Fit media d.o.o., Krško

Transcription

1 Fit media d.o.o., 2012 Krško

2 2 Krško

3 Središče starega dela Krškega Old town of Krško Krško 3

4 O tem, kako bi Valvasor danes odkrival Krško How would Valvasor discover Krško nowadays?»ime Krško zajema tako mesto ko grad in ga je temu kraju dala reka Krka, ki se eno miljo od tod izteka v Savo Mesto leži na Dolenjskem ob Savi pod visokim hribom, enajst milj od Ljubljane; precej nad mestom je na hribu grad. Tako je mesto na prijetnem kraju in zlasti zaradi omenjene reke ogleda vredno, ker plovejo tod ladje vedno gor in dol in tu tudi pristajajo. Na gričku pred mestom so tla posuta s samimi vinogradi. Brž ko prideš iz mesta, pa se griči izgube ter se razprostira lepo, ravno in široko polje, splošno Krško polje imenovano. Za obdelavo je preimenitno. Da je tu nekoč bilo prav veliko mesto, jasno razbereš iz mnogih starin, ki jih eno miljo daleč najdeš v zemlji, tako star rimski in povečini poganski denar, ki sem ga sam nekaj tisoč kosov dobil, prav tako velike kamne z napisi, zajetne kamnitne stebre, popisane s spominskimi napisi, in kar je še drugih takih ostankov starega veka «Zapis, ki še danes ogreje. Tako namreč historiograf in raziskovalec baron Janez Vajkard Valvasor v obsežni Slavi vojvodini Kranjski pred več kot tremi stoletji vidi in opisuje Krško. In kaj bi pisal ta neugnani raziskovalec, ki je preživel svoje zadnje dni življenja prav v Krškem, danes? Popotnik, kot je bil Valvasor, bi poznal odgovor. Skupaj z njim se odpravimo na pot po občini, ki se razteza na 287 km 2. Od kraja do kraja, kjer živi skoraj prebivalcev. Od zanimivosti do posebnosti. K šegam in običajem. K tistim, ki ustvarjajo Krško. H Krčanom. The name of Krško comprises both the town and the castle and was named by the Krka River, which flows into the Sava River a mile lower...the town lies in the Dolenjska Region along the Sava River below a high hill eleven miles from Ljubljana. There is a castle high above the town on a hill. The town is thus located in a lovely place and worth visiting especially due to this river, as boats regularly ply these waters and land here. The hillocks in front of the town are full of vineyards. When you leave the town, the hillocks disappear and a beautiful, flat and wide field called Krško Polje spreads out. It is too excellent for cultivation. Many antiques, which can be found in the soil only a mile away, clearly show that this used to be a large town. There are old Roman and mostly pagan money, of which I managed to get a few thousand pieces, large rocks with inscriptions, thick stone pillars with honorary inscriptions and other remnants of ancient history... A record that warms the heart even today. This is how the historian and explorer Baron Janez Vajkard Valvasor described and saw the town of Krško over three centuries ago in the extensive Glory of the Duchy of Carniola. And what would this inexhaustible explorer, who actually spent his last days in Krško, have to say today? Let us go then and explore the municipality that extends on surface of 287 km 2. From town to town, where almost 26,000 inhabitants live. From points of interest to distinctive marks. To customs and habits. To those, who create Krško. To the people of Krško. 4 Krško

5 Pogled na staro mestno jedro, v ozadju industrijski del Krškega Old town of Krško, with the industrial zone in the back Sedež Občine Krško The seat of the Municipality of Krško Krško 5

6 Krajevna skupnost mesta Krško Mesto Krško je leta 1964 nastalo na obeh bregovih reke Save, iz mesta Krško in vasi Videm. Je edino mesto v Sloveniji, ki je cerkveno-upravno razdeljeno na dve škofiji: Škofijo Celje in Škofijo Novo mesto. Območje Krajevne skupnosti mesta Krško, kjer živi okoli prebivalcev, obsega mesto Krško, ki ga tvorita levi in desni breg z naselji: Bučerca, Kremen, Sremič, Trška Gora, Sotelsko, del Vrbine, Gunte, Narpel ter Spodnje, Srednje in Gornje Pijavško. Nekdanje prvotno mesto leži na desnem bregu. Prepoznamo ga po povečini sklenjeni zidavi ob glavni ulici, ki poteka od nekdanjega kopališča na Savi do stadiona, s priključenim Žadovinkom in naseljem individualnih hiš na Griču pred Leskovcem. Sredi preteklega stoletja se je združil z Vidmom, ki leži na levem bregu z vinogradi v zaledju. Staro mestno jedro je obnovljeno, kar odseva urejenost upravnega središča. Novejši del mesta, ki se je oblikoval na levem bregu reke, je namenjen predvsem gospodarski in poslovni dejavnosti. Obdobje polpretekle zgodovine Krškega, zaznamovane z intenzivnim industrijskim razvojem, je mestu pustilo svojevrsten pečat. Energetika in papirna industrija se zato v tem prostoru še danes prepletata in dopolnjujeta s številnimi drugimi dejavnostmi na področju podjetništva, turizma in obrti. Med kulturnimi znamenitostmi, ki pomembno sooblikujejo veduto mesta, so izstopajoče Valvasorjeva knjižnica Krško, Valvasorjeva hiša, samostanski kompleks s cerkvijo in pet cerkva v starem delu mesta: cerkev Svetega Duha (danes galerija), župnijska cerkev svetega Janeza Evangelista, nekdanja pokopališka cerkev svetega Križa (danes Dvorana v parku), samostanska cerkev Marije Brezmadežne in cerkev svete Rozalije. Na levem (štajerskem) bregu Save stojita dve cerkvi: cerkev svetega Mihaela v Stari vasi in župnijska cerkev svetega Ruperta na Vidmu. 6 Krško

7 Mesto Krško je nastalo na obeh bregovih Save. Krško is situated on both banks of Sava river Trg Matije Gubca Matija Gubec Square Mestni muzej Krško Krško Town Museum The Local Community of the Town of Krško In 1964, the town of Krško was formed on both banks of the Sava River from the town of Krško and the village of Videm. It is the only town in Slovenia that is divided between two dioceses in terms of church administration: the Celje Diocese and the Novo Mesto Diocese. There are about 8,300 people living in this area. The former, original settlement lies on the right bank of the river. It is recognisable for the predominantly continuous built-up area along the main street. In the middle of the last century, the settlement was joined with Videm, which lies on the left river bank with vineyards in the hinterland. The old town centre has undergone restoration and renovation, giving the town an orderly appearance of an administrative centre. The new part of the town, on the left bank of the river, is mainly dedicated to business and commerce. The more recent history of Krško, characterised by intensive industrial development, has left a unique mark on the town. Today, the energy and paper industries in the area are still interwoven with and complemented by numerous other activities in enterprise, tourism and craft. Prominent cultural sites, which distinctly co-shape the townscape, are the Valvasor Library Krško, Valvasor House, the monastery complex with a church and five churches in the old part of the town. Two more churches can be found on the left bank of the Sava River. Krško 7

8 Krajevna skupnost Brestanica Kraj Brestanica, do leta 1952 imenovan Rajhenburg, se nahaja ob sotočju reke Save in potoka Brestanica. S strmega skalnatega pomola nad reko Savo si kraj ogleduje grad Rajhenburg, najstarejši z listino izpričani grad na Slovenskem. V krajevni skupnosti Brestanica, površine 1,9 km 2, živi okoli prebivalcev, in sicer v krajih Anže, Armeško, Brestanica, Dolenji Leskovec, Gorica, Lokve, Raztez in Stolovnik. Brestanica ima bogato preteklost, saj naj bi bile prve arheološke najdbe na tem področju že iz starejše železne dobe, iz časa od 1000 do 400 let pred našim štetjem. Z lego v manjši kotlini, ki jo od zunaj omejujejo hribi Bohorja, Sremiča in vzhodnega dela Zasavskega hribovja, nudi odlične možnosti izletov na okoliške vrhove. Najbolj priljubljena točka pohodnikov je bližnji vrh Mohor s cerkvijo na sremiškem hribovju. Svojevrstna zanimivost so umetno narejeni ribniki Mačkovci, ki s premerom dobrega pol kilometra združujejo tri večje ribnike. Ležijo na več kot 15 hektarjev površin, razpeti med gozdovi okoliških gričev. Grad Rajhenburg v Brestanici, prenovo je občina Krško končala v letu Rajhenburg castle in Brestanica, renewed in 2012 by the municipality of Krško 8 Krško

9 The Local Community of Brestanica The town of Brestanica, known as Rajhenburg until 1952, lies at the confluence of the Sava River and the Brestanica Stream. The Rajhenburg Castle, the oldest documented castle in Slovenia, overlooks the town from the rock overhang above the Sava River. About 2,000 people live in the Brestanica local community, which covers an area of 1.9 km 2. Brestanica has a rich past, as the first archaeological findings in this area date back to the Late Iron Age, some 1,000 to 400 years B.C. Lying in a smaller basin surrounded by the hills of Bohor, Sremič and the eastern parts of the Zasavsko Hribovje mountains, the town offers excellent opportunities for visiting the surrounding hills. A special attraction are the artificial Mačkovci ponds stretching over a good half a kilometre in diameter and combining three larger ponds. Brestanica Town of Brestanica Ribniki Mačkovci Mačkovci Ponds Bazilika Lurške Matere božje, imenovana tudi slovenski Lurd, je romarska cerkev ter župnijska cerkev Župnije Brestanica. The Basilica of Our Lady of Lourdes, also known as»slovenian Lourdes«, is a pilgrimage church and a parish church of Parish Brestanica. Krško 9

10 Krajevna skupnost Leskovec pri Krškem Krajevna skupnost Leskovec pri Krškem, kjer živi okoli prebivalcev, obsega naselja Gorenja vas, Ivandol, Kobile, Loke, Libelj, Leskovec, Nemška Gora, Selce, Velika vas, Veniše, Volovnik in Žadovinek. Posodabljanje kmetijstva in tržno usmerjanje v nekatere panoge (živinoreja, vinogradništvo ipd.) je prineslo marsikatero spremembo v tradicionalno življenje in dodobra spremenilo videz naselij. Na to je vplivalo prehajanje kmečkega prebivalstva na delo v krško industrijo. Arheološke najdbe potrjujejo naseljenost že v mlajši kameni dobi, izrazito bogate in razširjene pa so iz obdobja Rimljanov. Današnja krajevna skupnost Leskovec skupaj s KS Krško polje neposredno nadaljuje zgodovino rimskega Neviodunuma. Med pomembnimi spomeniki kulturne dediščine velja omeniti grad Štrajbarski turn, ki je danes v slabem stanju, datira pa v 15. stoletje. Dolgo obdobje je bil last grofov Auerspergov, katerih mavzolej se nahaja na vzpetini nad gradom. Sedanjo župnijsko cerkev Žalostne Matere božje je gradil župnik Martin Duelacher okoli leta Za pomembno kulturno dediščino velja tako v slovenskem kot v evropskem merilu. Cerkvena zavetnica kraja je sv. Ana, Marijina mati, ki daje zavetje ženam. Njena cerkev v Leskovcu je priljubljeno romarsko središče župnije, v poletnih mesecih prizorišče Aninih glasbenih večerov. 10 Krško

11 Mavzolej Anastasiusa Grüna Antona Auersperga, grofa in pesnika, državnozborskega poslanca na Dunaju, stoji v Leskovcu pri Krškem. Mausuleum of Anastasius Grün Anton Auersperg, the Count and the poet, Member of National Assembly in Vienna, is situated in Leskovec pri Krškem. Cerkev sv. Ane, poletno prizorišče Aninih glasbenih večerov. The Church of St. Ana, a summer scene of Ana s musical evenings Leskovec pri Krškem Settlement Leskovec pri Krškem Grad Leskovec Šrajbarski turn, pomemben spomenik kulturne dediščine Castle Leskovec Šrajbarski turn, an important monument of cultural heritage The Local Community of Leskovec Pri Krškem The local community of Leskovec pri Krškem is home to about 2,000 inhabitants. Archaeological findings confirm that the area was already inhabited in the New Stone Age and there are also rich and widespread finds from the Roman period. An important monument of cultural heritage is the Štrajbarski Turn castle dating back to the 15 th century. For years it was owned by the Counts of Auersperg, whose mausoleum can be found on a rise above the castle. The current parish Church of the Mother of Sorrows was built by the priest Martin Duelacher around It is considered part of important cultural heritage according to Slovenian and European standards. Krško 11

12 Cvičkov hram, Raka The Cviček s temple in Raka Baročna župnijska cerkev sv. Lovrenca na Raki Baroque parish church of St. Lawrence in Raka Raka The Raka Village foto / photo: Peter Marinšek Krajevna skupnost Raka Raka je središče istoimenske krajevne skupnosti z okoli prebivalci, ki živijo v krajih Ardro, Brezje, Celine, Cirje, Dobrava, Dolenja vas, Dolga Raka, Gmajna, Goli Vrh, Gradišče, Jelenik, Koritnica, Kržišče, Mali Koren, Mikote, Planina, Podlipa, Podulce, Površje, Pristava, Raka, Ravno, Sela, Smednik, Videm, Vrh pri Površju, Zabukovje in Zaloke. Leži v severnovzhodnem delu Krškega gričevja, na razgibanem slemenu med dolinama potokov Orehovec in Račne, ob cesti, ki vzhodno Krško kotlino prek Krškega gričevja povezuje s Sevnico v dolini reke Save. Ostanki poselitve tega območja so že iz mlajše kamene dobe, največ najdb pa sodi v obdobje Rimljanov. Jedro kraja je trg, ob njem pa srednjeveške hiše, ki so jih postavili premožni trgovci in obrtniki, ter velika baročna župnijska cerkev sv. Lovrenca, sezidana na mestu starejše cerkve. Zunaj naselja stoji dvorec Raka, katerega predhodnik je bil eden najstarejših srednjeveških gradov pri nas. Grad je od leta 1998, ko so ga zapustile nune usmiljenke, nenaseljen in izpraznjen. Višinsko razgiban svet krajevne skupnosti se proti jugu zniža do ravnine ob Krakovskem (pra)gozdu, proti severu pa se najvišje vzpne do 360 metrov. Vsa njena zahodna meja je ločnica med krško in sevniško občino. Tu še vedno najdemo številne pomembne ostanke stare kmečke arhitekture, vinske kleti, zidanice in druga gospodarska poslopja. V višjem svetu je poglavitno vinogradništvo, manj sadjarstvo, v nižinskem pa prevladujejo njivsko-travniške površine. Od obsežnih poplavnih gozdov med rekami Sotlo, Savo in Krko se je ohranil Krakovski gozd, ki je nižinski poplavni hrastov gozd, zavarovan kot naravni rezervat. Razteza se na skoraj 41 hektarjih površine, leta 1952 so ga zaščitili kot naravni spomenik. Posebna znamenitost je depresija Trstenik, na površini okoli 30 hektarjev zaščiten biotop nižinskih ptic, ki predstavlja v porečju reke Krke pomembno drstišče ščuk in mrestišče žabe plavček. V Krakovskem gozdu najdemo številne redke ptičje vrste (tudi orla klinkača in edino gnezdišče črne štorklje, sivo čapljo, detelje) in zaščitene rastline (močvirsko logarico ali tulipan). Sicer pa so v Krakovskem gozdu številne avtohtone živalske vrste; po letu 1970 so tu naselili še jelena damjaka, ki se je močno razširil. Seveda je tudi Krakovski gozd priljubljeno področje slovenskih gobarjev. Med drevesi prevladujeta hrast dob in beli gaber. 12 Krško

13 foto / photo: Peter Marinšek Krakovski gozd, dobro ohranjen pragozd in zatočišče več ogroženih ptičjih vrst Krakov forest is a well-preserved ancient woodland and a shelter for several endangered bird species. Grad Raka The Raka Castle Močvirska logarica v Krakovskem gozdu Fritillaria meleagris in Krakov forest The Local Community of Raka Raka is the centre of the local community of the same name and has around 1,900 inhabitants. It lies in the northeastern part of the Krško Hills. Archaeological excavations have found remnants of settlements dating back to the New Stone Age, while the majority of findings belong to the Roman period. The heart of the town is the square surrounded by medieval houses and the large Baroque parish Church of St. Lawrence, which was built in the location of an older church. Beyond the boundaries of the town is the Raka Castle, whose predecessor was one of the oldest medieval castles in Slovenia. From the extensive floodplain forests stretching between the rivers of Sotla, Sava and Krka, the Krakov Forest was preserved and is today, as a lowland floodplain oak forest, protected as a nature reserve. It stretches across almost 41 hectares and was protected as a natural monument in A special point of interest is the Trstenik depression which stretches across approximately 30 hectares and serves as a protected habitat for lowland birds. This is an important spawning ground for pike and moor frogs in the Krka basin. The Krakov Forest provides shelter to numerous rare bird species and protected plants. Numerous autochthonous species in Krakov Forest are wildlings. Pedunculate or common oak and hornbeam are most common among the trees of this forest. Krško 13

14 Krajevna skupnost Veliki Podlog Veliki Podlog se nahaja na Krškem polju, ki se razprostira južno od Krškega do Gorjancev. Krajevna skupnost Veliki Podlog združuje vasi Veliki Podlog, Gržeča vas, Mali Podlog, Jelše, Gorica in Pristava, v kateri živi okoli tisoč prebivalcev. V Velikem Podlogu stoji edina podružnična šola v občini, ki je bila zgrajena že leta V vasi je zadružni dom, v katerem ob določenih praznikih krajani in šola izvajajo razne prireditve. Vas ima dva obnovljena vodnjaka, ki sta stoletja oskrbovala vas s pitno vodo. Med vasmi Mali Podlog, Gržeča vas in Veliki Podlog stoji na polju cerkev sv. Miklavža. Cerkev naj bi postavili krajani v 17. stoletju, ko je v vaseh divjala kuga. V cerkvi je glavni oltar iz leta 1846, delo Antona Seitza. Cerkveni tlak sestavljajo kamnite plošče, ena med njimi je rimski napisni kamen. V vasi Pristava oziroma v kraju, ki se danes imenuje Globelo, je bila pristava, kjer so podložniki opravljali tlako. Omenjena pristava je v začetku 20. stoletja pogorela in je bila kasneje na novo sezidana. Od stare graščinske pristave je ostal samo del obzidja z vrati. Tako je tudi vas dobila svoje ime. Na Pristavi oz. Globelu so imeli Auerspergi tudi svojo opekarno, kjer so žgali glineno opeko. V začetku 20. stoletja in vse do druge polovice 20. stoletja so imele na tem področju, ki je bogato z glino, tri družine svoje opekarne, imenovali so jih ciglarne. Na Gorici je osrednja vaška stavba cerkev sv. Pavla, v kateri so ohranjeni romanski elementi, glavni oltar pa je iz sredine 18. stoletja. 14 Krško

15 Cerkev sv. Miklavža iz 17. stoletja, Veliki Podlog The church of St. Nicholas in Veliki Podlog from the 17 th century Veliki Podlog Settlement Veliki Podlog Vas sta več stoletij z vodo oskrbovala dva vodnjaka. For many centuries, the village was supplied with fresh water from two wells. The Local Community of Veliki Podlog Veliki Podlog is located in the Krško Plain, which extends south of Krško to the Gorjanci Hills. The local community of Veliki Podlog is home to about one thousand people. There is a Cooperative Home in the village, where the villagers and the school prepare different holiday events. There are two restored wells in the village that provided the village with drinking water for centuries. The Church of St. Nicholas stands on a field between the villages of Mali Podlog, Gržeča Vas and Veliki Podlog. The church was supposedly erected by the villagers in the 17 th century when the villages were struck by the plague. The church floor is made of stone slabs with one of them being a Roman inscription stone. In the village of Pristava, or Globelo as the town is known today, there was a manor farm where serfs performed farm labour. This farm manor is still standing today but was burnt to the ground in early 20 th century and later rebuilt. Only part of the walls and the gate remained from the old manor farm. The manor farm (= pristava in Slovenian) also gave the village its name. In Pristava or Globel, the Counts of Auersperg had their brick plant where they burned clay bricks. The central village building in Gorica is the Church of St. Paul with preserved Romanesque elements and a mid-18 th -century high altar. Krško 15

16 Neviodunum, arheološko najdišče iz rimskih časov Neviodunum, archeological site from Roman times Krško polje The Krško Polje settlement Drnovo, nekdaj rečno pristanišče rimskega Neviodunuma Drnovo, once a river port of Roman Neviodunum Krajevna skupnost Krško polje Krško polje, ki leži v trikotniku med Savo, Krko in Krakovskim gozdom, je poglavitni del Krške ravnine. Krajevno skupnost Krško polje, kjer živi okoli tisoč prebivalcev, sestavljajo vasi Drnovo, Brege, Mrtvice in Vihre. Ravninsko območje Krškega polja omejuje na jugu avtomobilska cesta Ljubljana Zagreb. Prodno savsko naplavino žal pokriva le pičla plast prsti, zato je rastje izpostavljeno pogostim sušam. Znova bi veljalo posvetiti več pozornosti nekdaj znani pomembni krškopoljski lahki konjereji, tudi v športne namene. Tu je dom krškopoljskega prašička, avtohtone pasme, dobre in ponovno spoštovane. Na tem območju se nahajata vodna vira Drnovo (rezervni vodni vir) in Brege, ki napajata vodovodni sistem Krško. Za celotno območje krajevne skupnosti je značilna zgodnja poselitev. Poseben pomen je območje imelo v rimskih časih tedaj je bilo v današnji vasi Drnovo znamenito mesto Neviodunum. Kmetje Krškega polja se prek Kmetijske zadruge Krka združujejo v močne pridelovalce zelenjave (od Šentjerneja prek Kostanjevice čez Mraševsko polje do Podbočja 12 kmetov prideluje zelenjavo na 100 hektarjih polj). Cerkev na Drnovem, katere zavetnik je Janez Krstnik, so leta 2007 razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. 16 Krško

17 Kasaške dirke Brege, ponos krško-poljske lahke konjereje Krško Polje horse breeding and famous Trotting races Brege. Brege The settlement of Brege Mrtvice The settlement of Mrtvice The Local Community of Krško Polje Krško Polje, which lies in the triangle between the Sava and Krka Rivers and the Krakov Forest, is the main part of the flat countryside of the Krka Plain. There are about a thousand people living here. The flat area of Krško Polje is delimited on the south by the Ljubljana-Zagreb motorway. Early settlement is a characteristic of the entire area of the local community. The area was particularly important in Roman times, when the town of Neviodunum stood on the site of today s village of Drnovo. This is also the home of the Krškopolje pig, an autochthonous, good and respected breed. The Drnovo and Brege water sources lie here (with the first being the spare water source) feeding the Krško water system. In 2007, the Church in Drnovo, whose patron is John the Baptist, was declared a cultural monument of local importance. Krško 17

18 18 Krško

19 foto / photo: Peter Marinšek Brod v Podbočju je majhna vas ob levem bregu Krke, nasproti Podbočju. Brod in Podbočje is a small village, situated on the left bank of Krka, opposite Podbočje. Krško 19

20 foto / photo: Peter Marinšek Krajevna skupnost Podbočje Središčno naselje krajevne skupnosti Podbočje, ki danes šteje nekaj več kot prebivalcev, sega od pogorja Gorjancev preko Krke še na del Krškega polja. Krajevna skupnost združuje kraje Brezje, Brezovica, Brlog, Brod, Dobrava, Dol, Frluga, Gradec, Gradnje, Hrastek, Kalce Naklo, Malo Mraševo, Mladje, Planina, Podbočje, Premagovce, Pristava, Prušnja vas, Selo, Slivje, Stari Grad, Šutna, Veliko Mraševo in Žabjek. Nekoč Sv. Križ, danes Podbočje. Prvič je bilo naselje pisno omenjeno leta Območje je bilo naseljeno že veliko pred tem, sploh širša okolica; najdbe pričajo, da vse od prazgodovinskega časa naprej. Predeli na obrobju Gorjancev slovijo kot imenitno vinogradniško področje (domovina cvička), ravninski predeli na obeh bregovih Krke pa so usmerjeni v poljedelstvo z živinorejo. Podoba pokrajine in nižinskih naselij se spreminja že vrsto let z zaposlovanjem prebivalstva v neagrarnih dejavnostih. Izredno pomembno najdišče je Stari Grad nad Podbočjem. Izkopavanja so odkrila sledove halštatskega gradišča z dvojnim nasipom utrjenega naselja ter njemu pripadajoče grobišče. Naselje se je nadaljevalo še v latenu. Posebna vrednost je marmornat kip leva iz obdobja romanike. Njegov odlitek so leta 1999 postavili sredi obnovljenega podboškega trga, pred cerkev sv. Križa. Do Podbočja se popeljemo preko lesenega mostu, ki povezuje bregova reke Krke. Zanimivi so tudi mostovi v vasi čez Sušico, ki povezujejo domačije z medkrajevno cesto. Nekaj posebnega je tročelni kamniti most, zavarovan kot tehnični spomenik. V preteklosti je voda Sušice poganjala tudi mlinska kolesa, ki danes le še nemo pričajo o tej dejavnosti. 20 Krško

21 Marmonati kip leva je iz obdobja romanike. The marble statue of a lion dates from the Romanesque period. Cerkev sv. Križa Podbočje The Church of the Holy Cross in Podbočje Mostovi čez Sušico Bridges across Sušica river Tročelni most je zavarovan kot tehnični spomenik. The triple stone bridge is classified as technical heritage. foto / photo: Peter Marinšek The Local Community of Podbočje The local community of Podbočje today counts slightly more than 1,800 inhabitants. The areas on the outskirts of the Gorjanci Hills are known as an excellent winegrowing area (the homeland of cviček wine) and the flat areas on both banks of the Krka River are dedicated to crop and livestock farming. The appearance of the landscape and the lowland settlements has been changing for years as their inhabitants find work in non-agricultural activities. An exceptionally important archaeological site is the one in Stari Grad above Podbočje. The excavations discovered traces of a hillfort from the Hallstatt period with a double rampart and a burial place. A marble statue of a lion from the Romanesque period is of a special value. Its copy was set into the middle of the renewed square in front of the Church of the Holy Cross in Podbočje in A wooden bridge connecting the banks of the Krka River leads to Podbočje. There are also interesting bridges across the Sušica Stream that connect local farmhouses with the inter-urban road. A special site is the triple stone bridge, which is classified as technical heritage. Krško 21

22 Raceland, priljubljen šport nove krajevne skupnosti Raceland is a popular sport in the new local community. Sodobni zbirni center za odpadke je pomembna okoljska pridobitev. A waste sorting facility is a new, modern acquisition. Park tehnične kulture ima progo, dolgo metrov. The route length in the Technical Culture Park is 1,050 meters. Krajevna skupnost Spodnji Stari Grad - Spodnja Libna Krajevna skupnost Spodnji Stari Grad - Spodnja Libna je nova, saj je nastala z odcepitvijo od KS Dolenja vas leta Nahaja se ob cesti proti naselju Spodnji Stari Grad, v bližini Nuklearne elektrarne Krško. Vključuje naselji Spodnji Stari Grad z nekaj več kot 200 prebivalcev in Spodnja Libna, ki ima okoli 50 prebivalcev. V teh krajih so priljubljene raceland karting proge, sicer pa gre za ravninski del, ki pogosto poplavlja. Krajevna skupnost ima sodoben Zbirni center Spodnji Stari Grad, ki deluje od leta 2004, leta 2012 pa so odprli novo investicijo, in sicer sortirnico odpadkov. The Local Community of Spodnji Stari Grad-Spodnja Libna The local community of Spodnji Stari Grad-Spodnja Libna is a new community that emerged from the separation from the Dolenja Vas local community in It is located next to the road leading to the Spodnji Stari Grad settlement, near the Krško Nuclear Plant. It includes the settlements of Spodnji Stari Grad with slightly more than 200 inhabitants and Spodnja Libna with approximately 50 inhabitants. Raceland karting circuits are popular here, while this is a flat area that is often flooded. The local community has a modern Spodnji Stari Grad Collection Centre that has been operating since 2004, while a new investment was opened in 2012 a waste sorting facility. 22 Krško

23 Ribnik Rožno The Rožno pond Rožno The Rožno settlement Rožno s podružnično cerkvijo sv. Kancijana The succursal cemetery Church of St. Kanzian in Rožno Krajevna skupnost Rožno - Presladol Krajevna skupnost Rožno - Presladol je bolj hribovita in redko poseljena pokrajina z okoli 475 prebivalci, ki živijo v krajih Rožno in Presladol. Meji na KS Blanca, KS Senovo, KS Brestanica ter preko Save na KS Krško. Prebivalci se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, zaposleni pa hodijo v službo v bližnjo Brestanico ali Krško. Na Rožnem stoji podružnična cerkev sv. Kancijana s pokopališčem. The Local Community of Rožno-Presladol The local community of Rožno - Presladol is a hilly and sparsely populated area with around 475 inhabitants. Most of the population are involved in farming while some work in the nearby Brestanica or Krško. There is a succursal cemetery Church of St. Kanzian in Rožno, with an archaeological site of the same name near the church. Krško 23

24 Vinograd na Ravnah pri Zdolah Vineyard in Ravne pri Zdolah Cerkev sv. Jurija so postavili okoli leta The Church of St. Gegorge was built around Jurjevanje na Zdolah, tradicionalna etnološka in družabna prireditev Celebrating St. George s Day in Zdole is a traditional ethnological and social event. Krajevna skupnost Zdole The Local Community of Zdole V gričevnatem svetu Posavskega hribovja, vzhodno od Krškega, so Zdole, središče krajevne skupnosti z okoli 800 prebivalci. Zanjo je značilno posodabljanje kmečkih gospodarstev z zaposlitvami prebivalstva v neagrarnih poklicih v bližnjem Krškem. Zdole kot naselje omenjajo že v 13. stoletju kot posest salzburških škofov. Pohvalijo se lahko z dvema velikima namakalnima sistemoma v Anovcu in Ravnah, ki pripomoreta k intenzivni biološki pridelavi zelenjave in jagodičevja. Zdole imajo lepo in neokrnjeno naravo, obilico vinogradov in sadovnjakov ter bogato arhitekturno dediščino. Na Zdolah je privlačna stalna razstava lesenih skulptur domačina Jožeta Kramžarja. Skozi Zdole vodi evropska pešpot E7, obiskane so tudi pohodniške poti. Cerkev sv. Jurija na Zdolah je v osnovi baročna stavba, ki so jo postavili okoli leta Današnjo podobo v novoromanskem slogu je dobila v 19. stoletju. Od leta 1789 je župnijska cerkev. Cerkev z nekaj starejšimi domačijami tvori jedro idilične vasice na hribčku rahlo valovite planote. Cerkev sv. Vida v Kostanjku je skromna, v jedru morda že srednjeveška zgradba. Leta 1953 so jo preoblikovali, glavni oltar pa nosi letnico Po sv. Juriju slovi starodavna prireditev jurjevanje z vse bolj znanim jutranjim cvrtjem, ki ga nudijo številnim gostom brezplačno. Zdole, the centre of this local community with around 800 inhabitants, lies in the Posavje Hills to the east of Krško. Zdole is marked by the modernisation of agricultural holdings and increased employment of its inhabitants in non-agricultural jobs in nearby Krško. Zdole has two major irrigation systems in Anovec and Ravne which contribute to the intensive organic production of vegetables and berries. Zdole prides on beautiful and unspoilt natural surroundings, plenty of vineyards and orchards and a rich architectural heritage. Zdole also houses a permanent exhibition of wooden sculptures by local artist Jože Kramžar. The European E7 long-distance path runs through Zdole that also boasts numerous hiking trails. The Church of St. George in Zdole was built around Together with some of the older farmhouses, the church represents the nucleus of this idyllic little village on a hill in the middle of a gently undulating plateau. In Kostanjek, the Church of St. Vidus can be found. 24 Krško

25 V nekdanji šoli je zdaj Naša hiša 470, dom krajanov. Community home, called Our house 470 is situated in former school building. Cerkev Sv. Duha v Velikem Trnu, zgrajena leta 1885, je brez stenskih poslikav. The Parish Church of the Holy Spirit in Veliki Trn was built in 1885 and contains no painted motives. Krajevna skupnost Veliki Trn Veliki Trn je središčno naselje krajevne skupnosti, ki šteje okoli 700 prebivalcev v krajih Apnenik, Ardro, Črešnjice, Dalce, Dolenja Lepa vas, Gorenja Lepa vas, Gorenje Dule, Jelševec, Kalce, Kočno, Lomno, Mali Trn, Nemška vas, Nova Gora, Pijana Gora, Ravni, Smečice, Srednje Arto, Veliki Trn, Vrhulje in Ženje. Imena nekaterih današnjih naselij najdemo že v 14. in 15. stoletju. Župnijska cerkev Sv. Duha je bila na Velikem Trnu zgrajena leta 1885 in je brez stenskih poslikav. Po večji obnovi leta 1985 je v precej dobrem stanju. Poleg glavnega oltarja ima še daritvenega in dva stranska. V glavnem je umetniško vredna podoba Prihod Sv. Duha iz leta 1906, delo Janeza Klemenčiča. Istega avtorja je tudi upodobitev križevega pota iz leta Najstarejša na tem območju je cerkev sv. Andreja (Dalce). Starejši ladji je prizidan gotski prezbiterij. Naslikani prizori pohoda svetih treh kraljev sodijo v začetek 15. stoletja. Edini oltar iz 17. stoletja nosi plastiko cerkvenega zavetnika. Nad vasjo Ravni je cerkev sv. Vida. Prezbiterij je bil prizidan starejši ladji leta 1778, iz istega časa pa je tudi rokokojski glavni oltar. V sv. Štefanu na gričku nad Nemško Goro sodi stranski oltar v 17. stoletje, glavni pa v drugo polovico 18. stoletja. The Local Community of Veliki Trn Veliki Trn is the central settlement of this local community numbering around 700 inhabitants. The Parish Church of the Holy Spirit was constructed in Veliki Trn in The oldest church in this area is the Church of St Andrew (Dalce). The painted motives of the march of the Three Kings are from the early 15 th century. Above the village of Ravno is the Church of St. Vitus. The presbytery was added to the older nave in 1778 and the Rococo high altar dates back to the same time. The side altar in the Church of St Stephen on a hill overlooking Nemška Gora is from the 17 th century and the high altar from the second half of the 18 th century. Krško 25

26 Krajevna skupnost Senovo Krajevna skupnost Senovo leži v severnem delu občine Krško. Razteza se na 45,5 km 2 površine in ima nekaj več kot prebivalcev na Senovem, Malem Kamnu, Šedmu, Dobrovi, Brezjah, Kališevcu, Stranjah in Dovškem, v Reštanju ter Gorenjem Leskovcu. Najvišja točka je Veliki Javornik (1023 m), najnižja pa Senovo (240,5 m). Arheološke najdbe nakazujejo, da je bila dolina naseljena že v prastarih časih. Poleg tega pa nagrobne plošče in žarna pokopališča dokazujejo prisotnost Rimljanov v teh krajih. Območje je znano tudi po gosti postavitvi srednjeveških gradov. Povsem izginila sta dva gradova: Tvarog in Šperenberg, o gradu Reštanj na Senovem, leži na slemenu strme vzpetine jugovzhodno od strnjenega istoimenskega naselja pri Senovem, je le še nekaj sledov. Ker je pokrajina precej razgibana, ni čudno, da so na večini primernih vzpetin zgradili cerkve in kapelice nekatere stojijo še danes, nekaj se jih ni ohranilo. Kmetijstvo je tu pomembna panoga, vendar prevladuje živinoreja, pred sadjarstvom pa poljedelstvo in vinogradništvo. Območje Senovega je primerno za ekološko in integrirano pridelavo različnih vrst sadja, še posebej so pomembni travniški sadovnjaki, ki so razpoznavna in nepogrešljiva sestavina podeželja. Na tem območju je ohranjenih zelo veliko starih sort jabolk in hrušk, ki so že skoraj šle v pozabo. Glavno vlogo pri razvoju senovsko-brestaniške doline je imel premogovnik, ki so ga odprli pred več kot 200 leti. Visoka kvaliteta premoga je pritegnila več ljudi, ki so se pričeli naseljevati po vsej dolini. Tako je nastalo tipično rudarsko naselje Senovo. Rudarski značaj kraju dajejo t. i. kolonije: Stara kolonija (1923) za delavce, Uradniška kolonija (1925) za uradnike in Nova kolonija (po 1945). Pomniki rudarjenju so Kocka rudarjenja delo akademskega kiparja Toneta Demšarja, Svetilka rudarske sreče po zamisli arhitekta Mitje De Glerie, obnovljena vlakovna kompozicija pred OŠ XIV. divizije in urejen premogovniški rov v šoli. 26 Krško

27 Spomenik rudarskim rodovom, delo kiparja Toneta Demšarja, ki je bil postavljen leta 1986, ob 190-letnici rudarjenja na Senovem. Monument to miners, made by sculptor Tone Demšar, in 1986, due to the 190 th anniversary of mining in Senovo. Svetilka rudarske sreče, delo arhitekta Mitje de Glerie na Senovem A lamp of Miner s fortune, was made by architect Mitja de Glerie, in Senovo. Senovsko župnijo je leta 1964 ustanovil mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik. Zanjo (pre)majhno cerkev so zato morali nadomestiti z novo. Arhitekt Janez Fuerst iz Ljubljane je v načrtih za cerkev Jezusa Kristusa iz groba vstalega upošteval preteklost kraja in z njenim zvonikom ponazoril stolp nad rudniškim jaškom Reštanj. The Senovo Parish was founded by Maribor bishop, dr. Maksimilijan Držečnik, in Thus (too) small church had to be replaced with new one. In his plans for the Church of Jesus risen from the grave, architect Janez Fuerst kept in mind the history of the village and designed the church bell in the form of tower above the mine shaft Reštanj. The Local Community of Senovo The local community of Senovo lies in the northern part of the Krško municipality. It stretches across 45.5 km 2 and has slightly more than 4,000 inhabitants. Archaeological finds indicate that the valley was already inhabited in ancient times, while gravestones and urnfields prove the presence of the Romans. The area is also famous for its numerous medieval castles. As the landscape is rather diverse, it is no wonder that churches and chapels were erected on the majority of appropriate hills. Some are still standing, while others are unfortunately not preserved. Agriculture is an important branch in these parts, with cattle farming prevailing and crop farming and wine-growing being more important than fruit growing. Numerous old varieties of apples and pears, which have almost been forgotten, are persevered here. The main role in the development of the Valley of Senovo and Brestanica was played by the coal mine, which was opened over 200 years ago. The so-called residential colonies give the area its coalmining character: the Old Colony (1923) for workers, the Clerical Colony (1925) for clerks and the New Colony (after 1945). There are many monuments to mining: the modern sculpture A Cube of Mining, the work of the academic sculptor Tone Demšar, A Lamp of Miner s Luck, made according to the plan of the architect Mitja de Glerie, a restored train composition in front of the Primary School of the XIV Division and a coal tunnel in the school. Krško 27

28 foto / photo: Peter Marinšek Vhod v Ajdovsko jamo Entrance to the Ajdovska jama cave Današnja stavba cerkve sv. Lucije je stara približno 300 let. Current Church building of St. Lucy was built around three centuries ago. Ajdovska jama, znamenita kraška votlina pri Nemški vasi The Ajdovska jama cave is a famous karst cave in Nemška vas village. Krajevna skupnost Senuše Krajevna skupnost Senuše meji na KS Raka, KS Veliki Trn ter KS Leskovec pri Krškem. Povezuje šest vasi, te so: Senuše, Drenovec, Brezovska Gora, Brezje, Straža, Dedni Vrh, v katerih živi okoli 450 prebivalcev. Ukvarjajo se pretežno z vinogradništvom, sadjarstvom in jagodičevjem. Krajevna skupnost je najbolj znana po Ajdovski jami pri Nemški vasi, kraški votlini v nizkem Krškem hribovju z dvema vhodoma nad dvema hektarjema velikim Kartuševim dolom. Vhod se odpira m od leskovške cerkve na višini 244 m. Raziskovalna dela v jami dokazujejo poselitev tega področja v mlajši kameni dobi, ko je jama služila za pokope okoliškega prebivalstva in kot poslovilni prostor. Poseljena je bila v poznem neolitiku in začetku bronastega obdobja. Ponovno naseljenost nam kažejo izkopanine v rimskem obdobju. V vrhnjih plasteh je ležala srednjeveška keramika z nekaj suličastimi železnimi konicami. V jami so našli tudi kostne ostanke jamskega medveda. The Local Community of Senuše The local community of Senuše connects six villages, which are home to around 450 inhabitants who are predominantly involved in viticulture, fruit growing and berry growing. The local community is famous for the Ajdovska Jama cave next to the village of Nemška Vas. The karst cave in the low Krško Hills has two entrances above the two hectares large Kartušev Dol plain. The entrance to the cave is 4,100 metres from the church in Leskovec at an altitude of 244 m. Research in the cave has proven that the area was settled in the New Stone Age, when the cave was used as a burial site and a farewell place. It was settled in late Neolithic and in the Early Bronze Age. Resettlement is also seen from excavations from the Roman era. 28 Krško

29 Koprivnica The Koprivnica village Župnijska cerkev sv. Marije Vnebovzete je iz 17. stoletja. The Parish Church of the Assumption of St. Mary originates in 17 th century. Na Velikem Kamnu je podružnična cerkev sv. Martina. The succursal church of St.Martin is situated in Veliki Kamen. Krajevna skupnost Koprivnica The Local Community of Koprivnica Koprivnica je majhna vas v severovzhodnem delu krške kotline, na robu Kozjanskega. V Krajevni skupnosti Koprivnica, ki združuje kraje Koprivnica, Mrčna sela, Veliki Dol in Veliki Kamen, živi okoli 700 prebivalcev. Svet je valovit, prepleten z gozdovi, travniki in potočki, v ozadju pa se dvigujejo hribi Reštanj s sv. Joštom, Mrčna sela, Ravni log in Vetrnik. Narava je vabljiva v vseh letnih časih. Z vinogradi zasajen je hrib Šikovec, ki spada v bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš. V bližnji okolici je tudi nekaj večjih nasadov jablan, ki jih pridelujejo za sokove in sušenje. V bližini sta dve ribogojnici; ena se nahaja v Koprivnici, druga pa v Mrčnih selah. Ob potočku v Mrčnih selah stoji in še vedno melje mlin na vodo. Župnijska cerkev iz 17. stoletja, posvečena Mariji Vnebovzeti, ima tri podružnice: eno na Velikem Kamnu (cerkvica sv. Martina), eno na Joštu (cerkvica sv. Jošta) in kapelico Marije Lurške v Koprivnici. Čeprav je Koprivnica majhen kraj, ima sodobno osnovno šolo s koreninami iz leta Koprivnica is a small village in the northeastern part of the Krka Basin, on the edge of the Kozjansko area. The local community of Koprivnica is home to about 700 inhabitants. Vineyards cover the hill known as Šikovec, which forms part of the Bizeljsko-Sremič wine-growing district. A number of large apple orchards in the immediate surrounding area produce apples for juice and for drying. There are two fish farms in the area and a still-functioning watermill stands on a small stream in Mrčna Sela. The parish church from the 17 th century, which is dedicated to the Assumption of Mary, has three succursal churches: one in Veliki Kamen (the Church of St Martin), one on Jošt (the Church of St. Joshua) and the Chapel of the Holy Virgin of Lourdes in Koprivnica. Even though Koprivnica is a small town, it has a modern primary school, whose tradition dates back to Krško 29

30 Središče Dolenje vasi krasita vaški vodnjak in kapelica. Village fountain and chapel are situated in the centre of the village Dolenja vas. Kulturni dom v Dolenji vasi je stalno zaseden s pestrim programom. The Cultural Centre in Dolenja vas village is constantly busy with a varied program. V Dolenji vasi stoji na visokih opornih zidovih cerkev sv. Marije iz leta 1627, ki je dobro ohranjena. Well preserved church of St. Mary from 1672, stands on high retaining walls in Dolenja vas village. Krajevna skupnost Dolenja vas pri Krškem Dolenja vas je središče krajevne skupnosti, katere del so Dolenja vas, Stari Grad, Libna in Pesje. Razprostira se severno in južno od regionalne ceste Krško Brežice. Skozi krajevno skupnost Dolenja vas, ki šteje nekaj manj kot tisoč prebivalcev, poteka tudi mednarodna železnica. V teh krajih sta doma sadjarstvo in dobro vino. Kot vinorodna okoliša velja izpostaviti Čele in Libno. Slednje je zeleni hrib z vrhom 354 m, kjer je pomembno arheološko najdišče. Na vrhu hriba je namreč v času starejše železne dobe stala utrjena naselbina, na pobočjih pod vrhom pa so se razprostirala grobišča tedanjih prebivalcev. Na Libni danes stojijo cerkvica sv. Marjete, ki je bila zgrajena v 16. stoletju, Lovski dom in poslopja dveh kmečkih gospodarstev. The Local Community of Dolenja Vas pri Krškem Dolenja Vas extends to the north and south of the regional Krško-Brežice road. An international railway line also passes through Dolenja Vas, which counts slightly less than one thousand inhabitants. These parts are known for fruit growing and good wine. Two wine-growing districts need to be stressed in this respect Čele and Libna. The latter is a green hill rising to a height of 354 metres above sea-level with an important archaeological site. On Libna, the 16 th -century Church of St. Margaret, the Hunting Lodge and two farm buildings can be found. 30 Krško

31 foto / photo: Peter Marinšek Vinogradi in vinske ceste vabijo, a najžlahtnejšo zgodbo pripovedujejo v krški vasi Dunaj. Vineyards and wine trails invite, but the most noble story is told in the Dunaj (Vienna) village of Krško. Cerkev sv. Lovrenca na Gori The Church of St. Lawrence in Gora Krajevna skupnost Gora Gora je središče KS Gora z okoli 550 prebivalci, leži v severno-zahodnem sosedstvu mesta Krško. Kraji v tej krajevni skupnosti so Cesta, Čretež, Dunaj, Golek, Gora, Gunte, Osredek, Senožete, Spodnje Dule, Straža in Strmo Rebro. Večji del prebivalstva tega hribovitega območja je že leta zaposlen v krški industriji in drugje, zato je pravih kmečkih gospodarstev iz leta v leto manj. Področje je bilo naseljeno že v bronasti in starejši železni dobi, kar dokazujejo številne najdbe iz današnjega naselja Dunaj, ki se nadaljujejo še v obdobju latena in rimski dobi. Cerkev sv. Lovrenca na Gori je zanimiva zgradba, z vidnimi ostanki svoje romanske predhodnice. Glavni oltar je iz 17. stoletja, v njeni notranjosti pa so ohranjeni ostanki gotskih stenskih slikarij. V ladijski ogel je vzidan rimski napisni kamen s figuralno upodobitvijo. The Local Community of Gora Gora, with its 550 inhabitants, is the centre of the Gora local community lying in the northwestern neighbourhood of Krško. The majority of inhabitants of this mountainous area have been working in industrial plants in Krško and elsewhere for years, and the number of true agricultural holdings is continually decreasing. The Church of St. Lawrence in Gora is an interesting building with visible remains of its Romanesque predecessor. Krško 31

32 32 Krško

33 Gazice, Pristava in Dobrava s Krko v ospredju. Krka ob povodnjih pogosto spreminja strugo. Settlements Gazice, Pristava and Dobrava by the Krka River in the foreground. The Krka River during floods frequently changes its riverbed. Krško 33

34 Hej, Krčani, tu je naše mesto... Hey, people of Krško, here is our town... Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina. To je polni naslov izjemnega dela, ki je od leta 1583 dalje pomembno vplivalo na razvoj slovenskega knjižnega jezika. S svojim prevodom celotnega Svetega pisma se je Jurij Dalmatin ter z njim Krško in Krčani z zlatimi črkami vpisal v slovensko kulturno zgodovino, Slovence pa uvrstil med kulturno razvite evropske narode. Danes, v povsem drugačnem času, so v Krškem še vedno doma nemirna kulturna žilica ustvarjanja, raziskovanja in druženja, vedoželjnost od najmlajših pa vse do univerzitetnih učilnic ter smelost, ki posameznike in skupine žene k uspehu daleč čez lokalne meje.»to je naša pesem,«pojejo Krčani,»naj preteklost slavna z njo spet oživi!«biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina (The Bible: That Is, the Entire Holy Scripture of the Old and the New Testament, Translated into Slovene by Jurij Dalmatin). This is the full title of an exceptional work that significantly influenced the development of the Slovenian literary language from With his translation of the entire Bible, Jurij Dalmatin, and with him Krško and the people of Krško, have been written with golden letters in the Slovenian cultural history and the Slovenian people became a culturally developed European nation. Today, in completely different times, Krško is still the home of the restless creative spirit, of exploring, socialising and curiosity from the very youngest to those in university classrooms. It is the home of boldness, which drives individuals and groups towards success far beyond local borders. This is our song, sing the people of Krško, let the glorious past be brought to life! V Spominskem parku Jurija Dalmatina so leta 2009 postavili spomenik trem osrednjim reformatorjem - utemeljitelju Primožu Trubarju, učitelju Adamu Bohoriču in učencu ter izvršitelju Juriju Dalmatinu. Avtor zasnove ureditve parka in skulptur je akademski slikar Vojko Pogačar. In the Memorial Park of Jurij Dalmatin in 2009 a monument was erected to three Slovenian main Reformers - the founder Primož Trubar, the teacher and pupil Adam Bohorič, and the executor Jurij Dalmatin. An author of the park conception and the sculpture was painter Vojko Pogačar. 34 Krško

35 foto / photo: Peter Marinšek Krško 35

36 Kulturni utrip Če se prava vrednost mesta skriva v nedrih kulture, je Krško bogato mesto. K barviti zakladnici svoje posebnosti prispevajo številne kulturne ustanove v mestu, ugledni profesionalci in zagnani ljubitelji z živahnim dogajanjem. Kulturno središče Posavja je Kulturni dom Krško z največjo dvorano te vrste med Ljubljano in Zagrebom. Stoji na levem bregu Save, na Vidmu, na Trgu Matije Gubca. Ob 500-letnici mesta je bil dom kulture zgrajen po načrtu arhitekta Francija Filipčiča in svečano odprt 15. oktobra Prostorsko je dom bogat, saj z veliko dvorano ponuja preko 550 sedežev za kongrese, filmske, gledališke, koncertne in druge zahtevne predstave. Poleg dveh manjših dvoran ima še večnamensko avlo za galerijsko dejavnost in druge kulturne prireditve ter družabne dogodke. Njegova osrednja ponudba so tradicionalni gledališki abonmaji že od sezone 1991/92, glasbeni abonmaji, spored dokumentarnih in umetniških filmov. Dodatne priložnosti za prireditve daje leta 2009 prenovljena ploščad pred kulturnim domom. Na več kot 800 m 2 so kamnit oder, fontana, široka stopnišča, pokrita počivališča in mogočen kip Matije Gubca (Tone Kralj, 1977). Prostor daje odlične možnosti za koncerte, srečanja, zabave ali preprosto za otroške igre. Vse to je postalo že tradicionalno in prepoznavno za občinsko središče. Imenujmo nekaj dogodkov: otroško pustovanje s starši, prireditve v juniju ob občinskem prazniku, nastopi orkestrov, gledališke, glasbene in športne prireditve, razstave, prednovoletna zabava za mlade in seveda silvestrovanje na prostem, brez katerega si v Krškem slovesa od starega leta ne znamo več predstavljati. Od leta 2010 je del kulturnega doma tudi enota Galerija Krško. Gre za nekdanjo cerkvico Sv. Duha v starem mestnem jedru. Prav to razstavišče je s svojo poznobaročno arhitekturo nekaj posebnega in izjemnega v širšem evropskem prostoru. Galerijska dejavnost se v njem dogaja od leta 1966 z do šestimi razstavami na leto. Mestni muzej Krško je prav tako enota kulturnega doma. Ustanovljen je bil leta 2009 in odprt naslednje leto. Deluje v hiši starega mestnega jedra, ki je bila zadnje domovanje Janeza Vajkarda Valvasorja in pred katero stoji tudi njegov kip (Vladimir Štoviček, 1966). V letih 2008 do 2010 je bila v t. i. Valvasorjevem kompleksu opravljena celovita gradbena obnova, ki jo je omogočila Občina Krško s podporo evropskih skladov. Mestni muzej Krško ponuja več stalnih razstav, ki vsaka na svoj način odstira pogled v zanimivo preteklost. Najprej je bila postavljena Štovičkova galerija, ki predstavlja najbolj prepoznavnega slovenskega medaljerja 20. stoletja. Za razstavo so izbrane upodobljene osebe, ki so zapisane v zgodovino krške občine. Pot medičarstva in lectarstva je del projekta Bogastvo podeželja, ki kaže kulturno dediščino skupnega obmejnega prostora. Razstavo Valvasorjevi v Krškem sestavlja več zanimivih zgodb, ki prikazujejo njegovo družino. Meščanka Josipina Hočevar je dobila svoje stalno mesto v muzeju kot gospodarstvenica in mecenka. Zanimiva ženska 19. stoletja ponuja veliko izzivov tudi sodobnemu človeku krški mestni muzej v sodelovanju s kolegi Kulturni dom Krško, živahno kulturno središče Posavja The Krško Cultural Centre is a vibrant cultural center of the Posavje region. 36 Krško

