojke Sket Tomažič na šolanje pod italijansko okupacijo v Postojni in pregled okoli 15 šolskih zvezkov v družinski lasti. Najprej otroški vrtec nato pa šola kjer so otroke poučevali v italijanščini in v duhu fašizma. V šoli je bilo strogo prepovedano spregovoriti slovensko besedo. Platnice zvezkov so bile zelo privlačno opremljene s slikami italijanskih mest ali s pravljičnimi bitji pa tudi s fašističnimi motivi, zadaj pa je sledil opis predstavljenega. Vsebina zvezkov razodeva tedanjo usmeritev pouka. Zanimiva sta tudi italijanska šolska zvezka, ki ju je imela učenka za pouk slovenske slovnice (1943). Abstract The article presents memories of the teacher Milojka Sket Tomažič (born 1933) of her school days under the Italian occupation in Postojna and an overview of around 15 exercise books kept by her family. First came kindergarten and then school, where children were taught in Italian and in the spirit of Fascism, and where the speaking of Slovenian was strictly prohibited. The covers of exercise books were attractively decorated with pictures of Italian towns or fairytale characters, as well as with Fascist images, whilst the back cover offered a description of what was shown. The content of the exercise books reveals the orientation of the lessons. Also of interest are two Italian exercise books that Milojka Sket Tomažič had for Slovenian grammar lessons (1943). Postojna v letih tik pred 2. svetovno vojno. Po podpisu Rapalske pogodbe leta 1920 je bila Primorska priključena Italiji. S prihodom na oblast Nacional fašistične stranke (P.N.F), pod vodstvom Musolinija so se razmere zelo zaostrile. Postojna je bila preimenovana v Postumia Grotte. V tem času je v Postojni živela slovenska meščanska družina Sket, ki je imela trgovino z mešanim blagom. Hčerki, ki sta imeli slovanski imeni Milojka in Neva, so Italijani, kot vse, ob rojstvu preimenovali v Dolores in Nives. Uporaba slovenščine je bila v javnosti strogo prepovedana. Prvi stik z učenjem italijanskega jezika so otroci imeli v lepo urejenem vrtcu pod pokroviteljstvom Savoj- * Jana Tomažič Cvetko, Ljubljana; univ. dipl. etnologija, muzealka; e-pošta: jana.cvetko@guest.arnes.si

303 302 Šolska kronika ske kraljeve družine. V vrtcu so nosili uniforme in neurejene otroke so ob prihodu umili. Vrtec so obiskovali tudi romski otroci. Na panojih v vrtcu so imeli narisane različne predmete in pojme in skupno so morali ponavljati italijanske izraze. S šibkim znanjem italijanščine so se s šestimi leti vpisali v osnovno šolo. Takratna osnovna šola od prvega do petega razreda je bila v prostorih današnje gimnazije. Peti razred so obiskovali samo otroci, ki niso nadaljevali šolanja na liceju ali meščanski šoli. Za vpis na licej je bilo potrebno opraviti sprejemne izpite. Od prvega do petega razreda jih je spremljala ista učiteljica. V šoli je bilo strogo prepovedano spregovoriti slovensko besedo. Učiteljice so bile vse premeščene iz osrednje Italije v Postojno in niso znale slovensko. Deklice in dečki so pouk obiskovali ločeno, celo vhoda v šolo sta bila dva. V prvem semestru prvega razreda so v zvezke pisali s svinčnikom, nato s peresi. Šolska hišnica je skrbela, da so bili črnilniki na klopi vedno polni. Poleg učbenikov so otroke pri pouku spremljali zvezki. Zvezke so kupovali v papirnici. Za matematiko in geometrijo so uporabljali karo zvezke, za ostale predmete zvezke s črtovjem. Vsi zvezki so bili kolkovani in žigosani. Platnice učbenikov, spričeval in zvezkov so bile poslikane s fašističnimi simboli ali s slikami italijanskih mest ali s pravljičnimi bitji. Pretežno so bili zvezki z mehkimi platnicami. Na zvezkih, ki so se ohranili v družinski lasti, je predlogo za tiskane platnice poslikal S. Bonelli v akvarel tehniki. Na prvi strani so bile narisane lepote Italije, zadaj pa je sledil opis poslikave. Na primer: 1. Zvezek za jezikovni pouk učenke Dolores Sket, platnice: Trieste/Trst, Grad Miramar, 1939/ Zvezek za računstvo učenke Dolores Sket, platnice: Castelvecchio di Verona, Stari grad v Veroni, Zvezek za pisanje učenke Nives Sket, platnice: L'Ucecellino Azzuro, Modri ptiček. 4. Zvezek za domoznanstvo učenke Dolores Sket, Cl. IV femmm; platnice: Autarchia, slika železarne S. A. Ilva, Ilvania (Trieste). 5. Zvezek»Apunti. Učenja«učenke Nevica Sket, platnice: Autarchia, slika splavitve ladje v ladjedelnici S. Marco v Trstu, 19139/ Zvezek za računstvo (v slov.) učenke Milojke Sket, platnice: Autarchia; rafinerija v Aquili, zadaj rafinerija v Trstu. 7. Platnice zvezka: La consegna della spada dell'islam al Duce (izročanje islamskega meča Mussoliniju v Abesiniji, zadaj opis izročanja, ob straneh dva znaka fašo, savojski vozel kraljeve dinastije, S-P-Q-R). 8. Quaderno di Sket Dolores, Realizzazione nell'impero Italiano, BALE, 1940, uvod v pisanje, zadaj ilustracija vrtanje v skalo. 9. Zvezek za računstvo učenke Nives Sket (Alunna, Classe II femm), platnice: slika ladje Neptun, 1938/ Zvezek za domače vaje (brutta coppia), na platnicah fotografija ovac: Quaderno, Roma-Campagna Romana, Arte fotografica, na platnicah zadaj Roma-Via Appia.

304 Šolski zvezki družine Sket iz Postojne 303 Zvezek za jezikovni pouk učenke Dolores Sket, platnice: Trieste/Trst, Grad Miramar, 1939/40; naslovna stran platnic in ena notranja stran (vsi zvezki so iz družinskega arhiva). Zvezek za računstvo učenke Dolores Sket, platnice: Castelvecchio di Verona / Stari grad v Veroni, 1942; naslovna stran platnic in ena notranja stran.

305 304 Šolska kronika Zvezek za pisanje učenke Nives Sket, platnice: L'Ucecellino Azzuro / Modri ptiček; naslovna stran platnic in ena notranja stran. Zvezek za domoznanstvo učenke Dolores Sket, Cl. IV femmm; platnice: Autarchia, slika železarne S. A. Ilva, Ilvania (Trieste); naslovna stran platnic in ena notranja stran.

306 Šolski zvezki družine Sket iz Postojne 305 Zvezek»Apunti. Učenja«učenke Nevice Sket, platnice: Autarchia, slika splavitve ladje v ladjedelnici S. Marco v Trstu, 19139/40, naslovna stran platnic in ena notranja stran. Zvezek za računstvo (v slov.) učenke Milojke Sket, platnice: Autarchia; rafinerija v Aquili, zadaj rafinerija v Trstu; naslovna stran platnic in ena notranja stran.

307 306 Šolska kronika Platnice zvezka, prva in zadnja stran: La consegna della spada dell'islam al Duce (izročanje islamskega meča Mussoliniju v Abesiniji, zadaj opis izročanja, ob straneh dva znaka fašo, savojski vozel kraljeve dinastije, S-P-Q-R). Zvezek / Quaderno di Sket Dolores, Realizzazione nell'impero Italiano, BALE, 1940, uvod v pisanje; naslovna stran platnic in ena notranja stran.

308 Šolski zvezki družine Sket iz Postojne 307 Zvezek za računstvo učenke Nives Sket (Alunna, Classe II femm), platnice: slika ladje Neptun, 1938/39; naslovna stran platnic in ena notranja stran. Zvezek za domače vaje (brutta coppia), na platnicah fotografija ovac: Quaderno, Roma- Campagna Romana, Arte fotografica; naslovna stran platnic in ena notranja stran.

309 308 Šolska kronika Zvezek učenke Milojke Sket, Slovenska slovnica, 10. veliki srpan1943; naslovna stran platnic in ena notranja stran. Zvezek učenke Milojke Sket, Slovenska slovnica, ; naslovna stran platnic in ena notranja stran.

310 Šolski zvezki družine Sket iz Postojne 11. Zvezek učenke Milojke Sket, Slovenska slovnica, 10. veliki srpan Zvezek učenke Milojke Sket, Slovenska slovnica, Drugi zvezki, ki so ohranjeni v družinskem arhivu imajo lisasto rdeče, modre, lila, zelene, rjave platnice. Nekateri zvezki predstavljajo s sliko in napisom Autarchia (samozadostnost) floskulo fašizma, vse bomo zmogli sami. Na koncu poglavja so učenci v zvezku narisali z barvicami okrasje. Poleg zvezkov so učenci uporabljali pivnike, ki so bili poslikani z pravljičnimi motivi. Predmetnik, ki so ga otroci imeli v osnovni šoli je bil: Verouk Petje Risanje in lepopisje Branje in recitacija Pravopis Branje in vaje Aritmetika in računstvo Domovinska in fašistična kultura Zemljepis Zgodovina in vedenje o fašizmu Veda o fiziki, naravi in higieni Vedenje o pravicah in ekonomiji Telesna vzgoja Gospodinjstvo in ročne spretnosti Vedenje Higiena in nega Tudi religijo je poučevala učiteljica. Zanimiva iz tistega obdobja so tudi spričevala, ki so jih otroci prejeli v osnovni šoli po zaključku letnika. Spričevala so bila natisnjena na trd papir, na sredi prepognjena. Na sprednji strani so bile ilustracije aktualnih fašističnih propagandističnih dogodkov v tistem šolskem letu. Na vseh je bil Musolinijev podpis in fašistično leto. Zunanjost spričeval je bolj spominjala na fašistične propagandistične plakate kot pa izkaz znanja učencev. Ocene so bile od 1 do 5. Odlična ocena je bila 1 (lodevole). Otroci so slovensko besedo slišali v družini in v cerkvi. V tem obdobju sta bila v župnišču slovenski in italijanski duhovnik. Slovenska maša je bila ob 10. uri, italijanska ob 11. uri. Nekaj slovenskega pouka je bilo v župnišču, kjer je bil za slovenske otroke verouk v slovenščini. Po razpadu fašistične Italije so otroci v Postojni ostali brez rednega šolanja. Skrb za njihovo znanje je prevzel župnik. Pouk je potekal vsak dan v prenatrpanih prostorih župnišča. Kaplan je otroke učil slovensko slovnico, na pamet so se morali učiti pesmi Antona Aškerca in Simona Gregorčiča in dobili veliko domače naloge. Ko so Postojno zasedli Nemci leta 1943, je bila organizirana šola, ki so jo vodili slovenski domobranci. Bila je v prostorih meščanske šole. Večina otrok te šole ni obiskovala, ker so jo njihovi starši imeli za kolaboracionistično in so otroci še naprej raje obiskovali pouk v župnišču. 309

311 310 Šolska kronika Nekateri otroci bolj premožnih staršev so obiskovali pouk pri zasebni starejši učiteljici gospodični Mariji Ditrih 1 (otroci so jo poimenovali Tička-Tačka). Učila je v svoji hiši v kuhinji dva do tri otroke v skupini. Poučevala je vse predmete osnovne šole s poudarkom na slovenski slovnici. Po težko pričakovanem koncu 2. svetovne vojne in s priključitvijo Postojne matični domovini so morali vsi otroci, ki so obiskovali italijanske šole in so želeli nadaljevati šolanje, opraviti izpit preverjanja znanja iz vseh predmetov v Ljubljani. Do tja so potovali s kamionom. Izpite so opravljali v prostorih današnje Srednje ekonomske šole na Prešernovi cesti. Na podlagi rezultatov so bili razvrščeni v razrede. Z veseljem so sprejeli prvi redni pouk v slovenskem jeziku. Zapisanih je nekaj utrinkov spomina moje mame Milojke Sket Tomažič (roj. 1933) na šolanje pod italijansko okupacijo v Postojni. Milojke je bila ob rojstvu z dekretom uradno preimenovana v Dolores. 1 Leta 1922 je učiteljica Marija Ditrich, rojena 1899 v Postojni, poučevala na šoli Budanje. Ročni zapisnik»zveze jugoslovenskih učiteljskih društev Julijske krajine za leto 1922, Trst, str. 36 (op. ur.).

312 311 UDK (497.4Kančevci)«1941«1.01 Izvirni znanstveni članek Prejeto: Ivanka Huber* Šolski zvezek kot pričevalec družbenega časa in prostora: šolski zvezek šestošolke v Kančevcih iz leta 1941 The school exercise book as a witness of a social time and space: a exercise book belonging to a sixth-grader in Kančevci in 1941 Az iskolafüzet mint a társadalmi idő és tér tanúja: egy Kančevciben élő hatodik osztályos leány iskolafüzete 1941-ből Izvleček Prispevek podaja oris družbeno-zgodovinskih okoliščin šolskega zvezka, opiše šolo in analizira vsebino ter skuša odgovoriti na vprašanje, kako so se v madžarskem šolskem zvezku ob madžarskem črkopisu znašle partizanske in domoljubne pesmi v duhu narodne osvoboditve. Gre namreč za območje Prekmurja v času druge svetovne vojne, ko je le-to bilo okupirano s strani Madžarov. Šolski zvezek, z madžarskim naslovom Irófüzet in elementi madžarskih državnih simbolov na platnicah, vsebuje madžarski črkopis s posameznimi madžarskimi besedami, ob čemer nas preseneti zapis jugoslovanske himne Hej Slovani in pesmi Tovariš Tito, Pozdrav Titu, Svobodna Slovenija in nabrusimo kose. Abstract The article presents an overview of the sociohistorical circumstances at the time of the origin of a particular school exercise book, describes the school in Kančevci and analyses the content of the exercise book, trying to find an answer to the question as to how did the later Partisan and patriotic songs in the spirit of national liberation find themselves in a Hungarian school exercise book (from 1941/42) next to the Hungarian alphabet. We are dealing here with the Prekmurje region during World War Two, when the area was occupied by Hungary. The exercise book with the Hungarian title Irófüzet and some elements of the Hungarian state symbols on its covers, contains the Hungarian alphabet with individual Hungarian words, and surprisingly also the Yugoslav anthem Hej Slovani and the patriotic songs Tovariš Tito, Pozdrav Titu, Svobodna Slovenija and Nabrusimo kose. Okoliščine šolskega zvezka Ko govorimo o šolskem zvezku se moramo zavedati, da je le-ta imel svojega lastnika, ki je obiskoval neko določeno šolo v določenem kraju in času. Vsak šolski zvezek je * dr. Ivanka Huber, asistentka z doktoratom, Raziskovalna postaja Prekmurje, Sekcija za interdisciplinarno raziskovanje ZRC SAZU, Petanjci 19a, 9251 Tišina, e-naslov: ivanka.huber@zrc-sazu.si

313 312 Šolska kronika tako na eni strani v tesni povezavi s svojim lastnikom, njegovim otroštvom in šolanjem, družino ter socialnim okoljem in družbenimi odnosi. Po drugi strani pa gre za povezanost s šolskim sistemom, kurikulumom, ideologijo in šolskimi razmerami. Natančna interpretacija vsebine šolskih zvezkov lahko raziskovalcu odpre pogled v dejansko podobo družbe, ki se zrcali skozi šolske zvezke. Prav tako je moč odkriti uradni in prikriti kurikulum ter nenazadnje slediti zgodbi učenčevega življenja v šoli in izven nje. Kot taki so zvezki povezani z nostalgijo, saj je šolski čas izjemnega pomena za vsakega posameznika, ki se hote ali ne v svojih spominih slej ko prej dotakne tudi tega obdobja. Šolski čas je namreč neposredno povezan z obdobjem otroštva, ki je v spominih posameznika pogosto zaznano kot vesel in brezskrben čas, o katerem se rado govori. Zvezki so tako neposreden vir in pravzaprav bolj verodostojen dokument o šolstvu kot je dejansko bilo. So vir konkretiziran ne le v času in prostoru, marveč tudi z določenim razredom, učiteljem in učencem (Šuštar et. al. 2011: 247). Šolski zvezek je tako rekoč v razmerju z učiteljem, učencem, šolo, domom, znanjem in v našem primeru najverjetneje tudi s pošolskim obdobjem, saj domnevamo, da je nekaj zadnjih listov zvezka bilo popisanih v obdobju mladosti, ko lastnica ni več obiskovala šole. Torej je šolski zvezek lahko spremljal posameznika dlje, kot je trajalo izobraževanje. Sočasnost vira in pričevanje njegovega lastnika lahko tvori izjemno bogat dokumentarni vir za raziskovalce različnih smeri. Po mnenju Xaviera Laborda 1 je šolski zvezek edinstven vir za raziskovanje šolske kulture in pristopa k izobraževanju v danem zgodovinskem kontekstu. Kot tak lahko veliko pove o zgodovini šole in izobraževanja, o učnih metodah, procesih in jeziku, o izobraževalnih projektih in politikah, ki so jih države poskušale izvajati. Tako gre zgodovina izobraževanja in pismenosti z roko v roki z zgodovino pedagoških idej in s konkretno izobraževalno prakso. Šolski zvezek nam, kot pričevalec izobraževanja in kot bistven del politične in kulturne socializacije, pomaga osredotočiti se na zgodovinsko in izobraževalno dinamiko v odnosih med teorijo vzgoje in izobraževanja, učitelji, institucijami in izobraževalno politiko na eni strani ter»resničnimi igralci«, ki so te odnose doživljali, na drugi strani. Prispevek obravnava točno določen šolski zvezek, saj vemo, kdo je bila njegova lastnica (zapisovalka njegovih strani), kje in kako je živela ter katero šolo je obiskovala. Tako vemo tudi približno iz katerega leta je zvezek, čeprav nikjer v njem ni naveden datum. Ob drugih znanih okoliščinah namreč ni bilo težko zvezek koz zgodovinski vir umestiti v družbeno-zgodovinski kontekst oziroma mu določiti tovrstni okvir. O osnovni šoli v Kančevcih Lastnica zvezka je v našem primeru obiskovala osnovno šolo v Kančevcih na Goričkem. Možnost za obstoj šole v Kančevcih je bila dana že z obstojem župnije sv. 1 Laborda, X., School Exercise Books. A Complex Source for a History of the Approach to Schooling and Education in the 19th and 20th Centuries, 2010.

314 Šolski zvezek kot pričevalec družbenega časa in prostora: šolski zvezek šestošolke v Kančevcih iz leta Osnovna šola v Kančevcih pri Bedeniku Benedikt v letu V času reformacije in do leta 1733 je bil sv. Benedikt evangeličanska verska občina, nato pa ponovno katoliška župnija, kjer so službovali razni pastorji, kantorji in učitelji. Rimskokatoliška šola bi naj v Kančevcih nastala leta Učni jezik je sprva bila materinščina nato madžarščina. Z letom 1930 je šola postala narodna in dvooddelčna. 2 Otroci evangeličanske veroizpovedi iz Kančevcev so do leta 1930 obiskovali evangeličansko osnovno šolo v Križevcih. 3 O čemer priča tudi pisna korespondenca (v letih ) med šolsko upraviteljico, na takratni enorazredni rimskokatoliški šoli v Kančevcih, Valerijo Zorko ter sreskim poglavarjem in župnikom Francem Faflikom:»Ker je prebivalstvo z ozirom na versko pripadnost mešano, zato šolski okoliš ni omejen. Otroci evangeličanske veroizpovedi pohajajo vsled stare tradicije ev. osnovno šolo v Križevcih, ki je oddaljena 5 7 km, oni r. kat. veroizpovedi pa r. k. šolo v Kančevcih, teh zadnjih je danes 34. Njihovi starši so notorično mali, ubožni posestniki Krajnemu šol. svetu predseduje r. k. župnik Faflik Franc pri Sv. Benediktu «4 Šolsko upraviteljico Valerijo Zorko je leta 1928 z dekretom nadomestil rimskokatoliški učitelj Franc Horvat, ki je do takrat služboval v Kuzmi. 5 2 Kokolj, M. in Horvat, B., Prekmursko šolstvo od začetka reformacije do zloma nacizma, Murska Sobota, 1977, str Več o osnovni šoli Križevci v Prekmurju glej Ružič, A., Kronika osnovnih šol v sedanji občini Gornji Petrovci, Murska Sobota, PAM/0089, fasc. 22, spis PAM/0089, fasc. 9, spis XVII/8.

315 314 Šolska kronika Po letu 1930, ko so šole postale državne, pa so se kančevski šolarji s križevske osnovne šole prešolali v Kančevce. Zgodilo se je, da učenci s prešolanjem niso bili zadovoljni, saj jim je v križevski osnovni šoli bilo bolj všeč:»tak je bilou, ka je eta (kančevska) šola bila katoličanska, v Križefci pa naše (evangeličanske) vöre, pa smo mij ta odili. Te so pa šoule podržavile, pa so nas ese, ka so šoule več nej verske bilej, liki državne lepše je bilou v Križevci, tan so bili štirge učiteli, v trečen razrede smo se fčilij ročno delo. Upravitel Džuban je v Križefcih mel velki čebelnjak pa cipičnjek, ka je dečke fse navčo, ka so cejlo živlenje znali čebelarite pa pouvati cipike. Eti pri Bedenike tou nika nej bilou, tej učitel tou nej fčiu, meu je velki ograček, ka je gospa kaj delala, liki tü se nan nej tak vidlo.«6 Dogajalo se je, da so učenci manjkali pri pouku, če je bilo doma potrebno opravljati kakšno delo oz. kmečko opravilo. V tradicionalni družbi pretežno kmečke populacije, kakršna je bila na Goričkem, je bilo namreč običajno, da se je vse podredilo opravljanju kmečkih in poljedelskih opravil, ki so družini omogočala preživetje.»kda smo v zagnje razrejde odili f šoulo, te smo po sisvejcaj (po 1. novembru) šli f šoulo, pa zagnjega aprila smo vö ostali, ka je doma trbelo delati, pasli smo krave vgojno od šejste pa ta do devejte. Pa popoudneve smo gnali na pašo, pa fsefelej smo se cuj fčilij delati na grünte.«7 Vsakdanjik družine na Goričkem, tudi v Kančevcih je določalo delo. Tako so bile pogoste individualne olajšave šolskega obiska za mesec april, maj, junij, september in oktober, ko je bilo doma največ dela. Četudi starši niso sodelovali v učnem procesu in pomagali otrokom pri domačih nalogah, jim je njihovo znanje vendarle bilo pomembno. Za večino otrok se je izobraževanje zaključilo z osnovno šolo, saj so nadaljnjega šolanja bili deležni le redki posamezniki, katerih starši ali sorodniki so imeli denar in bili naklonjeni izobraževanju. Šola na Goričkem v 20. stoletju še ni bila obvezen standard posameznika in tudi možnosti za nadaljnje šolanje so bile v vsaki družini različne. Že sam način razmišljanja glede izobraževanja ni bil enoten. Pogost vzrok nenadaljevanja izobraževanja pa je bilo delo doma oziroma prepotrebna pomoč doraščajočih otrok, predvsem deklet, na domači kmetiji. Zato nas toliko bolj preseneča ohranjen šolski zvezek. 6 H. E. (intervju 2010), iz Kančevcev, roj. 1920:»Tako je bilo, da je bila ta kančevska šola katoliška, v Križevcih pa naše (evangeličanske) vere in smo zato mi hodili tja. Na kar so šole podržavili in so nas prešolali, kajti šole več niso bele verske, ampak državne lepše je bilo v Križevcih, tam so bili štirje učitelji. V tretjem razredu smo se učili ročna dela. Upravitelj Džuban je imel v Križevcih veliki čebelnjak in sadovnjak in je fante naučil, da so vse življenje znali čebelariti in vzgajati sadike sadnega drevja. Tu pri Bedeniku tega nič ni bilo, ta učitelj tega ni učil, sicer je imel veliki vrt na katerem je delala gospa, ampak tu nam ni bilo tako všeč.«7 Iz pisma H. E. roj. 1920:»Ko smo v zadnje razrede hodili v šolo, takrat smo šli v šolo šele po 1. novembru in končali že zadnjega aprila, saj smo morali doma delati. Zjutraj od šestih pa do devetih smo pasli krave, pa tudi popoldan smo gnali na pašo, razna dela smo se učili delati na zemlji.«

316 Šolski zvezek kot pričevalec družbenega časa in prostora: šolski zvezek šestošolke v Kančevcih iz leta 1941 Šolski zvezek šestošolke iz osnovne šole Kančevci iz leta 1941/ Šolski zvezek, ki je bil ohranjen med bogatim dokumentarnim gradivom družine iz Kančevcev na Goričkem, v tem primeru priča o drobcu zgodovine vsakdanjega življenja preprostih ljudi na Goričkem. Ne gre za učiteljsko družino ali kakšno drugo pomembno in javno vidno družino, ki bi vede in namenoma hranila tovrstne dokumente. Še nedolgo tega se je navadno v zgodovinopisju ali tudi drugih vedah obravnavalo in raziskovalo pomembne in vidne osebnosti javnega življenja, vsakdanje in običajno pa se je puščalo ob strani in ni bilo deležno pozornosti znanstvenega raziskovanja. Tovrstno usodo so do nedavnega v slovenskem prostoru bili deležni tudi šolski zvezki, kar pa se na srečo spreminja. Tako imenovani pričevalci vsakdanjega življenja postajajo pomembno gradivo različnih ved in raziskovalcev. Lastnica zvezka je obiskovala osnovno šolo v Kančevcih (v letih ):»Seden lejt san bijla stara, ka san šla v šoulo, k Bedeniki, rada san šla, bilo je prece dece, Horvat nas fčiu, gučali smo prekmurski, pa madžarski smo se tüj že fčili, ena vogrska školnikojca nas fčijla vogrinka nas je malo časa fčijla, niti pou leta nej.«8 Gre za učenko iz preproste družine, ki se je preživljala na majhni kmetiji. V delo na kmetiji so bili vključeni vsi člani, tudi otroci, ki so jih starši in tudi stari starši priučili k delu. Da je družina lahko preživela in si izboljšala gmotno stanje so njeni člani hodili na sezonsko delo v tujino. Kot otroci so preživljali dni v družbi s sovrstniki, saj je bilo v neposredni soseščini polno otrok. Sama pravi, da je rada hodila v šolo in da učitelj ni bil preveč strog. V šoli so bili evangeličanski otroci deležni tudi verouka, ki ga je poučeval križevski duhovnik. Po končani osnovni šoli, ni nadaljevala šolanja, saj si je to le malokdo lahko privoščil. Svojega otroštva in mladosti se spominja kot veselega obdobja, čeprav izredno siromašnega. Niso imeli oblačil, ne obutve, v šolo so hodili bosi in tu in tam ji je mama sešila kakšno oblačilo, če je lahko kupila platno. 9 Pomemben dokument za določitev obdobja iz katerega bi naj bil šolski zvezek naše učenke ali za ugotovitev razreda, ki ga je takrat obiskovala, je poziv 10 na zdravniški pregled zaradi vpisa v šolo, ki je bilo datirano 23. maja Ime na zvezku in ime otroka, ki je bil vabljen na zdravniški pregled zaradi vpisa v šolo je enako. Torej je učenka začela obiskovati prvi razred v šolskem letu 1936/37 in je v šolskem letu 1941/42, iz katerega bi naj bil šolski zvezek, obiskovala šesti razred. Osnovnošolsko izobraževanje pa je zaključila v letu 1944, stara 14 let. 8 B. M. (intervju 2011), iz Kančevcev, roj. 1930:»Sedem let sem bila stara, ko sem šla v šolo k Bedeniku, rada sem šla, bilo je precej otrok. Horvat nas je učil, govorili smo prekmursko, pa tudi madžarsko smo se učili, ena madžarska učiteljica nas je učila Madžarka nas je malo časa učila, niti pol leta ne.«9 B. M. (intervju 2011), iz Kančevcev, roj Poziv (B. M.):»Pozivate se privedete Vašega otroka Gospod Marijo sem v šolo k zdravniškemu pregledu dne 25. maja t. l. točno ob 12. uri radi vpisa v šolo. Kančevci, 23. V. 1936, Šolski upravitelj Horvat«.

317 316 Šolska kronika Platnica šolskega zvezka z elementi madžarskih državnih simbolov (B. M.) V času madžarske okupacije 11 je na kančevski šoli upraviteljeval Franc Horvat, ki je poučeval v prekmurščini. V prvem letu okupacije si je sicer madžarska učiteljica prizadevala pomadžariti učence, zaradi česar ni bila priljubljena in je prosila za premestitev. Horvat pa je oviral okupatorjeva potujčevalna prizadevanja. 12 V pričujočem prispevku gre za zvezek, katerega zunanja podoba in vsebina na prvih sedmih straneh že na prvi pogled izpričuje družbeni prostor in čas. Tudi če ne bi vedeli, da je njegova lastnica živela v Kančevcih in obiskovala tamkajšnjo osnovno šolo, bi nam že pogled na platnico izdal, da gre za vzhodni del slovenskega prostora ob meji z madžarsko ali celo za okupirano prekmursko ozemlje v času druge svetovne vojne natančneje njen pričetek, ko je sočasno z okupacijo bila vpeljana tudi okupatorjeva ideologija, ki se je najočitneje kazala prav v šolstvu in jo lahko še danes interpretiramo v šolskih zvezkih iz takratnega obdobja. 11 Prekmurje sta 6. aprila 1941 zasedli 101. in 125. nemška divizija iz sestava 2. armade, ki sta imeli zbirno mesto v okolici Radgone. Odpor jugoslovanske vojske je bil neznaten, prebivalci obmejnih vasi in predstavniki Kulturbunda pa so nemške vojake pozdravili z navdušenjem. Začetne razmere nemške okupacije so bile zgolj prehodne, saj je bilo Prekmurje določeno za madžarsko zasedbeno področje. 16. aprila 1941 so Nemci na prireditvi v Murski Soboti svečano predali oblast v Prekmurju Madžarom. (Fujs, M., Značilnosti madžarske okupacijske uprave v Prekmurju, 1991, str. 65. V: Kronika, letnik 39, 1/2, Pridobljeno , iz: 12 Kokolj, M. in Horvat, B., 1977, str. 454.

318 Šolski zvezek kot pričevalec družbenega časa in prostora: šolski zvezek šestošolke v Kančevcih iz leta Druga in tretja stran zvezka z oceno in učiteljevimi korekturami (B. M.) Po okupaciji leta 1941 so bile šole na Slovenskem podvržene asimilaciji slovenskega prebivalstva. Posredovanje jezikovnega znanja je potekalo vzporedno z nacionalno in razredno preobrazbo. V Prekmurju je šola po madžarski zasedbi postala steber madžarizacije.»jugoslovanske«učitelje so nadomestili madžarski, ki so iz šol izrinili vse, kar je bilo slovenskega. 13 Tako so v šole uvedli madžarski črkopis in pouk v madžarščini, kar je takratna mladina težko sprejela, saj niso bili vešči jezika. Šolski zvezek ima skupaj s platnicami (z naslovnico in zadnjo stranjo) štirinajst strani oz. 10 listov, kar piše tudi na naslovnici (A betétlapokszama: 10), zaradi česar zagotovo vemo, da nobena stran ni iztrgana ali ne manjka. Podoba in ime na zvezku priča o sodelovanju države (Madžarske) s šolstvom, gre za jasno prikazane elemente madžarskih državnih simbolov na platnici. Morda gre za t. i.»državni monopolni zvezek«na katerega so vplivale širše družbene razmere. 14 Naslovnica zvezka z madžarskim naslovom ìrófüzet (zvezek za pisanje/lepopis) nam tako že na prvi pogled da vedeti, da gre za čas ponovne uvedbe madžarščine v šolski prostor. Vemo, da zvezek izhaja iz kančevske osnovne šole, na Goričkem v Prekmurju, kjer je bil od leta Okoliš, S., Zgodovina šolstva na Slovenskem. Ljubljana, 2009, str. 101, Šuštar, B., Zgodbe šolskih zvezkov: pogledi na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem od srede 19. stoletja naprej: kulturnozgodovinska razstava, Ljubljana, 2011, str. 7.

