Alumni novice Univerze v Novi Gorici

Transcription

1 Alumni novice Univerze v Novi Gorici Marec 2018 Javni razpis za izbor operacij delno financira Evropska unija, in sicer iz evropskega socialnega sklada. Javni razpis za izbor operacij se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju , prednostne osi: 10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost; prednostne naložbe: 10.1 Izboljšanje enakega dostopa do vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine pri formalnih, neformalnih in priložnostnih oblikah učenja, posodobitev znanja, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih oblik učenja, tudi s poklicnim svetovanjem in potrjevanjem pridobljenih kompetenc; specifičnega cilja: Spodbujanje prožnih oblik učenja ter podpora kakovostni karierni orientaciji za šolajočo se mladino na vseh ravneh izobraževalnega sistema.

2 2 1. Povzetek dogodkov na UNG 4. julij 2017: Začetek izvajanja projekta "Odpiranje raziskovalnih laboratorijev za inovativne industrijske aplikacije - RETINA" Vodilni partner projekta je univerza. V projektu sodelujejo tudi Primorski tehnološki park, Kemijski inštitut, Technische Universtät Graz, Polymer Competence Center Leoben GmbH, Montanuniversität Leoben in CTR Carinthian Tech Research AG. Obe univerzi izvajata doktorske študijske programe, ki se dopolnjujejo. Že od leta 2005 izvajata skupni enoletni mednarodni program za izpopolnjevanje na področju varstva, planiranja in upravljanja dediščine. Sodelovanje pri izvajanju dvojne doktorske diplome bo popestrilo ponudbo raziskovalnih in pedagoških vsebin ter omogočalo izmenjavo mednarodnih strokovnjakov in mladih raziskovalcev. Projekt RETINA bo zgradil mrežo, s katero bo povezal že uveljavljene laboratorije z izkušnjami na področju znanosti o materialih in tako raziskovalnim centrom ter majhnim, srednjim in velikim podjetjem omogočil dostop do raziskovalne mreže preko enotne vstopne točke. To bo povečalo možnosti za doseganje kritične mase opreme R&I v programskem območju, spodbudilo podjetja v investicije v R&I in posledično pripomoglo k povečanju konkurenčnosti manj razvitih regij. 15. september 2017: Podpis sporazuma o sodelovanju med UNG in Azerbajdžansko državno agrarno univerzo Naslov: Alumni novice Univerze v Novi Gorici Uredništvo: Nives Štefančič Sporazum je bil podpisan v okviru otvoritve akademskega leta Azerbajdžanske državne agrarne univerze v Gandzhi. Poleg ostalih visokih gostov se je podpisa udeležil tudi azerbajdžanski minister za kmetijstvo g. Heydar Asadov. ISSN: Letnik: 7 Številka: 1 Tekst: Andreja Leban, Renata Kop, FN, FH, AU, FZO, PTF, VŠVV, Nives Štefančič Fotografije: arhiv UNG, arhiv FH, arhiv FN, arhiv AU, arhiv FZO, arhiv VŠVV, Miha Godec, Corinne, arhiv VŠVV, Zala Zbičajnik, Vesna Lavtižar, IOAA2017, Elena Mora (IAC), NSF/LIGO/Sonoma State University/A. Simonnet, Daniel Novakovič/STA, Alen Ježovnik/UP, Jernej Kokol. Oblikovanje: A-media d.o.o., Šempeter pri Gorici Založnik: Univerza v Novi Gorici, Vipavska 13, Rožna Dolina, SI-5000 Nova Gorica Leto izida: 2018 Brezplačna elektronska publikacija Uvodni sestanek partnerjev, sodelujočih pri projektu. September 2017: Program dvojne doktorske diplome na podiplomskem študijskem programu Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine Z akademskim letom 2017/2018 sta Univerza v Novi Gorici in Univerza Iuav iz Benetk začeli s programom dvojne doktorske diplome na podiplomskem študijskem programu Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine 3. stopnje. S strani UNG je sporazum podpisal prorektor za izobraževanje prof. dr. Mladen Franko, s strani Azerbajdžanske državne agrarne univerze pa rektor prof. Ibrahim Jafarov.