37 Prireditve v Mestnem muzeju Krško privabijo veliko obiskovalcev. Events in the Krško Town Museum attract many visitors. V Mestnem muzeju Krško je več stalnih razstav, najprej je bila postavljena Štovičkova galerija. The Krško Town Museum houses many permanent exhibitions. The oldest exhibition of the Krško Town Museum is the Štoviček s gallery. Valvasorjev spomenik pred Mestnim muzejem Krško The Valvasor statue in front of the Krško Town Museum Krško 37

38 foto / photo: Peter Marinšek iz Radovljice vedno znova preseneča s svežino novih prikazov. Stalna razstava Dolgo razsvetljensko 18. stoletje izpostavlja prometno vlogo reke Save in mesta Krško kot regijskega središča. Velika pričakovanja v vsestranski kulturni ponudbi obeta celostno prenovljen grad Rajhenburg v Brestanici, saj gre za kulturnozgodovinski spomenik državnega pomena. Grad, ki je od leta 2004 v lasti Občine Krško, tehnično upravlja Kulturni dom Krško od leta Objekt stoji na okoli 60-metrskem skalnem previsu in se ponaša z najlepšim razgledom na okolico. V prenovo sta bili zajeti zunanjost in notranjost gradu. Gradbena in vsebinska prenova daje objektu in okolici pomen, kot si ga zasluži. Rajhenburg je najstarejši grad na Slovenskem. V njem je že doslej svojo dejavnost razvil Muzej novejše zgodovine Ljubljana enota Brestanica (življenje in delo trapistov, razstava o izgnanstvu). Odlično turistično ponudbo dopolnjujejo razstava lokalne zgodovine, vinarstvo, slikarstvo in gostinski lokal. Od 100. obletnice smrti Janeza Mencingerja dalje mesto krasita dve obnovljeni izjemni baročni hiši s skupno površino m 2. Mencingerjeva hiša po prenovi ponuja dodatne prostore za fakulteti, ki delujeta v neposredni bližini, ter seveda predstavitev življenja in dela pisatelja, odvetnika, ki je bil nekaj časa tudi župan mesta Krško. Poleg omenjenih institucij veliko kulturnega utripa ustvarja delovanje Valvasorjeve knjižnice Krško z enotami na različnih lokacijah. Njeni začetki segajo v leto Kot osrednja knjižnica presega krški občinski okvir, saj je osrednja tudi njena knjižnica v Kostanjevici na Krki. V Krškem deluje v prostorih kapucinskega samostana v starem mestnem jedru, kjer upravlja še z znamenito baročno kapucinsko knjižnico. Danes je Cultural pulse Galerija Krško ima prostore v nekdanji cerkvi Sv. Duha v krškem mestnem jedru. The Krško Gallery is situated in the former Church of Holy Spirit in the old town centre. V Galeriji Krško pripravijo do šest razstav letno. The Krško Gallery puts on up to six exhibitions a year. If the true value of a town is hidden in the heart of culture, then Krško is a rich town. The diverse treasure chest is enriched by the town s many cultural institutions, distinguished professionals, enthusiastic amateurs and lively activities. The cultural heart of the Posavje Region is the Krško Cultural Centre with the largest hall of its kind between Ljubljana and Zagreb. The Cultural Centre was built for the 500 th anniversary of city rights under plans of the architect Franc Filipčič and was opened on 15 th October The Great Hall of the spacious Centre offers over 550 seats for congresses, film, theatre, concert and other performances. There are also two smaller halls and a multi-purpose hall that can be used as a gallery or to host other cultural and social events. The 2009 refurbished platform outside the Cultural Centre provides additional opportunities for organising different events. The more than 800 m 2 area offers a stone stage, a fountain, wide flights of stairs, covered rest areas and a mighty statue of Matija 38 Krško

39 Prenovljena hiša pisatelja Janeza Mencingerja, ki je najboljša dela napisal v Krškem. The renovated house of writer Janez Mencinger, whose best works were written in Krško. Valvasorjeva knjižnica sodobno kulturno, izobraževalno, informacijsko in socialno središče, ki močno presega samo izposojo knjig, saj organizira pedagoške dejavnosti in kulturne prireditve za otroke, mladino in odrasle. Njihov primer razvijanja bralne kulture je projekt z naslovom Posavci beremo skupaj. Aktivno se vključuje v vseživljenjsko izobraževanje. Knjižnica sistematično zbira domoznansko gradivo od leta 1977, ko je Krško slavilo 500 let mestnih pravic, od leta 1990 to gradivo tudi obdeluje in ureja. Po letu 2000 je Valvasorjeva knjižnica povečala število svojih izposojevališč oziroma enot. Tega leta je odprla enoto v Kostanjevici na Krki, leta 2005 so enoto dobili na Senovem. Leta 2008 so prenovili videmsko izposojevališče, ki tam opravlja svoje delo od leta V sklopu knjižnice so leta 2009 odprli posebno zanimivo in bogato zbirko Speedway v Sloveniji. Vedno večja prostorska stiska narekuje prizadevanja za izgradnjo nove knjižnice. Že leta 2005 je bila predvidena izgradnja nove knjižnice v starem mestnem jedru. Ključ do dragocene krške posebnosti že omenjene baročne kapucinske knjižnice je bil 340 let dostopen le redovnikom. Od leta 1988 je dostopen tudi obiskovalcem. Gre za kulturno dediščino, ki je ne ceni le Slovenija. To je evropska shramba besede: knjižnica, učilnica, lekarna. V letih 1980 do 1984 sta jo urejala pater Metod Stanko Jeršin in bibliotekar Jaro Dolar. Park v starem mestnem jedru obkrožajo knjižnica, vrtec, Dvorana v parku in ob tem daje zavetje prav posebnemu gaju. Leta 2000 je občinski svet sprejel pravilnik o merilih in postopkih za izbor osebnosti, katerih spomin želi občina ohraniti v Gaju zaslužnih občank in občanov. To so ljudje, ki so bili tukaj rojeni, so tukaj živeli in ustvarjali ter s svojim delom bistveno prispevali v Gubec (Tone Kralj, 1977). This area provides excellent opportunities for concerts, meetings and parties or simply for children to play. This is already a tradition and a well-known feature of the municipal centre. Since 2010, the Krško Gallery has also been part of the Cultural Centre. The same applies to the Krško Town Museum. The museum was set up in 2009 and opened its doors the following year. The museum operates in a house in the old town centre where Janez Vajkard Valvasor died and where a statue of Valvasor was erected (Vladimir Štoviček, 1966). From 2008 to 2010, the so- -called Valvasor Complex was completely refurbished with the help of European funds secured by the Krško Municipality. The Krško Town Museum houses several permanent exhibitions which, each in their own way, provide insight into our interesting history. Great expectations of the diverse cultural offer are placed on the fully refurbished Rajhenburg Castle in Brestanica, as this is a cultural and historical monument of national importance. Since 2004, the castle has been owned by the Krško Municipality and it has been under the technical management of the Krško Cultural Centre since The refurbishment of the castle included both the exterior and interior. The reconstruction and the refurbishment give the facility and its surroundings the importance they deserve. Rajhenburg is the oldest castle in Slovenia. The National Museum of Contemporary History has its branch in Brestanica with an exhibition on the life and work of the Trappists and an exhibition on Slovenian deportees. The excellent tourist offer is rounded off by an exhibition on local history and by wine-making, painting and a catering establishment. Krško 39

40 zakladnico slovenskih presežkov na različnih področjih. Zadnja postavitev v vrsti znamenitih osebnosti je spomenik gospodarstvenici in mecenki Josipini Hočevar (2011). Ob spomenikih je zelo lep prireditveni prostor, kjer je vsako poletje več glasbenih in drugih prireditev. Med njimi je tradicionalna proslava ob prazniku Krajevne skupnosti mesta Krško (15. junij) kot spomin na padle prve krške borce in vrnitev izgnancev. To je tudi priložnost, ko mesto Krško svečano podeli priznanja za minulo delo posameznikom in skupinam, vse pa se zaključi z družabnim srečanjem meščank in meščanov v mestnem parku. Dodajmo, da ima mesto svojo skladbo z naslovom Hej, Krčani. Viktor Parma jo je sicer napisal za instrumentalno izvajanje (1884), a jo po glasbeni priredbi v Krškem tudi pojejo. Pri nas pod Sremičem, kjer v soncu se trta nam iskri, z zelene Libne pa se cerkvica smeji, kjer reka Sava že po krški ravnici odhiti, tu prav zares veseli rod živi. Hej, Krčani, tu je naše mesto, častitljiva leta ga že krasijo; hej, Krčani, to je naša pesem, naj preteklost slavna z njo spet oživi. Le zapojmo vsi in zaigrajmo si, saj pesem nas bodri, vse čase preživi. Zato zapojmo vsi in zaigrajmo si, stopimo v en korak, Krčani vsi! (Vida Kuselj, 2001) Ob izteku prejšnjega stoletja se je kot Trnuljčica iz dolgega spanja prebudila nekdanja cerkvica, ki že dolgo ni več služila svojemu namenu. Stoji sredi parka v starem mestnem jedru. Danes se v njej dogajajo najlepši trenutki: orgle ponujajo učencem instrumentalne vaje, na belih stenah se nenehno izmenjujejo likovne stvaritve akademskih in ljubiteljskih avtorjev, ravno pravšnja velikost dvorane je idealna za najrazličnejše kulturne dogodke. In še. Razkošen lestenec osvetli prostor parom, ki v tej dvorani pričenjajo skupno zakonsko življenje. Prenovljen in opremljen prostor mladoporočencem in svatom ustvari svečana občutja, okolica dvorane pričara splet romantike in razigranosti. Krška občina je lastnica dvorca na Raki, ki ga prebivalci imenujejo Grad Raka. V njem so po drugi svetovni vojni živele redovnice usmiljenke. Leta 1998 so ga zapustile. Občina Krško je leta 2007 grad proglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena. Prenovljen objekt bo omogočil odlične možnosti za izvedbo najrazličnejših kulturnih dogodkov. Valvasorjeva knjižnica Krško deluje v prostorih kapucinskega samostana v starem mestnem jedru. Upravlja tudi z znamenito baročno kapucinsko knjižnico. The Valvasor Library of Krško operates in the Capuchin Convent in the heart of the old town. It manages also the famous Baroque Capuchin library. Za umestitev novih vsebin je s svojo odlično lokacijo primeren tudi leskovški grad Šrajbarski turn v neposredni bližini občinskega središča. Leta 2009 je ključe vrnil še zadnji v gradu živeči stanovalec. Objekt je v državni lasti. Za kulturni spomenik državnega pomena so pripravljene smernice za izdelavo konzervatorskega načrta in ta je osnova za nadaljnje načrtovanje obnove. 40 Krško

41 Krško 41

42 42 Krško

43 foto / photo: Peter Marinšek foto / photo: Peter Marinšek Krška kapucinska knjižnica, ena od 21 samostanskih v Sloveniji, hrani knjig, med zaklade pa sodijo vulgata, lyonska biblija, eden najstarejših knjižnih katalogov na Slovenskem, ta je iz leta 1695, vseh pet knjig Janeza Svetokriškega idr. In Krško Capuchin Library, one of 21 monastic libraries in Slovenia, 1,344 books are kept. Among its greatest treasures, Vulgate, the Bible of Lyon, one of the oldest Slovenian book catalogues (from 1695), five books from Janez Svetokriški, should be mentioned. foto / photo: Peter Marinšek Knjižnico soupravljata še zadnji kapucin tega samostana pater Roman (na fotografiji) in domača Valvasorjeva knjižnica. The library is co-managed by the last of the Capuchin monastery father Roman (pictured) and the Valvasor Library of Krško. Krško 43

44 Cerkev Žalostne Matere božje v Leskovcu Parish Church of Our Lady of Sorrows in Leskovec foto / photo: Peter Marinšek Župnijska cerkev Žalostne Matere božje v Leskovcu sodi v skupino najprepoznavnejših cerkva 16. stoletja na Slovenskem. Valvasor piše, da so cerkev pozidali kranjski deželni stanovi v zahvalo za zmago nad Turki. Mogočen oltar, eden najlepših v Sloveniji, je povsem baročen. Nastal je okoli leta 1670 v delavnici ljubljanskega kiparja A. Ferfilla. Ena od posebnosti cerkve je kamnita prižnica severnorenesančnega tipa z aichelburškim grbom in nemškim napisom, ki pravi, da naj človek v težavah zaupa samo Bogu in da samo vera nekaj velja, kajti človeška modrost in bogastvo pri Bogu nimata cene in da revež le redko doseže pravico. Prižnica ima obliko osmerokotnega keliha in stebrasto, s palmami okrašeno nogo. Parish Church of Our Lady of Sorrows in Leskovec is one of the most prominent churches dated in 16 th century in Slovenian. According to Valvasor, it was built by the provincial estates in gratitude for the victory over the Turks. Mighty baroque altar is one of the finest in Slovenia. It was built around 1670 by sculptor A. Ferfilla from Ljubljana. Stone pulpit of Northrenaissance type has a particular value. There Aichelburg s coat of arms and inscription in German language can be found. It says that man in trouble ought to trust in God only, since faith alone is worth something. Human wisdom and wealth have no value with God, and a poor man rarely reaches justice. The pulpit has the form of an octagonal cup and a columnar, with palm trees decorated leg. 44 Krško

45 Cerkev sv. Rozalije, priprošnice zoper kugo, je bila posvečena leta 1647, po eni izmed številnih epidemij. Church of St. Rozalia, intercessor against the plague, was dedicated in 1674, after one of the epidemics foto / photo: Peter Marinšek Leta 1646 so Krčani v zahvalo za rešitev pred kugo, ki je bila v 17. stoletju v Krškem pogosta gostja, na vzpetini nad mestnim jedrom zgradili cerkev v čast sv. Rozalije, priprošnjice zoper kugo. Zgodnjebaročna enoladijska cerkev z mogočnim zvonikom in tristrano zaključenim prezbiterijem je bila leta 1896 temeljito prenovljena tako zunaj kot znotraj, za kar gre zasluga veliki mecenki Josipini Hočevar, ki je skupaj z možem Martinom neizbrisno prispevala k olepšavi mesta Krško. V cerkvi je lesen poslikan strop, ki je s svojimi 84 kasetami eden največjih in najlepših tovrstnih stropov na Slovenskem, danes pa je v širšem geografskem prostoru sploh edini ohranjen. V sredini stropa je skupina devetih kaset, na katerih so celopostavno upodobljene priljubljene svetnice: sv. Katarina, sv. Elena, sv. Lucija, sv. Apolonija, sv. Rosalija, sv. Cecilija, sv. Uršula, sv. Margareta in sv. Barbara. Cerkvena zavetnica je naslikana ležeča v skalni votlini, ob njej pa je letnica 1666, vse druge svetnice so upodobljene stoje pred pokrajino in s svojimi atributi. Na južni strani ob slavoloku je z napisom»johan Sohar Moler in Videm 1666«podpisan mojster upodobitve. In gratitude for saving the town from plague, which was in the 17 th century a frequent guest, in 1646 the inhabitants of Krško built the church on a hill above the city center in honor of St. Rosalia, intercessor against the plague. The Early Baroque one-nave church with a magnificent bell tower and a three-sided presbytery was in 1896 thoroughly both inside and outside renovated, thanks to the great patroness Josipina Hočevar, who along with her husband Martin indelible contributed to the embellishments of Krško. In the church there is a wooden painted ceiling, which is with its 84 cassettes one of the largest and most beautiful of such ceilings in Slovenia. Today it is in the wider geographical area the only preserved. In the middle of the ceiling there is a group of nine cassettes on which they are depicted full-figured popular saints: St. Catherine, St. Elena, St. Lucia, St. Apollonia, St. Rosalia, St. Cecilia, St. Ursula, St. Margaret and St. Barbara. Patroness of the church is painted landscape in the rock cave, with printed year All other saints are depicted standing with their attributes. On the south side of the arch is the inscription»johan Sohar Moler and Udine 1666«signed by the master of depictions. Krško 45

46 Grad Rajhenburg je zaradi svojega vedutnega položaja, zgodovinske, gospodarske in politične vloge, umetnostno zgodovinske in arhitekturne vrednosti prepoznaven v širšem slovenskem in evropskem prostoru. Celovita obnova mu daje velike razvojne možnosti. Due to its exceptional position, historical, economic and political role, as well as its art historical and architectural value, the Rajhenburg castle is well known in Slovenia and Europe. Its complete renovation reveals its development potentials. 46 Krško

47 Arkadni hodniki so glavna komunikacijska pot po gradu. Arcaded corridors are the main communication path through the castle. Rekonstruirana gotska kapela velikosti 28,32 m 2 Reconstructed Gothic chapel size m 2 Krško 47

48 48 Krško

49 foto / photo: Peter Marinšek Atrij obnovljenega gradu Rajhenburg je namenjen raznim prireditvam in dogodkom. Atrium of the restored castle Rajhenburg is intended for various events. Krško 49

50 Gaj zaslužnih občank in občanov. Na doprsnih kipih so upodobljeni dr. Mihajlo Rostohar, Josipina Hočevar, Vladimir Štoviček, Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in France Vardjan. The Meritorious Citizens Grove with bust sculptures of dr. Mihajlo Rostohar, Josipina Hočevar, Vladimir Štoviček, Adam Bohorič, Jurij Dalmatin and France Vardjan. Novo vsebino že izpolnjuje objekt, ki nosi nadvse zanimivo ime, Naša hiša 470. Gre za rekonstrukcijo stare osnovne šole na Velikem Trnu, 470 pa je nadmorska višina najvišje točke kraja. S svojo novo podobo in vsebino je hiša zasijala junija V njej so prostori za delovanje krajevne skupnosti, predavalnica, dve stanovanji, prostori za delo društev in turistično promocijo območja. V kleti sta vinoteka in laboratorij, kar bo dopolnilo delovanje domačega vinogradniškega društva, ki šteje preko 300 članov. Naložba je bila izvedena iz javnega razpisa Republike Slovenije obnova in razvoj vasi za izboljšanje kakovosti življenja na podeželju. Tesno povezanost preteklosti in sedanjosti nakazuje odprtje Spominskega parka Jurija Dalmatina nasproti istoimenske osnovne šole v Krškem. Idejno ga je zasnoval akademski slikar in rojak Vojko Pogačar, pobudo za ureditev parka je dal Jože Habinc, dolgoletni predsednik krajevne skupnosti mesta. Leta 2009 so tako slavnostno odkrili tri obeležja, ki prikazujejo protestantske pisce Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča in Primoža Trubarja. Since the 100 th anniversary of the death of Janez Mencinger, the town is graced by two exceptional refurbished Baroque houses with a total surface area of 1,100 m 2. After refurbishment, the Mencinger House now offers additional rooms to two faculties that are located in its immediate vicinity and of course presents the life and work of this writer and jurist who also used to be the mayor of Krško. In addition to these institutions, strong cultural pulse is given to the town by the Valvasor Library of Krško with its branches at different locations. In Krško, it operates in the Capuchin Convent in the heart of the old town, where there is also the famous Baroque Capuchin library. For 340 years, the keys to this valuable feature in Krško were only available to the monks. Since 1988, the library has been open to the public. This is a piece of cultural heritage that is not appreciated only by Slovenia. It is a European repository of the written word: a library, a classroom and a pharmacy. The town park in the heart of the old town is surrounded by the library, a kindergarten and the Park Hall giving shelter to this special place. In 2000, the town council adopted the rules 50 Krško

51 Park je bil nekdaj pokopališče s pokopališko cerkvijo sv. Križa, ki stoji še danes, verskemu namenu pa ne služi več po drugi svetovni vojni. Po obnovi leta 2003 se imenuje Dvorana v parku in gosti različne kulturne prireditve ter druge dogodke. Current Park was a cemetery in the past, with the cemetery church of St.Cross, which still remains, but does not serve to religious purposes since the World War II. After the renovation in 2003, it is called the Hall in the Park and it hosts a variety of cultural and other events. Hočevarjev mavzolej The Hočevar mausoleum in the town park foto / photo: Peter Marinšek Krško 51

52 Kulturni utrip krške občine prav gotovo usmerja glasbena ustvarjalnost mladih in odraslih s poudarkom na instrumentalnem področju. Največ zaslug za tovrstno prepoznavnost gotovo nosi uspešno delovanje Glasbene šole Krško, ki je uspela preko množičnosti doseči zavidljivo kakovost. Šola omogoča osnovno glasbeno izobraževanje na območju občin Krško in Kostanjevica na Krki. Po preselitvi iz starega mestnega jedra je svoje prostore dobila v obnovljeni zgradbi nekdanjega hotela Sremič na Kolodvorski na Vidmu. Njeni presežki so simfonični, godalni, pihalni, harmonikarski, kitarski, tamburaški in plesni orkester. Bogato vsebinsko delo glasbena šola izvaja s preko 500 učenci. V letu dni se zvrsti skupno okoli 160 nastopov. Izjemen vtis in odličnost v glasbenem ustvarjanju opravlja simfonični orkester, saj si proslav ob državnih praznikih ni mogoče zamisliti brez njegove udeležbe. Posebno odmevni so njihovi zahtevni projekti, ki jih pripravljajo v sodelovanju z različnimi zunanjimi ustvarjalci (npr. glasbeno-scenski predstavi Vražje dekle, Rok Kurent). Glasbeni šoli Krško je uspelo pridobiti sredstva EU iz podprograma Comenius v projektu za večstransko partnerstvo s šolami iz šestih držav. Živahno je tudi ljubiteljsko kulturno dogajanje. V Zvezi kulturnih društev Krško deluje 16 društev. Nekatera med njimi ustvarjajo amatersko kulturo že več desetletij, druga so nastala v času samostojne Slovenije oziroma pred nekaj leti. Razpon dejavnosti je raznolik; ukvarjajo se z instrumentalno glasbo, zborovskim petjem, dramsko, plesno in likovno dejavnostjo, fotografijo. Ob slovenskem kulturnem prazniku Občina Krško pripravi osrednjo prireditev, na kateri ZKD Krško podeli Prešernove plakete kot zahvalo tistim, ki s kulturnim ustvarjanjem bogatijo ta del slovenskega prostora. Ideja za ustanovitev Pihalnega orkestra Krško se je porodila leta 1956 delavcem takrat največje delovne organizacije v krški občini, tovarne celuloze in papirja. Orkester beleži izjemne dosežke. Prelomno leto je bilo 1990, ko so na državnem tekmovanju osvojili zlato plaketo v prvi kategoriji. Prvo večje priznanje v tujini so dosegli leta 1994 v Valencii v Španiji (srebrno priznanje). Naslednje leto je prejel orkester zlato priznanje s posebno pohvalo v koncertni (najzahtevnejši) kategoriji in se uvrstil med najboljše v Sloveniji. Sledil je nastop na 13. svetovnem tekmovanju v Kerkradeu na Nizozemskem (1997) z osvojenim zlatim priznanjem. Zlato priznanje s posebno pohvalo v koncertni kategoriji so dosegli tudi v letih 2000 in 2006 (v Krškem) na državnem tekmovanju. Njihovo glasbo občani dobro poznajo, saj spremljajo njihove redne koncerte in pogoste nastope na prireditvah. Zelo dobro pa jih poznajo tudi po njihovih že tradicionalnih prvomajskih budnicah, ko v enem jutru opravijo nastope v različnih krajih. Big band Krško ima za seboj več kot tri desetletja glasbe, čeprav je s samostojnim delovanjem pričel leta Pred tem je skupina delovala kot sekcija Pihalnega orkestra Videm. Big band združuje glasbenike pretežno iz krškega in širšega posavskega območja. Programsko je orkester široko usmerjen in goji različne zvrsti glasbe, a največ pozornosti posvečajo modernemu džezu. Potrebno je poudariti, da iz njihove zasedbe izhaja veliko glasbenikov, ki profesionalno delujejo na slovenski in mednarodni džezovski in pop sceni. Big band Krško se redno predstavlja on criteria and procedures for choosing personalities whose memory the municipality wishes to preserve in the part of the park known as the Meritorious Citizens Grove. These are people who were born here, lived and created in this town and whose work represents a tremendous contribution to the treasure chest of Slovenian superlatives from different fields. Next to the statues is an events area where musical and other events are organised every summer. At the end of last century, the former church in this old part of town awakened just like Sleeping Beauty did from its many years of sleep. Today, it bears witness to some of the most beautiful moments in time: children learn to play the organ, the whitewashed walls are continually adorned by different artistic creations of academic and amateur artists and the hall s size is perfect for different cultural events. There is more. The luxurious chandelier illuminates the room for couples who embark on married life in this room. The Krško Municipality owns the manor in Raka called the Raka Castle. In 2007, the Krško Municipality proclaimed the castle a cultural monument of local importance. The refurbished facility will provide excellent opportunities for organising different cultural events. The Šrajbarski Turn Castle is another castle located in Leskovec in the immediate vicinity of the municipal centre whose excellent location makes it perfect for presenting new content. In 2009, its last remaining inhabitant returned his keys and the facility is owned by the state. Guidelines for preparing the conservation plan for this cultural monument of national importance have been prepared and will serve as basis for planning the castle s renovation. New content has already been given to a facility with a very interesting name Naša hiša 470 (Our House 470). This is a reconstruction of the old primary school in Veliki Trn and 470 is the altitude of the highest point in this town. The house showed its new image and content in It provides room for activities of the local community, a lecture room, two flats, rooms for associations and tourist promotion of the area. The cellar holds a wine bar and a laboratory, which will complete the operation of the local wine-growing association counting over 300 members. The close connections between the past and the present are seen in the Jurij Dalmatin Memorial Park standing opposite a primary school of the same name. In 2009, a memorial sculpture was unveiled depicting the Protestant writers Jurij Dalmatin, Adam Bohorič and Primož Trubar. The cultural pulse of the Krško Municipality is undoubtedly guided by the musical creativity of the young and the old with an emphasis on instrumental music. Full credit for such recognition undoubtedly needs to be given to the successful operation of the Krško Music School, which managed to achieve enviable quality with its wide operation. Its superlative achievements encompass the symphonic, string, wind, accordion, guitar, tamburitza and dance orchestra. Especially noted are the demanding projects that they prepare together with different artists. 52 Krško

53 Glasbena šola Krško dosega množičnost in visoko kakovost. Musical School Krško is known by its quality and mass attendance. Društvo likovnikov Krško OKO razstava Rajka Čubra v Galeriji Krško, enoti Kulturnega doma Krško The Artists Society Krško OKO Exhibition of Rajko Čuber in the Krško Gallery, the unit of Krško Cultural Centre Krško 53

54 domačemu občinstvu in nastopa na pomembnih odrih v Sloveniji (Festival Lent, Trnfest, Club Gajo, Križanke, Rock Otočec). Velja za edino tovrstno pokrajinsko zasedbo. Dramska skupina DKD Svoboda Senovo spada med najstarejše ljubiteljske gledališke skupine, saj leta 2013 praznujejo 90 let dela. Na državnih Linhartovih srečanjih so bili s svojimi uprizoritvami že dvakrat uvrščeni med najboljših pet predstav. Trije njihovi igralci so tudi dobitniki priznanj za dolgoletno in uspešno delo na področju ljubiteljske kulture. Najvišje priznanje za igro na amaterskem odru je gotovo nagrada Sklada Staneta Severja, ki jo je leta 1996 prejel Ernest Breznikar. Na srečanjih gledaliških skupin Čufarjevi dnevi na Jesenicah so bili doslej s svojimi predstavami že štirikrat nagrajeni za najboljšo predstavo po mnenju občinstva. Posebnost njihovega dela in uspehov je gotovo tudi 20-letno sodelovanje z dramatikom Tonetom Partljičem. Doslej so odigrali deset njegovih del in popularni avtor je tej amaterski gledališki skupini zaupal že tri krstne uprizoritve. S Partljičevo igro Otroci Lenta so se Senovčani premierno predstavili v Narodnem domu v Mariboru (2012) v sklopu prireditev Evropske prestolnice kulture. V Kulturnem društvu Svoboda Brestanica, ki je leta 1995 proslavilo zlati jubilej, deluje več sekcij. Gledališka skupina je v zadnjih 20 letih pripravila kar 15 dramatizacij. Večkrat so bili izbrani v tekmovalni spored ljubiteljskih skupin v državi. Pomembne nagrajene dosežke so ustvarili na medregijskih srečanjih. Množico nastopov opravi njihov moški pevski zbor. Leta Pihalni orkester Videm na rednem letnem koncertu v Kulturnem domu Krško The Krško Wind Orchestra at its regular annual concert in the Krško Cultural Centre The town is also bustling with amateur cultural activities. The Union of Cultural Societies of Krško unites 16 different associations. Some of them have been involved in amateur culture for decades, while others date back to the emergence of independent Slovenia or only a few years. They are involved in a diverse range of activities, from instrumental music and choir singing, to theatre, dancing, painting and photography. On Prešeren Day, the Slovenian Cultural Holiday, the Krško Municipality organises a central event where the Union of Cultural Societies of Krško awards Prešeren award plaques to individuals in appreciation of their cultural creativity which enriches this part of Slovenia. The Krško Wind Orchestra is recording exceptional achievements. The turning point was the year 1990, when they won the gold award plaque in the first category at a national competition. This was followed by numerous recognitions both at home and abroad. Their music is well-known to the townspeople, especially their traditional May Day Reveille, when they perform in different towns over the course of a single morning. 54 Krško

55 2004 so na medobmočnem tekmovanju v Novem mestu prejeli srebrno plaketo za najboljši moški zbor. Na regijskem tekmovanju so leta 2011 prejeli bronasto priznanje. Pomembno je že 30-letno sodelovanje zbora pri navezovanju stikov na kulturnem področju med občinama Krško in Obrigheim. Prijateljske vezi zbor goji tudi s Slovenci na Koroškem in z ženskim zborom s Češke. Kulturno društvo Leskovec pri Krškem je s svojo gledališko dejavnostjo pričelo leta 2001 in v 11 letih uspelo postaviti na oder kar 12 predstav. Poudariti velja, da poleg odrasle skupine redno deluje otroška oziroma mladinska skupina. Prav ta se je leta 2008 uvrstila na državno srečanje, medtem ko se odrasli uspešno uvrščajo na regionalna srečanja, na katerih prejemajo nagrade za predstave oziroma vloge v njih. Na pobudo leskovškega župnika od leta 2003 pripravljajo Anine glasbene večere v podružnični cerkvi sv. Ane. Pri organizaciji sodeluje tudi domače kulturno društvo. Vsako poletje se v štirih ločenih koncertih klasične glasbe predstavijo mladi instrumentalisti in pevci ter tudi že uveljavljeni umetniki. Društvo likovnikov Krško OKO je bilo ustanovljeno leta 1996 in združuje 60 članic in članov, ki ustvarjajo v več sekcijah. Posebno skrb namenjajo mladim članom, ki jih vodijo akademski slikarji in kiparji. Društvo letno organizira osem do devet samostojnih projektov. Vrsto let uspešno sodelujejo na mednarodni slikarski koloniji Ex-tempore Piran. Enako uspešni so pri državnih razpisih. V letu 2012 so bili njihovi člani izbrani za re- Glasbena šola Krško se loteva tudi zahtevnih projektov z zunanjimi sodelavci. Eden takih je bila glasbeno-scenska predstava Rok Kurent. Music school Krško takes part also in challenging projects with external partners. One of these was a staged performance Rok Kurent. The Krško Big Band boasts a tradition of over three decades of music, even though its independent operation began in The orchestra plays a broad programme and performs different types of music. Their focus, however, is on modern jazz. The Krško Big Band regularly plays for its home audience and performs on different important stages in Slovenia. It is the only local band of its kind. The DKD Svoboda Senovo Drama Group is among the oldest amateur theatre groups, as it will celebrate its 90th anniversary in At the national Linhart Encounter Festival, their plays have twice been among the five best shows. Three of their actors have been awarded for years of successful work in amateur culture. The highest recognition for acting on an amateur stage is undoubtedly the Stane Sever Fund Award that was bestowed on Ernest Breznikar in A special characteristic of their work and success is undoubtedly also the 20-year-long cooperation with the dramatist Tone Partljič. A number of different sections operate within the Svoboda Brestanica Cultural Association, which celebrated its golden jubilee in In the last 20 years, the theatre group has put Krško 55

56 Predstave Dramske skupine DKD Svoboda Senovo so bile že večkrat nagrajene. The DKD Svoboda Senovo Drama Group was awarded many times for its plays. Na trgu v Brestanici člani Turističnega društva Brestanica organizirajo tradicionalni Petrov sejem. Members of The Brestanica Tourist Association annually organize a traditional Peter s Fair in the market in Brestanica. gijsko razstavo, od tam pa kar trije za državno razstavo. Tudi na Mežanovih dnevih dosegajo uspehe leta 2012 se je vseh šest prijavljenih uvrstilo v ožji izbor. Sodelovali so v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem (2008, 2010). Njihov član Rudi Stopar (kipar, slikar, pesnik, grafik) je s svojimi kiparskimi stvaritvami prisoten po Sloveniji in izven nje. Kot pesnik in slikar je prejel številna priznanja doma in na tujem. Članice in člani društva sodelujejo na medobčinskih in drugih slikarskih kolonijah in tudi z likovniki iz mest, s katerimi prijateljsko sodeluje Občina Krško (Obrigheim, Chantepie). Uspeh društva je pregledna razstava priznanega slikarja rojaka Jara Hilberta (Krško, 2011). Društvo OKO ima svoj praznik, ki se imenuje Štovičkov dan umetnikov rojstni dan 26. junij. Obeležijo ga s skupinsko razstavo v Galeriji Krško. Uspehe dosega tudi Plesni klub Lukec, ki od leta 1990 nudi široko paleto plesnega izobraževanja. Domači javnosti vsako leto prikažejo svoje dosežke. Izjemni so njihovi državni in mednarodni uspehi na področju športnega plesa, ki so podrobneje predstavljeni v poglavju o športu. Naj omenimo le tradicionalni mednarodni plesni turnir WDSF KRŠKO OPEN. Od leta 2005 ga v mesecu juniju v Športni dvorani Krško organizira Plesni klub Lukec. Na turnirju se tekmovalci pomerijo v standardnih in latinskoameriških plesih. Dodaten zagon plesnemu klubu gotovo veliko pomeni pridobitev novih prostorov. Od septembra 2011 delujejo v zgradbi JOB Center Krško. Medijsko prepoznavnost Posavja ustvarja Zavod Neviodunum, ki izdaja štirinajstdnevnik Posavski obzornik, najbolj bran časopis v tem okolju. Ime zavoda pomeni ustvarjalni navdih, saj je Neviodunum najstarejše imensko izpričano naselje Krškega polja. Doslej so izdali preko 40 naslovov z različno tematiko iz Posavja. Posebno dragoceno pričevanje o dogodkih in dosežkih lokalne skupnosti pomeni Almanah občine Krško, ki izhaja že celo desetletje. on 15 shows. They received a number of awards at interregional meetings. Their men s choir has received several awards at its numerous performances. For 30 years, the choir has been instrumental in generating cultural contacts between the municipalities of Krško and Obrigheim. The choir also has friendly relationships with Carinthian Slovenians and the women s choir from the Czech Republic. The Leskovec pri Krškem Cultural Association began its theatre activities in 2001 and in 11 years has managed to put on 12 shows. It needs to be stressed that there is not only an adult group but also a regular children s or youth group. It was this group that managed to qualify for a national competition in 2008, while the adult group successfully manages to qualify for regional competitions where they receive awards for their shows or the played roles. The OKO Association of Artists of Krško was set up in 1996 and unites 60 members operating in numerous sections. Special attention is paid to younger members, who are led by academic painters and sculptors. Every year, the association organises a number of independent projects and exhibits at renowned exhibitions. The Lukec Dance Club is another association recording success. Since 1990, they have been offering a wide range of dance lessons. They have made exceptional national and international achievements in sports dancing, which is described in more detail in the sports section. Media recognition of the Posavje Region is covered by the Neviodunum Institute, which publishes the Posavski Obzornik biweekly, the most read newspaper in the area. The name of the institute is creatively inspired, as Neviodunum is the oldest name- -attested settlement of Krško Polje. So far, they have also published over 40 books covering different topics from the Posavje Region. Especially valuable testimonies on the events and achievements of the local community are given in the Almanac of the Krško Municipality that is being published for a whole decade. 56 Krško

57 Big Band Krško je programsko naklonjen modernemu džezu. Big Band Krško is in favor of modern jazz. Člani Folklorne skupine DKD Svoboda Senovo se udeležujejo tudi mednarodnih folklornih festivalov. Members of the Folk dance group DKD Svoboda Senovo attend national and international folklore festivals. Ples je v krški občini zelo razvit. Dancing in the Krško municipality made exceptional international achievements. Krško 57

58 Vzgoja in izobraževanje Kakovostni programi in zgledno urejene zgradbe, kjer najmlajši veselo pridobivajo prve življenjske izkušnje, šolarji pa znanje, so odtis skrbnega odnosa občine do mladega rodu. Tako je bilo nekoč in tako je tudi danes. Največ predšolskih otrok vključuje Vrtec Krško, ki domuje na Vidmu in združuje šest enot, torej deluje tudi na oddaljenih lokacijah. Poleg matične zgradbe, ki so jo leta 2012 celovito prenovili z namenom varčne rabe energije, so leta 2009 obnovili enoto v Novi Resi. V starem mestnem jedru so leta 2010 prenovili enoto vrtca, ki tam deluje že od leta Enote so še v naselju Spodnji Grič, na 5 km oddaljenih Zdolah in v Dolenji vasi. Vrtec Krško je eden redkih, ki ima tudi razvojni oddelek s prilagojenim programom za otroke s posebnimi potrebami. Zelo priljubljena je njihova javna prireditev ob pustu. Otroci, starši in zaposleni se vsako leto množično udeležijo maškarade, ki se prične s sprevodom po glavni videmski prometnici in zaključi z organiziranim rajanjem na Trgu Matije Gubca. Osnovno šolo je v šolskem letu 2011/2012 obiskovalo nekaj manj kot učenk in učencev v osmih šolah. Povprečno število učencev v generaciji vsakega razreda je 240. Najštevilčnejši sta šoli v Krškem in Leskovcu pri Krškem, kjer je skupaj več kot polovica vseh šoloobveznih otrok v občini. V občinskem središču deluje tudi šola s prilagojenim oziroma posebnim programom OŠ dr. Mihajla Rostoharja z okoli 60 učenci. Tudi OŠ Koprivnica, iz severnega dela občine, je šola z malo učenci (90). V obeh teh šolah izvajajo pouk tudi v kombiniranih oddelkih po dva razreda. Značilnost osnovnošolskega prostora krške občine je podružnična šola v Velikem Podlogu z okoli 50 učenci. Njena matična šola v Leskovcu pri Krškem je znana po tem, da že desetletja vključuje romske otroke v redno vzgojno-izobraževalno delo. Na Senovem, ob vznožju Bohorja, deluje OŠ XIV. divizije in nekaj km južneje še OŠ Adama Bohoriča Brestanica. Preostali šoli zajemata zahodni (OŠ Raka) in južni (OŠ Podbočje) del občine. Vse osnovne šole izven občinskega središča imajo ob sebi tudi oddelke predšolske vzgoje, tudi podružnična šola. OŠ Jurija Dalmatina Krško deluje v neposredni bližini samostojnega zavoda Vrtec Krško. V zadnjih desetletjih so bile vse šole in vrtci obnovljeni ali zgrajeni na novo. Nove šolske stavbe so dobili v Koprivnici, Brestanici, Krškem, Leskovcu pri Krškem in Podbočju, vse ostale so bile obnovljene, dograjene ali z gradnjo prilagojene potrebam sodobnejšega vzgojno-izobraževalnega dela (Senovo, OŠ s prilagojenim programom v Krškem, Raka). Z novogradnjami ali vsaj dograditvami so izboljševale pogoje tudi vse predšolske ustanove v občini. Poleg tega je občina Krško izstopala v pogojih za pedagoško delo z dvema manjšima bazenoma ob šolah Krško in Leskovec pri Krškem, ob slednji tudi z veliko športno dvorano (1.000 m 2 ), ki je omogočila izrazit razvoj klubskega in rekreativnega športa v občini. Leta 2009 je svojo veliko telovadnico (1.300 m 2 ) dobila največja osnovna šola v občini OŠ Jurij Dalmatin Krško. Leta 2010 je bila dozidana in obnovljena OŠ Leskovec pri Krškem (prva faza), del vrtca je dobil obnovljene prostore v starejši šolski zgradbi (vrtec Vila). Novogradnjo vrtca so leta 2011 dobili na Education and Schooling Vrtec Senovo Kindergarten in Senovo High quality programmes and exemplarily ordered buildings, where the youngest inhabitants are happy to acquire their first life experiences and the pupils new knowledge, are a reflection of the municipality s attentive attitude towards the young generation. This was true in the past and is still true today. In the last decades, all schools and kindergartens have been renovated or built anew. The majority of preschoolers are included in the Krško Kindergarten in Videm which comprises six units. This means that the kindergarten also operates at remote locations. The Krško Kindergarten is one of the few with a development department offering a programme adapted to children with special needs. Their public event during the Carnival celebration is especially popular. In the 2011/2012 academic year, slightly fewer than 2,200 pupils were enrolled in eight different primary schools. The average number of pupils in a generation is 240. The highest number of pupils attends the primary schools in Krško and in Leskovec pri Krškem with more than one half of school-aged children in the municipality attending one of these two schools. Secondary education is provided by the Krško-Sevnica School Centre, which can be found in the new school building in the new part of town since There is a large sports hall next to the centre, which represents an important acquisition for the school, the municipality and the Posavje Region. The Centre combines three units: the Krško Grammar School, the Krško Secondary Vocational and Technical School and the Sevnica Secondary School. The latter offers educational programmes for carpenters, hairdressers and upholsterers. In addition to the technical grammar school programme, Krško offers a diverse range of vocational and technical programmes: mechanical engineering technician, electrotechnician, computer technician, electrician, toolmaker, car mechatronic engineer and assistant in technology processes. They also provide a programme of vocational technical education for future mechanical enginee- 58 Krško

59 Otroci so se še posebej veselili odprtja prenovljene Osnovne šole Raka v letu Children were especially looking forward to the opening of the renewed Primary School Raka in year 2011 Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško Primary School Jurij Dalmatin Krško Osnovna šola Leskovec pri Krškem Primary School Leskovec pri Krškem Krško 59

60 Raki, kjer so ob tem slovesno odprli prenovljeno in dograjeno šolo. Novogradnjo vrtca pričakujejo v Brestanici, v Leskovcu pri Krškem drugo fazo z obnovo vrtca, tudi OŠ Jurij Dalmatin Krško bo dočakala celostno in temeljito prenovo. Za izobraževanje na srednješolski ravni skrbi Šolski center Krško Sevnica, ki od leta 2000 domuje v novi šolski zgradbi v novem delu mesta. Ob njej je velika športna dvorana, pomembna pridobitev za šolo, občino in Posavje. Center združuje tri enote: Gimnazijo Krško, Srednjo poklicno in strokovno šolo Krško in Srednjo šolo Sevnica. Slednja ponuja izobraževalne programe za mizarja, frizerja in tapetnika. V Krškem poleg programa tehniške gimnazije izvajajo pester nabor srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja: strojni tehnik, elektrotehnik in tehnik računalništva, elektrikar, orodjar in avtoserviser ter pomočnik v tehnoloških procesih. K temu dodajajo še program poklicno-tehničnega izobraževanja za bodoče strojne tehnike in elektrotehnike. Šolski center organizira tudi izobraževanje odraslih. Da bi šola približala svoje programe in osnovnošolcem predstavila svoj šolski prostor, organizira posebne aktivnosti za bodočo vpisno populacijo. To so tehnične delavnice, tekmovalni programi, še posebej odmevni so dnevi tehnične kulture, ki jih obišče več sto učencev iz šol Posavja in Kozjanskega. S takimi prireditvami želijo prikazati pomen tehniškega izobraževanja. Posebej opazno je sodelovanje med šolo in gospodarstvom. V programu interesnih dejavnosti naj omenimo njihov krožek astronomije. Spodbudne so njihove težnje po odpiranju v okolje, ko dijaki javnosti prikažejo izbrane projekte. Lepo so sprejeti njihovi obiski domov za starejše v Sevnici (Impoljca) in Krškem, kjer dijaki stanovalcem z glasbo, petjem in plesom popestrijo trenutke. V tekmovanjih na državnem nivoju dijakinje in dijaki pogosto dosegajo najvišja mesta. Novost v Krškem je fakultetni študij, ki je dobil prostor v nekdanji srednji šoli na Hočevarjevem trgu v starem mestnem jedru. Obe fakulteti, za logistiko in energetiko, ki imata tukaj sedež, sta nastali zaradi potreb gospodarstva in sta članici Univerze v Mariboru. Seveda je njunemu nastanku botrovala tudi želja lokalne skupnosti, da se mladim in odraslim omogoči študij v domačem okolju. Krška občina se je tako kot celjska zave- Osnovna šola IX. divizije Senovo Primary School IX. Divizije Senovo Šolski center Krško - Sevnica School Center Krško - Sevnica Ob odprtju prenovljenega igrišča so učenci znova pokazali svojo ustvarjalnost. At the opening of the renovated playground, the students again showed their creativity. ring technicians and electrotechnicians. The school centre also provides adult education. A novelty in Krško is university-level education, with the faculties being located in the former secondary school on Hočevar Square in the heart of the old town. Both faculties, the Faculty of Logistics and the Faculty of Energy Technology, emerged from the needs of the economy and are members of the University of Maribor. Their development was also aided by the desire of the local community to offer the young population and adults the possibility of studying at home. In 2005, the first Bologna cycle studies started in both municipalities the university programme of Systems Logistics and the higher professional programme of Economics and Technical Logistics. The students can continue their studies in the master and doctoral programme of Systems Logistics. The Krško Faculty of Energy Technology is the only new technological faculty in Slovenia in recent years. The interest of the energy sector, which is characteristic of the Posavje Region, resulted in the cooperation of the Krško and Velenje local communities and the University of Maribor. The Faculty of Energy Technology became a full member of the University in 2007 by Resolution of the National Council of the Republic of Slovenia. Both local communities have undertaken to provide operating conditions at both locations and the University to implement study programmes of the first and second Bologna cycles starting in The Energy programme is implemented at a higher professional level and as a bachelor and master programme. In 2012, a doctoral programme was added. 60 Krško

61 zala zagotavljati pogoje za izvajanje študijskih programov. Leta 2005 se je začel študij prve bolonjske stopnje v obeh občinah univerzitetni program Logistika sistemov in tudi visokošolski strokovni program Gospodarska in tehniška logistika. Študenti lahko nadaljujejo študij v magistrskem in doktorskem programu Logistika sistemov. Večina vpisanih na fakulteti v Krškem je iz posavske regije. Zaradi svoje uporabne širine logistika omogoča spodbudne zaposlitvene možnosti. Krška Fakulteta za energetiko je edina nova tehnična fakulteta v Sloveniji v zadnjem obdobju. Interes energetskega gospodarstva, ki se je značilno umestilo v Posavje, je pripeljal do sodelovanja krške in velenjske lokalne skupnosti ter Univerze Maribor. S sklepom Državnega sveta RS je leta 2007 Fakulteta za energetiko postala polnopravna članica univerze. Obe lokalni skupnosti sta se zavezali zagotavljati pogoje za delovanje na obeh lokacijah, univerza pa za izvajanje študijskih programov prve in druge bolonjske stopnje, z začetkom leta Program Energetika se izvaja na visokošolskem strokovnem nivoju ter kot univerzitetni in magistrski program. V letu 2012 je dodan tudi doktorski. Na prvi stopnji se kadri izobrazijo za dela v gospodarstvu in državni upravi. Večina vpisanih študentov (369) v letu 2011/2012 študira v Krškem (243), ostali v Velenju. Tudi po kraju bivanja jih 51 odstotkov prihaja iz Posavja, ostali iz celotne Slovenije in nekdanjih jugoslovanskih republik. In the field of education, the public institution of Ljudska univerza Krško (Krško Adult Education Centre) has a special place. It was established in 1959 by the Krško Municipality and is today the only organisation of its kind to provide adult education in the Posavje Region. Every year, the Centre provides educational courses to over 1,000 participants. Youth The Krško Municipality is a youth-friendly municipality in reality as well as also on paper. In 2012, the municipality received a certificate confirming its endeavours to provide opportunities for the development and successful inclusion of youth in the labour market and social life. The municipality is among only a few Slovenian municipalities holding this certificate. The planned approach to deal with youth in the Krško Municipality goes back to the setting up of the Krško Youth Centre public institution in In 2011, the facility was thoroughly refurbished and a youth hostel was set up under the mansard roof of the building. The refurbished facility houses numerous youth and other associations. The Krško Youth Centre offers a diverse programme. It helps youth acquire non-formal knowledge and skills and to get to know other cultures. In 2005, a local action group for the prevention of addiction in the Krško Municipality was set up. Its main purpose is to connect all who are directly or indirectly involved in the problem of drugs. Krško 61

62 62 Krško

63 foto / photo: Peter Marinšek Fakulteta za logistiko in Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru sta nastali zaradi potreb gospodarstva. Due to the needs in local economy, the Faculty of logistics and the Faculty of Energy Technology of University of Maribor, were established. Krško 63

64 Na izobraževalnem področju ima svoje posebno mesto javni zavod Ljudska univerza Krško, ki ga je Občina Krško ustanovila leta 1959, saj je danes edina organizacija te vrste za izobraževanje odraslih v Posavju. Letno se pri njih izobražuje več kot udeležencev. LU Krško se zna prilagajati novim potrebam, ki jih prinaša čas, zato je postala sodobno vzgojno in izobraževalno središče, katerega moč je učinkovita svetovalna dejavnost in raznovrstna izbira aktualnih programov. V okolju so znani po kakovostnih storitvah in zadovoljnih udeležencih. Svoje storitve izvajajo ne le v Krškem, ampak tudi v krajih sosednjih občin. Občina, ki je mladim prijazna Občina Krško je mladim prijazna občina v življenju, a tudi na papirju. Leta 2012 je namreč kot ena izmed redkih slovenskih občin prejela certifikat, ki potrjuje njena prizadevanja pri zagotavljanju možnosti za razvoj in uspešnost vključevanja mladih v delo in družbeno življenje. Certifikat Mladim prijazna občina je priznanje za uspešno izvajanje ukrepov s področja mladinskih politik in s tem zagotavljanje prostora, v katerem lahko mladi razvijajo svoje sposobnosti, dosegajo samostojnost in hitreje vstopajo v odraslost. Občina Krško omogoča mladim lažji dostop do prvega stanovanja v postopku podeljevanja neprofitnih najemniških stanovanj, v katerem so mladi do 30 let in mlade družine do 35 let prednostna kategorija prosilcev. Občina subvencionira tudi najemnine mladim najemnikom socialnih in neprofitnih stanovanj. Prav tako Krško poskuša z različnimi ukrepi spodbujati tudi trajnostno mobilnost na lokalni in mednarodni ravni. Načrtno obravnavanje področja mladine v občini Krško sega v čas ustanovitve javnega zavoda Mladinski center Krško, v leto Njegove prostore so leta 2011 temeljito prenovili in v mansardi stavbe na novo uredili mladinski hostel. V obnovljenih prostorih gostujejo številna društva, ki delajo z mladimi, in tudi druga društva. Program MC Krško je zelo pester. Mladim pomaga pridobiti neformalna znanja in veščine ter jih spoznavati z drugimi kulturami. V centru omogočajo gostovanje tujih prostovoljcev, mednarodne izmenjave mladih, izvedbo mednarodnih seminarjev. Vključeni so v mednarodno mrežo Youthnetworks, zato razpolagajo z informacijami o vseh projektih za mlade. Že od ustanovitve MC Krško predstavlja zdrav način življenja, zato sodeluje z raznimi institucijami. Veliko dobrih možnosti imajo mladi pri vključevanju v neformalno izobraževanje, predvsem ko gre za usposabljanje prostovoljcev, vodenje delavnic in projektov. Leta 2005 je bila ustanovljena lokalna akcijska skupina LAS za preprečevanje zasvojenosti v krški občini. Njen osnovni namen je povezati vse, ki se jih problematika drog dotika posredno ali neposredno. Za mlade, ki so odmaknjeni od občinskega središča, ima MC Krško posebne mladinske točke. Na Senovem deluje Bivak, na Raki gre za skupni projekt z domačim mladinskim društvom in krajevno skupnostjo, na Velikem Kamnu sodelujejo s tamkajšnjim gasilskim društvom. Mladinski center Krško skrbi za pester program, namenjen mladim. The Krško Youth Centre provides a varied program for young people. V prostorih Mladinskega centra Krško so uredili tudi mladinski hostel. In the premises of the Krško Youth Centre there is also a youth hostel. The Youth Club offers an especially attractive programme, as it is the venue of the majority of cultural events. Since 2002, a youth culture festival has been organised and since 2009 the festival is known under the name of Generator Festival. The festival revives the old heart of the town. The Posavje Multimedia Centre also operates in the Krško Youth Centre. Klub posavskih študentov (Posavje Students Club) majorly contributes to regional connections between the youth. The beginnings of the Club date back to 1953 and since 1992 the Club has been operating as a legal entity. Its main activities extend to the fields of culture, sports, extracurricular activities, social and humanitarian actions, provision of information and representation of youth interests. The life of the youth in Krško is also strongly marked by Zveza prijateljev mladine (Friends of Youth Association) with its Krško