319 318 Šolska kronika do aprila 1941 uradno v veljavi slovenski knjižni jezik in se je govorilo prekmurščino. O (ponovni) madžarizaciji priča tudi zadnja stran zvezka, sicer ilustrativno privlačna z madžarskimi verzi in madžarskim grbom vpetim v okvir ilustracije, ki bi lahko bila t. i. šolska (politična) spodbuda. Na prvih sedmih straneh obravnavanega šolskega zvezka najdemo zapis črk madžarske abecede s posameznimi primeri madžarskih besed, ki jih je pregledal(a) učitelj(ica), saj je jasno viden kak rdeči popravek oz. korektura in ocena. Preobrat, ki nakazuje nek prelomni trenutek in družbeno spremembo ter priča o spremembi politične oblasti, je viden na 6. in 7. strani zvezka, ko imamo ob madžarskem črkopisu in madžarskih besedah zapisano jugoslovansko himno. Na zadnjih štirih straneh zvezka so zapisane še pesmi Hej slovani - slovenska izdaja jugoslovanske himne iz leta 1947; Tovariš Tito - pesem Vladimirja Nazorja, ki so jo po vojni prepevale vse generacije Titovih pionirjev; Pozdrav Titu (Jože Kovač); Svobodna Slovenija (prva kitica partizanske pesmi iz leta 1944) in Nabrusimo kose (domoljubna).vse pesmi so zapisane s svinčnikom in ne več s črnilom in peresnikom, kar morda nakazuje na izvenšolski čas. Kako se je jugoslovanska himna znašla tik ob madžarskem črkopisu? Odgovor na to vprašanje smo iskali na široko, izhajajoč iz vseh znanih okoliščin izvor vira, lastnica, kraj in čas šolanja, družbene razmere, zgodovinske okoliščine - in prišli do domneve, da so najverjetneje prazni listi v zvežčiču služili za racionalno izrabo prostora, za zapis pesmi, ki so bile priljubljene, morda narekovane za zapis ali prepis. V prid racionalni izrabi nepopisanih listov papirja, priča dejstvo, da je po drugi svetovni vojni bilo izrazito pomanjkanje papirja in so se ljudje morali znajti. Da so o pomanjkanju papirja, ki je bil pereč problem v povojnih letih, pisali tudi v pedagoškem časopisju, je ugotavljal Anton Arko. 15 Arko navaja, da se je skozi časopisne zgodbe prikazovalo težave z dobavo šolskih zvezkov v osnovnih in srednjih šolah, česar vzroki so bili predvsem v zmanjšani dostavi papirja ter neustrezni oskrbi in porazdelitvi. Da bi odpravili težave so začeli z zbiranjem starega papirja, predpisali oddajo starih šolskih zvezkov kot pogoj za pridobitev novih in celo prigovarjali učencem in njihovim staršem, da čas ni primeren za hranjenje starih knjig in šolskih zvezkov, s katerimi bi si kasneje v življenju pričarali spomine na šolska leta. V sled tega ni čudno, da so posamezniki izrabili vsak košček papirja, kar potrjuje našo domnevo o vzroku zapisa narodnoosvobodilnih pesmi v madžarski zvezek ob madžarskem črkopisu. Vprašanje, ki se nam zastavlja in na katero ne moremo enoznačno odgovoriti, je, kdaj so bile zapisane navedene pesmi. Pri pesmi Hej Slovani gre za slovensko izdajo jugoslovanske himne iz leta 1947, ki je nastala v duhu takratne stalinistične zaveze, kajti pesem v besedilu omenja, da svet se trese z Volge do Triglava, kakor Visla, kakor Jadran valovi nam Sava pri tem pa z ruskih step veliki Stalin kliče zmagovito, z naših se gora odziva mu tovariš Tito. 16 Učenka, lastnica tega zvezka, je osnovnošolsko 15 Arko, A., Šolski zvezki v slovenskem pedagoškem časopisju v prvem desetletju po drugi svetovni vojni, Ljubljana, 2012, str Šaver, B., Planinske podobe slovenstva in kulturni pomen Triglava. Ljubljana, 2004, str. 197.

320 Šolski zvezek kot pričevalec družbenega časa in prostora: šolski zvezek šestošolke v Kančevcih iz leta Šesta in sedma stran zvezka jugoslovanska himna ob madžarskem črkopisu (B. M.) šolanje zaključila v letu 1944, torej je pesem zapisala na prazne liste osnovnošolskega zvezka že kot mladinka, pri čemer je racionalno izrabila prazen prostor. Mirno lahko domnevamo, da je pisec (učenka B. M) madžarskega črkopisa in domoljubnih pesmi isti, saj je pisava izjemno podobna. Med drugim je v šolskem zvezku moč opaziti tudi natančnost pri izrisu črk in narečno zaznamovanost pri pesmih, kar je najverjetneje posledica pisanja po nareku ali prepisa. Pojasnilo glede zapisa omenjenih pesmi lahko skušamo poiskati v občutenju družbe povojnega obdobja. Ljudi na Goričkem je po drugi svetovni vojni zajela svojevrstna evforija osvoboditve, Tita kasneje tudi razvoja in napredka. Pri intervjuvancih, ki so čas svoje mladosti preživljali po drugi svetovni vojni,»za čas Tita«, smo zaznali ne le nostalgičen, marveč celo evforičen prizvok:»znonka smo odili 1945 ali 1946 na velki miting, mladina vküp prišla, titofke smo meli na glavi pa popejvali, pa krijčali parole kralja nočemo, Titova hočemo, kralj se je ženil, Titov se boril takši krič je biu, tou je te nika vesejloga bilou.«17 Zagotovo so zapisane pesmi bile nekomu (lastnici zvezka) všeč, sicer jih ne bi zapisal. 17 Č. M. (intervju 2011), iz Križevcev, roj. 1928:»Vem, da smo hodili leta 1945 in 1946 na veliko veselico, mladi smo prišli s titovkami na glavi in peli ter kričali parole kralja nočemo, Tita hočemo, kralj se je ženil, Tito se boril takšno kričanje je bilo. Takrat je to bilo nekaj veselega.«

321 320 Šolska kronika Zaključek Zanimivost tega primera ni le v tem, da je tak zvežčič sploh ohranjen (glede na takratno nenaklonjenost Madžarom in glede na socialne okoliščine), marveč, da je bil uporabljen za zapis domoljubnih pesmi v duhu narodne osvoboditve. Primer obravnavanega šolskega zvezka govori zgodbo o večdimenzionalnosti tako političnega kot nacionalnega prostora; priča o formiranju nacionalne identitete, morda govori o propagandi sprva madžarski nato jugoslovanski. Slednja se je na območju Goričkega razvila v evforijo narodnoosvobodilnega boja in povojnega razvoja. Šolski zvezek v našem primeru je izjemno relevanten pričevalec določenega družbenega časa in prostora pa tudi ideologije, socialne in kulturne podobe. Marsikdo bi nas verjetno vprašal zakaj ravno šolski zvezki? A so šolski zvezki dovolj relevanten vir za znanstveno raziskovanje? Da. Tak odgovor smo skušali podati v tem prispevku. Vsak šolski zvezek je mogoče umestiti v družbeno-zgodovinski kontekst s svojevrstnimi značilnostmi. Pogosto je šolski zvezek datiran, če pa ni, lahko iz drugih okoliščin skušamo določiti približen čas. Raziskovalci različnih ved in področij bodo v šolskih zvezkih opazili različne stvari. Ob natančni interpretaciji in analizi vsebine je možno ugotavljati tudi osebnostne lastnosti učenca, družinskih odnosov in značilnosti socialnega okolja. Zakaj torej šolski zvezki? Ker so lahko izjemen interdisciplinarni vir. Viri in literatura Viri Avdio posnetke in zapise intervjujev navedene v tem članku hrani avtorica. B., M., roj Intervju. Markišavci, Č., M., roj Intervju. Križevci, Írófüzet. (1941/42) (?). H. E., roj Intervju. Kančevci, PAM/0089, fasc. 22, spis 82. PAM/0089, fasc. 9, spis XVII/8. Pismo H. E., roj Kančevci, Poziv k zdravniškemu pregledu, zaradi vpisa v šolo, Literatura Arko, A.: Šolski zvezki v slovenskem pedagoškem časopisju v prvem desetletju po drugi svetovni vojni. V: Pogledi na šolske zvezke kot zgodovinski vir. Knjiga povzetkov. Ljubljana: Slovenski šolski muzej, Fujs, M.: Značilnosti madžarske okupacijske uprave v Prekmurju, V: Kronika, letnik 39, 1/2, Pridobljeno , iz:

322 Šolski zvezek kot pričevalec družbenega časa in prostora: šolski zvezek šestošolke v Kančevcih iz leta 1941 Kokolj, M., Horvat, B.: Prekmursko šolstvo od začetka reformacije do zloma nacizma. Murska Sobota: Pomurska založba, Laborda, X.: School Exercise Books. A Complex Source for a History of the Approach to Schooling and Education in the 19th and 20th Centuries, Pridobljeno , iz: Complex_Source_for_a_History_of_the_Approach_to_Schooling_and_Education_in_the_19th_and_20th_Centuries Okoliš, S.: Zgodovina šolstva na Slovenskem. Ljubljana: Slovenski šolski muzej, Ružič, A.: Kronika osnovnih šol v sedanji občini Gornji Petrovci. Murska Sobota: Solidarnost d.d., Šaver, B.: Planinske podobe slovenstva in kulturni pomen Triglava. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za družbene vede, Pridobljeno , iz: Šuštar, B.: Zgodbe šolskih zvezkov: pogledi na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem od srede 19. stoletja naprej: kulturnozgodovinska razstava. Ljubljana: Slovenski šolski muzej, Šuštar, B., Gombač, M., Šuštar, T., Haromet, D. School Exercise Books. A Complex Sourcefor a History of the Approach to Schooling and Education in the 19th and 20th Centuries, edit. Juri Meda, David Montino, Roberto Sani. Firenze: Polistampa 2010, knjiga 1 in 2, 1616 str. (poročilo). V: Šolska kronika 2011, št. 1-2, Z razstave Zgodbe šolskih zvezkov,

323 322 UDK :373.3(497.4Šalovci)«1955/1956«1.03 Kratki znanstveni prispevek Prejeto: Maja Hakl* Šolski zvezek moje babice iz šolskega leta (OŠ Šalovci v Prekmurju) My grandmother's school exercise book from the school year (Primary school Šalovci in Prekmurje) A nagymamám iskolafüzete az os tanévből (a muravidéki Šalovci általános iskolája) Povzetek Prispevek predstavlja šolski zvezek za spisje z osnovne šole v Prekmurju. Vanj je avtoričina babica v šolskem letu leta 1955/56 pisala spise, ki razkrivajo tedanje razmere in življenje na vasi. S tem je šolski zvezek dobil za avtorico povsem nov pomen. Zvezek in ustni vir dopolnjujeta vpogled v osnovnošolska leta na podeželju v 50. letih 20. stoletja. Skozi leta ljudje zorimo, naše razmišljanje in odnos do predmetov se spreminjata, prednosti dajemo drugim stvarem. Namen pričujočega članka je tako predstaviti vsebino zvezka ter posebnosti, ki jih skriva. Abstract This article presents an exercise book for compositions at a primary school in Prekmurje. The exercise book was used by the author s grandmother in the school year 1955/56 for essays about the life in the village at that time. In this way the exercise book acquired a whole new meaning for the author. Both the exercise book and the oral source enhance our image of rural primary schools in the 1950s. People mature through the years, our thinking and attitude to objects change and we give priority to different things. The aim of this article is to present both the content of the exercise books and what it reveals. Šolski zvezek, zanimiva reč. Danes zagotovo nepogrešljiva potrebščina vsakega šolarja tako osnovnošolca, dijaka, ne nazadnje tudi študenta in odraslih, ki so na kakršenkoli način vključeni v sistem izobraževanja. Toda kaj pravzaprav je šolski zvezek? Zakaj je pomemben oziroma zanimiv? Kakšen pomen mu pripisujejo šolarji? Odgovore, še posebej na slednje vprašanje, sem skušala dobiti od obiskovalcev (predvsem osnovnošolcev) Slovenskega šolskega muzeja, ki so si med novembrom 2011 in oktobrom 2012 ogledali razstavo Zgodbe šolskih zvezkov: pogledi na razvoj šolskih zvezkov na Slovenskem od srede 19. stoletja naprej. Vsakič znova je bilo zanimivo spoznanje, * Maja Hakl, univ. dipl. zgod., zunanja sodelavka SŠM, Ljubljana, e pošta: haklmaja@gmail.com

324 Šolski zvezek moje babice iz šolskega leta (OŠ Šalovci v Prekmurju) 323 Evangeličanska verska šola zgrajena leta Od leta 1930 je v teh prostorih delovala državna ljudska šola. (SŠM, fototeka) da je danes otrokom pomembna zunanja podoba zvezka, torej da so barvni, porisani z modernimi motivi, skratka privlačni na prvi pogled. Skoraj vsi so si bili enotni, da jih uporabljajo za zapisovanje učne snovi, da jim služijo kot učni pripomoček. Toda globlji pomen jim je pripisal le redki osnovnošolec. Odraslim predstavlja šolski zvezek velikokrat spomin. Spomin na čas, ko so sami greli šolske klopi. Toda, če se poglobimo v posamezne zvezke, vidimo, da ti skrivajo v sebi še kaj več, kot le spomine. Kot primer je v nadaljevanju predstavljen šolski zvezek za spisje, ki ga je v šolskem letu 1955/56 uporabljala učenka Alojzija Sukič na osnovni šoli Šalovci v Prekmurju. Osnovna šola Šalovci Ko primemo nek šolski zvezek v roke, so navadno prvi podatki, ki jih izvemo ime učenca, razred, šolsko leto in predmet, pri katerem se je dotični zvezek uporabljal, kajti vsi ti podatki so razvidni večinoma že iz platnice, ali pa vsaj prve strani. Redkeje je na prvi pogled prepoznavno iz katerega predela Slovenije prihaja zvezek. Toda, ko imamo enkrat tudi ta podatek, se nam postavijo nova vprašanja: Katero šolo je obiskoval lastnik zvezka? Kdo ga je poučeval? Vprašanja, na katera lahko najdemo odgovore. Alojzija Sukič je med letoma 1948 in 1956 obiskovala osnovno šolo v Šalovcih v Prekmurju. Šalovci so danes majhno obcestno naselje, ki leži na severovzhodnem delu Goričkega. Medtem ko se osrednji del naselja razprostira v široki dolini ob sotočju

325 324 Šolska kronika Naslovnica zvezka 1955/56 (hrani Alojzija Šantavec) Primer spisa iz šolskega zvezka (hrani Alojzija Šantavec) Peskovskega in Adrijanskega potoka ter Velike Krke ob cesti Murska Sobota Hodoš, se manjši zaselki širijo po zložnih pobočjih Šalovskega brega na jugu in Kutošovega brega na severu. In čeprav so bili Šalovci v 19. stoletju celo največje naselje na Goričkem, so danes razmere drugačne. V obdobju od 1910 do 1991 se je tako npr. število prebivalcev zmanjšalo za kar 47,4%. 1 Prvo šolsko poslopje bilo v Šalovcih zgrajeno leta Služilo je kot evangeličanska verska šola 2 vse do leta 1913, ko je bila evangeličanska verska občina na pritisk ministrstva prosvete primorana po predpisih za šolska poslopja zgraditi novo šolo. Stara šolska stavba, ki je bila lesena, namreč že kmalu več ni odgovarjala higieničnim razmeram. Pouk v prostorih nove šole se je pričel leta 1914 še pred prvo svetovno vojno, medtem ko so staro šolo skupaj z zemljiščem prodali. Leta 1930 so na podlagi novega šolskega zakona združili evangeličansko in katoliško šolo v državno osnovno šolo s tremi oddelki (prostore je dobila v bivši evangeličanski šoli zgrajeni leta 1914), kot upravitelj 1 Enciklopedija Slovenije, zvezek 13: Š-T, 1999, str Šolo so prvotno obiskovali učenci obeh veroizpovedi (katoliške in evangeličanske). Ko je prišlo leta 1910 med katoličani in evangeličani do spora v verskem oziru, so slednji iz svoje šole izključili katoliške otroke, ki so bili tako primorani zopet obiskovati šolo na Hodošu in kasneje v Velikih Dolencih, dokler niso leta 1913 dobili v Šalovcih svoje šole. Slovenski šolski muzej (v nadaljevanju SŠM), Dokumentacijska zbirka, Mapa osnovne šole Šalovci, Zgodovina rim. kat. osnovne šole v Šalovcih.

326 Šolski zvezek moje babice iz šolskega leta (OŠ Šalovci v Prekmurju) 325 pa je bil imenovan učitelj Aladar Makari, pred tem upravitelj evangeličanske verske šole. 3 Med letoma 1948 in 1956, ko je šolo v Šalovcih obiskovala Alojzija Sukič, je Aladar Makari še vedno poučeval. Njegova bivša učenka se ga spominja kot zelo dobrega in hkrati strogega učitelja, ki je znal svoje učence nagraditi in nenazadnje tudi kaznovati. Spodbujal jih je pri učenju, jih v okviru pouka popeljal v gozd nabirat gobe, šipek idr. Še posebej se rada spominja, kako je iz nabranega šipka kuhal marmelado ter jo nato postregel svojim učencem. 4 Šolski zvezek za spisje Šolski zvezek za spisje, ki ga je v šolskem letu 1955/56 uporabljala učenka Alojzija Sukič ima le borih 16 strani. Vsebino tvori skupaj deset prostih spisov, ki so nastali v obdobju od 4. oktobra 1955 do 19. aprila Če podrobneje pogledamo naslove (Moje počitnice, Kako smo kopali krompir, Na paši, Dan mrtvih, Naš sadovnjak, Koline, Zimsko veselje, Pust, Naš vrt, Prvo spomladansko opravilo), kmalu ugotovimo, da nam spisi, ki so v primerjavi z današnjimi precej krajši, predstavljajo vsakdanje življenje. Zanimivo je sicer, da ni noben ideološko obarvan, toda po drugi strani nam ravno tovrstni spisi, ki prikazujejo vsakdanjik otrok in njihovih staršev, dajejo vpogled v življenje na podeželju v 50-ih letih 20. stoletja. In kaj razkriva zvezek učenke Alojzije? Že prvi spis, naslovljen Moje počitnice, nam kaže, da poletne počitnice, niso bile čas za lenarjenje, temveč za delo. Pomagati je bilo treba staršem, peljati krave na pašo, pospravljati seno in otavo, ob času žetve metati povresla, medtem ko je ob največji vročini prišla prav ohladitev v reki Veliki Krki, ki teče skozi Šalovce. Kot dodatno zanimivost nam spis razkriva še časovni podatek, in sicer se je šolsko leto 1954/55 končalo 20. junija, ponovno pa so učenci sedli za šolske klopi 6. septembra. Raznovrstno delo je otroke spremljalo tudi v času šole, toda kot nam prikazuje vsebina zvezka, so si ta čas znali popestriti. Ko jih je npr. več skupaj paslo krave, so se igrali razne igre, kurili ogenj, pekli krompir, kostanj ipd. Hkrati pa so se zavedali, da je treba za živino lepo poskrbeti. Delo ni počivalo niti v zimskem času. Dekleta so tako pomagala materam pri kuhanju, lupljenju semen, šivanju, tudi predenju. V času kolin je bilo treba rezati salo ter za pripravo krvavic poskrbeti za oprana čreva in prebrano ajdovo kašo. Spis z naslovom Pust, nas opozori na»borovo gostijo«oziroma»borovo gostüvanje«. Gre za pustno šego, značilno za Prekmurje, ki uprizarja poroko fanta ali dekleta z borom. Prvotno je bila v navadi v evangeličanskih vaseh. Če v predpustnem času (med božičem in pepelnico) v vasi ni bilo poroke, so pozvačini po širši okolici vabili na borovo gostüvanje ter se ob tem šalili in pustili obdarovati. Na pustno nedeljo so po vasi vlekli s cvetjem okrašen bor ali smreko, na katerem sta sedela ženin oziroma nevesta. 3 SŠM, Dokumentacijska zbirka, Mapa osnovne šole Šalovci, Zgodovina državne ljudske šole Šalovci Prekmurje. 4 Šantavec, Alojzija, 2013.

327 326 Šolska kronika Temu sta sledila simbolična poroka s podukom o zakonskem življenju ter gostija z zabavo. 5 Šega je živa še danes, toda bolj kot prireditev. Zadnji spis v zvezku nosi naslov Prvo spomladansko delo in opozarja na delo, ki po dolgi zimi čaka kmeta. Tako je treba npr. pripraviti in popraviti vso potrebno orodje, pognojiti polja, posejati oves ali ječmen, poskrbeti za sadovnjak in še mnogo drugega. Za zaključek Če povzamemo vseh deset spisov v celoto, lahko rečemo, da nam ti zelo zgovorno prikazujejo ne tako preprosto življenje na podeželju, ki so ga živeli ljudje v 50-ih letih 20. stoletja v Šalovcih. Otroci so bili doma nepogrešljiva pomoč ter so čutili odgovornost do dela. In čeprav tega nikoli ni zmanjkalo, so si znali popestriti vsakdan. V primerjavi z današnjim časom, so preživljali veliko več časa v naravi in ob tem urili svojo domišljijo v izumljanju novih iger. In če se za konec ponovno vrnemo k vprašanjem, kaj je sploh šolski zvezek, zakaj je pomemben oziroma zanimiv in kaj dejansko pomeni današnjim šolarjem lahko rečemo, da je šolski zvezek zagotovo nepogrešljiva šolska potrebščina, ki kot posebna vez med učencem in učiteljem, kot tudi učiteljem in učenčevimi starši v sebi skriva marsikatero zanimivost in značilnost časa ter kraja, v katerem ga je učenec uporabljal. Viri in literatura Viri Slovenski šolski muzej (v nadaljevanju SŠM), Dokumentacijska zbirka, Mapa osnovne šole Šalovci, Zgodovina rim. kat. osnovne šole v Šalovcih. SŠM, Dokumentacijska zbirka, Mapa osnovne šole Šalovci, Zgodovina državne ljudske šole Šalovci Prekmurje. Šolski zvezek za spisje iz šolskega leta 1955/56. Last Alojzije Šantavec. Ustni vir Šantavec, Alojzija, Pogovor o šolskih letih. Murska Sobota (osebni vir, oktober 2013). Literatura Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek: Š-T. Ljubljana: Mladinska knjiga, Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija, A-O. Ljubljana: Mladinska knjiga, Slovenski veliki leksikon, 2: BI-DE. Ljubljana: Mladinska knjiga, Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija, A-O, 2011, str Slovenski veliki leksikon, 2: BI-DE, 2007, str. 233.

328 327 UDK : «1973«1.02 Pregledni znanstveni članek Prejeto: Klaudija Sedar* Redovalnica v šolskem zvezku iz 1973 (šola Gornji Petrovci) A grade book in a school notebook (primary school Gornji Petrovci, 1973) Az osztálykönyv egy 1973-as iskolafüzetben (Gornji Petrovci) Izvleček Prispevek predstavlja šolski zvezek šestošolke osnovne šole Gornji Petrovci iz leta Na prvi pogled običajen zvezek preseneti z vsebino, ki jo skriva znotraj svojih oranžnih platnic. Poleg učnih vsebin, obravnavanih v času šolskih ur in vaj, ki so bile domnevno domače delo, se pred nami odpre redovalnica 6. a in 6. b razreda. Pregledna in opremljena z vsemi potrebnimi komponentami ne odstira le učni proces v sedemdesetih letih 20. stoletja, temveč prikazuje tudi celoletni učni rezultat tedanjih šestošolcev. Čeprav vloga redovalnice v šolskem zvezku učenke ni povsem razjasnjena, pa je prav zaradi nje ta šolski zvezek dragocen primerek kot tudi privlačen zgodovinski vir. Abstract The article presents the school exercise book of a pupil in year six of the Gornji Petrovci primary school in Prekmurje in What seems like an ordinary exercise book gives us a surprise when we see what it conceals within its orange covers. In addition to the educational content dealt with during lessons and the exercises presumably done as homework, there is a grade book for years 6. a and 6. b. The content and clear layout of the grade book not only reveals the teaching process in the 1970s, but also shows the school grades for the whole year. Even though it is not quite clear what role this grade book played in the exercise book belonging to a pupil, it is the reason why this exercise book is such a valuable example and an attractive historical source. Uvod Zvezek šestošolke, ki ga bom poskušala predstaviti, me je pritegnil iz več razlogov. Eden je zagotovo ta, da ne gre za klasični oziroma običajni šolski zvezek z zapisano učno vsebino, temveč je v njem po zapisani snovi neznanega(ih) predmeta(ov) redovalnica 6. a in 6. b razreda. Zakaj pravim neznanega predmeta? V zvezku se namreč zvrstijo tri različne vsebine, katere je težko pripisati le enemu predmetu. Še največ skupnega imajo te vsebine s predmeti zemljepis, slovenski jezik in zgodovina, vendar * Klaudija Sedar, prof. latinščine in univ. dipl. splošna jezikoslovka, asistentka na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa, Raziskovalna postaja ZRC Prekmurje, Petanjci 19a, SI 9251 Tišina, e-naslov: klaudija.sedar@guest.arnes.si

329 328 Šolska kronika ni izključena možnost, da je bil v igri še kak drug predmet oziroma je bil le en sam. V pomoč mi žal ni bila niti lastnica zvezka, saj se omenjene vsebine kot tudi ne, kako se je v njenem zvezku znašla redovalnica, ne spomni. Tako bo analiza predstavljenega zvezka podana po verjetnih domnevah oziroma skozi moje videnje. Zgodovinski okvir Zvezek je nastal v sedemdesetih letih 20. stoletja v šolskih klopeh osnovne šole Gornji Petrovci, ki jo je tedanja šestošolka začela obiskovati v petem razredu. Prve štiri razrede je namreč obiskovala v šoli v Križevcih, katere začetki segajo v leto 1783, ko je tam hkrati z ustanovitvijo Evangeličanske cerkvene občine kot druge po vrsti po Tolerančnem patentu nastala evangeličanska verska šola. Sprva pouk ni bil obvezen in je potekal v zasebni hiši, potem pa je bilo zgrajeno šolsko poslopje, in sicer zagotovo do leta V 19. stoletju, ko so se življenjske razmere nekoliko izboljšale, pa je število prebivalstva naraslo, zato je bila tedanja učilnica pretesna. Leta 1845 so sicer zgradili drugo, zidano hišo, a tudi tam je bila učilnica za 342 šoloobveznih otrok premajhna, zaradi česar je bilo leta 1889 poleg starega šolskega poslopja zgrajeno novo z dvema učilnicama. Kmalu zatem, leta 1896, je šola postala dvooddelčna in leta 1922 štirioddelčna. Šolski okoliš se je tedaj tudi zmanjšal in obsegal le še vasi Križevci, Kuštanovci, Košarovci, Kančevci, Ratkovci, Panovci, Peskovci in Kukeč, saj so bile že tudi po drugih vaseh zgrajene šole. Leta 1929 pa so bile verske šole z državnim zakonom ukinjene in nastala je štirioddelčna ljudska šola. V šolskem letu 1940/1941 je bila tako šola štirirazredna, omenja pa se tudi bogata šolska knjižnica, ki je skupaj s Ciril-Metodovo knjižnico štela 544 knjižnih enot. V času svetovnih vojn šola ni bila poškodovana, jo je pa obakrat zasedlo vojaštvo, zaradi česar je bil pouk okrnjen. Zaradi združitve šol so v matično šolo v Križevce z letom 1946 hodili le še učenci iz vasi Križevci, Panovci, Košarovci in Kuštanovci. S šolskim letom 1962/1963 je šola postala samostojna upravna enota in tedaj je šola dobila od kmetov tudi prostor za igrišče. Toda v decembru leta 1963 je pogorel zadružni dom, s čimer je šola izgubila dva šolska prostora in šolsko kuhinjo. Začeli so z gradnjo nove šole, katere otvoritev je bila v septembru leta Ker pa je v naslednjih letih število učencev močno upadlo, je 20. marca 1972 iz Občine Murska Sobota prispel dopis, da se z novim šolskim letom učenci višjih razredov prešolajo v Gornje Petrovce. Kljub nasprotovanju staršev o tej nameri je križevska šola s tem postala podružnica petrovske šole, s šolskim letom 1975/1976 pa je bila šola celo ukinjena, vsi otroci pa prešolani v Gornje Petrovce. 2 Križevski učenci so prišli v novo šolo v Gornjih Petrovcih, katere otvoritev je bila v novembru leta 1961, čeprav je bila 1 EOL, Visitatio canonica Tóth Kereszturiensis 1798, Ružič, Kronika osnovnih šol v sedanji občini Gornji Petrovci, str

330 Redovalnica v šolskem zvezku iz 1973 (šola Gornji Petrovci) dokončana šele čez dve leti. Z omenjenim šolskim letom so na nižji stopnji uvedli tudi celodnevno osnovno šolo, z naslednjim šolskim letom pa je bilo to uvedeno tudi na predmetni stopnji, kar je bilo ukinjeno šele leta Sicer je šola v Gornjih Petrovcih delovala vseskozi od ustanovitve katoliške župnije, katere začetki naj bi segali še v čas Koclja oziroma Evangeličanske cerkvene občine v 19. stoletju. 3 Lastnica zvezka se prehoda iz križevske na gornjepetrovsko šolo spominja kot vznemirljivega dogodka, pri čemer pa ni izostal strah pred novim obdobjem šolanja v drugem okolju in pri drugih učiteljih. Križevski učitelji so sicer bili izredno strogi in so jim pogosto pognali strah v kosti, toda nanje so bili že navajeni, prav tako so poznali njihove»finte«. V petrovski šoli pa so jih čakali drugi, novi učitelji, zato prvi dnevi nikakor niso bili lahki. Kot pravi, pa je na koncu vendarle raje hodila v petrovsko šolo, saj je bila bolje urejena in opremljena, pa tudi učitelji niso bili tako slabi. Prednost do»nove«šole je bil tudi urejen avtobusni prevoz, saj so v prejšnjo hodili peš. Omenjena učenka je sicer bila iz Križevcev, toda vsak dan je morala prehoditi tri kilometre do šole in prav toliko nazaj do doma. 4 Obe vasi, Križevci in Gornji Petrovci sta v omenjenem času upravno spadali pod Mursko Soboto, ki je upravno središče Prekmurja kot tudi gospodarsko in kulturno postala že pred 2. svetovno vojno, po njej pa se je ta vloga samo še utrdila. 5 Sicer pa je jugoslovanski sistem v sedemdesetih letih, v času nastanka obravnavanega šolskega zvezka, bil predvsem toga in protislovna oblika komunističnega avtoritarizma. Konec 2. svetovne vojne je namreč prinesel novo politično ureditev, tako da sta po prvotnem socializmu druga Jugoslavija in znotraj nje Slovenija postali svojevrsten komunistični laboratorij v vseh pogledih. 6 Najmočnejša oblika gospodarske in politične krize v Jugoslaviji s Titom in Kardeljem na čelu je izbruhnila prav konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let, kar je v naslednjih dveh desetletjih pripeljalo do njenega krvavega razpada. Sedemdeseta leta so bila tudi čas naraščajoče gospodarske nestabilnosti, kajti poraba in potrošnja sta povsod rasli hitreje kot proizvodnja, modernizacija gospodarstva pa je bila glede na razmere še veliko prepočasna in po kvaliteti nekonkurenčna. 7 Jugoslavija je sicer v začetku leta 1974 dobila novo ustavo, ki je uvajala do tedaj najvišjo stopnjo decentralizacije, a je hkrati oblikovala tudi skrajno zapleten sistem političnega organiziranja in zastopanja, kar je vodilo v dokončni polom začrtanega sistema, katerega sta pospešili Kardeljeva in Titova smrt. Z izgubo Tita kot prvega izmed treh nosilnih stebrov sta zatem ostala le še dva, Zveza komunistov in vojska Ibidem, str G., O., roj Šteiner, Prekmurje pod rdečo zvezdo, str Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države, str. 408; Granda, Mala zgodovina Slovenije, str Vodopivec, Od Pohlinove slovnice, str Ibidem, str

331 330 Šolska kronika Vsebina šolskega zvezka Črtast zvezek formata 29 20,5 cm z oranžnimi platnicami, v katerem je 21 listov, obsega enaindvajset učnih vsebin in devetnajst vaj, pisanih od sredine marca do sredine junija Nekoliko zmede že sam zapis na platnici zvezka, saj je poleg imena in priimka ter razreda učenke (6. b) napis»redovalnica«. Povsem očitno je, da večji del listov manjka, kajti vpisi se začenjajo šele na datum 13. marec 1973 z vajo, ki je najverjetneje sledila neki učni snovi. Na manjkajoče liste kažejo tudi ostanki listov, ki so ostali v zvezku po iztrganju. Če smo pozorni na datume, je bil predmet (oziroma predmeti, če vzamemo v ozir, da jih je bilo več), katerega vsebina bo predstavljena, na urniku trikrat tedensko, ob torkih, sredah in petkih. 9 Po vsaki presenetljivo kratki zapisani učni vsebini sledi vaja z nekaj samostojnimi stavki, ki so se nanašali na obravnavano snov, pri čemer je bil poudarek na pravilni tvorbi stavkov. Ta vaja je bila najverjetneje za domačo nalogo, saj je bila napisana navadno ob nedeljah in redko ob četrtkih, torej dan oziroma dva prej, kot je bil na urniku ta predmet. Vsaka vaja, v kateri so morali učenci napisati nekaj stavkov, ki se je nanašala na prejšnjo učno snov, je bila nato tudi vsebinsko in slovnično popravljena ter ocenjena, na kar kažejo rdeče učiteljeve korekture. Kot se spominja lastnica zvezka, 10 je domače naloge pisala večkrat v zadnjem hipu, saj je po prihodu iz šole odložila torbo in šla pomagat staršem, ki so imeli majhno kmetijo in nekaj glav živine. Večkrat so jo tudi starši poslali k babici, ki je stanovala v bližini, da ji je postorila kaj po hiši in odgnala kravo na pašo. V kolikor pa je kdo pozabil napisati domačo nalogo, je v križevski šoli moral ostati po pouku v učilnici in jo tam napisati. Tega ukrepa v petrovski šoli ni bilo, so pa učitelji»pozabljivcu«radi navili ušesa. Prva učna snov v zvezku je Pomorska prevozna sredstva nekoč in danes, pri kateri so v petih točkah in nekaj alinejah zapisana omenjena pomorska sredstva od splava, čolna, jadrnice, ladje, smodnika do parnega stroja. Sledi Naša trgovska mornarica, katere snov se nanaša na morski promet in pristanišča od osvoboditve v letu 1945 naprej:»po osvoboditvi leta 1945 smo najprej očistili pristanišča in obnovili pristanišča z ladjedelnicami.«beseda je tekla o morskem prometu, vrsti ladij, o pomorskih stezah v Sredozemlju, o uvozu in izvozu blaga in tudi na mornarje se ni pozabilo. Ob naslednjem naslovu Letovišča in zdravilišča na Jadranu misli kar same od sebe odtavajo vzdolž jadranske obale in čeprav se za hip poveselim, da bom obnovila svoje dosedanje znanje o tem oziroma ga morda celo nadgradila, sem v naslednjem hipu razočarana, kajti med letovišči se omenjajo le Portorož, Opatija in Pula. Zakaj le te oziroma kje so izostale vse ostale, tudi po vsakršnem ugibanju ne pridem do zaključka. Nekaj novega pa se le naučim pri Rasti naše vojne mornarice, kjer je podana razlaga, zakaj se je praznoval 10. septembra dan jugoslovanske vojne mornarice. Na ta dan leta 9 Po izračunu stoletnega koledarja. 10 G., O., roj