3 3 22. september 2017: Kozmični delci ekstremnih energij prihajajo do nas iz izvorov izven naše galaksije Znanstveniki mednarodne kolaboracije Pierre Auger so v znanstveni reviji Science objavili izsledke raziskav, ki kažejo, da kozmični delci z več miljonkrat višjimi energijami, kot jih imajo protoni v velikem hadronskem trkalniku LHC, prihajajo iz izvorov izven naše galaksije. Pri raziskavah so sodelovali slovenski raziskovalci z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan. Rezultat je revolucionaren, saj je vprašanje kako in kje nastajajo kozmični delci ekstremnih energij (znotraj naše galaksije ali izven nje) odprto že več kot petdeset let. Med najverjetnejše kraje njihovega nastanka sodijo aktivna galaktična jedra - to so središča galaksij, v katerih se skrivajo črne luknje, ki požirajo snov iz okolice. Objava v reviji Science temelji na več kot deset letnem naboru meritev največjega detektorja za kozmične delce na svetu Observatorija Pierre Auger v Argentini. V mednarodni kolaboraciji Pierre Auger sodeluje več kot 400 znanstvenikov, inženirjev in tehnikov iz osemnajstih držav sveta. Nj. eksc. gospod Dimitar Abadjiev z prof. dr. Danilom Zavrtanikom. 11. oktober 2017: Predavanje v okviru cikla Znanstveni večeri: "Mehanska srčna podpora in transplantacija srca pri napredovanem srčnem popuščanju" Predava: prof. Igor D. Gregorič (Center for Advanced Heart Failure University of Texas Health Science Center Houston at Memorial Hermann Hospital TMC) Posnetek predavanja 13. oktober 2017 : Svečana otvoritev 23. akademskega leta Osrednja akademija ob otvoritvi 23. akademskega leta Univerze v Novi Gorici je potekala v dvorcu Lanthieri. Goste je nagovoril rektor, prof. dr. Danilo Zavrtanik. Leto 2017 si bomo zagotovo zapomnili po dokončni preselitvi dela dejavnosti UNG v dvorec Lanthieri v Vipavi. S tem so se zaključile dolge sanje in proces obnove dvorca Lanthieri, ki je zaživel v novi luči in dodatnem sijaju. Univerza je dobila krasne prostore na reprezentativni in edinstveni lokaciji, mesto Vipava pa akademsko dejavnost, je v svojem nagovoru poudaril prof. dr. Zavrtanik. Zaslužni profesor je postal prvi predstojnik Univerze v Novi Gorici, prof. dr. Boštjan Žekš. Skupina slovenskih raziskovalcev, ki sodelujejo v mednarodni kolaboraciji observatorija Pierre Auger od leve proti desni: prof. dr. Danilo Zavrtanik, doc. dr. Lili Yang, dr. Ahmed Saleh, Marta Trini, Gašper Kukec Mezek, doc. dr. Sergey Vorobyev iz UNG, prof. dr. Andrej Filipčič in prof. dr. Marko Zavrtanik iz IJS ter prof. dr. Samo Stanič iz UNG. 4. oktober 2017: Obisk bolgarskega veleposlanika Obiskal nas je veleposlanik Republike Bolgarije v RS Nj. eksc. gospod Dimitar Abadjiev. Po uvodni predstavitvi Univerze je beseda tekla o možnostih sodelovanja. Veleposlanik si je v sklopu obiska ogledal tudi Center za raziskave vina v Vipavi ter raziskovalne centre in laboratorije v Ajdovščini. Na svečani akademiji je prof. dr. Danilo Zavrtanik podelil priznanje častni doktorat Univerze v Novi Gorici svetovno znanemu srčnemu kirurgu slovenskega rodu prof. dr. Igorju D. Gregoriču. Priznanje častni član je prejel prof. dr. Paolo Samorí, za izjemen prispevek k razvoju znanstvene odličnosti UNG na področju organske elektronike.

4 4 Zlata plaketa je bila podeljena mag. Mitju Jermolu za pomemben prispevek k razvoju materialnih možnosti UNG. Priznanja alumnus primus so prejeli diplomanti, ki so diplomirali prvi iz svoje generacije vpisanih študentov. Ti so: Gašper Čefarin (PTF - Gospodarski inženiring 1. stopnje) Manca Koren (FH - Kulturna zgodovina 1. stopnje) Priznanja alumnus optimus pa so prejeli diplomanti, ki so med diplomanti v posameznem študijskem letu dosegli najvišjo povprečno oceno študija. Ti so: Maja Tišma (PTF - Gospodarski inženiring 1. stopnje) Ikram Muhammad (PTF - Gospodarski inženiring 2. stopnje) Jacopo Segato (FZO - Okolje 2. stopnje) Ana Cukjati (FH - Slovenistika 1. stopnje) Jani Rijavec (FH - Kulturna zgodovina 1. stopnje) Tina Šuligoj (FH - Slovenistika 2. stopnje) Aleš Bogovič (FN - Fizika II. stopnje) Natalia Mikhaylina (VŠVV - Vinogradništvo in vinarstvo 1. stopnje) Zbornik in album 13. oktober 2017: Škrabčevi dnevi 10 Škrabčevi dnevi - gre za konferenco, ki je usmerjena na jezikoslovje, brez omejitev glede na podpodročje, temo, preučevani jezik, pristop in metodologijo. Na jubilejnih desetih Škrabčevih dnevih se je zvrstilo 21 referentov, ki so v 17 prispevkih osvetlili različne jezikoslovne teme, od dialektoloških, zgodovinskih, morfoloških do jezikovne svetovalnice za slovenski jezik in slovenskega znakovnega jezika. Zadnji prispevek pa je posegel na področje furlanskega jezika. 16. oktober 2017: Pomembno odkritje v gravitacijski astronomiji Znanstveniki iz kolaboracij LIGO in VIRGO ter okrog 70 observatorijev širom sveta so razkrili pomembno odkritje na področju gravitacijskih valov. Pri njem so sodelovali tudi slovenski raziskovalci. Po prvi detekciji gravitacijskih valov z observatorijem LIGO pred dvema letoma, so zaznali še tri podobne dogodke, ki so bili vsi posledica zlitja črnih lukenj v daljnem vesolju, več kot milijardo svetlobnih let daleč od nas. 17. avgusta 2017 so z observatorijema LIGO in VIRGO prvič zaznali gravitacijske valove, ki so nastali ob zlitju dveh nevtronskih zvezd. Poleg tega so z istega dela neba s satelitom Fermi zaznali tudi blisk gama svetlobe, nekaj ur kasneje pa s teleskopi na Zemlji tudi vidno svetlobo. S pomočjo teh opazovanj so lahko znanstveniki natančno določili kraj dogodka - ugotovili so, da je do zlitja nevtronskih zvezd prišlo v galaksiji NGC 4993, ki se nahaja samo 130 milijonov svetlobnih let daleč. Odkritje je prelomno ne le ker gre za prvo detekcijo gravitacijskih valov iz zlitja nevtronskih zvezd in prvi dogodek gravitacijskih valov z znanim krajem nastanka, pač pa tudi zaradi vrste in števila observatorijev, ki so sodelovali pri opazovanjih. Med nekaj tisoč raziskovalci, ki so sodelovali pri proučevanju tega dogodka, so svoj kamenček prispevali tudi slovenski raziskovalci: sodelavci UNG, IJS, KI in UL, ki opravljajo raziskave z observatorijem Pierre Auger v Argentini (Andrej Filipčič, Gašper Kukec Mezek, Ahmed Saleh, Samo Stanič, Marta Trini, Sergei Vorobiov, Lili Yang, Danilo Zavrtanik, Marko Zavrtanik), sodelujejo pri satelitski misiji Fermi (Gabrijela Zaharijaš) in raziskujejo v okviru projekta GRAWITA s teleskopom Evropskega južnega observatorija v Čilu (Andreja Gomboc, Drejc Kopač). O pomenu neposredne detekcije gravitacijskih valov, ki je potrdila 100 let staro Einsteinovo napoved, priča tudi podelitev Nobelove nagrade za fiziko voditeljem projekta LIGO. Poglejte si tudi RTV prispevek, od 5.56 min dalje. Naziv bronasti donator Fundacije UNG je prejel g. Fedor Tomažič. Konferenca Škrabčevi dnevi.