65 foto / photo: Tomi Naglič Posebno privlačen program ponuja MC klub, saj predstavlja prizorišče večine kulturnih dogodkov. Organizirajo koncerte, gledališke in plesne nastope, predavanja. Od leta 2002 organizirajo mladinski kulturni festival, ki so mu leta 2009 nadeli ime Generator festival. Z njim oživljajo staro mestno jedro. V MC Krško deluje multimedijski center za Posavje. Z uporabo IKT-opreme ponuja možnosti za ustvarjalno delo na področju elektronskih komunikacij. Mladim in še neuveljavljenim glasbenim skupinam in posameznikom omogoča vadnico in glasbeni studio s snemalno sobo. K regionalnemu povezovanju mladih veliko prispeva Klub posavskih študentov, katerega začetki segajo v leto Od leta 1992 klub deluje kot pravna oseba. V zadnjem obdobju postaja eden od nosilcev mladinskega dogajanja v tej regiji. Med študentskimi klubi na širšem področju je posavski klub študen- Krško 65

66 tov najbolj prepoznaven. Glavne dejavnosti kluba se odvijajo na področju kulture, športa, dogajanja ob študiju, socialne in humanitarne dejavnosti, informiranja in zastopanja interesov mladih. Pri izvajanju svojega programa se klub neposredno povezuje z mladinskimi centri in društvi v Posavju. V njihovi organizaciji že več kot desetletje nastaja ŠROT festival za mlade na Bazenu Brestanica. Leta 2000 je klub ustanovil lastni zavod Zavod Regio, ki sodeluje pri njihovih zahtevnejših projektih. Mladinski utrip v Krškem močno zaznamujeta tudi Zveza prijateljev mladine in Društvo zaveznikov mehkega pristanka. S programsko mislijo Za srečnejše otroštvo krška Zveza prijateljev mladine leta 2013 zaokroža 60 let uspešnega dela. Povezuje 13 društev prijateljev mladine iz občin Krško, Brežice, Kostanjevica na Krki in Radeče. Posebno prepoznavnost dosegajo z dobro organiziranimi letovanji. Malo društev ZPM se kot lastnik premoženja lahko pohvali z urejenim otroškim naseljem v zdravem in lepem okolju na otoku Lošinj (Nerezine). V kar desetih razpisanih terminih lahko organizatorji izvedejo programe šole v naravi, izbirne vsebine ali preprosto letovanje za otroke in mladostnike, tudi letovanje socialno šibkih družin. Ob dolgoletnem sodelovanju so se med lošinjskimi in našimi društvi, tudi med šolama, stkala koristna in prisrčna sodelovanja ljudi obeh držav na različnih področjih. Društvo zaveznikov mehkega pristanka je v posavski in slovenski prostor prineslo svežino in nov pogled na delo z mladimi. Leta 1995 ga je ustanovila skupina mladih kot odziv na pojav begunstva in primanjkljaj kulturnih dogodkov za mlade. Doslej so izpeljali številne projekte s področij kulture, umetnosti, neformalnega izobraževanja, ekologije, sociale in humanitarnih dejavnosti. Prodorno so s svojimi projekti posegli z video Luksuz produkcijo. Začetki tega dela segajo v leto Sodijo med pionirje demokratizacije filma kot medija, pripomogli so k uveljavljanju njegove neodvisnosti. Krško je po zaslugi društva postalo pomembna video učilnica za mlade in hkrati produkcijsko središče za mlade filmske ustvarjalce. Doslej so v poletnem času na Trški gori pripravili intenzivna izobraževanje že za preko 400 udeležencev. K sodelovanju so kot mentorje pritegnili znane filmske ustvarjalce. Posneli so preko 300 kratkih dokumentarnih in igranih filmov. Ta množična ustvarjalnost nikakor ne pomeni slabše kakovosti. S svojimi igranimi filmi so si prislužili nagrade na mednarodnih festivalih neodvisnega oziroma mladinskega filma (Amsterdam). Posebej so cenjeni družbenokritični in filmi kulture mladih. Društvo je prepoznavno tudi po delu z mladimi Romi. Leta 2007 so z njimi izvedli več video delavnic, pri čemer je nekaj posameznikov zelo izstopalo. Evropska komisija je projekt pohvalila kot primer dobre prakse vključevanja mladih z manj priložnostmi v javno življenje. S filmom dosegajo odmevne nagrade na različnih festivalih, npr. bronasto medaljo v Gdansku v konkurenci več sto neodvisnih filmskih avtorjev s celega sveta. years of tradition and Društvo zaveznikov mehkega pristanka (Society of Allies for Soft Landing), which brought the Posavje Region and Slovenia freshness and new insight into working with the youth. The society was set up in 1995 by a group of young people in response to the arrival of refugees and the lack of cultural events for the youth. The Society has made Krško an important video classroom for the youth and a production centre for young filmmakers. In the third age The ageing of the population is becoming an economic and social challenge. The number of people aged 65 and over in the Krško Municipality is above the national average. The municipality provides different programmes to approach each individual in the desire to offer them an independent and vital life in their third age. Since 1998, the Krško Seniors Home stands at a very appropriate location near a shopping centre, bank, health centre, pharmacy and bus station. The beautiful surroundings offer the residents the opportunity to take short strolls or longer walks. Organised housing for the elderly in Krško began in 1977, when a seniors home was built in Videm. The Seniors Home, which was established by the state, can accommodate 219 residents. In 2011, Krško got 21 sheltered flats. The flats are owned by the Real Estate Fund, which the Krško Municipality exempted from paying public utility charges. The four-storey facility is located in Leskovška cesta. There are four pensioners associations in the Krško Municipality in Senovo, Brestanica, Raka and Krško. Krško is also the headquarters of the PZDU Posavje association (Regional Association of Pensioners Associations of Posavje) uniting 13 associations from Mirenska dolina, Posavje and Obsotelje. The associations motivate the elderly population to lead an active life regardless of their age. The Krško Social Security Service Centre, which works with socially weaker groups, has developed additional services and programmes alongside its public authorities. The vision of the Centre is not only to improve the quality of life of individuals and families but also to facilitate users to actively participate in their social security. With the support of the Krško Municipality and the Employment Service, the Centre began developing home care and assistance for the elderly. Led by expert associates, the elderly have been meeting in self-help groups for years and a Home Assistance Unit has been operating since For over twenty years, the Centre has been running a shelter for women and children who are victims of violence. The Pepcin Dom shelter is named after the benefactress who left them her home. Within the framework of the Social Security Service Centre, regional cooperation developed with the aim of increasing people s sensitivity to these types of problems. Due to increasingly strained living conditions, the need for a homeless shelter emerged. The shelter currently offers seven beds. 66 Krško

67 V tretjem obdobju življenja Staranje prebivalstva postaja ekonomski in socialni izziv. V občini Krško je število oseb nad 65 let nad povprečjem v državi. Z različnimi programi se želijo čim bolj približati vsakemu posamezniku v želji za čim bolj samostojno in vitalno življenje tudi v tem obdobju. Dom starejših občanov Krško od leta 1998 stoji na zelo primernem kraju, saj so v bližini trgovski center, banka, zdravstveni dom, lekarna in avtobusno postajališče. Okolje je lepo in primerno za krajše ali daljše sprehode. Sicer se je v Krškem organizirana nastanitev starejših začela leta 1977, ko je bil zgrajen dom na Vidmu. Dom, katerega ustanoviteljica je država, lahko sprejme 219 stanovalcev. Zanje skrbi 110 zaposlenih. Poleg nastanitve in prehrane nudijo zdravstveno nego in zdravstveno varstvo ter fizioterapijo. Glede na potrebe in zmožnosti se lahko stanovalci vključijo v delovno in funkcionalno terapijo. Dom ima prostor za frizerske, masažne in pedikerske storitve, v njem sta tudi računalniški kotiček in bife. V kuhinji pripravljajo kosila tudi za dostavo na dom. Dom starejših organizira in izvaja dodatne dejavnosti v sodelovanju z zunanjimi ustanovami (knjižnica, vrtci, šole, CSD, ZPM, RK) in terapijo s pomočjo psov. Poleg tega v domu spodbujajo različne aktivnosti: pevski zbor, kulturne prireditve, obujanje starih običajev, izlete, piknike, prostovoljno delo in podobno. Leta 2011 je Krško dobilo 21 oskrbovanih stanovanj. Njihov lastnik je nepremičninski sklad, ki ga je Občina Krško oprostila plačila komunalnega prispevka. Objekt, ki obsega štiri etaže, Dom starejših občanov Krško je na zelo lepem kraju. Krško Senior s home is located in a very beautiful place. Za starejše občane v Krškem je dobro poskrbljeno. Senior citizens in Krško are well provided for. The Crisis Centre for Children and Youth from Posavje, Dolenjska and Bela Krajina was established in 2005 in response to the lack of space for accommodating youth in distress. They provide young people with safe accommodation and professional assistance twenty-four hours a day. The Krško Municipality has a large Roma ethnic community that is marked by high unemployment, a low educational structure and social exclusion. The Centre has a comprehensive approach to solving these problems. Since 1995, additional programmes have been available, such as workshops for learning different social skills for young juveniles, a parenting school and a public works programme for the employment of Roma people. Krško 67

68 stoji na Leskovški cesti. Stanovanja so namenjena starejšim od 65 let, če jim zdravstveno stanje dopušča samostojno bivanje. Večina stanovanj ima površino okoli 50 m 2, ostala so malo večja. Objekt ima dvigalo, sicer je dostop prilagojen gibalno oviranim. V souporabi so na razpolago opremljena pralnica in sušilnica ter prostor za druženje. Štiriindvajset ur na dan vse dni v letu je možen klic v sili. Stanovalci si lahko razne storitve naročijo v bližnjem domu starejših občanov, ki je tudi sicer oskrbnik teh stanovanj. Oskrbo stanovalcem omogoča tudi krški center za socialno delo. V krški občini delujejo štiri društva upokojencev, in sicer na Senovem, v Brestanici, na Raki in v Krškem. V Krškem je tudi sedež PZDU Posavje, regijske zveze 13 društev, ki delujejo v Mirenski dolini, Posavju in Obsotelju. Društva spodbujajo starejše, da kljub staranju živijo aktivno. Poleg priljubljenih izletniških in počitniških programov se vse bolj uveljavljajo projekti, v katerih se izraža raznotera ustvarjalnost, šport in rekreacija, prostovoljstvo, humanitarna dejavnost in izobraževanje. Starejši premorejo veliko pripravljenosti, sočutja, znanja in volje za sodelovanje tako s svojo generacijo kot generacijo mladih. Upokojenke in upokojenci krške občine se aktivno vključujejo in udeležujejo omenjenih priložnosti na kulturnem, športnem, izobraževalnem in socialnem področju. Center za socialno delo Krško, ki skrbi za socialno šibkejše, je poleg javnih pooblastil razvil dodatne storitve in programe. Vizija centra ni le izboljšanje kvalitete življenja posameznikov in družin, temveč tudi spodbujanje uporabnikov k aktivnemu sodelovanju za lastno socialno varnost. Ob podpori Občine Krško in Zavoda za zaposlovanje je začel razvijati oskrbo in pomoč starejšim na domu. Pod vodstvom strokovnih delavk se ostareli ljudje že vrsto let srečujejo v skupinah za samopomoč, od leta 1991 deluje enota Pomoč na domu. Že več kot dvajset let ima center Zavetišče za ženske in otroke žrtve nasilja. Po dobrotnici, ki jim je po smrti zapustila svoj dom, se imenuje Pepcin dom. V okviru CSD se je razvilo območno sodelovanje, da bi povečali občutljivost ljudi za to problematiko. Center izvaja območno interventno službo za Posavje, ki pomaga žrtvam nasilja, mladostnikom, ostarelim, in sicer izven poslovnega časa. Število posegov se veča. Zaradi naraščajočih življenjskih stisk so se pojavile potrebe po zavetišču za brezdomce. Trenutno imajo v njem sedem postelj. Prostori so primerno opremljeni in ogrevani. CSD Krško se ukvarja tudi s posledicami prekomerne uporabe alkohola. Že več kot 15 let nudijo pomoč posameznikom in njihovim svojcem. Gre za delo v pripravljalni motivacijski skupini za zdravljenje odvisnosti in za delo v skupinah za samopomoč zdravljenih alkoholikov in njihovih svojcev. V tej zvezi so tudi odvisniki od nedovoljenih drog. Kot odgovor na pomanjkanje prostorov za namestitve mladih v stiskah so leta 2005 ustanovili Krizni center za otroke in mladostnike iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine. Mladim nudijo varno namestitev in strokovno pomoč podnevi in ponoči. Število teh, ki sami poiščejo njihovo namestitev, se veča. Povečuje se število sprejetih mladih tujcev. Center ima varno sobo za zaslišanje, stiki z mladimi so nadzorovani. V krški občini je 21 oskrbovanih stanovanj. The Krško municipality has 21 sheltered appartments. Center za socialno delo Krško Social Security Service Centre in Krško Zdravstveni dom Krško Health Centre Krško In order to strengthen intergenerational solidarity and enable social inclusion, volunteer work has been facilitated since Lay psychosocial support is offered by pupils, students, the unemployed and younger retirees. For The Health Of Community Members In Krško, the health of community members is under the jurisdiction of the public Krško Health Centre, the private Aristotel Health Centre and two pharmacies. The closest general hospital is located in Brežice. The Krško Health Centre was formed with the merger of the Krško, Senovo and Kostanjevica na Krki health centres. In 1991, the Health Centre became a public institution via a decision of the Krško Municipality and in 2011 the founding share was divided between the Krško Municipality (around 90 percent) and the Kostanjevica na Krki Municipality. The main mission of the centre is to provide high-quality health services to community members of both municipalities in a modern building that was built in Fast access to individual services is provided by the health stations in Senovo and in Kostanjevica na Krki and by four other locations in Brestanica (youth dental care), Raka, the Nuclear Power Plant and the Seniors Home (general medicine). The Krško Health Centre also has a casualty department. The Aristotel Health Centre has been operating since 1998 with units in Krško (registered office) and Novo mesto. The private centre offers medical services in the fields of family medicine and occupational, traffic and sports medicine. 68 Krško

69 V zadnjih letih se pogosteje srečujejo z osebami, ki imajo težave v duševnem zdravju. Da bi bile storitve CSD Krško dostopne tudi takim uporabnikom, so razvili dodatno pomoč z obiski na domu. Podobno vključujejo med svoje uporabnike tudi gibalno ovirane in vedno večje število ostalih ranljivih skupin. V krški občini živi številna romska etnična skupnost, ki jo označujejo visoka brezposelnost, nizka izobrazbena struktura in socialna izključenost. Pri nekaterih opažajo neučinkovito starševstvo in neprilagojeno vedenje, v nekaterih naseljih pa slabe bivalne razmere. Center pristopa celostno k reševanju naštetih problemov. Od leta 1995 izvajajo dodatne programe, npr. delavnice učenja socialnih veščin za mlade prestopnike, šolo za starše, program javnih del za zaposlovanje Romov. Da bi okrepili medgeneracijsko solidarnost in omogočili socialno vključenost, že od leta 1989 spodbujajo prostovoljstvo. Laično psihosocialno pomoč nudijo dijaki, študenti, brezposelni in mlajši upokojenci. Delovni učinki vsakega centra za socialno delo so težko merljivi na kratek rok. Če je v središče postavljen uporabnik, če je ta zadovoljen in ima urejeno tudi osebno življenje, potem ocenjujemo, da je center uspešen. Gotovo je med njimi krški CSD. V centru so razvili in okrepili sodelovanje z Občino Krško, z vladnimi in nevladnimi organizacijami. S skrbjo za osebno in strokovno rast zaposlenih in prostovoljcev ohranjajo podobo prijazne hiše v občini. Za zdravje občank in občanov V Krškem za zdravje prebivalcev skrbijo javni zavod Zdravstveni dom Krško, zasebno podjetje Zdravstveni center Aristotel in dve lekarni. Najbližja splošna bolnišnica je v Brežicah. Zdravstveni dom Krško je nastal z združitvijo zdravstvenih domov Krško, Senovo in Kostanjevica na Krki. Leta 1991 je po sklepu Občine Krško postal javni zavod, leta 2011 se je ustanoviteljstvo razdelilo med občinama Krško (okoli 90-odstotni delež) in Kostanjevica na Krki. Osnovno poslanstvo zavoda so kakovostne zdravstvene storitve, ki jih v Krškem opravljajo v sodobno zgrajeni stavbi (2002) za obe občini. K hitri dostopnosti določenih storitev pripomoreta zdravstveni postaji na Senovem Pharmaceutical services are provided by the pharmacies in Krško and in Videm. The Krško Pharmacy has had its headquarters in the new facility of the Krško Health Centre since The same as health services, pharmaceutical services also unite the municipalities of Krško and Kostanjevica na Krki with the business unit of Kostanjevica na Krki Pharmacy. The pharmacy in Videm is a private pharmacy, which began operating on the left bank of the Sava River in The Fire Brigade Having been set up in 1871, the Krško Volunteer Firefighters Association is among the oldest of its kind in Slovenia. A new fire station was constructed for its one hundredth anniversary (1971). The station was extended in 1991 due to new demands and thus obtained garages for larger fire trucks, a multi-purpose hall and modern fire fighting equipment. The firefighters have long expanded their operation to interventions in the event of natural disasters. From 1990, the area has been experiencing massive flooding that caused substantial material damage, especially in In all these cases, the firefighters in the field protected and saved and helped remove the consequences of the floods. The association has always enjoyed the support of the community members and local leaders and they have good ties with the professional fire brigade in Krško, which was established in The beginnings of the Krško municipal Firefighters Association date back to Before that year, there was the Krško Regional Firefighters Association that also covered the territory of the current municipalities in Posavje. In 1993, the Krško Fire Fighters Association was granted its longstanding wish. With the help of the municipality, they managed to employ a professional fire chief and the share of the municipal budged allocated to financing fire safety substantially increased. In order for the fire brigade to develop and take on new tasks, the Firefighters Association carries out the required education and training with its own staff. The Krško Firefighters Association unites all firefighters associations in the municipality (23), two associations from the Kostanjevica na Krki municipality and two so-called industrial firefighters associations (PIGD). Krško 69

70 in v Kostanjevici na Krki ter še štiri dodatne lokacije v Brestanici (mladinsko zobozdravstvo), na Raki, v nuklearni elektrarni in domu starejših občanov (splošna medicina). Poleg splošne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti na osnovnem nivoju svojo ponudbo bogati z dodatnimi zaposlitvami različnih specialistov (diabetologija, kardiologija, pulmologija, dermatologija, radiologija idr.). Njihovi dolgoročni cilji so zagotavljanje zdravstvenega in zobozdravstvenega varstva občanov obeh občin, kar uresničujejo s preventivnim, kurativnim in socialnim delom v tem življenjskem prostoru. V Zdravstvenem domu Krško je tudi urgenca. Zdravstveni center Aristotel s sedežem v Krškem posluje od leta 1998 v zdravstvenih enotah Krško in Novo mesto. To zasebno podjetje ponuja zdravstvene storitve na področju družinske medicine ter medicine dela, prometa in športa. V njem izvajajo tudi ultrazvočno in laboratorijsko diagnostiko, imajo kardiološko ambulanto in ambulanto za osteoporozo. Sodelujejo z različnimi zdravniki specialisti in izvajajo preglede delavcev, ki so izpostavljeni ionizirajočemu sevanju. Lekarniške storitve nudita lekarni v Krškem in na Vidmu. Lekarna Krško od leta 2003 domuje pod streho nove stavbe Zdravstvenega doma Krško. Kot zdravstvena dejavnost tako tudi lekarniška povezuje krško in kostanjeviško občino s poslovno enoto Lekarna Kostanjevica na Krki. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Lekarna Krško je leta 1991 izdala Občina Krško, a začetki delovanja lekarne s sedežem še v starem mestnem jedru segajo v davno leto Lekarna na Vidmu je zasebna lekarna, ki je začela poslovati leta 1995 na levem bregu reke Save. Gasilci, požarna varnost in poplave Prostovoljno gasilsko društvo Krško uvrščamo med najstarejše v Sloveniji, ustanovljeno je bilo davnega leta Ob stoletnici (1971) je bil zgrajen nov gasilski dom, a so potrebe zahtevale dograditev (1991), s čimer so pridobili garaže za večja gasilska vozila, večnamensko dvorano, centralno ogrevanje in sodobno gasilsko opremo. Gasilci so že davno svoje delovanje razširili na posredovanje v primerih naravnih nevšečnosti. Reka Sava značilno vpliva na življenje v Krškem, velikokrat pokaže tudi zobe. Poplave v letih od 1990 dalje so bile pogoste in so povzročile veliko materialno škodo, največ leta V vseh teh primerih so bili gasilci na terenu, da bi zaščitili, reševali oziroma odpravljali posledice ujm. Ves čas je imelo društvo podporo meščanov in lokalnih voditeljev, dobro poteka tudi sodelovanje s poklicno gasilsko enoto v Krškem, ki je bila ustanovljena leta Društvo je leta 2010 temeljito obnovilo dvorano in jo opremilo s sodobno učno in video tehniko ter tako pridobilo dobre pogoje za izobraževanje kadra vseh gasilskih društev v občini. Začetki občinske Gasilske zveze Krško segajo v leto Pred tem je delovala Okrajna gasilska zveza Krško tudi za območja sedanjih posavskih občin. Leta 1993 se je Gasilski zvezi Krško uresničila dolgoletna želja. S pomočjo občine je uspela zaposliti poklicnega poveljnika, hkrati se je bistveno povečal delež občinskega proračuna za financiranje požarnega varstva. Da lahko gasilci napredujejo in sprejemajo nove naloge, krška gasilska zveza izvaja potrebna izobraževanja z lastnimi kadri. Kongres Gasilske zveze Slovenije v Krškem leta 2008 Congress of Firefighters association in Krško, 2008 Gasilski dom Veliki Kamen Fire station in Veliki Kamen 70 Krško

71 V Gasilsko zvezo Krško so vključena vsa gasilska društva v občini (23), dve društvi iz občine Kostanjevica na Krki in dve t. i. industrijski gasilski društvi (PIGD). Med njimi so taka, ki so že praznovala 100 let delovanja: PGD Kostanjevica na Krki (1881), PGD Videm ob Savi (1888), PGD Leskovec pri Krškem(1892), PGD Brestanica (1893) in PGD Podbočje (1901). Okrogli obletnici se bliža PGD Raka (1923). Najmlajše po nastanku je PGD Stranje (1982), a hkrati najvišje ležeče na Bohorju. Vsa društva združujejo preko članov, od tega je skoraj 800 žensk. Mladih je preko 700. Dom gasilcev v Krškem, krško prostovoljno gasilsko društvo se uvršča med najboljše v Sloveniji. Fire station in Krško hosts volunteer firefighters association, which is among the best ones in Slovenia. Krško 71

72 72 Krško

73 Stadion Matije Gubca je večnamenski. Najpogosteje se tam odvijajo nogometne tekme in tekmovanja v spidveju. Stadion ima sedišč. Med tekmami v spidveju organizatorji odprejo tudi stojišča ob progi, tako da si tekme lahko ogleda kar ljubiteljev tega športa. Matija Gubec Stadium is a multi-use sports facility in Krško. Most frequently, the football matches and speedway competitions take place at stadium. The stadium has a capacity of 1,728 seats. During speedway competitions the standing area surrounding the track is opened for public and therefore the race can be viewed by more than 16,000 individuals. Krško je gostilo tudi FIM Speedway Grand Prix. Krško hosted FIM Speedway Grand Prix. Spidvej je najbolj znana blagovna znamka Krškega. Speedway is the most well know sport s brand of Krško. Krško 73

74 Šport Glede na število tekmovalnih klubov, osvojenih naslovov jugoslovanskih in slovenskih prvakov, doseženih republiških in državnih rekordov ter reprezentantov lahko brez pretirane hvale zapišemo, da ima današnja krška občina, čeprav po prebivalstvu med manjšimi, v zgodovini slovenskega športa pomembno vlogo in mesto. To trditev podpira podatek, da v letu 2012 deluje v občini 25 tekmovalnih klubov z okoli 900 športnicami in športniki. Leto pred tem je željne športne rekreacije povezovalo kar 24 društev, ki so delovala predvsem v manjših podeželskih naseljih in med katerimi jih je nekaj namenjenih upokojencem, slušno prizadetim in invalidom. V zadnjih letih je občina postala znana po množični vseslovenski udeležbi na rekreativnih kolesarskih tekmovanjih in prvi organizaciji prireditve z naslovom Krško teče. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je krška občina s hitrimi razvojnimi koraki uvrstila med razvita industrijska okolja in s tem je naraščalo tudi število športnih igrišč z njihovo»opremljenostjo«je še danes v slovenskem vrhu. Pri tem je na prvem mestu Krško z dvema nogometnima igriščema, stezo za spidvej, igrišči za tenis ter večnamenskima dvoranama pri srednji in osnovni šoli. Med velikimi objekti sta še kopalno-tekmovalni bazen v Brestanici in hipodrom na Bregah z najboljšo kasaško stezo v Sloveniji. Manjše»športne parke«so si zgradili tudi na podeželju: v Dolenji vasi, Velikem Podlogu in še nekaterih drugih naseljih. Na Senovem so leta 2012 namenu izročili športnorekreacijski center Dovško z več igrišči in atletskimi napravami. Krški šport je bil v največji meri odvisen od utečenega sistema državnega financiranja, kar ni bilo ravno spodbudno. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa so tekmovalni klubi postali zanimivi za donatorje-sponzorje, saj so nekateri potem nosili tudi njihovo ime. Med njimi so bili krajši ali daljši čas Sava-projekt Krško (kolesarstvo), Interier Krško (košarka in rokomet), Zavarovalnica Triglav - enota Krško (šah), Numip Krško (nogomet), Elmont Krško (nogomet in ženska odbojka), Geneza Krško in Evrosad Krško (rokomet). Žal je tudi v samostojni državi Sloveniji velik del mladih talentov postal za krški šport izgubljen. Razlog za to ni bil samo v nadaljevanju šolanja izven domačega kraja, marveč tudi pogojih (predvsem materialnih) za njihov razvoj, ki so jim jih nudili vodilni slovenski klubi. Hkrati lahko ugotovimo, da so tekmovalni klubi v občini že pred leti začeli skrbeti za strokovno usposobljen vaditeljski in trenerski kader. Tako danes že prevladujejo domači strokovnjaki in si morajo od drugod le redki klubi najti pomoč, ki se dostikrat niti ne izkaže v skladu s pričakovanji. Tekmovalni uspehi Nogometni klub Krško je imel v sezoni v ligaški tekmovalni sistem vključenih 13 ekip in je tako med najbolj množičnimi v Sloveniji. Dolgoletno načrtno delo z mladimi je isto leto prineslo moštvom U14, U16 in U18 uvrstitev v prvo državno ligo, kar je doslej največji uspeh krškega nogometa. Od leta 2005 deluje v klubu tudi Otroška nogometna šola Posavje (Nogobikci), ki vsako sezono vključuje povprečno po 250 otrok prvih treh razredov osnovnih šol. Člansko moštvo vrsto let tek- Sports Judging by the number of competitive clubs, Yugoslavian and Slovenian championship titles, set national and state records and the number of national team representatives, we can easily say without bragging that today s Krško Municipality, even though it is one of the smaller in terms of number of inhabitants, holds an important position in the history of Slovenian sport. This claim can be corroborated by the fact that in 2012 there are 25 competitive clubs with approximately 900 athletes registered in the municipality. A year earlier, there were 24 associations that united all sports enthusiasts. These associations predominantly operated in smaller rural villages and some of them united retired persons, the hearing impaired and people with disabilities. In recent years, the municipality has become famous for massive all-slovenian participation at its recreational cycling competitions and for the first organisation of the Krško Run. In the 1960s, the Krško Municipality developed fast and positioned itself among the developed industrial environments. The number of sports fields grew accordingly and they are still among the best equipped fields in Slovenia. In this respect, the town of Krško holds the top position in the municipality with two football pitches, a speedway track, tennis courts and two multi-purpose halls next to the secondary and primary school. Other large facilities include the competition swimming pool in Brestanica and the hippodrome in Brege with the best harness racing track in Slovenia. Smaller sports parks were also built in the countryside. In 2012, the Dovško Sports and Recreational Centre opened its doors in Senovo offering several sports terrain and athletics equipment. Competition Achievements In the 2011/2012 season, 13 teams from the Krško Football Club competed in different leagues, which places the club among the clubs with the most teams in Slovenia. The Celulozar Swimming Club, which was established in 1955, brought Krško the highest number of successful performances and immense glory with its record-holders and national team representatives. The training sessions in what used to be the only Yugoslavian heated pool for years, allowed swimmers in different age categories to win 35 national championship titles by the year 1991 and 135 titles of Slovenian champions. Slovenian national competitions also brought numerous titles, as athletes of the Celulozar Swimming Club won 59 individual championship titles in the period from 2002 to In Yugoslavia, the men s team of the Krško Karate Club competed in the second national league for a few seasons and in kata competitions, the women s junior karate team won two silver medals at two European championships. In later years, Sašo Vaš excelled in individual competitions winning the title of Junior Champion in kumite and kata in and in team kumite in He won the bronze medal at the World Junior Championship in 1996 and a silver medal at the World University Games two years later. Other national champions and national team representatives were also Silvo Koželj and Da- 74 Krško

75 Kolesarski maraton Po deželi cvička Cycling marathon called Po deželi cvička Teniški klub Krško ima lastna igrišča v več krajevnih skupnostih. Krško Tennis Club has many own courts in several local communities. Nogometni klub Krško načrtno dela z mladimi. Krško Football Club strategically works with young people. Krško 75

76 muje v drugi državni ligi, klub pa ima za treninge in tekme na voljo dvoje igrišč, med katerima je eno pokrito z umetno travo. Plavanje je z leta 1955 ustanovljenim PK Celulozar prineslo Krškemu največ tekmovalnih uspehov in slave s svojimi rekorderji, reprezentantkami in reprezentanti. Treningi v vrsto let edinem jugoslovanskem bazenu z ogrevano vodo so plavalkam in plavalcem do leta 1991 omogočili v različnih starostnih kategorijah 35 naslovov prvih v državi in kar 135 naslovov republiških prvakinj in prvakov. V teh letih so se najbolj uveljavili Vesna Breskvar (tudi prva krška državna reprezentantka in kandidatinja za olimpijske igre), Franc Čargo (večkratni državni prvak, rekorder in reprezentant) in Nevenka Jenkole (prva krška dobitnica medalje z Balkanijade). V zadnji generaciji pred slovensko osamosvojitvijo je imela v klubu vodilno vlogo Natalija Repec, ki je leta 1990 zastopala Jugoslavijo na evropskem mladinskem prvenstvu in na Balkanijadi, na kateri je osvojila zlato medaljo na 200 m prosto (na evropskem prvenstvu je tekmovala tudi njena klubska tovarišica Sergeja Gradišek). Iz»jugoslovanskih let«moramo še posebej zapisati imena Andreja, Branke in Tončke Škafar; vse do mladinskih vrst so Krškemu prinesli največjo bero zlatih, srebrnih in bronastih medalj z jugoslovanskih in slovenskih prvenstev (nekaj let na njih sploh niso imeli prave konkurence) ter bili večkratni republiški rekorderji in rekorderke. Tudi na državnih prvenstvih Slovenije uspehov ni manjkalo, saj so v obdobju celulozarji osvojili 59 naslovov posamičnih prvakinj in prvakov (od tega 46 do leta 2000, ko se je spremenilo lastništvo tovarne celuloze in papirja in so nastale težave pri uporabi bazena, ki so ga nato leta 2006 zaprli). V tem obdobju je uspešno tekmovalno pot nadaljevala Natalija Repec, še šestkratna prvakinja Slovenije in njena zastopnica na evropskem prvenstvu in sredozemskih igrah. Med nosilkami medalj se ji je pridružila Urška Slapšak, njune uspehe pa je predvsem do starostne kategorije mladink in mladincev nadaljeval mladi rod prvakinj in prvakov. mjan Fila. Among the female competitors, Marija Jeler stands out as she won seven national championships by 2008 and as a junior she competed at the World (2007) and European (2008) Championships. In 1998, the Brestanica Karate Club was named the best club in Slovenia in terms of working with youth. From this club, Karolina Racman won numerous national championship titles and in 1998 came second at the European Junior Championship. Speedway and racing, which have importantly marked Krško, began with the local auto club at the speedway track that was built in 1957 at the Matija Gubec Stadium. Already in 1959, Franc Babič won third place at the Yugoslavian National Championship and went on to win the championship in 1962, 1964, 1965 and Other gold medallists who followed him were Ivan Molan (1970, 1971; a finalist of the Speedway World Team Cup together with Ivan Perko), Jože Žibert in 1983 (also Slovenian champion), Krešo Omerzel in 1985 (also Slovenian champion) and Zvonko Pavlic in 1988 (also Slovenian champion). Other champions in Yugoslavia were also the team of Žibert and Omerzel in 1983 and the team of Omerzel-Gerjevič-Žibert-Gorjup in In independent Slovenia, no major successful performances have been recorded. The only Junior Champions were Matija Duh (2007) and Aleksander Čonda (2008). The driving force behind competitive shooting is the Leskovec Shooting Association, which holds an important position and reputation in Slovenian shooting due to its success in individual and team air rifle competitions. In 1992 and 1994, Dejan Županc competed in the European Championship, Jelica Majstorović won the title of National Junior Champion in crossbow shooting (2007) and won the bronze medal together with Simona Levičar in pair competitions at the European Championship. 76 Krško

77 Karate klub Krško je v Jugoslaviji z moško ekipo nekaj sezon tekmoval v drugi državni ligi, ekipa mladink pa je v katah na dveh evropskih prvenstvih osvojila srebrni medalji. Kasneje je med posamezniki izstopal Sašo Vaš, ki je bil v letih mladinski prvak v borbah in katah ter leta 1998 članski v borbah; na svetovnem mladinskem prvenstvu leta 1996 je osvojil bron, dve leti kasneje pa srebro na svetovni univerzijadi. Ob njem sta bila državna prvaka in reprezentanta še Koželj in Fila. Med ženskami je prednjačila Marija Jeler, ki je do leta 2008 osvojila sedem naslovov državne prvakinje in kot mladinka tekmovala na svetovnem (2007) in evropskem (2008) prvenstvu. Karate klub Brestanica je bil leta 1998 proglašen po delu z mladimi za najboljšega v Sloveniji. Kot večkratna državna prvakinja se je uveljavila Karolina Racman, leta 1998 podprvakinja na evropskem prvenstvu mladih. S spidvejem in dirkami, ki so pomembno zaznamovale Krško, je na do leta 1957 zgrajeni tekmovalni stezi stadiona Matije Gubca začelo domače avto-moto društvo. Že leta 1959 je Franc Babič na jugoslovanskem državnem prvenstvu osvojil 3. mesto in postal prvak v letih 1962, 1964, 1965 in Za njim so se pozlatili še Ivan Molan (1970, 1971; z Ivanom Perkom se je uvrstil v finale svetovnega prvenstva za pare), Jože Žibert leta 1983 (tudi republiški prvak), Krešo Omerzel leta 1985 (tudi republiški prvak) in Zvonko Pavlic leta 1988 (tudi republiški prvak). Sicer pa so bili v Jugoslaviji prvaki še par Žibert-Omerzel (1983) in ekipa Omerzel-Gerjevič-Žibert-Gorjup (1985). V samostojni Sloveniji vidnejših uspehov ni več, le med mladinci sta kot prvaka slavila Matija Duh (2007) in Aleksander Čonda (2008). Nosilec tekmovalnega strelstva je Strelsko društvo Leskovec, ki ima v slovenski družini pomembno mesto in ugled. Prinesli so mu ga uspehi v posamičnih in ekipnih tekmovanjih z zračno puško, ki so se začeli že v Jugoslaviji (Boštjan Reberšak je bil leta 1989 republiški mladinski prvak) in se nadaljevali v samo- Kasaška steza na hipodromu Brege A trotting track at the Hippodrome Brege Krški plavalci so dosegli izjemne rezultate v nekdanji skupni državi Jugoslaviji, uspešni pa so tudi na državnih prvenstvih v samostojni Sloveniji. Swimmers of Krško have achieved remarkable results in the former Yugoslavia as well as in independent Slovenia. V karateju so Krčani posegli po srebru na svetovni univerzijadi in na evropskem prvenstvu mladih. In Karate, the competitors from Krško won silver medal at the World University Games and at European Junior Championship. Most titles of individual and team national champions were brought to the club by the young generation the juniors Andrej Pavlin and Danijel Mustar also competed for the Slovenian national team (1999) at the European Crossbow Championship. Even though the first organised club was located in Podbočje, basketball recorded its greatest success with the Krško-based club Interier. In the season, the men s team played in the first national league and in the next year, the professional team came second in the league. As the national vice-champions, they played in the European Korać Cup the next season. Within the framework of the sports dancing Lukec Dance Club, international success has been achieved in tap dancing. After 1991, Vesna Vučajnk holds the most titles of being among the best in the country (solo, duet, trio and small group). The Vodlan brothers are also among those holding multiple championship tiles. In 2010, Luka Vodlan became the European Champion in solo dancing and together with his brother Sebastjan also in couples dancing. In triathlon, with three triathlon clubs operating in 2012, successful former swimmer Jaroslav Kovačič is among the most Krško 77

78 Rokometni klub Krško trenira v športni dvorani Krško. The Krško Handball Club trains in the Krško sports hall. Zlata doba košarke v Krškem je bila v letih The Golden era of Krško Basketball was in years 1995 and stojni Sloveniji. Dejan Županc je leta 1992 in 1994 nastopil na evropskem prvenstvu, Jelica Majstorovič je bila državna mladinska prvakinja s samostrelom (2007) ter z istim orožjem v paru z Levičarjevo bronasta na evropskem prvenstvu (Strelska zveza Slovenije je Majstorovićevo leta 2010 nagradila z zlato plaketo). Največ naslovov posamičnih in ekipnih državnih prvakov so društvu prinesli naraščajniki mladinca Pavlin in Mustar sta za slovensko reprezentanco tekmovala (1999) tudi na evropskem prvenstvu s samostrelom. Čeprav je bil prvi organizirani klub v Podbočju, je košarka dosegla največje uspehe s krškim klubom Interier. Moška ekipa se je v sezoni uvrstila v prvo državno ligo in s poklicnim moštvom v naslednji osvojila drugo mesto. Kot državni podprvaki so naslednjo sezono nastopali v evropskem tekmovanju za Koračev pokal. Športni ples je v okviru krškega Plesnega kluba Lukec dosegel mednarodne uspehe v stepu. Med najboljšimi v državi je bila po letu 1991 največkrat (posamično, v paru, triu in malih sestavih) Vesna Vučajnk. Med prvake sta se večkrat vpisala tudi brata Vodlan; Luka je leta 2010 postal posamični evropski prvak in z bratom Sebastijanom tudi v paru. V triatlonu, kjer leta 2012 delujejo kar trije klubi, se je najbolj uveljavil nekdaj uspešni plavalec Jaroslav Kovačič. Leta 2009 je postal državni prvak v olimpijskem triatlonu in ta uspeh ponovil leto kasneje, ko ga je krovna organizacija slovenskega triatlona proglasila za svojega najboljšega tekmovalca. successful athletes. In 2009, he won the title of national champion in Olympic triathlon repeating the success the following year, when the umbrella organisation of Slovenian triathlon named him as its best athlete. Recreational or sport fishing is a less known competitive sport even though it has a longstanding tradition in the municipality. The Brestanica-Krško fishing family had a Yugoslavian national champion in Janja Vučajnk in 1986 and a national representative at the World Championship. In 1998, Janja Vučajnk represented Slovenia at the same competition. Her husband, the late Dušan Vučajnk, was also a national representative and, at the same time, the coach and leader of the Slovenian national team. The golden era of chess in Krško, this competitive and intellectual sport, began in 1992, when its first team made it to the first national league east division and the patronage over the club was taken over by the Krško unit of the Zavarovalnica Triglav insurance company. Since 1994, the first team of the Triglav Chess Club has been uninterruptedly competing in the highest league. In 1997, they won the championship title and represented Slovenia at the European Chess Club Championship. It needs to be added that the first team also holds two national cup titles (1997 and 1998) and the title of being the best in fast chess in The club s female chess players were also successful and counted on their own members in team competitions. In the cadets category, they won three championship titles, four titles were won in the juniors category and three in the category of first teams. Športni ribolov je širši javnosti manj znana tekmovalna panoga, čeprav ima v občini dolgoletno tradicijo. Ribiška družina Brestanica-Krško je z Janjo Vučajnk leta 1986 dobila jugoslovansko prvakinjo in državno reprezentantko na svetovnem prvenstvu; leta 1998 je na enakem tekmovanju zastopala Slovenijo. Njen soprog Dušan, že pokojni, je bil tudi državni reprezentant in hkrati trener ter vodja slovenske reprezentance. 78 Krško

79 Na Brodu pri Podbočju organizirajo balonarski festival z imenom Balonarska cvičkarijada. Hot Air Baloon Festival, called Balonarska cvičkarijada, is organised in Brod pri Podbočju. Mladi kajakaši med treningom na Krki (Velike Malence) Young kayakers practice on the river Krka Zlata doba krškega šaha, tekmovalnega miselnega športa, se je začela leta 1992, ko se je člansko moštvo uvrstilo v prvo državno ligo vzhod in je patronat nad klubom prevzela krška enota Zavarovalnice Triglav. Od leta 1994 tekmuje člansko moštvo ŠK Triglav brez prekinitve na najvišji ligaški stopnici, na kateri so bili leta 1997 prvaki in zato Slovenijo zastopali na evropskem klubskem prvenstvu. K temu naj dodamo, da so bili člani dvakrat (1997 in 1998) državni pokalni prvaki in leta 2000 najboljši v pospešenem šahu. V letih največjih uspehov so ekipe okrepili z nekaterimi velemojstri iz nekdanje Jugoslavije, a jim tudi domačih šahistov ni manjkalo. Nič manj uspešne niso bile klubske šahistke, ki so se na ekipnih prvenstvih v večji meri opirale na lastne sile; kadetinje so bile najboljše trikrat, mladinske prvakinje štirikrat in članice trikrat. Med šahisti je osem let za ŠK Triglav igral Dražen Sermek, ki je v Krškem postal velemojster, član slovenske olimpijske reprezentance in štirikratni državni prvak. Osem let je klubska članica tudi Ukrajinka Ana Muzičuk, ki ima slovensko državljanstvo. Med tem časom je postala velemojstrica, mladinska evropska in svetovna prvakinja ter leta 2012 tretja na evropskem prvenstvu članic. Za začetek telesnokulturne dejavnosti v Krškem štejemo leto 1906, ko so meščani ustanovili telovadno društvo Sokol, zanj odkupili gospodarsko poslopje gostilne-hotela Gregorič ter v pritličju uredili večnamensko dvorano. Med svetovnima vojnama sta v Krškem zaživela nogometni klub (1922) ter Dirkalno in jahalno društvo (1924), ki je uredilo konjsko tekmovalno stezo v Žadovinku. Po drugi svetovni vojni je vsa telesnokulturna in športna dejavnost najprej potekala v telovadnih društvih Partizan, ki so bila v Krškem, Leskovcu, Rajhenburgu in na Senovem. Iz njih so kasneje izšli organizirani panožno samostojni klubi, med katerimi sta tradicijo iz kraljevine Jugoslavije nadaljevala krški nogometni in konjeniški, ki se je preimenoval v Klub za konjski šport Posavje ter se leta 1946 preselil na krški hipodrom Matije Gubca, s takrat najboljšo kilometrsko tekmovalno kasaško stezo v Jugoslaviji. Športnorekreacijski center Dovško Sport recreation centre in Dovško Krško 79

80 80 Krško

81 foto / photo: Peter Marinšek Poslovna cona Vrbina, ena izmed sedmih, je v krški občini s površino 66 ha največja. The Vrbina Business Zone, one of the seven in the Krško municipality, is the largest with an area of 66 ha. Krško 81

82 Gospodarstvo od celuloze do središča slovenske energetike The Economy From Pulp to the Centre of the Slovenian Energy Industry Krško je središče slovenske energetike in prav energetika je tista gospodarska panoga, ki že več kot tri desetletja vpliva na razvojne trende in kazalce gospodarske uspešnosti. Resda je krška občina zdaj najbolj znana po jedrski elektrarni, vendar je temelj gospodarstvu postavila leta 1939 tovarna celuloze na Vidmu, v nekdanji skupni državi Jugoslaviji pa kovinsko-predelovalna industrija. Gospodarski razvoj občine Krško, če je izhodiščno leto primerjav začetek obratovanja jedrske elektrarne, ni zaznamoval le energetski steber, pomemben za Slovenijo in sosednjo Hrvaško. Nanj so vplivali vsi procesi, ki so privedli do razpada Jugoslavije, prehoda na tržno gospodarstvo in do vstopa Slovenije v EU. Krška občina je bila pred tem, v letu 1982, po ustvarjenem družbenem proizvodu na 4. mestu v takratni Socialistični republiki Sloveniji, po proizvodu na prebivalca pa celo na 2. mestu. Bistveni prispevek gospodarski moči je dal NEK po začetku komercialnega obratovanja leta Danes NEK še vedno sodi med največje proizvajalce električne energije, saj proizvede kar dve petini elektrike na Slovenskem. NEK polovico kilovatov izvozi v sosednjo Hrvaško, ki je solastnica jedrske elektrarne. Toda v krški občini NEK ni osamljen. Pridružuje se mu HE Krško kot proizvajalka energije, TE Brestanica pa je bila začetnica energetskega razvoja tega območja. Posebno vlogo med novimi gospodarskimi družbami, povezanimi z energetiko, je pridobila na začetku novega stoletja družba Gen energija, drugi energetski steber Slovenije. V letih, ko so nastajala nova energetska podjetja, pa je hkrati potekalo zapiranje rudnika Senovo. Začele so se spremembe v gospodarski strukturi občine. Gospodarska slika krške občine se na začetku slovenske državnosti ni razlikovala od povprečja Slovenije, seveda ob pravilni analitični presoji ekonomskega vpliva NEK. V letu osamosvojitve Slovenije, leta 1991, je od vseh aktivnih prebivalcev krške Krško is the centre of the Slovenian energy industry and it is precisely this branch which has been influencing development trends and economic performance indicators for over three decades. The Krško Municipality might be best known for the nuclear power plant but its economic foundations were set in 1939 by the pulp factory in Videm, in the former Yugoslavia first by the metal processing industry and later by the energy industry. The economic development of the Krško Municipality, if the starting year of comparison is the start of the operation of the nuclear power plant, was not marked only by the energy sector, which is important for Slovenia and neighbouring Croatia. It was affected by all processes that led to the disintegration of Yugoslavia, the transition to a market economy and to Slovenia s accession to the EU. In 1982, its economic potential positioned the Krško Municipality in fourth place in the Socialist Republic of Slovenia in terms of generated social product and even second place in terms of product per capita. The mutual connections between the growth of the economy and social activities influenced the corresponding higher standard of living for citizens. A major contribution to the economic power was provided by the Krško NPP after the start of its commercial operation in In the years that brought new energy companies, the Senovo Mine was, however, closing and changes in the economic structure of the municipality began. In the year of Slovenia s independence, in 1991, more than one half of the active population of the Krško Municipality (56.3%) worked in the industry sector, slightly more than one third (37.9%) in tertiary and quaternary activities and only a good five percent (5.8%) in agriculture. 82 Krško

83 Gospodarsko moč občini daje energetika. Energy is the economic power of the Krško municipality. Krško 83

84 občine delalo v industriji več kot polovico zaposlenih (56,3 %), dobra tretjina (37,9 %) je bila zaposlena v terciarnih in kvartarnih dejavnostih, v kmetijstvu pa zgolj dobrih pet odstotkov (5,8 %). Zanimiv in zgovoren podatek je še to, da je bila tega leta med prebivalci Krškega desetina iz drugih republik nekdanje skupne države Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), saj je bilo domače delovne sile premalo. Zato je veliko delavcev prihajalo predvsem iz Bosne in Hercegovine. V tistem času je največ zaposlovala tovarna celuloze, papirja in papirnih izdelkov Videm. Med večja podjetja pa so se prištevala še: IGM Sava (Industrija gradbenega materiala), Komunalno stavbno podjetje Kostak, Tovarna industrijske opreme Kovinarska, Tovarna oblačil Labod Libna, Mercator Agrokombinat, lesni kombinat Novoles-Bor, Specializirano podjetje za industrijsko opremo SOP Krško, Žito Imperial, Rudnik rjavega premoga Senovo, Plinsko-parna elektrarna Brestanica in številna druga. V prvih letih samostojnosti Slovenije so večja podjetja, kot so Videm, SOP Krško, Kovinarska, SGP Pionir, Novoles-Bor in še nekatera, zašla v težave, ki so se končale s stečajem podjetij. Po razpadu jugoslovanskega trga so se obdržala le podjetja, ki so bila predvsem izvozno usmerjena, dobro poslovno organizirana in manjša, torej bolj prilagodljiva za spremenjene razmere na trgu. Po letu 2000 so se ponovno začele večje naložbe predvsem v energetiki (NEK, TEB, HESS) in papirni industriji (Vipap Videm, TES Brestanica, kartonska embalaža, Aero Papiroti). Zraslo je nekaj novih sodobnih proizvodnih obratov v več poslovnih conah, ki imajo 170 ha površin. Zgrajeni so bili novi nakupovalni centri. Veliko je bilo vlaganj v kmetijstvu oz. sadjarstvu (Evrosad, KZ Krško), pa tudi zasebniki so smelo širili svoje proizvodne in druge poslovne površine (Numip, Elmont, Ekten, IHS, SOP International, Resistec, Grieshaber logistika, Willy Stadler, Job center in drugi) in iskali priložnosti za internacionalizacijo poslovanja. Postajali so novi nosilci gospodarskega razvoja. V letih je število podjetij in gospodarskih družb najbolj poraslo prav v krški občini, če jo primerjamo s celotno spodnjeposavsko regijo. Prevladujoča vloga energetskega sektorja v krški občini, saj je ta dejavnost v letu 2011 ustvarila 66 % vseh skupnih prihodkov in skoraj tri petine dodatne vrednosti, pa se ne kaže v številu zaposlenih. Največ zaposlitev še vedno dajejo predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in trgovina. Realen pogled na ekonomsko strukturo in uspešnost poslovanja gospodarskih družb daje neto dodana vrednost na zaposlenega, ki znaša evrov, če je vključen energetski sektor. Brez njega znaša dodana vrednost evrov in je pod slovenskim povprečjem, ki je v letu 2011 znašalo evrov. Prav podatek o dodani vrednosti na zaposlenega najbolje ilustrira ekonomsko moč energetskega sektorja v občini. Število zaposlenih je v krških gospodarskih družbah po letu 2000 zelo nihalo in se je zmanjševalo, saj družbe v energetiki niso odpirale novih delovnih mest. Povprečna letna stopnja registrirane brezposelnosti je 10,8 %. Ti trendi so pomembni, ker se je število zaposlenih pričelo krčiti zlasti v času privatizacije. Privatizacija gospodarstva v krški občini je potekala manj intenzivno kot drugod v Sloveniji. Nastalo je nekaj delniških družb, kot spodbuda za razvojne spremembe In the first years of Slovenia s independence, major companies started having problems that resulted in these firms going bankrupt. After 2000, major investments again appeared, especially in the energy and paper industries. New modern production facilities emerged in several business zones totalling 170 ha of land. New shopping centres were built. A lot of investments were made in agriculture or fruit-growing, while private companies boldly expanded their production and other facilities and searched for an opportunity to internationalise their operations. They became the new drivers of economic development and the revival of the economy is gradual. The dominant role of the energy sector in the Krško Municipality, as this sector generated 66% of total revenue and almost three fifths of value added in 2011, is, however, not evident in the number of employees. The majority of jobs are still provided by the processing industries, the construction industry and trade. A realistic view of the economic structure and successful operation of commercial companies is provided by net value added per employee, which stands at 60,054 including the energy sector. Excluding this sector, the value added stands at 30,905. It is precisely the data on value added per employee that best illustrates the economic power of the energy sector in the municipality. The number of employees in Krško commercial companies after 2000 fluctuated a lot and decreased, as energy companies did not create new jobs. The average annual registered unemployment rate is 10.8%. These trends are important, as the number of employed persons began decreasing especially during the time of privatisation. Some public limited companies emerged and the openness of the economy and the municipality to foreign capital was seen as incentive for development changes. The doors to foreign investment opened. One of the first foreign investments in the Krško economy was the purchase of the production facility of the Krško paper mill in Brestanica by the Duropack corporation and the investment of the Krah Group that set up Resistec. These were followed by other foreign investments. The Vipap Videm paper mill was taken over by Czech owners. Throughout the years, however, the paper mill changed hands several times. Foreign capital is also present in Willy Stadler, Grieshaber logistika, Handte-Ost Zaščita okolja and other companies. The town s competitive advantage is its geographic and transport position and the developed road and railway infrastructure, as the area is located next to the East-West motorway connection and is located close to the border with Croatia. However, in the past and in times of system changes, crafts provided the economic structure of the Krško Municipality not only with much needed jobs but actual industrial complexes grew from some craft workshops and family-owned businesses. Crafts mostly relate to the fields of construction, electrical and mechanical installations, transport, metalwork, catering and other service activities. It is important to note that the entrepreneurial sector, especially small companies, displays economic growth and development despite the crisis that affected the entire euro zone in 2011 and Krško