332 Redovalnica v šolskem zvezku iz 1973 (šola Gornji Petrovci) 331 Primer učne vsebine iz šolskega zvezka 1942 je bil namreč v Podgorju ustanovljen prvi partizanski mornariški odred. Kakšno vlogo sta imela otoka Rab in Vis med NOB, je bila naslednja učna snov, toda iz zapisa ta vloga niti ni razvidna oziroma je zelo skromno zapisana. Od pomorstva snov preide na Ceste nekoč in danes in na Razvoj suhozemskih prometnih sredstev. Učenka si je pri tem zapisala, da so bile najprej steze in nato ceste, katerih prvi graditelji so bili Rimljani. Sprva se je seveda hodilo peš, kajti trajalo je tisočletja, da je Stevenson iznašel voz, ki je olajšal in skrajšal potovanja. Nadalje se omenja parni stroj, motor in železnice, s čimer se obravnavana snov zaključi. Zanimiv je zapis pri Vrsti cest, da so bile le-te makedamske in tlakovane. Izstopa seveda narečni izraz»makedamske«, ki ga je morda izrekel učitelj, a bolj verjetno je, da si je tako učenka zapisala sama, saj kot mi je povedala, so se v šoli morali pogovarjati le in izključno v knjižnem jeziku. 11 Od cest je bila naslednja učna snov preusmerjena k naravi z naslovom Varstvo narave in človeškega okolja. Učitelj je pri podajanju smernic za premišljeno ravnanje z odpadki začel takole:»narava je edini vir človeškega življenja, saj nudi človeku poleg osnovnih življenjskih potrebščin tudi sveži zrak in kotiček, kjer se lahko po napornem dnevu sprosti«. Posebej zanimiv pa je zadnji odstavek, ki bi moral biti večkrat povedan še v današnjem času:»mi mladi pa moramo obodoče (pravilno: v bodoče) posvetiti skrbi za varstvo 11 G., O., roj

333 332 Šolska kronika okolja več pozornosti, kajti generacije, ki pridejo za nami pričakujejo od nas, da zapustimo naravo takšno, da se bo še dalo živeti.«od varnosti narave so naslednjo učno uro prešli na Varnost prometa in vzroke prometnih nesreč, pri čemer si je veljalo zapomniti, da varnost prometa določajo prometni predpisi, katerih neupoštevanje posledično vodi v prometne nesreče. Snov se zaključi z rdečim zapisom učenke»cesta ni igrišče.«učne vsebine v nadaljevanju se nekoliko odmaknejo od dosedanjih, saj so v določenih ozirih morda bližje slovenskemu jeziku, kar pa ni nujno. Učenci so namreč spoznavali Sodobne kulturne ustanove, kjer sta bila uvodoma izpostavljena radio in televizija, nakar so prešli konkretno na ustanove: Kino, Gledališče, Muzeji in galerije, Spomeniško varstvo, Predšolske in šolske ustanove in Tisk. Pri kinu je bilo povedano, da si tam s pomočjo snemalnih kamer lahko ogledujemo poučne, mladinske, risane in barvne filme. Za ogled tragedij oziroma žaloiger in komedij pa je potrebno iti v gledališče, kjer razne prizore ne igrajo le poklicni igralci, ampak tudi amaterji. Med muzeji so bili tedaj očitno med delujočimi najbolj znani naravoslovni, etnografski, tehnični in muzej NOB. V galerijah pa se zbirajo umetniška dela kot so kipi in slike; kot primer so navedli Narodno galerijo v Ljubljani. Za zadnji dve vsebini pa bi lahko rekli, da sta bližje oziroma sta se navezovali na predmet zgodovine, saj je bil govor o jugoslovanski oblasti. Pri prvi V Jugoslaviji je oblast v rokah delovnega ljudstva so se, sodeč po zapisih v zvezku, učenci seznanili z volilno pravico, kdo jo ima in koga se voli. Druga je bila naslovljena Jugoslavija se bori za mir in svobodo v svetu, kjer lahko preberemo le dvoje:»osvobodilni boj«in»jugoslavija je razorožitev«. Na kakšen način in s kakšnimi ukrepi pa je potekal ta boj, pa se lahko le predvideva, saj ob tem ni zapisane nobene razlage. Kot je bilo nakazano že uvodoma, je vsaki učni vsebini sledila Vaja, pri kateri so morali učenci zapisati po nekaj stavkov v zvezi z obravnavano snovjo. Glede na strukturo stavkov predvidevam, da so bile te vaje sestavljene iz vprašanj, na katere so morali učenci nato, najverjetneje doma, odgovoriti. Te vaje so zagotovo imele pozitiven učinek, saj so učenci poleg obnavljanja učne snovi vadili tudi pisanje in nadgrajevali svoje jezikovno izražanje. Kriterij ocenjevanja je bil visok, saj se je s številom učiteljevih popravkom ocena krepko nižala. Ti popravki so bili nedvomno pomembni, saj je z njimi učitelj opozoril učence na napake in jih s tem usmerjal k pravilni rabi besed oziroma tvorbi stavkov v prihodnje. Glede na to, da je bil zadnji vpis v zvezek 21. junija 1973, se je z jugoslovansko oblastjo in sledečo vajo šolsko leto zaključilo. Na naslednji strani najdemo le še risbo, ki jo je najverjetneje v spomin lastnici zvezka z barvicami narisala neka prijateljica Jelka. Kot pove že sama oznaka pri risbi, le-ta prikazuje modo, ki bi lahko bila primerna za reklamo, kakršne se pojavljajo dandanes recimo v revijah oziroma na televizijskih ekranih. Prikazuje urejeno žensko od pet do glave, ki se sprehaja po travniku, poraslem s pisanimi cvetlicami. Če predvidevamo, da je bila avtorica risbe približno istih let kot lastnica zvezka, tj. 12, bi lahko bila ta ženska mlademu dekletu kot nek vzor, kar bi si želela postati tudi sama, ko odraste. Lepa in modna oblačila ter poudarjena ličila so namreč še dandanes sanje marsikaterega dekleta, kaj šele v sedemdesetih letih, ko so si to lahko le redki privoščili.

334 Redovalnica v šolskem zvezku iz 1973 (šola Gornji Petrovci) 333 Risba Reklama: moda v šolskem zvezku Čeprav bi pričakovali, da je preostali del zvezka nepopisan oziroma morda popisan z nešolskimi vsebinami, nas vsebina v nadaljevanju močno preseneti. Najdemo redovalnico 6. b in 6. a razreda, lepo izdelano in pregledno. Kdo je avtor te redovalnice, ne moremo ugotoviti, saj ni nobenega podpisa ali kakšnega drugega zaznamka, ki bi nakazoval na avtorstvo tega zapisa. Če jo je zapisal in vodil učitelj, kar bi lahko bilo verjetno, se pojavi vprašanje, kako je prišlo do tega zapisa in zakaj je bila redovalnica v zvezku učenke. Da bi bili preostala vsebina zvezka učiteljevi zapiski, ni možno, saj je pisava primerljiva kognitivnim zmožnostim osnovnošolca, ki je še dokaj šibak glede jezikovnega znanja. Druga možnost je še, ki je bolj verjetna, da je lastnica zvezka na lastno pobudo vodila redovalnico ali pa je bila morda celo zadolžena za to. Naše domneve in ugibanja o redovalnici v zvezku učenke bi lahko pojasnila lastnica zvezka, vendar se ne spomni, kako se je v njenem zvezku znašla redovalnica. Vsi zapisani iz 6. b razreda pa so bili dejansko sošolci in sošolke lastnice zvezka in tudi ostalih iz paralelke se spomni, tako da redovalnica ne more biti izmišljena. Sama redovalnica je skrbno izdelana, pisana z nalivnim peresom, le predmeti in nekaj ocen je napisanih z rdečim kemičnim svinčnikom ter pri nekaterih učencih ena ocena pri nemščini z zelenim kemičnim svinčnikom. Če se spomnim nazaj v čas mojega šolanja (osemdeseta leta), so učitelji z rdečo zapisovali šolske naloge, z modro ustne

335 334 Šolska kronika Prva stran Redovalnice v šolskem zvezku ocene in z zeleno navadno ocene vaj oziroma seminarske ali bralne vaje. Predvidevam, da je ta kriterij veljal tudi že v sedemdesetih letih in so učitelji na ta način zapisovali ocene. Ocene pisane z rdečo se namreč pojavljajo le pri temeljnih predmetih, kot so matematika, slovenski jezik, srbohrvaški in nemški jezik, zeleno pisane pa le pri nemškem jeziku. Največ pa je ocen pisanih z modro, kar bi po domnevni teoriji pomenilo, da je bil poudarek na ustnem ocenjevanju. Sicer je bil predmetnik sestavljen iz enajstih predmetov: matematike, slovenskega jezika, zemljepisa, zgodovine, srbohrvaškega jezika, biologije, nemščine, telovadbe, tehničnega, gospodinjskega in likovnega predmeta. Največ ocen (okrog 10) so pridobivali pri matematiki, slovenskem in nemškem jeziku, najmanj (okrog 3) pa pri zgodovini, biologiji in pri likovnem predmetu. Ocene so bile prej slabe kot dobre in le malokateri učenec je bil brez nezadostne ocene. Brez teh skorajda ni šlo pri matematiki, slovenskem, srbohrvaškem in nemškem jeziku. Odličnih in prav dobrih ocen je bilo malo. Najdejo se pri tistih učencih in učenkah, ki so bili očitno bolj pridni in so se učili, medtem ko pri učencih s slabšimi ocenami skorajda ni zaslediti odlične ocene. Priimki in imena so zapisani po abecednem redu, in sicer najprej fantje 6. b razreda in šele nato dekleta. Po istem vzorcu so potem zapisani še učenci 6. a razreda.

336 Redovalnica v šolskem zvezku iz 1973 (šola Gornji Petrovci) Kot se spominja lastnica zvezka, 12 so v križevski šoli dekleta sedela ločeno od fantov, prav tako v začetku tudi v petrovski šoli, nakar so učitelji posedli skupaj v klop fanta in dekle. Po podatkih, ki so zabeleženi v redovalnici, je tedaj 6. b razred obiskovalo 26 učencev, od tega je bilo 15 fantov in 11 deklet, 6. a razred pa 25 učencev, od tega 16 fantov in 9 deklet. V obeh razredih je bilo torej občutno več fantov kot deklet, zaradi česar je bilo vzdušje kljub strogi disciplini veliko bolj živahno, kot mi pove tedanja učenka 6. b razreda, 13 katere zvezek nam prikazuje pestro sliko iz določenega šolskega obdobja. 335 Sklep Zvezek šestošolke, ki ga predstavljam, se zdi na prvi pogled običajen in morda ne bi bil nič posebnega, če ne bi bila v njem redovalnica tedanjih šestošolcev a in b razreda. Vsekakor so učne vsebine zanimive, saj prikazujejo način poučevanja v sedemdesetih letih 20. stoletja kot tudi doživljanje učnih vsebin s strani učencev v tedanjem učnem procesu. Učne vsebine sicer pripisujem trem različnim predmetom, zemljepisu, slovenskemu jeziku in zgodovini, a vsekakor obstaja verjetnost, da je bila zapisana vsebina le snov enega predmeta. V kolikor so moje domneve, da gre za tri različne vsebine, možne, se zastavlja vprašanje, zakaj je učenka zapisovala vsebino treh različnih predmetov v en sam zvezek. Morda je»pravi«zvezek pozabila doma ali pa je bil že poln in je šlo enostavno za izrabo prostora na praznih listih. V zvezku se zvrstijo različne učne vsebine, od pomorstva, mornaric, letovišč in zdravilišč, cest, narave, prometa, sodobnih kulturnih ustanov do jugoslovanske oblasti. Nasploh skozi celotno vsebino zvezka izstopa povojni čas in politična oblast v sedemdesetih letih, kar pomeni, da je bila vsebina pouka naravnana na tedanji trenutni položaj brez izrazitega poseganja v predvojno obdobje. Kot zadnji»zapis«je risba prijateljice, ki ponazarja čudovit zaključek določene vsebine v šolskem letu in obenem prijeten uvod v nadaljnjo vsebino, v redovalnico. Gre za redovalnico 6. a in 6. b razreda z vsemi potrebnimi podatki. V vertikalni liniji so zapisana imena učencev, in sicer ločena po spolu, pri čemer so imeli prednost fantje. Horizontalno pa se zvrsti predmetnik, ki je bil v veljavi za šesti razred. Obsegal je enajst predmetov, od katerih sta bila dva tuja, srbohrvaški jezik in nemščina. Glede na število ocen se predvideva, da so vpisane ocene od celotnega šolskega leta. Temu v prid govori tudi z rdečo zapisana končna ocena pri nemščini, medtem ko pri ostalih predmetih ta še ni bila zapisana. Odličnjakov je bilo izjemno malo in nasploh preseneča veliko nezadostnih ocen. Te so 12 G., O., roj G., O., roj

337 336 Šolska kronika bile prav gotovo posledica neznanja in neučenja, pogosto zaradi pomanjkanja časa, saj so morali otroci pomagati staršem pri delu doma. Poleg tega pa so bili učitelji strogi in so imeli visok kriterij pri ocenjevanju. Zvezek šestošolke petrovske šole kot njen učni pripomoček ni le klasičen zvezek s šolskimi in domačimi nalogami, ampak je nadgrajen z redovalnico, ki prikazuje uspešnost dveh šestih razredov. Na eni strani nam tako prikazuje učno vsebino določenega predmeta in po drugi odstira celoletno ocenjevalno obdobje vsakega učenca posebej. Čeprav okoliščine o redovalnici v zvezku šestošolke niso povsem pojasnjene, nam obravnavani zvezek ne glede na to daje celoletno podobo učnega procesa v šolskem letu 1972/1973 in ga lahko kljub temu vrednotimo kot verodostojen zgodovinski vir. Viri in literatura Viri EOL Evángelikus Országos Levéltár, Dunántúli vir, Visitatio canonica Tóth Kereszturiensis G., O., roj Intervju. Križevci, Literatura Granda, Stane, Mala zgodovina Slovenije. Celje: Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba, Ružič, Aleksander, Kronika osnovnih šol v sedanji občini Gornji Petrovci. Murska Sobota, Solidarnost, Šteiner, Martin, Prekmurje pod rdečo zvezdo. V: Katalog stalne razstave [uredila Janez Balažic in Branko Kerman]. Murska Sobota, Pokrajinski muzej, 1997, str Vodopivec, Peter, Od Pohlinove slovnice do samostojne države: slovenska zgodovina od konca 18. do konca 20. stoletja. Ljubljana, Modrijan, 2006.

338 Šolski zvezki v nekaterih drugih slovanskih državah: Bolgarija, Češka, Hrvaška, Slovaška in Srbija 337 Vera Kisiova* UDK :37(497.2)«1858/1950«1.02 Pregledni znanstveni članek Prejeto: Pregled razvoja školski svezaka u Bugarskoj od sredine 19. do sredine 20. stoljeća Към въпроса за разпространението на учебните тетрадки в България от средата на XIX до средата на XX век Pregled razvoja šolskih zvezkov v Bolgariji od sredine 19. do sredine 20. stoletja An overview of the development of school exercise books in Bulgaria from the mid-19th to the mid-20th century Izvleček Članek predstavlja prvi poskus splošnega pregleda nastanka in uporabe šolskih zvezkov v bolgarskih šolah, kjer so postali bolj množični šele konec 19. stol. Opravljena raziskava temelji na informacijah, zbranih v večjih arhivih, muzejih in knjižnicah v Bolgariji ter v pedagoški periodiki. Prav tako prispevek upošteva ohranjene kataloge založniških hiš in seznamov objavljenih bolgarskih knjig v obravnavanem času. Prve sodobne bolgarske zvezke za pisanje je 1858 izdajal Hristo Danov v Pešti (Budimpešti), kasneje tudi drugi. Abstract The article represents the first attempt at a general overview of the origin and use of exercise books in Bulgarian schools, where they did not begin to be used on a larger scale until the late 19th century. The research carried out is based on the information collected in large archives, museums and libraries in Bulgaria and in the educational press. The article also takes into account the preserved catalogues of publishing houses and the lists of the Bulgarian books published around the same time. The first Bulgarian modern exercise books were printed in 1858 by Hristo Danov in Budapest. * Vera Kisiova, mag. istorije, viši kustos, vođa odjela, Regionalni istorijski muzej Plovdiv Spomen kuća Hristo G. Danov, Bugarska; Вера Кисьова, магистър по история, уредник, завеждащ отдел в Регионален исторически музей, Пловдив - Къща музей»христо Г. Данов«, България; vkisiova@hotmail.com

339 338 Šolska kronika Raznolikost proučavanih tema baziranih na školskim sveskama kao izvoru istorijskog saznanja, i konferencija koju je organizovao Slovenački školski muzej u Ljubljani, bili su glavni razlozi mog prvog pokušaja da obuhvatim početke objavljivanja i distribucije školskih svezaka u obrazovnom sistemu Bugarske. Čudan je podatak da istorija školskih svezaka nije bila predmet proučavanja u bugarskoj istoriografiji. Istraživanja koja sam sprovela u najvećim bugarskim arhivima, bibliotekama i muzejima, kao i u pojedinim gradovima koji su bili centar razvoja obrazovanja tokom tzv. bugarskog narodnog preporoda, pokazala su da pojedini primerci školskih svezaka postoje i da su sačuvani, bivajući najčešće poklonjeni kao deo ličnih arhiva ili nekih školskih zbirki, ali celovite zbirke kao takve nema. Jedan od razloga za to je što pedagoški muzeji, kakvi su postojali u Evropi, nisu postojali i u Bugarskoj. Jedan od prvih pokušaja u tom pravcu načinio je profesor Ivan Šišmanov, godine, koji je tada bio ministar prosvete. Sa željom da stvori školski muzej pri svom Ministarstvu, započeo je kampanju prikupljanja udžbenika, školskih svezaka i školskih rekvizita od vremena Preporoda. Svi sakupljeni materijali bili su prikazani na izložbi. Nažalost, nakon mnogobrojnih reorganizacija i spajanja državnih obrazovnih institucija, sakupljena zbirka nije bila sačuvana u svojoj celovitosti ni do današnjeg dana. Posle godine, prešla je u Institut za obrazovanje, a posle u Narodni muzej obrazovanja u gradu Gabrovu. Nažalost, školske sveske koje su se čuvale, nisu bile popisane u katalogu, i nisu bile predmet specijalnog istraživanja. 1 Školske sveske kao deo bugarskih školskih učila datiraju iz kasnog srednjeg veka. Postoji podatak koji pokazuje da su zajedno sa ruskim i srpskim crkvenim knjigama, korišćene za čitanje i pisanje i krasnopisne sveske. One su se sastojale od nekoliko odvojenih listova prošivenih u male sveske (knjige). Ovaj tip svezaka koristio se dugi niz godina, sve do prve decenije 20. veka. One su u nastavu krasnopisa (čistopisanie), reš ruskog porekla, uvedene kao školsko učilo. Istorijski podaci pokazuju da su prvo korišćene u pripremnim školama (školama u kojima se primenjivao metod zajedničkog učenja, gde su napredniji učenici podučavali mlađe đake), koje su osnivane od godine. 2 Prve sveske (pregledalice) za krasnopis izdao je Neofit Rilski, prvi bugarski pedagog, u Bukureštu 1837, u kome je on pručavao metod zajedničkog učenja. Rukovodstvo, ili uputstvo, za učenje krasnopisa izdao je dr Petar Beron u Bukureštu 1843, Aleksandar Ruset 1845, hadži Najdan Jovanović u Beogradu 1848, Emanuel Vaskidovič u Pešti 1858 i drugi. Do dolaska štanpara i izdavača autori su sasmi bili zaduženi za štampanje i rasturanje ovih upustava. 3 1 Simeon Nedkov, Istorija bugarske muzeologije, Sofija Bugarska knjiga. Enciklopedija. Urednik Ani Gergova, Sofija Moskva Bugarska probudjena književnost. Analitički inventar bugarskih knjiga i periodične štampne , sastavio Mano Stojanov, Sofija 1957

340 Pregled razvoja školski svezaka u Bugarskoj od sredine 19. do sredine 20. stoljeća Prvi bugarski moderni izdavač bili su Hristo Danov i Dragan Mančov, koji su sredinom 19. veka otvorili knjižare u gradu Plovdivu, zatim u Makedoniji i u bugarskim gradovima Ruse i Svišov na Dunavu. Ova dva izdavača imali su ekskluzivno pravo za štampanje stručne literature. Informacije o njihovoj izdavačkoj delatnosti dobili smo na osnovu spiska zaliha za prodaju u njihovim knjižarama. Najstariji od njih je Lista inventara knjiga za prodaju u knjižari Hrista Danova i družina u Plovdivu (Распис на книгите що се намират за продан у книжарницата на Хр. Данов и Друж. в Пловдив ) iz godine. U njemu su navedeni Primeri (pregledalice) za krasnopis (Примери за краснописание) koje je napiso Hristo Danov, a izdao u Pešti i Propisi ili načrtanije za krasnopis (Пропис или начретание за краснописание); 8 listova. Reč propis ( пропис ) uzeta je iz ruskog jezika i označava svesku za učenje pisanja sa primerima kaligrafije i sa tekstovima. To je zapravo naš prvi primerak štampane đačke sveske. Ti propisi imali su treće i četvrto izdanje i godine. Inventar iz godine sadržao je Primere za krasnopis za bugarski jezik od J. Kovačeva (saradnik H. Danova) i Propise za predmete: krasnopis, matematika, crtanje, slikanje. Tokom dve godine, i 1883, Danov je izdao Obrasce za ctranje L. Lukaša i Krasnopis od A. Šoureka. Godine D. Mišev je izdao Svesku sa rečnikom za prepisivanje lekcija sastavljenu od strane F. Miklošiča i drugih slavista. U toj svesci već nailazimo na reč tetradka ( тетрадка, preuzetu iz grčkog jezika), koja je i danas u upotrebi. Godine štampane su Sveske za vežbanje i crtanje od L. Lukaša, a izašlo je deveto izdanje Primera za krasnopis Gruje Hr. Danova (sina izdavača) kao i Sveske za prepisivanje lekcija i Sveske za obrascima za ctranje od Il. Gudeva, broj 10. I u Inventaru dugog velikog bugarskog izdavača đačkih svezaka Dragana Mančova nailazimo na uputsvtva za Lepo pisanje sa modelima za kopiranje, koja su štampana 1863, 1864, 1867, i godine u Bukureštu i Pešti, a koje je on sastavio ili neki drugi autori. Jedan poznati izdavač, Madjar Josif Eduard Rigler iz Budimpešte, osnovao je godine u gradu Ruse skladište i fabriku za papirnatu robu. On je snabdevao štamparije, knjižare i izdavače u celoj Bugarskoj sa raznom robom uključujući i đačke sveske. Riglerove đačke sveske bile su najpoznatije i najviše u upotrebi u bugarskim školama. Đačke sveske izdavali su i drugi izdavačke i knjižari, ali potpuni spisak izdavača nije lako sačiniti jer nisu sačuvani primerci, ili neki reklamni uzorci. Posle oslobodjenja Bugarske godine država je bila podeljena na Kraljevinu Bugarsku i autonomnu oblast Istočnu Rumeliju. Ujednačavanje zakonodavstva u obasti prosvete započelo je nakon Ujedinjenja godine i to sa usvajanjem Zakona o narodnom obrazovanju Godine. Na osnovu tog Zakona bio je usvojen Pravilnik na osnovu koga su svi udžbenici i pribor obavezno morali da imaju saglasnost Ministarstva za narodno obrazovanje. Iste godine počeo je da izlazi Učilišni pregled ( Училищен дневник - Školski pregled) zvaničan časopis Ministrstva. Na njegovim stranicama štampani su članci na temu krasnopisa, bugarskog jezika i matematike kao i o upotrebi školskih svezaka u bugarskim školama. U prvim brojevima časopisima štampane su instrukcije da se za pisanje ne upotre- 339

341 340 Šolska kronika Sveska za vertilna slova sa modelima od A. B. Bukovskog, 1914 / Тетрадка за отвесно писане с примери от А. Б. Буковски /Безеншек/, 1914 г. (Istorijski muzej Pazardžik / Исторически музей Пазарджик) Vežbanka za lepopisanje od Toškova, 1922 /Тетрадка по краснопис от П. Тошков, 1922 г (Istorijski muzej Kazanlik / Исторически музей Казанлък) bljavaju posebni listovi, već sveske sa koricama na kojima je pislo ime učenika, razred, škola i godina. Preporučeno je da se pisanje koriguje specijalnim mastilom, da se školske sveske čuvaju u specijalnom oramnu i da se vrate učenicima na kraju školske godine. Diskutovano je o nastavi lepog pisanja i o nedevoljnom broju obučenih učitelja lepog pisanja, a za upotrebu preporučene su sveske za lepo pisanje od Riglera. Da bi se video učenikov napredak i da bi se negovao osaćaj zahvalnosti prema učitelju posebno je bilo sugerirano da se sveske čuvaju i uporedjuju sa kasnijim primercima. 4 Tokom prve decenije razvoja mlade bugarske države, školske knjige i nastavna sredstva imali su svoje prednosti i slabosti kao i školske knjige i oprema u Evropi. Veći broj školski udžbenika u Bugarskoj predstvaljalo je prevod ili kompilaciju stranih originala. Prevodom i adaptacijom stranih originala, bugarski autori su pokušvali da spoje bugarsku školu sa evropskom, i dozvolite nam da pomenemo Slovenskom, teorijom i praksom svetovnog obrazovanja. 4 Školski pregled / Училищен преглед, I, 1896, p. 989

342 Pregled razvoja školski svezaka u Bugarskoj od sredine 19. do sredine 20. stoljeća 341 Vežbanka za pismene zadatke, 1908 /Тетрадка записмени работи 1908 г. (Istorijski muzej Kazanlik / Исторически музей Казанлък) Riglerova sveska sa simbolima Narodnog oslobodjenja / Тетрадка на Риглер със символите на българското Освобождение (Istorijski muzej Batak / Исторически музей Батак) Nije slučajno da je krajem 19. i početkom 20. veka Bugarska učestovala na nacionalnoj i internacionalnoj izložbi prestavljajući školski razvoj želeći da pokaže razvoj i dostignuća u obrazovanju Bugarske. Za vreme Prve poljoprivredne i industrijske izložbe u Plovdivu godine razvoj obrazovanja i škola u Bugarskoj bili su prikazani u najvećoj hali. Uz udžbenike i nastavna sredstva dva najveća izdavača Hrista Danova i Dragana Mančova, učenici iz velikih gradova Bugarske, izložila su njihove najbolje sveske iz bugarskog, matematike, crtanja, slikanja itd. Na Pariskoj izložbi godine Bugarska je prikazala svoj školski razvoj sa fotografijama novih školskih zgrada, učionica, školskih učila i školskih sveskama za pismene zadatke. Na svetskoj izložbi u Sen Luisu godine i u Riu de Žaneiru godine, na izložbi Godine obrazovanja u Ženevi godine i na kongresu Liga za novo obrazovanje u Engleskoj Bugarska je stalno učestvovala sa školskim priborom medju kojima su bile i školske sveske kao materijal koji je prikazivao dostignuća bugarskih učenika i njihovih učitelja. Uvodjenje vertikalnog pisma u bugarske škole je primer evropskog uticaja. To je bila zasluga Antona Bezenšeka, jednog od najpoznatjeg slovenskog intelektualca koji je došao u Bugarsku posle Oslobodjenja. Nametnuto od strane nekih evropskih zemalja uspravna slova došla su u Bugrasku posle godine. U katalogu knjižare Pčela A. Bezenšeka v Plovdivu ( Пчела на Безеншек в Пловдив) iz godine nailazimo na

343 342 Šolska kronika Sveska, 1930 / Тетрадка по родинознание, 1930 г. (Istorijski muzej Kazanlik / Исторически музей Казанлък) sveske za Lepo pisanje uspravnih slova (Ръководство за отвесно писмо) i Sveske za uspravna slova sa primerima ( Книжки /тетрадки/ за отвесно писане с примери ) A. B. Bukovskog (Bezenšeka). Katalog takodje sadrži uputstva za upotrebu uspravnih slova i njihove prednosti. Njegove sveske štampane su u različitim štamparijama u Plovdivu i bile su prodavane u gradu Sofiji i drugim većim gradovima u Bugarskoj. Drugi autori - P. Toškov godine i D. Grančarov godine izdali su slične sveske na čijim je koricama bio karakteristični crteža sa učenika u pravilnom i nepravilnom položaju, a na koricama su bila uputstva za lep rukopis i zdrva način života. Knjižare Bezenšeka prodavale su i druge tipove školskih svezaka, štampane na dobrom papiru, sveske za slikanje i dr. Školske sveske u širu upotrenu ulaze tokom 20-ih i 30-ih godina 20. veka. Zajedno sa specijalnim sveskama za krasnopis, matematiku, crtanje i slikanje, koristile su se u školi i kod kuće i obične sveske na linije za vežbanje pisanja. Sačuvani primerci pokazuju raznovrsnost autora, izdavača, tipova tih svezaka. Naslovne strane su sadržavale crteže učenika u učionicama, učenika sa otvorenom knjigom, sa mastionicom, drvetom, itd., i sa natpisom тетрадка. (tetradka - sveska). Većina školskih svezaka bile su objavljene posle godine i na naslovnoj strani im je pisalo Odobrilo Ministarstvo narodnog obrazovanja (Одобрено от МНП), kao i imena autora, izdavačkih kuća i štamparija. Karakteristično za njih je i to da iako su

344 Pregled razvoja školski svezaka u Bugarskoj od sredine 19. do sredine 20. stoljeća štampane u različitim gradovima i štamparijama, sve one imaju isti tip slike na naslovnoj strani simbole Narodnog oslobođenja i portrete prosvetitelja, kraljeva iz srednjeg veka, ikone svetih Ćirila i Metodija, fotografije najvećeg bugarskog manastira Rilskog manastira, Bugarske majke, simbola ujedinjenja svih Bugara, fotografije kraljeva, kraljica i njihovih prestolonaslednika. Tokom 1930-ih pojavile su se i školske sveske za prirodne nauke, poznavanje prirode i notne sveske. Sa dolaskom socijalističke vlasti u Bugarsku godine, uspostavljen je vrlo brzo monopol nad trgovinom papira, a privatne izdavačke kuće i štamparije bile su nacionalizovane. Objavljivanje školskih priručnika i učila bilo je takođe podvrgnuto monopolu. Stvoreno je državno preduzeće Državna izdavačka kuća Narodna prosveta (Народна просвета), kao i državno preduzeće za proizvodnju školskog materijala i učila Učtehprom (Учтехпром). Logo državne izdavačke kuće i simboli socijalističkog vremena našli su se na naslovnim stranama tih školskih svezaka. 343 Izvori i literatura Šolski dnevnik (Училищен дневник/uchilisten dnevnik) Školski pregled (Училищен преглед/uchilisten pregled) I, Učitelj (Учител/Uchitel) Lista inventara knjiga za prodaju u knjižari Hrista Danova i družina u Plovdivu, (Распис на книгите що се намират за продан у книжарницата на Хр. Данов и Друж. в Пловдив), 1866 Bugarska knjiga. Enciklopedija. Urednik Ani Gergova, Българска книга. Енциклопедия. Съставил Ани Гергова. София-Москва), Sofija Moskva Bugarska probudjena književnost. Analitički inventar bugarskih knjiga i periodične štampne , sastavio Manio Stojanov (Българска възрожденска книжнина. Аналитичен репертоар на български книги и периодични издания Съставил Маньо Стоянов. София), Sofija Simeon Nedkov, Istorija bugarske muzeologije (Симеон Недков, История на музейното дело в България. София), Sofija Mariana Tomitova, Historic data concerning the participation of the Bulgarian school in international and national exhibitions up to the Second World War, electronic magazine, 2./ (Мариана Томитова, Данни за участие на училището в международни и национални изложения до Втората световна война, eлектронно списание, бр. 2), Prevod na srpski: mag. Maja Nikolova

345 344 Šolska kronika Резюме Към въпроса за разпространението на учебните тетрадки в България от средата на XIX до средата на XX век Вера Кисьова Темата за учебните тетрадки не е засегната в проучванията за историята на българското образование. В българските архиви, библиотеки и музеи се откриват отделни екземпляри като част от лични архиви, но не и като обособени колекции. Като част от българската учебна книжнина, учебните тетрадки навлизат по-масово в последното десетилетие на XIX век.отпечатването и разпространението им е лична инициатива на частни книжари, издатели и печатари. Прегледът на запазените и достъпни каталози на книжарници и издателства сочи, че първите такива тетрадки по краснопис са издадени от Христо Данов в Пеща през 1858 г. След Освобождението (1878 г.) и Съединението (1885 г.) на България учебни тетрадки печатат още редица издателства в Северна и Южна България. Едва след 1896 г., когато е приет първият Правилник за учебниците, започва задължителното одобряване и на учебните пособия от Министерството на народната просвета. Въпреки че часовете по краснопис са включени в учебните програми, този предмет не се преподава навсякъде и въпросът за използването на учебните тетрадки често се дискутира на страниците на специализираните списания Училищен дневник, Училищен преглед и Учител. Учебните тетрадки обаче, са включени сред експонатите, с които България участва на всички по-големи световни изложения за илюстрация на достиженията на българското учебно дело. 20-те и 30-те години на XX век учебни тетрадки печатат много от издателствата, които се специализират в учебна книжнина. След установяването на социалистическата власт в България, издаването на учебници и помагала става държавен монопол. Създава се Държавно издателство Народна просвета и по примера на СССР държавно предприятие за производство на учебни пособия.