5 5 Ilustracija zlitja dveh nevtronskih zvezd. 22. november 2017: Predavanje v okviru cikla Znanstveni večeri: "Dvorec Lanthieri v Vipavi in njegova arhitekturna zgodovina" Predava: prof. dr. Igor Sapač (Univerza v Mariboru) Posnetek predavanja 27. november 2017: Slovenija je postala polnopravna članica organizacije "Cherenkov-Telescope Array Observatory" (CTAO) za meritve visoko energijskih kozmičnih gama žarkov Pri vključevanju Slovenije sta ključno vlogo odigrala MIZŠ ter UNG, ki bo zastopala Slovenijo v organih CTAO. Udeležba Slovenije pri izgradnji observatorija je za slovenske raziskovalce na področju astrofizike ključnega pomena, saj jim bo omogočilo sodelovanje pri raziskavah najbolj energijskih procesov v vesolju. Observatorij CTA bo sestavljen iz dveh delov: severni del bo zgrajen v La Palmi (Kanarski otoki, Španija), na nadmorski višini m, kjer so vse leto idealni pogoji za opazovanje, južni pa v kraju Paranal (puščava Atacama, Čile), v bližini Evropskega južnega observatorija (ESO), kjer bodo koristili tudi infrastrukturo ESO. Slovenska skupina bo prispevala k razvoju in izdelavi detektorskih sklopov ter k izgradnji samega observatorija. Udeleženci sestanka konzorcija CTA.

6 6 6. in 7. december 2017: Slovesni podelitvi diplom, magistrskih diplom in promociji doktorjev znanosti UNG Decembra sta v dvorcu Lanthieri potekali slovesni podelitvi diplom, magistrskih diplom in promociji doktorjev znanosti. Na Poslovno-tehniški fakulteti je diplomsko listino prejelo trinajst diplomantov, na Fakulteti za humanistiko devet diplomantov, na Fakulteti za znanosti o okolju pet diplomantov, po trije diplomanti na Akademiji umetnosti in Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo ter en diplomant na Fakulteti za naravoslovje. Listino o zaključku študija je prejelo tudi trinajst magistrov. Poleg tega je rektor prof. dr. Danilo Zavrtanik promoviral pet novih doktorjev znanosti Fakultete za podiplomski študij na študijskih programih Fizika (tretja stopnja), Znanosti o okolju (tretja stopnja) ter Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine (tretja stopnja). Zbornik in album Vsem novim diplomantom, magistrom in doktorjem iskreno čestitamo. Sredina ekipa novih alumnov UNG. Četrtkova ekipa novih alumnov UNG.

7 7 7. do 9. december 2017: Mednarodna znanstveno jezikoslovna konferenca "Formal Description of Slavic Languages " Na konferenci so jezikoslovci iz 17 držav predstavili svoje najnovejše formalno-jezikoslovne raziskave o slovanskih jezikih. Ob avtorjih 27 recenzijsko izbranih predavanj in posterskih predstavitev, se je na konferenci zvrstilo tudi 5 uglednih plenarnih predavateljev: Mojmír Dočekal z Masarykove univerze v Brnu, Martina Gračanin Yüksek s Tehnične univerze Srednjega vzhoda v Ankari, Peter Jurgec z Univerze v Torontu, Roumyana Pancheva z Univerze Južne Kalifornije v Los Angelesu in Sergei Tatevosov z Državne univerze M. V. Lomonosova v Moskvi. 14. december 2017: Predavanje v okviru cikla Znanstveni večeri: "Od tradicionalne do laserske fotoemisije: odkrivanje novih pojavov v časovni domeni na površinah in mejnih plasteh" Predava: prof. dr. Stefania Pagliara (I-LAMP and Dipartimento di Matematica e Fisica, Università Cattolica, Brescia, Italy) Posnetek predavanja Januar 2018: Univerza v Novi Gorici prevzela predsedovanje Rektorske konference RS S 1. januarjem 2018 je predsedovanje Rektorske konference Republike Slovenije (RKRS) za mandatno obdobje od rektorja Univerze na Primorskem prof. dr. Dragana Marušiča prevzel rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Danilo Zavrtanik. Predaja del in nalog je potekala na sedežu Univerze na Primorskem, kjer se je tudi zaključila zadnja seja v letu Več informacij Januar 2018: Pregled desetih najodmevnejših člankov v letu 2017 Objavljamo desetih najodmevnejših člankov, ki so jih sodelavci Univerze v Novi Gorici objavili v revijah z največjim faktorjem vpliva. Št. Revija Sodelavci Univerze v Novi Gorici 1 SCIENCE Andrej Filipčič, Gašper Kukec Mezek, Ahmed Saleh, Samo Stanič, Marta Trini, Serguei Vorobiov, Lili Yang, Danilo Zavrtanik, Marko Zavrtanik Faktor vpliva 37,205 2 ADVANCED MATERIALS Egon Pavlica, Gvido Bratina 19,791 3 ADVANCED ENERGY MATERIALS Nataša Zabukovec Logar 16,721 4 JOURNAL OF THE AMERICAN CHEMICAL SOCIETY Iztok Arčon 13,858 5 PHYSICAL REVIEW X Primož Rebernik Ribič, Giovanni De Ninno 12,789 6 PHYSICAL REVIEW X Giovanni De Ninno, Primož Rebernik Ribič 12,789 7 NATURE COMMUNICATIONS Primož Rebernik Ribič, Barbara Ressel, Matija Stupar, Giovanni De Ninno 12,124 8 PHYSICAL REVIEW LETTERS Gabrijela Zaharijas 8,462 9 PHYSICAL REVIEW LETTERS Samo Stanič 8, PHYSICAL REVIEW LETTERS Giovanni De Ninno 8,462 Konferenca, ki je v letih zrasla v najpomembnejšo konferenco za formalno jezikoslovje slovanskih jezikov v Evropi, se je spet vrnila na UNG. Simbolna predaja predsedovanja RK RS (levo prof. dr. Dragan Marušič, desno novi predsednik RK RS prof. dr. Danilo Zavrtanik).