85 pa se je pokazala odprtost gospodarstva in občine za tuj kapital. Odprla so se vrata za tuja vlaganja. Kot eno prvih tujih naložb v takratno krško gospodarstvo lahko prištevamo nakup obrata krške papirnice v Brestanici, kupil ga je koncern Duropack, potem vložek firme Krah-Gruppe, ki je ustanovilo podjetje Resistec, in še več drugih. Papirnico Vipap Videm so prevzeli češki lastniki, ki so se sicer doslej že nekajkrat zamenjali. Tuj kapital je še v podjetjih Willy Stadler, Grieshaber logistika, Handte-Ost Zaščita okolja in v drugih. Krško gospodarstvo je doživelo v tistem času več pretresov in likvidacij (TP Preskrba, pripojitev gostinstva Sremič Mercatorju, stečaj Vidma, zaprtje Celuloze, stečaj Kovinarske, zmanjšanje obsega SOP in podobno). Konkurenčno prednost mu daje geografska oziroma prometna lega, razvita cestna in železniška infrastruktura, saj se območje nahaja ob avtocestni povezavi V Z, poleg tega pa leži ob meji s Hrvaško. Toda v gospodarski strukturi krške občine je v preteklosti in v času sistemskih sprememb, to je bilo slovo od socializma, obrt omogočila ne samo prepotrebne zaposlitve, ampak so iz nekaterih obrtnih delavnic in družinskih podjetij nastali pravi industrijski kompleksi. Tak primer je bilo podjetje Kovinarska, ki se sicer v tranziciji ni obdržalo na trgu. Podobna zgodba je bila s podjetjem SOP Krško specializirano podjetje za industrijsko opremo. Tudi več obrtnih zadrug je, kolikor časa so delovale, vplivalo na dinamičen razvoj obrtništva in podjetništva. V zadnjih dveh letih število obrtnikov rahlo upada. Med obrtnimi dejavnostmi pa jih je sicer največ s področja gradbeništva, elektro in strojnih inštalacij, prevozništva, kovinarstva, gostinstva in drugih storitvenih dejavnosti. Pomemben je podatek, da podjetniški sektor, zlasti mala podjetja, kaže gospodarsko rast in razvoj kljub krizi, ki je zajela celotno evroobmočje v letih 2011 in Nuklearna elektrarna Krško proizvede dve petini električne energije v Sloveniji. The Krško Nuclear Power Plant produces two-fifths of electricity in Slovenia. Kompleks Nuklearne elektrarne Krško Complex of the Krško Nuclear Power Plant Krško 85

86 Energetika Rudnik Senovo Energetska zgodovina krške občine se je začela leta 1796, ko si je podkovski kovač Andrej Grabner v reštanjskih gozdovih pripravljal oglje in ob tem našel premog. Tega je prvi začel izkoriščati grof Attems iz Rajhenburga s površinskim kopom leta Od leta 1904 do začetka 2. svetovne vojne je bil rudnik Senovo v lasti Trboveljske premogokopne družbe. Po drugi svetovni vojni je bil ustanovljen Premogovnik Senovo, ki se je kasneje večkrat preimenoval in reorganiziral. Leta 1981 se je to podjetje vključilo v SOZD REK Trbovlje (Revirski energetski kombinat), leta 1990 pa v novoustanovljeno podjetje Rudniki rjavega premoga Slovenije (RRPS). V vsej svoji zgodovini so na Senovem na dnevnem kopu in v jami odkopali okoli 11,6 milijona ton premoga. V letih 1924 do 1930 je bila letna proizvodnja ton, po letu 1946 pa se je izkop povečal na ton letno. Največji je bil v letu 1952, ko so izkopali ton. V času naftne krize po letu 1971 je letna proizvodnja padla na ton, do konca odločitve o zapiranju rudnika pa še za nadaljnjih ton, tako da so se po letu 1991 izkopane količine premoga stalno zmanjševale in je leta 1997 prišlo iz jame zgolj ton premoga. Senovski premogovnik se je v osemdesetih letih moderniziral in je dajal veliko delovnih mest. Največ delavcev je bilo zaposlenih v letu 1950, ko so jih našteli rekordnih Leta 1995, ko so se začela zapiralna dela, je bilo zaposlenih le še 221 delavcev. Marca 2008, ko je bil sprejet sklep o likvidaciji družbe in je bilo zapiranje, ki je trajalo kar 13 let, zaključeno, pa je bilo na spisku zaposlenih zgolj 32 delavcev. Termoelektrarna Brestanica S premogovništvom in Trboveljsko premogokopno družbo je povezano rojstvo brestaniške elektrarne, ene izmed štirih termoelektrarn v Sloveniji, vendar s posebno vlogo v energetiki. TE Brestanica je ena izmed najstarejših delujočih elektrarn v Sloveniji. Njena zgodovina sega v leto 1939 s pričetkom gradnje in inštalacijo prvega turboagregata na osnovi premogovne tehnologije. Prve kw električne energije je elektrarna oddala v omrežje junija Zaradi težav z dobavo premoga konec šestdesetih let se je takratno vodstvo odločilo za izgradnjo plinsko-parne elektrarne na primarni bencin in kurilno olje. Vloga elektrarne se je s tem spremenila, in sicer je elektrarna s svojimi hitrimi in prilagodljivimi plinskimi bloki 1 3 z močjo 3 x 23 MW postala proizvajalec vršne oziroma konične energije. Poleg tega je imela z možnostjo zagona plinskih blokov iz breznapetostnega stanja pomembno vlogo pri zagotavljanju sistemskih storitev za elektroenergetski sistem. V letu 2000 sta bila zgrajena še plinska bloka 4 5, moči 2 x 114 MW. TE Brestanica ima specifično vlogo v elektroenergetskem sistemu Slovenije kot vršna elektrarna, namenjena predvsem za izvajanje sistemskih storitev. Njena dejavnost je prvenstveno vezana na zagotavljanje energije, potrebne za izvajanje terciarne regulacije moči in frekvence z zmožnostjo zagona plinskih blokov brez zunanjega napajanja. Poleg tega predstavlja TE Brestanica The Energy Industry The Senovo Mine The energy history of the Krško Municipality started in 1796, when the farrier blacksmith Andrej Grabner came across coal while preparing charcoal in the Reštanj forest. The mine was first used by Count Attems of Rajhenburg, who began with surface digging in From 1904 until the Second World War, the Senovo Mine was under the ownership of Trboveljska premogokopna družba (Trbovlje coalmining company). After the Second World War, the Senovo was established, and over the years took on different names and ways of organisation. In the 1980s, the Senovo Coal Mine was modernised and offered numerous jobs in 1950 as many as 1,431. In 1995, when the closing of the mine started, only 221 workers were employed. In March 2008, the decision to liquidation the company was made - with the closing of the mine taking 13 years. The Brestanica Thermal Power Plant Coal mining and the Trboveljska premogokopna družba company are closely related to the birth of the Brestanica Thermal Power Plant, one of four of its kind in Slovenia, yet playing a special role in the energy sector. The Brestanica TPP is one of the oldest still functioning power plants in Slovenia. Its history goes back to the year 1939 when its construction began and the first coal-fired turbo generator was installed. The first kws of electricity were sent into the network in June Problems with the coal supply in the late 1960s forced the management to construct a gas-steam power plant running on naphtha and fuel oil. The role of the power plant thus changed and its fast and adaptable gas turbines 1-3 with a nominal capacity of 3 x 23 MW made it a producer of peak load power. Termoelektrarna Brestanica The Brestanica Thermal Power Plant 86 Krško

87 Ravne, Rudnik Senovo Ravne, Senovo Mine Na dnevnem kopu v jami so v rudniku nakopali 11,6 milijona ton premoga. In mine were daily incurring 11.6 million tonnes of coal. Danes o pestri in dolgoletni zgodovini rudarjenja na Senovem govorijo zgolj nekateri rudarski objekti in stroji, ki so še ohranjeni. To sta strojnica in jašek v rudniku na Reštanju ter vagoni in rudniške lokomotive, ki so kot muzejski eksponati postavljene pred vhodom v rudnik na Ravnah. Na to bogato zgodovino so ponosni tudi na osnovni šoli Senovo, kjer so postavili manjši premogovniški muzej, imajo pa tudi zbirko mineralov, rud in fosilov. Today, only few preserved mining facilities and machines bear witness to the colourful and long-standing history of mining in Senovo. Among these, you can find engine room and shaft in Reštanj mine, while wagons and mine locomotives are exhibited at the entrance to mine in Ravne. The Senovo primary school is also proud on local history and helds small coal mining museum with collection of minerals, ores and fossils. Krško 87

88 pomemben člen v sistemu zagotavljanja jedrske varnosti, kot neodvisen zunanji vir napajanja lastne rabe NE Krško, v primeru razpada elektroenergetskega sistema, kar ji daje dodatno odgovornost za varno in zanesljivo obratovanje. V sklopu energetske sanacije poslovnega objekta TEB je bila v letu 2008 načrtovana izgradnja sončne elektrarne na strehi tega objekta, ki je bila na omrežje priključena februarja Njena nazivna moč znaša 38,08 kw. Leta 2010 sta bili zgrajeni in dani v obratovanje še dve sončni elektrarni. Ena z nazivno močjo 81,78 kw je integrirana v streho novozgrajene avtomobilske nadstrešnice. Sončna elektrarna, ki je zgrajena na strehi industrijskega objekta, pa ima nazivno moč 49,9 kw. Skupna inštalirana moč vseh treh sončnih elektrarn v TE Brestanica je zdaj 170 kw, načrtovana letna proizvodnja pa 170 MWh. Trenutna skupna moč plinskih blokov je 297 MW. Zaradi dotrajanosti obstoječih plinskih blokov PB 1 3 z močjo 3 x 23 MW je predvidena izgradnja največ štirih novih plinskih blokov, skupne nazivne moči do 212 MW, tako da bo lahko skupna največja nazivna moč celotnega kompleksa znašala 509 MW. Nuklearna elektrarna Krško Zaradi povečanega povpraševanja po električni energiji se je že v šestdesetih letih začelo z načrtovanjem jedrske elektrarne in obsežnim raziskovanjem njene možne lokacije. Jeseni leta 1970 sta predsednik IS Skupščine SR Slovenije Stane Kavčič in predsednik IS Sabora Hrvaške Dragutin Haramija podpisala sporazum o gradnji jedrske elektrarne. Investitorji so bile elektrogospodarske organizacije iz Slovenije in Hrvaške. Pogodba o dobavi opreme in graditvi jedrske elektrarne z neto močjo na pragu 632 MW je bila sklenjena z ameriškim podjetjem Westinghouse Electric Corporation. Temeljni kamen zanjo je bil položen 1. decembra Na slovesnosti se je zbralo več kot deset tisoč ljudi; udeležili so se je tudi predsednik takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz - Tito, direktor Nuklearne elektrarne Krško v ustanavljanju Janez Dular in predsednik krške občinske skupščine Niko Kurent. Prve kilovatne ure je elektrarna oddala v omrežje 2. oktobra 1981, februarja naslednje leto je prvič dosegla 100-odstotno moč, od začetka leta 1983 pa komercialno obratuje. Od leta 1988 podjetje vodi Stanislav Rožman, ki si je bogate inženirske izkušnje pridobil v pripravah na zagon in prvih letih obratovanja elektrarne. Za uspešno vodenje elektrarne in prispevek v energetiki ter razumevanje okolja mu je Občina Krško podelila najvišje priznanje leta 2012 je postal njen častni občan. Skladno z naložbo prevzemata slovensko in hrvaško elektrogospodarstvo vsak polovico proizvedene električne energije. Toplotna moč reaktorja je 1994 MW, neto moč na pragu elektrarne po posodobitvah opreme pa 696 MW. NEK letno proizvede prek GWh električne energije. Leta 2008 je proizvedla 6.272,8137 GWh bruto in oddala v omrežje rekordnih 5.972,0305 GWh električne energije. Ta proizvodnja predstavlja pomemben delež tako za slovenski kakor tudi za hrvaški elektroenergetski sistem. Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške so pravni nasledniki investitorjev uredili medsebojne odnose v novonastalih razmerah. Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Repu- The option to start the gas blocks in a de-energised state played an important role in providing system services for the electric power system. In 2000, gas turbines 4 and 5 were constructed with a nominal capacity of 2 x 114 MW. The current total capacity of the gas turbines is 297 MW. The Krško Nuclear Power Plant Increased demand for electricity led to the planning of a nuclear power plant as early as the 1960s and to extensive research into its possible location. In autumn of 1970, the President of the Executive Council of the Assembly of the Socialist Republic of Slovenia and the President of the Executive Council of the Socialist Republic of Croatia signed an agreement on the con- 88 Krško

89 TE Brestanica ima danes, po izločitvi starih parnih turbin iz tehnološkega procesa v letu 2012, skupno 297 MW moči, kar predstavlja približno štirinajst odstotkov zmogljivosti celotnega elektroenergetskega sistema Slovenije, s katerim ga povezuje novo 110-kilovoltno stikališče in sedem daljnovodov. Kot neodvisen zunanji vir napajanja lastne rabe NE Krško je pomemben člen v sistemu zagotavljanja jedrske varnosti. Zaradi dotrajanosti obstoječih plinskih blokov, ki so stari že preko 35 let, se njihova življenjska doba izteka. Načrtovano je, da se bodo izločeni plinski bloki v prvi fazi nadomestili z dvema plinskima blokoma razreda moči po 50 MW do leta 2016, v primeru potreb po dodatnih kapacitetah pa se bo izvedla še druga faza z enakima plinskima blokoma. Z izvedbo načrtovane investicije se bodo glede na obstoječe stanje dodatno znižale emisije snovi v zrak in emisije hrupa, povečala se bo varnost obratovanja, manjše bodo količine odpadnih voda in ostalih odpadkov, proizvodnja električne energije pa bo varnejša, zanesljivejša, bolj konkurenčna in okolju prijazna. Termoelektrarna Brestanica je pred naložbo v dva, okolju prijazna plinska bloka. The Brestanica Thermal Power Plant is going to invest in two environmentally friendly gas blocks. After excluding the old steam turbines from the technological process in 2012, the Brestanica TPP now has a total capacity of 297 MW, which represents approximately 14 percent of the total capacity of the electric power system of Slovenia. The Brestanica TPP is connected to the electric power system via a new 110 kv switchyard and seven transmission lines. As an independent outside source of supply of the Krško Nuclear Power Plant, it represents an important link in providing nuclear safety. Krško 89

90 blike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, ter Družbena pogodba sta bili uveljavljeni 11. marca Od takrat je NEK organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo. Družbene spremembe in tehnološki razvoj so vplivali tudi na delovanje NEK. Ob zagotavljanju visokih strokovno-tehničnih standardov jedrske tehnologije so elektrarno zaznamovale tržne zakonitosti, družbena sprejemljivost in nujnost izmenjave obratovalnih izkušenj med operaterji jedrskih objektov kot del odgovornosti za globalno jedrsko varnost. Upoštevanje sprememb se odraža v visoki ravni jedrske varnosti, ki jo zagotavlja NEK, ter v stabilnosti in konkurenčnosti proizvodnje v primerjavi z ostalimi viri energije na odprtem trgu z električno energijo. Svojo družbeno sprejemljivost v okolju dosega in ohranja s preglednim delovanjem in odprtostjo za javnost. Vplivi na okolje, ki jih merijo elektrarna in pooblaščene institucije, ne presegajo upravno določenih omejitev. Odgovoren odnos elektrarne do okolja se kaže s pridobitvijo certifikata o izpolnjevanju okoljskega standarda ISO in pozitivno oceno zunanje presoje. NEK stalno posodablja in tehnološko nadgrajuje opremo na podlagi obratovalnih izkušenj doma in v svetu, tehnološkega razvoja in upravnih zahtev. Pomembnejše posodobitve so se začele v drugi polovici devetdesetih let. Leta 2000 je elektrarna zamenjala uparjalnika, izvedla analize za povečanje moči in zgradila popolni simulator za usposabljanje obratovalnega osebja. Za tem je posodobila procesni informacijski sistem, fizično varovanje in nadzor elektrarne, zamenjala rotorja nizkotlačnih turbin, dogradila hladilne zmogljivosti, zamenjala stator in rotor glavnega električnega generatorja ter glavo reaktorske posode. Naložbe v posodobitve v zadnjem desetletju imajo tudi velike proizvodne učinke, ki dosegajo letno tudi prek ene milijarde dodatno proizvedenih kilovatnih ur električne energije. Večja je tudi razpoložljivost, saj po posodobitvah elektrarna obratuje v 18-mesečnem gorivnem ciklusu in s krajšimi remonti. Svojo zanesljivost dokazuje z neprekinjenim obratovanjem med remontoma. V 24. gorivnem ciklusu, ki se je začel s ponovnim zagonom elektrarne po končanem remontu 3. maja 2009 in zaključil z izklopom elektrarne iz omrežja 30. septembra 2010, je NEK neprekinjeno obratovala 515 dni, kar je mednarodno primerljivo zelo dober rezultat. Tehnološka nadgradnja poteka na podlagi petletnega načrta, ki se obnavlja glede na nove prioritete. Tako so zagotovljeni jedrska varnost in pogoji za dolgoročno obratovanje objekta. Po prvem občasnem varnostnem pregledu je NEK leta 2003 pričela s pripravo in uvajanjem posebnega programa za nadzor staranja varnostno pomembnih sistemov, struktur in komponent, ki je eden od predpogojev za podaljšanje obratovanja po izteku prvotno predvidenih 40 let obratovalne dobe. Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost je sredi leta 2012 zaključila strokovni postopek in izdala odločbo, s katero je odobrila spremembe, ki bodo omogočile dolgoročno obratovanje NEK. struction of a nuclear power plant. Investors were electricity industry organisations from Slovenia and Croatia. A contract on the supply of equipment and construction of the nuclear power plant with a rated power of 632 MW was concluded with the American Westinghouse Electric Corporation. The foundation stone of the plant was laid on 1 December The plant was connected to the power grid on 2 October 1981 and recorded 100% power in February next year. The plant went into commercial operation in the beginning of The company has been managed by Stanislav Rožman since 1988, who obtained his rich engineering experience during the preparations for start-up and in the first years of the plant s operation. For his successful management of the power plant and his contribution to the energy industry and understanding of the environment, the Krško Municipality awarded him the highest possible recognition making him its honorary citizen in In accordance with their investment, the Slovenian and Croatian electrical industries each accept half of the produced electricity. The reactor is designed to operate at core power levels up to 1994 MWt, which corresponds to a net electrical output of up to 696 MW after modernisation. The Krško NPP annually produces over 5,000 GWh of electricity, which represents an important share for both the Slovenian and Croatian electric power systems. 90 Krško

91 foto / photo: Miran Pribožič foto / photo: Miran Pribožič Nuklearna elektrarna Krško nenehno posodablja in nadgrajuje svojo tehnološko opremo. Po testiranju v letu 2012 je med najvarnejšimi jedrskimi elektrarnami v Evropi. The Krško Nuclear Power Plant is constantly updating and upgrading its technological equipment. After testing in 2012 it is considered one of the safest nuclear power plants in Europe. Nuklearna elektrarna Krško Krško Nuclear Power Plant Polnjenje reaktorja Reactor loading Krško 91

92 92 Krško

93 foto / photo: Miran Pribožič Kontrolna soba v Nuklearni elektrarni Krško Control Room in the Krško Nuclear Power Plant Krško 93

94 HESS Hidroelektrarne na Spodnji Savi Od začetka energetike na krškem območju s senovskim premogom do postopnega uvajanja fotovoltaike v TE Brestanica in uporabe plina kot njihovega osnovnega energenta pravzaprav ni preteklo mnogo vode. Toda ves ta čas je v Posavju načrtovalce energetske prihodnosti opominjala na svoje naravne darove reka Sava kot prijazen obnovljivi vir energije. Zamisel o gradnji verige hidroelektrarn na Savi je namreč že zelo stara. Takoj po prvi svetovni vojni so se pričele izdelovati idejne zasnove za energetsko rabo reke Save, leta 1925 pa so bile v tedanjem Tehničnem listu združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov objavljene osnove za hidroelektrarne na območju spodnje Save. Nemci so že med drugo svetovno vojno izdelali prve idejne zasnove za hidroelektrarno, lotili pa so se tudi geoloških in geodetskih raziskav. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so bili izdelani idejni projekti za dve hidroelektrarni na spodnji Savi HE Vrhovo in HE Krško. Potem je vse zastalo do leta 1979, ko so idejo po gradnji ponovno obudili z izdelavo študije energetske izrabe reke Save od Medvod do Mokric. Novo poglavje pri uresničevanju savske verige hidroelektrarn se je začelo leta 2000, ko je Državni zbor RS sprejel zakon, ki je predvideval gradnjo petih hidroelektrarn od Boštanja do hrvaške meje. Gradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi sodi med pomembnejše slovenske projekte izgradnje energetskih objektov. V verigi je predvidenih pet hidroelektrarn, in sicer HE Boštanj in HE Blanca, ki že dajeta energijo, HE Krško, ki bo to začela proizvajati leta 2013, ter HE Brežice in HE Mokrice, ki bosta predvidoma zgrajeni do leta Skupna moč vseh petih elektrarn bo 180 MW, predvidena letna proizvodnja električne energije pa 689 GWh na leto. Za dolgoročno energetsko oskrbo Slovenije bo veriga hidroelektrarn na spodnji Savi prispevala letno okrog 5 % trenutnih potreb po električni energiji. Naložbo v izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi vodi družba Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS), ustanovljena leta 2008 s sedežem v Brežicah, na katero je bila prenesena koncesija za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Pri izgradnji dosledno upošteva pogoje koncesije ter veljavno okoljsko in ostalo zakonodajo. Končana veriga petih hidroelektrarn bo pripomogla k povečanju deleža energetske oskrbe Slovenije iz obnovljivih virov, zmanjševale se bodo emisije toplogrednih plinov, nadaljevalo pa se bo tudi prestrukturiranje celotnega energetskega sektorja. Sava je med večjimi, doslej premalo izkoriščenimi potenciali za proizvodnjo električne energije. Projekt pa zdaleč ni samo energetski, temveč je večnamenski in prispeva k ureditvi lokalnih in širših območij, vezano predvsem na poplavne zaščite, uresničitvi okoljskih ciljev, razvoju kmetijstva, gospodarstva in lokalne skupnosti. Investitor državnih infrastrukturnih ureditev je koncedent Republika Slovenija, investitorji lokalnih ureditev pa so lokalne skupnosti. Družba HESS, d. o. o., se poleg svoje glavne redne dejavnosti izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi in zanesljive proizvodnje električne energije po najboljših močeh skuša vključevati tudi v delovanje družbene sfere v Posavju, predvsem s spodbuja- Poslovna stavba družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi The office building of HESS Hydroelectric Power Plants on the Lower Sava River Akumulacijski bazen HE Krško v izgradnji, v ozadju jezovna zgradba HE Blanca The Krško HPP reservoir under construction, with the Blanca HPP dam structure in the background The Krško NPP continually modernises and upgrades its equipment in terms of available technology based on its experience at home and abroad, technological advancements and administrative requirements. In mid-2012, the Slovenian Nuclear Safety Administration completed its expert procedures and issued a decision approving modifications that will enable long-term operation of the Krško Nuclear Power Plant. HESS Hydroelectric Power Plants on the Lower Sava River The idea of constructing a chain of hydroelectric power plants on the Sava River goes back a very long time. Outline plans for tapping the energy potential of the Sava River appeared immediately after the First World War, and in 1925 designs for hydroelectric power plants on the Lower Sava River were published in the Technical Journal of the Association of Yugoslav Engineers and Architects. The 1960s saw the development of preliminary designs for two hydroelectric power plants on the Lower Sava River: the Vrhovo Hydroelectric Power Plant and the Krško Hydroelectric Power Plant. These plans had been put on hold until 1979, when the idea of constructing the power plants was reborn thanks to a study of the possibilities of tapping the energy potential of the Sava River from Medvode to Mokrice. A new chapter in making the chain of hydroelectric power plants on the Sava River a reality began in 2000, when the National Assembly of the Republic of Slovenia passed an act which envisaged the construction of five hydroelectric power plants on the stretch of the river from Boštanj to the Croatian border. The construction of the chain of hydroelectric power plants on the Lower Sava River is one of the most important energy facility construction projects in Slovenia. The chain is planned 94 Krško

95 njem delovanja kulturnih, humanitarnih, športnih organizacij in društev. Hkrati je tudi aktivna in zanimiva zaposlovalka mladih kadrov. HE Krško Hidroelektrarna Krško predstavlja tretji člen v verigi HE na spodnji Savi. Preko 110-kilovoltnega transformatorja je že vključena v elektroenergetsko omrežje. Zasnovana je kot popolnoma avtomatizirana, s stalno posadko, daljinsko bo vodena iz centra vodenja. Na osnovi hidroloških podatkov za obdobje ocenjujejo, da bo njena letna proizvodnja električne energije okrog 160 GWh. Gradnja energetskega dela elektrarne je potekala v dveh delih oziroma dveh gradbenih jamah. V prvi gradbeni jami so bila na levem bregu zgrajena štiri prelivna polja, čez katera se je potem preusmerila Sava. Nato sta bila na desnem bregu, v drugi gradbeni jami, zgrajena še strojnica in peto prelivno polje. Ob gradnji HE Krško je bilo urejenih več pritokov Save, nadvišala so se tri polja (Pijavško, Rožensko in Dolenje Leskovško polje), prav tako pa tudi ravnina na desnem bregu reke Save pod brestaniškim mostom pri Guntah. Akumulacijski bazen, ki je dolg okoli 10 km in ima m 3 prostornine, bo lahko poleg osnovne energetske funkcije služil tudi za turizem, rekreacijo (ob njem je zgrajenih nekaj pristanov) in namakanje kmetijskih površin. Hkrati bo s tem zagotovljena tudi poplavna varnost mesta Krško in vseh naselij ob Savi v krški občini. to comprise five hydroelectric power plants: the Boštanj and the Blanca HPPs, which already generate electricity, the Krško HPP, which is set to be brought online in 2013, and the Brežice and the Mokrice HPPs, which are planned to be completed by The combined capacity of all five power plants will stand at 180 MW and the envisaged combined annual electricity output will be 689 GWh. In terms of long-term energy supply in Slovenia, the chain of hydroelectric power plants on the Lower Sava River will account for approximately 5% of the country's current annual energy needs. The investment in the construction of hydroelectric power plants on the Lower Sava River is managed by the Brežice-based company Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS), which was set up in 2008 and which received a concession for harnessing the energy potential of the Lower Sava River. The Krško HPP The Krško Hydroelectric Power Plant is the third link in the chain of hydroelectric power plants on the Lower Sava River. The plant is already connected to the electricity grid via a 110 kv switching substation. It is designed to be fully automated and controlled remotely from the control centre. Based on the hydrologic data for the period from 1951 to 2000, its annual electricity production is estimated to stand at around 160 GWh. Krško 95

96 96 Krško Hidroelektrarna Krško je tretja v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi. The Krško HPP is the third in the chain of hydroelectric power plants on the Lower Sava River.

97 HE Krško ima vgrajene tri vertikalne dvojno regulirane kaplanove turbine, njihov nazivni pretok je 166,7 m 3 /s, instalirani pretok pa 500 m 3 /s. Gre za pretočno akumulacijski tip HE. Ob HE je zgrajen tudi prehod za vodne organizme ali ribja steza, ki omogoča migracijo vodnih organizmov. Kota zajezitve se nahaja 164 metrov nad morjem, kar predstavlja 9,37 metra bruto padca in nazivno moč 38,0 MW. Krško občino bo vsaj po videzu zaznamovala tudi HE Brežice, saj velik del akumulacijskega bazena v vrbinskem delu, dolvodno od nuklearne elektrarne Krško, sega tudi v občino Krško. The Krško HPP has three vertical double-regulated Kaplan turbines with a nominal flow rate of m 3 /s and installed flow rate of 500 m 3 /s. The Krško Municipality will also be affected, in visual terms at least, by the Brežice HPP, since a large part of the reservoir occupying the Vrbina area downstream from the Krško Nuclear Power Plant will lie in the Krško Municipality. Krško 97

98 Informacijsko središče GEN The GEN Information Centre foto / photo: Benjamin Kovač Skupina GEN GEN energija je krovna družba v skupini GEN. Deluje v Informacijskem središču v Vrbini, v neposredni bližini Nuklearne elektrarne Krško. Informacijsko središče združuje poslovne funkcije, nadzorni center in interaktivni center za obiskovalce Svet energije. GEN energija je pravni naslednik slovenskih vlagateljev v NEK. Podjetje je bilo ustanovljeno kot Eles Gen na podlagi sklepa Vlade RS v juliju 2001 z namenom, da Republika Slovenija po ureditvi razmerij z Republiko Hrvaško nanj prenese svoj poslovni delež v NEK. Leta 2006 se je Eles Gen s sklepom Vlade RS lastniško izdvojil iz Elesa in prešel v 100-odstotno državno last. S tem se je GEN energija iz finančne družbe preoblikovala v energetsko podjetje. Glavna dejavnost družbe je dejavnost holdingov. Družbam v skupini s svojim delovanjem, odgovornim načrtovanjem in zagotavljanjem investicijskih sredstev omogoča optimalno delovanje, posebno pozornost pa namenja specifičnosti jedrske tehnologije. Skupina poleg matične družbe GEN energija združuje še šest neposredno povezanih družb (in trinajst posredno povezanih družb): Nuklearno elektrarno Krško, Savske elektrarne Ljubljana, Termoelektrarno Brestanica, podjetje za trženje električne energije GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, Hidroelektrarne na Spodnji Savi in Srednjesavske elektrarne. Skupina GEN s svojimi proizvodnimi družbami letno proizvede med in GWh električne energije kar predstavlja 40 do 45 odstotkov slovenskih potreb. S podjetjem za trženje in prodajo energetov pa je prisotna tudi v tujih državah širšega evropskega prostora. Skupno vsem družbam v skupini GEN je zanesljiva, varna in konkurenčna oskrba različnih skupin uporabnikov z električno energijo. The GEN Group The main Slovenian energy company with headquarters in the Krško Municipality is GEN energija or the GEN Group. The GEN Group converts the energy of nature into electricity. With its own, sustainability-oriented electricity production and efficient trading, the Group provides its customers with a reliable and competitive power supply. The Group channels its investment potential generated through electricity production and sales into the maintenance and modernisation of existing production units and into the development of new renewable and sustainable production resources. Their most important development and investment project is oriented towards maintaining and expanding their nuclear capacities. In addition to the parent company GEN energija, the GEN Group also comprises six directly and thirteen indirectly associated companies: the Krško Nuclear Power Plant, Savske elektrarne Ljubljana, the Brestanica Thermal Power Plant, the GEN-I company for marketing, trading in and sale of electricity, Hydroelectric Power Plants on the Lower Sava River and Hydroelectric Power Plants on the Middle Course of the Sava River. The Group companies together produce between 5,600 and 6,300 GWh of electricity per year. This is enough to meet around 45 percent of the demand for electricity in Slovenia. Its companies for the trading in and sale of electricity are present in twelve countries in the broader European area. 98 Krško

99 foto / photo: Borut Peterlin Nadzorni center skupine GEN je zadolžen za zagotavljanje optimalne in kakovostne proizvodnje vseh elektrarn v skupini GEN ter optimizacijo stroškov obratovanja na ravni celotne skupine. Načrtovalci centra v povezavi s tržniki družbe GEN-I načrtujejo vozni red, vodijo in upravljajo dispečiranje proizvodnje ter porabe bilančne skupine, načrtujejo proizvodnjo, skrbijo za izvedbo načrtovanega obratovanja in za pokrivanje odstopanj od načrtovane proizvodnje ter analizirajo celotno proizvodnjo bilančne skupine GEN. The control centre of GEN is ensuring optimal and quality production of all power plants in GEN Group and optimising operating costs on the level of the Group. Staff of the centre, together with the marketing department of GEN-I plan timetable, lead and manage the dispatching of production and consumption of total Group, plan the production, take care of implementation of planned operational phases and for cover of derogations from planned production, and also analyse the whole production of total Group GEN. foto / photo: Miloš Radosavljević foto / photo: Miloš Radosavljević foto / photo: Miloš Radosavljević Svet energije, interaktivni center o energiji in energetiki Skupina GEN si prizadeva širiti znanje in spodbujati izobraževanje ter ozaveščanje. Hkrati želi povečevati zanimanje za teme, povezane s trajnostnimi viri energije, proizvodnjo in oskrbo z električno energijo, s poudarkom na jedrski tehnologiji. Svet energije, interaktivni center o energiji in energetiki, ki se nahaja v Informacijskem središču GEN, odlično združuje znanje o energiji in energetiki, ki ga zajema iz dejavnosti vseh družb skupine GEN. Strokovno utemeljeno, razumljivo in interaktivno odslikava različne vidike celovite oskrbe z električno energijo: energetske, okoljske, ekonomske in družbene. S širitvijo znanja in povečevanjem zanimanja zato pomembno prispeva k uresničevanju poslanstva skupine GEN. The World of Energy The GEN Group seeks to promote knowledge, facilitate education and raise awareness. The World of Energy, an interactive centre on energy and energy technologies that is located in the GEN information centre, perfectly unites the knowledge on energy and energy technologies from all the activities of Group companies. Krško 99

100 foto / photo: arhiv ARAO foto / photo: arhiv ARAO Odlagališče za radioaktivne odpadke Obratovanje elektroenergetskih objektov zahteva veliko okoljsko občutljivost in odgovornost. Pri proizvodnji električne energije v jedrski elektrarni nastajajo radioaktivni odpadki, ki se začasno skladiščijo v elektrarni. Pri njihovem varnem trajnem skladiščenju je treba upoštevati tudi posege v prostor z gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. Za trajno odlaganje je dolžna poskrbeti država, stroški odlaganja pa bremenijo izkupiček od prodane električne energije. Država je zato leta 1991 ustanovila Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO) in Sklad za financiranje razgradnje NEK ter za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. Sklad NEK je začel delovati leta 1995, mesečna vplačila pa je zagotavljala jedrska elektrarna. Na podlagi zakonskega določila se v sklad vplačuje prispevek, katerega višina je določena na način, da bodo sredstva v skladu pokrila stroške razgradnje elektrarne in odložitve radioaktivnih odpadkov iz elektrarne. Z letom 2004 je zavezanec za vplačilo sredstev v sklad postalo podjetje Eles Gen, ki se je kasneje preimenovalo v podjetje Gen energija. Slovenija in Hrvaška sta skladno z meddržavno pogodbo o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, dolžni zagotoviti vsaka polovico potrebnih sredstev, vsaka z vplačevanjem v svoj posebni sklad. Hrvaška je svoj namenski sklad ustanovila konec leta Program razgradnje NEK in odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva je bil pripravljen v letu Prvi večji projekt, financiran iz sredstev, zbranih v Skladu NEK, bo gradnja odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke. Za trajno odlagališče NSRAO, to je nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, je občina Krško v odprtem postopku ponudila lokacijo v Vrbini, in sicer vzhodno od NEK. Po pet let trajajočem postopku in obsežni javni razpravi je bil leta 2009 za odlagališče sprejet Državni prostorski načrt, kar v širšem smislu zaključuje skoraj 20-letna prizadevanja za pridobitev lokacije odlagališča. Odlagališče bo lahko sprejelo tudi tovrstne odpadke iz industrije, medicine in raziskovalne dejavnosti v Sloveniji. Geološko okolje, v katerem bo zgrajeno odlagališče, omogoča izolacijo radionuklidov od ljudi in okolja, ne le za obdobje 300 let po zaprtju, ko pade radioaktivnost na nivo naravnega ozadja, Površinske geofizikalne raziskave za določitev geoloških struktur na lokaciji v Vrbini Near-surface geophysical research for determination of the geological structure of the Vrbina site Vrtalna dela za pridobitev vzorcev kamnin za nadaljnje laboratorijske raziskave Drilling technique is used for obtaining samples of rock for further laboratory research. Radioactive Waste Repository The use of energy provided by the Krško Nuclear Power Plant requires a lot of sensitivity and responsibility for safe operation, especially in relation to the permanent and safe disposal of radioactive waste. Permanent waste disposal is the responsibility of the state and the costs of waste disposal are incorporated into the electricity sold. In 1991, the state thus set up the Agency for Radwaste Management of Slovenia (ARAO) and the Fund for Financing the Decommissioning of the Krško Nuclear Power Plant and Disposal of Radioactive Waste from the Krško NPP. The programme for decommissioning the Krško NPP and disposing of low and intermediate and spent fuel was prepared in The first major project financed from the NPP Fund will be the construction of a repository for low and intermediate level waste. In an open procedure, the Krško Municipality offered a location in Vrbina east of the NPP to serve as a site for the permanent low and intermediate level waste repository. In 2009, the spatial plan for the repository was adopted, which concluded almost 20 years of endeavours to obtain an appropriate location. Geological environment in which the repository will be constructed, assures the isolation of radionuclides from humans and the natural environment, not only for a period of 300 years after closure, as it falls to the level of radioactivity background, but also far beyond. The project is managed by the Agency for Radwaste Management of Slovenia. Results of the extensive geological research which took place during the siting process, serve as an input data for repository design. 100 Krško

101 Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško leta 1987 The Djuro Salaj Pulp and Paper Mill in 1987 Vipap je leta 2012 vodilni proizvajalec časopisnega papirja v JV Evropi. In 2012 the Vipap Company is a leading producer of newsprint in South Eastern Europe. temveč tudi mnogo dlje. Odpadki bodo odloženi v podzemne pripovršinske silose, koncept je prilagojen lastnostim lokacije in omogoča širitve zmogljivosti v prihodnosti. Projekt vodi Agencija za radioaktivne odpadke Republike Slovenije. V času umeščanja odlagališča v prostor je bilo narejenih več terenskih raziskav, ki skupaj z že znanimi podatki o sestavi terena na področju mikrolokacije odlagališča in širšega področja Krško-Brežiškega polja predstavljajo dobro osnovo za načrtovanje odlagališča. Papirna industrija Začetek industrializacije v Krškem je nedvomno povezan s postavitvijo Bonačeve tovarne, ki je pred 2. svetovno vojno že nakazovala razvoj papirne industrije, tudi danes močno razvite panoge v gospodarstvu občine. Ljubljanski tovarnar Franc Bonač je izbral lokacijo za tovarno, ki je poslovala najprej pod imenom Celuloza Videm, Krško, leta 1938, in sicer na Vidmu. S poskusno proizvodnjo so začeli že naslednje leto. Zmogljivost ni bila majhna, ton celuloze na leto. Elektrifikacija spodnje Savske doline je spodbudila gospodarski razvoj in prav tovarna celuloze je napovedovala postopni razvoj industrializacije celotnega območja Posavja. V novi tovarni so zaposlili 180 ljudi iz bližnje okolice. Prvi direktor proizvodnje je bil Teodor Fritsch, ki je vodil izgradnjo tovarne. Takrat so postavili dva kuhalnika s prostornino 100 m 3, čistilnico s sekalnico lesa, objekt za pripravo kisline, pralnico, belilnico, izžemalni stroj, parni kotel za 10 ton pare na uro s turbino z močjo 1 MW in remontne delavnice. Druga svetovna vojna je preprečila, da bi zgradili še obrat za proizvodnjo lesovine in stroj za tiskovno-pisalne papirje. Po vojni, v novi socialistični državi Jugoslaviji, je bila tovarna nacionalizirana. Slovenske papirnice so prvi vagon celuloze iz krške tovarne dobile leta V tovarni se niso zadovoljili le s proizvodnjo celuloze. Najprej so se odločili za naložbo v proizvodnjo roto papirja in prvi papirni stroj z letno kapaciteto ton je začel obratovati leta Sledila je posodobitev tovarne, ko so med drugim zgradili tristopenjsko belilnico z vodočistilnico. Kmalu zatem, leta 1958, pa se je Celuloza Videm preimenovala v Tovarno The Paper Industry The start of industrialisation in Krško is undoubtedly connected with the construction of the Bonač's pulp mill, which indicated the development of the paper industry already before the Second World War. Today, this remains a strong branch in the municipality s economy. In 1938, the Ljubljana-based industrialist Franc Bonač chose Videm as the location to build a pulp mill that first operated under the name of Celuloza Videm, Krško. At first the mill produced only pulp. Later on they decided to invest in the production of newsprint. The first paper machine in 1955 was designed to produce 30,000 metric tons of newsprint per year. This was followed by the modernisation of the mill and the construction of a three-stage bleach plant with a waste water treatment facility. Soon afterwards, in 1958, Celuloza Videm was renamed into Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško (Pulp and Paper Mill). Intensive investments in future years positioned the mill amongst the large Central European pulp and paper manufacturers. Since 1999, the mill has been operating under its current name of Vipap Videm Krško, d. d. At that time, the mill employed about one thousand workers. Between 1997 and 2009, the company underwent its most comprehensive investment cycle in the mill s recent history, which was concluded with the launch of the upgraded paper machine 3 that is now used to produce even higher quality newsprint made from recycled fibres. So far, the company has invested EUR 144 million in modernising technological processes and making them less of a burden on the environment. At the same time, it has increased the total production of fibres and paper to 440,000 tonnes a year. Today, Vipap is the largest paper mill in Slovenia and a leading newsprint manufacturer in Southeast Europe. Duropack-Tespack Duropack-Tespack is a leading Slovenian producer of corrugated cardboard and packaging. The company started its operation in Brestanica in 1980 as a production facility of the Krško paper mill. In difficult economic times, the paper mill decided to sell the Brestanica plant to the Austrian Duropack group, which is now the 100-percent owner of the company. As a producer of transport and sales packaging made of corrugated cardbo- Krško 101

102 Biološka čistilna naprava Vipap Videm Krško Biological waste water treatment facility Vipap Videm Krško celuloze in papirja Djuro Salaj Krško. Med razvojne mejnike zagotovo sodijo postavitev papirnih strojev 2 (1963) in 3 (1975), naložba v obrat za proizvodnjo recikliranih vlaken iz starega papirja (1975) ter sprememba tehnologije pri proizvodnji celuloze (1976). Takšna intenzivna vlaganja so tovarno uvrstila med velike srednjeevropske proizvajalce celuloze in papirja. Vendar se je tovarna zaradi onesnaževanja okolja srečevala z vse odločnejšimi zahtevami, da zagotovi čistejšo, okolju prijaznejšo proizvodnjo, zato so zgradili čistilne naprave in s tehnološkimi izboljšavami zmanjšali onesnaženost odpadnih voda in zraka. Okoljske naložbe so uresničili v letih Ob 50-letnici, leta, se je tovarna preimenovala v Videm - celuloza, papir in papirni izdelki, Krško. Leta 1999, ko je tovarna zaposlovala približno tisoč delavcev, se je preimenovala v Vipap Videm Krško, d. d. V obdobju od leta 1997 do 2009 je v njej potekal najobsežnejši investicijski ciklus v sodobni zgodovini podjetja, ki so ga zaključili z zagonom posodobljenega papirnega stroja 3, na katerem zdaj proizvajajo še kakovostnejše časopisne papirje na reciklirani osnovi. Vrednost dosedanjih investicij v znižanje obremenitev okolja in posodobitev tehnoloških procesov je presegla 144 milijonov evrov. Hkrati so skupno proizvodnjo vlaknin in papirja povečali na ton letno. Danes je Vipap največji proizvajalec papirja v Sloveniji in vodilni proizvajalec časopisnega papirja v jugovzhodni Evropi. Kot osnovno surovino v pretežni meri uporabljajo reciklirana vlakna, ki jih pridobivajo s predelavo starega papirja po postopku razčrniljenja (odstranjevanje tiskarskih barv). Letna proizvodnja znaša do ton standardnih in izboljšanih časopisnih papirjev ter do ton grafičnih papirjev. V podjetju poteka sanacija območja, kjer je stal obrat za proizvodnjo celuloze, na katerem so že odstranili vrsto objektov. V sklopu sanacijskega programa je podjetje zgradilo biološko čistilno napravo, na katero je priključeno tudi kanalizacijsko omrežje mesta Krško in bližnje okolice. Vipap Videm Krško Vipap Videm Krško 102 Krško

103 Začetek industrializacije v Krškem je nedvomno povezan s postavitvijo Bonačeve tovarne, ki je pred 2. svetovno vojno že nakazovala razvoj papirne industrije, tudi danes močno razvite panoge v gospodarstvu občine. The beginning of industrialization in Krško is undoubtedly linked with the construction of Bonač s pulp mill, which before the World War II has indicated the development of the paper industry, today strongly developed industry in the Krško economy. Krško 103

104 foto / photo: Rajko Čuber Poslovna pot celotne grupacije Duropack je opredeljena kot»backward integrated corrugated business«, saj so njihovi izdelki 100-odstotno razgradljivi in jih z integriranim internim in eksternim sistemom zbirajo in vračajo v proizvodni proces kot surovino za proizvodnjo papirja. The Group s business path is defined as a backward integrated corrugated business, as their products are 100 percent degradable and collected with an integrated internal and external collection system to be returned to the production process as raw material in paper manufacturing. Duropack-Tespack se odlikuje s kreativnim dizajnom embalaže iz valovitega kartona, predstavljene v Galeriji Krško. Duropack-Tespack is characterized by creative design packaging made of corrugated cardboard, exhibited in The Krško Gallery. 104 Krško

105 Družba Papiroti je specializiran proizvajalec papirnatih vrečk. Papiroti is a specialized manufacturer of paper bags. Papiroti Papiroti Duropack-Tespack Podjetje Duropack-Tespack je vodilni proizvajalec valovitega kartona in embalaže iz valovitega kartona na področju Slovenije. Kot proizvodni obrat papirnice v Krškem so na lokaciji v Brestanici začeli z obratovanjem leta V tedanji težki gospodarski situaciji v tovarni papirja je prišlo do lastninskega prestrukturiranja in do mednarodnega razpisa za odprodajo obrata v Brestanici. Kupec je bil avstrijski koncern Duropack, ki je 100-odstotni lastnik podjetja. Kot proizvajalec transportne in prodajne embalaže iz valovitega kartona za vse industrijske panoge podjetje nudi kreativne in inovativne rešitve za najzahtevnejše kupce doma in v tujini. Po kazalcih uspešnosti, produktivnosti, dodane vrednosti, donosa kapitala in likvidnosti je med najboljšimi v grupaciji, prav tako pa tudi med podjetji v Sloveniji. Vodenje podjetja je v celoti zaupano motiviranim kadrom iz posavske regije. Pot podjetja Duropack-Tespack je pot odličnosti v poslovanju. Papiroti Krško Družba Papiroti je danes najbolj poznana kot specializiran proizvajalec in distributer papirnatih vrečk, sicer pa ima podjetje več kot 50-letno zgodovino. Nastalo je iz Obrtnega podjetja za predelavo papirja Krško. Kot Papirkonfekcijo jo je leta 1995 odkupil celjski Aero in je nastopila na trgu z imenom Aero Papiroti. V oktobru 2012 je družba zaradi spremembe lastništva spremenila ime v Papiroti. Papiroti Krško je danes uspešen in prepoznaven po celotni Evropi. S posodabljanjem proizvodne opreme in povečanjem deleža proizvodov z višjo dodano vrednostjo mu je uspelo doseči 78-odstotni delež prodaje v EU. Leta 2002 so v njem posodobili proizvodnjo papirnih nosilnih vrečk, leta 2011 pa so nabavili še sodoben tiskarski stroj za papirno embalažo. S prodajo, predelavo papirja in s proizvodnjo embalaže se v krški občini ukvarja več manjših podjetij, kot so ChargoNet, Pagrat, Pakart Senovo, Kartonaža Štih proizvodnja embalaže, Grapak tiskarna in kartonaža Krško, Lastinski pak s proizvodnjo nosilnih vrečk in drugi. V podjetju ChargoNet se ob prodaji papirja lotevajo tudi ekoremediacij. Na sliki ena manjših na Sremiču. The Company ChargoNet sells paper as well as addressess the ecoremediation. In the photo is one of their smaller projects in Sremič. ard for all industries, the company is strongly export-oriented, and achieves above-average results in terms of value added per employee and original, unique and creative solutions for gift packaging and special packaging products. Performance indicators, productivity, added value, return on equity and liquidity position the Brestanica-based Duropack-Tespack among the best in the Group. Leadership of the company is entrusted to highly motivated managers from the Posavje region. Papiroti Krško Papiroti (in 2012 due to the ownership change was renamed from former Aero Papiroti to Papiroti) is a well-known specialised manufacturer and distributor of paper bags and the company boasts over 50 years of tradition. Modernisation of its production equipment and increased share of products with a higher added value allowed the company to record a 78 percent share of sales in the EU. In 2002, the production of carrier bags was modernised and in 2011 a modern printing machine for paper packaging was purchased. There are also several smaller companies in the Krško Municipality that are involved in the sale and processing of paper and packaging manufacturing ChargoNet, Pagrat, Pakart Senovo, Kartonaža Štih manufacturing of packaging, Grapak tiskarna in kartonaža Krško (printing and cardboard packaging), Lastinski pak producing carrier bags and other companies. Krško 105