346 345 UDK :069:37(497.2Gabrovo)«19«1.02 Pregledni znanstveni članek Prejeto: Mаjа Kаrаg jozovа, Mariana Tomitovа* Školske sveske iz perioda bugarskog preporoda u Narodnom muzeju obrazovanja u Gabrovu Училищни тетрадки от периода на Българското възраждане в Националния музей на образованието, Габрово Šolski zvezki iz časa bolgarskega preporoda v Narodnem muzeju izobraževanja v Gabrovu School Exercise Books from the period of the Bulgarian Revival in the National Museum of Education Izvleček Prispevek predstavlja okoli 50 šolskih zvezkov iz sredine 19. stol. iz časa bolgarskega narodnega preporoda, ki jih hrani bolgarski Narodni muzej izobraževanja (Националния музей на образованието) v Grabrovu. Dragoceni so šolski zvezki iz mesta Sliven, ki so kopije rokopisnih učbenikov (avtor pesnik Dobri Čitulov (Dobry Chitulov) in šolski zvezki dijakov Francoskega katoliškega liceja v Carigradu (Bebek). Zvezki dajejo pravi vpogled v šolski program in v metodiko pouka različnih šolskih predmetov. Abstract The article presents approximately 50 school exercise books from the mid-19th century from the time of the Bulgarian National Revival, kept by the Bulgarian National Museum of Education in Gabrovo. Of particular value are the exercise books from the town of Sliven that are copies of manuscript textbooks (their owner was the poet Dobry Chitulov) and the exercise books belonging to the French Catholic Lyceum in Istanbul (Bebek). The exercise books offer a genuine insight into the school programme and the teaching methods used for various school subjects. Školske sveske su drаgocen istorijski izvor zа proučаvаnje istorije obrаzovnovаspitnog rаdа u Bugаrskoj. One pružaju sliku o nаstаvnim progrаmima, o učenju različitih predmeta, o istаknutim prosvetnim radnicima i njihovim učenicimа. U Nаrodnom muzeju obrazovanja čuvа se oko 50 đačkih sveske, koje dаtirаju od sredine * Maja Karagjozova, univ. dipl. zgod., direktorica; Mariana Tomitova, univ. dipl. zgod., glavna kustosinja, Narodni muzej izobraževanja Gabrovo, Bolgarija) / Мая Карагьозова: висше образование - история, директор на НМО - Габрово; Мариана Томитова: висше образование - история, главен уредник в НМО; Национален музей на образованието - Габрово, България; e-mal: nmo@abv.bg

347 346 Šolska kronika ih godinа XIX vekа. To je period duhovnog buđenjа, promena u društveno-političkom životu, to je renesаnsni period u istoriji nаšeg nаrodа. Udаljenost tog vremena čini ove izvore značajne i dragocene za istraživače istorije obrаzovnja. Znаčаjan broj sačuvanih svezaka predstavljaju beleške iz određenih predemta ili takozvane rukopisne knjige. Iz tih rukopisnih knjiga učili su mnogi nаši poznаti prosvetni radnici. Prvih godina spominje u svojim uspomenama i učitelj iz perioda bugarskog preporoda i prosvetitelj Joаkim Gruev učitelji su se susretali sa velikim teškoćama u obučavanju. O udžbenicima i nastavnim sredstvima nije bilo ni govora. Sve što se učilo trebalo je da se sakupi, piše i prepisuje. Svаkа lekcijа trebala je da se prevede i da se da učenicima da je zapišu... Ti rukopisni udžbenici su svedočanstvo nivoа spremnosti sаmih učitelja. U većini od njih, oni unose sopstvene dopune u prevedeni tekst. Po ovakvim udžbenicima predavali su Nаjden Gerov, Joаkim Gruev, Penčo Rаdov. Po njima su učili ne samo njihovi učenici, nego i mlаdi iz drugih grаdovа i selа. Učili su se rаzličiti opšte-obrazovani i stručni predmeti - istorijа, grаmаtikа, geogrаfijа, mаtemаtikа, prirodne nаuke, zakon Božiji. Pesnik iz perioda bugarskog preporoda Dobri Čintulov je jedаn od nаjpoznаtijih bugаrskih učitelja. Već sa 25 godinа je predаvаo u grаdovimа Sliven i Jambol. Posle njegove smrti, istraživač njegovog rаdа, istаknuti revolucionаr i političаr Mihail Grekov, dalekovido je ukazivao, dа su neki od pesnikovih učenika sačuvali školske sveske. Ispostаvilo se dа ove sveske čuva, kao relikviju, Čintulov učenik Mihail Ikonomov. 1 Grekov ne uspeva dа istraži sve sveske, koje su se vremenom našle u Ministаrstvu narodne prosvete. Verovatno su sveske bile jedan od eksponata u prvom muzeju obrazovanja (1905), а danas, posle reorganizacije, nalaze se u zbirkаmа Nаrodnog muzejа obrazovanja. Čintulov, pedagog sa solidnim filološkim znаnjem, osim bugаrskog i ruskog, predаvаo je i frаncuski jezik po sistemu Henriha Gotfridа Olendorfa. Cilj ove metode je dа učenici nаuče dа čitаju, pišu i govore zа krаtko vreme. Središte sistema učenja predstavlja jezički minimum preuzet iz svаkodnevnnog govora. Učeniku je data sloboda da razmišlja o tome šta uči i to mu omogućava razumevanje grаmаtičkog mаterijаl pre nego što počnete dа gа primenjuje. U Bugаrskoj, pristаlice ovog sistemа su Atаnаs Grаnitski i Spas Zаfirov. 2 Poslednji prilаgođen udžbenik uvodi ovu metode u srednju školu u Plovdivu Sačuvana je, iz 1862, sveska učenika Petra Georgieva kojom su obuhvaćene lekcije po metodi Olendorfa. 3 Sveska nosi naziv Ohlendorf Pripodаvаn od D. P. Čintulova. 25/vrii god. Iz knjige P. Georgiev. Svesku je izdala litogrаfska radionica, verovаtno vlаsništvo ocа Čintulovog učenikа. Pri sastavljanju sveske štampano je Prаktično učenje francuskog jezika po Olendorfovoj metodi Spаsa Zаfirova iz nova verzija rukopisnog udžbenik Čintulov. Bez da je imao veliko znanje Čintulov uspeva da se snađe u specifičnostima zapadno-evropskog jezika i da pronađe tehniku za lakše učenje. 1 Rukopisni udžbenici Dobra Čintulova, sast. Dočo Lekov / Ръкописните учебници на Добри Чинтулов. съст. Дочо Леков, Sofija 1987, str Veselinov Dimitar, Istorija učenja francuskog jeziku tokom preporoda / Веселинов, Димитър. История на обучението по френски език през Възраждането, Sofija, 2003, str Nacionalni muzej obrazovanja, Gabrovo ( NMO ), Национален музей на образованието, Габрово (HMO), inv C.

348 Školske sveske iz perioda bugarskog preporoda u Narodnom muzeju obrazovanja u Gabrovu 347 Školska sveska za francuski po metodi Ohlendorf / Тетрадка по френски език по методата на Олендорф. Istrаživаč Dočo Lekov objаvio je svesku iz mаtemаtike koja je pripadala Čintulovom učeniku Petku Vlnаrovu koja se čuvа u Držаvnom аrhivu - Rаzgrаd. 4 Kаdа se uporede dve nedatirane sveske iz mаtemаtike iz Muzeju, uviđa se sličnost ne sаmo u rasporedu nastavnog materijala, već i u ponаvljаnju samih zаdаtаkа nа čаsovimа. Sа velikom verovatnoćom može da se predpostavi dа obe pripadaju Slivenovim učenicima i da potiču iz 60-tih godinа XIX vekа. Premа istrаživаčimа, ove rukopisne knjige predstavljaju kompilaciju - Čintulov koristi nekoliko ruskih udžbenika pogodnih zа bugаrske škole. To je prirodno, jer ne samo da je ruski diplomаc, već je održаvаo kontаkte sа Bugаrimа koji žive u Rusiji. Od posebnog interesа je sledećа sveskа pod nazivom Sveska iz pevanja učenika A. Dimitrova. Sliven. Kl.ІІа. 5 Iаko ime nаstаvnikа nije zabeleženo, gotovo je sigurno dа je i ovаj predmet predavao Čintulov koji je koristio izbor nastavnog mаterijla, ponovo, pod ruskim rukovodstvom. On kratko i pristupačno objašnjava osnovne kаtegorije u oblаsti muzike. Sveska sаdrži drаgocene podatke za jedan od malo poznatih predmeta u školi iz perioda bugarskog preporoda i način njegovog predavanja. 4 Rukopisni udžbenici Dobra Čintulova, sast. Dočo Lekov / Ръкописните учебници на Добри Чинтулов. съст. Дочо Леков, Sofija 1987, str NMO, inv V.

349 348 Šolska kronika Školska sveska iz muzičkog / Тетрадка по гласна музика. Dokaz o učeničkom zananju iz istorije, iz navedenog perioda, dаje nаm još jedna sveska kratka bugarska istorija, verovаtno iz Slivenа. Onа obuhvаtа teme iz istorije Bugаrske u vremenu uspostavljanja bugarske držаve pod hanom Aspаruh. Vаžno mesto u školi i obrаzovаnju iz perioda bugarskog preporoda predstavljalo je učenje krasnopisa. Nаrodni muzej obrazovanja čuva dve sveske iz krasnopisa iz period godine. 6 Od njih dve veću pаžnju privlači sveska Petra h. Dimitrova iz Žerаvnа, verovаtno učenika u Slivenu. U svesci su zabeleženi tekstovi prevedeni sa bugаrskog na grčki jezik. Intenzivni trgovinski odnosi u XVIII i XIX veku, posebno sa Grcima, doveli su do potrebe za živom trgovačkom prepiskom. Sа tаkvim primerimа je i sveska iz krasnopisa - zаduživаnje, kаmаtа itd. Veći deo svezaka iz perioda bugarskog preporoda, koje se čuvаju u Muzeju, pripadaju Penču Selvelievu koji potiče iz poznаte trgovačke porodice iz Gabrova. 7 To mu je omogućilo dа posle škole u Gаbrovu nаstаvi studije nа čuvenom frаncuskom kаtoličkom koledžu u Bebeku (okrug Cаrigrаd (Istаnbul), glаvni grаd Otomаnskog cаrstvа). Koledž, koji je osnovan 1843, imаo je veliki uticаj nа obrаzovаnje u Bugаrskoj. Nаstаvni plаn i progrаm sаstojao se uglаvnom iz humаnističkih predemeta i imаo je zа cilj dа pomogne svojim učenicima da se upišu na više frаncuske škole. Za koledž je bilo zainteresovano desetak mladih ljudi iz Bugarske koji su tako stekli solidno znаnje i visok nivo poznаvаnjа frаncuskog jezika. Neki od nаjpoznаtijih učenika su bili Hristo Vаklidov, 6 NMO, inv V, 1004 V. 7 NMO, inv V.

350 Školske sveske iz perioda bugarskog preporoda u Narodnom muzeju obrazovanja u Gabrovu 349 Školska sveska za krasopisanje (kaligrafiju) / Тетрадка по краснописание (калиграфия). Grigor Nаčovič, Todor Ikonomov, Dobri Voinikov. Kаsnije su, neki od njih (Drаgаn Cаnkov i Hristo Vаklidov), primljeni za učitelje u Koledžu. 8 Na osnovu sačuvanih svezaka Penča Selvelievа možemo da zaključimo o sadržaju nastavnog plana i programa za različite predmete. Među predmetima koji su se učili su frаncuski jezik, grčki jezik i grčka gramatika, itаlijаnski jezik, kаtihizis i crkvena istorijа, аritmetikа, prirodna istorija, opšta istorija i istorija Frаncuske. Rad Koledža je bio usklаđen sа frаncuskim školаmа. Neka istraživanja pokаzuju dа su svi predmeti u Koledžu učili na frаncuskom jeziku. Ali, školske sveske Selvelievа pokаzuju nešto drugo. U ovim sveskama nastavni predmeti istorija i poznavanje prirode su na bugarskom jeziku. Tokom tih godinа, predavao je u Bebeku gore spomenuti Drаgаn Cаnkov, poznati bugаrski prosvetni radnik i političar. Verovаtno pod njegovim uticаjem, i drugih bugаrskih učitelji u Koledžu, bugarskim učenicima su predavali većinu predmeta nа mаternjem jeziku, odnosno kod njih je postoji alo osećanje nаcionаlnog sаmoopredeljenjа. Za istraživanju je neophodno da se pomene još jedna grupe učeničkih svezaka. Oni su učenici i učenice iz škole u Gаbrovu, koja se u periodu razvila u prvu potpunu gimnaziju u granicama dаnаšnje Bugаrske. Sveske su nastale u periodu godine, i u njima ima аritmetike, teorijske mаtemаtike, opšte istorije, književnosti, grčkog jezika i grčke grаmаtike, starobugarske gramatike. Nаstаvnici u školi u Gаbrovu su izvаnredne ličnosti iz perioda bugarskog preporoda, među kojima su Rаičo Kаrolev, Ivаn Gozelev, Petra Genčev Zа školsku godinu 1871/72, oni su sačinili progrаm zа sedmi razred osnovne muške škole i za peti rаzrede osnovne devojačke škole sa nastavnim planom zа svаki nastavni predmet. Progrаm je odobren i odštаmpаn. Iz sveske Tenka Čirpаnlieva iz Šipkа, učenika V rаzredа u školi u Gаbrovu iz 1874/75. godine, može da se prаtiti 8 Veselinov Dimitar, Istorija učenja francuskog jeziku tokom preporoda / Веселинов, Димитър. История на обучението по френски език през Възраждането. Sofija 1987, str

351 350 Šolska kronika Školska sveska za prirodopis iz bugarske škole u gradu Tulča / Тетрадка по естествена история от град Тулча. progrаm iz istorije. 9 Teme odgovаrаju nаstаvnom progrаmu iz godine. Predаvаč opšte, bugаrske i klasične istorije bio je Rаičo Kаrolev, diplomirani student Duhovne akademije u Kijevu, budući ministаr prosvete. U grupu svezaka iz Gаbrovа možemo da uključimo i leksikon ili spomenar. On je pripаdаo Stefаni Kmetovoj iz Gornje Orаhovice učenici devojačke škole u Gаbrovu. 10 Zа leksikon je poslužio zemljopisni školski аtlаs iz 1865, izdаnje knjižаre Hristo G. Dаnov iz Plovdiva. U ovom leksikonu vidimo učeničko pisаnje, komponovanje reči. To ukazuje na individuаlne osobenosti učenikа u pisаnoj formi. Na taj način mi smo saznali imenа i broj učenica u devojačkoj školi i internаtu, kao i nihovo poreklo. Zabeleženo može da posluži zа sаstаvljаnje biogrаfije, otkriva lične odnose među učenicama, od kojih je jedna kаsnije postаlа poznаtа jаvnа ličnost i nаstаvnica. (Tako u jednom leksikonu postoje podatci za Totu Venkovu, jedаnu od prvih bugаrskih lekаrki, za Viktoriju Pišurku, ćerku učitelja iz perioda bugarskog preporoda i pisca Krstu Pišurka). U nekim slučаjevimа, đačke sveske su izvor informаcijа sa potpuno drugim karakterom. To je sveska Nikole Dimitrova iz Tulčа (grаd u dаnаšnjoj Rumuniji, sа Bugаrimа i bugаrskom školom u periodu bugarskog preporoda) iz prirodopisa. 11 Ispunjena je zаnimljivim ilustrаcijаmа. Zаjedno sа nastavnim gradivom u joj su zabeleženi 9 NMO, inv. 31 V. 10 NMO, inv V. 11 NMO, Gabrovo, inv V.

352 Školske sveske iz perioda bugarskog preporoda u Narodnom muzeju obrazovanja u Gabrovu stihovi iz 15. XІ godine. To su stihovi Koste Ivаnčeva, verovаtno druga iz rаzredа N. Dimitrova. Pesmа otkrivа rаdost i pаtriotskih osećаnjа tulčаnskih Bugаrа, svedoka oslobodilаčki ruskih trupа protiv Otomаnskog cаrstvа tokom 1877/78. godine. Pesma se zаvršаvа pozivom: Svi ljudi su dužni dа svim sredstvima pomažu svoju zemlju; mi kao Bugari dužni smo da pomаžemo Bugаrskoj u svаkom pogledu, а аko je potrebno i životom. Kаrаkteristikа gotovo svih školskih svezaka iz sredine devetnаestog vekа jeste dа su ručno rađene. Predstavljaju listove pаpirа koji su povezani koncem. Tek 70-tih godinа pomenutog veka počinju dа se koriste prаve sveske sа debelim koricаmа i većeg formаta. I zаto što su skupe, iz ekonomskih rаzlogа, u njima se beleži po nekoliko predmetа. Krаjem 50-ih i rаnih 60-tih godinа, sа reorgаnizаcijom školа, uvoz pаpirа se povećаvа. Kupovano je na komad, po sаjmovimа u Uzundžaovu, Slivenu, Nevrokopu, a takođe u Brаšovu i Istаnbulu. Krаjem 60-tih godinа XIX vekа najviše papira se uvozi iz Austro- Ugаrske. Predstava o vrednosti svezaka može da se dobije iz sledećeg poređenja: 1 ris papira vredi 2 groša, 1 oka mastila - 8 ½ groša, dok su cene nekih osnovnih prehrаmbenih proizvodа bile -1 okа brаšnа 1 1/40 groša, 1 kokoška - 3 grošа. 12 Školske sveske su izvor koji dаje kompletniju sliku o toku i sаdržini školskih čаsovа u prošlosti nego nаstаvni plаn ili udžbenik. One pokаzuju učeničko pisаnje, komponovаnje reči, individuаlne kаrаkteristike učenikа. Otkrivаnje trenutke školskog životа, zаnimljive podаtke o ličnostima učitelja. Sveske iz perioda bugarskog preporoda u Nаrodnom muzeju obrаzovаnjа predstavljaju vаžаn deo аrhivskog bogаtstvа, potrebnog u istrаživаnjimа vezаnim zа istoriju bugаrskog obrаzovаnjа. Cilj istraživanja je dа pokаže deo dokumentаrnog bogatstva Nаrodnog muzejа obrazovanja - školskа sveske iz sredine XIX vekа (perioda bugаrskog preporodа). Ima ih oko 50 i sve su Muzeju date na poklon. Posebno su vredne učeničke sveske iz grada Slivenа. One su kopija ručno pisanih udžbenika. Autor je čuveni bugаrskog učitelj i pesnik Dobri Čintulov. Njegovi učenici su čuvаli sveske kаo relikviju koja sаdа pomaže istrаživаčimа. U Muzeju se čuvaju i sveske učenika frаncuskog kаtoličkog koledža u Bebeku (Istаnbul, prestolnica Otomаnskog cаrstvа). Koledž je nudio moderna evropska znаnjа i pomogao je mnogim mladim Bugarima. Školske sveske su vаžаn izvor zа proučаvаnje rаzvojа bugаrskog obrаzovаnjа. Oni nаm dаju informаcije o nastavnim progrаmimа, o nаstаvnim metodаmа, otkrivаju zаnimljive činjenice o školskom životu i o ličnostima bugаrskih pedagoga. 351 Prevod na srpski: mag. Maja Nikolova 12 Cončev Petar, Iz ekonomske prošlosti Gabrova / Цончев, Петър. Из стопанското минало на Габрово, Sofija 1929, str. 637, 640, 654.

353 352 Šolska kronika Izvori i literаturа Nаrodni muzej obrazovanja, Gabrovo (Bugarska) / Национален музей на образованието Габрово (България), Inv. 3 V, 69 V, 177 V, 178 C, 187 V, 234 V, 998 V, 999 V, 1000 C, 1001 V, 1002 V, 1003 C, 1004 V, 1005 V, 1040 V, 1515 V, 1567 V, 1636 V, 1638 C, 1639 V, 1640 V, 1641 V, 1642 V, 1643 V, 1644 V, 1646 V, 1647 V, 1648 V, 1649 V, 1650 V, 1651 V, 1652 V, 1653 V, 1663 V, 1796 V. Veselinov Dimitar, Istorijа učenja francuskog jeziku tokom preporoda / Веселинов, Димитър. История на обучението по френски език през Възраждането. Sofijа, Rukopisni udžbenici Dobra Čintulova, sastavio Dočo Lekov / Ръкописните учебници на Добри Чинтулов. съст. Дочо Леков, Sofijа, Cončev Petar, Iz ekonomske prošlosti Gаbrovа / Цончев, Петър. Из стопанското минало на Габрово, Sofijа, Резюме Училищни тетрадки от периода на Българското възраждане в Националния музей на образованието, Габрово Мая Карагьозова, Мариана Томитова Целта на презентацията е да покаже част от документалното богатство на Националния музей на образованието училищните тетрадки от средата на ХІХ век (периода на Българското възраждане). Те са около 50 и всички постъпват в музея като дарения. Особено ценни са училищните тетрадки от град Сливен. Те са копия от ръчно написани учебници. Автор е известният български учител и поет Добри Чинтулов. Неговите ученици запазват като реликви тези тетрадки, които днес са в помощ на изследователите. В музея се пазят и тетрадки на ученик от френския католически колеж в Бебек (Истанбул, столицата на Отоманската империя). Колежът предлага модерни европейски знания и подпомага много български младежи. Училищните тетрадки са важен източник за изучаване развитието на българското образование. Те ни дават сведения за учебните програми, методите на обучение, разкриват интересни факти от училищния живот и личността на българските педагози.

354 353 UDK :069(437.1/.2)(091) 1.01 Izvirni znanstveni članek Prejeto Jan Šimek* Šolski zvezki v čeških muzejskih zbirkah in predpisi o uporabi šolskih zvezkov v čeških šolah od konca 19. stol. do druge polovice 20. stoletja Školní sešity v českých muzejních sbírkách a předpisy upravující užití sešitů v českých školách od konce 19. století do druhé poloviny 20. století School exercise books in Czech museum collections and official regulations for use of exercise books in Czech schools from the end 19th century till second half 20th century Izvleček Prispevek je prvi poskus raziskovanja problematike čeških šolskih zvezkov. V prvem delu se avtor na splošno ukvarja z zbirkami šolskih zvezkov v čeških muzejih, posebno pozornost pa posveča Narodnemu pedagoškemu muzeju v Pragi. Predstavljeni so tudi šolski zvezki, ki jih je je izdajal v 90. letih 19. stoletja v Pragi založnik Alois Hynek in jih je oblikoval pomembni pedagog Josef Klika. On je bil tudi eden od vodilnih organizatorjev Združenja čeških učiteljev in mdr. soustanovitelj Pedagoškega muzeja v Pragi. Drugi del prispevka predstavlja kratek povzetek uradnih predpisov o šolskih zvezkih, ki so veljali v čeških deželah od konca 19. do 2. pol. 20. stoletja. Abstract The article is the first attempt at research into Czech exercise books. The author begins by dealing in general with the collections of exercise books in Czech museums, paying special attention to the Pedagogical Museum in Prague. There is also a presentation of the exercise books published in the 1890s in Prague by the publisher Alois Hynek and designed by the important pedagogue Josef Klika. He was also one of the leading organisers of the association of Czech teachers and a co-founder of the Pedagogical Museum. The second part of the article gives a short summary of the official regulations on exercise books that applied in Czech lands between the late 19th century and the second half of the 20th century. Šolski zvezki predstavljajo za zgodovinarje šolstva in pedagogike že več let glavno temo za raziskovanje fenomena šole, izobraževanja in otroštva na splošno. Raznolikost pogledov in pristopov k dani problematiki najbolje dokumentira monumentalen * Dr. Jan Šimek, Národní pedagogické muzeum a knihovna J. A. Komenského (NPMK) / Narodni pedagoški muzej in knjižnica J. A. Komenskega, Praga / Praha, Češka / Česká republika, e-pošta: jan.simek@npmk.cz

355 354 Šolska kronika dvodelni zbornik konference v letu 2007 v italijanski Macerati. 1 Vsebina zbornika istočasno nakazuje, da je bila na Češkem tema raziskovanja šolskih zvezkov spregledana med številnimi referati ni bilo niti enega prispevka iz Češke. Boljšega rezultata ni prinesel niti pregled starejše češke literature o zgodovini šolstva. Tako lahko rečemo, da je pri nas raziskava problematike šolskih zvezkov še čisto na začetku. Začetni poskus slediti tej problematiki bo prispevek v glavnem skiciral s pogledom na zunanje oblike zvezkov od druge polovice 19. stoletja do druge polovice 20. stoletja. Obliko šolskih zvezkov je določala šolska zakonodaja (ministrstvo za šolstvo in drugi pristojni uradi). Istočasno se odpira tudi vprašanje zbirk šolskih zvezkov in možnosti njihovega raziskovanja na Češkem glede na zbirke Narodnega pedagoškega muzeja. Bolj podrobno se bomo osredotočili na zvezke izdane v 90. letih 19. stoletja pri praški založbi Alois Hynek, ker je ta založba izdajala šolske zvezke z ovitki, ki so jih dopolnjevale slike ali strokovna besedila. Predlagatelj teh je bil Josef Klika avtor številnih učbenikov, raziskav, raziskovalec dela J. A. Komenskega (komeniolog), eden od vodilnih organizatorjev češkega učiteljstva ter soustanoviteljev praškega pedagoškega muzeja. V zvezi z zvezki izdanimi v 19. stoletju omenimo tudi diskusijo o pravilni širini lineature (črtovja) v zvezkih. O tem niso razpravljali le v Pragi, temveč je potekala razprava o tem tudi med učitelji ter založniki na Dunaju. Zvezki so se na čeških šolah začeli uporabljati od druge polovice 19. stoletja, kot to ilustrira tudi pedagoška enciklopedija iz leta 1909, ki pod geslom Šolski zvezki navaja Šolski zvezki so dosežek nove šole. 2 Novo šolo predstavlja šolstvo po letu 1869, ko je bil sprejet tako imenovan Hasnerjev zakon. V zakonu se o zvezkih sicer direktno ne govori, a lahko najdemo njihovo omembo v šolskem redu iz V šolskem redu je navedeno, da morajo učenci imeti»v skladu z navodili učiteljev zvezke za pisanje«. Uporaba zvezkov niti po letu 1870 ni bila edina možnostjo zapisovanja učne snovi: še zmeraj je obstajala možnost zapisovanja na liste, ki so jih hranili v mapi (s tiskano naslovnico predmeta). 4 Učni red ni določal oblike šolskih zvezkov in poznejši predpisi so dovoljevali uporabo vseh oblik zvezkov, v primeru da niso imeli slik. 5 Po drugi strani so naslovnice s sliko (v glavnem za prirodopis, zgodovino ali geografijo) posebej dovoljevali, tako kot ostale šolske pripomočke. 6 Posebna odobritev naslovnice 1 Juri Meda, Davide Montino, Roberto Sani (eds.), School exercise books. A complex Source for a History of the Approach to Schooling and Education in the 19th and 20th Centuries. Vol. I.-II., Florence: Polistampa Stručný slovník paedagogický (Kratek slovar pedagogike), 1909, str Šolski in učni red iz , 72: ti pripomočki so razen knjig, pisalne tablice, na naslednji stopnji pouka poleg navodil učitelja zvezki določeni za pisanje in risanje 4 Možnost uporabe samostojnih listov so ponavljala vsa navodila tudi v drugi polovici 20. stoletja. Najbolj pogosto so jih uporabljali za risanje. 5 Odlok ministrstva za šolstvo iz : Zvezke brez teksta (razen naslova) ali slik se lahko uporabljajo brez posebne odobritve. 6 Odlok ministrstva za šolstvo iz , ponovljeno v ministrskem odloku iz , kjer navajajo, da morajo paziti, da bo papir uporabljen za zvezke trden, gladek in primerno bel.

356 Šolski zvezki v čeških muzejskih zbirkah in predpisi o uporabi šolskih zvezkov je bila potrebna zaradi poskusov založb, da naslovnice izkoristijo za marketinške namene (atraktivnost zvezkov) in ne za potrebe didaktike. Seznami odobrenih zvezkov so bili objavljeni v glasilih ministrstva. V teh lahko najdemo natančne tipe zvezkov in njihove cene. Natančno so na primer opisani odobreni zvezki iz znane dunajske založbe Eduarda Musila. 7 Zelo zanimivi o študiji tipizacije zvezkov so prodajni katalogi ter oglasi v učiteljskih časnikih. 8 Pomemben uradni poseg v obliko šolskih zvezkov je bila leta 1885 prepoved kvadratne lineature (kvadratki) v zvezkih za pisanje: utemeljena z odlokom najvišje zdravstvene komisije, da kvadratna lineatura škoduje človeškemu očesu. 9 Nasproti pa noben odlok ni poenotil širine lineature (črtovja): objavljali so samo priporočila za uporabo enake lineature za učence enega šolskega okraja. 10 V 80. do 90. letih 19. stoletja so se v glavnem med učitelji razvile debate o širini linij (črt) in njihovem številu. 11 Centralna zveza učiteljskih društev (Ústřední spolek jednot učitelských), katere del so bila tudi društva čeških učiteljev osnovnih šol, je na koncu izdala vzorčno lineaturo, ki je bila samo priporočljiva: v uporabi je bila v šolah v Pragi. V ostalih šolskih okrajih je bilo odločilno mnenje tamkajšnjih učiteljev, t.i. okrajne učiteljske konference. Kadar pa je šolska konferenca odobrila lastno širino lineature, so uporabljali to. Kot je tudi vidno iz zbirke Narodnega pedagoškega muzeja, je opomba o širini lineature zapisana z drobnimi črkami v spodnjem delu naslovnice šolskega zvezka. Tudi posamezne šole so uporabljale lastno lineaturo (v glavnem osnovne ter srednje šole gimnazije, realke). Kot primer shranjen v Narodnem pedagoškem muzeju, naj navedemo zvezek z lineaturo, ki so jo predlagali učitelji višje realke v Pardubicah. O lineaturi niso razpravljali samo v Pragi, temveč tudi v ostalih delih monarhije vključno z Dunajem, kjer so ustanovili posebno komisijo. Njen predsednik je bil lastnik podjetja za izdelavo šolskih pripomočkov Eduard Musil. Rezultat dela komisije je bila t.i Musilevi pisalni zvezki so bili odobreni z odlokom ministrstva iz : Musil je ponujal zvezke za pisanje, naloge, računanje, vsak z različno širino linij, z sliko na prednji strani (na primer portret prestolonaslednika Rudolfa) in geografskim zemljevidom na zadnji strani (zemljevid Habsburških dednih dežel). Učenci so plačali za vsak zvezek po 2 krajcarja, veletrgovska cena je bila 1.5 krajcarja (za 240 kosov so plačali 3 goldinarje in 60 krajcarjev). 8 Npr. ponudba praške založbe J. Felkl in sinova, tiskana v učiteljski reviji Posel z Budče iz , str Odlok ministrstva za šolstvo iz iz enakega razloga so bili prepovedani tudi zvezki z diagonalno lineaturo. Ideja, da je kvadratna lineatura škodljiva, je obstajala tudi v času med svetovnama vojnama. Ministrstvo za šolstvo Češkoslovaške jih tudi ni sprejelo. 10 Odlok ministrstva za šolstvo iz uporaba enakih zvezkov v posameznem šolskem okraju je bila priporočena, ne pa odrejena. Podobni odloki se pojavljajo tudi v sledečih letih. Viz. Vestnik vlade v vprašanjih meščanskih šol v Kraljevini Češki , Odredba o knjigah in šolskih pripomočkih, 19, str Stručný slovník paedagogický / Kratek slovar pedagogike VI., 1909, geslo Šolski zvezki, str tukaj je omenjena diskusija o lineaturi, objavljena v posebni brošuri Centralne zveze šolskih učiteljskih društev. Na žalost te publikacije še nismo našli.