8 8 10. januar 2018: Objava jezikoslovcev UNG v visoko vplivni reviji Prof. dr. Franc Marušič in magistrantka Tina Šuligoj, sta v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America objavila rezultate raziskave, v kateri sta skupaj s kolegi z Univerzitetnega kolidža v Londonu, Univerze v Zagrebu, Univerze v Zadru, Univerze v Sarajevu, Univerze v Nišu in Univerze v Novem Sadu raziskovala obnašanje glagolskega ujemanja v južnoslovanskih jezikih na primerih ujemanja s sestavljenim osebkom. V raziskavi so testirali preko 300 študentov prvega in drugega letnika nejezikoslovnih smeri. 18. januar 2018: Razstava semestrske produkcije študentov Akademije umetnosti Semestrska razstava študentske produkcije je potekala v prostorih akademije. Študenti so s svojimi deli tudi tokrat navdušili obiskovalce z videi, filmi, fotografijami, novimi mediji in sodobno umetnostjo. Več utrinkov iz razstave. 26. in 27. januar 2018: Z novo podobo smo se predstavili na Informativi 2018 Tudi letos smo bili na najpomembnejšem dogodku na področju izobraževanja in zaposlovanja mladih - jubilejni 10. Informativi. Predstavili smo programe prve, druge in tretje stopnje, način študija in njegove posebnosti, študentske izmenjave, prilagojene oblike študija za študente športnike, možnosti bivanja ter vse ostale s študijem povezane dejavnosti. Predstavitev smo popestrili s poskusi in utrinki iz praktičnega dela. Študenti Okolja so prikazali proizvodnjo vodika in maketo avtomobila na vodik ter opremo za vzorčenje na terenu, študenti Fizike so razložili delovanje Newtonove zibelke in plazemske krogle, študenti Gospodarskega inženiringa pa so predstavili legorobot, ki sestavlja rubikovo kocko. Študenti Vinogradništva in vinarstva so popeljali obiskovalce v svet prijetnih vonjav in jih povabili k testiranju svojih senzoričnih sposobnosti, medtem ko so študenti Akademije umetnosti pripravili delavnico animacije.

9 9 22. februar 2018: Predavanje v okviru cikla Znanstveni večeri: "Prvi koraki v svet Bitcoin-a in kriptovalut" Predava: Jure Pirc (predsednik Bitcoin društva Slovenije) Posnetek predavanja 20. marec 2018: Otvoritev razstave "Cesar na štirih prestolih - življenjska pot Karla IV. " Nekaj utrinkov iz 10. Informative. Februar 2018: V spomin - in memoriam PROF. DR. DANE BIĆANIĆ ( ) 11. februarja 2018 je umrl profesor fizike na Univerzi v Wageningenu in častni član Univerze v Novi Gorici prof. dr. Dane Bićanić. Prof. Bićanić je doktoriral leta 1978 na Katoliški univerzi v Nijmegnu na Nizozemskem. Svoje raziskovalno delo je posvetil razvoju laserjev in optoakustični spektroskopiji. Poznan je predvsem kot izumitelj IMPASS spektroskopije. Kot gostujoči znanstvenik je raziskovalno delal na več inštitutih (Mednarodni center za teorijsko fiziko v Trstu, Švicarski zvezni inštitut za tehnologijo ETH v Zürichu in Evropski laboratorij za nelinearno optiko v Firencah). V njegov laboratorij na Univerzi v Wageningenu je privabljal številne mlade znanstvenike. Razstavo sta v dvorcu Lanthieri v Vipavi odprla veleposlanica Češke republike v Sloveniji Nje. eksc. Věra Zemanová in rektor UNG, prof. dr. Danilo Zavrtanik. Razstava na štirinajstih barvnih panojih predstavlja življenje in delo enega najpomembnejših cesarjev poznega srednjega veka, ki je močno vplival na zgodovino cele Evrope. Razstavo dopolnjujejo doprsni kipi cesarja in njegovih štirih žena. Češki kralj in nemško-rimski cesar Karel IV. ( ) je cenjen predvsem zaradi svoje modrosti, izobraženosti in diplomatske spretnosti. V času njegove vladavine so češke dežele doživele izjemen gospodarski ter kulturni razcvet. Praga je postala kulturna metropola svetega rimskega cesarstva. Med njegova ključna dejanja sodi tudi ustanovitev prve univerze severno od Alp, s čimer je močno vplival na razvoj izobraževanja in znanosti. Njegova vizija močne centralizirane Evrope brez vojn je aktualna tudi v današnjih časih. Karel IV. sodi med izjemne evropske politike takratnega časa in se ga spominjamo prav v letošnjem letu, ko Češka republika praznuje 100. obletnico nastanka samostojne države. Leta 2016 pa je bila 700. obletnica njegovega rojstva uvrščena na Unescov seznam pomembnih svetovnih obletnic. Avtorji potujoče razstave so zgodovinarji s Karlove univerze v Pragi in Narodne galerije v Pragi. Razstava bo na ogled do Ogledi so možni od ponedeljka do petka med 9.00 in uro. Vabljeni! Prof. dr. Dane Bićanić