106 Predelovalna industrija Delež predelovalne industrije v skupnih prihodkih gospodarskih družb občine Krško, brez energetskega in finančnega sektorja, je bil v letu %. Predelovalne dejavnosti so glavni zaposlovalec v Krškem. Njihova dodana vrednost znaša nekaj manj kot evrov na zaposlenega. V zadnjih letih v panogi predelovalnih dejavnosti nastajajo uspešna mala in mikro podjetja. Nekatera so nastala iz propadlih močnih gospodarskih družb, predvsem v kovinsko-predelovalni industriji. Kovinsko-predelovalno industrijo je najbolj zaznamovalo podjetje Kovinarska, ki je nastalo iz ključavničarsko obrtne dejavnosti oziroma iz Splošne obrtne kovinarske zadruge Videm-Krško. Z imenom Kovinarska, tovarna industrijskih naprav, ladijske opreme in konstrukcij, Videm-Krško je začela nastopati na trgu v letu Kovinarska se je širila in delala viseče mostove, televizijske stolpe, samopostrežne trgovine in druge objekte po nekdanji Jugoslaviji, a procesa tranzicije ni preživela. Podobno usodo je doživelo podjetje SOP, Specializirano podjetje za industrijsko opremo Krško, ki je prav tako postavilo močne temelje kovinsko-predelovalni industriji v krški občini in odločilno vplivalo na gospodarski razvoj občine pred državno osamosvojitvijo Slovenije. Podjetje SOP je izdelovalo naprave za čiščenje odpadnih voda, naprave za čiščenje zraka v lesni in metalurški industriji, za zaščito kovin in lesa ter izdelovanje strojev in naprav za posebne namene. Število zaposlenih je leta 1987 štelo že 710 delavcev (skupaj z inženirskimi biroji v Ljubljani in Zagrebu). SOP Krško, Specializirano podjetje za industrijsko opremo, je bilo konec sedemdesetih let reorganizirano v enote, med katerimi so bili Oprema, Kleparstvo, Storitve in Ikon. Iz enotnega podjetja SOP Krško so se kasneje enote izdvojile, npr. Kleparstvo se je preoblikovalo leta 1989 v SOP Klepar. Iz SOP Krško je izšlo tudi podjetje SPE Podjetje za steklarstvo, pleskarstvo in ekologijo, trgovino in storitve, njegovi zaposleni pa so po težavah v tej panogi in stečaju podjetja v letu 1991, do katerega je prišlo zaradi razpada jugoslovanskega trga, proizvodnjo nadaljevali v novih podjetjih. SOP Krško je bilo specializirani izdelovalec industrijske opreme, ki se uporablja za površinsko zaščito lesa in kovin, ukvarjali pa so se tudi s tehnologijo notranjega transporta in tehnologijo polnjenja steklenic. SOP Krško je bilo po proizvodnji četrto do peto podjetje v Evropi v svoji panogi, v Sloveniji pa sploh edino, ki se je ukvarjalo z izdelovanjem opreme za zaščito lesa in kovin. V tej gospodarski veji so bili v podjetju vodilni tudi v Jugoslaviji, saj so zadovoljevali kar 90 odstotkov vseh potreb lesne industrije po tej opremi. Polovico vsega, kar so naredili, je šlo v izvoz, vse od zahodne Evrope do Rusije in Kitajske. Med podjetji, ki so nadaljevali Sopovo tradicijo, je tudi SOP - International, ki je danes vodilni proizvajalec industrijske opreme na področju lakirništva v Sloveniji. Lakirne linije, ki jih izdelujejo, so namenjene površinski zaščiti kovin, umetnih mas in lesa. Obvladujejo celoten proces od začetnega svetovanja kupcu do projektiranja, konstrukcije, montaže in zagona opreme ter usposabljanja osebja kupca. The Processing Industry Jeseni 2012 je Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto začela graditi obrat v krški občini. In autumn 2012, the Krka Pharmaceuticals began to build a plant in Krško municipality. The share of the processing industry in the total revenue of commercial companies of the Krško Municipality, excluding the energy and financial sector, stood at 57% in The processing industries are the main employers in Krško. In recent years, the processing industry has been seeing the emergence of successful small and micro companies. Some emerged from strong companies which failed, especially in the metal processing industry. The metal processing industry was strongly marked by the company Kovinarska, tovarna industrijskih naprav, ladijske opreme in konstrukcij, Videm-Krško that entered the market in The company expanded its operation, building suspension bridges, TV towers, supermarkets and other facilities across the former Yugoslavia. The company, however, did not manage to survive the transition process. A similar faith was shared by SOP, Specializirano podjetje za industrijsko opremo Krško, which was reorganised into units in the late 1970s, including the units of Oprema (Equipment), Kleparstvo (Panel Beating), Storitve (Services) and IKON. The units later detached from SOP Krško. In terms of production, SOP Krško used to be the fourth or fifth company in Europe in its branch and the only company in Slovenia manufacturing wood and metal protection equipment. Among the companies continuing SOP s tradition is also SOP International, the leading manufacturer of industrial painting equipment in Slovenia. Their painting lines are intended for surface protection of metals, plastic material and wood. They manage the complete process from initial customer consultancy, through project preparation, construction, installation and equipment start-up to staff training. The technological equipment for surface protection is made in accordance with high quality and environmental standards set by European regulations concerning environment protection. In 2008, a new production hall was built in Vrbina. SOP International has references in the automotive and automotive parts industry, household appliances, metal packaging and containers, rail vehicles and special 106 Krško

107 SOP - International je vodilni proizvajalec industrijske opreme na področju lakirništva v Sloveniji. SOP - International is a leading manufacturer of industrial painting equipment in Slovenia. Podjetje Handte Ost - Zaščita okolja uspešno nadaljuje tradicijo asfaltnih baz Kovinarska Wibau. Company Handte Ost Zaščita okolja is successfully continuing the tradition of making asphalt bases under the trademark Kovinarska Wibau. Krško 107

108 foto / photo: Tadej Bursič I.H.S. ponuja celovite rešitve na področju transportne, pakirne in paletirne tehnike na podlagi lastnega znanja in izkušenj. I.H.S. offers complete solutions in the field of transport, packaging and pallet technology on the basis of their own knowledge and experience. Med zgodnja tuja vlaganja v Krškem sodi Resistec, dobavitelj avtomobilske in elektroindustrije. Among the early foreign investments in Krško falls RE- SISTEC, supplier of automotive and electrical industry. 108 Krško

109 Njihova tehnološka oprema za površinsko zaščito je izdelana v skladu z visokimi kakovostnimi in ekološkimi standardi, ki jih postavlja evropska zakonodaja o varovanju okolja. Leta 2008 so zgradili novo proizvodno halo v Vrbini. SOP - International ima reference v avtoindustriji in industriji avtomobilskih delov, industriji bele tehnike, kovinske embalaže, industriji tirnih in specialnih vozil, kontejnerjev, industriji kmetijske mehanizacije, industriji elektromotorjev ter številnih drugih. Večino opreme izvozijo na tuje trge. Podjetje I.H.S., d. o. o., od ustanovitve pred več kot dvajsetimi leti beleži nenehno rast in razvoj na vseh področjih. Danes zaposluje več kot 70 ljudi, njihovi izdelani stroji in avtomatizirane linije pa obratujejo po celotni Evropi kot tudi izven nje. I.H.S. nastopa na tržišču s ponudbo celovitih rešitev na področju transportne, pakirne in paletirne tehnike, ki je plod lastnega znanja in dolgoletnih izkušenj. Zaposleni v lastnem razvojnem oddelku razvijajo visokokakovostno opremo za živilsko predelovalno, farmacevtsko, kemično in ostalo industrijo. Podjetje I.H.S. teži k trajnostnem razvoju in želi z lastno blagovno znamko postati eden vodilnih dobaviteljev na ciljnih tržnih segmentih. Ustanovitev podjetja Metalna Senovo je bila nekakšna alternativna rešitev ob upadanju poslovanja tamkajšnjega rudnika. Najprej je obrat pridobil licenco za serijsko proizvodnjo gradbenih žerjavov. Ko so se razmere na trgu spremenile, so razvili nadomestne programe: od izdelave luških in skladiščnih žerjavov do opreme za steklarsko, tekstilno in gumarsko proizvodnjo in za proizvodnjo plastičnih mas. A tudi to ni pomagalo. Po stečaju je nastala družba Metalnasen, po poravnavi pa so ustanovili podjetje Metalna Senovo, ki je začelo novo razvojno pot. V zadnjih letih so izvedli več naložb v višini 5 mio evrov. Med drugim so uredili pretočno barvalno-sušilno linijo in kupili več najmodernejših CNC-strojev. V letu 2007 je podjetje zaradi povečanega obsega proizvodnje na področju gradbenih žerjavov najelo proizvodne prostore Rudnika Senovo v zapiranju na Ravnah, in sicer za proizvodnjo komponent za podaljšek stolpa gradbenega žerjava, in v naslednjih letih ta obrat odkupilo. Metalna Senovo, strojegradnja, konstrukcije in montaža je danes predvsem izvozno usmerjeno podjetje, saj izvaža več kot 90 % svoje proizvodnje na tržišča držav EU. Podjetje zdaj zaposluje okoli 200 ljudi. Podjetje Willy Stadler v Krškem je slovenska podružnica nemškega podjetja z dolgo tradicijo na področju kovinske konstrukcije, zvarjencev, opažev za betoniranje ter strojev za sortiranje odpadkov in obdelavo kovin. Krško podružnico so ustanovili leta 1997, njihovo prvo naročilo je bilo izdelava transformatorskih vrat za podjetje IGM Sava. Ob začetku novega tisočletja je slovensko podjetje začelo redno proizvodnjo jeklenih konstrukcij za matično podjetje Willy Stadler GmbH & Co.KG v Altshausnu, v Nemčiji. Njihovo stalno stremljenje k izboljšavam se jim je obrestovalo s tehnološko inovacijo na področju proizvodnje konstrukcije in novih sejalnih bobnov, ki se v celoti proizvajajo v Sloveniji. Danes so njihovi paradni konji v proizvodnji balistični separatorji, vehicles, agricultural machinery, electric motors industry and several others. The majority of the equipment is exported to international markets. A company that has been growing and recording stable development ever since it was set up 20 years ago is the company I.H.S. Today, they employ over 70 people, their manufactured machines and automated lines function all across Europe and beyond. I.H.S. offers complete solutions in the field of transport, packaging and pallet technology, which is a result of their own knowledge and years of experience. Employees in their own R&D department develop high-quality equipment for food processing, pharmaceutical, chemical and other industries. The company I.H.S. pledges to continuous development and seeks to become one of the leading suppliers in the target market segments with their own brand. The engineering, construction and assembly company Metalna Senovo grew on the foundations of the Senovo Mine with a manufacturing facility for building cranes. In recent years, major investments were made to modernise production. In 2007, an increased scope of manufacturing building cranes led the company to rent the production facility of the Senovo Mine in the process of closure in Ravne for the manufacturing of lengthening pieces for tower cranes. In the next years, the company bought this facility. Today, Metalna Senovo is an export-oriented company, as 90 percent of its products are exported to EU countries. The company employs around 200 people. Willy Stadler in Krško is the Slovenian branch of a German company with years of tradition in metal constructions, welded products, concrete moulds, waste sorting machines and sheet metal processing machines. The branch in Krško was set up in 1997 and their first order was the production of doors for transformer stations for the company IGM Sava. At the start of the new millennium, the Slovenian company commenced with regular production of steel products for the parent company Willy Stadler GmbH & Co.KG located in Altshausen, Germany. The company's continued efforts to introduce improvements have resulted in technological innovations in the production of metal constructions and new sorting drums. The whole production process for these drums takes place in Slovenia. Their flagship products are ballistic separators, sorting drums and separators of disruptive elements in the separation of waste, packaging and useful waste raw material. The stable, innovative and development-oriented Willy Stadler is not the only example of an efficient foreign investment in the economy of Krško. There are at least two more such companies in the metal processing industry: Resistec and Handte-Ost Zaščita okolja. Resistec is one of good examples of an early foreign investments in Krško Municipality. The company was set in 1992 and had its headquarters in Ljubljana. In 2000 it relocated to Kostanjevica na Krki. In cooperation and with the support of the parent company, Resistec developed in all aspects: technology, Krško 109

110 V družbi Metalna Senovo so med drugim specialisti tudi za izdelavo jeklenih konstrukcij. In company Metalna Senovo, they are specialized, among others, for the manufacture of steel structures. sortirni bobni ter izločevalniki motilnih elementov za ločevanje odpadkov, embalaže in koristnih odpadnih surovin. Stabilno, inovativno in razvojno usmerjeno podjetje Willy Stadler ni edini primer učinkovitih tujih vlaganj v krško gospodarstvo. V kovinsko-predelovalni industriji zaslužita pozornost vsaj še dve: Resistec in Handte-Ost Zaščita okolja. Med zgodnja tuja vlaganja v krški občini zagotovo sodi podjetje Resistec. Začetki segajo še v čas tedanje Jugoslavije, ko so bili vzpostavljeni prvi kontakti Iskrinih podjetij ISKRA-SEM Ljubljana in Iskre, Industrijske elektronike iz Kostanjevice na Krki, z lastniki Krah-RWI (sedaj Krah-Gruppe). Podjetje Resistec je bilo ustanovljeno leta 1992 s sedežem v Ljubljani. V letu 2000 je Resistec preselil sedež podjetja na lokacijo Kostanjevica na Krki, kjer je še danes. Podjetje Resistec se je v sodelovanju in podporo matičnega podjetja nenehno tehnološko, razvojno, kakovostno, kadrovsko in organizacijsko spreminjalo in razvijalo. Novi projekti so zahtevali več prostora, avtomatizacije, racionalizacije, kar je privedlo do tega, da se je proizvodnja podjetja Resistec letu 2003 razširila tudi na lokacijo v Leskovec pri Krškem, kjer so med drugim obnovili objekt in pridobili nove proizvodne površine. Resistec je danes pomemben člen v dobaviteljski verigi za avtomobilsko in elektro industrijo, in to v svetovnem merilu. Podjetje Handte-Ost Zaščita okolja, d. o. o., je družinsko podjetje, ustanovljeno leta Proizvodna dejavnost v celoti poteka na lokaciji Podružnice Krško, kjer je v njihovi lasti pretežni del proizvodnih prostorov bivše Kovinarske Krško. Po nakupu so jih temeljito obnovili ter posodobili. Proizvodni obrat na okoli m 2 pokritih površin je opremljen z najsodobnejšo tehnološko opremo, posebej s področja za razrez in preoblikovanje pločevin. Njihov program obsega dva sklopa: proizvodnja in projektiranje celovitih asfaltnih baz in njihovih komponent, ki jih dobavljajo tudi ostalim evropskim proizvajalcem za prvo vgradnjo na njihova postrojenja. Asfaltne 110 Krško

111 Sodobni sortirni center komunalnih odpadkov je v letu 2012 odprla družba Kostak. Modern municipal waste sorting center was opened in 2012 by Kostak company. Podjetje Willy Stadler ima proizvodne hale v Veliki vasi pri Krškem in je primer uspešnih tujih vlaganj v krško gospodarstvo. Willy Stadler Company has a production facility in the village of Velika vas pri Krškem and is an example of successful foreign investment in Krško economy. Krško 111

112 baze in njihove komponente v Krškem nastajajo pod registrirano blagovno znamko Kovinarska-Wibau, s tehnološkimi izhodišči in osnovami v več kot 50-letni tradiciji, katere je podjetje dopolnilo in nadgradilo s tehničnim razvojem, sodobnim pristopom načrtovanja in prilagoditvami sodobnim tehnološkim zahtevam proizvodnje asfaltnih mas. Drugi steber predstavljata projektiranje in izvedba kompleksnejših projektov s področja varovanja okolja v industriji, kjer izvajajo projekte odpraševanja, filtriranja in obdelave odpadnega zraka v industriji. Podjetje posluje na evropskih in arabskih trgih, posebej uspešno na ruskem trgu. Med proizvajalci, ki so uspeli na globalnem trgu s specializirano dejavnostjo, s proizvodnjo letališke opreme, je podjetje TIPS, ki je nastalo kot družinsko podjetje. Začeli so leta Sprva sta bili glavni dejavnosti kleparstvo in ličarstvo, stranski program pa predelava vozil (kombijev in tovornih vozil) v specialna vozila, kot so vlečna vozila, vozila za kampiranje in podobno. Toda sčasoma so se specializirali v izdelavo opreme za letališča oziroma oskrbo letal: stopnice za vstop in izstop potnikov, transporterji za prtljago, vozila za dostavo pitne vode in odvoz fekalij ter vozički za prevoz tovora. V zadnjih letih se je TIPS precej razširil in povečal dejavnost še z izdelavo delov lakirnih kabin za prašno lakiranje. Zaradi povečane proizvodnje so razširili tudi poslovne in proizvodne prostore ter povečali število zaposlenih. Svoje izdelke iz asortimana letališke opreme tržijo v države bivše Jugoslavije, zahodne Evrope (Avstrija, Nemčija, Švica, Danska, Švedska, Norveška), Rusijo, Kazahstan, Japonsko in celo v Nigerijo. Izvozijo kar 97 % vseh izdelkov. Invalidsko podjetje Levas Krško, d. o. o., ki je v pretežni lasti družbe Vipap Videm Krško, je bilo ustanovljeno leta 1991, ko je našlo tu zaposlitev 38 delavcev. Danes je v podjetju več kot 100 zaposlenih. Osnovna dejavnost podjetja je proizvodnja lesene development, quality, human resources and organization. New projects required more space, automation and rationalisation of operation, which resulted in Resistec, k. d. moving to the location of Leskovec pri Krškem in 2003, where a facility was refurbished and new surfaces bought. Today, Resistec is an important global link in the supply chain for the automotive and electrical industry. Handte-Ost Zaščita okolja, d. o. o. is a family company that was set up in The production activity is fully centred around the location of the Krško branch, where they own a major part of production facilities of the former Kovinarska Krško plant. After the purchase, the facilities were thoroughly refurbished and modernised. The 5,000-m 2 covered facility is equipped with state-of-the-art technological equipment, especially for the cutting and bending of sheet metal. Their programme covers two fields. The first pillar is the production and planning of asphalt mixing plants and their components that they also supply to other European producers for the first installation in their plants. The second pillar is the design and implementation of complex projects from the field of industrial environmental protection, where they implement projects of dust removal, filtering and processing of waste air in industrial facilities. The company operates in European and Arab markets and is especially successful in the Russian market. TIPS is a manufacturing company that managed to succeed on the global market by engaging in a specialised activity, i.e. the manufacture of airport equipment. The company was set up in 1969 as a family company. They manufacture airport and aircraft equipment: passenger stairs, conveyor belts, potable water vehicles and lavatory service vehicles and baggage dollies and carts. In recent years, TIPS expanded their operation to manufacture equipment for powder painting. They export their products to European countries (Austria, Germany, Switzerland, Denmark, 112 Krško

113 Levas Krško je invalidsko podjetje, njegova osnovna dejavnost je proizvodnja lesene embalaže. The Levas Krško, d.o.o. sheltered workshop s main activity is the manufacturing of wood packaging. TIPS Krško proizvaja stopnice za letala in je uspel na globalnem trgu. TIPS Krško Plant produces stairs for the aircrafts and succeeded in the global market. embalaže, vendar zaradi zagotavljanja zaposljivosti invalidov opravljajo še druge dejavnosti, kot so tudi storitve vzdrževanja mobilne mehanizacije, strojnega vzdrževanja in varovanja objektov. Na mednarodnem trgu je našlo tržne niše več manjših podjetij. Podjetje Cerjak na osnovi lastne inovativne tehnologije izdeluje kardanske gredi za kmetijske stroje in industrijske transmisijske gredi, usmerjajo pa se tudi v proizvodnjo komponent za okolju prijazno pridobivanje energije. Prav tako se podjetje Ekten uspešno vključuje v programe za čistejše okolje, saj predstavlja njihov osnovni proizvodni program filtracija onesnaženega zraka. Na domače in tuje trge prodajajo tudi kovinsko opremo za steklarsko industrijo, industrijo izolacijskih materialov, drobilno transportne tehnike in druge proizvode. Alufinal je med izvozniki celovitih aluminijastih konstrukcij v gradbeništvu s poudarkom na obešenih fasadah, oknih in vratih. Podjetje KIM pa je izšlo iz obrtne kovinsko-predelovalne dejavnosti. Danes se ukvarjajo z razvojem, projektiranjem, proizvodnjo, montažo, servisiranjem in tehničnim svetovanjem za vrsto izdelkov: kovinske konstrukcije in njihove dele, dvigalne in transportne naprave, tehnološko-ekološko opremo, filtrske naprave, tlačne posode, opremo za separacije in drugo. Steklarstvo Resnik se je s sodobno računalniško vodeno obdelavo steklenih plošč prilagodilo vse bolj zahtevnemu evropskemu trgu. Podjetje SeCOM letos praznuje 20-letnico poslovanja, je leta 1995 pričelo s proizvodnjo PVC stavbnega pohištva izključno za nemški trg, zdaj izvaža v več držav. Njihov glavni dobavitelj profilov, nemški koncern INOOTIC, je vodilni proizvajalec sistemov za okenske profile na svetovnem trgu. SeCOM slovi po prvovrstnih in kakovostnih izdelkih iz PVC stavbnega pohištva. Sweden, Norway, Finland) Russia, Kazahstan, Turkmenistan, Japan and even to Nigeria. 97% of their products are exported. The Levas Krško, d. o. o. sheltered workshop, which is under the majority ownership of Vipap Videm Krško, was set up in Today, the company employs over 100 people. The company s main activity is the manufacturing of wood packaging. In order to ensure employability of persons with disabilities, the company also performs other activities, such as maintenance of mobile machinery, machine maintenance and the provision of security services for facilities. Numerous smaller companies discovered market niches in the international market. The Cerjak company utilises their own innovative technology for the manufacturing of Cardan shafts for tractors and industrial transmission shafts, while their operation is also directed towards the manufacturing of components for environmentally friendly energy production. The Ekten company is also successfully involved in environmental programmes, as their main product is the filtration of polluted air. They sell metal equipment for the glass industry, insulation material industry, stone crushing and transporting devices and many more to the national and international market. Alufinal is an exporter of comprehensive aluminium constructions in the building industry with an emphasis on curtain walls, windows and doors. The KIM company developed from a small metal processing firm. Today, the company is involved in the development, planning, manufacturing, installation, servicing and technical consultancy for a number of products: metal constructions and their elements, lifting and handling equipment, technological and ecological equipment, filtering devices, pressure vessels, separation equipment and others. The Steklarstvo Resnik glazier workshop uses computer controlled cutting of glass plates thus adapting to the increasingly demanding European market. Krško 113

114 SeCom slovi po kakovostnih izdelkih iz PVC stavbnega pohištva. The SeCOM company is famous for its top-quality PVC products for builders' joinery. Timi Krško, gradbeno podjetje, ima več kot tridesetletno tradicijo. For over three decades, Timi Krško has been one of the most succestful construction companies in the municipality. Podjetje CGP Novo mesto je specializirano za kamnine, asfalte in betone. CGO Novo mesto specializes in stone materials, asphalt and concrete. Gradbeništvo Za gradbeni sektor sta ilustrativna dva podatka kljub krizi v gradbeništvu in nizkim dohodkom zaposlujejo gradbena podjetja 11 % vseh zaposlenih v občini. Celo 18,6 % vseh podjetnikov se v občini ukvarja z gradbeništvom in poslovanje so v letu 2011 nekoliko izboljšali. V strukturi skupnih prihodkov gospodarskih družb občine Krško je gradbeništvo obeleženo sicer le z 2 %. A v preteklosti je bilo drugače. V krški občini so nekatera gradbena podjetja poslovala zelo uspešno. Med prvimi podjetji je bilo Gradbeno podjetje Sava, ki je začelo poslovati leta GP Sava se je leta 1970 preimenovalo v IGM Sava (Industrija gradbenega materiala) in se specializiralo za proizvodnjo betonskih izdelkov. V letu 1975 so ustanovili svoj Projektivni biro. Po pridobitvi pooblastila Skupščine občine Krško za izdelovanje urbanistične dokumentacije in s prevzemanjem vse večjih projektantskih in inženiring storitev sta se iz enovite delovne organizacije IGM Sava oblikovali dve temeljni organizaciji združenega dela TOZD IGM Sava in TOZD Savaprojekt. Podjetje IGM Sava je tako s svojo tradicijo in izkušnjami na trgu že 60 let. Desetletja je podjetje uspešno kljubovalo vsem izzivom zahtevnega gradbenega trga in danes kot del skupine CGP nadaljuje dolgoletno tradicijo v proizvodnji armirano betonskih konstrukcij, elementov in izdelkov in krivljene armature. Dejavnost podjetja obsega izvedbo montažnih hal, ohišij transformatorskih postaj, avtobusnih postajališč, garažnih elementov, vodnjakov, greznic, oljnih lovilcev, opornih zidov in drugih armirano betonski izdelkov ter izdelavo razne betonske galanterije. Z novo, tehnološko opremljeno železokrivnico pa zadovoljuje tudi potrebe po krivljeni armaturi na širšem posavskem in dolenjskem trgu. Podjetje se lahko pohvali s preko 300 postavljenimi objekti v Sloveniji ter 35 objekti v Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem. Nudijo pa tudi vso tehnično podporo pri zasnovi in vrhunski izvedbi projektov. In 1995, the SeCOM company began manufacturing PVC builders joinery exclusively for the German market and now exports its products to numerous countries and is famous for its top-quality products. The Construction Industry Construction companies employ 11% of all the people employed in the municipality. Even 18.6% of all entrepreneurs in the municipality are involved in construction activity and they even managed to slightly improve their performance in In the structure of total revenue of commercial companies of the Krško Municipality however, construction only represents 2%. This used to be different though. Among the first companies was the Gradbeno podjetje Sava company from 1947, which was renamed to IGM Sava in 1970 (IGM construction material industry) and which specialised in the manufacture of concrete products. Two companies arose from this tradition IGM Sava and Savaprojekt. Today, IGM Sava is part of the CGP Group and continues the longstanding tradition of manufacturing of reinforced concrete structures, elements and products from bent reinforcement. They also provide comprehensive technical support in the design and top- -quality implementation of projects. Today, there are different companies in the municipality that are involved in the construction activity Timi, Saramati, Ino, GIP Togrel, as well as Kostak, Žarn trucking and others, but one of the longest traditions is that of IGM Sava. The production programme of GIP Togrel encompasses the production and installation of prefabricated reinforced elements and structures and the production and sale of fresh concrete. They also provide all the required project construction documents. For over three decades, Timi Krško has been one of the most successful construction companies in the municipality. The company s headquarters are located in Drnovo and the company employs 120 people. Their vision is to become one of the 114 Krško

115 Obrat CGP Novo mesto na Drnovem je naslednik nekdanjega Cestnega podjetja Novo mesto. Njegova glavna dejavnost je pridobivanje kamnitih materialov za lastne potrebe in potrebe trga ter izdelava asfaltov in betonov. Kamnine pridobivajo tudi v kafoto / photo: Goran Rovan Med uspešne gradbince štejemo tudi novomeški SGP Pionir, Splošno gradbeno podjetje, ki je imelo v krški občini dve podjetji. To sta bila TOZD Togrel (Tovarna gradbenih elementov) v Veliki vasi pri Krškem in TOZD Gradbeni sektor Krško, ki je imel sredi osemdesetih let okoli 650 zaposlenih. Togrel je ustanovil SGP Pionir leta 1970, gradil pa je montažne hale za skladišča, tovarne, šole, turistične objekte. V njem pa je bilo kmalu zaposlenih preko 140 delavcev. Krški Pionir je gradil vse pomembne industrijske objekte v Krškem, predvsem v tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj, stanovanja, šole, mostove in druge javne ustanove od hotelov do kulturnih domov. Skupaj s Togrelom so gradili po Jugoslaviji in tudi v tujini. Podjetje Togrel je po stečaju GIP Pionirja kupil najprej Kostak, potem je prešlo pod okrilje črnomaljskega Begrada, od junija 2012 pa je novi lastnik GIPOSS. Proizvodni program GIP Togrela obsega proizvodnjo in montažo armiranobetonskih montažnih elementov in konstrukcij ter proizvodnjo in prodajo svežega betona. Izdelujejo tudi vso potrebno projektno dokumentacijo gradbenih konstrukcij. Danes opravljajo gradbeno dejavnost v občini različna podjetja Timi, Saramati, Ino, pa tudi Kostak, prevozništvo Žarn in drugi, a ena najdaljših tradicij je zapisana v zgodovini podjetja IGM Sava. Timi Krško že več kot tri desetletja dela na področju gradbeništva in je eno najuspešnejših gradbenih družb v občini. Med drugim je osvojilo priznanje gazela za najboljše hitro rastoče podjetje na Dolenjskem in v Posavju. Podjetje ima sedež na Drnovem in zaposluje 120 delavcev. Njihova vizija je postati eno izmed uspešnejših gradbenih podjetij v regiji, usmerjeno v gradnjo individualnih stanovanjskih hiš ter komunalne in telekomunikacijske infrastrukture. Glavne dejavnosti podjetja so opravljanje gradbenih del na področju nizkih in visokih gradenj: izgradnja objektov na ključ, splošna gradbena dela, gradnja cest, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture, druga zaključna gradbena dela, izdelava zunanjih ureditev, adaptacij, dozidave in rekonstrukcije ter rušenje objektov. most successful construction companies in the region with their focus being the construction of residential homes, municipal and telecommunications infrastructure. The CGP Novo mesto plant in Drnovo is the successor of the former Cestno podjetje Novo mesto. Their main activity is the acquisition of stone materials for own use and for the needs of the market and the manufacturing of asphalt and concrete. The Textile Industry In recent years, the textile industry, which was established by textile giants in the Posavje Region, has faced a much more difficult situation than the construction industry. In their best years, there were two textile plants which were known as strong employers in Krško. Ladies wear Lisca from Sevnica opened its plant in Senovo already in The plant recorded successful operation and predominantly employed female labour force, with women sewing bathing suits, lingerie and blouses until 2005, when Lisca stopped production in its Senovo plant. The story of the Labod Libna BOAL (Basic Organisation for Associated Labour) in Krško is similar. Engineering Consultancy, Spacial Planning and Design services The development of service activities, engineering, project management, implementation of new technologies and sale of knowledge are to a great extent related to the development of the energy sector, both the nuclear field and the construction of energy facilities on the Lower Sava River. The share of professional, scientific and technical activities in total revenue of commercial companies of the Krško Municipality, excluding the energy and financial sector, stood at 6% in The companies operating in this branch are characterised by international operation. Krško 115

116 mnolomih, ki so v krški občini peskokop Gunte in v gramoznici Spodnji Stari Grad, kjer se letno proizvede do pol milijona kubičnih metrov različnih kamnin. Poleg prodaje kamnitih in peščenih materialov, te povečini predelujejo v separaciji Drnovo za proizvodna obrata asfaltna baza in betonarna, kjer v tehnološko sodobno opremljenih pogonih Alfeld in Wibau izdelujejo asfalte s skupno zmogljivostjo 210 ton na uro. Letna proizvodnja znaša do ton. Tekstilna industrija Precej slabše kot gradbeništvu se je v zadnjih letih godilo tekstilni industriji, ki so jo v krški občini postavili na noge tekstilni velikani v Posavju. Dva tekstilna obrata sta se v najboljših letih uvrščala med močnejše zaposlovalce v Krškem. Konfekcija Lisca iz Sevnice je svoj obrat na Senovem odprla že leta Uspešno je posloval in zaposloval predvsem žensko delovno silo, ki je šivala kopalke in perilo ter ženske bluze vse do leta 2005, ko je Lisca ukinila proizvodnjo v svojem obratu na Senovem. Brez dela je takrat zaradi že napovedane racionalizacije poslovanja ostalo 120 šivilj. Sicer pa je v Lisci na Senovem v najboljših časih delalo tudi 500 in več žensk, tudi iz sosednje Hrvaške. Podobna je zgodba Labodovega tozda Libna v Krškem. Leta 1958 so začeli šivati za novomeški Labod najprej v Kostanjevici na Krki. Nov obrat v Krškem, v nekdanji Kovinarski na Vidmu, pa je začel obratovati leta Po letu 1968 sta se oba obrata združila v moderno organizacijo za šivanje ženske in moške konfekcije za potrebe Laboda in drugih tujih blagovnih znamk, ki je z okoli 350 zaposlenimi v novih proizvodnih prostorih na Vidmu v sredini osemdesetih let sešila tudi preko kosov oblačil letno. Labod Libna je ves čas širil proizvodnjo in zaposloval, tako da je bilo v njem konec osemdesetih let 445 zaposlenih. Obrat v Krškem je matično podjetje ukinilo leta 2002, kar je bila posledica krize ali stečajev paradnih konjev tekstilne industrije v Posavju in celotni državi. Svetovalni inženiring, prostorsko načrtovanje in projektiva Razvoj storitvenih dejavnosti, inženiringa, projektnega vodenja, uvajanja novih tehnologij in prodaje znanja je v občini v precejšnji meri povezan z razvitostjo energetskega sektorja tako z jedrskim področjem kot z izgradnjo energetskih objektov na spodnji Savi. Umeščanje energetskih objektov v prostor in načrtovanje potrebne infrastrukture sta zahtevala premišljeno ravnanje z okoljem in zasnovo takšne urbanizacije občine, ki bo z novimi poslovnimi conami ustvarjala potrebno poslovno okolje za podjetja. Še posebej za podjetja, ki prodajajo znanje. Hkrati se je s strukturnimi spremembami v gospodarstvu začela uresničevati dolgoročna vizija razvoja Krškega za višjo kakovost življenja. Delež strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti v skupnih prihodkih gospodarskih družb v občini Krško brez energetskega in finančnega sektorja je dosegel v letu %. Za podjetja iz te panoge je značilna internacionalizacija poslovanja. vir: Savaprojekt Izsek iz vizije razvoja mesta Krško A part of the vision of the development of Krško The activity of the Savaprojekt company is based on comprehensive consulting and representation in construction of facilities engineering services, as they manage construction and urban planning from the outlining of the purpose of the investment to obtaining the operating permit and handing over of the facility to the investor. This is their competitive advantage in the market. Construction design, urban planning and consulting engineering are the three main pillars of engineering services supporting 70 services providing comprehensive urban solutions. The company with units in Ljubljana and Koper employs around 60 highly educated experts. The results of their knowledge and experience are numerous facilities in Slovenia and beyond. The state, various municipalities, other institutions, also the Krško Municipality and the entire Posavje Region, entrust them with their urban planning investments. They also participated in the construction of hydroelectric power plants on the Lower Sava River and the positioning of the Vrbina LILW Repository. Among their projects, which received a lot of positive attention in Krško, is the Development Vision for the Town of Krško. Numip, with its focus being the nuclear field, was established in 1996 and the Q Techna Institute of Quality Assurance and Quality Control in Numip Engineering, Construction, Maintenance and Production sells knowledge in the global market. The company employs a project approach to implementing machine installation and maintenance services in nuclear and conventional energy in Slovenia and beyond. They specialise in reactor services, welding, quality assurance, maintenance of pressure equipment and piping work. They also provide the same type of services to the pharmaceutical and chemical industry. Their largest business partners in Slovenia are the Krško Nuclear Power Plant and the Krka pharmaceutical plant in Novo Mesto, and internationally the Westinghouse company from the USA. Q Techna is becoming the leading development institute in the field of non-destructive testing, certification of welding person- 116 Krško

117 Savaprojekt je družba za projektiranje, urbanizem in svetovalni inženiring. The Savaprojekt company specializes in construction design, urban planning and consulting engineering. Numip je vodil zapiranje reaktorja ob remontu v Nuklearni elektrarni Krško. Numip conducted the closing of the reactor in Nuclear Power Plant in Krško. foto / photo: Brane Lupšina, arhiv Numip Začetki Savaprojekta, družbe za razvoj, projektiranje, konzalting in inženiring segajo v leto 1947, ko je bilo delo podjetja organizirano sprva v Okrajnem gradbenem podjetju Ograd. Kasneje je to prevzela IGM Sava, v kateri so leta 1975 ustanovili projektivni biro, kar sovpada z uradnim začetkom delovanja družbe. Kot samostojna organizacija je pričel Savaprojekt Krško poslovati januarja Leta 1997 je bila družba v procesu lastninjenja organizirana kot delniška družba. Dejavnost Savaprojekta temelji na celovitem svetovanju in zastopanju pri gradnji objektov storitvah inženiringa, saj proces gradnje in načrtovanja prostora obvladujejo od opredelitve investicijske namere pa vse do pridobitve uporabnega dovoljenja in predaje objekta naročniku v uporabo. To je njihova konkurenčna prednost na trgu. Projektiranje, urbanizem in svetovalni inženiring so trije osnovni stebri storitev inženiringa, na katerih temelji 70 storitev s celovitimi okoljskimi rešitvami. Družba s poslovnima enotama v Ljubljani in Kopru zaposluje okoli 60 visoko izobraženih strokovnjakov s področij gradbeništva, strojništva, arhitekture, elektrotehnike, ekologije, ekonomije in geografije. Rezultati njihovega znanja in izkušenj so številni objekti v Sloveniji in zunaj meja na področju energetike, industrije, turizma, šolstva in sociale, kulture, športa in rekreacije, na stanovanjsko- -poslovnem področju, bencinskih servisih in drugje. Investicije na področju prostorskega načrtovanja izvajajo za državo, občine in druge institucije, tudi v krški občini in posavski regiji. Med drugim so sodelovali tudi pri izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi in umeščanju odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini. Med njihovimi projekti, ki so v Krškem vzbudili izjemno in naklonjeno pozornost, je vizija razvoja mesta Krško, ki jo je pripravila skupina urbanistov. Osnovni koncept vizije je povezati mesto v celoto, umakniti glavne prometnice, povezati meso s Savo in ponovno prestaviti industrijo na obrobje. Pri navajanju ekološkega vidika razvoja mesta dajejo v viziji prednost varovanju voda in zraka, usmerjanju v ekstenzivno kmetijstvo in izboljšanju javnega prometa. Vzpostaviti je treba dober kanalizacijski sistem, Krško polje in Savo uporabiti kot naravne, obnovljive vire energije, uvesti racionalno rabo energije in omogočiti nel, procedures and machines and devices, QA/QC services and the certification and training of personnel in accordance with European and American standards in this part of Europe. They provide their services across Europe and in the United States. The Institute has obtained numerous certificates and accreditations and their listing as an approved supplier of major manufacturers of nuclear equipment shows the top qualifications of both companies. The Infra public corporation took over the implementation of investment activities from the HSE Group concessionaire to implement the regulation of the water, national and local infrastructure in the influence area of using the energy potential of the Lower Sava River but also for the maintenance of water infrastructure facilities on the Lower Sava River. The company was set up by the Republic of Slovenia. The Elmont company from Krško dealing with engineering and the manufacture of electrical devices and installations was established in Their main activity is the maintenance of electricity systems and cooperation in modifications and overhauls in the Krško Nuclear Plant. As a holder of numerous environmental and quality certificates, the company was the main contractor in the reconstruction of the 400-kilovolt switchyard in the Krško Nuclear Power Plant in SL-inženiring Boršt was established in 1991 by Silvester Lopatič. The main activity of the company is construction work with an emphasis on building constructions. An important part of their activities was the restoration of cultural monuments, which positions the company at the top of the Slovenian construction industry. Sipro Engineering prides on extensive expertise in the fields of power engineering, nuclear technologies, process industry and pharmacy and their specific knowledge in electrical and mechanical installations, devices and systems in modern technological industrial environments. The essence of the company are highly qualified experts with years of experience and promising young highly educated engineers for specific areas in which they operate. Sipro is involved in the most demanding projects, for well-known domestic and foreign partners. Krško 117

118 občanom kakovostno bivanjsko okolje s čistim zrakom, vodo in tlemi. Če se je nekoč Krško prostorsko razvijalo v smeri SV JV, bi bila zdaj smer drugačna, in sicer SV JZ. Družba Numip, njen poslovni fokus je jedrsko področje, je bila ustanovljena leta 1996, Inštitut za zagotavljanje in kontrolo kakovosti Q Techna pa leta Numip, inženiring, montaža, vzdrževanje in proizvodnja, prodaja znanje na globalnem trgu. S projektnim pristopom izvaja strojne montažne in vzdrževalne storitve v nuklearni in konvencionalni energetiki v Sloveniji in po svetu. Specializiran je predvsem za reaktorske storitve, varjenje, zagotavljanje kakovosti, vzdrževanje tlačne opreme in cevarska dela. Enake storitve izvaja tudi v farmaciji in kemiji. Njegova največja poslovna partnerja sta v Sloveniji Nuklearna elektrarna Krško in tovarna zdravil Krka Novo mesto, v tujini pa Westinghouse v ZDA. Q Techna postaja vodilni razvojno usmerjen inštitut na področju neporušnih kontrol, atestiranja varilcev, postopkov in varilne opreme, storitev QA/QC ter usposabljanja in certificiranja osebja po evropskih in ameriških standardih v tem delu Evrope. Storitve izvaja v Evropi in ZDA. Inštitut je pridobil več certifikatov in akreditacij, prisotnosti na listah odobrenih dobaviteljev največjih proizvajalcev jedrske opreme pa dokazujejo visoko strokovno usposobljenost obeh družb. Javno podjetje Infra izvajanje investicijske dejavnosti je prevzelo od koncesionarja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) obveznost izvedbe ureditve vodne, državne in lokalne infrastrukture na vplivnem območju izkoriščanja energetskega potenciala spodnje Save, a tudi za vzdrževanje objektov vodne infrastrukture na spodnji Savi. Ustanovitelj in edini družbenik je Republika Slovenija, ki je javno podjetje ustanovila februarja Bistveni razlog za ustanovitev Infre v obliki javnega podjetja je bil po zakonu za izgradnjo infrastrukture zagotovljen finančni vir iz vodnega sklada Republike Slovenije. Infra je imela sprva sedež v Sevnici, zdaj pa posluje v Krškem. Podjetje Elmont, trgovina, inženiring in proizvodnja električnih naprav in napeljav Krško je bilo ustanovljeno leta 1993 in je v zasebni lasti. Strokovnjaki so se odločili ustanoviti podjetje, ki mu je osnovna dejavnost elektro vzdrževanje ter sodelovanje na modifikacijah in remontih v Nuklearni elektrarni Krško. Več sodelavcev v Elmontu je delalo v NEK že od same izgradnje, številne izkušnje imajo tudi iz tujine. Nosilci novih idej so v podjetju mladi strokovni kadri, za katere skrbijo z načrtnim štipendiranjem. V družbi je zaposlenih 50 vrhunskih strokovnjakov, ki delajo predvsem na elektro vzdrževalnem področju. Pretežni del njihovih poslov je povezanih z nuklearko. Kot nosilec številnih certifikatov s področja okolja in kakovosti je bilo podjetje tudi v letu 2012 glavni izvajalec izvedbe rekonstrukcije 400-kilovoltnega stikališča v NEK. Sodelujejo z najpomembnejšimi firmami s tega področja v svetu, kot so Westinghouse, ABB, Siemens in druge. Elmont dokazuje svojo družbeno odgovornost do okolja v občini na kulturnem, izobraževalnem, športnem in drugih področjih. Podjetje SL-inženiring Boršt je leta 1991 ustanovil Silvester Lopatič, ko so gradbena podjetja v bivši skupni državi Jugosla- Grieshaber logistika, d. o. o., je sodobno logistično podjetje z matično družbo v Nemčiji. Grieshaber logistika d. o. o. is a modern logistics company with the parent company located in Germany. Job center Krško je eden večjih poslovnih centrov v Posavju. Job center Krško is one of the major business centers in the Posavje region. The HermeS company provides business information and software solutions for the management of small and medium-sized companies. The company has its headquarters in Ljubljana and a business unit in Krško. Grieshaber logistika is a modern logistics company and an important link in the supply chain of the Bosch corporation. The company is a business under the 100-percent ownership of the Grieshaber family with the parent company located in Germany. In Slovenia, the company was set up in 2005 and provides comprehensive logistic solutions for tools, packaging and labelling. One of the most important companies in the service branch of the municipality is the Kostak company. Kostak, d. d., komunalno stavbno podjetje, has concluded a long-term concession contract to performing activities of local public utility services and marketing activity in the Krško Municipality and the Municipality of Kostanjevica na Krki. Kostak is the leading public utility and construction company in the region but also beyond the borders of Posavje. The company ensures an uninterrupted supply of potable water and performs internal control procedures based on HACCP principles. In discharge and treatment of waste rainwater, the company sees to the regulation of the Krško Polje sewage network and the installation of small municipal treatment plants. In order to implement a more efficient and economic management of municipal waste, in 2012 the company and the Krško Municipality decided to construct a facility with a waste sorting line for mixed municipal waste. In expanding its activity in the recent years, the company took over HPG Brežice, Ansat and GIP Elite. Job Center Krško has its facility in the Žadovinek business zone the Job Centre, and in 2010 new facilities were added. The facility stretches across six floors and the same as the first facility in Krško offers underground parking making it one of the largest business centres in the Posavje Region. 118 Krško

119 viji in po političnih spremembah v vzhodni Evropi izgubila trge in je večina propadla. Glavna dejavnost podjetja je izvajanje del v gradbeništvu s poudarkom na visokih gradnjah. Leta 2003 so se preselili v novozgrajeni objekt v Krškem. Njihova pomembna dejavnost je bila obnova kulturnih spomenikov, kar družbo uvršča v sam vrh slovenskega gradbeništva. Posebnost družbe SiPRO inženiring so bogate inženirske izkušnje s področja energetike, nuklearne tehnologije, procesne industrije in farmacije, pa tudi specifična znanja o tehnoloških električnih in strojnih inštalacijah, napravah in sistemih v modernih industrijskih okoljih. Jedro podjetja sestavljajo vrhunski strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami in mladi, perspektivni visoko izobraženi kadri za posamezna področja, na katerih delujejo. Sodelujejo pri najzahtevnejših projektih z znanimi domačimi in tujimi partnerji. S poslovno informatiko in programskimi rešitvami, ki so namenjene zlasti vodenju poslovanja majhnih in srednje velikih podjetij, se ukvarja družba HermeS. Na trgu je najbolj razširjen njen programski paket Hermes 2.0, ledino pa so v Sloveniji orali tudi s programom gradbene kalkulacije. V zadnjem času se HermeS vse bolj uveljavlja z integrirano rešitvijo HermeS 3v1, ki vključuje ERP, CRM in dokumentarni sistem. Sedež družbe je v Ljubljani, poslovna enota pa je v Krškem. Grieshaber logistika je sodobno logistično podjetje in pomemben člen v oskrbovalni verigi multinacionalke Bosch. Podjetje je v 100-odstotni lasti družine Grieshaber, ki ima matično družbo v Nemčiji. Logistične storitve v Nemčiji izvajajo predvsem za farmacijo in papirno-predelovalno industrijo. Podjetje v Sloveniji je bilo ustanovljeno leta 2005 in izvaja celovite rešitve logistike orodij, pakiranja in označevanja. V zadnjem letu povečuje obseg poslovanja na področju razreza in pakiranja brusnega platna. V letu 2012 ima zaposlenih preko 100 ljudi. Na Drnovem v Krškem skladiščijo okoli izdelkov in orodij, imajo paletnih in regalnih mest. Dnevno spakirajo kosov (200 delovnih nalogov dnevno), tako da vsak dan odpremijo od 20 do 40 ton blaga. SL inženiring je specializiran za visoke gradnje. SL inženiring specializes in building construction. Sipro inženiring dela na področju energetike, procesne industrije in farmacije. Sipro inženiring prides on their extensive experience from the fields of energy, process technologies and the pharmaceutical industry. Krško 119

120 Podjetje deluje v skladu s standardom ISO 9001:2008, prvo je v Posavju pridobilo potrdilo AEO (pooblaščeni gospodarski subjekt), ponaša pa se še s certifikatom Družini prijazno podjetje. Eno najpomembnejših podjetij v storitveni panogi v občini je družba Kostak, ki je velik zaposlovalec. Kostak, d. d., kot komunalno stavbno podjetje na osnovi dolgoročne koncesijske pogodbe opravlja dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih služb in tržne dejavnosti v občini Krško in na področju občine Kostanjevica na Krki. Družba Kostak je vodilno podjetje na področju komunale in gradbeništva v regiji, a tudi zunaj Posavja. Podjetje zagotavlja nemoteno oskrbo s pitno vodo in izvaja notranji nadzor skladno s sistemom HACCP. Pri odvajanju in čiščenju odpadnih padavinskih voda skrbi za ustrezno urejenost v sklopu kanalizacijskega omrežja Krškega polja in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Zaradi učinkovitejšega in racionalnejšega ravnanja s komunalnimi odpadki se je podjetje skupaj s krško občino odločilo v letu 2012 za izgradnjo objekta s sortirno linijo mešanih komunalnih odpadkov. Pripravljajo tudi izgradnjo sodobne nadkrite kompostarne, s katero bodo bistveno zmanjšali vpliv na okolje. V zadnjih letih je podjetje sodelovalo pri strokovno zahtevnih gradbenih delih na HE na spodnji Savi ter drugih večjih projektih v Posavju, na osnovi uvrstitve na listo ASL pa zagotavlja gradbene storitve v NEK glede na predpisane zahteve. S poslovnim partnerjem NEK dolgoročno sodeluje v okviru vzdrževalnih in čistilnih del. Dejavnost širijo k storitvam znotraj radiološko nadzorovanega območja. Kostak je leta 2005 zasnoval energetsko učinkovito poslovno stavbo in zanjo dobil med drugim nagrado za energetsko učinkovit projekt leta Razvoj novih, inovativnih tehnologij predstavlja prispevek k znanosti in je velik izziv za projekte, ki jih družba izvaja v okviru energetske učinkovitosti, obnovljive in trajnostne energetike ter učinkovite rabe energije. Družba v okviru svojih dejavnosti izvaja tudi tehnične naloge upravljanja z omrežji za distribucijo plina. Kostak ima skoraj vse svoje dejavnosti vključene v sistem vodenja kakovosti in je prvi prejemnik certifikata za sistem upravljanja z energijo. Družba je prejela polni certifikat Družini prijazno podjetje. Podjetje se je v svoji več kot polstoletni zgodovini večkrat preoblikovalo, konec leta 1994 v delniško družbo. Danes je v njem več kot 300 zaposlenih. V zadnjih letih je pri širitvi svoje dejavnosti pod svoje lastniško okrilje prevzelo podjetje HPG Brežice, Ansat in GIP Elite. Podjetje Job Center Krško ima v poslovni coni Žadovinek poslovni objekt Job center, temu pa so leta 2010 prizidali še nove poslovne površine, tako da imajo danes kar m 2 uporabnih površin. Objekt je zgrajen v šestih etažah in ima kot prvi v Krškem svoje lastne podzemne parkirne prostore, tako da je eden od večjih poslovnih centrov v Posavju. 120 Krško

121 , arhiv Kostak Poslovna stavba podjetja Kostak je bila nagrajena za energetsko učinkovitost. The office building of the company Kostak was awarded for its energy efficiency. Krško 121

122 122 Krško

123 foto / photo: Peter Marinšek Sadjarstvo in vinogradništvo sta najstarejši kmetijski dejavnosti v krški občini, zidanice pa priljubljene postaje na vinarsko-turističnih poteh. Fruit and wine growing are the oldest agricultural activities in the municipality of Krško. Cottages are favorite parts of the wine and tourist routes. Krško 123

124 Pridelava jagod v Straži pri Raki Strawberries production at Straža Mlin Katič dnevno zmelje 100 ton pšenice. The Mill Katič daily grind 100 tons of wheat. Kmetijstvo in prehrambne dejavnosti Kmetijstvo in pridelovanje hrane je v krški občini uvrščeno med pomembne gospodarske dejavnosti. Večina prebivalstva se je stoletja preživljala s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom in sadjarstvom, saj ima občina za te panoge zelo dobre naravne danosti. Po letu 1945 je bila ustanovljena vrsta obnovitvenih zadrug po vseh večjih krajih takratne krške občine. Po letu 1961 so se zadruge začele združevati in tako se je Kmetijska zadruga Krško leta 1965 preimenovala v Agrokombinat Krško. Ta je razvijal plantažno sadjarstvo, vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo, sodelovali pa so tudi s kooperanti zasebnimi kmetovalci. Delež kmečkega prebivalstva, ki je leta 1948 presegal 48 %, je bil leta 1981 le še 15 %, na začetku novega stoletja pa znaša delež kmetov 8,7 % (v Sloveniji 3,5 %). Število kmetijskih gospodarstev na območju občine Krško se postopoma manjša, prav tako površine kmetijskih zemljišč. V strukturi kmetijskih zemljišč prevladujejo travniki in pašniki, sledijo njive, nato trajni nasadi. Krška izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto deluje na območju občin Krško in Kostanjevica na Krki, s skupno površino ha. Naravni pogoji za kmetijstvo so zelo pestri, od najboljših kmetijskih zemljišč v dolinah rek Save, Krke in njunih pritokov do višinsko gorskih območij na Gorjancih in Bohorju. Na Krškem polju in v nižinah prevladujejo njivske površine, razvito je poljedelstvo, posledično živinoreja, govedo, prašiči, konji, na namakanih površinah pridelava zelenjave in sadja. V gričevnato hribovitem območju je razvita sonaravna živinoreja, mleko, meso, sadjarstvo in vinogradništvo. Na območju Gorjancev in Bohorja je razvita pašna reja živine (krave dojilje, drobnica). Na območju občine Krško je kmetijskih gospodarstev. Živinoreja je bila v preteklosti najpomembnejša kmetijska panoga. Od začetka tega tisočletja pa je ravno ta panoga doživljala največje spremembe. Zmanjševalo se je število kmetij, ki redijo domače živali predvsem govedo. Leta 2000 je ob popisu kmetij izjavilo, da redijo govedo, v letu 2010 pa je bilo takih kmetij le še 729. Agriculture and the Food Industry Agriculture and food production are among the most important economic activities of the Krško Municipality. For centuries, the majority of inhabitants made their living by crop and animal farming, wine and fruit growing, as the municipality has excellent natural features for these branches. In 1948, the share of the rural population stood at over 48% and in 1981 at only 15%, while at the start of the new millennium the share of farmers was 8.7% (in Slovenia 3.5%). The number of agriculture holdings in the area of the Krško Municipality is slowly decreasing, the same goes farmland surfaces. In the structure of agricultural areas, meadows and pastures prevail, followed by fields and permanent crops. The natural conditions are favourable for farming and perfect farmland can be found from the valleys of the Sava and Krka Rivers and their tributaries to the high mountain areas of Gorjanci and Bohor. In Krško Polje and the lowlands, fields prevail and farming developed together with animal farming of cattle, pigs and horses. Vegetables and fruit are grown in irrigated areas. The hilly countryside offers sustainable animal farming, milk, meat, fruit and wine-growing. The areas of Gorjanci and Bohor offer pasture breeding of dairy cows and small livestock. There are 1,764 agricultural holdings in the area of the Krško Municipality. The area of Krško has always been known for pig farming and the lowlands enabled the use of the surplus of field produce. This is the home of the Krškopolje pig, the only preserved autochthonous Slovenian pig breed, which is still known for the traditional taste of meat and bacon. In 1991, the breed was listed as one of the endangered Slovenian breeds. A pedigree book was established in 1992 and a gene bank was organised on three farms in the broader area of Brežice. The highest scope of pig farming can be found in the Pristava village, where Agrokombinat Krško built a modern farm for production of 25,000 pig fatteners in Today, the farm operates within the framework of the Farme Ihan Group and currently breeds around 1,400 breeding sows. After reconstruction this farm will be specialized for production of 45, Krško