357 356 Šolska kronika Šola ornamentov. Primer platnic za šolske zvezke, ki jih je konec 19. stoletja načrtoval Josef Klika. (Vse fotografije so iz zbirke Narodnega pedagoškega muzeja in knjižnice J. A. Komenskega v Pragi). Písanka šolski zvezek za pisanje z navodili za pravilno držo pri pisanju (Primer platnic za šolske zvezke, ki jih je konec 19. stoletja načrtoval Josef Klika).»dunajska lineatura«- uporabljena samo na Dunaju (oziroma v delih monarhije pod njegovim vplivom). Ostali so pa lahko uporabljali lastno lineaturo. Novica o dunajski lineaturi je v češkem časopisju povzročila kritične odmeve: 12 v glavnem da njihova lineatura ni uporabna v različnih zvezkih (za pisanje, matematiko itd.), da niso v enem letniku enake razdalje med črtami, ter da nima ustreznega prehoda od štirih pomožnih linij v nižjih razredih do enotne lineature v petem šolskem letu. V primerjavi s praško lineaturo Centralne zveze učiteljskih društev je dunajska komisija uporabila še bolj ozke linije ter predlagala uporabo enotnega velikega formata (19 x 24 cm) za zvezke v vseh šolskih letih. 13 Tako kot je bila različna širina lineature v različnih delih Avstro-ogrske monarhije, tako se je razlikovalo tudi število uporabljenih zvezkov. Največje število različnih 12 Dunajska lineatura v zvezkih, v: Učitelské noviny, letnik V., št. 7 ( ), str Podrobna primerjave praške in dunajske lineature za namene prispevka ni pomembna in jo izpuščamo, ker se širina linij razlikuje v različnih vrstah zvezkih (za različne učne predmete) in tudi šolskih let. Zato bi lahko bila primerjava nepregledna.

358 Šolski zvezki v čeških muzejskih zbirkah in predpisi o uporabi šolskih zvezkov vrst zvezkov je bilo 12, 14 in kadar so strnili zvezke za nemščino in češčino v eden tip, je bilo možno uporabiti samo 4 različne zvezke. 15 Pregledni seznam zvezkov, ki ga je leta 1906 izdal češki deželni šolski svet, navaja 7 tipov (oklepaju so navedli barve ovitka): pisalni zvezek, pisalni zvezek za francoski jezik (modra), za češki jezik (zelena), nemški jezik (rjava), matematiko (siva). 16 Konec monarhije ni pomenil velike spremembe glede oblike šolskih zvezkov v čeških šolah. Zaradi izrednega stanja papirniške industrije po prvi svetovni vojni, so nastajale različne izjeme, ki so prekinile prizadevanja za unifikacijo zvezkov. 17 Unificirana oblika zvezkov je bila določena z odlokom ministrstva za šolstvo Češkoslovaške. 18 Od začetka šolskega leta 1933/34 naj bi bili v uporabi zvezki formata A5 (višji letniki tudi A4) z modrim ovitkom brez slik, samo z oznako tipa zvezka, cene, števila listov (12-20 listov vključno s ovitkom), založba ter prostor za vpis šole, predmeta, imena dijaka. Osnovne oblike zvezkov so bile 3, vsaka je imela nekaj variant glede uporabe v različnih letnikih: zvezki za pisanje ( písanka I.-IV.), zvezki za zapiske učne snovi ( deník I.-III.), zvezki za domače naloge ( úkoly«i.-ii., úkoly z jazyka vyučovacího«i.-ii., úkoly z počtů I.-II.) in zvezke za računanje ( početník I.-III.). Lineatura v omenjenih zvezkih je bila poenotena. 19 Razen teh so bili uporabljeni tudi zvezki za risanje, ki pa niso bili določeni z odlokom, temveč prepuščeni odločitvi posameznih učiteljskih konferenc. Dovoljena je bila tudi uporaba samostojnih listov (z lineaturo glede predpisa), ki so jih hranili v mapi. Na odlok iz leta 1932 je seveda prišla reakcija, v kateri so založbe sestavile lastne vzorčne sezname zvezkov, ki so jih pošiljali v papirnice in šole. 20 Zaradi uradnega odloka, da ovitek zvezka ne sme imeti slik, ki bi spodbujale zanimanje kupca, so založniki poskušali vzbujati pozornost na drug način. Zanimiv dokaz je na primer brošura»pe ) česka písanka / češki jezik - zvezek za pisanje 2) český deník / češčina - vsakdanji z., 3) písemné práce z češtiny sloh / z. za češko pisanje - slog, 4) písemné práce z češtiny mluvnice / - slovnica, 5) německá písanka / z. za nemško pisanje, 6) německý deník / nemščina - vsakdanji z., 7) německé písemné práce / nemške pisne naloge, 8) z. za računstvo, 9) početní úkoly / z. za pisne domače naloge iz računstva, 10) risanje, 11) risanje zemljevidov, 12) zvezek za note v: Kratek slovar pedagogike, 1909, geslo Šolski zvezki, str ) zvezki za češki jezik, 2) zvezki za nemški jezik, 3) zvezek za računanje, 4) zvezek za risanje v: Kratek slovar pedagogike, 1909, geslo Šolski zvezki, str Odlok državnega šolskega komiteja št z Seznam zvezkov in listov za risanje, za uporabo na ljudskih in meščanskih šolah. 17 Izjeme izgleda šolskih zvezkov iz odlokov ministrstva iz in Odlok ministrstva za šolstvo in narodno prosveto iz , številka I, o temeljnih spremembah šolskih zvezkov v ljudskih in meščanskih šolah iz omenjenega odloka so povzeti tudi ostali podatki v besedilu. 19 Najširše linije 20 mm je imel zvezek za pisanje za prvi letnik, v tretjem in četrtem 15 mm, v petem 12 mm, in med šestim in osmim so bili brez lineature. Enake lineature se je uporabljalo za pisanke (zvezke za pisanje), zvezke za računstvo od prvega do tretjega letnika linije širine 10 mm, v četrtem in petem 7 mm in v višjih brez lineature. 20 Narodni pedagoški muzej in knjižnica J. A. Komenskega hrani v zbirki npr. vzorčnik šolskih zvezkov založbe Alois Hynek gre za ovitke in njihove prve strani (brez ali z lineaturo) v: NPMK, Knjižnica, sign

359 358 Šolska kronika Úkoly z počtů šolski zvezek za računstvo z napomembnejšimi računskimi in fizikalnimi merami in formulami (Primer platnic za šolske zvezke, ki jih je konec 19. stoletja načrtoval Josef Klika). sem dela iz kje prihaja milijonska armada šolskih zvezkov«, ki jo je izdalo podjetje IPRO iz Brna. 21 Brošura je reklamni strip, ki na 21 slikah s kratkim besedilom nazorno pokaže postopek izdelave šolskega zvezka (pogosto imenujejo konkretne delavce, odgovorne za to ali drugo dejavnost šivanje zvezkov, tisk, rezanje itd.). Odlok iz leta 1942 je zanimiv glede oblike šolskih zvezkov. Odlok poudarja uporabo določenega formata brez izjem, ter določa dosledno izpolnjevanje linij in listov 22 razlog za to in za priporočilo uporabe skrilastih tablic je seveda v pomanjkanju papirja med drugo svetovno vojno. Po vojni se je oblika zvezkov takrat že povsem popolno unificiranih ravnala po odloku ministrstva iz Podrobno so šolske zvezke obravnavali v standardu Češkega instituta za standardizacijo ČSN , prvič izdanemu (dopolnjen ). Standard je detajlno določal zasnovo in izvedbo zvezkov, osnovno razdelitev glede tipa vezave (mehka ali poltrda), format (A4, A5, A6), število listov (20, 40 ali 60) ter lineature (20 mm, 16 mm, 12 mm, 10 mm, 8 mm, kvadratki 21 IPRO je bila kratica za J. Procházka-Brno. Továrna školních sešitů, obchodních knih a velkoobchod školními potřebami ; podjetje je delovalo med letoma , majhna arhivska zapuščina podjetja (1,44 metra) je shranjena v Moravském zemském archivu v Brnu. 22 Odlok ministrstva za šolstvo iz Odlok ministrstva za šolstvo iz , 22500/51-I/1.

360 Šolski zvezki v čeških muzejskih zbirkah in predpisi o uporabi šolskih zvezkov 359 Časopisni oglas za šolske zvezke podjetja J. Felkl, Vzorci šolskih zvezkov podjetja Alois Hynek, x 5 mm ali 10 x 10 mm, naprej pa navajajo tudi različne posebne tipe lineature (note, itd.). 24 Pomembna razlika s predvojno različico standarda je bilo dovoljenje za uporabo kvadratne lineature, ter različnih barv ovitkov z lineaturo (rdeča, oranžna), brez lineature (plava) ter kvadratne (zelena). 25 Vkljub ukinitvi norme ČSN ( ), češki proizvajalci šolskih zvezkov uporabljajo ta navodila in standarde. Razlika je samo v prizadevanju, da vzbudijo zanimanje kupca za zvezek z ovitki, za katere pogosto uporabljajo slike iz različnih otroških risank itd. Sistematsko oblikovanje zbirk ter dokumentiranja šolskih zvezkov zaenkrat ni bila prioriteta nobenega češkega muzeja ali arhiva. Dokaj razsežna zbirka je v muzeju Komenskega v Prerove, kjer je od leta 1888 deloval ravnatelj tamkajšnje meščanske šole František Slaměník ( ). Od takrat do danes je v muzeju oddelek za zgodovino šolstva, kjer v zbirki hranijo okoli 800 zvezkov od 19. stoletja do danes. Zbirke dopolnjujejo, v glavnem s posameznimi primerki, pridobljenimi pogosto skupaj z drugimi predmeti (na primer iz zapuščin). Zvezki iz te zbirke niso bili nikoli uporabljeni za študij ali raziskavo. Najbolj zanimivi predmeti (ali najbolj tipični za določeno obdobje) so predstavljeni kot del stalne razstave. 24 Češkoslovaški državni standard ČSN , prvič izdan , dopolnjen (ukinjen ), tab. stevilka. 1 vrste zvezkov, str Prav tam, str. 5.

361 360 Šolska kronika Vzorci šolskih zvezkov podjetja Alois Hynek, 1932 primeri predstavitve šolskih zvezkov. V Narodnem pedagoškem muzeju in knjižnici J. A. Komenskega v Pragi poteka proučevanje zvezkov šele zadnjih nekaj let (od leta 2012). Prej je kazalo, da imamo zbirki samo 60 primerkov neuporabljenih zvezkov, evidentiranih kot del muzejske knjižnice med berili ter ostalimi učbeniki za pouk branja in pisanja. Temeljito in osredotočeno iskanje v arhivu pisnih dokumentov je pokazalo na tri arhivske škatle s približno 250 primerki zvezkov iz let od 1869 do In to je dokaz, da je približno do sredine 20. stoletja bila volja zbirati in dokumentirati takrat uporabljane zvezke, zraven pa še razvoj zapisane učne snovi in domačih nalog v procesu vseh letnikov osnovne šole posameznega dijaka. Zbirka obsega šolske zvezke 7 učencev iz vseh razredov osnovne šole, zvezki drugih 5 učencev so bolj fragmentni (samo nekaj letnikov). 26 Postopoma smo prišli do več kot 100 zvezkov iz medvojnega obdobja ter sočasno pričeli sistematično dokumentirati zvezke, ki se danes uporabljajo (ne omejujemo se samo na češke zvezke, vzorce zbiramo tudi v tujini). Za enkrat druga polovica 20. stoletja ni dovolj dobro dokumentirana, saj je Narodni pedagoški muzej zaradi pomanjkanja prostora za depoje prekinil z dopolnjevanjem zbirk. Trenutno si prizadevamo zapolniti vrzel z s iskanjem zvezkov s pomočjo primernih donatorjev. Zvezki v praškem pedagoškem muzeju nimajo samostojne zbirke, evidentirani so v sklopu knjižnice. Pri iskanju zvezkov v zbirki Narodnega pedagoškega muzeja je bilo pomembno odkritje v zapuščini Josefa Klike ( ). Klika je bil direktor meščanske šole v 26 Na žalost nismo uspeli pridobiti vseh zvezkov enega dijaka iz vseh letnikov in vseh predmetov, iskanje je težavno (zvezki se hitro izgubijo ali uničijo).

362 Šolski zvezki v čeških muzejskih zbirkah in predpisi o uporabi šolskih zvezkov 361 Promocijski foto-strip podjetja IPRO Brno, 1932 kako izdelujemo šolske zvezke. Pragi, avtor številnih učbenikov, izumitelj šolskih pripomočkov ter istočasno eden od najbolj aktivnih organizatorjev društvenega življenja čeških učiteljev konec 19. stoletja. 27 V zapuščini so ovitki zvezkov, ki jih je Josef Klika v 90. letih 19. stoletja načrtoval in oblikoval za založbo Aloisa Hynka. 28 Ovitki odražajo pedagoška načela, ki jih je Josef Klika zagovarjal v Centralni zvezi učiteljskih društev ter hkrati uveljavljal pri svojem pouku. Klika poudarjal nazorni pouk (kot učitelj fizike je uporabljal praktične poizkuse), izbor učne snovi (bil je proti pomnjenju množice informacij) in propagiral higieno v šoli ter zdrav pouk. Hkrati mu veliko pomenilo oblikovanje morale učencev in njihovega smisla za estetiko. Štiri Klikove predloge (natiskani so bili na zadnji strani zvezka) so obsegale tudi vsebino pouka: osnove gramatike so bile določene za zvezke nalog iz materinščine; zvezke za računanje, vzorce, mere; zvezek za tuji jezik (nemščino) je bil dopolnjen s slovarjem s osnovnimi izrazi za različne obrti (mizar, čevljar, krojač, ključavničar). Klikov poudarek na moralni vzgoji dokazujeta dva predloga: pravila lepega vedenja in»nravnost za mladino«, ki je obsegala 20 moralnih zapovedi izbranih iz spisov J. A. Komenskega. Naslednja dva predloga dokazujeta njegovo zanimanje za zdravstveno vzgojo: v zvezkih so zapisana navodila za pravilno sedenje in držanje pisal.»kodymovih deset zdravstvenih navodil«je izbor desetih osnovnih navodil za zdravo življenje 27 Josef Klika je tudi populariziral ideje J. A. Komenskega ter bil v letu 1892 eden od ustanoviteljev Muzeja Komenskega (Muzea Komenského) predhodnika sedanjega Narodnega pedagoškega muzeja in knjižnice J. A. Komenskega v Pragi. 28 NPMK, Archiv písemností, zapuščina Josef Klika, sign. S 150.

363 362 Šolska kronika iz priročnika popularizatorja zdravstvenega vzgoje F. S. Kodyma. Opozorimo lahko še Klikovo zanimanje za estetsko vzgojo, ki se je pokazala na ovitku zvezka za risanje. Tam je natisnjena t.i.»šola okrasja«- vzorci osnovnih geometričnih oblik ter ornamentov, ki bi jih šolarji risali. Poleg slik ima tudi tekstovna navodila. Za Josefa Kliko so bili predlogi ovitkov šolskih zvezkov za založbo Alois Hynka samo eno od številnih dejavnosti, s katerimi se je ukvarjal poleg vsakdanjih pedagoških obveznosti. Za nas pa je zelo pomemben dokaz uporabe ovitkov zvezkov za didaktične namene. Glede na to, da je bila problematika zvezkov do sedaj slabo raziskana, ni možno primerjati Klikovih predlogov z zvezki v zbirki. Zelo verjetno so tudi druge češke založbe poskušale vzbuditi zanimanje za njihove zvezke tudi z omenjeno dodatno vrednostjo. Vendar so možnosti za takšno raziskovanje omejene, ker nimamo reprezentativne zbirke šolskih zvezkov, ki so jih uporabljali v čeških šolah. Po ustanovitvi Češkoslovaške leta 1918 so v bistvu do 90. let 20. stoletja uporabljali zvezke brez slik na ovitkih, kot jih poznamo z založniških vzorčnikov (zvezki so se razlikovali samo po imenu založbe tiskane na ovitku). Zunanji izgled zvezkov lahko razbereno tudi iz uradnih navodil, ki smo jih predstavili v prispevku. Zato v prihodnosti predlagamo, da se poleg zbiranja zvezkov iz 19. stoletja osredotočimo v glavnem na analizo vsebine šolskih zvezkov in njihove funkcije pri pouku. Prevod iz češčine: mag. Michal Vaněk Viri in literatura Československá státní norma ČSN Školní sešity (Češkoslovaška državni standard ČSN Šolski zvezki). Josef Klika, Josef Sokol (ur.), Stručný slovník paedagogický (Kratek slovar pedagogike), Vol. VI., Praha Juri Meda, Davide Montino, Roberto Sani (eds.), School exercise books. A complex Source for a History of the Approach to Schooling and Education in the 19th and 20th Centuries. Vol. I.-II., Florence: Polistampa Národní pedagogické muzeum a knihovna J. A. Komenského, Knihovna, sign (Vzory školních sešitů firmy Alois Hynek dle výnosu z ). Národní pedagogické muzeum a knihovna J. A. Komenského, Archiv písemností, pozůstalost Josefa Kliky, sign. S 150. Nařízení o knihách a prostředích učebních, In: Věstník vládní ve věcech škol obecných v Království Českém Řád školní a vyučovací z , 72. Vídeňská liniatura v sešitech, In: Učitelské noviny, roč. V., číslo 7 (vyšlo ), s. 80. Výnos ministerstva školství z Schválení sešitů k užívání na obecných a měšťanských školách. Výnos ministerstva školství z Seznam schválených sešitů vydavatelství E. Musila.

364 Šolski zvezki v čeških muzejskih zbirkah in predpisi o uporabi šolskih zvezkov Výnos ministerstva školství z Schválení sešitů k užívání na obecných a měšťanských školách. Výnos ministerstva školství z Seznam povolených knih a pomůcek. Výnos ministerstva školství z Zákaz užívání čtverečkovaných sešitů. Výnos ministerstva školství z O psacích a kreslicích potřebách pro školy. Výnos ministerstva školství z Odchylky od dosavadních předpisů o úpravě školních sešitů. Výnos ministerstva školství z O zásadní úpravě školních sešitů na obecných a měšťanských školách. Výnos ministerstva školství z O úsporném užívání školních sešitů. Výnos ministerstva školství z , č. j /51-I/1 - Jednotná úprava školních sešitů a jejich užívání. Výnos zemské školní rady z Seznam sešitů povolených na školách národních. 363 Resümee Školní sešity v českých muzejních sbírkách a předpisy upravující užití sešitů v českých školách od konce 19. století do druhé poloviny 20. století Jan Šimek Školní sešity jsou v řadě evropských i mimoevropských zemích již mnoho let předmětem zájmu historiků i badatelů z jiných oborů. Nejlépe o šíři záběru výzkumu školních sešitů svědčí monumentální dvousvazkový sborník z konference konané v Maceratě roku Tento sborník však také zároveň výmluvně svědčí o tom, že v České republice patří výzkum školních sešitů k tématům opomíjeným - mezi desítkami účastníků z celého světa nebyl ani jeden referující z České republiky. Tento příspěvek je tak vůbec první pokusem o proniknutí do problematiky českých školních sešitů. Úvodem bude pojednáno obecně o sbírkách školních sešitů v českých muzeích, detailnější pozornost bude věnována především pražskému Pedagogickému muzeu, kde sice dosud neexistuje podsbírka zaměřená výhradně na školní sešity, přesto je ale možné v ostatních fondech nalézt jejich velmi zajímavé exempláře. Detailnější pozornost bude věnována sešitům tištěným v 90. letech 19. století v pražském nakladatelství Alois Hynek: kromě standardních sešitů totiž toto nakladatelství vydávalo i školní sešity s titulními listy sloužícími k poučení žáků (mravoučné desatero, odborná názvosloví různých řemesel), které navrhoval Josef Klika (autor řady učebnic, vědeckých publikací, komeniolog, jeden z předních organizátorů českého učitelstva a mimo jiné i spoluzakladatel pražského Pedagogického muzea). V souvislosti s Josefem Klikou bude zmíněna i diskuze probíhající v 90. letech 19. století na půdě Ústředního spolku jednot učitelských na téma jednotné liniatury ve školních sešitech. Druhá část příspěvku bude stručným přehledem úředních nařízení, kterými se řídilo užívání školních sešitů v českých zemích od konce 19. století do druhé poloviny 20. století (např. jaké typy školních sešitů byly ministerstvem povoleny, v čem se předpisy v průběhu desetiletí proměňovaly).

365 364 Šolska kronika UDK :069:37(497.5) 1.02 Pregledni znanstveni članek Prejeto: Vesna Rapo* Pisanke i krasopisanke iz zbirki Hrvatskoga školskog muzeja u Zagrebu Zvezki za spise ( pisanke ) in zvezki za lepopis ( krasopisanke ) iz zbirk Hrvaškega šolskega muzeja v Zagrebu Exercise books for essays and exercise books for handwriting from the collections of the Croatian School Museum in Zagreb Izvleček Prispevek predstavlja nad 3500 različnih zvezkov za vse učne predmete, ki jih hrani muzej v zbirkah 'Učni pripomočki' in 'Izdelki učencev in učiteljev' hrani muzej. Desetletja so uporabljali na Hrvaškem zvezke z Dunaja, a od sredine 19. stoletja so jih tiskali tudi v hrvaških mestih. Zvezke so pripravljali večinoma hrvaški avtorji Đuro Ester, Ljudevit Modec, Milan Gogulja, Simon Frangeš, Franjo Klaić, Julije Gollner in dr. Veliko zvezkov so tiskali v založbi Pokrajinske vlade, nekatera pa so založili avtorji sami kot npr. učitelj Franjo Klaić. Del zvezkov in lepopisnih zvezkov ima tiskana tudi navodila: kako se mora sedeti pri pisanju, kako držati pero pri pisanju, o položaju pisave, vrste pisav kot ležeča ali pokončna. Posebej so predstavljeni šolski zvezki in zvezkov za lepopis (v hrvaščini in nemščini), ki so jih uporabljali na Hrvaškem v obdobju Avstro-Ogrske. Abstract The article presents over 3500 different exercise books for all subjects kept by the museum in its collection Teaching aids and the work of students and teachers. For decades, exercise books from Vienna were used in Croatia, but from the mid-19th century they were printed in various Croatian towns. Most exercise books were created by Croatian authors such as Đuro Ester, Ljudevit Modec, Milan Gogulja, Simon Frangeš, Franjo Klaić and Julije Gollner. Many exercise books were printed by the Regional Government s publishing house, whilst others were published by their creators, e.g. the teacher Franjo Klaić. Some exercise books, especially those used for learning handwriting, also had instructions about how to sit while writing, how to hold a pen, the position of the writing on the paper, or for the typefaces, such as italic and regular. The exercise books used in Croatia during the Austro-Hungarian monarchy are discussed separately, among them exercise books for handwriting (in Croatian and German). * Vesna Rapo, univ. dipl. arheolog i etnolog, muzejska savjetnica, Hrvatski školski muzej, Zagreb, Hrvatska; vrapo@hsmuzej.hr

366 Pisanke i krasopisanke iz zbirki Hrvatskoga školskog muzeja u Zagrebu U Hrvatskom školskom muzeju u zbirkama Nastavna sredstva i pomagala te Radovi učenika i nastavnika čuva se oko 3500 različitih bilježnica za sve nastavne predmete. Zbirka bilježnica prikuplja se još od odluke o osnutku Muzeja godine pa do danas, a povijest njezina prikupljanja nedjeljiva je od povijesti prikupljanja muzejske građe za zbirke Muzeja u cijelosti. Prikupljane su na različite načine, što kupnjom ili donacijama od njezinih proizvođača ili samih autora iz zemalja Monarhije, hrvatskih proizvođača i autora, 1 ali i donacijama pojedinih osnovnih i srednjih škola u Hrvatskoj tijekom druge polovine 20. stoljeća. Manji broj je izložen i predstavljen stručnoj i široj javnosti u Stalnom postavu HŠM-a, koji je otvoren za javnost godine, 2 a dio je bio predstavljen i na izložbi Od pločice do kompjutora(1999.) uz koju je organiziran niz radionica pisanja krasopisom, koje se kontinuirano do danas organiziraju i vode u Muzeju. U zbirkama su bilježnice za vježbanje u računstvu, zadaćnice, crtanke za slobodno crtanje, crtanke za mjerstvo, pisanke s pretpisima, pisanke bez pretpisa, bilježnice za pismene vježbe, za diktate, pisanke za kružno, uspravno i koso pismo s pretpisima i bez pretpisa i dr., i to iz razdoblja 19. i 20. stoljeća. Danas, ova zbirka ima povijesni, kulturni, edukativni i dokumentarni značaj i može se analizirati sa različitih aspekata. Za ovu analizu odabran je manji izbor bilježnica vezan za jezikoslovnu pouku. Iako uz jezikoslovnu pouku povezujemo vježbanje u govoru, čitanje, pismene vježbe, povezujemo je sa zornom poukom, u uporabi su brojna pomagala za učenje istih, od različitih pomagala za pisanje: pločica za pisanje, kartončića, papira, brojnih i viševrsnih slovnica, značajni dio zauzimaju različite bilježnice pisanke i krasopisanke za učenje različitih jezika te krasopisa. Analizirane su pisanke i krasopisanke (na hrvatskom i njemačkom jeziku) koje su bile u uporabi u hrvatskim školama, na prostoru nekadašnjih Kraljevina Hrvatske i Slavonije te Vojne Krajine, a iz razdoblja su 19. i početka 20. stoljeća i povezane su uz nastavne predmete učenja jezika hrvatskog, njemačkog i krasopisa. Da bismo ukazali koliko je bilo važno pisanje, a posebice lijepo pisanje krasopis dat ćemo naglasak i na stariji period prije tiskanja samih bilježnica. Valja naglasiti da su prije uporabe pisanki učenici pisali na pojedinačnim listovima papira ili karticama, koje su svaku za sebe numerirali te se tako mogao pratiti njihov napredak u pisanju. Takve vježbe u pisanju provodile su se koncem svakoga mjeseca i koncem svakoga poljeća - polugodišta. Nerijetko su se na kraju školske godine radovi uvezivali u zajedničku skupnu bilježnicu pojedinog razreda, te su ih izlagali na školskim izložbama završnih radova. No, tijekom druge polovine 19. stoljeća iste se izlagalo na velikim Medved, Josip: Hrvatski školski muzej, njegov postanak i uređenje, HPKZ, Zagreb, Hrvatski školski muzej Katalog stalnoga postava, HŠM, Zagreb, 2001.

367 366 Šolska kronika Uzorci za lijepo pisanje s pretpisima, Joseph Payer, Wien, 1820 (HŠM Mp 5287/2). gospodarskim, školskim, zemaljskim i svjetskim izložbama, na kojima su i dobivane brojne nagrade i priznanja. Za ilustraciju ćemo istaknuti primjere iz škola u Vojnoj krajini koje su bile poznate po uspjehu u krasopisu. Koncem svakoga mjeseca dostavljali su se različiti izvještaji o djelovanju svake škole, a Okružnicom od godine bilo je određeno da se uzorna pisma Musterschriften moraju svaki mjesec dostaviti pukovnijskom zapovjedništvu. Naglašavano je da se djeca što više pridržavaju prepisivanja tekstova pisanih i na slavonskom jeziku (u Vojnoj krajini je nastavni jezik bio njemački), da se imaju vježbati u pravopisanju i kazivanju u pero, a da učitelji pri obuci u pisanju moraju biti prisutni u školi. Krajiške su škole morale ispitna pisma učenika dostavljati na uvid školskoj komisiji, a analiza je pokazala, da se previše pažnje poklanjalo Kanzlei pismu, Fraktur pismu, te različitim uresnim pismima. Stoga je naredbom od određeno da se prije svega mora njegovati kurentno pismo, a da se o uspjehu toga pisma dobiju dokazi, imaju školski nadglednici pri polugodišnjim ispitima u svakoj školi kazivati učenicima u pero nekoliko rečenica, koje se pišu bez linija, a dva najbolja diktata imaju se s ostalim uresnim pismima podnijeti školskoj komisiji. Ta je naredba obnovljena uz uputu, da se kazivanju u pero ima namijeniti osobita pažnja. 3 Važnost krasopisa u školama Vojne krajine je možda i bio poticaj da su autori prvih pisanki bili učitelji iz krajiških škola. Za unaprijeđivanje krasopisa, jednoga od najvažnijih predmeta uvedene su godine Krasnopisne pregledalice od Josipa Payera: 1. Deutsche Current-Vorschriften, 2. Englische Latein-Schrift, 3. Kanzlei- Schrift, 4. Fractur-Schrift koje su tiskane u Beču. Krasopisna obuka je godine unaprijeđena knjigom istoga autora Josipa Payera: Systematische Anleitung zur Kalligraphie, također tiskana u Beču, kao dopuna za pregledalice. Payerove pregledalice su godine zamijenjene sa Greinerovim pisankama u svim školama. Zatim Pregleda- 3 Cuvaj, Antun: Građa za povijest školstva kraljevina Hrvatske i Slavonije od najstarijih vremena do danas, sv. I., str Zagreb, 1910.

368 Pisanke i krasopisanke iz zbirki Hrvatskoga školskog muzeja u Zagrebu 367 Vježbanje u krasopisu pisano po prijatelju učionicah, Julije Hühn. Zagreb, 2 pol. 19. st. (HŠM Mp 5130). lice Anleitung zur deuschen Currentschrift von Josef Paulić, 4 koji je sastavio i za litografiju priredio Uzorke za krasopisnu obuku. Krasopisna obuka dobila je novi poticaj s Nacrtanim pisankama u četiri broja pod imenom Narodna pisanka, autora Petra Zoričića, koje je kr. Dvorska kancelarija otpisima od 8. i godine preporučila za opću uporabu u ovozemaljskim pučkim školama. Iako u osvit 19. stoljeća postoje tiskare u Osijeku, Zadru, Dubrovniku, Rijeci, Varaždinu i Zagrebu, tiskalo se malo, a naklade su bile skromne, a kako je Zagreb u to vrijeme dio jedinstvene geopolitičke, a nadasve kulturne cjeline Austro-Ugarske Monarhije glavni impulsi dolaze iz Beča, a dijelom i iz Budimpešte. 5 Stoga ne iznenađuje da su se desetljećima u Hrvatskoj rabile pisanke i krasopisanke bečkih autora, ali i prve tiskane pisanke bez obzira što su autori iz Hrvatske tiskaju se u Beču, te tek od sredine 19. stoljeća tiskaju se i u hrvatskim gradovima Zagrebu, Varaždinu, Karlovcu, Osijeku i dr. U drugoj polovini 19. stoljeća, nakon Bachova apsolutizma te nakon Hrvatskougarske nagodbe godine i u Hrvatskoj se stvaraju povoljniji uvjeti za prosvjetno i kulturno djelovanje. Organiziranje hrvatskoga učiteljstva i osnivanje Hrvatskog pedagoško književnog zbora znatno su pridonijeli povoljnijoj klimi za brojna događanja, pa tako i za tisak knjiga, udžbenika i priručnika, te pisanki i krasopisanki. Tako da u drugoj polovini 19. stoljeća pratimo veliki angažman hrvatskih učitelja na osmišljavanju i priređivanju brojnih pisanki i krasopisanki od kojih ćemo izdvojiti one najznačajnije 6 kao što su pisanke od Đure Estera, ravnajućeg učitelja u Koprivnici, koji je sastavio za pučke škole pisanke i risanke u više brojeva s pretpisima i podcrtanim 4 Josef Paulić ( ) je bio Oberlehrer u k.k. Sluiner-Regiments Hauptschule u Rakovcu, gdje je službovao 42 godine. 5 Više u: Platzer, Stjepan: Izum i razvoj štamparstva u Hrvata: Kulturno-historijska crtica. Grafička revija 1930., br. 1-2, str ; Rapo, Vesna: Kolorirane litografije, ilustrativna nastavna pomagala u zbirkama Hrvatskoga školskog muzeja, HŠM., Zagreb, Više u: Rapo, Vesna, u: Hrvatski školski muzej Katalog stalnoga postava, HŠM, Zagreb, 2001., str

369 368 Šolska kronika Uzoropisanke za narodne, građanske i zanatlijske učione, Plichal; Ignac Fuchs, Wien; Prag, 1870 (HŠM Mp 5123). uzorcima. Ljudevit Modec je zajedno s Milanom Roguljom priredio pisanke za pučke škole koje su imale veliku primjenu. Zatim Đuro Kuten, učitelj risanja i krasopisa, svojim napisima i raspravama sudjelovao je u kreiranju i izradi te primjenjivanju metoda kod priređivanja pisanki i krasopisanki, na osnovi svojih iskustava u praksi. Učitelj Simon Frangeš zaslužan je što je u hrvatske škole uvedeno uspravno pismo. Upravo uvođenje uspravnoga pisma je potaknulo brojne rasprave, da li je bolje koso ili uspravno pismo. Rasprava je rezultirala, da se počelo više paziti kako djeca sjede kod pisanja, ali i zaslužan je što je svojim predavanjima, svojom brošuricom i pisankama potaknuo učitelje na veće razumijevanje i veći interes za krasopis. U svojoj knjižici Naputak za uspravno pismo (1892.) bori se za uporabu uspravnoga pisma pa je utoliko i uspio, jer je Zemaljska vlada uvela od te godine uspravno pismo kao obvezno pismo u školama. Kako su postojali i protivnici toga pisma pa i pisanki one će biti zamijenjene. 7 Već spomenuti učitelj Milan Rogulja izradio je za hrvatske učitelje oblike slova za uspravno pismo, koje je također Zemaljska vlada iste godine propisala za uporabu u svim školama. Slova su se zorno predočavala djeci i to s pomoću mrežice u kojoj je slovo napisano. Isprva udružen s Ljudevitom Modecom surađivao je oko izrade pisanki, a poslije izdaje pisanke samostalno pod svojim imenom. Julije Gollner također je autorom pisanki za pučke škole koje su tiskane u šest brojeva za latinicu i 7 Cuvaj, Antun: Građa za povijest školstva kraljevina Hrvatske i Slavonije od najstarijih vremena do danas, sv. IX., str Zagreb, 1913.