10 10 2. Uspehi alumnov, študentov in zaposlenih na UNG 23. avgust 2017: Med najodmevnejšimi tudi raziskave sodelavcev UNG Članek Optimized frequency dependent photothermal beam deflection spectroscopy, ki sta ga sodelavca Laboratorija za vede o okolju in življenju UNG, prof. dr. Dorota Korte in prof. dr. Mladen Franko s soavtorji objavila v reviji Laser Physics Letters, je založnik revije v svojih uredniških poudarkih uvrstil med tri najodmevnejše članke s področja Laserske spektroskopije v letu Izbrani članki so prepoznavni zaradi njihovega velikega pomena na omenjenem raziskovalnem področju in zaradi velikega zanimanja bralcev. 20. september 2017: V izboru "Odlični v znanosti" tudi prispevek sodelavcev UNG Znanstvenoraziskovalni svet za medicino ARRS je dosežek Bilirubin je endogeni antioksidant v endoteliju žilne stene uvrstil v izbor Odlični v znanosti Pri dosežku je sodelovala skupina za lasersko spektroskopijo Laboratorija za vede o okolju in življenju (LELS) UNG, ki jo vodi prof. dr. Mladen Franko. Avtorji članka (L. Žiberna, M. Martelanc, M. Franko in S. Passamonti) so odkrili, da je bilirubin endogeno prisoten v endoteliju žilne stene in da lahko povečamo njegovo vsebnost. To odkritje odpira nove potencialne farmakološke pristope za zdravljenje žilnih bolezni. 17. september 2017: Športni uspeh študentke Fakultete za humanistiko Septembra je v Ljubljani potekalo svetovno prvenstvo v odbojki za ženske do 23 let. Slovenska reprezentanca pod vodstvom Eve Mori, študentke FH, je dosegla izjemen uspeh - naslov svetovnih podprvakinj v odbojki. Eva Mori, ki je tudi kapetanka slovenske ženske članske odbojkarske reprezentance, je na SP do 23 let prejela nagrado za najboljšo podajalko. Tekmovalke so z drugim mestom dosegle daleč največji uspeh v zgodovini ženske odbojke v Sloveniji. 16. september 2017: Nagrade sodelavcema Akademije umetnosti na Festivalu slovenskega filma Na 20. Festivalu slovenskega filma, ki je potekal septembra v Portorožu, sta bila nagrajena sodelavca Akademije umetnosti UNG. Največ nagrad (kar osem v različnih kategorijah), med njimi tudi Vesno, nagrado za najboljši igrani celovečerec, je odnesel film Ivan Janeza Burgerja. Vesna, nagrada za najboljši animirani film pa je šla v roke Dušanu Kastelicu za film Celica. Več informacij

11 november 2017: Sodelavec UNG prejemnik glavne nagrade žirije Salona 17 V novembru sta glavno nagrado žirije Salona 2017, Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), prejela prof. dr. Aleš Vaupotič iz UNG in prof. dr. Narvika Bovcon iz UL, in sicer za projek 3D vizualizacija podatkov o literarnih avtoricah: Citat, Blago, Jezero, Literarne avtorice. Serija skulptur in video z naslovom 3D vizualizacija podatkov o literarnih avtoricah se tematsko navezuje na zgodovino akterk evropske literature. Projekt je nastal v okvirih evropskega projekta Potujoči teksti (HERA CRP Traveling TexTs) na UNG. 23. november 2017: Sodelavec UNG prejemnik Zoisovega priznanja Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju jedrske magnetne resonance materialov je prejel prof. dr. Gregor Mali, višji znanstveni sodelavec na Kemijskem inštitutu in izredni profesor za področje fizike na Univerzi v Novi Gorici. Dr. Gregor Mali se ukvarja z razvojem in uporabo metod jedrske magnetne resonance za študij materialov za shranjevanje energije ter ločevanje in shranjevanje plinov. V slovenski prostor je vpeljal visoko ločljivo jedrsko magnetno resonanco v trdnem, ki omogoča vpogled v zgradbo materialov in procese v njih na atomski ravni. Odmevno je tudi njegovo delo na področju analize heterogenih in neurejenih poroznih sistemov, ki je pritegnilo zanimanje za sodelovanje številnih raziskovalnih skupin iz tujine. 21. november 2017: Zmaga študenta FN na Mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike Na 11. mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike na Tajskem je zmagal še ne 18-letni Aleksej Jurca, študent študijskega programa Fizika in astrofizika Fakultete za naravoslovje. Postal je prvi slovenski zmagovalec na olimpijadi iz znanja astronomije in astrofizike doslej. Na olimpijadi je sodelovalo 214 tekmovalcev. Po ocenah poznavalcev je bila ta olimpijada najtežja doslej, tako da je Aleksejev dosežek res zgodovinski. 18. november 2017: Diplomant VŠVV postal Lidlov mladi vinar 2017 Lidl Slovenija in Slovenski festival vin sta razglasila absolutnega zmagovalca natečaja - to je postal perspektiven mladi vinar Jernej Žorž iz Vinske kleti Žorž, ki je prepričal z vinom avtohtone slovenske sorte zelen. Jernej Žorž je tudi diplomant Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo. Jernej že od malih nog dela v domačem vinogradu, kjer je sprva pomagal dedku ter očetu. Danes vinogradništvo ni le njegova služba, ampak način življenja in največja strast. Čestitke Alekseju ter celotni tekmovalni in pripravljalni skupini!