125 Ribogojstvo Goričar je največji vzreditelj sladkovodnih rib v Sloveniji. Aquaculture Goričar is the largest breeder of freshwater fish in Slovenia. Farma Ihan Pristava The Ihan Farm in Pristava Krško področje je bilo že od nekdaj znano po prašičereji, ki je v ravninskem delu omogočalo izkoriščanje presežnih njivskih pridelkov. Od tu izvira tudi znani krškopoljski prašič, edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev, ki se še vedno odlikuje po tradicionalnem okusu mesa in slanine. Pasma je bila po letu 1991 uvrščena med ogrožene slovenske pasme. Z letom 1992 je bila vzpostavljena rodovniška knjiga in organizirana genska banka na treh vzrejnih središčih na širšem področju Brežic. V zadnjih desetletjih se je z industrializacijo območja začela opuščati tudi prašičereja. Še danes pa na tem področju ostaja nekaj specializiranih prašičerejcev, ki znajo svoje meso predelati tudi v najkakovostnejše suhomesnate izdelke. Po obsegu daleč največ prašičereje je ostalo v vasi Pristava, kjer je Agrokombinat Krško leta 1984 zgradil sodobno farmo za vzrejo prašičev pitancev. Farma danes deluje v okviru skupine Farma Ihan in trenutno redi okoli plemenskih svinj. Po končani rekonstrukciji bo farma ostala specializiran obrat za vzrejo približno pujskov v teži 25 kg, ki bodo namenjeni prodaji ali pitanju v kooperacijski mreži Farm Ihan, razpredeni po vsej Sloveniji. Vse pomembnejšo alternativo živinoreji predstavlja pridelava vrtnin, ki omogoča boljšo izkoriščenost tudi manjših njivskih površin, kar ob uvedbi namakanja predstavlja dobro možnost za pridelavo zelenjave, vrtnin in jagod. Tržna pridelava zelenjave poteka na 127 ha, od tega precej na integriran, torej sonaraven način. V občini Krško je skoraj 13 % intenzivnih sadjarskih nasadov v Sloveniji. Površina intenzivnih nasadov sadja pa je po letu 2000 stagnirala ali celo upadala. Najbolj razširjena sadna vrsta je jablana, v manjši meri so zastopane hruške in breskve. Pomembna je pridelava jagod in malin, priložnosti se kažejo tudi v pridelavi marelic, češenj, lupinarjev, kostanja, namiznega grozdja. Enako velja tudi za tradicionalno razširjeno vinogradništvo, ki ima kljub razdrobljeni posestni strukturi, težkim predelovalnim pogojem in tržni neorganiziranosti na trgu EU veliko možnosti za utrjevanje blagovnih znamk vin z oznako PTP cviček, beli in rdeči bizeljčan ter vrhunskih sortnih, buteljčnih vin. Kmetijstvo v krški občini je precej razdrobljeno. Največjo koncentracijo proizvodnje je zaznati v prireji mleka, kjer se weaners in weight of 25 kg, which will be finished within the Farm Ihan's cooperation network all over Slovenia. An increasingly important alternative to animal farming is the growing of vegetables, which enables the better utilisation of smaller fields. With the introduction of irrigation, this represents a good opportunity for the growing of vegetables and berries. Despite the fragmented ownership structure, difficult processing conditions and the lack of organisation in the EU market, the traditionally wide-spread wine-growing still offers numerous opportunities for strengthening the PTP (recognised traditional denomination) wine brands of Cviček, Bizeljčan White and Red and top quality varietal and bottled wines. The main driver of intensive fruit growing, especially the growing of apples, in the Krško Municipality and in Slovenia is Evrosad. Their own-grown fruit and fruit purchased from contractual partners is sold under the umbrella brand of Evrosad. Today, the Evrosad Group represents one third of Slovenia s fruit production. Their apples are sold on thirteen European markets, in the territory of former Yugoslavia and even in Arab countries. Every year, the Group produces around 22,000 tons of fruit on 625 hectares. Evrosad s products are predominantly bought by large supermarket chains. Kmečka zadruga Krško (Krško Agricultural Cooperative), which is famous for its wine cellar, continues the wine-growing tradition in the Krško area. In 2001, the National Assembly of the Republic of Slovenia adopted amendment to the Wine Act and thus protected the Cviček wine with the recognised traditional denomination (PTP) label. At the same time, the Cviček Consortium was founded with the aim of preserving the traditional production of this autochthonous and high-quality wine and through the sale of wines of a higher price range ensure the existence of the Dolenjska Region wine-growers. The homeland of Cviček is the Dolenjska wine-growing district and high quality varietal wines, such as Blue Franconian, Pinot Blanc, Green Silvaner and predicate wines, are produced in the Bizeljsko-Sremič wine- -growing district. Krško 125

126 je število kmetij, ki oddajajo mleko, v desetletju zmanjšalo s 707 na 181. Ob tem se je praktično prepolovil stalež krav molznic, a je ostala količina oddanega mleka na nivoju okrog l letno. Podobno specializacijo beležimo tudi v vinogradništvu, sadjarstvu, zelenjadarstvu. Podatki kažejo, da so družinske kmetije dobro razvite. Od podjetij, ki v kmetijstvu izstopajo, je potrebno omeniti Evrosad nekdanjega Agrokombinata, ki je po prehodu v sistem Mercator propadel. Pri odkupu in predelavi kmetijskih pridelkov imajo pomembno mesto Mlin Katič, Klavnica Hočevar, Kmečka zadruga Bohor, KZ Kostanjevica, KZ Krka in KZ Sevnica. S poudarjanjem pomena lokalno pridelane hrane in hrane višje kakovosti, vključno z ekološko pridelavo in prirejo, je pričakovati več neposrednega trženja s kmetij. Občina Krško načrtno izvaja politiko razvoja podeželja, in sicer v skladu s Programom razvoja podeželja, s katerim se želi izboljšati konkurenčnost kmetijskega in gozdarskega sektorja, kakovost življenja na podeželju in spodbuditi diverzifikacijo podeželskega gospodarstva. Sprejete usmeritve kmetijske politike v krški občini opozarjajo na ohranjanje kmetijskih površin, tehnološke posodobitve kmetij, razvoj dopolnilnih dejavnosti, mišljen je predvsem turizem na kmetijah, in na podjetništvo na podeželju. Nosilec intenzivnega sadjarstva, predvsem pridelave jabolk, je v krški občini in v Sloveniji Evrosad. Evrosad Krško je leta 1995 sklenil kupoprodajno pogodbo z družbo Mercator-Agrokombinat in odkupil vse njeno premoženje. Aktivno je začel poslovati leta V prvem letu delovanja je Evrosad opustil program gojenja jagod. V naslednjih letih je bilo obnovljenih približno 110 hektarjev najstarejših nasadov jablan in hrušk, pri čemer so površine hrušk nadomestili z jablanami. Več kot polovica od 275 ha je pokritih s protitočnimi mrežami. V letu 2010 je bila zaključena izgradnja sodobnega sortirno-pakirnega centra, ki ima kapaciteto pakiranja 20 ton na uro in je do sedaj njihova največja investicija, saj je stala skoraj 4 mio evrov. V letu 2000 je bila ustanovljena družba Sadjarstvo Blanca, ki je tudi lastniško povezana z družbo Evrosad. Evrosad sodeluje tudi z drugimi sadjarji iz krške, sevniške in brežiške občine, s katerimi ima sklenjene pogodbe o odkupu jabolk, hrušk in breskev. To so njihovi pogodbeni proizvajalci, skupna površina, na kateri ti pridelujejo sadje, pa je preko 100 ha. V letu 2012 je Evrosad kupil še Sadjarstvo Ormož in s tem pridobil 145 hektarjev sadovnjakov in še 50 hektarjev zemljišč, kamor bo lahko širil svojo sadjarsko dejavnost. Vsa tri podjetja in zasebni sadjarji zdaj skupaj tvorijo skupino Evrosad. Pridelano sadje v lastni proizvodnji in odkupljeno od pogodbenih proizvajalcev prodajajo pod enotno blagovno znamko Evrosad. Danes skupina Evrosad predstavlja tretjino slovenske sadjarske proizvodnje. Njihova jabolka prodajajo na trinajstih evropskih trgih. Letno se v skupini na 625 hektarjih pridela okoli ton sadja. Kupci proizvodov Evrosad so predvsem velike trgovske verige. Njihovo sadje se prodaja na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino, dve tretjini pa ga izvozijo v Anglijo, Skandinavijo, Litvo, Latvijo, Rusijo, Romunijo in na Madžarsko, od leta 2011 pa preko partnerja iz Dubaja tudi v mnoge arabske države. Evrosadov sadovnjak v Žadovinku Evrosad s orchard in Žadovinek Skupina Evrosad prispeva tretjino slovenske sadjarske proizvodnje. Group Evrosad contributes the third of Slovenian fruit growing production. Evrosad letno pridela okoli ton sadja. Evrosad annually produces about 22,000 tonnes of fruit. 126 Krško

127 Krško 127

128 Kmečka zadruga Krško, ki je najbolj znana po svoji vinski kleti, nadaljuje tradicijo vinogradništva na krškem območju. Lastne vinogradniške površine ima na posestvu Sremič, kjer pridelujejo vrhunska bela in rdeča ter predikatna vina. Grozdje za cviček PTP odkupujejo od članov zadruge. KZ Krško se je pred poldrugim desetletjem intenzivno usmerila v pridelavo vina. Takrat so začeli ponovno prevzemati in odkupovati grozdje. Nato so s finančno pomočjo občine in države leta 2004 začeli obnavljati vinograde na Sremiču, uredili denacionalizacijske zahtevke in od mariborske škofije prevzeli v najem 20 hektarjev zemljišč. Leta 2001 so v državnem zboru s sprejetjem novele zakona o vinu zakonsko zaščitili cviček z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP), hkrati pa je bil ustanovljen tudi Konzorcij cviček, z. o. o., z namenom, da ohrani tradicionalno pridelavo avtohtonega kakovostnega vina in s prodajo vin v višjem cenovnem razredu zagotovi obstoj dolenjskih vinogradnikov. Cviček pridelujejo v dolenjskem vinorodnem okolišu, vrhunska sortna vina, kot so modra frankinja, beli pinot, zeleni silvanec in predikatna vina, pa pridelujejo v sremiško-bizeljskem vinorodnem okolišu. Kletne zmogljivosti Kmečke zadruge Krško znašajo 4 mio litrov. Letno pridelajo 1,5 mio litrov vina, med katerimi predstavlja 90 % cviček PTP, ostalo pa so deželna in vrhunska vina s Sremiča. Dokaz za visoko kakovost vin KZ Krško so številne prejete nagrade in priznanja. Kakovost vin potrjuje certifikat Vinska klet Kmečke zadruge Krško nadaljuje tradicijo vinogradništva na krškem območju. Wine Cellar of the Krško Agricultural Cooperative continues the tradition of viticulture in the Krško area. The capacity of the Krško wine cellar is 4 million litres of wine. The annual wine production stands at 1.5 million litres; Cviček PTP accounts for 90 percent and the remaining 10 percent is accounted for by country and top quality wines from Sremič. Among successful companies of the food processing industry is also the famous Katić Mill in Velika vas. The mill has an immense capacity and can grind up to 100 tons of wheat on a daily basis. Production is computer controlled and operated and flour from the Katić Mill is a recognised brand. The Ribogojstvo Goričar fish farm also has its headquarters in Krško. The farm has a chain of three fish farms in Slovenia and is among the largest breeders of freshwater fish with an annual production of around 100 tons of fish and fish products, mostly trout and other freshwater fish. Šumi bonboni, d. o. o., as part of the Žito Group, is among the largest Slovenian confectionary companies with an annual production of 5,000 tons of candy and chewing gum. 85% of production is exported with the most important market being the territory of the former Yugoslavia. 128 Krško

129 kakovosti ISO 9001/2008, ki so ga pridobili v novembru 2003 kot prva zadruga ter vinska klet v Sloveniji. Med uspešna podjetja živilskopredelovalne industrije se uvršča znani Mlin Katič v Veliki vasi. Zmogljivost tega mlina je velika, saj lahko dnevno zmelje 100 ton pšenice. Proizvodnja je nadzirana in vodena s procesnim računalnikom, moka iz mlina Katič pa je na prodajnih policah sprejeta kot priznana blagovna znamka. Ribogojstvo Goričar sodi z verigo treh ribogojnic po Sloveniji med največje vzreditelje sladkovodnih rib in letno pridela okrog 100 ton rib in ribjih izdelkov, in sicer postrvi in drugih sladkovodnih rib. Med podjetji v živilski industriji je družba Šumi bonboni, d. o. o., kot del skupine Žito. Šumi bonboni, d. o. o., ima 135-letno zgodovino, saj ga je Franz Šumi ustanovil leta V začetku je bilo podjetje bolj slaščičarsko obrtna delavnica v Ljubljani, na Slovenski ulici 14 (sedanje Gradišče), iz katere se je sčasoma razvila moderna tovarna. K Šumiju je bil leta 2000 pripojen Imperial iz Krškega. Imperial je prav tako podjetje z dolgo tradicijo, ustanovljeno leta Ob združitvi s Šumijem je Imperial izdeloval žvečilni gumi. Obrata sta delovala na različnih lokacijah vse do leta 2008, ko se je proizvodnja bonbonov preselila iz Ljubljane v Krško. Naložba v novo proizvodno halo je stala 5,5 mio evrov. Podjetje na skupni lokaciji se je iz Žito Domače salame Homemade Salami Ponudba na Ocvirkijadi v Dolenji vasi Cuisine specialities presented at Ocvirkijada event in Dolenja vas village Najbolj znano vino dolenjskega vinorodnega okoliša je cviček. Cviček is the most famous wine from the wine-growing district Dolenjska. Krško 129

130 Zimska idila na Planini v Podbočju Winter wonderland at Planina in Podbočje Kolesarska steza na Krškem polju Cycle track in Krško Polje Šumi preimenovalo v Šumi bonboni, d. o. o. Podjetje je v lasti podjetja Žito, d. d., tesno pa že od leta 1975 poslovno sodeluje z nemškim partnerjem Hitschler International. Spada med največja slovenska konditorska podjetja, z letno proizvodnjo ton bonbonov in žvečilnega gumija. Izvozi se 85 % proizvodnje, pri čemer so najpomembnejši trgi nekdanje Jugoslavije. Turizem in trgovina Občino Krško, ki leži v središču regije Posavje in je s svojo zelo ugodno prometno lego hitro dostopna z vseh strani, tako ljubljanske (45 minut), mariborske (1 ura) kot zagrebške (45 minut), krasita raznovrstna in dobro ohranjena naravna dediščina, saj je kar petina njenih površin uvrščena med zavarovana območja Natura Bogata zgodovina in številni ohranjeni kulturni objekti z raznovrstnimi sporočili pričajo o privlačni preteklosti, ki je nedvomno osnova primarni turistični ponudbi v občini. Temelj popularni turistični destinaciji dajejo naravne znamenitosti in biotska pestrost, arheološka najdišča in sakralna dediščina s kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki. Posebno prepoznavnost dajejo destinaciji Krško številne kulturne, športne, etnološke, rekreativne, zabavne, sejemske in druge prireditve, ki so pred leti doživele mednarodni ugled z vrhunskimi mednarodnimi tekmami v spidveju. To se je poznalo tudi v številu tujih gostov in prenočitev. Danes se obiskovalci regije in Krškega navdušujejo nad gradovi in termalnimi vrelci v soseščini, uživajo v raznovrstni kulinarični in vinski tradiciji, se razgledujejo po preteklosti in hkrati iščejo doživetja tudi v industrijskem turizmu, ki mu je odličen reprezentant Svet energije prvo slovensko interaktivno in multimedijsko središče o energiji in energetiki v državi. Med očarljivimi naravnimi znamenitostmi so Krakovski gozd, Gorjanci, Ajdovska jama, Libna, Bohor z naravnim oknom, Iglo in Petrovo skalo, slapovi na Bohorju, reki Krka in Sava, ribniki, Stari grad nad Podbočjem in vse vinske gorice, ohranjena industrijska dediščina z zbirko mineralov, rud in fosilov na Senovem, viri termalne vode in kraški svet z značilnimi pojavi. Med arheološkimi najdišči je morda najbolj znano Drnovo, Neviodunum, vendar mu ob bok lahko postavimo Libno in druga arheološka najdišča v Brestanici. S svojo kulturno in zgodovinsko vsebino ter zgodbami govorijo zgradbe v prenovljenem starem mestnem jedru o romanesknem Tourism and Trade The Krško Municipality, which is located in the centre of the Posavje Region and whose favourable transport location makes it quickly accessible from all directions, from Ljubljana (45 minutes), Maribor (1 hour) and Zagreb (45 minutes), is graced with a diverse and well preserved natural heritage, as one fifth of its surface is part of the Natura 2000 Protected Area. The foundations of this popular tourist destination are its natural features and biotic diversity, archaeological sites and sacral heritage with its cultural and historic monuments. As a destination, Krško is especially recognised for its numerous cultural, sports, ethnological and recreational events, entertainment, exhibitions and other events that gained international reputation years ago with the international speedway competitions. This was also noted in the number of international guests and overnight stays. Today, the inhabitants of the region and the town of Krško are in awe over the castles and surrounding thermal springs, they enjoy the diverse culinary and wine tradition, explore the past and at the same time search for new adventures in industrial tourism. An excellent representative of the latter is the World of Energy, the first Slovenian interactive multimedia centre on energy and energy technologies. The charming natural features include the Krakov Forest, the Gorjanci Hills, the Ajdovska Jama cave, the Libna hill, the Bohor mountain range with a natural window and the rocks of Igla and Petrova Skala as well as its waterfalls, the rivers Krka and Sava, ponds, Stari Grad above Podbočje and all the vineyards, the preserved industrial heritage with a collection of minerals, ores and fossils in Senovo and thermal water springs and the Karst world with its natural phenomena. The Krško Municipality wishes to additionally improve its tourist position and thus participates in regional tourist projects, such as culinary delights and wine, the programme of hiking and theme trails, the development of adrenaline and water sports, plus the municipality also sees a market niche of its own in the better utilisation of the hippodrome in Brege and the setting up of horseback trails. The municipality wishes to preserve rural habits and customs, revive handicraft and souvenir making and increase accommodation capacities. The current accommodation facilities offer around 400 beds, with the majority in the City Krško Hotel and the Pacific Hotel. Overnight stays are also offered by inns, the mountain hut on Bohor and tourist 130 Krško

131 Planinska koča na Bohorju Cottage at Bohor Jeleni na Kališovcu Deer at Kališovec Slap Bojanca Bojanica waterfall Slap Ubijavnik pozimi Ubijavnik waterfall in winter Krško 131

132 življenju in dosežkih številnih pomembnih osebnosti, kot so Jurij Dalmatin, Janez Vajkard Valvasor, Josipina Hočevar in drugi. Med kulturnimi ustanovami izstopata Kulturni dom Krško kot osrednji prireditveni prostor in Mestni muzej Krško, ki deluje kot enota Kulturnega doma. Muzej se ponaša z zanimivimi stalnimi zbirkami, začasnimi razstavami in poletnimi dogodki ter tudi z muzejsko trgovino. V železni repertoar kulturne turistične ponudbe sodijo zagotovo Kapucinska knjižnica s samostanom in cerkvijo, Valvasorjeva knjižnica Krško, krški mestni park z Gajem zaslužnih občank in občanov, Šrajbarski turn grad Leskovec pri Krškem, Galerija Vladimirja Štovička, nato zlasti še grad Rajhenburg v Brestanici nad Savo, partizanska tiskarna na Bohorju, Galerija Krško, rojstna hiša patra zeliščarja Simona Ašiča, tehnične, etnološke zbirke in drugo. Na začetku pregleda bogate sakralne dediščine kaže navesti baziliko Lurške Marije, sicer pa je v vsaki od desetih župnij po več cerkva. Med sakralnimi zanimivostmi še danes zbuja veliko pozornost nekdanji samostan trapistov na gradu Rajhenburg. Na Resi v župniji Krško-Videm je samostan sester frančiškank, v župniji Krško pa kapucinski samostan s cerkvijo brezmadežnega spočetja Device Marije. Krška občina želi svoj turistični položaj še izboljšati, zato sodeluje v regionalnih turističnih projektih, kot so: kulinarika in vino, program pohodniških in tematskih poti, razvoj adrenalinskih in vodnih športov, svojo nišo pa vidi tudi v boljši izrabi hipodroma Brege ter pripravi konjeniških poti. V občini želijo Qlandia Shopping center Qlandia Kubus Shopping center Kubus City hotel City hotel 132 Krško

133 Konj pasme posavec The Posavec horse Trgatev v vinogradih Kmečke zadruge na Sremiču Harvest in the vineyards of Farmers cooperative in Sremič ohranjati šege in navade na podeželju, oživiti rokodelstvo in spominkarstvo ter povečati nastanitvene kapacitete. Nastanitvenih zmogljivosti oziroma ležišč je okrog 400, največ v hotelu City Krško in hotelu Pacific. Nočitvene zmogljivosti ponujajo še gostišča, planinska koča na Bohorju in turistične kmetije. V občini se čedalje več kmetij odloča za dopolnilne dejavnosti, tako da število turističnih kmetij raste, prav tako vinskih kleti. Vse bolj postajajo prepoznavne vinsko-turistične ceste: bizeljsko-sremiška, podgorjanska in gornjedolenjska vinsko-turistična cesta. Za gostinsko ponudbo skrbi v občini čez sto ponudnikov. Neločljiv del krške turistične ponudbe so možnosti za preživljanje aktivnega oddiha, za rekreacijo in šport, za ribolov, lov, spidvej, plavanje, karting, za pohodništvo in kolesarjenje: od pohodniške poti Sremič Krško, krške Poti naših prednikov ali planinske poti Podbočje Planina do Sremiške kolesnice in drugih kolesarskih druženj ter številne druge tematske poti. Za prijazno podobo občine in prireditveni živžav si prizadevata turistično društvo in občinska turistična zveza. Krško oživlja mestno jedro in ustvarja mladim prijazno mesto, raznovrstne možnosti pa se kažejo v domiselni povezavi mesta z urejenim obrežjem Save. V krški občini se lahko pohvalijo tudi z bogato trgovsko ponudbo, ki se je v zadnjih letih razmahnila predvsem v Krškem, kjer so zrasli številni nakupovalni centri. V njih najdemo največje trgovce, kot so Mercator, Spar, Tuš, Hofer, Lidl, Eurospin, Jager, Merkur, Eurogarden in drugi. Prvi večji center Ta-bu je bil v nekdanjih prostorih podjetja SOP odprt leta 2001, deset let kasneje pa se je razširil in postal nakupovalno središče Qlandia. Med pomembne trgovce in uvoznike motorjev, plovil in motornih sank Yamaha pa prav gotovo sodi Delta team, ki skrbi za prodajo Yamahinega prodajnega programa po vsem Balkanu, vse tja do Makedonije. Najpomembnejše bogastvo pa so ljudje, ki ustvarjajo utrip vasi in mesta in so tisti, ki sooblikujejo sedanjost, povezujejo naravo in družbo ter s prijaznostjo in gostoljubnostjo potrjujejo zven tistega znanega slovenskega slogana, da smo turizem ljudje. farms. A growing number of farms in the municipality have decided to expand their business and the number of tourist farms is growing together with the number of wine cellars. Wine routes are becoming increasingly popular, such as the Bizeljsko- -Sremič, Podgorjanska and Gornjedolenjska wine routes. Over one hundred providers see to the culinary offer of the municipality. An inseparable part of the Krško tourist offer are opportunities for active holidays, recreation and sport, fishing, hunting, speedway, swimming, kart racing, hiking and cycling: from the Sremič-Krško hiking trail, the Krško Path of our Ancestors or the Podbočje-Planina mountain trail to the Sremiška kolesnica (Sremič Wheel Track) route and other cycling expeditions and numerous themed trails. The Tourist Society and the municipal Tourist Association put a lot of effort into showing the friendly character of the municipality and the hustle and bustle of events. Krško is reviving its town centre and creating a youth-friendly town, while diverse possibilities are opening up in the inventive connection of the town with the neat bank of the Sava River. The Krško Municipality can also boast a rich commercial offer, which has expanded especially in Krško with the construction of numerous shopping centres. They house large retailers such as Mercator, Spar, Tuš, Hofer, Lidl, Eurospin, Jager, Merkur, Eurogarden and others. The first larger centre, Ta-bu, opened in 2001 in the former premises of SOP and ten years later expanded to become the Qlandia shopping centre. Another Krško-based company is Delta Team, an important retailer and importer of Yamaha motorcycles, boats and snowmobiles, which distributes Yamaha products across the entire Balkans, all the way to Macedonia. The municipality s greatest treasures are its people, who create the pulse of the villages and towns and who co-shape the present, connect nature and society and confirm the famous Slovenian Tourism is People slogan with their kindness and hospitality. Krško 133

134 134 Krško

135 foto / photo: Peter Marinšek Partizanska bolnišnica na Bohorju Partiisan Hospital at Bohor Krško 135

136 Dve reki, dve deželi, dve škofiji, ena občina in njena stoletja Two Rivers, Two Lands, Two Dioceses, One Municipality and Its Centuries... Mesto in grad Krško, leto 1689 The town and Castle of Krško, year 1689 Skozi stoletja je bilo Krško, tretje najstarejše mesto v Posavju (najstarejše je Kostanjevica na Krki od leta 1252, potem Brežice od leta 1353), pomembno upravno središče. Del Slovenije na poti z zahoda na vzhod, ki ga opredeljuje del Bohorja na severu in del Gorjancev na jugu, dve reki (Sava in Krka) in široko Krško polje, je vedno vpet v regionalna in širša dogajanja. O tem pričajo zanimiva stoletja, zanimivi ljudje in izjemne zgradbe. O neverjetni širini in povezanosti govori tudi pogled z gradu Rajhenburg, ki sega daleč po reki Savi. Pogled s hriba, kjer je stala trdnjava na Starem Gradu nad Podbočjem, je imeniten pogled na celotno Krško polje, z Libne in zrcalno s Trške Gore pa je možno zreti vse do Zagreba in skoraj do Ljubljane. Območja današnje krške občine je pomembno zaznamovala dolga stoletja upravna, danes pa simbolna razdelitev na dve deželi, Kranjsko in Štajersko, razmejeni z reko Savo. Obe deželi imata utrjeno podobo, izoblikovali pa sta se od 11. do 15. stoletja. Kot posebni deželi z upravnimi pristojnostmi sta bili ukinjeni leta 1918 po razpadu Avstro-Ogrske. Štajerska sega tudi na območja drugih narodov, Kranjska pa je edina povsem slovenska dežela. Ob tem so se znotraj obeh dežel izoblikovale tudi različne upravne razmejitve in razvijala središča. Ko so bila v sredini devetnajstega stoletja ustanovljena okrajna glavarstva, sta na tem območju delovali Okrajno glavarstvo Krško in Okrajno glavarstvo Brežice z močnima središčema, mestoma Krško in Brežice. Delitev je do neke mere ostala tudi na upravnem področju vse do leta 1955, ko so bile določene meje novih občin, snovalci v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji pa so se potrudili, da so»popravljali«historične meje z ustanavljanjem enot, ki so na novo povezale bregove. Tako so»ustvarili«tudi mesto Krško. Današnje mesto Krško, ki se razprostira na obeh bregovih reke Save, je sestavljeno iz mesta Krško in vasi Videm. Leta 1953 so ju združili v mesto Videm-Krško in v istoimensko občino, že leta 1964 pa je ostalo samo Krško. Ob tem je še posebej zanimivo, da je mesto ob Savi že več kot pred tisočletjem dobilo ime po bližnji reki Krki in Krškem polju (Gurkfeld). Prebivalci mesta, ki je na desnem bregu dopolnilo 535 let, združeno z Vidmom pa komaj 50 let, pa se še vedno delijo na Krčane in Videmčane. Tako kot se prebivalci občine še vedno opredelijo za zavedne Štajerce ali Kranjce. Sava določa tudi mejo cerkvene uprave. Levi breg Save (Štajerska) je bil del Lavantinske škofije, kasneje Mariborske, od leta 2006 pa je del Celjske škofije. Desni breg Save (Kranjska) je spadal v Ljubljansko nadškofijo, od leta 2006 pa je del Škofije Novo mesto. 136 Krško

137 Janez Vajkard Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske, Založba Mladinska knjiga, 1994, stran 235 / Janez Vajkard Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske, Založba Mladinska knjiga, 1994, page 235 For centuries, Krško, the third oldest town in the Posavje Region (after Kostanjevica na Krki from 1252 and Brežice from 1353), was an important administrative centre. As a part of Slovenia when travelling from the west to the east and delimited by part of the Bohor mountain range in the north and part of the Gorjanci Hills in the south, two rivers (Sava and Krka) and the wide Krško Polje, it was always embedded in regional and broader activities. This is attested by its interesting centuries and people and exceptional buildings. Its unbelievable width and connections are also evident from the views offered from the Rajhenburg Castle, which stretch far across the Sava River. The view from the hill that used to hold a fortress in Stari Grad above Podbočje stretches across the entire Krško Polje, while Libna and its mirror image Tržaška Gora offer views all the way to Zagreb and almost to Ljubljana. The area of today s Krško Municipality was importantly marked by the centuries of administrative and today s symbolic division into two lands Carniola and Styria with their border being the Sava River. Both lands were formed from the 11 th to the 15 th century and were abolished as special lands with administrative jurisdictions in 1918 after the dissolution of the Austro-Hungarian Empire. Styria stretches to the area of other nations, while Carniola is the only completely Slovenian land. When district commissions were formed in the mid-19 th century, the Krško District Commission and the Brežice District Commission with the strong centres of Krško and Brežice were formed. This division remained in place also in administrative matters until 1955, when new municipal borders were determined. Today s town of Krško, which stretches along both banks of the Sava River, was formed from the town of Krško and the village of Videm. In 1953, they were joined to form the town of Videm-Krško and a municipality of the same name. Already in 1964, only the name of Krško remained. It is especially interesting to note that the town along the Sava River got its name over a thousand years ago under the nearby Krka River and Krško Polje (Gurkfeld). The inhabitants of the town, whose right river bank is 535 years old and together with Videm only 50, still see themselves as either people from Krško or from Videm. The Sava River also determines the borders of the church administration. The left bank of the Sava River (Styria) was part of the Lavantine Diocese and later the Maribor Diocese and has now been part of the Celje Diocese since The right bank of the Sava River (Carniola) used to be part of the Ljubljana Diocese and has been part of the Novo Mesto Diocese since Krško 137

138 Čas različnih ljudstev čas skrit in odkrit pod našimi nogami Najstarejša obdobja so pustila raznolike sledi in potrjujejo pomen območja. Številna najdišča, številne zgodbe so priče pestrega dogajanja od najstarejših dob. Med najpomembnejšimi najdišči in pričevalci so štiri večja območja, ki povezujejo oba bregova Save in čas od najstarejše prazgodovine do začetka srednjega veka. Zaradi mnogih gradišč, gomil, raznovrstnih jam, naselbin, ostalin, ki jih prebivalci in strokovnjaki najdejo tako rekoč na vsakem koraku, je delo na zemlji posebno doživetje, ki nekatere prevzame in navduši, druge navda z jezo, tretje pa s ponosom in veseljem nad vedno novimi dognanji in znanji o preteklosti»pod našimi nogami«. Ajdovska jama pri Nemški vasi Ajdovska jama je bila tisočletja zatočišče in pomemben prostor za naselitev, pokop ali razna obredja. Jama je bila poseljena v poznem neolitiku (mlajša kamena doba) in zgodnji bronasti dobi. V neolitik, obdobje med 8000 in 4000 leti pr. n. št., sodijo tudi pokopi in najdbe človeških ostankov, orodja, posode, nakita, kurišč in živalskih kosti ter potrjujejo umestitev Ajdovske jame med najstarejša grobišča na Slovenskem. V levem hodniku in centralni dvorani so z izkopavanji, ki so že nekaj let prekinjena, našli človeške ostanke in uspeli določiti 29 oseb, od tega 6 moških in 7 žensk ter 16 otrok. Ponovna poseljenost jame je izpričana v rimskem in srednjeveškem obdobju, ko so jamo uporabljali kot zatočišče. Prav verjetno je, da je bil v jami človek prisoten že tisočletja prej, v času med do let pr. n. št. Bogate so tudi najdbe ostankov živali in živil. Neolitski prebivalci Ajdovske jame so tako kot sodobniki na podobnih krajih sveta verjeli v posmrtno življenje. Mističnost in posebnost prostoru dodajo tudi netopirji, ki so prebivalci jame že vsaj 5000 let in jo uporabljajo kot»maternico«svojega podmladka. Omejen dostop človeka v času njihovega bivanja jim omogoča mir in obstoj, ki ga je začela invazivnost našega delovanja v naravi že ogrožati. Krško hribovje je prepredeno s kraškimi jamami, vrtinami, sami vrhovi pa so nudili ustrezna bivališča različnim ljudstvom. Med najbolj znanimi je tudi gradišče na Dunaju, hribu nasproti pomola, na katerem stoji grad Rajhenburg. Najdene gomile iz poznega neolitika, bronaste dobe, halštata, najdeni keltski novci, opeke in orožje prikazujejo kontinuiteto naselitve na slovenskem Dunaju, ki danes vabi tudi zaradi imena, predvsem pa zaradi energijskih točk, ki so jih zaznali že naši predniki. Libna: približno od 1000 in 300 pr. n. št. V 19. in 20. stoletju so številni raziskovalci navdušeno odkrivali naselbino gradišče Libna. Hrib, ki se na vzhodu dviga nad Vidmom z višino 355 metrov nad morjem in dobrih 200 metrov nad Krškim poljem, omogoča odličen pregled ravnine med Savo in Krko ter velikega dela Gorjancev vse do Kostanjevice na Krki, obsoteljskih gričev in predmestij Zagreba. Tu, na vrhu vzpetine, se je v pozni bronasti in starejši železni dobi razvilo pomembno naselje, z mogočnimi okopi in zidovi zaščitena naselbina gradišče. Obsegala je 14 hektarjev in bila razdeljena na dva dela: višji in večji je bil namenjen bivališčem, manjši spodnji pa je verjetno služil kot obor za živino. Gradišče Libna, tudi Libenski vrh, je bilo obdano z mogočnimi zemljenimi okopi, dolgimi 1800 metrov, ki so bili še dodatno okrepljeni s kamnitimi zidovi ter zavarovani s tesnim vstopnim prehodom. Še konec 19. stoletja vidne gomile, ki so jih domačini poznali in odkrivali, so razkrile način pokopa prebivalcev libenskega naselja. V najmanj sedemdesetih gomilah, razporejenih po terasah in grebenih na vzhodnih pobočjih, so arheologi našli oprave in popotnice dveh vrst grobove ene družine in ene generacije ali pa gomile (najdene so tri), ki so nastajale v daljšem obdobju, za pomembnejšo družino ali večjo rodbino. Arheologi Libno označujejo kot glavno naselje starejše železne dobe na Krškem polju, ki je po pomembnosti primerljivo z ostalimi vodilnimi naselbinami t. i. dolenjske železnodobne skupine na Vačah, Magdalenski gori pri Grosupljem, Cvingerju v Stični, Vinjem Vrhu pri Šmarjeti, Marofu v Novem mestu in Kučarju pri Podzemlju. Je najbolj vzhodna od teh in je imela po prepričanju strokovnjakov skupaj z Velikimi Malencami pri Krški vasi zelo pomembno nalogo: nadzorovala je»brežiška vrata«in s tem prehod iz panonskih nižin v dolenjsko pokrajino, privlačno za osvajalce. Prvi naseljenci so prišli že konec pozne bronaste dobe, vrh pa je bil eno redkih naselij, ki je na isti lokaciji vztrajalo vso železno dobo. Na desnem bregu Save se z dopolnjevanjem starejših raziskav kot zrcalna točka kaže še ne dovolj raziskana Trška gora. V srednjem veku so na vrhu Libne zgradili podružnično cerkev sv. Marjete, zmagovalke v boju z»ajdovskim zmajem«. V arheoloških okoljih je še nekaj cerkva sv. Marjete, ki goduje 13. julija, ko zori žito. Cerkve so morda nadomestile svetišča, posvečena lokalni boginji plodnosti. Žal je naselje Libna kljub številnim sledem in najdbam (npr. libenska čelada, fibule, konjska oprava, nakit in posodje) še vedno le delno znano kot pomembno arheološko območje. Vzpon na vrh in pogled z vrha sicer razkrijeta del pomena, še bolj pa bi ga razkril in predstavljal urejen arheološki park. Mogoče bi bila potem Libna ponovno eno najbolj živahnih delov območja, kot je bila desetletja po odkritju v 19. stoletju, ko je privabila svetovno znane arheologe. Arheološko najdišče in trdnjava na Starem Gradu nad Podbočjem Arheološke najdbe s Starega Gradu nad Podbočjem so znane že od leta 1887 in so že takrat postajale del zbirk takratnega Dvornega muzeja na Dunaju in Deželnega muzeja v Ljubljani. Prazgodovinska naselbina na Starem Gradu je imela obzidje, prebivalci pa so svoje pokojne pokopavali na drugem bregu Krke na območju današnjih Sajevc, kjer je še moč zaznati skoraj dva ducata prazgodovinskih gomil. O življenju v rimskem času pričajo številne najdbe tudi iz okolice Podbočja, najpomembnejša najdba pa je iz časa srednjeveške utrdbe, trdnjave, povezane s Kostanjevico na Krki. Prostor prazgodovinskega gradišča je postal prostor za izgradnjo utrdbe, kjer je v prvi polovici 13. stoletja delovala tudi kovnica denarja. Najdeni kovanci dokazujejo izvor iz Sv. Križa (Sancta Crus) 138 Krško

139 Ajdovska jama je bila tisočletja pomemben prostor za naselitev, pokop ali razna obredja. For centuries the Ajdovska Jama cave was an important area for settlement, burials and other rituals. Okrasno konjsko oglavje iz Špilerjeve gomile na Libni 1 s konca 7. st. pr. n. št. Decorative horse header from Špiler s mound on Libna 1 from the end of 7 th century BC. Hrani Posavski muzej Brežice / Kept by Posavski muzej Brežice foto / photo: Zvone Pelko A time of different people a time hidden and discovered under our feet Numerous archaeological sites and stories bear witness to the diverse activities since ancient times. There are four larger sites and witnesses that connect both banks of the Sava River and the times from ancient history to the Early Middle Ages. Ajdovska Jama cave next to the village of Nemška Vas For centuries the Ajdovska Jama cave was a sanctuary and an important area for settlement, burials and other rituals. The cave was settled in the late Neolithic (New Stone Age) and in the Early Bronze Age. The findings of human remains, tools, containers, jewellery, hearths and animal bones date back to the Neolithic (i.e. the time from 8,000 to 4,000 years B.C.) and confirm that the Ajdovska Jama cave is among the oldest burial grounds in Slovenia. The resettlement of the cave dates back to Roman and Medieval times, when the cave was used as a shelter. The hills around Krško are full of karst caves and holes and their peaks provided a dwelling place for different peoples. Among the most famous is the hillfort in the Dunaj settlement, on a hill opposite the rock overhang with the Rajhenburg Castle. The discovered burial mounds from late Neolithic, the Bronze Age and the Hallstatt period, the discovered Celtic coins, bricks and weapons attest to the continual settlement of the Slovenian Dunaj (=Vienna) that attracts visitors with its name and above all the energy points that were perceived already by our ancestors. Libna: from approximately 1,000 to 300 years B.C. In the 19 th and 20 th century, numerous explorers found great enthusiasm in discovering the Libna settlement or hillfort. The hill rises above Videm in the east standing at an altitude of 355 metres above sea-level and a good 200 metres above Krško Polje. In the Late Bronze Age and Late Iron Age, an important settlement emerged on top of the hill. Mighty ramparts and walls protected this hillfort spread across 14 hectares. The first settlers arrived in the Late Bronze Age, while the settlement on top of the hill was one of the few that remained in the same location throughout the entire Iron Age. In the Middle Ages, the succursal Church of St. Margaret was constructed on top of Libna celebrating her victory over the Ajdovski Dragon. Despite the numerous traces and findings, the Libna settlement is still largely unknown as an important archaeological site. The ascent to the top and the view from the summit unveil part of its importance, while this would be even better done by a regulated archaeological park. Maybe then Libna could again be one of the most lively parts of the area, as it used to be decades after its discovery in the 19 th century when it attracted world-famous archaeologists. Archaeological site and fortress in Stari Grad above Podbočje Archaeological findings from Stari Grad above Podbočje were first discovered in 1887 and already at that time became part of the collection of the Vienna Court Museum and the State Museum of Ljubljana. The prehistoric settlement in Stari Grad was surrounded by town walls and its inhabitants buried their dead on the other bank of the Krka River, in the area of today s Sajevce, where almost two dozen prehistoric burial mounds can be found. Life in Roman times is also attested by the numerous findings from the surroundings of Podbočje, with the most important one dating back to medieval times a fortress or stronghold connected with Kostanjevica na Krki. The area of a prehistoric hillfort was used to construct a fortress where a mint operated in the first half of the 13 th century. The fortress was destroyed and a replica of a stone Roman lion - the original has been kept in the National Museum in Ljubljana since the 19 th century, standing in the middle of the square in Podbočje still reminds us of the old castle (=stari grad in Slovenian). Only a few kilometres away, people working on fields and in vineyards discovered numerous objects, including a gilded spur, Krško 139

140 in vključujejo utrdbo v krog istočasnih malih kovnic na gradu Rajhenburg, v Brežicah, Čatežu in Kostanjevici, ki so oskrbovale spodnje Posavje z denarjem za trgovino in menjavo ob meji s Hrvaško oziroma ogrskim kraljestvom. Utrdba je bila uničena, najverjetneje v požaru v 16. stoletju, verjetne so povezave tudi z velikim hrvaško-slovenskim kmečkim uporom leta Na»stari grad«pa sredi podboškega trga spominja replika kamnitega romanskega leva, original je že od 19. stoletja v Narodnem muzeju v Ljubljani, kamor ga je poslal Jernej Pečnik. Lev je»ujel konja«, replika pa je pomembna znamenitost vasi pod Starim Gradom. S trdnjavami, gradovi in najdišči so povezane zgodbe o skrivnih stopnicah, zakopanih zakladih, zlatih teletih, nenavadnih prebivalcih. Le nekaj kilometrov stran so dela na polju in vinogradniška dela odkrila številne predmete, med njimi pozlačeno ostrogo, kositrno skledo, sekire kladivastega tipa s konca kamene dobe, ko so v Levakovi jami pri Šutni v naravnem zatočišču izpričani prebivalci. Jamo je odprla vodna ujma leta 1937, danes pa je ponovno dostopna samo pogojno. Neviodunum mogočno Novo mesto, od 50 pr. n. št. do zadnjega desetletja 4. stoletja Najmogočnejše je bilo zagotovo rimsko naselje mesto (Novo mesto), ki mu je dalo ime keltsko pleme Latobikov. Na Krškem polju, pri današnji vasi Drnovo, so ustvarili mesto, ki ga občudujemo in odkrivamo še danes. Ob nekdanji strugi reke Save je od 1. st. pr. n. št. do 5. st. n. št. ležalo 4 hektarje veliko mesto in pristanišče. Mesto, ki je svoj urbani tloris prilagodilo cesti Emona Siscia (Ljubljana Sisak), je imelo forum, baziliko, kopališče, vodnjake, vodovod, kanalizacijo in stavbe z mozaiki, pristanišče, pomola in veliko skladišče. Od tu je tekla cesta tudi proti Celei (Celju), kar dokazujejo najdeni miljniki pri Brestanici. Številne najdbe so privabile različne raziskovalce, o rimskih novcih po poročilu krškega župnika dr. Gašperja Thunckelsteinerja piše Janez Vajkard Valvasor. Od leta 1883, ko je prišel v te kraje, je svoje najdbe v ljubljanski narodni muzej vestno pošiljal Jernej Pečnik, izkopal in dokumentiral pa naj bi, kot je poročal sam, več kot grobov. Kasnejša izkopavanja, ki potekajo ob stalnih spremembah pomembnega prostora, so razkrila več kot grobov. Žganim grobovom so sledile zidane grobnice, ki so za ta del Panonije posebnost, tudi z izjemnimi freskami. Element ohranjene materialne kulture Latobikov v rimski dobi so hišaste žare. Rimske nekropole so razporejene po celotnem Krškem polju, med najbolj zanimive najdbe zadnjih let pa sodijo šolski pripomočki, ki pričajo o šolanju mladih Neviodunčanov. Izjemni prebivalci naprednega mesta z vodovodom izpod Gorjancev in Krškega hribovja so živeli živahno življenje. Prvotno vojaško postojanko je cesar Vespanzijan, najbrž tik po letu 70, povzdignil v municipij, podelil mestne pravice in nadel ime Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum. V mestu so ob njegovem zatonu potekale bitke med armadama vzhodnega in zahodnega dela rimskega cesarstva. Arheološki park v današnji vasi Drnovo, ki je skromno urejen, je zagotovo ena največjih znamenitosti občine, ki je še premalo znana in»izkoriščena«. Prav tako je škoda, da so najdbe več kot stoletnih izkopavanj razpršene v različnih muzejih in institucijah, zgodba pa pripovedovana po fragmentih in ne na mestu, kjer se je odvijala. Le minuto od avtoceste, ki je nekoč tudi bila del Neviodunuma, bi bilo moč skočiti v čas, ko so naši predniki že poznali vodovod, razvita pa je bila tudi lončarska obrt (npr. na območju današnje Velike vasi), ki je še danes cenjeno ohranjeno rokodelsko znanje. Številne ostanke nekoč častitljivega mesta so prebivalci kasneje preprosto uporabili po lastni presoji vgradili so jih v cerkve, odnesli za okras v svoja domovanja, na vrtove ipd. Tako sta na fasadi župnijske cerkve Žalostne Matere božje v Leskovcu pri Krškem vzidana rimski napisni in reliefni kamen, v zidani ograji okrog nje pa arhitekturni členi rimskega»novega mesta«. Blizu, na vogalu ene izmed hiš je ohranjen rimski miljnik, ki je bil v srednjem veku uporabljen kot sramotilni kamen, kasneje z manjšo predelavo pa so ga uporabljali kot zbiralnik cerkvenih darov. Prazgodovina do srednjega veka, čas, ki ga odkrivamo predvsem iz naših tal, buri domišljijo, spodbuja iskanje, tudi t. i. zakladnih najdb, in vzpostavlja vezi med starimi ljudstvi in našimi neposrednimi predniki Slovani. O času preseljevanja ljudstev, o času, ko so Slovani menda najprej naselili hribovit svet, vemo manj, ostankov starokrščanske umetnosti je malo, vemo, da je»naš svet«v zgodnjem srednjem veku pripadal Hemi Krški, po nekaj stoletjih pa se začenja»svet zapisovanja in listin«, ki nam ponovno omogoči vpogled v oddaljena stoletja. Prvi pisni omembi 895 in 1154, združena bregova Richenburch in Gurcheuelt Med najbolj zanimive podatke sodijo podatki o prvih pisnih omembah. Večina prvih zapisov sega v srednji vek. Najstarejši izpričan, čeprav z dvomom, je zapis, ki je nastal v Öttingu na Nemškem. 29. septembra 895 je nemški kralj Arnulf podpisal listino, s katero je svojemu fevdniku Valtunu podaril v popolno last vrsto posesti, ki jih je le-ta do takrat imel v fevdu. Med podarjeno posestjo so tudi tri kraljevske kmetije v Brestanici Richenburch in»neka druga posest onstran Save na Krškem«(Gurkeuelde Krško oziroma Krško polje). Drugič se imeni Gurkeuelde in Richenburg pojavita leta 1154 v listini, ki je nedvomno originalna, lepo ohranjena in shranjena v Deželnem arhivu v Gradcu (Avstrija). V listini je prvič omenjena pražupnija Videm ob Savi in kraj sv. Rupert (Videm pri Savi). Ime Gurkeuelde je pridano pričam prenosa posesti»ternbrech«, ležeči ob reki Savi (najverjetneje Tirno blizu Save pri Litiji) v škofiji Krka, in sicer v letu 1154, ko je krški (Krka Gurk na Koroškem) škof Roman I. od koroškega vojvode Henrika v času rimskega pohoda pod kraljem Friderikom kupil to posest. Ob tem je naročil Henriku Prisu, da uredi prenos. Med številnimi pričami je bil tudi Walther s Krškega. Naslednje leto je Henrik Pris od»vojvoda naloženo zvesto izpolnil in omenjeno posest v vsem obsegu in z vsemi sadovi«odstopil škofiji. Pri tem dejanju leta 1155 so bili navzoči tudi Bertold s Krškega in njegov sin Walther ter Rajnmar in njegov sin Swiker, prav tako 140 Krško

141 Neviodunum je bilo mogočno rimsko naselje mesto, ki ga občudujemo in odkrivamo še danes. Neviodunum was a mighty Roman settlement or town, which is still beeing admired and discovered. tin container and hammer-axes from the Late Stone Age when it was attested that the Levakova Jama cave near Šutna was settled as a natural shelter. The cave was opened by flood waters in 1973 and today it is again only conditionally accessible. Neviodunum the mighty town of Novo Mesto, from 50 B.C. until the last decade of the 4 th century The mightiest settlement was undoubtedly the Roman settlement or town (Novo Mesto) that was named by the Celtic tribe the Latobici. In Krško Polje, near today s village of Drnovo, they created a town that we are still admiring and discovering today. Along the former riverbed of the Sava River, the town and its port stretched across 4 hectares of land from the 1st century B.C. to the 5 th century AD. The town, which adapted its urban ground plan to the Emona-Siscia (Ljubljana-Sisak) road, had a forum, a basilica, a bath, fountains, water supply, a sewage system and buildings adorned by mosaics, while the port had two peers and a large warehouse. There was also a road towards Celeia (Celje), as proven by the discovered milestones near Brestanica. Numerous findings have attracted different researchers and the Krško priest Dr Gašper Thunckelsteiner reported that Janez Vajkard Valvasor wrote about Roman coins. From 1883, when he came to these parts of the land, Jernej Pečnik diligently sent his findings to the National Museum in Ljubljana. He reported that he had excavated and documented over 4,000 graves. Subsequent excavations, which took place under continual changes of the area, unveiled over 5,000 graves. The cremation graves were followed by wall tombs, which are a special feature of this part of Pannonia and even included exceptional frescoes. A special element of the preserved material culture of the Latobici in the Roman era are house urns. Roman necropolises are found all across Krško Polje, and the most interesting finds of recent years include school utensils that attest to the schooling of the young people of Neviodunum. The original military stronghold was elevated to a municipium by Emperor Vespasian, probably soon after the year 70, bestowing it town rights and giving it the name of Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum. With the downfall of the Roman Empire, the town faced battles between the empire s western and eastern armies. The archaeological park in today s village of Drnovo is very modest but undoubtedly one of the greatest sights of the municipality, which is still too little known and utilised. It is also a shame that the findings from centuries of excavations are dispersed amongst different museums and institutions and the story is told in fragments instead of where it took place. Less is known about the times of the migration of peoples, when Slavic peoples supposedly first settled in hilly areas. There are not many remains of early Christian art and we know that these parts belonged to Hemma of Gurk (Hema Krška) in the Early Middle Ages. A few centuries later, a world in which writing and documenting emerged, again providing insight into distant centuries. Krško 141