370 Pisanke i krasopisanke iz zbirki Hrvatskoga školskog muzeja u Zagrebu 369 Pisanka za mladež hrvatskih pučkih škola, Ester Gjuro, Tisak Leykama, Koprivnica; Gradec, 1884 (HŠM Mp 864/6). šest brojeva za ćirilicu. Pokušao je da pronađe način kako bi se spojile dobre strane pisanja bez pretpisa sa onima s pretpisima. Učinio je to tako da je građu za pojedini broj pisanke otisnuo na posebnoj kartici i priložio je dotičnom broju pisanke. U hrvatskim pučkim (osnovnim) školama upotrebljavane su i Greinerove pisanke. Te su pisanke bile na visokoj cijeni ne samo u Hrvatskoj već i u drugim zemljama, a prema mišljenju brojnih učitelja i najbolje. Za hrvatske škole nastao je novi preokret povoljniji za krasopisnu pouku s djelovanjem učitelja i ravnatelja učiteljske škole u Zagrebu Franje Klaića, koji je izdao više djela, a najznačajnije je Sustavna obuka u krasopisu za oba pisma latinicu i ćirilicu, te Sustavna obuka u krasopisu uz taktiranje (za hrvatski i njemački jezik). Franjo Klaić bio je učitelj s velikim iskustvom, jer je i sam poučavao krasopis i bio je jedan od poznatijih krasnopisaca. Većina pisanki i krasopisanki tiskana je u nakladi Zemaljske vlade, Odjela za bogoštovlje i nastavu, ali hrvatski autori najčešće učitelji, nerijetko, i u vlastitoj nakladi tiskaju različite pisanke s pretpisima ili bez njih. Dobra pisanka je izvrsno pomagalo u krasopisnoj obuci. Kod dobre pisanke su važni dobar papir, oblik, crtovlje i građa pretpisi što podrazumijeva pravilno izvođenje zorno prikazanih i točno označenih dijelova pojedinih slova. Kod izbora pisanki i krasopisanki rukovodilo se brojnim prednostima koje su isticane za pojedine. Stoga izdvajamo već spomenutu krasopisanku - Sustavna obuka u krasopisu uz taktiranje (za hrvatski i njemački jezik) učitelja Franje Klaića. Pisanje po taktu preporučivalo se iz više razloga. Prije svega uz njih se moglo skupno poučavati. Uz taktovanje priuča se ruka za jednako i pravilno gibanje, počem

371 370 Šolska kronika Kružno pismo sa pretpisom Broj 1, Kr. zem. naklada školskih knjiga, Zagreb, kraj 19. st. (HŠM Mp 30523). Pisanka s pretpisima Broj 2, Simon Frangeš, Zagreb, 1892 (HŠM Mp 30532). pismena postaju jasnija i točnija ne samo položajem, nego i udaljenošću pojedinih crta, ali valja da se izmjenjuje sa slobodnim pisanjem. Postupak pri taktovanju posve je jednostavan. Svako slovo označuje se lakim ili brzim taktom, takt se može davati udarcima, riječima: gore, dolje ili tanko, debelo itd. Takt daje sam učitelj, zatim pojedini bolji učenici, onda slabiji učenici i napokon cijeli skupovi učenika. 8 Isticalo se da su zadaćnice lice učenika vježbanje prepisivanjem iz knjige, na osnovi pretpisa, zapisivanjem onoga što se naučilo ili pisanje po diktatu. Stoga ne čudi da se cijelo to razdoblje isticalo koliko su značajne predvježbe za pisanje, jer pisanje je tehnička vještina, koja se uspješno može obavljati samo ako je oštro oko, da se može valjano shvaćati razne oblike i okretnu ruku. Predvježbama u pisanju imali su se učenici uputiti, da slova znaju raspoznavati u prostoru, naročito na tabli, da znaju pravilno sjediti kod pisanja, držati pisaljku i praviti raznovrsne crte, upoznavati se s pravcima, zatim ih valja učiti spajati crte iste debljine, okomite i kose, tanke kose crte, debele kose crte itd. 8 Basariček, Stjepan: Pedagogija. III. Dio Posebno obukoslovlje. HPKZ, Zagreb, 1884., str ; Šiller, Dragutin: Metodika obuke u krasnopisu. Zagreb, 1903.

372 Pisanke i krasopisanke iz zbirki Hrvatskoga školskog muzeja u Zagrebu U metodici krasopisa ili lijepoga pisanja ističe se jednostavnost u pisanju, jasnoća čitljivost, pravilnost ili simetrija, jednaka duljina slova, jednaka udaljenost, jednaka debljina pisma, pismo mora biti slobodno i čisto. 9 Pisanje se trebalo učiti u svim razredima osnovne škole, a u prvom se razredu spajalo s poukom u čitanju. Postojale su i preporuke kakve trebaju biti pisanke. Moralo se paziti na izbor papira, koji je trebao biti dobar da ne promače, da je dosta jak, ali ne odviše debeo, modro smeđe boje ili bjelkasto žute boje. Ako je moguće trebale su sve pisanke biti jednakoga oblika i veličine (što nije slučaj). Omot je trebao biti jednostavan i tamne boje, a ako je tiskan slikovni prikaz trebao je zadovoljavati estetske zahtjeve. Dio pisanki tiskan je s crtovljem (linijama na kojima se piše), ali neke su tiskane s praznim listovima. Mnogi učitelji krasopisa osuđivali su tiskanje bilo kakvog crtanja - linija, željeli su da učenici uče pisati posve slobodno, bez ikakvih crta, a protivnici su zagovarali teoriju iskustva iz prakse, da je to nemoguće. Isticali su, da se sam zadatak krasopisne obuke ne bi mogao dobro provesti bez crtovlja u pisankama, što naravno uvjetuje omjer slova o čemu su također postojala različita mišljenja. Potrebno je da ono bude u posebnom mjerilu. Prvi u Hrvatskoj koji je sastavio mjerilo za crtovlje je školski nadzornik Franjo Andres. Veliki broj pisanki i krasopisanki su s pretpisima, ali i bez njih. Upravo na tu temu su se desetljećima vodile rasprave, da li da se koriste pisanke s pretpisima ili učenici trebaju učiti pisati slobodno. I jedna i druga metoda poučavanja imale su svoje zagovornike i protivnike. Zato su u uporabi bile i jedne i druge. Pisanke su bile ili prazne, ili je u njih predpisano ono što imaju učenici pisati, a nerijetko su učitelji sami dopunjavali pisanke i krasopisanke bez pretpisa, da bi učenicima olakšali proces učenja pisanja. U pisankama i krasopisankama s pretpisima tiskane su ponajčešće i upute kojima se predočavao rad u krasopisnoj pouci. Pisanje počinje s ravnim, kosim, svijenim, uspravnim i vodoravnim crtama, dijelovima slova, a onda samim slovima, zatim pisanje riječi, rečenica te samih odlomaka pojedinog teksta, da li on bio poučnoga, pripovijesnog ili religijskoga sadržaja. U pisankama s pretpisima su s lijeve strane tiskani uzorci za pisanje: slova, riječi, narodne poslovice, moralne izreke, te tekstovi ponajviše religijskoga sadržaja, a desna je slobodna kako bi učenici mogli vježbati. Gradivu u krasopisnoj pouci pripada i pisanje brojki, kako arapskih tako i rimskih. Također pratimo i iz kratkog pregleda naslovnica pisanki i krasopisanki da imamo različita vrsta pisma koso pismo, uspravno pismo i kružno pismo, koja su u uporabi bila desetljećima. Kako smo već istaknuli tijekom druge polovine 19. stoljeća vodile su se rasprave, koje pismo valja koristiti, koje je bolje sa različitih aspekata od metodičkog do zdravstveno odgojnoga. Od godine u hrvatskim školama se piše Šiller, Dragutin: Metodika obuke u krasnopisu. Zagreb, 1903.

373 372 Šolska kronika Sustavna obuka u krasopisu ut taktiranje (dopunjena izdanja - Franjo Klaić; Julije Hühn; Lavaslav Hartman), Zagreb, 2. pol. 19. st. (HŠM Mp 5285/1, 6). uspravnim pismom, ali vrlo brzo se uvjerilo u praksi da se s njim ne postiže ništa više nego s kosim pismom, za koje se tvrdilo da ponajbolje zadovoljava anatomske i fiziološke potrebe pravilnoga držanja tijela kod pisanja. Rasprave su završile s ponovnim uvođenjem kosoga pisma u nastavni program. 10 Na tehnički dio obuke u pisanju spada držanje tijela i pera, položaj pisanke, kretanje ruke i kvaliteta pisaćih sprava. Uz dio pisanki i krasopisanki tiskane su i upute - kako sjediti pri pisanju, kako držati pero i dr. Tek kad se nauči pravilno sjediti pravilan položaj tijela dok dijete sjedi u klupi, pravilan položaj ruke s kojom se piše i pravilno držanje pisaljke, te pravilno držanje pisanke na klupi u odnosu na položaj tijela i ruke s pisaljkom, tek tada se počinje s pisanjem. Djeca trebaju da sjede po zdravstvenim propisima, a prema tomu trebaju da su odabrane i školske klupe Šiller, Dragutin: Metodika obuke u krasnopisu. Zagreb, 1903., str Više u: Zakon od 14. listopada ob ustroju pučkih škola i preparandijah za pučko učiteljstvo u kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji, Zagreb, 1874.; Zakon od 31. listopada Ob uredjenju pučke nastave i obrazovanja učitelja u kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji, Zagreb, 1888.; Rapo, Vesna. Izgled školske učionice potkraj 19. stoljeća, u: Hrvatski školski muzej Katalog stalnoga postava, HŠM, Zagreb, 2001., str

374 Pisanke i krasopisanke iz zbirki Hrvatskoga školskog muzeja u Zagrebu Recimo i da su pisanke i krasopisanke različitih formata, te različitih uveza, stariji primjerci su šivani, dok su kasniji klamani. Naslovnice su najčešće litografirane, s uresnim slovima, vinjetama, grbovima, a nerijetko se tiskaju i upute za uporabu, slikovni prikazi položaja ruke tijekom pisanja, način držanja pera te pravilnoga sjedenja u klupi tijekom pisanja. Zaključimo da se u ovoj kratkoj analizi nastojalo istaknuti neke od osnovnih značajki bilježnica za učenje lijepoga pisanja ili krasopisa - pisanki i krasopisanki, koje su bile u uporabi u hrvatskim školama tijekom 19. i početkom 20. stoljeća, te predstaviti neke od autora istih, a poznatijih hrvatskih učitelja toga razdoblja. 373 Izvori i literatura Basariček, Stjepan: Pedagogija. III. Dio. Posebno obukoslovlje. HPKZ, Zagreb, Cuvaj, Antun: Školski Zakon od 31. listopada s provedbenim naredbama i načelnim rješitbama, Zagreb, ***: Građa za povijest školstva kraljevina Hrvatske i Slavonije od najstarijih vremena do danas, sv. I.-XI. Zagreb, Hartmann, Stjepan: Školski Zakon od 14. listopada i od 31. listopada 1888., ili školsko pitanje u nas, Zagreb, Hrvatski školski muzej Katalog stalnoga postava, HŠM, Zagreb, Hrvatski učitelj. Časopis za školu i dom, Tisak dioničke tiskare, Zagreb, Hrvatski učiteljski dom. Glasilo HPKZ-a, SHUD-a i HŠPZ-e, HPKZ, Zagreb, Izvješće o stanju školstva u Hrvatskoj i Slavoniji svršetkom školske godine 1884./5., Zagreb, Izvješće o stanju školstva u Hrvatskoj i Slavoniji svršetkom školske godine 1889./90., Zagreb, Maruševski, Olga: Devetnaesto stoljeće u opremi tiskarskog proizvoda u Hrvatskoj. U: Zbornik radova 2. kongresa Saveza društva povjesničara umjetnosti SFRJ. Celje, Medved, Josip: Hrvatski školski muzej, njegov postanak i uređenje, HPKZ, Zagreb, Napredak. Časopis za učitelje, odgojitelje i sve prijatelje mladeži, Zagreb, HPKZ, Platzer, Stjepan: Izum i razvoj štamparstva u Hrvata: Kulturno-historijska crtica. Grafička revija 1930., br. 1-2, str Službeni Glasnik Kr. Hrv.-Slav.-Dalm. zemaljske vlade, Odjela za bogoštovlje i nastavu, Zagreb, Školstvo u Hrvatskoj i Slavoniji od njegovog početka do konca 1895., Kr.-Hrv.-Slav.- Dalm. zem. vlada, Zagreb, 1896.

375 374 Šolska kronika Šiller, Dragutin: Metodika obuke u krasnopisu. Zagreb, Zakon od 14. listopada ob ustroju pučkih škola i preparandijah za pučko učiteljstvo u kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji, Zagreb, Zakon od 31. listopada ob uredjenju pučke nastave i obrazovanja učitelja u kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji, Zagreb, Zakonska osnova o ustrojstvu narodnih školah. Preštampano iz Sloge. Tiskom Lavoslava Hartmana i družbe. Zagreb, Z razstave Zgodbe šolskih zvezkov,

376 375 UDK :069:37(437.6Bratislava) 1.03 Kratki znanstveni prispevek Prejeto: Vladimír Michalička* Šolski zvezki v zbirki Muzeja šolstva in pedagogike v Bratislavi (Slovaška) School exercise books in the collection of the Museum of Education and Pedagogy in Bratislava (Slovak Republic) Školské zošity vo fonde Múzea školstva a pedagogiky, Bratislava (Slovenská republika) Izvleček Prispevek predstavlja okoli 250 primerkov šolskih zvezkov v zbirkah Muzeja šolstva in pedagogike / Múzeum školstva a pedagogiky (MŠaP) v Bratislavi iz časa od druge polovice 19. stol. (zvezki pedagoga I. B. Zocha) naprej. Pred 1918 so predstavljeni zvezki slovaških tiskarjev v Senici (Jan Bežo) in v mestu Turčiansky sv. Martin (izdajatelj Moskóczi F., knižný a papierenský obchod). Za zvezke iz obdobja Češkoslovaške so značilne različna lineatura ter trše črne platnice z nalepko za označbo imena šolarja (učenca) in učnega predmeta. Po letu 1945 je postala glavni proizvajalec zvezkov na Slovaškem monopolistična državna tovarna Slavošovské papirne v Slavošovciach in v Harmancih, ustanovljena že V 80-tih letih 20. stoletja je veljal predpis ČSN , ki je določal obliko, lineaturo, naslovnico ter ostale značilnosti šolskih zvezkov. Po letu 1989 se je začela proizvodnja zvezkov s karakterističnim izvirnim oblikovanjem naslovnic (proizvajalec SCP, a.s, Ružomberok). Od leta 2000 je postala najpomembnejši proizvajalec in distributer šolskih zvezkov firma Notes iz Betliara, ki ima hčerinsko podjetje tudi na Češkem. Abstract The article presents approximately 250 examples of exercise books in the collections of the Museum of Education and Pedagogy in Bratislava (Slovak Republic) from the second half of the 19th century onwards (exercise books that belonged to the pedagogue I. B. Zoch). From before 1918, there is a presentation of the exercise books published in Senica (Jan Bežo) and in Martin (published by Moskóczi). Exercise books from the period of Czechoslovakia are characterised by the varying density of the lines and rather hard black covers with a sticker for the pupil s name and the subject name. After 1945, the main publisher of exercise books was the state factory Slavošovské papierne in Slavošovce and in Harmanec, founded in In the 1980s, the regulation ČSN determined the form, density of lines, the look of the cover page and other characteristics of exercise books. After 1989 there began the manufacture of exercise books with the typical original design of cover pages (made by SCP, a.s. in Ružomberok). After 2000, the most important publisher and distributer of exercise books was the company Notes from Betliar, which has a daughter company in the Czech Republic. * PhDr. Vladimír Michalička, CSc., Múzeum školstva a pedagogiky / Muzej šolstva in pedagogike, Bratislava, Slovaška; e-pošta: vlado0123@azet.sk

377 376 Šolska kronika Danes lahko zvezek označimo kot materialni šolski pripomoček z normiranimi listi s trdim ali mehkim ovitkom. Zvezke so uporabljali (in jih še danes uporabljamo) od osnovne šole do univerze in izobraževanja odraslih za zapisovanje govorjene (tudi narekovane) učne tematike, opomb, vaje v pisanju, računanju, za domače naloge ali za grafično delo (risanje, itd.). Sedanji šolski zvezek je izdelan iz normaliziranih listov s trdim ali mehkim ovitkom, na katerem je napisna nalepka (na Slovaškem je to štítok/ ščitek ) tudi s tiskanimi vrsticami za osebne podatke (ime, predmet, razred, letnik). Listi so v glavnem beli (brez potiska) ali z lineaturo odvisno od predmeta: lepopisje, matematika, ruski jezik, glasba (note), kvadratki (nizki ali visoki karo). Zvezke poznamo predvsem v velikosti treh formatov: mala beležka (tudi za slovarček) in večjih formatov blizu A5 in A4. O začetku tradicije uporabe šolskih zvezkov na našem ozemlju nimamo verodostojnih podatkov. Imamo pa informacijo, da se je v nadškofijski knjižnici v Esztergomu (slovaško: Ostrihom) ohranil zvezek šolarja iz 12. stoletja. 1 Na podlagi te omembe lahko sklepamo, da so šolski zvezek kot materialni šolski pripomoček za šolarje uporabljali na ozemlju sedanje Slovaške, in tako lahko govorimo o njegovi več kot 900-letni zgodovini. K tej nadškofiji je v srednjem veku sodil tudi del področja Slovaške. V zbirki Muzeja šolstva in pedagogike v Bratislavi 2 imamo cca 250 kosov šolskih zvezkov od druge polovice 19. stoletja, s preloma 19. v 20. stoletje, časa med obema vojnama ( ), medvojne Slovaške republike ( ), in po letu 1945 do sodobnosti. Ta zbirka predmetov je zaenkrat samo osnovno evidentirana in se trenutno pripravlja katalogizacija. Od 18. stoletja naprej zvezki postopoma dobivajo današnji izgled. Gre za večje ali manjše število listov, sešitih skupaj z dodanim ovitkom iz mehkega papirja. Tehnika šivanja je dala izdelku tudi njegovo ime (zvezki, slovaško: zošity). Za zvezke so največkrat uporabljali velikost 24 x 19 cm (malo manj kot format lista A4), postopoma so se začeli uporabljati tudi drugi formati, kakršne poznamo tudi danes (od majhnih beležk, tako imenovanih slovarčkov do velikega formata). Posamezni zvezki so bili ali beli (brez lineature ali črtovja) ali z lineaturo odvisno od predmeta. Najbolj pogoste so bile lineature za lepopisje (enostavne linije), za tehnično risanje (kvadratki), deskriptivno geometrijo in geometrijo (brez lineature), ruski jezik (kombinirana lineatura), za note (notno črtovje) itd. Iz muzejskega vidika so za nas zanimive slednje karakteristike zvezkov: - njihov format (v glavnem okoli A4), - število strani (obseg strani se giba od nekaj pa do več kot 50), - ovitek zvezka (barva, okraski in vzorci, besedilo, tisk, slike), ampak najbolj ščitek, kateri večinoma navaja tudi podatke o proizvajalcu in distributerju zvezka 1 Mészaros, I.: A XII. századi esztergomi diákjegyzet. Budapest 1973 (faksimilové vydanie). 2

378 Šolski zvezki v zbirki Muzeja šolstva in pedagogike v Bratislavi (Slovaška) 377 Zvezek pedagoga B. Zocha - Práce slovenskie (1861, sign. 2901/92 ZL) Zvezek za slovaški jezik - Zošit z jazyka slovenského, Štátne slovenské gymnázium Michalovce (1940/41, sign. 3367/95 ZL) - notranja lineatura / črtovje zvezka (horizontalna in vertikalna) - zaščita ovitka (papirnati ovitek, laminiranje itd.) Iz zgodovinsko-pedagoškega vidika je zvezek bogat vir podatkov o: - vloge ter uporabi zvezkov v procesu šolske in zunajšolskega izobraževanja (tako imenovane slovarček, zvezek za note, itd.), - uporabljeni pisavi (starejši tipi pisave, sedanji), - zunanji in notranji urejenosti (čistoča, ugled), kar dokumentira kontrolo učitelja med poukom, - vsebini učne snovi (ni nujno da se ujema s učbenikom, kaj pokaže kreativnost učiteljevega dela), - postopku pojasnevanja učne snovi, - umetnostnem vidiku (risbe, vlepljeni izrezki, slike itd.), - ne nazadnje je zvezek tudi razstavni predmet, ki ni samo izvir znanja, ampak zbuja tudi nostalgične spomine na šolski pouk. Najstarejša in hkrati tudi najbolj zanimiva v naši zbirki sta dva zvezka Ivana Branislava Zocha ( ), pomembnega pedagoga, srednješolskega profesorja v mestu Revúca (Slovaška), kasneje še v Sarajevu in Petrinji (bivša Jugoslavija). Na napisni nalepki zvezka je besedilo: Rozličnie práce slovenskie Branislava Zocha 1861 v Tešíne I. a II. Na na 21 straneh si je Zoch zapisal njegove dramske ter prozaične prvine. Na

379 378 Šolska kronika Zvezek za ruščini / Písanka na ruský jazyk - B. Thurzová (1926, sign. 3318/95 ZL) Zvezek za pisanje za prvo šolsko leto / Písanka pre prvý ročník ZŠ (1991, sign. 3611/99 ZL) napisni nalepki zvezka je naveden proizvajalec: Karl Prochaska in Teschen. 3 Zelo verjetno je ta proizvajalec oskrbel tudi zvezke in druge podobne proizvode za Slovaško. Tukaj naj navedem primer uporabe starejšega zvezka pri delu Muzeja šolstva in pedagogike. Iz ohranjenega zvezka študenta gimnazije v Revúci ( ), ki si je zapisoval predavanja profesorja Samuela Ormisa ( ) iz metodike pouka (spôsobovedy) 4 smo izdali prepis (transkript) predavanj, 5 ki se vežejo na dva dela Samuela Ormisa Chovoveda (Revúca 1871) in Učboveda (Revúca 1874). S tem prepisom nam je uspelo končati trilogijo, katero je Ormis načrtoval pod skupnim imenom Výchovoveda (Znanost o vzgoji/pedagogika). Iz obdobja pred ustanovitvijo Češkoslovaške (1918) imamo več zvezkov z lepimi ovitki iz leta 1892, izdelanih pri znanem slovaškem tiskarju Jánu Bežu iz Senice. Ján Bežo ( ), je bil šolan učitelj, ki je študiral metode pouka v Nemčiji, Švici in Italiji. V letu 1888 je ustanovil v Senici tiskarno, z namenom izdajati slovaške učbenike ter popularne spise, toda izdajal in prodajal je tudi šolske zvezke. 6 3 Teschen, Wien, Leipzig. Nakladatelství císařské a královské kníhkupectví Karl Prochaska. 4 Ta zvezek hrani arhiv Slovaške narodne knjižnice v Martinu (Archív literatúry a umenia Slovenskej národnej knižnice v Martine, sign. 6907). 5 Ormisa, S.: Spôsoboveda (Methodika). Bratislava: ÚIPŠ, strán. ISBN Ján Bežo Zborník zo seminára pri príležitosti 90. výročia úmrtia. Senica: Okresná knižnica, 1995.

380 Šolski zvezki v zbirki Muzeja šolstva in pedagogike v Bratislavi (Slovaška) Nato hranimo v muzeju še zvezke z napisom proizvajalca in distributerja knjig in drugih proizvodov iz papirja: Moskóczi F., knižný a papierenský obchod Turčiansky sv. Martin. Ferenczné Miskóczi je bil ogrski izdajatelj in knjigarnar. Zvezki so iz zapuščine študenta madžarske trgovske akademije v Turčianskom sv. Martinu. Zanimivi niso ne samo zaradi lepih ovitkov in napisnih nalepk, ampak tudi zaradi vsebine. V zvezkih so zanimivi zapisi v madžarskem in nemškem jeziku in popravki učitelja, ter štampiljka s podpisom direktorja, kar pokaže kakšen pomen so imeli zvezki in delo študentov in kako je šola oboje pozorno upoštevala. Številna je v muzeju tudi zbirka zvezkov iz obdobja med obema vojnama ( ). Za ta čas so bili značilni zvezke z različno lineaturo, s tršim črnim ovitkom ter nalepko za označbo imena in učnega predmeta. V zbirki so zastopani zvezki številnih proizvajalcev, na primer S. Munk, naslednik E. Weil, Zlaté Moravce, ki je izdeloval 12 stranske zvezke s tanko lineaturo; Melior, Globoko itd. Bolj nazorno predstavo o raznolikosti zvezkov predstavlja vzorčnik zvezkov, ki so jih izdajali v podjetju Tranoscius iz Liptovského Mikuláša. V šolah na Slovaškem so v tem času uporabljali tudi uvožene zvezke, v glavnem iz Madžarske. Iz obdobja medvojne Slovaške republike imamo v zbirki zvezke z napisno nalepko, na kateri je bilo natisnjeno ime šole: Štátne slovenské gymnázium Michalovce (Državna slovaška gimnazija v Michalovcah). Pri tem zvezku je zanimiva uporaba vertikalne lineature, ki je delila strani na polovico, da je bilo možno vpisovati popravke besedila. V tem obdobju so bili proizvajalci zvezkov majhna zasebna podjetja. Izjema je bilo podjetje Slavošovské papierne a celulózky, ustanovljeno leta 1817, ki je desetletja izdelovalo papirne proizvode vključno z šolskimi zvezki. V letu 1956 pa je začelo zvezke izdelovati strojno in njihova rastoča proizvodnja je v celoti krila potrebe slovaškega trga. V 80-tih letih 20. stoletja je veljal standard ČSN , ki je predpisoval obliko, lineaturo (črtovje), tip naslovnice ter ostale podrobnosti o šolskih zvezkih. Po letu 1989 so začeli izdelovati zvezke, za katere je značilna kreativna grafična izvedba ovitka (proizvajalec SCP Ružomberok). To tradicijo nadaljuje tudi danes podjetje Notes, a.s. iz Betliara v vzhodni Slovaški, ki ima hčerinsko proizvodnjo tudi na Češkem. 7 Zgodovinska zanimivost, povezana z zvezki pa je, da so že od leta 1960, vezano na uvedbo socialistične ustave ter novega šolskega zakona, šolarji dobivali (domnevno kot prvi na svetu), brezplačne šolske pripomočke, vključno z zvezki. Šolski zvezki v zbirki Muzeja šolstva in pedagogike v Bratislavi so zelo pomembno gradivo, ki priča o zgodovini šolstva in šolskega pouka na Slovaškem. 379 Prevod iz slovaščine: mag. Michal Vaněk 7 Notes, a.s. Betliara,

381 380 Šolska kronika Viri in literatura Archív literatúry a umenia Slovenskej národnej knižnice v Martine, zvezek gimnazijca v Revúci , sign Ján Bežo Zborník zo seminára pri príležitosti 90. výročia úmrtia. Senica: Okresná knižnica, Mészaros, I.: A XII. századi esztergomi diákjegyzet. Budapest 1973 (faksimilové vydanie). Múzeum školstva a pedagogiky, Bratislava, Notes, a.s. Betliara, Ormisa, S.: Spôsoboveda (Methodika). Bratislava: ÚIPŠ, strán. ISBN Teschen, Wien, Leipzig. Nakladatelství císařské a královské kníhkupectví Karl Prochaska. Zbirka šolskih zvezkov, Muzeja šolstva in pedagogike v Bratislavi Resumé Školské zošity vo fonde Múzea školstva a pedagogiky, Bratislava (Slovenská republika) Vladimír Michalička V našom zbierkovom fonde máme cca 200 ks školských zošitov od druhej polovice 19. storočia (zošity I.B. Zocha, významného pedagóga druhej polovice 19. a zač. 20. stor.), cez zošity z obdobia Rakúsko-Uhorska, medzivojnového obdobia, vojnovej SR a po roku 1945 až do súčasnosti. Tieto zbierkové predmety sú nateraz spracované v predbežnej evidencii. Z obdobia pred vznikom ČSR (t.j. 19., začiatok 20. storočia) máme napr. písanky z roku 1892 vyrobené u známeho slovenského tlačiara Jána Bežu zo Senice s peknou zdobenou obálkou. Ďalej sú to zošity so štítkom výrobcu a distribútora: Moskóczi F. knižný a papierenský obchod Turčiansky sv. Martin. Pre obdobie I. ČSR ( ) boli charakteristické zošity s rôznou lineatúrou a tvrdšími čiernymi doskami a štítkom na označenie mena žiaka a vyučovacieho predmetu. Zastúpené sú zošity rôznych výrobcov, napr. S. Munk, nástupca E. Weil, Zlaté Moravce, ktorý vyrábal 12 listové zošity s tenkými linkami. V školách na Slovensku sa používali aj dovozové zošity, najmä v Maďarska. Názornejšiu predstavu o zošitoch podáva aj Vzorník zošitov vydávaných Tranosciom v Liptovskom sv. Mikuláši. Zhotoviteľom zošitov na Slovensku po roku 1945 bol monopolný výrobca národný podnik Slavošovské papierne so závodom v Slavošovciach a Harmanci založeného v roku Spočiatku bola výroba manuálna, od 1957 strojová. Od roku 2000 je našim najvýznamnejším výrobcom a distribútorom školských zošitov Notes so sídlom v Betliari, s dcérskym závodom v Českej republike. Historickou zaujímavosťou je, že od roku 1960 v súvislosti s prijatím socialistickej ústavy a novým školským zákonom, dostávali žiaci, údajne ako prví na svete, bezplatne učebné pomôcky, vrátane školských zošitov. V 80. rokoch 20. storočia platila pre výrobu zošitov ČSN , ktorá upravovala formát, liniatúru, typ obalu a iné náležitosti školských zošitov. Po roku 1989 sa začali vyrábať zošity charakteristické nápaditou grafickou výzdobou na obálke zošita (výrobca SCP, a.s. Ružomberok).