12 december 2017: Predsednik republike vročil Jabolko navdiha študentu UNG Alekseju Jurci Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v Predsedniški palači vročil Jabolko navdiha študentu Univerze v Novi Gorici Alekseju Jurci, izjemnemu mladeniču in absolutnemu zmagovalcu mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike. Utemeljitev: JABOLKO NAVDIHA za dosežek, ki spodbuja k nadaljnji skrbi za razvoj izjemnih mladih talentov Z veseljem smo sprejeli vest, da je novembra letos na 11. mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike na Tajskem zmagal slovenski študent prvega letnika univerzitetnega študija fizike in astrofizike Univerze v Novi Gorici Aleksej Jurca. Prejel ni samo zlatega priznanja, ki ga podelijo desetim najboljšim, bil je tudi absolutni zmagovalec. Dosegel je največ točk med vsemi tekmovalci, kar doslej ni uspelo še nobenemu Slovencu na nobeni olimpijadi znanja. Navdušenje ob zmagi je spodbudilo veliko zanimanje zanj. Izvedeli smo, da je Aleksej že pri petih letih vešče programiral svoje igrače in da v prvi razred zaradi izjemnih sposobnosti sploh ni hodil, iz četrtega pa je sredi leta preskočil v peti. Predvsem pa, da je bil učenec in dijak, ki se je vztrajno in predano ukvarjal z vprašanji, ki so ga zanimala. Že v drugem razredu devetletke se je udeležil dnevov fizike in elektrotehnike in si v celotnem učnem obdobju zavzeto utiral poti do znanja z udeležbami na dogodkih, ki jih omogočajo naš izobraževalni sistem in različne ustanove. V zadnjem triletju devetletke se je že udeleževal priprav na matematično olimpijado, v srednji šoli na fizikalno olimpijado, ob pomoči pedagogov je študiral učbenike za višje stopnje in proučeval zunajšolsko strokovno literaturo. Seznam domačih in mednarodnih tekmovanj, ki se jih je Aleksej udeležil, je dolg, na njih pa je vedno znova segal po lovorikah. Področja, ki so ga zanimala, so predvsem fizika, astrofizika, astronomija, opazovanje neba, tudi logika. O teh temah danes ta še ne 18-letni mladenič v prostem času posluša predavanja tudi z ameriških univerz. A brez ljudi, ki so ga razumeli in podprli, uspeha ne bi bilo. Najprej sta bila to starša, ki sta mu prva zagotavljala okolje, v katerem je razvijal svoje talente. Starša poudarjata vlogo pedagogov, ki so prepoznali izjemne sposobnosti mladega veleuma, ga usmerjali, spodbujali ter prisluhnili njegovim interesom in potrebam. To so počeli samoiniciativno, zavzeto in z veseljem, bodisi prostovoljno ali pa organizirano v krožkih, na tekmovanjih in v pripravah nanje. Bleščeči rezultati Alekseja Jurce so imenitna potrditev uspešnega pristopa slovenskih pedagogov. So utemeljen razlog za njihov in naš skupni ponos ter hkrati navdih za nov polet v prihodnosti. Aleksej s predsednikom RS Borutom Pahorjem ob prejemu Jabolka navdiha. 17. februar: Študentka FH prejemnica kadrovske štipendije Fundacije Leona Štuklja Med prejemniki štipendije Fundacije Leona Štuklja, ki podeljuje kadrovske štipendije za uspešne mlade ljudi na področju športa, znanosti in humanitarnosti, je tudi študentka Fakultete za humanistiko Zala Zbičajnik. Zala je članica slovenske odbojkarske reprezentance do 23 let in odbojkarica novogoriškega kluba GEN-I Volley. Zala Zbičajnik 26. marec 2018: Diplomantka FZO prejemnica štipendije "L Oreal -Unesco programa Za ženske v znanosti" V marcu so na ZRC SAZU slovesno podelili tri štipendije L Oreal-Unesco programa Za ženske v znanosti, ki so namenjene obetavnim mladim raziskovalkam na začetku kariere. Štipendije, ki so omejene na naravoslovje in medicino, so podelili že dvanajsto leto zapored. Štipendijo je prejela tudi Erika Jež, diplomantka fakultete za Znanosti o okolju. Vabljeni k branju intervjuja. Prejemnice letošnjih štipendij. Z leve: Gabrijela Horvat, Tea Lenarčič in Erika Jež

13 13 3. Iz študentske pisarne Informacije o vpisu v študijskem letu 2018/2019 Vabimo vas k deljenju informacije o vpisu na dodiplomske in podiplomske študijske programe v prihajajočem študijskem letu 2018/19. V nadaljevanju sledijo informacije o možnostih prijave, več informacij pa dobite na spletni strani, na e-naslovu studentska.pisarna@ung.si, oziroma na tel. 05/ in 05/ Roki za prijavo: dodiplomski študijski programi Vpis v 1. letnik Vpis v 1. letnik, tujci Vpis v višji letnik 1. prijavni rok prijavni rok prijavni rok zapolnitev mest (do 12h) (do 12h) - Roki za prijavo: podiplomski študijski programi magistrski programi 2. stopnje doktorski programi 3. stopnje 1. prijavni rok prijavni rok prijavni rok zapolnitev mest (do 12h) (do 12h) Tujci se prijavljajo v enakih rokih in postopkih. Program EMMIR ima drugačne roke in postopek prijave in vpisa. Informacije so na spletni strani EMMIR. Prijavo za vpis kandidati oddajo preko elektronske vloge na spletnem portalu evš, za programe za katere izpolnjuje pogoje za vpis. Razpisana vpisna mesta: redni izredni FAKULTETA ZA HUMANISTIKO Kulturna zgodovina UN 40 5 Slovenistika UN 20 5 Slovenistika 2. stopnje 20 5 Digitalna humanistika 2. stopnje EMMIR 2. stopnje 30 - FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE Fizika in astrofizika UN 30 5 Fizika in astrofizika 2st 15 5 Znanost o materialih 2st 20 5 FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU Okolje UN Okolje 2. stopnje 20 5 POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA Gospodarski inženiring VS Gospodarski inženiring 2. stopnje 30 5 VISOKA ŠOLA ZA VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO Vinogradništvo in vinarstvo VS AKADEMIJA UMETNOSTI Digitalne umetnosti in prakse VS 15 5 Medijske umetnosti in prakse 2. stopnje 10 5 FAKULTETA ZA PODIPLOMSKI ŠTUDIJ - študijski programi 3. stopnje Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine 15 - Fizika 15 - Krasoslovje 15 - Molekularna genetika in biotehnologija 10 - Znanosti o okolju 10 - Kognitivne znanosti jezika 10 - Humanistika 10 - Študentska pisarna sedaj vsak dan tudi v Vipavi Skupaj s študijskimi programi, se je v Vipavo preselila tudi Študentska pisarna. Pisarna je odprta vsak dan od do ure. Ob torkih in četrtkih pa je odprta tudi v dopoldanskem času. Lokacija: pritličje Dvorca Lanthieri Tel: 05/