142 s Krškega. Listina je bila zapisana in sestavljena v Rajhenburgu pri sv. Rupertu, zaključena z besedama»srečno amen«, zložena in zapečatena z okroglim pečatom krškega škofa Romana I. Srednji vek pod mogočnimi gradovi Območje današnje občine Krško so zaznamovali trije gradovi in tri gospoščine grad Rajhenburg na štajerski strani in gradova Krško in Leskovec pri Krškem (Šrajbarski turn) na kranjski strani. Južni del občine in tudi območje pražupnije Videm pa zaznamuje povezanost oziroma pristojnost (inkorporacija) k cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici na Krki. V zgodnjih stoletjih je ozemlje prehajalo med različnimi plemiškimi družinami, v poznem srednjem veku pa sta na Kranjskem največ zemlje pridobili dve bavarski grofovski družini: Andeški in Bogenski. Posesti so pridobili z načrtnimi porokami v družino Popona, Bogenski pa so si med drugim pridobili tudi krški grad in gospoščino. Na gradu so stanovali in posestvo upravljali ministeriali, ki so se imenovali Krški. Njihova imena se pojavljajo v različnih listinah od leta 1154 do 13. stoletja na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Bogenski so morali leta 1190 zastaviti krški grad za 700 mark srebra salzburškemu nadškofu Adalbertu III. z obsežno listino, ki vključuje številne pogoje plačila ali prehoda lastništva gradu na salzburško nadškofijo, kar se je zaradi finančne nezmožnosti Bogenskih zgodilo leta Leta 1246 je salzburški nadškof Eberhard II. izenačil v pravicah svoje ministeriale na krškem gradu z drugimi svojimi ministeriali. Za takratna krška ministeriala brata Bertolda in Gisilberta je to pomenilo, da imata v pogledu ženitev, fevdov in drugega enake pravice, kot jih imajo ministeriali salzburške cerkve. Nadškof jima je obljubil, da ne bo ne njiju in ne krške posesti odtujil svoji cerkvi in da na krškem gradu ne bo postavil kake druge mogočnejše osebe, kakor sta bila Bertold in Gisilbert. Leta 1238 so salzburški krški grad s posestvi imeli v fevdu gospodje Svibenski, ena najstarejših plemiških družin na Kranjskem. Leta 1351 se prične velika odprodaja krških posesti Frideriku Celjskemu, saj je Viljem Svibenski Celjskemu za 1300 mark oglejskih denarjev prodal delež na krški trdnjavi in krškem trgu. K temu je pridal še dvor, hišo ter 44 in pol oštata pod grajskim gričem in v krškem trgu pa tudi 10 poseljenih ter 24 in pol puste kmetije. Prodal je dvor na Pijavškem, kmetijo na Zgornjem Pijavškem, na Senušah in drugje, tudi v današnji občini Brežice. Friderik Celjski je s tem nakupom dobil tudi sodne pravice, odvetništvo, ribolovne pravice, les, pašnike, gornino in še vrsto drugih pravic. Leta 1353 sta Herntid Svibenski in njegova žena Gertruda Frideriku prodala še vrsto posesti in pravic s tretjino svojega deleža na krški trdnjavi in grajskem griču, 12 oštatov v krškem trgu ter 15 pustih in 8 poseljenih kmetij v najbližji okolici Krškega in na Krškem polju. V letih 1351 do 1358 je Friderik Celjski od Svibenskih kupil grad Krško, dvor, hišo, 60 in pol oštata, 127 in pol kmetije, polja pred Krškim, dva vinograda ter vrsto dohodkov in pravic, ki so sodile k imetniku krškega gradu. Celjski so si pridobili številna posestva in desetine na širšem območju, kar so imeli v fevdu od oglejskega patriarha in jih je le-ta potrjeval. Tako kot na ostalih svojih območjih so dajali posamezne gospodarske enote v fevd, s krško posestjo so obdarovali tudi svojo, na začetku 15. stoletja ustanovljeno ustanovo kartuzijanski samostan Pleterje pod Gorjanci. V soglasju z leskovškim župnikom Gregorjem sta grofa Herman in Viljem na krškem gradu leta 1391 ustanovila beneficij sv. Miklavža in mu dodelila vrsto posesti in dohodkov. Krška graščina in mesto pod njo sta postala pomemben del moči Celjskih, še posebej v obdobju Friderika II., Hermanovega najstarejšega sina, ki je s svojo ženo Elizabeto, hčerjo kneza Štefana Frankopanskega, redno bival tudi na krškem gradu. Tako je tudi na Krško neugodno vplival zaton celjske rodbine. Žena zadnjega Celjana Ulrika II., Katarina, hči srbskega despota Jurija Brankovića, je večino svojih posesti izgubila v korist Habsburžanov in cesarja Friderika III., ki ji je prepustil krški grad v dosmrtno uživanje. Tukaj je prebivala le kratek čas, potem pa je odšla v Dubrovnik in se leta 1469 odpovedala svojemu vdovskemu deležu. Krška gospoščina je prišla v roke Habsburžanov in Friderika III. ter spet prehajala v zastavo. Kot trg se Krško v listinah omenja leta 1351, in sicer v prvi prodaji posesti Frideriku Celjskemu. Propad srbske despotovine leta 1459 in bosanske kraljevine leta 1463 je Turkom odprl pot prek Donave, Une in Save na ogrska, hrvaška in slovenska tla. 5. marca 1477 je cesar Friderik III. povzdignil trg Krško v mesto, prebivalce pa v meščane ter jim dal vrsto pravic in odredb ter pravico uporabe grba, ki jim ga je podelil. Razloge je navedel v listini, predvsem naval Turkov, ki so na njegovem krškem gospostvu in območju naredili veliko škode, pričakovali pa so še nove vpade. Tako se je odločil, da Krško naredi za obrambno trdnjavo ter podeli pravice, kot so jih imeli drugi meščani glede trgovanja, obrtniške dejavnosti, mitnine in carine. Iz svoje srede so imeli pravico izvoliti sposobnega mestnega sodnika in mestni svet, ki sta morala priseči vsakokratnemu deželnemu knezu in sta bila zavezana kot drugi v njegovih (cesarskih) mestih. Sodniku in mestnemu svetu je podelil pravico do sodstva na mestnem pomeriju (območje), vendar sta mu morala izročiti denar od sodstva. Mesto je prejelo pravico do dveh letnih sejmov: na ulrikovo, 4. julija, in na lukeževo, 18. oktobra. Z zagotovilom varnosti (sejemski mir) štirinajst dni pred sejmom in štirinajst dni po njem. Mestne pravice je mesto pridobilo v času, ki je obetal spremembe in velike izzive, turška nevarnost, verski boj, puntarija in bolezni Levi breg Save pa je zaznamovala priključitev Videmske župnije k samostanu Kostanjevica na Krki leta 1331, kar je veljalo vse do razpustitve samostana leta Grad Rajhenburg je na svojem skalnem pomolu nad reko Savo gospodoval že vsaj od 9. stoletja. Prva pisna omemba vključuje območje in utrdbo, ki je bila v začetku 10. stoletja v boju z Madžari porušena. V letih 1131 do 1147 je grad na novo zgradil salzburški nadškof Konrad. Danes je lepo viden najstarejši 142 Krško

143 Hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu / Kept by the Styrian Provincial Archives in Graz Listina iz 1154/55 The Document from 1154/55 The first written mentions of the town in 895 and 1154, joined banks of Richenburch and Gurcheuelt The most interesting information is data on the first written mentions. The majority of the first records date back to the Middle Ages. The oldest documented record, even though doubtful, is a record made in Oettingen in Germany. On 29 September 895, the German King Arnulf signed a document with which he gave a number of his properties to his feudatory Valtun who held this land by feudal tenure. The bestowed properties also included three imperial farms in Brestanica (Richenburch) and another property across Sava in Krško (Gurkeuelde Krško or Krško Polje). The names of Gurkeuelde and Richenburg appear for the second time in 1154 in an undoubtedly original document, which is preserved in the State Archives in Graz (Austria). The document is the first mention of the primal parish of Videm ob Savi and the town of St Rupert (Videm pri Savi). The name Gurkeuelde is mentioned in relation to the transfer of the Ternbrech property lying along the Sava River in the Krka Diocese in 1154 when the Bishop of Gurk in Carinthia, Roman I, bought this property from the Carinthian Duke Henry during the March of the Holy Roman Empire under King Frederick. The middle ages under the mighty castles The area of today s Municipality of Krško was shaped by three castles and three manors the Rajhenburg Castle on the Styrian side and the Castles Krško and Leskovec pri Krškem (Šrajbarski Turn) on the Carniolan side. The southern part of the municipality and the area of the Videm primal parish is marked by the connection with or the jurisdiction of (incorporation with) the Cistercian monastery in Kostanjevica na Krki. In the early centuries, the territory was owned by different noble families. In the Late Middle Ages, two families of Bavarian Krško 143

144 foto / photo: Peter Marinšek romanski del s stolpom in bivalnim delom, kjer se je ohranila mogočna in lepo urejena romanska gradnja, še posebej pa je dragocena v prvem nadstropju stolpa delno ohranjena v originalu, delno pa rekonstruirana romanska kapela. V času gotike in salzburških ministerialov rodbine Rajhenburških so ob romanskem stolpu postavili novo gotsko kapelo, ki odraža novo družbeno stanje. Iz romanskega vhoda so zgradili kor za Rajhenburške, v pritličju pa je bil prostor za podložne. Gotska kapela, ki sega čez tri nadstropja, priča tudi o pomenu Rajhenburških, ki so bili pomembni upravljavci in lastniki številnih posesti, tudi gradov Brežice in Šrajbarski turn. Številni pogumni Rajhenburški so zaznamovali štiri obsavska stoletja, s smrtjo zadnjega leta 1570 pa je rod izumrl, njihove posesti, med njimi tudi grad nad Savo, pa so prehajale v različne roke. Od leta 1570 do 1579 so bili lastniki gradu Welzerji, med letoma 1579 in 1591 baron Volkart Egg, že pred letom 1600 pa Gall pl. Gallenstein. Prav v času njegovega lastništva do leta 1639 naj bi prizidali notranje hodnike in gradu dali večino današnje podobe. Del zidu nekdanjega gradu Krško A part of the wall of the former castle of Krško Med letoma 1639 in 1696 sta kot lastnika omenjena Veit Jakob pl. Moscon in Leopold pl. Curti. Naslednji dve stoletji je lastništvo prehajalo med različnimi lastniki in lastnicami: od 1696 do 1721 je bil lastnik Hanibal Heister, od 1721 do 1802 grofje Attemsi, ki so grad prodali Alojzu Mandelsteinu. Že leta 1820 ga je prodal grofici Petazzi, ta pa leta 1855 Sidoniji Brzowski, ki ga je imela v lasti le dve leti, ko ga je leta 1857 prodala Eberhartu Waldburgu. Ta je leta 1875 grad prodal baronu Christianu Esebecku, leta 1881 pa grad ponovno dobi ambiciozne lastnike menihe trapiste. Grad Rajhenburg je spomenik državnega pomena, pravkar končana celovita prenova pa je z odkritji predvsem najzgodnejših romanskih in gotskih delov gradnje njegov pomen oziroma mesto v razvoju arhitekture in družbe na Slovenskem še okrepila. Žal pa je zgodba spodnjega brestaniškega gradu ves čas»podložna«mogočnosti zgornjega. Grad tik ob Savi in na izlivu potoka Brestanica v Savo naj bi zgradili Rajhenburžani, oba gradova pa naj bi bila tudi prizorišče bratomora, ki se je ohranil v legendah. Skozi stoletja so se lastniki menjali, upravno pa spodnji grad ni pustil velikega pečata, danes pa je njegov položaj še bolj nesrečen. Ukleščen med most, Savo, železnico in ceste kaže ranjeno in utrujeno podobo, ki upa na boljše čase. Podobno se v sodobnosti godi tudi gradu Šrajbarski turn, ki je tako kot gradova Krško in Rajhenburg nosil pomembne naloge na območju, še posebej po počasnem usihanju pomena in obstoja obeh. Krški grad je začel razpadati že v 18. stoletju, 144 Krško

145 counts held the largest share of land in Carniola: the Counts of Andechs and the Counts of Bogen. The castles were inhabited by ministeriales (called Krški), who also managed the estate. Their names appear in different documents from 1154 until the 13th century in Carniola, Styria and Carinthia. From 1351, a massive sale of estates in Krško to Count Frederick of Celje began. The Counts of Celje obtained numerous estates and tithes in the broader area, which they held by feudal tenure from the Patriarch of Aquileia who confirmed them. The same as in all other areas owned by these Counts, they gave individual estates in feudal tenure. The estate in Krško was given to the Pleterje pod Gorjanci Carthusian Monastery that they set up in the 15 th century. In agreement with the Leskovec priest Gregor, Counts Herman and William established the Benefice of St. Nicholas in the Krško Castle in 1391 granting it a number of estates and revenue. The manor in Krško and the town below it became an important part of power for the Counts of Celje, especially during the reign of Frederick II, Herman s oldest son, who lived with his wife Elisabeth, daughter of Stjepan Frankopan, full-time at the Krško Castle. Krško thus very negatively felt the decline of the Counts of Celje. The wife of the last Count of Celje Ulrich II, Catherine, daughter of the Serbian despot Đurađ Branković, lost the majority of her estates to the Habsburg Monarchy and Emperor Frederick III, who left her the Krško Castle until her death. She lived here for only a short while and later left for Dubrovnik giving up her widow s share in The manor in Krško was again in the hands of the Habsburg Monarchy and Frederick III and was later again pledged. As a market town, Krško is mentioned in documents dating from 1351 in the first sale of the estate to Frederick of Celje. The fall of the Serbian Despotate in 1459 and of the Kingdom of Bosnia in 1463, opened the way for the Turks to cross the Danube, Una and Sava Rivers to Hungarian, Croatian and Slovenian lands. On 5 march 1477, Emperor Frederick III elevated the market town of Krško into a town and its inhabitants into townsmen giving them a number of rights and decrees and the right to use the coat of arms that they were given. He stated his reasons in a document, especially emphasising Turkish invasions that caused a lot of damage to his territory and manor in Krško while new attacks were expected. He thus decided to make Krško a defence fortification and granted the townsmen rights relating to trade, craft, towns toll and customs. The town obtained town rights at a time which promised major changes and brought immense challenges, danger from the Turks, religious wars, revolts and diseases. The left bank of the Sava River was marked by the incorporation of the Videm parish into the Kostanjevica na Krki Monastery in 1331, which applied until the Monastery was dissolved in The Rajhenburg Castle reigned over the Sava River from its rock overhang at least from the 9th century. The first written mention includes the area and a fortification that was demolished in the early 10th century in battles with the Hungarians. The castle was reconstructed between 1131 and 1147 by Konrad I, Archbishop of Salzburg. The oldest Romanesque part with the tower and residential area is still visible today showing the mighty and regulated Romanesque construction. The Romanesque Chapel on the first floor of the tower is partially preserved in its original state and partially reconstructed. During the time of Salzburg ministeriales and the Rajhenburg family, a new Gothic Chapel encompassing three floors was constructed alongside the Romanesque Chapel. The chapel bears witness to the importance of the Rajhenburgs, who were important administrators and owners of numerous estates. Numerous brave members of the Rajhenburg family marked four centuries of the territory along the Sava River and with the death of the last Rajhenburg in 1570 their estates came into different hands. In 1881, the castle again had ambitious owners the Trappist monks. The Rajhenburg Castle is a monument of national importance and the recently completed refurbishment and its unveiling of the earliest Romanesque and Gothic elements has additionally strengthened its importance or position in the development of architecture and society in Slovenia. Unfortunately, the story of the lower Brestanica Castle has always been subservient to the mighty upper castle. Hemmed in between the bridge, the Sava River, the railway line and roads, the castle shows a wounded and tired image that lives in hope of seeing better times. The situation is similar with the Šrajbarski Turn castle, which used to hold an important position in the past, the same as the Krško and Rajhenburg castles, especially after their importance and existence slowly began to vanish. The Krško Castle began fading already in the 18 th century, Rajhenburg was saved by the Trappist monks, while the Counts of Auersperg defied the new circumstances and continually managed to adapt in the Šrajbarski Turn castle. In the 16 th century, the importance and administration of Leskovec Castle Šrajbarski Turn joins the area In the good times of living in castles, these castles were joined in the 14 th century by the castle of Thurn am Hart in Leskovec pri Krškem. In 1515, the castle was plundered and looted by revolting farmers and in the mid-16 th century, the castle received a Renaissance appearance. The latest research indicates that the castle grew together with the parish church in Leskovec and Renaissance masters came from Italy. The castle s owner Janez Krstnik Valvasor also came from Italy and died in Šrajbarski Turn on 2 November In his will, he left the funds required for the name of Valvasor to continue to his namesake and countryman Hieronim Valvasor. These were later indirectly used for the work of the famous Janez Vajkard, who was not his blood relative. The manor was inherited by the three Moscon brothers and was taken over by the Counts of Auersperg in the 17 th century, who, with short intervals, remained the castle s owners until Krško 145

146 Rajhenburg so rešili menihi trapisti, na Šrajbarskem turnu pa je rodbina Auersperg kljubovala novim razmeram in se jim vedno znova uspešno prilagajala. V 16. stoletju se s pomenom in pristojnostmi upravljanja v območje priključi tudi leskovški grad Šrajbarski turn V dobrih časih grajskega življenja vseh treh gradov se v 14. stoletju pojavi tudi grad Thurn am Hart v Leskovcu pri Krškem. Leta 1515 so ga opustošili in izropali uporni kmetje, sredina stoletja pa mu je prinesla renesančno podobo. Po novejših raziskavah je grad nastajal hkrati z leskovško župnijsko cerkev, mojstri renesančne arhitekture pa so prišli iz Italije. Od tam je prišel tudi lastnik Janez Krstnik Valvasor, predhodnik slavnega Janeza Vajkarda, ki ni bil njegov krvni naslednik, a je Valvasor 16. stoletja poskrbel, da so Valvasorjevi ostali na Kranjskem tudi naprej. Janez Krstnik Valvasor je kot trgovec na svojih potovanjih srečeval imenitne ljudi, med njimi tudi lastnika krškega gradu, vojskovodjo Ivana Ungnada. Najprej je pridobil gospostvo Laško, potem pa je med letoma 1560 in 1570 dobil v najem ali kupil gospostva Konjice, Klevevž, Šrajbarski turn, Medija, Širje nad Zidanim Mostom, Kostanjevica na Krki in druge posesti (npr. štiri vinograde v Starem Strmecu), odkupil je tudi zastavno pravico za gospostvo Laško. V Krškem je imel oskrbovalni center: žitno skladišče, kašče za moko, plavajoči mlin na Savi, njegovo delovanje pa je seglo na široko območje. Janez Krstnik je v Šrajbarskem turnu umrl 2. novembra 1581, v oporoki je svojemu soimenjaku in rojaku Hieronimu Valvasorju zagotovil sredstva za nadaljevanje imena Valvasor in posredno tudi za delovanje slavnega Janeza Vajkarda. Gospostvo so podedovali trije bratje Moscon, v 17. stoletju pa ga prevzame rodbina Auersperg, ki ostane lastnica gradu z nekaj presledki vse do leta Burno 16. stoletje v senci krvavih bojev Bohorič v svoji krški šoli odkrije izjemnega Dalmatina Po pridobitvi mestnih pravic, prevzemu obrambnih nalog so Krško, Krško polje in celotno območje današnje občine Krško vstopili v burno 16. stoletje, stoletje kmečkih uporov, turških vpadov, nalezljivih bolezni in stoletje»herezije«. Majhno slovensko ljudstvo se je od 14. do 17. stoletja po podatkih zgodovinarjev dvignilo v več kot 120 kmečkih vstajah. Tudi prebivalci med Bohorjem in Gorjanci so pri tem»vneto sodelovali«. Med najbolj osovraženimi gospodi na začetku 16. stoletja je bil prav krški Jurij Thurn, ki je skrbel še za druga cesarjeva zemljiška gospostva, Svibno, Kočevje, ob tem pa še za freisinški Klevevž. Nezadovoljstvo je bilo veliko in splošno, kot primer naj služi podatek, da so morali hrvaški tovorniki iz Slavonije, ki so z žitom prihajali v Krško in ga tu zamenjevali za morsko sol, ob tem plačevati dvojno mitnino. Ob začetku prvega slovenskega kmečkega upora leta 1515 so na Kočevskem ubili prav osovraženega Jurija Thurna. Pred koncem maja pa so uporniki oplenili Rekštanj, Boštanj pri Sevnici, sredi junija grad Brežice, za tem pa še gradova Rajhenburg in Raka. Zaradi nenehne turške nevarnosti so leta 1535 Krško opremili s topovi, tako so se lahko obranili Turkov leta 1545, vendar pa so Turki na tem pohodu opustošili vse vasi med Kostanjevico in Krškim. Po tem času pa naj bi turški vpadi skorajda popolnoma prenehali oziroma se občasno pojavili na manjših območjih. Okoli leta 1547 naj bi se pred preganjalci domnevno na krškem gradu skrival Primož Trubar, pisec prve slovenske tiskane knjige, ki jo je pripravljal tudi v Krškem. Katekizem je namreč izšel leta 1550, lahko pa je v tem času pripravljal ustanovitev protestantsko usmerjene šole v Krškem in urejal vrnitev Adama Bohoriča. Po šolanju se je le-ta vrnil v svoje rojstne kraje. Vodil je latinsko šolo za mlade dolenjske plemiče v Krškem med letoma 1551 in 1563 in tako postal odličen slovenski šolnik, pisec prvega šolskega reda in kasneje prvi slovničar slovenskega jezika. Sredina 16. stoletja je prinesla prvi intelektualni razcvet in širjenje ideje o slovenskem narodu in jeziku, kar so zagotovo podpirali tudi trije ključni gospodje Janez Krstnik Valvasor na leskovškem gradu, Ivan Ungnad v Krškem in Rajhenburški na Rajhenburgu. Šola, v katero je vstopil mladi Krčan Jurij Dalmatin, je bila tik ob župnijski cerkvi sv. Janeza Evangelista (zgrajeni vsaj že v 14. stoletju, predelani pa 1582) in tik ob»mencingerjevi«hiši, v kateri so bili ob obnovi leta 2012 odkriti portreti zagotovo protestantski in zagotovo portreti takrat pomembnih in znanih ljudi. Do zdaj še neznani slikar je v frizu, nekaj več kot meter dvignjenim nad tla dvorane prvega nadstropja, upodobil sodobnike z uporabo črne in rdeče barve. Kdo so plemiči ali meščani s hermelinskimi ovratniki, kdo so dame, ki jih spremljajo, in kateri par je upodobljen z ljubečim pogledom in rahlim objemom? Izjemno odkritje, ki postavlja mesto Krško in območje v središče dogajanja v 16. stoletju, podobnih portretov na Slovenskem ne najdemo. Ali so prav ti upodobljenci poleg Trubarja in Bohoriča spodbujali mladega nadarjenega Krčana, da je skupaj z njimi izbral trnovo pot skrbi za slovenski narod in jezik? Dalmatin je desetletje svojega življenja posvetil prevajanju Biblije v slovenski jezik. Nalogo je opravil odlično. Biblija je»ugledala luč sveta na novega leta dan 1584«in pripomogla k utrditvi, predvsem pa ohranitvi slovenskega jezika in naroda. Pestro dogajanje so sooblikovali tudi leskovška župnika Martin Duelacher in Polidor de Montagnana ter pridigar Weixler. Celotno območje pa je zaznamovala tudi gradnja župnijske cerkve in gradu Leskovec pri Krškem v sredini 16. stoletja, po silovitih vpadih Turkov leta 1532 in Obe arhitekturi, renesančno oblikovani, a navdahnjeni z reformacijo, pričata o času, katerega materialne ostanke na Slovenskem najdemo le redko. V Leskovcu pri Krškem v cerkvi Žalostne Matere božje (nekdaj Marije na jezeru) lahko o burnem obdobju pred več kot 450 leti razmišljamo ob osmerokotni, kot kelih oblikovani prižnici z inicialkama MD (Pahorjeva z novimi dognanji interpretira iniciali kot začetnici imena župnika Martina Duelacherja, prav tako naj bi bil naslikan njegov grb) in s palmami okrašeno nogo, posebej pa ob kapitelih. Vsak je drugačen, vsak je skrbno oblikovan in ima svoj odsev tudi v žal danes neprepoznavnih in večinoma uničenih kapitelih arkadnega hodnika bližnjega gradu Šrajbarski turn. Ob podrobnem pogledu najde obiskovalec tudi kapitel z domnevno upodobitvijo glavnega mojstra. 146 Krško

147 Arhiv Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Enota Brestanica / Kept by The National Museum of Contemporary History, Unit Brestanica Rajhenburg leta 1925 Rajhenburg in year 1925 The turbulent 16 th century in the shadow of bloody battles, Bohorič discovers the exceptional Dalmatin in his school in Krško After acquiring town rights and assuming their defence position, Krško, Krško Polje and the entire territory of today s Krško Municipality entered a turbulent 16 th century, a century of peasants revolts, Turkish invasions, infectious diseases and a century of heresy. The small Slovenian nation rose in over 120 revolts from the 14 th to the 17 th century. The inhabitants of the area between Bohor and Gorjanci fervently participated in these revolts. One of the most hated lords in the early 16th century was Jurij Thurn of Krško, who also managed other emperor s fiefdoms in the area Svibno and Kočevje and the Klevevž (Klingenfels) Castle owned by the Bishops of Freising. In the first Slovenian peasant revolt in 1515, the hated Jurij Thurn was killed in Kočevje. Before the end of May, the rebels plundered Rekštanj, Boštanj near Sevnica, in mid-june the Brežice Castle and afterwards also the castles Rajhenburg and Raka. Due to a constant Turkish danger, the Krško Castle was equipped with cannons in 1535 which allowed them to fight off the Turks in 1545; however it was during this invasion that the Turks plundered all the villages between Kostanjevica and Krško. The Turkish invasions almost completely stopped after this or happened only occasionally in smaller territories. It is supposed that around 1547, Primož Trubar hid in the castle from his persecutors. He was the writer of the first published Slovenian book, which he partially prepared in Krško. Catechismus was published in 1550 and during this time he was able to arrange the setting up of the Protestant school in Krško and arranged for the return of Adam Bohorič, who returned to his home town after completing his studies. He managed the Latin School for young noblemen of Dolenjska in Krško during the years 1551 and 1563 and became a distinguished Slovenian pedagogue, the writer of the first school order and later the first Slovenian grammarian. The mid-16 th century also brought a flourish of intellectual thought and the widespread emergence of the idea of a Slovenian people and language, which was undoubtedly supported by three eminent men Janez Krstnik Valvasor in the Leskovec Castle, Ivan Ungnad in the Krško Castle and the Rajhenburg family in the Rajhenburg Castle. The school that welcomed the young Jurij Dalmatin from Krško was located immediately next to the Church of St John the Evangelist (built at least already in the 14 th century and reconstructed in 1582) and right along the Mencinger House. When the latter opened its doors in 2012 after refurbishment, it unveiled what are undoubtedly Protestant portraits of important and famous individuals of the time. So far an unknown author depicted his contemporaries in black and red on the frieze slightly more than a metre above the ground of the hall on the first floor. Who are the noblemen or townsmen with ermine collars? Who are the ladies accompanying them? Who are the Krško 147

148 Posebej se je v spominu še dolga stoletja ohranil veliki hrvaško-slovenski upor leta Pomembno vlogo je odigral grad Šrajbarski turn, pod katerim so bili utaborjeni uporni kmetje. 5. februarja jih je okoli 11. ure napadel poveljnik Jošt Thurn (Turn) z uskoškimi konjeniki. Krčani in Videmčani so kmečko vojsko (kakih mož) dan poprej prepeljali z brodom na kranjsko stran. Ravno ta prizor poziv k prehodu preko reke Save je upodobljen v kipu Matije Gubca na Trgu Matije Gubca, postavljenem leta Pred plemiško vojsko in Uskoki so se kmetje zatekli tudi za mestno obzidje, zatiralci upora pa niso prizanašali niti ženam niti otrokom, pogorel pa je tudi osrednji del mesta s cerkvijo. Prihod kapucinov ob sredini 17. stoletja in kratko bivanje Janeza Vajkarda Valvasorja ob koncu stoletja Močno zasidrano reformacijsko gibanje je zaznamovalo območje tudi na začetku 17. stoletja. Številni prijemi vračanja zaupanja in vere v Rim so vključevali tudi krepitev duhovne oskrbe na»poškodovanih«območjih. Leta 1634 so tako Krčani v mesto povabili kapucine, pridigarski red za potrebno duhovno prenovo. Temeljni kamen samostana so položili junija 1640, končan pa je bil čez štiri leta in posvečen Materi božji. Leta 1718 je bila končana baročna prezidava cerkve, leta 1897 pa je banjast obok poslikal celjski podobar Ivan Gosar. Kapucini so se vključili v življenje mesta in opravljali svoje delo širše, iz celotnega območja današnje občine Krško in Posavja pa so imeli tudi številne podpornike. Še posebej je danes dragocena ohranjena baročna knjižnica in knjig različnih vsebin in starosti. Tako kot stoletja poprej je območje, še posebej zaokroženo mesto Krško, trpelo zaradi kuge. Leta 1647 je bila po eni izmed epidemij posvečena cerkev sv. Rozalije, priprošnjice zoper kugo, že leta 1666 pa so poskrbeli za danes edinstven lesen strop s podobami devetih svetnic: sv. Katarine, sv. Helene, sv. Lucije, sv. Apolonije, sv. Rozalije, sv. Cecilije, sv. Uršule, sv. Margarete in sv. Barbare, strop pa dopolnjujejo ornamentirane kvadratne kasete. Leta 1896 so cerkev obnovili s finančno podporo Josipine Hočevar in pod vodstvom župana Janeza Mencingerja, temeljita obnova pa je potekala tudi leta 1999 (strop) in (temelji, streha, fasada) ter se še nadaljuje. Konec 17. stoletja je v mesto in na območje stopil tudi že takrat slavni in znani polihistor Janez Vajkard Valvasor ( ). Za prebivališče svoje družine, ki so jo konec leta 1692 sestavljali druga žena Ana Maksimila, roj. Čečker, petletna Katarina Frančiška in približno triletna hči Regina Konstancija, je izbral mesto ob Savi, ki ga je dobro poznal. V Krškem je bil 15. aprila 1693 krščen njun zadnji otrok Franc Engelbert, o katerem je edini znani podatek vpis v krško krstno knjigo. Valvasorjevi so v Krško prišli spomladi leta 1693 in tu ostali do poznega poletja 1699, ko se je vdova Janeza Vajkarda Ana Maksimila poročila z Janezom Herbardom pl. Buset in se z dvema hčerkama preselila na Gracarjev turn. Iz njegovega skrbno zapisanega zapuščinskega inventarja lahko rekonstruiramo delce življenja Valvasorja in Valvasorjevih v Krškem. Stoletje novih cerkva Stoletje utrjevanja rimskokatoliške vere se kaže tudi z gradnjo številnih cerkva na celotnem območju. Edina starejša cerkev, ki je opravljala funkcijo župnijske cerkve, je še danes ohranjena cerkev sv. Petra v Brestanici. S temelji in elementi že iz 12. in 13. stoletja je bila večkrat prezidana. Dragocen glavni oltar iz črnega marmorja je bil postavljen leta 1592, v stranskem oltarju pa je bila postavljena gotska Sočutna (pieta), ki je danes del bazilike Lurške Matere božje, sedanje brestaniške župnijske cerkve. Od večjih cerkva so bile zgrajene še cerkev svete Matere božje, Dolenja vas (podružnična cerkev) leta 1627, cerkev Marije vnebovzete, župnijska cerkev župnije Koprivnica, podružnična cerkev sv. Lovrenca na Gori nad Krškim ter romarska cerkev sv. Ane v Leskovcu pri Krškem. Na prelomu v 18. stoletje pa še romarska cerkev sv. Jožefa na Trški gori, ki jo je po požaru leta 1683 na začetku stoletja (1702) dala zgraditi grofica Katarina Elizabeta Auersperg, zadnja lastnica gradu Krško, ki je v njem še bivala in se trudila skrbeti zanj. Na štajerski strani je bila okoli leta 1710 končana župnijska cerkev sv. Jurija na Zdolah. Vse cerkve so bile v naslednjih stoletjih večkrat predelane, dodana nova oprema ali pa obnovljene, nekatere bolj temeljito, druge na obnove še čakajo. 148 Krško

149 Grad Leskovec Šrajbarski turn The Castle Leskovec Šrajbarski turn gently hugging couple with love-laden eyes? This is an amazing discovery that positions Krško and the whole area in the centre of 16 th century activity and there are no other similar portraits to be found in Slovenia. Did the people in these portraits help Trubar and Bohorič encourage the young and talented Dalmatin to together with them trod the thorny path of caring for the Slovenian people and language? Dalmatin dedicated a decade of his life to translating the Bible into the Slovenian language. He did an excellent job. The Bible saw the light of day on New Year s Day of 1584 and helped strengthen and above all preserve the Slovenian language and people. The activity of the area was enriched by the Leskovec priests Martin Duelacher and Polidor de Montagnana and pastor Weixler. The area was also marked by the construction of the parish church and the castle of Leskovec pri Krškem in the mid-16th century following the violent Turkish invasions in 1532 and Both structures, Renaissance in design but inspired by the Reformation, bear witness to a time whose material remains are rarely found in Slovenia. For centuries, the large Croatian-Slovenian peasant revolt of 1573 remained in people s minds. The Šrajbarski Turn castle played an important role, as the peasants camped under the castle. On 5 February, at around 11am, they were attacked by the imperial captain Jošt Thurn (Turn) with an Uskok Cavalry. The Arkadni hodniki v gradu Leskovec - Šrajbarski turn Arcade halls in the Castle Leskovec Šrajbarski turn people of Krško and Videm transferred the peasant army (some 2,000 men) by boats to the Carniolan side a day earlier. It is this scene the call to cross the Sava River that is depicted in the Statue of Matija Gubec in the Matija Gubec Square that was erected in The peasants fled behind the town walls from the noble army and the Uskoks, but not even women or children were spared and the central part of the town with the church was burnt to the ground. The arrival of the Capuchins in the mid-17 th century and the short stay of Janez Vajkard Valvasor at the end of the century The strongly anchored Reformation movement also marked the area in the early 17 th century. Numerous attempts to restore trust and faith in Rome also included spiritual care in the damaged areas to be strengthened. In 1634, the Capuchin order of preachers was invited to Krško to provide the needed spiritual restoration. The foundation stone of the monastery was laid in June 1640 and the monastery was completed four years later and dedicated to the Holy Mother. In 1718, the Baroque rebuilding of the church was completed and in 1897, the barrel vault was painted by the Celje-based painter Ivan Gosar. Krško 149

150 18. stoletje med vero v čarovnice in razvojem, ki ga znova pripelje Sava Po dokaj mirnem stoletju so v 18. stoletju nastopile nove razmere. Od 15. stoletja je kranjski del današnje Občine Krško spadal v deželno četrt Spodnja Kranjska, kjer se je uveljavilo tudi ime Dolenjska, štajerski del pa v Celjsko četrt. V vseh ozirih napredna in ambiciozna cesarica Marija Terezija je z upravnimi reformami in uvedbo okrožij ali kresij odpravila četrti za eno stoletje (od 1748 do 1849). Območje je tako spadalo v Dolenjsko okrožje s sedežem v Novem mestu in Celjsko okrožje s sedežem v Celju. Upravna ureditev je bila prekinjena samo v letih 1809 in 1813, ko je bila Sava državna meja med Avstrijskim cesarstvom in Ilirskimi provincami kot delom Napoleonovega Francoskega cesarstva. Ustali se tudi jezikovna in etnična podoba prostora, proces asimilacije prebežnikov pred Turki je bil tako rekoč končan. Pravoslavni Uskoki so se ustalili v Žumberku, na današnji hrvaški strani Gorjancev in postali večinsko prebivalstvo območja. Večja skupina Hrvatov, ki so se naselili na Krškem polju in katerih sledi danes najdemo v ohranjenih priimkih, se je popolnoma združila s staroselskim slovenskim prebivalstvom (npr. Račič, Jurečič, Srpčič, Jurkovič ipd). Od vseh stoletij je bilo ravno življenje in dogajanje 18. stoletja med najbolj zakritimi oziroma neznanimi. Na območju ni bilo velikih pretresov, mesto Krško je bilo že skorajda brez obzidja (ostalo je samo še na južni in severni strani, skupaj z mestnimi vrati), na zahodu ga je varovala strmina, povsem odprto in nezaščiteno pa je ostajalo proti Savi, podobno kot sosednje neobzidano mestece Kostanjevica na Krki. Izgubilo je kar nekaj pravic, se borilo s previsoko odmerjenimi davki in pričakovalo nov zagon, ki so ga nujno potrebovali tudi zaradi ob začetku stoletja še vedno trdne vere v smiselnost preganjanja in sežiganja čarovnic. Ena zadnjih na Slovenskem je bila namreč sežgana prav v Krškem. Tako so o Krškem nekateri sodobniki zmotno pisali zgolj kot o trgu, meščani pa so bili tako kot ostali predvsem kmetje, ki so živeli od polj in vinogradov v okolici. Leta 1733 naj bi ljubljanski župan pisal vladi v Gradcu o propadu mest na Kranjskem. V tem sporočilu je omenil,»da je prišlo Krško popolnoma v nič«. Zanimiv je pogled v narodnostno strukturo, ki glede na priimke kaže 80 odstotkov hišnih gospodarjev s slovenskimi koreninami, nesporno nemških pa le dobro desetino. Golec pa ugotavlja, da je ravno 18. stoletje obdobje, ko so v mestih tudi v vsakdanjem občevanju vse pogosteje uporabljali nemščino kot jezik omikanosti in prestiža. V Krško pa so se v drugi polovici stoletja naseljevali različni priseljenci iz oddaljenih delov habsburške monarhije (do Češke na severu in Ogrske na vzhodu) ter iz Beneške republike, zato je nemščina postajala sporazumevalni jezik iz nuje. Razvile so se tudi šole z izrazitim nemškim značajem. Mesto in tudi njegova okolica sta imela obrtniški značaj, kar potrjuje tudi privilegij Marije Terezije čevljarskemu in usnjarskemu cehu v Krškem, ki je bil izdan 14. marca 1761 na Dunaju. 8. člen se glasi:»vse podeželske čevljarje in usnjarje, ki živijo tri milje okoli mesta Krško, še posebej pa tiste, naseljene na območju gospostva Šrajbarski turn in župnije Leskovec, morajo njihove zemljiške gosposke po prijavi in na prošnjo ceha odstraniti, če niso včlanjeni v ta ali kateri drug privilegiran čevljarski ali usnjarski ceh [...].«Na prelomu stoletij, natančneje leta 1808, je mesto imelo po deželnoknežjih privilegijih pravico do štirih letnih sejmov, in sicer 3. februarja, 16. maja, 4. avgusta in 25. novembra. Po Savi v 18. stoletju Ne glede na izpričano stanje mesta je bilo Krško pomembna postojanka ob Savi. Med Krškim in Vidmom je vozil brod, ki je lahko prepeljal le dva voza. Pomembno je bilo skladišče za blago, ki so ga začeli graditi leta 1766, končali pa leta 1770 in hkrati začeli pobirati tudi špedicijsko pristojbino. Podobni skladišči sta bili v Zalogu in Sisku (Hrvaška), vsa so bila opremljena z dvigali. Špediterji so morali poskrbeti za skladiščenje in prevoz blaga, za njegovo varnost pa je poskrbela vojaška posadka. V Zalogu, Sisku in Krškem so imeli vojaško posadko 15 mož, ki je skrbela za red in mir med čolnarji, v Krškem pa so morali varovati blago v skladišču še pred razbojniki, ki so prihajali iz Turčije. Plovbo po Savi je urejal poseben patent, napisan v nemškem in slovenskem jeziku. Prvi vrh je promet po Savi dosegel v letih , ko so potovale velike količine žita iz Ogrske v Italijo. V Zalogu je tedaj pristajalo tudi od 20 do 24 čolnov na dan. Ti čolni so vozili po sedem sodov, vsak sod pa je vseboval po 560 kg žita. Dnevno je tako priplulo od do kg žita. Podobna količina je šla seveda tudi skozi Krško, morda še kaj večja. Plemstvo mogočni Auerspergi Življenje je tako kot prejšnja stoletja usmerjalo plemstvo. Miha Preinfalk, ključni strokovnjak za številčno in mogočno rodbino, je Auersperge v Posavju na kratko predstavil na razstavi Dolgo razsvetljensko 18. stoletje, ki je v Mestnem muzeju Krško na ogled od marca 2012:»Najpomembnejša plemiška rodbina v Posavju so bili od 17. stoletja dalje nedvomno Auerspergi. Vrsta pametnih nepremičninskih nakupov in ženitnih povezav je omogočila širitev nekdaj sorazmerno enotne rodbine na več vej, ki so se začele imenovati po posameznih gospostvih ob spodnji Savi. Na zgodovino Krškega in okolice je najbolj vplivala veja na Šrajbarskem turnu. V 18. stoletju je bilo pomembno zlasti obdobje grofa Riharda Jožefa Auersperga ( ), ki je dal v letih 1769 in 1770 prenoviti grad in mu nadel njegovo današnjo podobo. Omenjena veja je od začetka 18. do začetka 20. stoletja posedovala tudi grajsko poslopje v Krškem, ki pa je bilo v tem obdobju opuščeno in je propadlo. Ob koncu 18. stoletja se je od veje na Šrajbarskem turnu z grofom Rihardom Auerspergom ( ) odcepila mlajša veja, katere središče je bilo gospostvo Velika vas, leta 1814 pa je grof kupil še gospostvo Nemška vas, oboje v neposredni bližini Krškega. Ta veja se je v moški liniji ohranila do 21. stoletja, njeni člani pa na Slovenskem živijo še danes.«na štajerski strani so Attemsi gospodarili na Rajhenburgu in v Brežicah. 150 Krško

151 Eden izmed kapitelov (morda s portretom kamnoseka) v cerkvi Žalostne Matere božje, Leskovec pri Krškem One of the capitals (presumably with a portrait of stonemason) in the church of Our Lady of Sorrows, Leskovec Pri Krškem The Capuchin monks were included in the life of the town and performed their tasks in the greater area. They had numerous supporters in the entire territory of today s Krško Municipality and Posavje. Especially valuable is the still preserved Baroque library and the 1,344 books of different contents and ages. The same as centuries before, the entire area, and especially the narrower town of Krško, suffered from the plague. Following an epidemic, the Church of St Rosalie was consecrated in 1647 in thanks for saving the town from the plague. Already in 1666, the church received a unique wooden ceiling with images of nine female saints: St Catherine, St Helena, St Lucy, St Apollonia, St Rosalie, St Cecilia, St Ursula, St Margaret and St Barbara. The ceiling is completed by nine ornamented square cassettes. In 1896, the church was refurbished with the financial support of Josipina Hočevar and under the management of Mayor Janez Mencinger, while the church also underwent extensive refurbishment in 1999 (the ceiling) and in (foundations, roof, façade). In the late 17 th century, the then already famous polyhistorian Janez Vajkard Valvasor ( ) came to the town and the area. The Valvasor family came to Krško in the spring of 1693 and stayed here until the late summer of 1699 when Janez Vajkard s widow Ana Maksimila remarried and moved with her two daughters to the Gracarjev Turn castle. Her diligently recorded heritage allows us to reconstruct fragments of Valvasor s life and the life of his family in Krško. A century of new churches The century of fortifying the Roman Catholic religion is also seen in the construction of numerous churches in the area. The only older church, which was used as the parish church, is the still preserved Church of St Peter in Brestanica. Its foundations and individual elements date back to the 12 th and 13 th century and the church was rebuilt several times. The valuable high altar made of black marble was erected in A Gothic Mother of Sorrows (Pietà) was placed in the side altar and can today be found in the Basilica of Our Lady of Lourdes, the current parish church in Brestanica. Krško 151

152 Na podeželju so po župnijah zgradili nekaj novih cerkva, med njimi podružnično romarsko cerkev sv. Štefana v drugi polovici 18. stoletja, župnijsko cerkev Sv. Duha v Sv. Duhu (danes Veliki Trn) leta 1783 in leta najmogočnejšo baročno cerkev na območju, župnijsko cerkev sv. Lovrenca na Raki, ki jo je oblikoval in začel zidati ljubljanski stavbenik Lovrenc Prager, v klasicističnem slogu pa nadaljeval njegov sin Ignac. Cerkev so zidali dolgih trideset let od leta 1770 do 1804, opremljanje pa je teklo še celo 19. stoletje. Posebej dragocena je orgelska omara, ki so jo prenesli iz cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki po njegovi razpustitvi leta 1786, orgle pa so kupili leta Cerkev je bila v zadnjem desetletju temeljito obnovljena in je osrednja znamenitost vasi na markantnem hribu nad današnjo avtocesto. V drugi polovici 18. stoletja kljub nenehnim naporom Krčani še vedno niso dobili svoje župnije in se odcepili od»vaškega«leskovca, drugače pa je bil ta na štajerski strani, saj so se od videmske velike pražupnije ločile župnije Koprivnica leta 1780, Zdole leta 1789, iz današnje brežiške občine še Kapele (1786) in Artiče (1799), iz sevniške pa Zabukovje (1812), Brežice so začasno prevzeli frančiškani, od leta 1803 pa škofijski duhovnik. Med najpomembnejše umetnostne spomenike občine in arhitekturne dosežke 18. stoletja štejemo nekdanjo špitalsko (bolniško) cerkev Sv. Duha, leta 1777 končano delo štajerskega arhitekta Johanna Fuchsa. Krški špital so ustanovili Rajhenburški, kasneje so ga prevzeli Auerspergi, grb na portalu pa priča o grofu Rihardu Auerspergu, ki je poskrbel za razgibano poznobaročno arhitekturo, ki je bila z odposvetitvijo leta 1939 namenjena takrat ustanovljenemu Muzejskemu društvu za politična okraja Krško in Brežice. Novo vsebino so cerkvi dali leta 1966, ko so s prvo razstavo Vladimirja Štovička odprli tudi Galerijo Krško, ki od takrat pod različnimi upravitelji deluje kot eden najlepših galerijskih prostorov na Slovenskem. Razcvet in razvoj imenitne»dogodbe«in novosti 19. stoletja Številne reforme zaznamujejo zadnje stoletje drugega tisočletja. Čas prebujanja narodov je bil čas, ko so številne novosti tako na političnem kot na družbenem področju napovedale silovit razvoj tehnologije in številne»svetovne«norosti med njimi dve veliki vojni dvajsetega stoletja. Miren začetek je že napovedoval pestro sredino stoletja, tudi območje je prispevalo k pomladi narodov leta Omeniti velja dogajanje ob volitvah v t. i. frankfurtski parlament, ki naj bi združil Prusijo in Avstrijo. Volitve, ki so jih izvajali uradniki, duhovniki in ponekod tudi graščaki, so med kmeti in tudi meščani naletele na veliko nezaupanje. Po številnih slovenskih krajih je prišlo do neredov, med najbolj znanimi je bil nemir v Krškem, od koder so morali volilni komisarji pobegniti pred zbranimi kmeti, ki so zahtevali pojasnila o zemljiški odvezi. Oblast je poslala v Krško vojaštvo, tako kot tudi v druge kraje. Granda pa je opisal dogodek v Krškem manjših razsežnosti, a najbrž so bili podobni tudi drugod. Manjša skupina fantov in mož je hodila po mestu in vzklikala revoluciji in cesarju Ferdinandu. Bogatejši in vplivnejši meščani so fante oskrbeli z vinom in kmalu so krški revolucionarji obnemogli. Krčani so bili dejavno vključeni v dogajanje, še posebej trgovec in medičar Jurij Gajer (Geyer), ki je bil v Mirni izvoljen za poslanca na Dunaju. Zbiral je podpise za program Zedinjena Slovenija, žal pa se je njegova dunajska kariera hitro končala, saj je bil parlament po nekaj mesecih razpuščen. Ohranilo pa se je prepričanje, da je bil revolucionaren poslanec in naj bi bil celo izključen iz parlamenta. Daljšo poslansko kariero je imel grof Anton Aleksander Auersperg kot član gosposke zbornice leta 1848, kasneje pa kot član dunajskega parlamenta več mandatov ( ). Najpomembnejši član parlamenta iz Krškega pa je bil zagotovo Viljem Pfeifer, ki je zastopal okraj med letoma 1873 in Večje politične in upravne spremembe je prinesla ustanovitev novih okrajnih glavarstev leta 1868, območje današnje občine Krško pa je pripadlo okrajema Krško in Brežice, kranjski in štajerski strani. Okrajno glavarstvo Krško je zajemalo veliko območje do Radeč in Kuma, preko Šentruperta in Mokronoga do Šentjerneja, od Kostanjevice do Velike Doline in Jesenic na Dolenjskem. Meja na vzhodu je bila Sava, v brežiški okraj, ki je bil ravno tako geografsko obsežen, pa sta spadali takratni občini Videm in Rajhenburg. Razdelitev oziroma upravna ureditev je ostala z nekaj majhnimi spremembami enaka vse do leta Poleg političnih sprememb je sredina stoletja pomenila predvsem možnost»vstopa«v široki svet. Mesto in območje je bilo območje številnih možnosti. Zagotovo sta to zaznala tudi zakonca Martin in Josipina Hočevar, ki sta se po poroki novembra 1842 naselila v mestu ob Savi, s svojim delovanjem pa zaznamovala več kot pol stoletja, ne samo v mestu in okraju, ampak daleč naokoli. Martin Hočevar, že izkušen podjetnik, je s svojimi sposobnostmi in zagotovo tudi s povezovanji tako gospodarske kot politične narave uporabil nove razmere in prihajajoči razvoj. Tako je s svojo Kranjsko gradbeno družbo izvajal regulacijo reke Save in njenega levega brega, ki je bil pripravljen za izgradnjo novega dela železnice od Zidanega Mosta do Siska na Hrvaškem. Mlada zakonca sta leta 1846 prevzela tudi dostavo pošte, leta 1848 odprla poštni urad in ga vodila do leta Uspešno gradbeno podjetje je Martinu omogočilo širitev, gradnje in nakupe nepremičnin, tudi v avstrijskem Gradcu, kjer sta z Josipino imela hotel Zur Stadt Triest in dve leti ( ) v mestu tudi živela. Po vrnitvi je Martin zgradil stavbo novega okrajnega glavarstva, ki je že od leta 1868 sedež lokalne uprave (danes Občina in Upravna enota Krško), stavbo sodišča (tudi danes sodišče), najpomembnejša pa je bila gradnja nove stavbe za ljudsko in meščansko šolo, kar je pomenilo za celoten okraj velik napredek. Ljudske šole in nova, edina meščanska šola daleč naokoli Šole, ki so bile namenjene po zakonodaji vsem, so ravno v drugi polovici 19. stoletja končno»zaživele«. Leta 1860 je bilo novo šolsko poslopje zgrajeno v Rajhenburgu (Brestanica), leta 1862 na Zdolah, leta 1863 v Leskovcu pri Krškem, dve leti kasneje leta 1865 v Koprivnici. Šolo v Sv. Križu (Podbočje) so gradili v letih 1859 do 1872, že leta 1900 pa zgradili novo poslopje. Leta 1888 je bila zgrajena šola v Gorenjem Leskovcu, leta 1901 na Raki, 1902 šola v Velikem Podlogu in leta 1903 na Vidmu ter 1906 v Sv. Duhu (Veliki Trn). 152 Krško