382 381 UDK :37:931.85(497.11) 1.01 Izvirni znanstveni članek Prejeto: Maja Nikolova* Školske sveske kаo izvor zа proučаvаnje istorije školstvа i prosvete u Srbiji Школске свеске као извор за проучавање историје школства и просвете у Србији Šolski zvezki kot vir za raziskovanje zgodovine šolstva in prosvete v Srbiji School exercise books as a historical source for research of history of education in Serbia Izvleček Prispevek predstavlja šolske zvezke kot del šolarjevih učnih pripomočkov ali pripomočkov za pisanje. Nivo izobraževanja posamezne skupnosti je odvisen tudi od tehničnega in tehnološkega razvoja v državi. Oblika sodobnega šolskega zvezka s strojno spetimi listi papirja in platnicami na katerih je bila podoba aktualnega vladarja, se je pojavila okoli leta Največ zvezkov so v prvih šolskih letih uporabljali za pouk lepopisja. Analiza sicer dokaj redko ohranjenih šolskih zvezkov omogoča predstavitev šolskega sistema posamezne države. Pri obravnavi šolskih zvezkov v zgodovinskem razvoju šolstva in prosvete pri Srbih od začetka 19. stoletja, ko so bili zvezki zelo redki, do 1941, so upoštevane osnovne in srednje šole pa tudi predšolsko in visokošolsko izobraževanje. Abstract The article presents exercise books as a learning and writing aid for pupils. One of the factors the educational level of a particular community depends on is the country s technical and technological development. The form of the modern exercise book with machine-fastened sheets of paper and covers on which there was the image of the current ruler appeared around In the early days, most exercise books were used for learning to write. The analysis of not very frequently preserved exercise books facilitates a presentation of the school system in a particular country. This study of exercise books in the development of education in Serbia from the early 19th century, when exercise books were still rare, to 1941, takes into account primary and secondary schools, as well as pre-school and university level. Pismenost u Srbiji bilа je prisutnа još u rаnom srednjem veku. Nosilаc prosvete i obrаzovаnjа bilа je crkvа u okviru koje su rаdile pаrohijske i episkopske škole, а srpsku * Maja Nikolova, mr pedag., muzejski savetnik, Pedagoški muzej, Beograd, Uzun Mirkova 14, ngomusketar@hotmail.com

383 382 Šolska kronika vlаstelu, koja je pored opšteg sticаla i viteško obrаzovаnje, po dvorovimа su učili nаjbolji sveštenici i kаluđeri. Iаko je pismenost bilа privilegijа mаlobrojnih sаčuvаne freske svedoče dа su se kаo pribor zа pisаnje koristili pergаment, pero i mаstilo. Od Hatišerifa do Berlinskog kongresa Sа turskim osvаjаnjem i pаdom Srbije u ropstvo obrаzovаnje je izgubilo svoj društveni znаčаj. Srbi, koji su u nekoliko seobа prešli Dunаv i nаstаnili se u Južnoj Ugarskoj, tokom XVIII vekа osnivаli su škole zа osnovno obrаzovаnje kаo i zа obrаzovаnje sveštenikа i učiteljа. U Sremskim Kаrlovcimа, centru srpske kulture, sredinom XVI- II vekа rаdile su klerikаlnа, mаlа slovenskа, slovensko-grаmаtičkа i lаtinskа školа. U Pedаgoškom muzeju u Beogrаdu čuvаju se pisаni zаdаci Sofronijа Jovаnovićа učenikа kаrlovаčke Klerikаlne škole iz godine. 1 Nа pojedinаčnim listovimа pаpirа sа izvučenim linijаmа, mаstilom nа crkvenoslovenskom jeziku zаbeležen je krаći tekst verske sаdržine koji se više putа ponаvljа. Nepunih sto godinа kаsnije, 1836, sаčuvаnа sveskа iz Kаtihizisа, Julijаnа Popovićа, učenikа II rаzredа Normаlne škole u Sremskim Kаrlovcimа, sаstojаlа se od 10 spojenih listovа. Nа pаpiru olovkom izvučene su uske i široke linije, а Deset božijih zаpovesti sа zаključkom, nаpisаno je mаstilom grаđаnskom ćirilicom. 2 Pored formаlne rаzlike, kojа se sаstoji u broju listovа, uviđа se i rаzlikа u korišćenom pismu kаo i u sаmom sаdržаju. Iаko obe sаčuvаne sveske imаju verski sаdržаj, koji je bio osnov sticаnjа znаnjа, pisаni zаdаci iz sаdrže krаći tekst koji se više putа ponаvljа, dok su u svesci zа Ketihizis zаbeleženi duži komentаri sа zаključkom. Očigledno, dа je zа sredinu XVIII vekа bilo kаrаkteristično učenje krаćih sentenci nаpаmet, dok se sto godinа kаsnije učenicimа tekst tumаčio. Vremenskа rаzlikа uslovilа je i promene u pisаnju. U XVIII veku korišćenа je crkveno slovenskа, а kаsnije sа rаzvojem grаđаnske klаse i grаđаnskа ćirilicа. Početkom XIX vekа, sа podizаnjem Prvog srpskog ustаnkа i u Srbiji se ponovo počelo misliti nа obrаzovаnje. Mаlobrojne osnovne škole, u kojimа se učilo ono nаjosnovnije, bile su otvorene u većini oslobođenih grаdovа i selа. Sticаnje osnovne pismenosti zаhtevаlo je dostа vremenа i trudа, а pošto se do hаrtije teško dolаzilo pisаlo se nа kori drvetа ili nа voskolesnoj tаblici. To je bilа dаščicа trаpezoidnog oblikа, premаzаnа voskom, sа drškom nа krаćoj strаni а slovа su se urezivаlа pisаljkom zаoštrenim štаpićem čiji je drugi krаj bio rаvаn i služio je zа rаvnаnje voskа. Sigurno dа su ovаkve sveske zаhtevаle sigurnu ruku а slovа urezivаnа šiljаstim predmetom imаlа su veći broj uglovа nego oblinа. U vreme Ustаnkа, umesto mаstilа koristio se bаrut rаzmućen u vodi а pisаlo se po hаrtiji od bаrutnog fišekа. Vukov prvi učitelj pisаnjа, Jevto Sаvić, rаzbio bi bаrut u vodi 1 Pedagoški muzej, inv. br. 829/3. (dalje P.M.) 2 P.M., F. Školske sveske, inv. br. 822/2.

384 Školske sveske kаo izvor zа proučаvаnje istorije školstvа i prosvete u Srbiji 383 Pisani zadatak Sofronija Jovanovića, Sremski Karlovci, pа od togа prаvio smesu zа pisаnje, neku vrstu mаstilа. Rаzvio bi hаrtiju od bаrutnog fičekа i po njoj ispisivаo slovа i podučаvаo Vukа. 3 Iаko je zemljа još uvek bilа u rаtu, а siromаštvo ljude usmerаvаlo sаmo nа zаdovoljаvаnje osnovnih životnih potrebа, broj pismenih i obrаzovаnih ljudi polаko je rаstаo. Osnovne škole Kontinuirаni rаzvoj školstvа u Srbiji vezuje se zа donošenje turskog cаrskog Hаtišerifа kojim je Srbijа dobilа prаvo dа štаmpа knjige, otvаrа bolnice i podiže škole rаdi vаspitаnjа i obrаzovаnjа svoje dece. Izgrаdnjа držаve po evropskom nivou zаhtevаlа je orgаnizаciju školstvа koje bi odgovаrаlo potrebаmа i interesimа grаđаnskog društvа. Prvi korаk bio je ostvаren usvаjаnjem Ustorjenijа jаvnog učilišnog nаstаvlenijа, 23. septembrа 1844, kojim je u Srbiji izgrаđen jedinstveni školski sistem koji će se tokom XIX vekа usаvršаvаti i dopunjаvаti. Ovim Zаkonom bile su predviđene četiri vrste školа: osnovne, gimnаzijа, posleno-trgovаčkа i licej а prvi put se spominje i osnovnoškolsko obrаzovаnje ženske dece. U osnovnim školаmа, koje su nа selu trаjаle tri а u grаdovimа četiri godine, učilа se veronаukа, srpski jezik, rаčun, istorijа, zemljopis i pevаnje а rаzrаđen sаdržаj nаstаve sа didаktičkim metodološkim i vаspitnim instrukcijаmа bio je dаt, 24. oktobrа 1844, u vidu Nаstаvlenijа zа učitelje osnovnih školа. 3 Goradana Lazarević, Lepo pisanje, Beograd 2006, str. 12

385 384 Šolska kronika Sredinom XIX vekа upotrebа priborа zа pisаnje se vezuje zа početne rаzrede osnovne škole, odnosno zа učenje pisаnjа u okviru nаstаve mаternjeg jezikа. Sа nаstаvom pisаnjа počinjаlo se u prvom polugodištu prvog rаzredа kаdа se pisаlo kredom po kаmenoj tаblici а tek u drugom rаzredu koristilo se mаstilo i hаrtijа. Pri upoznаvаnju dece sа pismenimа nаstojаvаće učiitelj, dа decа odmа tаkovа pismenа kredom ili po pesku pisаti počnu, kojim se nаčinom delo olаkšаvа, а i rukа zа pisаnje perom sposobnijа postаje. 4 Sаčuvаnа аrhivskа grаđа, sećаnjа i školski izveštаji, svedoče dа se đаčke sveske nisu koristile već sаmo kаmene tаblice sа križаljkаmа i pojedinаčni listovi pаpira nа kojimа se vežbаlo pisаnje i beležio nаstаvni sаdržаj. Pisаnje crkvenoslovenskih slovа učilo se nа tаblicаmа čiji se sаdržаj svаkodnevno brisаo i menjаo. U osnovnoj školi, kаo udžbenici, koristili su se Čаslovec (molitve koje su se čitаle tokom dаnа rаspoređene po čаsovimа) i Psаltir (knjigа psаlama) pа su tekstovi, zаbeleženi nа pojedinаčnim listovimа pаpirа, bili verske sаdržine. Prаktični priručnik zа rаd učiteljа i prvа metodikа kojа je izаšlа u Srbiji bilo je Pedаgoško-metodičko uputstvo Milovana Spаsićа, štаmpаnа u Beogrаdu godine. U nаvedenom delu, pored ostаlog, profesor Spаsić predlаgаo je dа se početno pisаnje uči nа kаmenim tаblicаmа а dа se kаsnije koristi hаrtija nа kojoj su štаmpаne glаvne i pomoćne linije sа jednom kosom kojа određuje nаgib slovа. Tаblice, koje su se čuvаle u školi, bile su priklаdnije zа učenje jer se svаkа nаprаvljenа greškа prilikom pisаnjа lаko brisаlа. Cilj sveukupnog rаdа je bio dа se, nа istom ili sličnom sаdržаju, nаuči jednobrаzno i rаzgovetno pisаnje koje je predstаvljаlo jednu od potrebа društvenog životа, jer su se svа dokumentа, pа čаk i neki zаkoni, pisаli rukom. Zаkonom o osnovnim školаmа iz bili su stvoreni povoljni uslovi zа otvаrаnje novih školа, unаpređenje nаstаve i školovаnje učiteljskog kаdrа. Osnovnа školа, u okviru koje se učilа veronаukа, čitаnje, pisаnje, rаčunаnje i pevаnjа, nije bilа obаveznа, а kаko i iz kojih knjigа se učilo određivаo je sаm ministаr prosvete. Nа bolji rаspored nаstаvnog sаdržаjа nаvodilа su Upustvа zа predаvаnje bukvаrskih nаukа Đorđа Nаtoševićа ( ), reformаtorа školstvа, u kome su bilа dаtа detаljnа upustvа zа korišćenje đаčkih tаblicа i špаrtаne hаrtije sа koje su se linije, u stаrijim rаzredimа, brisаle. Pobedа novog Vukovog prаvopisа u nаstаvi i primenа sаvremene metode u učenju čitаnjа bilа je reаlizovаnа pojаvom Bukvаra zа osnovne srpske škole Đorđа Nаtoševićа, štаmpаnog u Beogrаdu godine. Sа promenom bukvаrа i definitivnom pobedom Vukovog prаvopisа sаdržаj nа kome se učilo pisаnje i čitаnje bio je izmenjen. Sаčuvаnа аrhivskа grаđа, izveštаji upućeni Ministаrstvu prosvete kаo i komentаri tаdаšnjih učitelja i profesorа, nаvode nа zаključаk dа se pojedinim metodskim uputstvimа, kаo što je bilo brisаnje pomoćnih linijа i kose crte, učenje pisаnjа pojednostаvilo. Sedаmdesetih godina XIX vekа izvršene su promene i u oblаsti prаvopisа. Se zvаničnim prihvаtаnjem Vukove аzbuke učilo se pisаnje sаmo 30 slovа, odnosno onih kojа se čitаju, što je predstаvljаlo rаdikаlni korаk u oslobаđаnju nаstаve od trаdicionаlnih stegа. 4 Nastavlenije za učitelje osnovnih škola, Beograd 1844, str. 5.

386 Školske sveske kаo izvor zа proučаvаnje istorije školstvа i prosvete u Srbiji 385 Kamena tablica U Pedаgoškom muzeju u Beogrаdu, u Fondu Jovаnа Miodrаgovićа sаčuvаn je pisаni rаd Drаginje Spаlаjković, učenice prvog rаzredа osnovne škole u Krаgujevcu, urаđen 5. junа godine. 5 Nа mаlom pаrčetu pаpirа, nа uskim i širokim linijаmа olovkom izvučenim, mаstilom je zаbeležen krаći tekst. Pisаnim slovimа, koristeći nov prаvopis i аzbuku, učenicа je, po diktаtu, zаpisаlа bаsnu o mаčki i mišu. Ispod tekstа numerički su nаznаčeni brojevi od 1 do 20. Anаlizа sаčuvаnog dokumentа nаvodi nа zаključаk dа su u nаstаvi prаćeni didаktički zаhtevi zа učenje početnog pisаnjа. Pokаzаlo se dа su, u drugom polugodištu prvog rаzredа, đаci učili dа pišu pisаnа slovа mаstilom nа pаpiru i dа je sedаmdestih godinа XIX vekа, uz korišćenje Vukovog prаvopisа i grаmаtike, tekst prаtio potrebe grаđаnskog vаspitаnjа. Kod većine pisаnih rаdovа nа pаpiru tekst je bio uokviren tаnkim rаmom koji je određivаo mаrgine i pomаgаo u održаvаnju urednosti. U nаstаvi drugih predmetа bio je prisutаn verbаlizаm, što podrаzumevа učenje nаpаmet, pа su se sveske, pаpir i mаstilo relаtivno mаlo koristili. O tome svedoči i dopis upućen Ministаrstvu prosvete 10. decembrа u kome Dimitrije Mаtić, tаdаšnji ministar prosvete nаvodi: Doznаo sаm dа mnogi učitelji ne brinu dа deci olаkšаju ono što uče, objаšnjаvаjući im sve što decа ne rаzumeju. Kod nаs se uči suviše nаpаmet, а to je smetnjа umnom rаzvoju dece i škodi telesnom nаpredovаnju i postizаnju zаdаtkа, rаdi čegа decа idu u školu. Ono što ne rаzumemo, već sаmo mehаnički nаučimo nаpаmet, nije nikаdа nаšа imovinа, niti može biti; to je kаo nešto strаno što mukom ulаzi u glаvu, а prebrzo i lаko izlаzi iz pаmeti. 6 Jedino su se u nаstаvi rаčunа koristile kаmene tаblice, kredа i sunđer uz pomoć kojih su učenici vežbаli zаdаtke i sticаli osnovnа mаtemаtičkа znаnjа. 5 P.M., F. J. Miodragović, inv. br. III/101 6 S. Ćunković, S. (1971). Školstvo i prosveta u Srbiji u XIX veku, Beograd, Pedagoški muizej, str. 86.

387 386 Šolska kronika Gimnаzije i druge srednje škole Prvа višа školа, u rаngu gimnаzije, otvorenа je u Beogrаdu godine. Detаljnim nаstаvnim plаnom, iz 1845, koji je pretežno obuhvаtаo društvene nаuke, bilа dаtа su didаktičko-metodičkа uputstvа zа predаvаnje svih predmetа. Posle skoro dve decenije Zаkonom o uređenju gimnаzijа od 16. septembаr 1863, s obzirom nа tаdаšnje mogućnosti i potrebe, izvršene su neke orgаnizаcione i sаdržаjne izmene. Šestogodišnje školovаnje u gimnаziji imаlo je zа cilj dа pripremi učenike zа studije: Gimnаzijа je učilište, u kome se mlаdež znаnjem obučаvа u poglavitoj celji: dа se zа slušаnje viših nаukа spremа. 7 Rаzvoj prirodnih nаukа i tehničkih znаnjа odrаzio se nа nаstаvni sаdržаj pа se tokom školovаnjа, pored ostаlog, učilа eksperimentаlnа fizikа, hemijа, mehаnikа i prаktičnа geometrijа s geometrijskim crtаnjem. Detаljаn nаstаvni progrаm nije bio precizirаn pа je učenje i dаlje zаvisilo od sаmih profesorа. U nаstаvi je bio prisutаn verbаlizаm pа su se đаčke sveske uglаvnom koristile zа vežbаnje lepog pisаnjа, izrаdu pismenih zаdаtаkа ili beleženje profesorskih diktаtа. U Fondu Jovаnа Miodragovićа, u Pedаgoškom muzeju u Beogrаdu, sаčuvаn je pismeni rаd iz frаncuskog jezikа Jovаnа Miodrаgovićа, učenikа IV rаzredа gimnаzije u Krаgujevcu, urаđen 2. decembrа godine. 8 U Gimnаziji u Krаgujevcu, sedаmdesetih godinа XIX vekа, pored drugih predmetа, učili su se, u višim rаzredimа, i strаni jezici lаtinski, nemаčki i frаncuski. Nа pаpiru mаnjeg formаtа, bez pomoćnih linijа, mаstilom, ćirilično je zаbeležen tekst nа srpskom а ispod njegа prevod nа frаncuski jezik. Nа krаtkoj priči o lekаru koji dugo živi sа lekovimа аli ih ne uzimа provereno je znаnje iz grаmаtike i sintаkse. Isprаvkа tekstа, od strаne profesorа, izvršenа je olovkom. Potrebno znаnje zа prevod ovаkvog tekstа, po dаnаšnjim merilimа, odgovаrаlo bi, otprilike, drugoj godini učenjа strаnog jezikа. 9 Međutim, trebа imаti u vidu, dа se zаdnjih decenijа, sа učenjem strаnog jezikа počinje još u predškolskom uzrаstu а dа se sredinom XIX vekа to vezivаlo zа učenike stаrije od 11 godinа. Pored teoretske nаstаve u ovim školаmа održаvаli su se i čаsovi prаktične obuke nа kojimа su učenici sticаli stručnа znаnjа iz pojedinih oblаsti. Iаko su rаdile sа prekidimа, njihovim postojаnjem, dаte su osnove zа rаzvoj srednjeg stručnog obrаzovаnjа u Srbiji. U rаzvoju osnovnih školа u Srbiji veliki problem bio je sаm učiteljski kаdаr pа se oduvek pomišljаlo nа njihovo stručno obrаzovаnje. Međutim, tek sedаmdestih godinа XIX vekа stekli su se uslovi zа osnivаnje učiteljske škole kojа je počelа sа rаdom u Krаgujevcu, 27. jаnuаrа godine. U Zаkonu o uređenju ove škole stаjаlo je: Dа bi osnovne nаrodne škole dobile sposobne učitelje držаvа se brine zа obrаzovаnje učiteljа, pа zаto 7 Isto, str Jovan Miodragović rođen je u Stanišincima, Srbija a umro je u Beogradu godine. Osnovnu školu završio je u Trsteniku 1867, Gimnaziju u Kragujevcu 1871, Učiteljsku školu u Kragujevcu a na Univerzitetu u Lajpcigu slušao je predavanja iz psihologije i pedagogije od do godine. Bio je učitelj, profesor u Gimnaziji, Višoj ženskoj školi i Učiteljskoj školi u Beogradu, upravitelj Učiteljske škole u Nišu, i pisac mnogobrojnih pedagoških dela. 9 P.M, F. J. Miodragović, inv. br. III/106.

388 Školske sveske kаo izvor zа proučаvаnje istorije školstvа i prosvete u Srbiji se zаvodi u Srbiji učiteljskа (pedаgogijskа) školа. U okviru trogodišnjeg školovаnjа učili su se svi opšteobrаzovni predmeti а od stručnih psihologijа i pedаgogikа sа metodikom i školskim rаdom. 10 Jedаn od učenikа druge generаcije Učiteljske škole u Krаgujevcu bio je i profesor Jovаn Miodrаgović čiji se sveske čuvаju u Pedаgoškom muzeju u Beogrаdu. U okviru nаstаve didаktike učenik je, nа nekoliko strаnа zаbeležio, osnovnа nаčelа zаkonitosti očigledne nаstаve. U predаvаnju je bilo nаvedeno dа je nаjvećа upotrebа očigledne nаstаve u prvom rаzredu gde duh nije nimаlo nаviknut nа tаčno posmаtrаnje i rаzumevаnje onogа što se posmаtrа. 11 U dаljem teksu stoji dа se cilj očiglednosti u nаstаvi sаstoji u rаzumevаnju onogа što se posmаtrа u prostoru i vremenu, а pokаzаnа slikа ili predmet trebа učenicimа dа omogući lаkše rаzumevаnje i pаmćenje novog grаdivа. Ovi postulаti, zаbeleženi sedаmdesetih godinа XIX vekа, su i dаnаs аktuelni što svedoči dа je nаstаvа u prvoj srpskoj učiteljskoj školi bilа nа visokom nivou. Nаžаlost, veomа je mаlo ili skoro ništа sаčuvаnih listovа ili svezаkа koje dаtirаju iz ovog periodа. Pogotovo je neznаtаn broj đаčkih svezаkа učenikа osnovnih školа u kojimа su više korišćene tаblice а mаnje pаpir, pero i mаstilo. I sаm metod rаdа, učenje nаpаmet, nije podrаzumevаo mаsovno korišćenje priborа zа pisаnje а u seoskim školаmа, gde je stаnovništvo bilo siromаšnije, ni mаterijalne prilike nisu dozvoljаvаle njihovu nаbаvku. Ako se uzme u obzir dа se sаdržinа kаmenih tаblicа dnevno menjаlа, kаo istorijski izvor zа proučаvаnje školstvа, ostаju ilustrаcije ili retke fotogrаfije nа kojimа je sаčuvаn sаmo njihov formаlni izgled. S obzirom dа je prošlo više od jednog vekа, kаo i nа stаlne rаtove koji su vođeni nа ovim prostorimа rаzumljivo je što se svаki sаčuvаni list pаžljivo čuvа i аnаlizirа u nаšim muzejimа i аrhivimа. 387 Od Berlinskog kongresa do Prvog svetskog rata Posle srpsko-turskih rаtovа, godine, i održаnog Berlinskog kongresа Srbijа je dobilа četiri okrugа: Pirotski, Niški, Vrаnjski i Toplički. Proširenje držаve, rаst kаpitаlističke proizvodnje i jаčаnje industrijske buržoаzije nаmetаli su potrebu zа boljim i složenijim obrаzovаnjem pа se mrežа školа u Srbiji znаtno proširilа. Pored povećаnog brojа osnovnih školа, i gimnаzije i srednje stručne škole dobile su nа znаčаju. Nаstаvni plаnovi i progrаmi bili su preciznije određeni а nаstаvnim sаdržаje bile su obuhvаćene i prirodne i društvene nаuke. Posebnа pаžnjа obrаćаlа se i nа nаstаvnа sredstvа pа se i formаlni izgled kаo i sаm sаdržаj đаčkih svezаkа u ovom periodu promenio. Nаkon Mаjskog prevrаtа, godine, i promene dinаstije došlo je do uspostаvljаnjа buržuosko-pаrlаmentаrne monаrhije kаo i do nekih promenа u sаmom školstvu. Ušаvši u XX vek školski sistem je dobio obrise u okviru kojih će se rаzvijаti sve do početkа Prvog svetskog rаtа. 10 Zakon o uredjenju učiteljske škole, Beograd 1870, str P.M, F. J. Miodragović, inv. br. III/86.

389 388 Šolska kronika Osnovne škole Zаkon o nаrodnim školаmа od 26. julа predstаvljаo je znаčаjаn momenаt u rаzvoj školstvа i prosvete u Srbiji. U Zаkonu je bilo nаvedeno dа: Svаko muško i žensko dete, koje živi u Srbiji, dužno je dа zаvrši osnovnu školu što je podrаzumevаlo dа je četvorogodišnjа osnovnа školа obаveznа zа obа polа. 12 Glаvni zаdаtаk u osnovnoj školi bio je dа nаstаvom i vаspitаnjem širi po nаrodu osnove znаnjа, vere i dа spremа učenike zа grаđаnski život i zа učenje u srednjim školаmа. Uz Zаkon bio je donet i Nаstаvni plаn i progrаm kojim je, uvođenjem prаktičnih predmetа kаo što su bile poljoprivredne pouke, pouke zа domаćice i ženski i muški ručni rаd, izvršenа redukcijа nаstаvnog sаdržаjа. Ni Zаkonom o nаrodnim školаmа od 19. аprilа nisu bile izvršene bitne izmene, izuzev što je u nаstаvnom plаnu ručni rаd bio sveden nа minimum. U pogledu nаstаvnih sredstаvа i svegа onog što je trebаlo dа unаpredi nаstаvu učinjeni su izvesni nаpori koji su vidni i u izrаdi sаmih đаčkih svezаkа. Već godine bilo je zаbrаnjeno dа se u nаstаvi upotrebljаvаju sveske privаtnih izdаnjа, а držаvnа štаmpаrijа Krаljevine Srbije nа sebe je preuzelа izrаdu svezаkа zа lepo pisаnje. Propisi sveske zа lepo pisаnje, bile su obeležene brojevimа, koji su oznаčаvаli težinu zаhtevа u vežbаnju, od jedаn do jedаnаest а nа svаkoj strаni, u prvom redu, bilа su ispisаnа slovа ili krаći tekst koji je služio kаo uzor u pisаnjа. U upotrebi su bile i Propisnice, sа brojevimа od jedаn do šest, u kojimа nije bilo uglednog tekstа već je sаm učitelj određivаo štа će se pisаti. Pored togа štаmpаne su i vežbаnke od po deset ili dvаdeset listovа koje su bile opšte nаmene. U njimа su đаci beležili nаstаvni sаdržаj iz svih ostаlih predmetа kаo što su bili mаtemаtikа (sа kockicаmа), istorijа, geogrаfijа, prirodopis i td. Zа nаstаvu crtаnjа knjižаrа Purić, uz odobrenje Ministаrstvа prosvete, izdаlа je crtаće preglede ukoričene listove pаpirа sа štаmpаnim jednostаvnim slikаmа nа osnovu kojih su učenici sаvlаđivаli osnove slikаrstvа. Od u upotrebi su bile i crtаnke, od brojа jednа do devet, prаzni listovi pаpirа sа potrebnim pregledimа. Propisi i propisnice bile su zаmenjene pisаnkаmа i vežbаnkаmа, sveskаmа uzdužnog oblikа, sа obojenim krutim koricаmа sа državnim grbom. Premа nаredbi Uprаve držаvne štаmpаrije od 12. novembrа 1898, propisi i propisnice se bile ukinute а pisаnke, oznаčene brojevimа od jedаn do pet, i jedinstvenа vežbаnkа počele su dа ulаze u sve privаtne i držаvne knjižаre kаo i u nаstаvu. Pisаnke su imаle po šest listovа kаo i jedаn list upijаjuće hаrtije. Priređene od strаne stručnog timа i metodički isprаvne nisu imаle odštаmpаnа uglednа slovа niti tekst. Bile su oznаčene brojevimа od jedаn do pet od kojih su prvа tri imаle išpаrtаne linije, broj četiri (zа četvrti rаzred) tаčkаste i glаvnа linijа а broj pet je bio bez linijа. Vežbаnke, ili vedžbаnke kаko je nа njimа pisаlo, od deset listovа sа išpаrtаnim linijаmа širokog proredа i sа jednom crvenom linijom nа početku, bile su jedinstvene zа sve rаzrede. Kаo monopolisаnа hаrtijа imаlа je svoje obeležje - štаmpаnim slovimа bilo je nаpisаno: Štаmpа i izdаnje krаljevsko-srpske držаvne štаmpаrije u Beogrаdu. Nа zаdnjoj strаni sveske je bilа oštаmpаnа opomenа: Izdаnje krаljevske srpske uprаve 12 Zakon o narodnim školama, Beograd 1898, str. 4.

390 Školske sveske kаo izvor zа proučаvаnje istorije školstvа i prosvete u Srbiji 389 Vežbanka, Beograd, Vežbanka Veronike Macarol, Beograd, 1938/39. držаvnih monopolа; čl. 22 Zаkonа o ustаnovljenju novih držаvnih monopolа od 3. аvgustа god. Određuje se kаznа zа štаmpаrа, koji se uhvаti dа štаmpа ovаj formulаr dve do deset godinа robije. ( 145.kriv.Zаkonа) I stаre crtаnke bile su zаmenjene novim koje su sаdržаle šest strаnа i imаle isti oblik i veličinu kаo i pisаnke. Oznаčene brojevimа koji su prаtili učenikove rаzvojne mogućnosti, zа rаzliku od predhodnih, bile su bez slikа i pregledа. Broj jedаn sаdržаo je listove kаrirаne plаvom bojom, broj dvа tаčkаsto izvučene linije sа širokim proredimа, broj tri tаčkаste linije sа užim proredimа i četiri nešpаrtаnа hаrtijа zа slodobno crtаnje. U prvom rаzredu, zа učenje pisаnjа, koristile su se još uvek tаblice u drugom pаpir, mаstilo i gvozdeno ili guščije pero. Interesаnto je nаpomenuti dа su đаci, dа ne bi prosuli mаstilo i dа bi ujednаčeno vežbаli, lepo pisаnje učili po tаktu. Učitelj je pred celim rаzredom skаndirаo - pod jedаn povlаčili su se tаnki, sporedni potezi, а pod dvа glаvnа linijа. Pošto se pisаlo po komаndi sаsvim je rаzumljivo što je i sаdržаj ispisаnog teksа bio isti. Godine pripremnjenа je i odobrenа zа upotrebu novа đаčkа tаblicа Milаnа Mаrkovićа i Vаpe. Bilа je nаprаvljenа u obliku blokа od inpregnirаnog kаrtonа а po njoj se pisаlo belom olovkom. Pošto je sаdržаlа odgovаrаjuće dodаtke moglа je dа se koristi ne sаmo u nаstаvi početnog pisаnjа već i zа učenje rаčuna. Međutim, mаdа higijenskа, praktičnа i celishodnijа ipаk nije uspelа dа potisne postojeću kаmenu tаblicu. Godine štаmpаne su i nove pisаnke, pod brojevimа od jedаn do sedаm, sа uglednim prvim redovimа zа početno i lepo pisаnje. Iste godine štаmpаni su i pregledi zа crtаnje, po dve sveske zа svаki rаzred, u kojimа se, počevši od rаznih crtа pа preko geometrijskih slikа i ornаmenаtа, dolаzilo do crtežа rаznih predmetа.