14 14 4. Kolumne sodelavke Fakultete za naravoslovje UNG 5. Kolumne sodelavca Centra za raziskave vina UNG Prof. dr. Andreja Gomboc je astrofizičarka. Proučuje izbruhe sevanja gama in plimsko raztrganje zvezd v bližini črnih lukenj. Je raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo ter redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje UNG. Je tudi ustanoviteljica in urednica spletnega Portala v vesolje in predsednica slovenskega tekmovanja v znanju astronomije pri DMFA Slovenije. Vabljeni k branju njenih kolumn: Kdo je globalni zvezdnik med ozvezdji? Lahko pademo z zemlje? Vabljeni k branju kolumn doc. dr. Guillauma Antalicka, sodelavca Centra za raziskave vina UNG. V prvencu razlaga, da je v 18 mesecih, kolikor biva v Sloveniji, okusil veliko vin svetovne kakovosti, žal pa tudi vina z osnovnimi napakami. Ima ideje, kako še bolje prikazati potencial slovenskih vin.»ker verjamem, da je Slovenija ena najzanimivejših še neodkritih dežel vinskega sveta, ostajam tukaj,«poudarja. Vinska Slovenija je nebrušeni diamant Naravna ali super naravna vina?

15 15 6. Na sledi za alumni UNG Veliko lažje je delati v skupini, ko je med sodelavci ustvarjena prijetna delovna atmosfera Dr. Vesna Lavtižar je na Fakulteti za znanosti o okolju UNG diplomirala in doktorirala iz ekologije. V disertaciji se je ukvarjala z okoljsko stabilnostjo in strupenostjo klorantraniliprola in njegovih razgradnih produktov. Bila je asistentka v Laboratoriju za vede o okolju in življenju UNG, kot raziskovalka pa se je usposabljala tudi na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Amsterdamu. Po doktoratu je kratek čas gostovala na Hanyang University v Južni Koreji, nato je bila raziskovalka na Kemijskem inštitutu. Trenutno je zaposlena kot podoktorska raziskovalka v laboratoriju za pomorsko okoljsko upravljanje (Laboratory of Maritime Environmental Managment) Univerze v Kobeju na Japonskem, kjer raziskuje obstojnost premazov na plovilih in njihovo strupenost za vodne organizme. Kakšne okoliščine so te privedle na Japonsko? Nikoli si nisem predstavljala, da bom kdaj živela na Japonskem. Po končanem doktoratu sem se prijavljala na razne razpise za službo, med njimi je bil tudi razpis za postdoc na Japonskem. Moja mentorica iz časa doktorata me je povezala z japonskim profesorjem, ki me je bil pripravljen sprejeti na svoj oddelek v primeru, da dobim štipendijo. Iskreno, nisem pričakovala, da jo bom dobila. Bila sem ravno v Južni Koreji na kratkem raziskovalnem delu, ko so mi sporočili, da sem bila izbrana. Zakaj je tvoje raziskovalno področje zanimivo za nas? Moje raziskovalna tema je splošni javnosti kar dobro razumljiva, hkrati je tudi zelo pomembna. Ukvarjam se s t.i. antifouling paints - to so premazi na plovilih, ki preprečujejo zaraščanje organizmov na potopljenih površinah. Ti premazi vsebujejo biocide, ki se neprestano sproščajo iz površin plovil v okoljno vodo in so lahko zelo strupeni za netarčne organizme. Jaz raziskujem njihovo obstojnost v vodi kot tudi strupenost na izbranih vodnih organizmih (mikroalgah, morskih ježkih, ostrigah in vodnih rakcih). Intervju: Vesna Lavtižar Diplomantka Fakultete za znanosti o okolju ter doktorantka Fakultete za podiplomski študij Znanosti o okolju Piše: Dr. Ana Slavec Kaj tvoje raziskovalno delo prispeva v skupno zakladnico znanja? Iz preteklosti imamo na žalost preveč negativnih izkušenj s posledicami uporabe kemikalij v okolju. Dober primer tega je biocid proti obraščanju tributilkositer (TBT), ki so ga včasih zelo veliko uporabljali v premazih plovil. Žal se je zanj precej pozno izkazalo, da je zelo močno strupen že v zelo nizkih koncentracijah. Ostrige ki so mu bile izpostavljene, so bile precej manjše, njihove lupine pa so bile bolj krhke in nenormalne oblike. Nekateri vodni polži so v stiku z biocidom TBT spremenili spol. TBT je močan hormonski motilec in na žalost tudi zelo obstojen, zato ga še vedno zaznavajo v okolju, čeprav je že dalj časa prepovedan. Sedaj se uporabljajo drugi, novejši biocidi, vendar so tudi zanje raziskave vplivov na okolje ključne. Foto: arhiv Vesna Lavtižar

16 16 Hkrati je ta material tudi zelo drag in redek, zato tovrstne poskuse lahko opravim le okrog 3x na leto. Ob pridobitvi biološkega materiala zato želim pravilno izvesti čim več poskusov, kar je zelo utrudljivo. Kako lahko primerjaš razmere za raziskovanje v Sloveniji in na instituciji, kjer trenutno gostuješ? Mislim, da se razmere za raziskovanje tako na Japonskem kot v Sloveniji močno razlikujejo od oddelka do oddelka. Ker sem v Sloveniji delala na treh, na Japonskem pa le na enem oddelku, bi bilo narobe primerjati razmere v splošnem. Lahko povem, da sem pričakovala, da bom na Japonskem prišla v bolj tehnološko razvit laboratorij, s tehničnim osebjem, ki bo skrbelo za laboratorije in pomagalo pri poskusih. Vendar tu nimamo niti enega tehnika, za vse skrbimo sami, tudi za čiščenje laboratorijev in pisarn. Kar nekaj naprav je zelo starih, prav tako so zelo stari tudi računalniki v pisarnah. Tudi na Japonskem so nekateri oddelki precej finančno omejeni. Brez tehničnega osebja porabim veliko več časa za priprave na poskuse, vendar si kljub temu ne bi želela zamenjati laboratorija, v katerem trenutno raziskujem. Z besedo in sliko deli z nami kakšno navdušujočo podrobnost, povezano s tvojim raziskovanjem. Vsakič znova z navdušenjem pod mikroskopom opazujem razvoj zarodkov morskih ježkov in ostrig. Na začetku se razvijajo zelo hitro in vsako uro zarodek izgleda drugače, dokler se ne razvije v ličinko. Čudovito je. Če bi imela priložnost iti na kavo s predsednikom vlade, kaj bi mu predlagala, da izboljša na področju znanosti? Pred odhodom na Japonsko sem imela priložnost srečati našega predsednika vlade in zame je bila to zelo prijetna izkušnja. Njegova stranka ima programsko skupino, v kateri sem sodelovala tudi sama. Na sestankih smo diskutirali o razmerah raziskovanja v Sloveniji ter iskali rešitve in prepričana sem, da je premier seznanjen z zaključki teh sestankov. Zavedam pa se, da ni vse odvisno le od njega in da odločitev ne sprejema sam. Zato tudi kljub prizadevanjem za pozitivne spremembe na ravni države do njih ni vedno mogoče priti zelo hitro ali pa do njih sploh ne pride. Če denar ne bi bil omejitev, kaj bi raziskovala? Morda bi se tokrat lotila raziskav na področju književnosti. Morda interpretacije besedil ali pa primerjalne književnosti. Še najraje bi se kar sama lotila pisanja knjig in poezije. Kaj boš počela čez 5 let in kaj čez 40 let? Tega ne vem in s tem vprašanjem se tudi ne obremenjujem. Skoraj karkoli sem v preteklosti planirala, se ni uresničilo v planirani smeri. Me je pa življenje pogosto zelo pozitivno presenetilo in so se nova življenjska poglavja začela in zaključila bolje, kot sem si lahko predstavljala. Priporočilo za knjigo/igro/film/spletno stran/podkast. Od skopega števila neznanstvenih knjig, ki sem jih prebrala v preteklosti, bi morda izbrala Ano Karenino. Namesto igre, bi priporočila opero Carmen (Bizet). Film: Once upon a time in the west. Koga od nam znanih ali neznanih bi povabila na večerjo, če ne bi bilo nobenih omejitev? Če lahko od tistih, ki jih ni več med nami, potem bi povabila svojega očeta. Priprave na strupenostni test z morskimi algami. Kateri del službe je najbolj in kateri najmanj prijeten? V splošnem je moja služba zelo prijetna, za kar se lahko zahvalim predvsem našemu profesorju, ki je odličen v vseh možnih pogledih, in pa dobrim odnosom med vsemi, ki delamo na oddelku. Verjetno so najmanj prijeten del moje službe poskusi strupenosti, s katerimi se trenutno ukvarjam - so sicer zelo zanimivi, vendar delovno zelo intenzivni. Gre za poskuse na zarodkih morskih ježkov in biološki material, ki ga dobimo, je hitro pokvarljiv, zato morajo biti poskusi opravljeni hitro. Ličinki morskega ježka pod mikroskopom.

17 17 7. Ne spreglejte ugodnosti kartice Diners Club FUNG! 8. Napovednik dogodkov Počasi že planiramo počitnice in pri tem je lahko plačilna kartica Diners Club FUNG dobrodošla rešitev. Preverite ugodnosti in naj vam namignemo - preko UNG lahko pridobite plačilno kartico Diners Club FUNG prvo leto z brezplačno članarino*. S kartico Diners Club Fundacija UNG lahko plačujete storitve in blago na več kot 30 milijonih prodajnih mest v Sloveniji in po vsem svetu. Nudi vam tudi plačilo na obroke; doma, v tujini in na spletu, brezplačno razvajanje v več kot 750 letaliških salonih, omogoča velike prihranke, tudi čez 800 EUR letno (preverite nagradni program - popusti se seštevajo) ter vrsto drugih ugodnosti. Kartica Diners Club Fundacija UNG me zanima! *Velja za nove člane ob prvi včlanitvi. 12. april 2018: Znanstveni večer, prof. dr. Xavier Greffe 24. maj 2018: Znanstveni večer, prof. dr. Matevž Dular 25. maj 2018: Študentski festival vin VŠVV 29. maj 2018: Letna razstava študentske produkcije Akademije umetnosti 30. in 31. maj 2018: Slovesna podelitev diplom, magistrskih diplom in promocija doktorjev znanosti Univerze v Novi Gorici

18 Univerza v Novi Gorici Vipavska 13 Rožna Dolina SI-5000 Nova Gorica Tel.: E-pošta: info@ung.si 18