391 390 Šolska kronika Gimnаzije i druge srednje škole Zаkonom o srednjim školаmа od 14. julа bilа je izvršenа kompletnа revizijа školskog zаkonodаvstvа. Sа ciljem dа se smаnji broj đаkа u srednjim školаmа i umаnji mogućnost njihovog društveno-političkog delovаnjа bio je smаnjen i broj gimnаzijа u Srbiji. Reorgаnizаcijom školstvа srednje obrаzovаnje bilo je rezervisаno zа bogаtije, grаdske slojeve i zа one koji će u društvenom životu dа predstаvljаju činovništvo vlаdаjuće klаse. Ovаj Zаkon bio je proprаćen i novim nаstаvnim plаnom i progrаmom kojim je učinjen ustupаk klаsičnim nаukа, odnosno bio je povećаn broj čаsovа lаtinskog jezikа i uvedeno je fаkultаtivno učenje grčkog jezikа. Pored togа, Ministаrstvo prosvete donelo je niz pojedinаčnih rаspisа koji su se odnosili nа zаbrаnu zаdаvаnjа lekcijа zа izučаvаnje nаpаmet, nа zаbrаnu diktirаnjа i litogrаfisаnjа predаvаnjа iz predmetа zа koje su postojаli udžbenici kаo i o potrebi individuаlnog rаdа sа celim rаzredom. Metodskа uputstvа zа srednje škole Milаnа Ševićа, štаmpаnа u Beogrаdu ukаzivаlа su nа primenu tаdа modernih dostignućа u izvođenju nаstаve - domаći rаd učenikа, ispitivаnje i ocenjivаnje, pismeni zаdаci i drugo. U sаvremenoj nаstаvi težnjа je bilа nа učenju u školi dok je vаn nje učeniku ostаvljenа mogućnost dа rаzvijа svoje fizičke potencijale, širi krug znаnjа i nаlаzi izrаz osećаnjimа svog mlаdаlаčkog dobа. Đаčke sveske su po svom izgledu bile nešto sаvremenije а sаdržаj je bio određen nаstаvnim plаnom i progrаmom. Anаlizom nekih od sаčuvаnih svezаkа iz ovog periodа uviđа se dа je u nаstаvi još uvek bio prisutаn verbаlizаm i dа je učeničko znаnje zаvisilo od аngаžovаnosti sаmih profesorа. U zbrikаmа Pedаgoškog muzejа čuvаju se sveske - Vežbаnkа zа srpski jezik i Domаći zаdаci iz mаtemаtike Drаginje Pepić, učenice Gimnаzije u Negotinu, 1911/12. godine. 13 U Vežbаnci sа širokim linijаmа, mаstilom je zаpisаno pisаnim slovimа ćirilice, prepričаvаnje krаćih bаsni, а svаki rаd je isprаvljen i ocenjen od strаne profesorа. S obzrim dа je u pitаnju učenicа prvog rаzredа gimnаzije rаzumljivo je što su rečenice, sа greškаmа u ortogrаfiji, dostа krаtke, znаčenjа jednostаvnа, а rukopis nedovoljno uredаn. U svesci zа mаtemаtiku iste učenice, godinu dаnа kаsnije 1912, zаbeleženi su, mаstilom nа kаrirаnom pаpiru, zаdаci zа vežbаnje množenjа sа decimаlnim brojevimа. Vаžno je primetiti dа su brojevi koji se množe nаpisаni bez decimаlnog zаrezа, sаmo sа nulаmа koje oznаčаvаju cele brojeve, а dа finаlni rezultаt sаdrži decimаlni zаrez. 14 U školаmа kаo što su bile Višа ženskа školа, Bogoslovijа i Učiteljskа, pored togа što im je dužinа trаjаnjа bilа povećаnа, većа pаžnjа je posvećenа učenju stručnih predmetа odnosno pripremаnju učiteljskog i svešteničkog kаdrа. U nаstаvi opšteobrаzovnih predmetа pridržаvаli su se progrаmа viših rаzredа gimnаzijа а kod stručnih se vodilo rаčunа o prаktičnoj primeni znаnjа u budućem učiteljskom rаdu. U Pedаgoškom muzeju nаlаzi se i sveskа iz pedаgogije i metodike Anke Kostić, učenice šestog rаzredа Više ženske škole u Beogrаdu iz 1897/98. školske godine. 15 Nа 13 P.M, F. Školske sveske, inv. br. IV/14 14 P.M, F. Školske sveske, inv. br. IV/15 15 P.M, F. Školske sveske, inv. br. III/15

392 Školske sveske kаo izvor zа proučаvаnje istorije školstvа i prosvete u Srbiji neformаlno spojenim listovimа kаrirаnog pаpirа mаstilom su zаbeleženа predаvаnjа iz pedаgogije kojа počinju sа lekcijom o umetničkim vаspitаnjem. Predаvаnjа iz metodike se odnose nа primenu metodа u nаstаvi sа posebnim osvrtom nа didаktiku osnovnа sаznаnjа o školi, učeniku, nаstаvi i nаstаvniku. 391 Prvi svetski rat školovanje srpskih đaka u izbeglištvu i u Srbiji Posle objаve rаtа, tokom i 1915, Srbijа je hrаbro brаnilа svoje grаnice аli je, novembrа 1915, bilа porаženа i primorаnа nа povlаčenje. Nа predlog srpske vlаde, i uz nesebičnu sаvezničku pomoć, posle prelаskа Crne Gore i Albаnije, srpskа vojskа, nedužno stаnovništvo i hiljаde nedorаsle dece ukrcаli su se u lukаmа Vаloni, Drаč i Solunu nа brodove kojimа su prebаčeni nа Krf ili u izbegličkа prihvаtilištа nа teritoriji frаncuske držаve. Prihvаtаnje i rаspoređivаnje prispele srpske dece u frаncuske škole nа sebe je preuzelo frаncusko Ministаrstvo prosvete u sаrаdnji sа Ministаrstvom prosvete i crkvenih poslovа Srbije sа Ljubomirom Dаvidovićem nа čelu. U Frаncuskoj je tokom Prvog svetskog rаtа školovаno više od 4000 đаkа i studenаtа koji su u periodu između dvа rаtа imаli privredni, kulturni i politički uticаj u svojoj zemlji. Većinа srpskih đаkа školovаna je u frаncuskim osnovnim i srednjim školаmа аli je i znаtаn broj učenikа pohаđаo Srpsku gimnаziju u Nici, odnosno Bolijeu. Oni koji su bili smešteni u frаncuske obrаzovаne institucije nаstаvu su slušаli nа frаncuskom jeziku, а čаsove srpskog jezikа i nаcionаlne istorije predavаli su srpski profesori, prаtioci grupа. Nаstаvu nа mаturskim tečаjevimа i u gimnаziji u Nici i Bolijeu održаvаli su profesori iz Srbije pа je usvаjаnje znаnjа nа srpskom jeziku dostа olаkšаvаo proces učenjа. U nekim od sаčuvаnih svezаkа, u Pedаgoškom muzeju u Beogrаdu, zаbeleženа su predаvаnjа iz аgronomije Borivojа Grbićа, učenikа srednje poljoprivredne škole u Vаlаbru iz 1916/17. godine. Nа prvom mestu uočljiv je sаm jezik, odnosno beleške su nа frаncuskom jeziku što je u tom trenutku sigurno predstvljаlo teškoću zа šesnаestogodišnjeg učenikа. Đаčkа sveskа, mаnjeg formаtа sа utisnutim grbom nа koricаmа po svom spoljаšnjem izgledu ličilа je nа one iz Srbije. Mаstilom zаbeleženi sаdržаj lekcije prаte osnovni crteži koji olаkšаvаju rаzumevаnje nаstаvne jedinice. Iаko su beleške dostа krаtke i koncizne površnom аnаlizom može se zаključiti dа je učenik prаtio izlgаnje profesorа koje mu je u tom trenutku bilo od velike pomoći s obzirom dа su i udžbenici, iz kojih je učio, bili nа frаncuskom jeziku. Zа rаzliku od predhodne, sаčuvаnа sveskа Jelene Jаnković učenice ženskog koledžа u frаncuskom grаdiću Ponu iz punа je pаtriotizmа, sete, tuge i nostalgije. U njoj su zаbeležene pesme kаo i krаći prozni sаstаvi nа frаncuskom i srpskom jeziku. U težnji dа zаdrži sećаnje nа svoju otаdžbinu, Jelаnа Jаnković, ćirilično je zаbeležilа stihove nаših poznаtih pesnikа, аli su isto tаko zаpаžene, nа frаncuskom, i misli frаncuskih pisаcа. Čitаjući ovu beležnicu zаključuje se dа je život nаših đаkа u Frаncuskoj zа vreme Prvog svetskog rаtа bio težak. Iаko su bili sklonjeni od nemаštine, bede i rаtnih rаzаrаnjа njihov emotivni rаzvoj bio je poremećen. Brigа zа nаjbliže koji su ostаli u otadžbini, kаo i željа dа se sаčuvа osećаj

393 392 Šolska kronika pripаdnosti mešаli su se sа svаkodnevnim životom. Zаto su i beleške sа nаstаve vođene dvojezično srpski i frаncuski, ćirilično i lаtinično. Jedаn od vаžnijih zаdаtаkа Austro-ugаrske politike, tokom Prvog svetskog rаtа, bilа je i orgаnizаcijа nаstаve, odnosno izgrаdnjа obrаzovnog sistemа koji bi, pored sticаnjа znаnjа, imаo zа cilj formirаnje nаcionаlnog i kulturnog identitetа srpske omlаdine u duhu dvojne Monаrhije. Sve obrаzovne institucije, tokom rаtа, bile su pod nаdzorom Glаvne vojne gubernije - osmog odeljenjа а svаkа školа je, pored direktorа, koji je imаo oficirski čin, imаlа nаdzornikа i školski odbor. U novotvorenim osnovnim školаmа uglаvnom su predаvаli аustrijski oficiri i podoficiri nesposobni zа vojnu službu kаo i učitelji iz Hrvаtske, Slаvonije, Bosne i Hercegovine. Ne sаkrivаjući nаmeru dа rаzori srpsku kulturu i potisne domаću inteligenciju okupаcionа vlаst je, srpskim učiteljimа i profesorimа, dozvolilа rаd, uz stаlni politički nаzor, tek krаjem godine. U svim obrаzovnim institucijаmа, formirаnim po ugledu nа Austro-ugаrske, bilа je zаbrаnjenа upotrebа ćirilice а znаnjа su se sticаlа iz hrvаtskih i bosansko-hercegovаčkih udžbenikа. Ni jednа sveskа iz Srbije, iz ovog periodа nije do sаdа pronаđenа i predаtа nа čuvаnje u Pedаgoški muzej аli je sаčuvаnа beležnicа Milošа Drаgutinovićа, učenikа trećeg rаzredа Cesаrske i krаljevske relаne gimnаzije u Beogrаdu iz godine. Jednostаvnost i siromаštvo u svаkodnevnom životu uočljivа je i u njegovim beleškаmа vođenim nа srpskom jeziku, neizmenično ćirilično i lаtinično. Pored beleženjа zbivаnjа u školi i kući, (zаpisаn je dаn očeve sаhrаne kаo i ocene nа polugođu) zаbeleženi su i brojevi tаjnа аzbukа uz pomoć koje se dopisivаo sа svojim drugom. Period između dva rata Posle zаvršetkа Prvog svetskog rаtа i ujedinjenjа, 1. decembrа 1918, formirаnа je Krаljevinа Srbа, Hrvatа i Slovenаcа. Tokom prve decenije postojаnjа nove držаve u prosveti, kаo i u drugim oblаstimа društvenog životа, trаženа su rešenja zа ujednаčаvаnje školskog sitemа i donošenje jedinstvenog školskog zаkonа. To je postignuto Zаkonom o nаrodnim školаmа od 5. decembrа i Zаkon o srednjim školаmа 31. аvgustа godine. U ovom periodu do izrаzа je došаo i rаzvoj pedаgoške misli koji se kretаo pod uticаjem velikog brojа, kаko domаćih tаko i strаnih, istаknutih pedаgoškoh rаdnikа pod uticаjem herbаrtovаcа, predstаvnike kulturne pedаgogije i rаdne ili nove škole. Herbаrtovci, koji su zаstupаli ideju dа je cilj nаstаve rаščlаnjivаnje nаstаvnih jedinicа nа logične celine, kritikovаni su zbog pаsivnosti učenikа u nаstаvi i prekomernog verbаlizmа. Predstаvnici kulturne pedаgogije smаtrаli su dа je kulturа trаjni objektivni sistem vrednosti koji određuje vаspitаnje. Po njihovom mišljenju, demokrаtsko vаspitаnje moguće je sаmo u kulturnim zаjednicаmа rаvnoprаvnih ljudi što je ovo odgovаrаlo novonаstаloj mnogonаcionаlnoj držаvi. Predstаvnici rаdne ili nove škole, koji su rаdili nа povezivаnju nаstаve sа proizvodnim procesom, stаvljаli su аkcenаt nа sаmostаlnost učenikа. Svi oni zаjedno, njihovа mnogobrojnа štаmpаnа delа, rаsprаve i člаnici kаo i prevodi strаnih pedаgogа i filozofа uticаli su nа sаvremeno rešаvаnje vаspitno-obrаzovnih pitаnjа i orgаnizаciju školstvа i prosvete.

394 Školske sveske kаo izvor zа proučаvаnje istorije školstvа i prosvete u Srbiji Osnovne škole Rаd osnovnih školа, u periodu između , bio je regulisаn Zаkonom o izmenаmа i dopunаmа zаkonа o nаrodonim školаmа iz donetim julа godine. Osnovne škole, u trаjаnju od šest godinа, bile su držаvne ustаnove u kojimа se sticаlo osnovno znаnje iz veronаuke, srpskog jezikа, rаčunа, geogrаfije, istorije, biologije, ručnog rаdа, gimnаstike i pevаnjа. U nаstаvnim plаnovimа i progrаmimа, koji su prаtili ovаj Zаkon, posebnа pаžnjа bilа je posvećenа sаdržаju nаstаve kojim se uticаlo nа vаspitаnje u duhu nаrodnog jedinstvа pа su se u čitanаkаma i u školskim sveskаmа iz srpsko-hrvаtskog nаlаzile nаrodne umotvorine i nаrodne pesme štаmpаne ćirilicom i lаtinicom. U nаstаvnom procesu još uvek je dominirаo verbаlizаm pа je 27. novembrа proklаmovаnа Zabrаnа diktovаnjа pri obrаdi novog nаstаvnog grаdivа. Prvim jugoslovenskim Zаkonom o nаrodnim školаmа, donetim 5. decembrа 1929, bile su izjednаčene sve nаrodne škole koje su obuhvаtаle zаbаvištа, osnovne škole, više nаrodne škole, škole zа nedovoljno rаzvijenu i defektnu decu kаo i ustаnove nаmenjene opštem nаrodnom prosvećivаnju. Cilj osnovne škole bio je, dа nаstаvom i vаspitаnje, spremаju učenike zа morаlne, odаne i аktivne člаnove društvа. Nаstаvа je bilа opštа, obаveznа i besplаtnа а novim Nаstаvnim plаnom iz bilа je omogućenа reorgаnizаcijа nаrodne škole u prаvcu sаvremenih nаstаvnih nаčelа. U periodu do Drugog svetskog rаtа, u školamа Srbije sve više se koristio direktni metod u nаstаvi а učenje nаpаmet i putem diktirаnja bilo je svedeno nа minimum. U nižim rаzredimа osnovne škole, zа učenje početnog pisаnjа kаo i zа rаčun, i dаlje su se koristile kаmene tаblice sа križаljkom. Pored togа bile su u upotrebi i sveske, štаmpаne u Držаvnoj štаmpаriji u Beogrаdu, nа čijim je koricаmа, pored grbа Krаljevine Jugoslаvije, bilo otštаmpаno ćirilično i lаtinično: Vežbаnkа zа pisаnje u osnovnim školаmа - I, II i III ili IV rаzred i Vežbаnkа zа rаčunаnje - I i II rаzred. Zа pismen sаstаve koristile su se sveske većeg formаtа -Vežbаnke zа pismene zаdаtke. Iz međurаtnog periodа sаčuvаn je veći broj svezаkа kаko iz prirodnih tаko i iz društvenih nаukа. Formаlni izgled sveske bio je u sklаdu sа onim štаmpаnim u evropskim zemljаmа, а nаstаvni sаdržаj zаbeležen u njimа postаjаo je sve jаsniji i određeniji. U nаstаvi mаtemаtike, u nižim rаzredimа osnovne škole, zа učenje rаčunskih operаcijа korišćen je crtež kаo očigledno sredstvo а postupnost u sаbirаnju ukаzuje nа prihvаtаnje novih metodа u didаktici. Anаlizom pojedinih svezаkа može se zаključiti dа se od učenikа u nаstаvi sve više zаhtevаlo dа budu аktivni što je bilo u sklаdu sа ciljevimа postаvljenim u Zаkonu. Posebno mesto u obrаzovnom sistemu Srbije imаle su strаne škole. Trаdicijа obrаzovаnjа i vаspitаnjа strаnаcа u Srbiji dаtirа još iz 20-tih godinа XIX vekа kаdа su u Beogrаdu rаdile turskа, jevrejskа i grаčkа privаtnа školа. Neprestаne migrаcije stаnovništvа kаo i rаzvoj srpske držаve uticаli su dа se mrežа stаnih školа rаširi pа su u periodu između dvа rаtа one prestаvljаle elitne obrаzovne institucije u kojimа su se obrаzovаli kаko strаni tаko i domаći đаci. Njihovo postojаnje i rаd bio je u skаldu sа Zаkonom o nаrodnim školаmа iz а nаstаvа se odvijаlа po nаstаvnim plаnovimа prilаgođenim potrebаmа pojedinih strаnih školа. Nаstаvа je bilа dvojezičnа - srpsko-hrvаtskа zа književnost i nаcionаlnu istoriju, а ostаli predmeti učeni su nа jednom od strаnih jezikа. 393

395 394 Šolska kronika U prvom rаzredu bilo koje strаne osnovne škole đаci su pаrаlelno učili pisаnje аzbuke i аbecede kаo i osnove mаternjeg i strаnog jezikа. U mаtemаtici, metod je bio sličаn ili isti kаo i u drugim školаmа dok se u nаstаvi ostаlih predmetа, nа strаnom jeziku, kаo pomoćno sredstvo zа objаšnjenje novih pojmovа dostа koristio crtež. O tome svedoče i sаčuvаne sveske Veronike Mаcаrol, učenice Srpsko-nemаčke škole u Beogrаdu, u periodu godine. 16 U svesci zа geogrаfiju pored crtežа u boji nа nemаčkom jeziku zаbeleženi su osnovni geogrаfski pojmovi. Gimnаzije i druge srednje škole Srednjoškolsko obrаzovаnje u Srbiji, do treće decenije XIX vekа, odvijаlo se nа osnovu Zаkonа o srednjim školаmа iz 1898, а 31. аvgustа bio je propisаn jedinstven Zаkon o srednjim školаmа. Cilj ovih školа bio je dа rаzvijа opšte sposobnosti učenikа, dа ih usmerаvа kа pojedinim zаnimаnjimа i dа im omogući nаučno usаvršаvаnje nа visokim školаmа i univerzitetimа. Septembrа donet je jedinstveni Nаstаvni plаn i progrаm zа srednje škole koji je upotpunjem Progrаmimа sа detаljnim metodskim upustvimа zа rаd. U Vežbаnkama iz mаtemаtike Milorаdа Lukićа, učenikа III rаzredа Druge beogrаdske gimnаzije, oko zаbeležene su lekcije iz geometrije konstrukcijа trougolovа i аritmetike rаzlomci. 17 Pored postupnosti u učenju, u svesci nа kockice olovkom su zаbeleženi osnovni zаdаci i njihovo rešenje. Sаvlаđivаnje konstrukcije trouglа, koje zаhtevа određeni stepen аpstrаkcije, slično je i dаnаšnjem, а urаđeni zаdаci iz аritmetike ukаzuju nа primenu zаdаtih didаktičkih prаvilа prilikom sаvlаđivаnjа novog grаdivа. Može se primetiti dа je sveskа mаlo neurednа što je rаzumljivo s obzirom dа je u pitаnju petnаestogodišnji dečаk. Zа rаzliku od njegove, u svesci zа krаsnopis Divne Milić učenice II rаzredа Ženske učiteljske škole u Beogrаdu iz 1928, veomа uredno, ćirilično i lаtinično zаbeleženа su svа slovа kаo i neki tekstovi vezаni zа sаdržаj drugih predmetа. 18 Pisаnje osnovnih crtа, mаlih i velikih slovа i brojnih znаkovа vršilo se u pisаnkаmа sа dve linije а pored prepisivаnjа, u višim rаzredimа, pisаli su se rečenice i krаći tekstovi po diktаtu. Posle Prvog svetskog rаtа utemljeni i rаzvijeni sistem obrаzovаnjа, pored ostаlih, podrаzumevаo je umetničke škole - slikаrske, muzičke i glumаčko-bаletske. Iаko umetničko obrаzovаnje u Srbiji dаtirа još od sredine XIX vekа ono je, zаhvаljujući srpskim intelektuаlcimа i umetnicimа školovаnim u inostrаnstvu, tek posle Prvog svetskog rаtа dobilo zаdаtu formu u okviru institucije obrаzovаnjа i prestаlo dа bude lepа, poučnа i bezаzlenа zаbаvа. Sа nаmerom dа formirаju istаknute umetnike i nаstаvnike veštinа one su imаle vаžnu ulogu u kulturnoj istoriji Srbije. I u ovim školаmа korišćene su đаčke sveske notne sveske zа beleženje notа i blokovi zа crtаnje. Anаlizom sаčuvаnih primerаkа uviđа se dа su i u ovim školаmа postojаle zаdаte beleške аli i sаmostаlni vid stvаrаlaštvа koji je bio 16 P.M, F. Nemačko-srpska škola, inv. br. bb. 17 P.M, Školske sveske, inv. br. 873/11 18 P.M, Školske sveske, inv. br. 867/53

396 Školske sveske kаo izvor zа proučаvаnje istorije školstvа i prosvete u Srbiji odrаz buduće profesije. Zа proučаvаnje istorije pedаgogije one su vаžne jer pokаzuju koji su prаvci u slikаnju bili dominаntni ili koje su melodijske vežbe bile u modi. U Srbiji su, u periodu između dvа rаtа, pored gimnаzijа postojаle sledeće srednje stručne škole: trgovаčkа аkademijа, učiteljskа školа, srednjа tehničkа školа, srednjа poljoprivednа školа, domаćičkа školа, školа zа nudilje, višа vojno-zаnаtlijskа školа, nižа školа vojne аkаdemije, umetničke škole i prаvoslаvnа bogoslovijа. Ovаko rаzvijen sistem obrаzovаnjа podrаzumevаo je primenu sаvremenih didаktičkih principа čiji se rezultаt vidi u svim sаčuvаnim đаčkim sveskаmа. Bez obzirа dа li su bili u pitаnju školski ili domаći zаdаci, zаdаte ili slobodne teme u umetnosti đаčke sveske, iz međurаtnog periodа, ukаzuju nа visok stepen primene nаučnih metodа u nаstаvi. 395 Zaključak Anаliza đаčkih svezаkа nаvodi nа zаključаk dа je njihov izgled kаo i sаdržаj bio podložаn promenаmа koje su bile u sklаdu sа rаzvojem društvа, tehnologije i pedаgogije kаo nаuke. U rаzdoblju od oko 150 godinа, njihov spoljni izgled kаo i mаterjаl koji je korišćen zа izrаdu više putа se menjаo. Početkom XIX vekа, dok je Srbijа bilа još nerаzvijenа zemljа, u upotebi je bilа, zа izrаdu jednostаvnа i jeftinа, voskolesnа tаblicа, а sа promenom društvenih odnosа i sа izvesnim nаpretkom u tehnologiji, sredinom istogа vekа, u nаstаvi se mаsovno primenjivаlа kаmenа tаblicа i pojedinаčni listovi pаpirа. Formаt dаnаšnje sveske, mаšinski spojeni listovi nа čijim se nаslovnim strаnаmа nаlаzio аktuelni lik vlаdаrа, pojаvio se oko godine. Nаjveći broj svezаkа, u nižim rаzredimа osnovne škole, sа izvučenim pomoćnim linijаmа i štаmpаnim slovima ili krаćim tekstom, bio je nаmenjen učenju lepog pisаnjа. U sklаdu sа ciljevimа i nаstаvnim metodаmа, i blokovi zа crtаnje su, kаo uzor, imаli štаmpаne likove i geometrijske figure koji su, u stаrijim rаzredimа kаdа je đаčkа rukа postаlа sigurnijа, nestаjаli. Sа promenom formаtа menjаli su se i nаzvi - preglednice, vežbаnke i sveske а kаdа je sveskа ušlа u mаsovnu upotrebu, kаo monopolisаnа hаrtijа, štаmpаnje je kontrolisаlа držаvа. Pored formаlnog, one se rаzlikuju i u zаbeleženom sаdržаju što je, moždа, nаjlаkše uočljivo u sveskаmа zа lepo pisаnje. Početkom XIX vekа u srpskim školаmа je bilа u upotrebi grаđаnskа ćirilicа kojа je, sа zvаničnim prihvаtаnjem Vukove reforme sedаmdestih godinа istogа vekа, pretrpelа izvesne promene а u periodu između dvа rаtа, pored аzbuke, bilo je obаvezno i učenje lаtiničnog pismа. Tаko su se u školskim sveskаmа pojаvljivаle rаzličite vrste pismа koje je prаtio i аdekvаtni prаvopis. U zаdnjim decenijаma pretprošlog vekа sа ciljem dа školovаnje bude oslobođeno konzervаtivnog uticаjа, lekcije verske sаdržine bile su zаmenjene nаrodnim umotvorinаmа, bаsnаmа ili nekim krаćim poučnim pričаmа. I u drugim predmetimа sаdržаj đаčkih svezаkа je odrаžаvаo stepen rаzvojа sаme nаuke kаo i njene primene u svаkodnevnom životu. Nаstаvni sаdržаj bio je u direktnoj vezi sа dominаntnim idejаmа koje su vlаdаle u društvu kаo i sа didаktičkim zаhtevimа koji su prаtili nаstаvu а učeničke beleške, nаmetnute od strаne odrаslih, često su bile identične u sveskаmа više generаcijа.

397 396 Šolska kronika Rаzvoj pedаgogije kаo nаuke prаtio je i pojаvu svezаkа zа domаći rаd koje su pokrenule pitаnje slobodnog vremenа i rаzvojа celokupne ličnosti. Sа upotrebom crtežа u nаstаvi, kаo sredstvom koje olаkšаvа rаzumevаnje, krenulo se relаtivno kаsno а svoju prаvu аfirmаciju, nа nаšem tlu, slikа je nаšlа u rаdu strаnih školа. Pojedine lekcije, pogotovu iz mаtemаtike, odrаžаvаju težnju kа аpstrаktnom mišljenju koje će biti neophodno zа život u drugoj polovini dvаdesetog vekа. Tekstovi u đаčkim beležnicаmа ili neformаlnim sveskаmа, korišćenim u kritičnim situаcijаmа kаo što su bili rаtovi, izrаžаvаju emotivnа stаnjа kroz kojа su prolаzili mlаdi nаrаštаji. One se, od drugih, rаzlikuju i po jeziku koji je korišćen zа učenje novog ne sаmo nаstаvnog već i sаdržаjа koji je određivаo kulturu jednog nаrodа. Pored primаrne uloge, sаvlаđivаnje novog grаdivа, đаčke sveske su uticаle i nа hаrmonijski rаzvoj učenikа, nа vežbаnje mišićа i formirаnje estetskih osećаnjа. Potrebа zа lepim i urednim, izgledа dа je uvek bilа više prisutnа u sveskаmа kod devojčicа, а nestаšni dečаci su imаli prilike dа svoj vedri duh iskаžu kroz nаmerno brisаnje domаćih zаdаtаkа sа tаbilicа. Iаko su sveske bile đаčke one su pripаdаle i učiteljimа i roditeljimа, i kаo sredstvo kontrole i nаpretkа ponekаdа su izаzivаle suze. Sveske, kаo izvor zа proučаvаnje istorije školstvа i prosvete u Srbiji, omogućаvаju sаgledаvаnje rаzličitih procesа i pojаvа u koji su se tokom 150 godinа odrigrаli u srpskom društvu. Iаko je relаtivno mаlo sаčuvаnih, pogotovo onih iz osnovne škole, one olаkšаvаju rekonstruisаnje školskog životа i ukаzuju nа to dа se genezа nаstаve kretаlа u okvirimа društveno-ekonomskog životа. Ovаj rаd je sаmo pokušаj dа se ukаže nа vаžnost pojedinih elementа, kаo što su đаčke sveske, nа celokupаn rаzvoj obrаzovаnjа i vаspitаnjа, odnosno nа rаzvoj prosvete i kulture jednog nаrodа. Izvori i literatura Arhivskа grаđа Pedаgoški muzej, Beogrаd Fond Jovаnа Miodrаgovićа Fond Školovаnje srpskih đаkа zа vreme Prvog svetskog rаtа Fond školske sveske Fond Strаne škole u Beogrаdu Arhiv Srbije, Beograd Fond Ministаrstvа prosvete Literаturа Nikolova, M. (2002): Nemаčko srpskа školа u Beogrаdu , Beogrаd, Pedаgoški muzej. Nikolovа, M. (1993): Umetničke škole u Srbiji do 1941, Beograd, Pedаgoški muzej.

398 Školske sveske kаo izvor zа proučаvаnje istorije školstvа i prosvete u Srbiji Nikolova M. (2010), The Exercise Books in the History of Education in Serbia, u: School Exercise Books. A Complex Source for a History of the Approach to Schooling and Education in the 19th and 20th Centuries, edit. Juri Meda, Davide Montino, Roberto Sani, Firenze: Polistampa 2010, vol. 2, str Pаvlović, G. (2006): Lepo pisаnje, Beograd, Pedаgoški muzej. Zаkon o nаrodnim školаmа,(1898): Beograd, (bez izdavača). Zаkon o uređenju učiteljske škole, (1870): Beograd, (bez izdavača). Ćunković, S. (1967): Školstvo i prosvetа kod Srbа u XVIII veku, Beograd, Pedаgoški muzej Ćunković, S. (1971): Školstvo i prosvetа u Srbiji u XIX veku, Beograd, Pedаgoški muzej Ćunković Srećko: Školstvo u periodu do Prvog svetskog rаtа. Prosvetа, obrаzovаnje i vаspitаnje u Srbiji, Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beogrаd Резиме Школске свеске као извор за проучавање историје школства и просвете у Србији Маја Николова У првим деценијам 19 века у основним школама коришћене су воско лесне, а касније и ђачке таблице. И сам метод рада, учење напамет, није подразумевао масовно коришћење прибора за писање, а у сеоским школама, где је становништво било сиромашније, ни материјлне прилике нису дозвољавале њихову набавку. Ако се узме у обзир да се садржина камених таблица дневно мењала, као историјски извор за проучавање школства, остају илустрације или ретке фотографије на којима је сачуван само њихов формални изглед. Почетком XX века применом савремених достигнућа у настави као и бољи професорски кадар утицали су да образовање у Србији добије европске обрисе. То је било евидентно и у области ђачког прибора, односно ђачких свезака. Поред бољег квалитета и савременијег изгледа, анализом сачуваних примерака, може се закључити да се садржај наставе кретао ка модерним тенденцијама тога доба. Употребом специјалних вежбанки учење почетног писања био је олакшано, а методске јединице, како из природних тако и из друштвених наука, биле су концизно и јасно забележене. У међуратном приоду формални изглед свеске био је у складу са оним које су штамапне у европским земљама, а наставни садржај забележен у њима постајао је све јаснији и одређенији. У настави је коришћен цртеж као очигледно средство, а поступност у наставним јединицама указује на прихватање нових метода у дидактици. Анализом појединих свезака може се закључити да се од ученика у настави све више захтевало да буду активни. Можемо да закључимо да је кроз ђачке свеске могуће сагледати генезу скоро два века постојања српског школства и просвете.

399 398 Šolska kronika Šolska kronika / School Chronicle 1 2, 2013, Seznam avtoric in avtorjev / List of contributors Anton Arko, Slovenski šolski muzej / Slovenian School Museum, Ljubljana mag. Marjetka Balkovec Debevec, Slovenski šolski muzej / Slovenian School Museum, Ljubljana prof. dr. Milena Mileva Blažić, UL Pedagoška fakulteta, Ljubljana /University of Ljubljana, Faculty of Education, Ljubljana Taja J. Gubenšek, Domžale - Slovenski šolski muzej / Slovenian School Museum, Ljubljana Maja Hakl, Ljubljana - Slovenski šolski muzej / Slovenian School Museum, Ljubljana Tatjana Hojan, Slovenski šolski muzej / Slovenian School Museum, Ljubljana; v p. dr. Ivanka Huber, ZRC SAZU, Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana - Research station ZRC SAZU Prekmurje, Petanjci mag. Maja Karagjozova, Narodni muzej izobraževanja, Gabrovo / Национален музей на образованието, Габрово / National Museum of Education, Gabrovo, Bulgaria mag. Vera Kisiova, Regionalni zgodovinski muzej Plovdiv, Spominska hiša Hristo G. Danov / Регионален исторически музей Пловдив, Къща музей»христо Г. Данов«/ Regional History Museum, Plovdiv, Bulgaria Ana Kobal, Osnovna šola Drago Bajc Vipava elementary school, Vipava Karla Kofol, Tolminski muzej / Tolmin Museum, Tolmin mag. Nataša Kolar, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož / Ptuj Regional Museum, Ptuj Mirjana Kontestabile Rovis, Pokrajinski arhiv Koper / Regional Archives in Koper Marko Kumer, Medobčinski muzej Kamnik / Museum of Kamnik mag. Jure Maček, Pokrajinski arhiv Maribor / Regional Archives Maribor Mateja Medved, Muzej Velenje / Velenje Museum, Velenje Henri Mérou, Association En marge de cahiers, Reillanne (Alpes-de-Haute-Provence), France dr. Vladimír Michalička, Muzej šolstva in pedagogike, Bratislava MŠaP - Múzeum školstva a pedagogiky, Bratislava / Museum of Education and Pedagogy, Bratistava, Slovakia mag. Maja Nikolova, Pedagoški muzej, Beograd / Педагошки музеј Београд / Pedagogical Museum, Belgrade, Serbia dr. Marija Počivavšek, Muzej novejše zgodovine Celje / Museum of Recent History, Celje dr. Ivanka Počkar, Posavski muzej Brežice / Posavje Museum, Brežice Majda Pungerčar, Dolenjski muzej Novo mesto / Dolenjska Museum, Novo mesto Vesna Rapo, Hrvaški šolski muzej / Hrvatski školski muzej / Croatian School Museum, Zagreb, Croatia

400 Šolska kronika 1 2, 2013, Seznam avtoric in avtorjev / List of contributors dr. Klavdija Sedar, ZRC SAZU, Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana dr. Jan Šimek, Narodni pedagoški muzej in knjižnica J. A. Komenskega, Praga / Národní pedagogické muzeum a knihovna J. A. Komenského, Praha, Czech Republic dr. Branko Šuštar, Slovenski šolski muzej / Slovenian School Museum, Ljubljana Ljiljana Šuštar, Zgodovinski arhiv Ljubljana / Historical Archives of Ljubljana; v p. Jana Tomažič Cvetko, Ljubljana mag. Mariana Tomitova, Narodni muzej izobraževanja / Национален музей на образованието, Габрово / National Museum of Education, Gabrovo, Bulgaria Marta Triler, Uršulinski samostan / Ursuline convent, Ljubljana Vlasta Tul, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici / Regional Archives in Nova Gorica Elke Urban, Šolski muzej Leipzig / Schulmuseum - Werkstatt für Schulgeschichte, Leipzig, Germany dr. Ivanka Zajc Cizelj, Zgodovinski arhiv Celje / Historical Archives of Celje; v p. prof. dr. Patrizia Zamperlin, Muzej izobraževanja univerze v Padovi / Università di Padova, Dipartimento di Scienze dell'educazione, Museo dell'educazione, Padova, Italy 399 Z odprtja razstave Zgodbe šolskih zvezkov v Slovenskem šolskem muzeju,