153 Hrani Valvasorjeva knjižnica Krško / Kept by The Valvasor Library of Krško Videm z mostom, leto 1913 Videm with the bridge, year 1913 Mestno jedro na razglednici, leto 1924 Town centre of Krško on a postcard, year 1924 Hrani Valvasorjeva knjižnica Krško / Kept by The Valvasor Library of Krško Hrani Valvasorjeva knjižnica Krško / Kept by The Valvasor Library of Krško Krško 153

154 foto / photo: Nina Sotelšek, vir: Mestni muzej Krško Krška posebnost je bila privatna dekliška šola, ki je med letoma 1855 in 1875 delovala na ljudski šoli z imenom»splošni in privatni vzgojni zavod«. Glavna predmeta sta bila nemščina in dekliška ročna dela. Zavod je denarno podpirala (omogočala) Josipina Hočevar. V vseh večjih krajih so šole delovale tudi prej, ponekod dlje in bolj stalno, drugje manj, s stavbami, postavljenimi prav za šolajoče otroke, pa je bil postavljen nov temelj izboljšanja kakovosti življenja. Še posebej je v to posegla nova meščanska šola, ki je pričela z delovanjem oktobra Pridobitev meščanske šole leta 1877 oziroma 1878, ko se je pričel pouk, je bila zagotovo pomembna prelomnica v življenju mesta. Čeprav je sprva meščansko deško šolo obiskovalo le 14 učencev, je bila nova zgradba ne samo šola, ampak tudi pomemben objekt, ki je s svojo velikostjo in zgodbo o nastanku gradnji ter investitorju oziroma dobrotniku, ki jo je omogočil, ena prvih tovrstnih pridobitev v mestu. S prihodom učiteljev, predvsem pa z njihovo dejavnostjo izven šole, je mesto zaživelo in dobilo svoj prostor (mesto) v zgodovini regije, najprej Kranjske, Dolenjske in Posavja ter končno tudi Slovenije. Zgradba, ki jo je zgradil in daroval Martin Hočevar, je bila namenjena tako štirirazredni ljudski kot trirazredni meščanski šoli. Ena najpomembnejših pridobitev v okviru šole je bila telovadnica, kajti telovadnica je bila velika redkost. Stalna razstava Meščanka Josipina Hočevar: gospodarstvenica, mecenka in dobrotnica v Mestnem muzeju Krško Permanent exhibition of the townie Josipina Hočevar: a businesswoman, patroness and benefactor in the Krško Town Museum Avstrijski šolski zakon iz leta 1869 in kranjski deželni zakon z dne sta zahtevala, da se mora po možnosti ustanoviti v vsakem šolskem okraju meščanska šola, ki naj nudi učencem priliko, da si pridobijo za praktično življenje zaključeno in zaokroženo višjo splošno izobrazbo (»naobrazbo«), kot jim jo more nuditi ljudska šola. Tej zahtevi je najprej ugodil krški šolski okraj. V meščansko šolo so se otroci lahko vpisali po končanem 5. razredu ljudske (osnovne) šole, stari okoli 10 let. Meščanske šole, ki so bile do začetka 20. stoletja trirazredne, so učenci zaključili v starosti 14 let. Ustanavljali so jih v mestih in večjih industrijskih središčih, saj so bile prilagojene in namenjene potrebam obrtnikov, trgovcev in kmetov. Za vsako je bil lahko sestavljen poseben učni načrt, prilagojen potrebam kraja, kjer so pomembno vlogo imeli učitelji. In ravno v tem okraju so imeli veliko srečo, da so leta 1878 za prvega učitelja nastavili Ivana Lapajneta. Še isto leto je bil imenovan tudi za začasnega ravnatelja, leta 1883 pa za stalnega, funkcijo je opravljal do prisilne upokojitve leta Lapajne je tako kot na svojem delovnem mestu v Ljutomeru tudi v Krškem deloval napredno in narodno zavedno. Med najpomembnejše sledi njegovega delovanja sodi prva domoznanska knjiga, namenjena območju, ki jo je pripravil ob slavnostnem letu 1894, ko je Krško 7. oktobra končno dobilo svojo župnijo, označena je bila Valvasorjeva krška hiša, postavljen spomenik takrat že pokojnemu Martinu Hočevarju (umrlemu leta 1886) in izdana njegova knjiga Krško in Krčani. Lapajne in njegovi sodelavci so bili oblikovalci naprednih idej, ki jih je v veliki meri omogočala bogata meščanka Josipina Hočevar. Med najpomembnejše sledi bivanja Martina in Josipine Hočevar v Krškem in sledi njunega pridobljenega bogastva štejemo 154 Krško

155 Other bigger churches that were built during this time include the Church of Holy Mary in Dolenja Vas (succursal church) dating from 1627, the Church of the Assumption of Mary as the parish church of Koprivnica and the succursal Church of St Lawrence in Gora above Krško, the pilgrimage Church of St Ann in Leskovec pri Krškem. At the turn of the 18th century, there was also the pilgrimage Church of St Joseph in Trška Gora, which was constructed in 1702 by the Countess Catherine Elisabeth von Auersperg after the 1683 fire. The Countess of Auersperg was the last owner of the Krško Castle, who still lived there and tried to maintain it. On the Styrian side, the parish Church of St George in Zdole was completed around the year In the centuries that followed, all the churches were rebuilt several times, new furnishings were added or they were refurbished. Some of the refurbishments were rather thorough, while other churches are still waiting for their restoration. The 18 th century between beliefs in witchcraft and development that is again brought by the Sava River After a rather peaceful century, the 18 th century brought new circumstances. From the 15 th century, the Carniolan part of today s Krško Municipality belonged to the Rural District of Lower Carniola for which the name Dolenjska was also used and the Styrian part to the Rural District of Celje. The overall progressive and ambitious Empress Maria Theresa of Austria introduced administrative reforms and abolished these rural districts for a century (from 1748 until 1849) by introducing districts or kresijas (from the German Kreisamt). The area thus came under the Dolenjska District with the headquarters in Novo Mesto and the Celje District with the headquarters in Celje. This administrative structure was interrupted only from 1809 until 1813, when the Sava River was the state border between the Austrian Empire and the Illyrian Provinces as part of Napoleon s French Empire. Of all the centuries, it is the 18 th -century life and activities that are the most hidden or unknown. No large upheavals took place and the town of Krško was almost without defence walls. It was guarded by steep slopes in the west, while the side towards the Sava River was completely open and unprotected. The town lost some of its rights, fought against too high taxes and waited for new impetuous, which was urgently needed as even at the turn of the new century support for the hunting and burning of witches was still strong. One of the last witches in Slovenia was burnt in Krško. In the second half of the century, numerous immigrants came to Krško from distant parts of the Habsburg Monarchy (from the Czech lands in the north and Hungarian in the east) and from the Venetian Republic, so German became the language of communication out of necessity. Schools with a distinct German character appeared. The town and its surroundings had a craftsman character, which is also confirmed by the privileges given by Maria Theresa to the shoemaking and leather guild in Krško, which were issued on 14 March 1761 in Vienna. At the turn of the century, in 1808, territorial town privileges awarded the town the right to hold four annual fairs, i.e. on 3 February, 16 may, 4 August and 25 November. On the Sava in the 18 th century Krško was an important base along the Sava River. There was a ferry boat going to and from Krško and Videm that could take only two carts at a time. An important goods warehouse was constructed between the years 1766 and 1770 and they also started collecting a forwarding fee. Similar warehouses were also located in Zalog and in Sisak (Croatia) and they were all equipped with lifts. The forwarders had to see to the storage and transport of goods, while its safety was the task of a military crew. Shipping on the Sava River was regulated by a special certificate that was written in German and Slovenian. Transport on the Sava River reached its peak in , when large quantities of grain were transported from Hungary to Italy. At the time, between 20 and 24 boats landed in Zalog every day. These boats carried up to seven barrels and each barrel contained 560 kg of grain. The port thus received from 11,200 to 13,440 kg of grain every day. A similar quantity or perhaps an even larger one also went through Krško. The nobility the mighty Counts of Auersperg The same as in previous centuries, life was directed by the nobility. Miha Preinfalk, the main expert for this numerous and mighty family, briefly presented the Counts of Auersperg in Posavje in the Long Lasting Enlightenment in the 18th-century exhibition, which can be seen in the Krško Town Museum since March 2012: From the 17 th century onwards, the most important noble family in the Posavje Region were undoubtedly the Counts of Auersperg. A number of smart property investments and marital ties enabled this once rather unified family to spread into different branches, which carried the names of individual manors along the Lower Sava River. The main influence on the history of Krško and its surroundings was exerted by the branch in the Šrajbarski Turn castle. In the 18th century, the era of Count Rihard Jožef von Auersperg ( ) was especially important. He had the castle refurbished in 1769 and 1770 and is responsible for its today s appearance. This branch of the family also owned the manor in Krško from the early 18th until the early 20 th century, however during this time the manor was abandoned and fell into ruin. On the Styrian side, the Counts of Attems were lords of the castles in Rajhenburg and in Brežice. A number of new churches were built in the countryside, including the succursal pilgrimage Church of St Stephan in the second half of the 18 th century, the parish Church of the Holy Spirit in Sveti Duh (today s Veliki Trn) in 1783 and the mightiest Baroque church in the area, the parish Church of St Lawrence in Raka. The construction of the church took thirty years from 1770 until 1804 and its furnishing took place throughout the entire 19 th century. Especially valuable is the organ case, which was brought from the Cister- Krško 155

156 njune štipendijske sklade, ki so delovali od leta 1886 (po Martinovi smrti), večini skladov in štipendistov pa lahko sledimo vse do druge svetovne vojne. Še posebej je bila do otrok in mladine ter njihovega šolanja pozorna Josipina, ki ji ni bilo dano, da bi bila mati, in je ravno s skrbjo za druge opravila veliko poslanstvo. Nekaj več kot 100 imen mladeničev, ki so lahko šolanje nadaljevali v trgovskih in obrtnih smereh ter tudi na univerzah, je dokaz, da je imela čut za družbo in njen razvoj ter se zavedala, da je bistvo predvsem v možnosti ustreznega izobraževanja. Meščanska šola Krško je bila gibalo razvoja na območju, obiskovali so jo iz vseh bližnjih in daljnih krajev (v Brežicah je bila ustanovljena meščanska šola šele leta 1912, imela pa je izrazit nemški značaj). S prenovo šolskega sistema je bila ukinjena leta Njene prostore je prevzela osnovna šola, čez nekaj let je nekaj prostorov zasedla Tehniška srednja šola (1957), od leta 1971, ko se je osnovna šola odselila v nove prostore na Videm, so v Hočevarjevo zgradbo hodili samo še dijaki in se leta 2002 preselili v novo šolo v nekdanje predmestje mesta (Spodnji Grič). Meščansko šolo je prvo leto obiskovalo 14 učencev v enem razredu, v letih skupaj 713, leta 1903 ob uvedbi četrtega razreda 109 učencev, leta 1927 ob petdesetletnici 156 učencev (84 dečkov in 72 deklic) v šestih oddelkih, tik pred drugo svetovno vojno leta učencev in učenk v šestih oddelkih in leta učencev. Nova pot v svet in nov prehod na drugi breg Po letih dela, urejanja Save in proge je na postajah Rajhenburg in Videm 1. oktobra 1862 prvič ustavil vlak. To je bila velika pridobitev, ki je prebivalcem omogočila novo obliko potovanja, predvsem pa trgovanja in povezave s svetom. Prav tako pomembna prelomnica se je zgodila 8. julija 1866, ko je bil blagoslovljen leseni most, ki ga je postavil Celjan Maks Stepišnik. Leta 1967 je bil namesto njega na bližnjem mestu zgrajen železobetonski most. Oktobra istega leta (1866) so leseni most čez Krko med vasema Brod in Sv. Križ (Podbočje) postavili tudi sposobni odborniki občine Sv. Križ. Leseni mostovi na reki Krki so tako postali pomemben del kulturne krajine, ki jo v veselje in občudovanje obiskovalcev ohranjajo tudi danes. Pod gradom Rajhenburg in dolino pod naselbino Dunaj je med bregovoma še pozno v 20. stoletje vozil brod. Društva pomemben del novega življenja Leta 1871 je bila ustanovljena Prostovoljna požarna bramba Krško, samo dve leti po prvi v Metliki, kjer sta z donacijami»sodelovala«hočevarja, Josipina pa je zaslužna tudi za zgraditev gasilskega stolpa leta 1889, ki ni več ohranjen, in ohranjenega vadbenega gasilnega stolpa iz leta Kmalu so jim sledili tudi drugi kraji, npr. leta 1892 v Leskovcu pri Krškem in leta 1901 v Sv. Križu (Podbočje). Leta 1883 je Viktor Parma ustanovil Krški godbeni klub. Parma, danes znan slovenski glasbenik in skladatelj, je bil takrat uradnik Okrajnega glavarstva Krško. Napisal je tudi koračnico Hej, Krčani. 23. junija 1886 so učitelji v Krškem ustanovili strokovno združenje Pedagogiško društvo, ki je v letih izdajalo Pedagogiški letnik, katerega urednik je bil ravnatelj krške ljudske šole Fran Gabršek, tudi soustanovitelj društva. 6. marca 1887 je bila na pobudo dr. Jurija Sterbenca ustanovljena Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda za»krško in okolico«. Prvi načelnik je bil dr. Sterbenc, njegov namestnik je bil dr. Janez Mencinger, po letu 1900 je bil predsednik dr. Jurij Pučko, krški notar. V devetdesetih letih 19. stoletja je aktivno deloval Odbor za olepšanje mesta, ki je leta 1894 založil Lapajnetovo domoznansko knjigo Krško in Krčani in poskrbel za postavitev spomenika Martinu Hočevarju ter postavitev spominske plošče o bivanju Janeza Vajkarda Valvasorja v Krškem na hišo št. 85. Društva so izražala tudi naklonjenost slovenskemu ali nemškemu narodu. Krško je bilo v primerjavi s sosednjimi Brežicami manj narodnostno razslojeno, vendar pa vseeno v nenehnem boju med slovenskim in nemškim, kar je tako kot drugje trajalo in se razvijalo vse do prve svetovne vojne. Najbolj je to moč zaznati v takratnem tisku. Leta 1885 so bile v Novem mestu ustanovljene Dolenjske novice. Eden izmed ustanoviteljev je bil Ivan Lapajne, ki je zaslužen, da je v tem časopisu objavljenih veliko pomembnih podatkov iz življenja mesta. Od leta 1889 so Krčani lahko pošiljali sporočila po telegrafu. V letih 1907 in 1908 je izhajal časopis Posavska straža, v katerem najdemo natančne sezname slovenskih obrtnikov in trgovcev na območju obeh okrajev Krškega in Brežice. Trapisti prinesejo čokolado, pa tudi elektriko, telefon in sir Na levem bregu Save so s svojim delovanjem vsakdanjik in praznik močno spremenili menihi trapisti, ki so se na gradu Rajhenburg naselili leta Prvih sedem francoskih menihov je prišlo 21. aprila, počasi so napolnili grad, predvsem pa s svojimi dejavnostmi in znanjem napolnili dolino in vinorodne griče na štajerski strani. Grad Rajhenburg in številne posesti je za menihe iz razpuščenega samostana Dumb v Franciji kupil brat Gabriel Giraud. Kontemplativen, strog red reformiranih cistercijanov je bil zavezan molitvi, delu in tišini. Njihovo duhovno in gospodarsko delovanje je bilo široko in izjemno pomembno. Danes so znani predvsem po prvi čokoladi na Slovenskem, ki so jo pričeli izdelovati v svoji tovarni čokolade leta Za potrebe prve industrije na območju so na potoku Brestanica zgradili prvo hidroelektrarno na Spodnjem Štajerskem, ob tem so prvi napeljali tudi telefon in tako omogočili hitro komunikacijo s svetom, tudi s svojimi dobavitelji kitajskih čajev, južnoameriškega kakava in drugih novosti. Proizvajali so tudi liker in sir trapist, ki je še danes znan sir, čeprav ni pravi rajhenburški. Še posebej je bila cenjena čokolada, za katero so leta 1912 pridobili tudi cesarski naziv Imperial. Ime se je ohranilo vse do danes, čeprav kmalu po drugi svetovni vojni čokolade in vseh ostalih trapistovskih proizvodov zaradi ukinitve samostana leta 1947 ni bilo več. Vsi recepti odličnih trapistovskih izdelkov so namreč odšli v grob skupaj z zadnjimi nosilci. 156 Krško

157 Zgradba nekdanje meščanske šole, sedaj dveh fakultet. The building of a former bourgeois school, nowadays here reside two faculties. cian monastery is Kostanjevica na Krki after its dissolution in The organ was bought in In the last decade, the church underwent thorough refurbishment and has become the central sight of the village located on a distinct hill above the motorway. In the second half of the 18 th century, not even the continuous efforts of Krško s inhabitants resulted in them getting their own parish and separating from the rural Leskovec. On the Styrian side however, the large primal parish of Videm lost the parishes of Koprivnica, which separated from it in 1780 and Zdole in Kapele (1786) and Artiče (1799) separated from today s Brežice Municipality and Zabukovje (1812) from the Sevnica Municipality. Brežice was temporarily taken over by the Franciscan Monks and in 1803 the diocese priest. The most important artistic monuments of the municipality and architectural achievements of the 18 th century are the former hospital Church of the Holy Spirit, the work of the Styrian architect Johann Fuchs that was completed in The Krško hospital was set up by the Rajhenburg family and later taken over by the Counts of Auersperg. The coat of arms on the portal bears witness to Count Rihard von Auersperg, who was the reason behind the lively late-baroque structure. Following its deconsecration in 1939, the building was used by the then newly founded Museum Society for the Political Districts of Krško and Brežice. New content was given to the church in 1966, when the first exhibition by Vladimir Štoviček opened the Krško Gallery. Operating under different administrators, this has been one of the most beautiful galleries in Slovenia ever since. Flourish and development remarkable events and novelties of the 19 th century The last century of the second millennium was marked by numerous reforms. The calm start indicated a turbulent mid- -century and the area contributed to the Spring of Nations of The activities surrounding the elections in the Frankfurt Assembly, which were supposed to unite Prussia and Austria, need to be mentioned. The elections, which were being held by officials, priests and in some places even castle lords, were looked upon with great mistrust among the peasants and even townsmen. There were riots in numerous Slovenian towns, the one in Krško being among the most famous. Election commissionaires had to flee from the peasants who demanded explanations about feudal land release. The authorities sent the military in to Krško and other towns. Granda described a smaller event in Krško, while similar actions probably also happened elsewhere. A smaller group of boys and men walked around town Krško 157

158 foto / photo: Nina Sotelšek Arhiv Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Enota Brestanica Kept by The National Museum of Contemporary History, Unit Brestanica Razstava Trapisti iz Rajhenburga The Trappist monks from Rajhenburg exhibition Detajl z razstave Trapisti iz Rajhenburga Details from the Trappist monks exhibition Trapistovska elektrarna leta 1896 (iz albuma trapistov) From the album of the Trappist monks The Trappist electric power plant from the year Krško

159 and cheered to the revolution and Emperor Ferdinand. The rich and influential townspeople gave the boys wine and soon the revolutionaries of Krško lost their vigour. The inhabitants of Krško were actively involved in the activities, especially the merchant Jurij Gajer (Geyer), who was elected in Mirna to serve as a representative on the Imperial Council in Vienna. He collected signatures for the United Slovenia programme but his career in Vienna quickly ended, as the Council was suspended after a few months. The belief however remained that he was a revolutionary representative and that he was supposedly even excluded from the parliament. A longer career as a representative was that of Count Anton of Auersperg, who was a member of the House of Lords in 1848 and later served several terms as a member of the Imperial Council of Vienna ( ). The most important representative from Krško was undoubtedly Viljem Pfeider, who represented the district from 1873 until Major political and administrative changes were brought by the emergence of new district commissions in 1868 and the area of today s Krško Municipality belonged to the districts of Krško and Brežice, to the Carniolan and Styrian side. The Krško District Commission encompassed the large area from Radeče and Kum, across Šetrupert and Mokronog to Šentjernej and from Kostanjevica to Velika Dolina and Jesenice in the Dolenjska Region. The eastern border was the Sava River and the Brežice District, which was also extensive, included the municipalities of Videm and Rajhenburg. This division or administrative regulation remained in place until 1941 with only a few minor changes. In addition to political changes, the mid-19 th century also brought opportunities to go into the wider world. Martin and Josipina Hočevar, a married couple who came to live in the town along the Sava River in November of 1842, were undoubtedly aware of that. Their activity marked over half a century of not only the town and the district but far beyond. Martin Hočevar, an already experienced entrepreneur, employed his talent and undoubtedly also economic and political connections, to make use of the new situation and the upcoming development. His Carniolan Construction Company regulated the Sava River and its left bank, which was prepared for the construction of a new railway line from Zidani Most to Sisak in Croatia. In 1846, the young couple took over mail deliveries and opened a post office in 1848 which they managed until The success of his construction company enabled Martin to expand, build and buy real estate, including in the Austrian town of Graz where he and Josipina owned the Zur Stadt Triest Hotel and lived in the town for two years (from 1860 until 1862). Upon their return, Martin built the building of the new district commission, which has been the seat of local administration since 1868 (today the Krško Municipal Building and Administration) and the court building (which also serves as a court today), while the most important was the construction of a new building that was to serve as a public and a higher primary school, which was very progressive for the entire district. Public schools and the new and only higher primary school for miles around Schools made available to all by legislation finally came to life in the second half of the 19 th century. A new school building was constructed in Rajhenburg (Brestanica) in 1860, in Zdole in 1862, in Leskovec pri Krškem in 1863 and two years later, in 1865, in Koprivnica. The school in Sveti Križ (Podbočje) was built from 1859 to 1872 and a new building was constructed already in The school in Gorenji Leskovec was constructed in 1888, in Raka in 1901, in Veliki Podlog in 1902 and in Videm in The school in Sveti Duh (Veliki Trn) was built in A special characteristic of Krško was the private all-girls school, which operated from 1855 to 1875 in the public school under the name of general and private educational institution. The main subjects taught in the school were German and needlework. The institution was financially supported (enabled) by Josipina Hočevar. In all bigger towns, schools could be found even before this, in some places for a longer time and on a more permanent basis, but with the construction of buildings, which were built specifically for the education of children, new foundations for an improved quality of life were set. This was especially ensured by the new higher primary school, which began operating in October The acquisition of the higher primary school in 1877 or in 1878, when school actually started, was undoubtedly an important turning point in the life of the town. The arrival of teachers, and especially their activity outside the school, gave the town new life and provided it with a special position in the history of the region, first of Carniola, Dolenjska and Posavje and finally also of Slovenia. The building that was built and donated by Martin Hočevar housed both the four grades of the public school and the three grades of the higher primary school. One of the most important acquisitions of the school was a gym, as gyms were a rarity at the time. In 1878, Ivan Lapajne was appointed the first school teacher. In the same year, he was appointed temporary principal and in 1883 permanent principal. He performed his function until his compulsory retirement in The same as in his position in Ljutomer, Lapajne employed progressive and nationally conscious methods also in Krško. The most important trace of his activity is the first local historic book of the area, which he prepared for the ceremonial year of 1894, when Krško finally got its parish on 7 October. The Valvasor House in Krško was marked, a monument was erected in honour of the then already deceased Martin Hočevar (who died in 1886) and his book Krško in Krčani (Krško and its inhabitants) was published. Lapajne and his co-workers held progressive ideas, which were greatly enabled by the rich townswoman Josipina Hočevar. The most important traces of Martin and Josipina Hočevar in Krško are their scholarship funds, which ran from 1886 onwards (after Martin s death) and the majority of these funds and scholarship Krško 159

160 Gradnja mostu v Brestanici Construction of bridge in Brestanica Zadnji brod po Savi je vozil v Brestanici. The last ferry on the Sava River rode in Brestanica. Trapisti so prvi škropili obsežne vinograde na Sremiču z modro galico in skrbeli za obnovo vinogradov po trsni uši. Imeli so tudi prvi traktor, uvožen iz Združenih držav Amerike, bili so odlični poljedelci in živinorejci, čeprav je bila njihova prehrana preprosta. Bili so vegetarijanci, vsak dan so jedli zelje in se okrepčali z vinom. Razvejana tiskarska dejavnost je vključevala tudi tisk razglednic novozgrajene mogočne, s francosko arhitekturo velikih gotskih katedral navdahnjene cerkve Lurške Matere božje. Trapisti so skupaj z župnijo in Rajhenburžani želeli ustvariti nov, slovenski Lurd, romarsko središče. Cerkev so začeli graditi leta 1908, posvetil pa jo je škof dr. Mihael Napotnik ravno na dan, ko je skozi Rajhenburg peljal vlak s truplom v Sarajevu ubitega cesarskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in soproge Sofije. 2. julija 1914 je bil praznik in hkrati dan, ki je nazorno napovedoval prvo svetovno vojno. Premogovnik, posojilnice, ohranjanje kmetijstva in začetki industrije Posebno mesto v razvoju gospodarstva ima premogovnik, ki je zaznamoval območje današnjega Senovega z okolico. Leta 1796 je premog v reštanjskih gozdovih med pripravljanjem oglja našel kovač Andrej Grabner. Tako se je začela zgodba razvoja, ki ga je na začetku usmerjal lastnik gozdov grof Attems iz Rajhenburga. Leta 1810 so pričeli s površinskim kopom. Leta 1859 je tako med opisanimi štajerskimi premogovniki tudi senovski, z imenom Reichenburg. Premog so vozili z vprežnimi vozovi do Save, po Savi pa z ladjami in potem tudi z novo železnico. V začetku 19. stoletja je premogovnik kupil Viktor Ruard z Gorenjske, leta 1852 pa dunajski opekar Alojz Miesbach, ki je za upravljavca postavil Heinricha Drascha. Nadaljevali so z raziskovanjem jam, delavcem so gradili stanovanja, premog pa je upravljavec predstavljal tudi na svetovnih razstavah v Londonu, Parizu in na Dunaju. Čez nekaj več kot trideset let, leta 1886, je premogovnik kupil grof Oppersdorff iz Šlezije, upravitelj pa postal Čeh Jozef Juzek. Dejavnost so razvijali skupaj s strokovnjaki, ki so preverjali kakovost nahajališča. Leta 1904 je prešel v last Trboveljske premogokopne družbe (TPD). V dvajsetih letih 20. stoletja so zgradili železniško povezavo med premogovnikom in Brestanico. Gradili so dodatne industrijske objekte, za delavce in njihove družine stanovanja (kolonije) ter samski dom. Delovanje sta prizadeli obe vojni, saj je primanjkovalo delovne sile, čeprav rudarji leta 1941 niso bili izgnani. Ves čas so bili pod pritiski z vseh strani. Po drugi svetovni vojni je bil premogovnik nacionaliziran, v samostojni Sloveniji pa je bila sprejeta odločitev o prenehanju delovanja, kar se je zgodilo leta Rudarstvo je zaznamovalo življenje dveh stoletij, rudarska dediščina pa je ohranjena po zaslugi Senovčanov, ki spoštujejo svojo dediščino. Za razvoj, predvsem pa ohranitev gospodarstva in kmetijstva, so skrbele posojilnice, ki so nastajale tako v središčih kot v manjših občinah. Leta 1883 sta Mihael Vošnjak in Maks Veršec predlagala ustanovitev posojilnice, katere organizacijo je prevzel Ivan Lapajne. Registrirana je bila in je bila dvaindvajseta posojilnica v Sloveniji in prva na Dolenjskem. Ivan Lapajne je leta 1895 ustanovil še Centralno posojilnico slovensko. Na ustanovnem zboru so sodelovale še posojilnice: Brežice, Cerknica, Idrija, Ilirska Bistrica, Marija Snežna (Velka), Mokronog, Nabrežina, Ormož, Rojan, Slap pri Vipavi, Šentjernej in Žužemberk. Zadruga je bila vključena v Zvezo slovenskih posojilnic, ki je imela sedež v Celju. Leta 1905 je posojilnica ustanovila prvo krško tiskarno Zadružno tiskarno. Na področju kmetijstva so na desnem bregu Save za ohranitev in razvoj skrbeli učitelji meščanske šole, predvsem dr. Tomaž Romih, na levem bregu pa je sadjarstvo, predvsem jabolka, uvajal videmski župnik Dragotin Ferdinand Ripšl, ki je spisal tudi prvi slovenski priročnik»umne sadjereje«in odkrival primerno podnebje in tla zanjo ravno v Posavju ter tako postavil temelje danes izjemno pomembne kmetijske panoge. Od leta 1884 je Kmetijska podružnica organizirala kmetijske razstave. Dr. Tomaž Romih, ki je prišel v Krško leta 1887, je kasneje vpeljal prirejal vinske sejme, s katerimi je želel spodbuditi vinsko trgovino in obnovo vinogradov po trtni uši. Tako je Krško ohranilo vlogo centra vinske trgovine in jo tudi nadaljevalo. Zaradi pustošenja trtne uši se je po letu 1885 država intenzivno vključila v obnovo vinogradov s t. i. ameriškimi trtami in dr. Tomaž Romih je bil tisti, ki je ustanovil Vinsko zadrugo Krško, ki načeloma kot kontinuiteta deluje še danes. Romih je pomagal vinogradnikom s konkretnimi nasveti, saj se je najprej 160 Krško

161 holders can be traced until the Second World War. Slightly more than 100 young men, who continued their education in commerce and craft as well as at universities, are proof that Josipina had a sense of society and its development and was aware that the key lies in the possibility of obtaining an appropriate education. With the reform of the school system, the Krško Higher Primary School was abolished in The facility was taken over by the primary school and a few years later, some of the rooms were occupied by the Technical Secondary School (1957). Since 1971, when the primary school moved to the new facility in Videm, the Hočevar building was visited only by secondary school pupils who moved to a new school in the former suburbs (Spodnji Grič) in A new path into the world and a new passage to the other bank After years of working and regulating the Sava River and the railway line, the Rajhenburg and Videm stations saw their first train in This was an immense acquisition that provided the town residents with new ways of travelling, especially for commerce and connections with the world. Another important turning point happened on 8 July 1866, when the wooden bridge, which was built by Maks Stepišnik from Celje, was blessed. In 1967, a reinforced-concrete bridge was constructed in its place. In October of the same year (1866), a wooden bridge was also constructed across the Krka River between the villages of Brod and Sv. Križ (Podbočje) by the competent committee members of the Sv. Križ Municipality. Wooden bridges across the Krka River thus became an important part of the landscape, which is being preserved much to the joy and admiration of its visitors. A boat passed between the two river banks below the Rajhenburg Castle and the valley below the Dunaj settlement late into the 20 th century. Associations an important part of new life In 1871, the Voluntary Fire Brigade of Krško was set up. This was only two years after the first such brigade was set up in Metlika, where the Hočevar couple helped with their donations. Josipina also can also be credited for the construction of a fire tower that was built in 1889, which is not preserved, and the preserved training tower from Other towns soon followed; Leskovec pri Krškem in 1892 and Sv. Križ (Podbočje) in In 1883, Viktor Parma set up the Krško Musical Club. Parma, today a known Slovenian musician and composer, was an official at the Krško District Commission. He also wrote the Hej, Krčani march. On 23 June 1886, the teachers in Krško set up the expert Pedagogic Association, which published the Pedagogical Volume (Pedagogiški letnik) from 1887 until On 6 March 1887, at the initiative of Dr Jurij Sterbenc, the Branch of the Society of St Cyril and Methodius for Krško and its surroundings was set up. In the 1890s, the Committee to Embellish the Town of Krško was very active and in 1894 they published Lapajne s local historic book Krško in Krčani and saw to the erection of the monument in honour of Martin Hočevar and the erection of a commemorative plaque on the stay of Janez Vajkard Valvasor in Krško in House No 85. The associations also expressed their inclination for the Slovenian or the German people. Compared to the neighbouring Brežice, Krško was less nationally diverse, but nevertheless involved in constant struggles between the Slovenian and the German, which lasted and evolved, the same as elsewhere, until the First World War. This could best be felt in the newspapers of the time. The Trappist monks bring chocolate, as well as electricity, the telephone and cheese On the left bank of the Sava River, the everyday life and holidays of the town were strongly affected by the Trappist monks, who settled in the Rajhenburg Castle in The first seven of the French monks arrived on 21 April and with time, they filled up the castle and their activities and knowledge enriched the valley and the wine-growing hills on the Styrian side. Their spiritual and economic operation was widespread and exceptionally important. Today, they are especially noted for the first chocolate in Slovenia, which they began making in their chocolate factory in They constructed the first hydro-electric power plant on the Brestanica Stream for industrial needs in Lower Styria. They also installed the first telephone lines and thus enabled fast communication with the world, including with their suppliers of Chinese teas, South American cocoa and other novelties. They also produced a liqueur and the Trappist cheese, which is still famous today even though it is not real Rajhenburg cheese. Their chocolate was highly regarded and in 1912 they obtained the Imperial mark. The name has been preserved until today, even though the chocolate and all other Trappist produce disappeared soon after the Second World War when the monastery was dissolved in The last monks took all the recipes for these excellent Trappist products to their graves. The Trappists were the first to spray the extensive vineyards in Semič with blue vitriol and saw to the restoration of vineyards destroyed by phylloxera. They also owned the first tractor, which was imported from the United States, and were excellent farmers and cattle breeders even though their diet was simple. They were vegetarians who ate cabbage every day and bolstered their spirits with wine. The branched out printing activity included the printing of postcards with the motif of the newly constructed mighty Church of Our Lady of Lourdes that was inspired by the French architecture of majestic gothic cathedrals. Together with the parish and the people of Rajhenburg, the Trappists wished to create a Slovenian Lourdes as a pilgrimage centre. Construction on the Church began in 1908 and the Church was consecrated by Bishop Dr Mihael Napotnik on the day that the train running through Rajhenburg carried the body of Archduke Franz Ferdinand of Austria, heir presumptive to the Austro-Hungarian throne and his wife Sophie who were assassinated in Sarajevo. 2 July 1914 was a holiday and at the same time a day that clearly foretold the First World War. Krško 161

162 udeležil tečajev o novih trtah, ki jih je prirejala Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu. Na podlagi pridobljenega znanja je predaval vinogradnikom v okolici Krškega in drugje. 14. oktobra 1887 je bila prva seja novoustanovljene rokodelske zadruge, ki je obsegala»rokodelske svobodne in dopuščane obrtnike krškega sodnijskega okraja«. Sejo je sklical načelnik te zadruge Anton Jugovic, pekarski mojster in meščan v Krškem. Proti koncu stoletja je leta 1885 po zaobljubi za srečno vrnitev iz bitke pri Novari domačin Blaž Sotošek zgradil kapelo Lurške Matere božje, na Vidmu so leta 1897 blagoslovili novo župnijsko cerkev sv. Ruperta. Zidavo je znatno podprla gospodarstvenica Josipina Hočevar, ki je le nekaj let prej poskrbela za novo pokopališko cerkev sv. Križa (danes Dvorana v parku) v mestu. V istem času, okoli leta 1890, je bil zgrajen tudi neogotski mavzolej, v katerem so leta 1911 pokopali Josipino ob možu Martinu. Ob ustanovitvi Župnije Krško leta 1894 je bila obnovljena tudi v župnijsko povišana cerkev sv. Janeza Evangelista, leta 1899 pa je bilo pročelje okrašeno še z deli kiparja Ivana Zajca, katerega študij je financirala njegova sorodnica Josipina Hočevar, Zajec pa je ravno v času, ko so nastajali prizori iz svetnikovega življenja, Sveta trojica, Marija, Jutro in Večer, dobil tudi pomembno naročilo izdelave Prešernovega spomenika v Ljubljani (postavljen leta 1905). Prelom v novo stoletje sta zaznamovali še dve novi pridobitvi, ena vojaška in druga zdravstvena. Po Krškem polju in vse do mesta je od leta 1887 odmevalo streljanje topov s strelišča v Žadovinku pri Krškem. Vojaki so se naselili v Krškem, na Vidmu, predvsem pa v graščinski pristavi Šrajbarskega turna, njihova prisotnost pa je vplivala na celotno območje. Leta 1899 je bila ustanovljena bolnišnica, pri čemer sta tesno sodelovala gospodarstvenica Josipina Hočevar, ki je podarila goldinarjev in zemljišče za bolnišnično pokopališče (danes mestno), in takratni župan, že večkrat omenjeni in vsestranski dr. Tomaž Romih. Bolnica je bila slovesno blagoslovljena 30. novembra Delovala je kot zasebna ustanova. Prvi zdravnik je bil dr. Kaisenberger. Leta 1905 je dobila status javne ustanove, leta 1906 pa prvega primarija dr. Ferdinanda Trenza. Bolnišnica, kjer so v času med vojno opravili številne napredne operacije, med njimi tudi prvo operacijo srca v Sloveniji, je delovala do konca druge svetovne vojne. Stavba na današnji Cesti krških žrtev 105 je bila zdravstveni dom do leta 1963, hkrati pa tudi že od šolskega leta 1947/48 dijaški dom. Stoletje treh vojn, šestih držav, industrializacije in tehnike Nam najbližjih sto let je tako kot večini drugih narodov zaznamovala večkratna vojna vihra različnih razsežnosti in posledic, opredelil skokovit tehnični napredek in spremljale številne družbenopolitične spremembe. Po razvoju na družbenem, socialnem, političnem in gospodarskem področju je prvo desetletje 20. stoletja zaznamovala vedno večja politična razdvojenost, ki se je kazala tudi v delovanju društev, predvsem v liberalnih sokolskih in klerikalnih orlovskih telovadnih družbah mladeničev in mladenk. Obe vrsti društev sta bili ustanovljeni in dejavni v Krškem in večjih vaških (občinskih in župnijskih) središčih. S skupnim delom in denarjem so tako pred prvo vojno kot tudi po njej gradili dvorane. Nekatere med njimi še danes služijo raznovrstnim, predvsem prireditvenim namenom in krajevnim središčem. Obdobje gradnje novih cerkva se je zaključevalo, tako je bila na začetku stoletja, natančneje leta 1907, zgrajena župnijska cerkev sv. Križa v Podbočju, tik pred prvo svetovno vojno (1914) pa še bazilika Lurške Marije v Brestanici. Prva svetovna vojna, ki se je odvijala daleč od občine Krško, je zaznamovala prebivalce zaradi pomanjkanja in odhoda mladih fantov in mož na fronte. Še bolj so za raznovrstna dela poprijele tudi ženske, še večji pomen je dobilo kmetijstvo in možnosti uporabe vseh pridelkov za različne namene. Tako so npr. vinogradniki morali odrezane trte (t. i. rezino) narezati na majhne koščke in oddati vojski za hrano konjem ali pa skrbno zbrati vse grozdne peške za izdelavo olja, grozdne tropine pa so bile večkrat uporabljene in popolnoma izžete. Po vojni je bila 19. oktobra 1918 razglašena samostojna Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je 1. decembra isto leto preimenovala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, od 3. oktobra 1929 pa je država postala Kraljevina Jugoslavija. V upravi Dravske banovine je med letoma 1919 in 1941 deloval dr. Vilko Pfeifer, veterinar dr. Janko Rajar pa je bil najprej narodni poslanec Samostojne kmetijske stranke, v letih 1932 do 1936 pa še senator v Beogradu. Okraj Krško je pred drugo svetovno vojno meril skoraj 800 km 2 in imel v 419 krajih prebivalcev (v to ni bil vključen današnji štajerski del), ki je pripadal okraju Brežice. Krški okraj ali srez je sestavljalo 17 občin: Boštanj, Bučka, Cerklje ob Krki, Kostanjevica ob Krki, Krško, Leskovec pri Krškem, Mokronog, Radeče, Raka, Studenec, Sv. Križ pri Kostanjevici, Št. Janž na Dolenjskem, Št. Jernej, Št. Rupert, Škocjan, Trebelno in Tržišče. Po površini je bila najmanjša občina Krško in največja Št. Jernej. Društveno življenje se je krepilo in oblikovalo tudi na novih področjih. Leta 1922 je bil ustanovljen Nogometni klub Krško, leta 1924 pa so ustanovili Jahalno in dirkalno društvo, ki je že naslednje leto na dirkališču v Žadovinku organiziralo prve konjske dirke. Leta 1925 so ustanovili tudi kolesarski klub. Mesto Krško so oglaševali kot turistično mesto z urejenim kopališčem in motornim čolnom, ki vozi turiste po Savi. Priljubljeno je bilo tudi kopanje v reki Krki. Edina nova šola v tem času je bila zgrajena leta 1926 na Senovem. Po elektrifikaciji mesta leta 1936 in počasnem vzpostavljanju pogojev za razvoj večje industrije se je tik pred drugo svetovno vojno začelo večje povezovanje obeh savskih bregov. Še posebej je zanimiva zgodba, ohranjena v ljudskem izročilu in objavljena v monografiji Ivanke Počkar o Brežicah, o razmišljanju ljubljanskega podjetnika Franca Bonača. Na svojih poteh iz Ljubljane v Zagreb se je rad ustavljal v Brežicah in posedal (jedel in pil) v gostilni Narodnega doma. Ob tem je premišljeval, ali naj postavi tovarno v Krškem ali Brežicah. Izbral je Krško 162 Krško

163 foto / photo: Peter Marinšek Rudnik Senovo je zaprt od leta The coalmine Senovo was closed in A coalmine, loan offices, preservation of farming and the beginnings of industry The coalmine, which marked the area of today s Senovo and its surroundings, holds a special place in the town s history and economic development. The coalmine was discovered in the Reštanj forest in 1796 by the blacksmith Andrej Grabner while preparing charcoal. This started the story of development, which was initially steered by the forest s owner Count Attems of Rajhenburg. Surface digging began in In 1859, the described coalmines of Styria thus included also the Senovo mine called Reichenburg. Coal was carried by horse and cart to the Sava River and transported along the Sava by boats and later also by the new railway. In the early 19 th century, the coalmine was bought by Viktor Ruard from Gorenjska and in 1852 by the Vienna brick factory owner Alojz Miesbach. Caves were explored and flats for workers were built. The mine s administrators presented the coal at world expos in London, Paris and Vienna. Some thirty years later, in 1886, the coalmine was bought by Count Oppersdorff from Silesia. The activity was developed together with experts, who verified the quality of the deposit. In 1904, the coalmine became the ownership of the company Trboveljska premogokopna družba (TPD). In the 1920s, a railway line was constructed between the coalmine and Brestanica. Additional industrial facilities were built together with flats for the workers and their families (colonies) and a singles home. The operation of the mine suffered during both wars, as labour force was scarce, even though the miners were not deported in After the Second World War, the coalmine was nationalised and in independent Slovenia, a decision to stop its operation was adopted. The coalmine closed in The mining industry marked the life of the area for two centuries and its heritage has been preserved thanks to the people of Senovo, who respect their heritage. The development or, in particular, preservation of the economy and farming was ensured by loan offices, which emerged both in town centres and in smaller municipalities. In 1883, Mihael Vošnjak and Maks Veršec proposed that a loan office be set up and its organisation was assumed by Ivan Lapajne. The loan office was registered on 14 April 1883 and was the twenty-second Krško 163

164 Baziliko Lurške Matere božje krasijo vitražna okna. The stained-glass windows in the Basilica of Our Lady of Lourdes foto / photo: Peter Marinšek oziroma Videm, najbrž tudi zaradi boljšega dostopa do Save in možnosti pridobivanja lesa s splavov iz Savinjske doline. Tovarno je začel graditi leta 1938, poskusno pa je začela obratovati 20. oktobra 1939 z imenom Celuloza, d. z. o. z. Zaposlitev je dobilo okoli 180 domačinov, nekaj strokovnjakov je prišlo od drugod. Med drugo svetovno vojno je tovarna obratovala neredno, bila poškodovana in ponovno začela delovati februarja Povojna desetletja je bila tovarna središče in vir financiranja številnih društev in dogajanja. Med prvimi so bili Plavalni klub Celulozar, Strelsko društvo Celuloza, Boksarski klub Celuloza, Nogometni klub Celulozar itd. Na vzpetini Vidma je za delavce zraslo novo stanovanjsko naselje ( ), prvi videmski hotel Turist hotel Sremič pa so odprli leta V obdobju štiridesetih let je podjetje zgradilo 430 družbenih stanovanj. Izgon prebivalcev, krška borbena skupina 6. aprila 1941 so prebivalci s strahom opazovali nemška letala, ki so okrog 7. ure zjutraj letela proti letališču Cerklje ob Krki in nanj odvrgle bombe. Nemci so na območje prišli med 11. in 14. aprilom Mejo med dvema okupacijskima silama, Nemčijo in Italijo, so postavili na reko Krko in tako razdelili nekdanji okraj Krško na dva dela. Južni del z osmimi občinami in prebivalci je pripadel Italiji, severni del z devetimi občinami s prebivalci pa Nemčiji. Na mejnem območju so Nemci oblikovali dve okrožji, Trbovlje in Brežice, celotno Spodnjo Štajersko pa je upravljal šef civilne uprave dr. Sigfried Uberreither. Med njegove najpomembnejše naloge je sodilo sistematično ponemčenje prebivalcev, po koncu vojne pa naj bi vse Slovence izselili v Vzhodno Evropo. Za izgon je bil določen vsak tretji Slovenec, načrtovali so, da jim bo akcijo uspelo izvesti v petih mesecih, od maja do konca oktobra Izgon je bil načrtovan v štirih delih, najprej izgon intelektualcev, potem priseljencev na Gorenjsko in Štajersko, tretji val je bil izgon obsavsko-obsoteljskega pasu, nazadnje je bil predviden izgon tistih, ki se ne bi vpisali v Štajersko domovinsko zvezo. Ljudi iz drugega in tretjega vala je bilo treba tudi rasno pregledati. Komisije za rasno ocenjevanje so svoje delo opravile v času od 23. aprila do 25. maja Po podatkih komisije naj bi imela občina Leskovec pri Krškem kar 39 % ljudi vzhodnobaltske rase, občina Krško pa le 1,2 %. Nemci so poskrbeli tudi za preselitvena taborišča, največje na Slovenskem je bilo na gradu Rajhenburg, od koder so takoj izselili menihe trapiste, v sredini maja 1941 pa je že začel delovati nemški»raznarodovalni stroj«. Prav iz gradu Rajhenburg oziroma hlevov na planoti je bilo po podatkih prvega raziskovalca Toneta Ferenca in njegove naslednice Irene Fürst preseljenih največ izgnancev, okrog Med njimi so bili tudi izgnanci krške občine, ki so bili v večini izgnani v sklopu izgona tretjega vala. Najprej so transporte ljudi v živinskih vagonih odpeljali v Srbijo, potem na Hrvaško (NDH), kmalu pa so transporti peljali na zahod, in sicer v nemška taborišča Volksdeutsche Mittelstelle. Odločitev o preseljevanju v Nemčijo je Himmler podpisal 18. oktobra 1941, 20. oktobra pa je že bil izdan Razglas o državnopolitičnih ukrepih na obmejnem področju. Nemci so z izgonom v Posavju in Obsotelju pričeli 23. oktobra Ljudje so imeli malo časa za pripravo, vendar pa je kljub temu nekaterim uspelo prebegniti čez reko Krko na italijansko ali hrvaško stran. Mesto Krško je bilo izgnano 30. oktobra, Leskovec pri Krškem pa šele 11. novembra, drugi del pa 22. in 23. januarja Privedeni prebivalci Krškega polja in celotnega pasu so v preselitvenem taborišču postali številka na»pasji svetinjici«, v rajhenburških hlevih pa so v slabih razmerah počakali na transport v Nemčijo. Izgnanci iz Brežic in okolice, iz Krškega, Vidma in Stare vasi so bili izgnani v Šlezijo ali na Brandenburško. V različnih fazah in po več delih so bili ljudje preseljeni v delovna taborišča v Hannoversko, Turinško in Saško, kasneje še na Württemberško in Badensko. Dodatni izgon ljudi, ki so jih najprej potrebovali za delo in so lahko ostali doma, potem pa jih nadomestili z drugimi, je potekal februarja 1942, izgon pa je bil zaključen, a neuspešno dokončan z razglasom 12. avgusta Nemci so v času od oktobra 1941 do konca julija 1942 izgnali okrog ljudi, 83 % prebivalstva v Posavju in Obsotelju, beguncev, ki so pobegnili, pa je bilo okrog Na zapuščene domove so takoj po izselitvi pripeljali Kočevske Nemce, ki so po več kot 500 letih naselitve na Kočevsko morali, tudi želeli, zapustiti domove z obljubo boljšega življenja in življenja v stari domovini Nemčiji. Številne zgodbe preživelih 164 Krško

165 loan office in Slovenia and the first in the Dolenjska Region. In 1895, Ivan Lapajne set up another loan office, Centralna posojilnica slovenska. In 1905, the loan office set up the first printing house in Krško Zadružna tiskarna. The development and preservation of farming on the right bank of the Sava River was in the hands of the teachers of the higher primary school, especially Dr Tomaž Romih, and on the left bank, fruit growing, in particular apples, was introduced by the Videm priest Dragotin Ferdinand Ripšl. He also wrote the first Slovenian manual of clever fruit growing and discovered the right climate and soil for this branch in Posavje, thus setting the foundations for this agricultural branch, which is exceptionally important today. From 1884, Kmetijska podružnica (Agricultural Branch) organised agricultural exhibitions. Dr Tomaž Romih, who came to Krško in 1887, later introduced and organised wine fairs which were aimed at facilitating wine trade and restoring vineyards that were destroyed by phylloxera. Krško thus maintained and continued its role as a centre of wine trade. Due to the devastation caused by phylloxera, the state intensively joined in the restoration of vineyards by planting American vines after Dr Tomaž Romih set up the Krško Wine-Growing Cooperative, which is still operational today. On 14 October 1887, the first meeting of the newly founded Craftsmen Cooperative was convened. The cooperative united free and allowed craftsmen of the Krško judicial district. The meeting was convened by the cooperative s superintendent Anton Jugovic, a master baker and townsman of Krško. Towards the end of the century, in 1885, after taking a vow for his safe return from the Battle of Novara, the local Blaž Sotošek built the Chapel of Our Lady of Lourdes and the new parish Church of St Rupert was consecrated in Videm in The construction was supported by the businesswoman Josipina Hočevar, who saw to the construction of a new cemetery Church of St Cross (today s Park Hall) in the town only a few years earlier. At the same time, around the year 1890, the neo-gothic mausoleum was constructed and in 1911, Josipina was put to rest there next to her husband Martin. When the Krško Parish was set up in 1894, another church was refurbished the Church of St John the Evangelist, which was elevated to the status of parish church. In 1899, the front of the church was adorned with works by sculptor Ivan Zajc, whose studies were financed by his relative Josipina Hočevar. The turn of the century was marked by two other acquisitions; a military and a medical one. From 1887, all across Krško Polje and all the way to the town, guns from the Žadovnik pri Krškem shooting range were heard. Soldiers came to live in Krško and Videm, especially in the manor farm of Šrajbarski Turn castle and their presence affected the entire area. In 1899, a hospital was set up as the result of close cooperation between the businesswoman Josipina Hočevar, who donated 30,000 goldinars (florins) and the land for the hospital cemetery (today s town cemetery) and the mayor of the time, the already mentioned and versatile Dr Tomaž Romih. The hospital was ceremoniously blessed on 30 November 1899 and operated as a private institution. In 1905, the hospital was given the status of a public institution. The hospital, where numerous advanced surgeries were performed during the war, including the first heart surgery in Slovenia, operated until after the end of Second World War. The building in today s Cesta krških žtrtev street, at no. 105, was a Health Centre until 1963 and at the same time also a boarding house from the 1947/48 academic year onwards. A century of three wars, six countries, industrialisation and technology In terms of social, political and economic development, the first decade of the 20 th century was marked by growing political fragmentation, which was also evident in the operation of associations, especially the liberal Sokol and the clerical Orel gymnastic organisations of young men and women. Both types of associations were set up and active in Krško and in larger rural (municipal and parish) centres. Before the First World War and after it, they built halls with joint money and work. Some of them still serve different, especially event purposes and as local centres. The era of constructing new churches was coming to an end and in the early 20 th century, in 1907, the parish Church of St Cross in Podbočje was constructed and immediately before the First World War (1914), the Basilica of Our Lady of Lourdes in Brestanica. The First World War, which took place far away from the Krško Municipality, marked its inhabitants due to poverty and the departure of young boys and men to the fronts. Women started doing different jobs and farming grew in importance, especially the use of all produce for different purposes. After the war, on 19 October 1918, the Independent State of Slovenes, Croats and Serbs was formed and on 1 December of the same year, it changed its name into the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes. On 3 October 1929, the state became the Kingdom of Yugoslavia. Dr Vilko Pfeifer was active in the Drava Banovina from 1919 until 1941 and the veterinarian Dr Janko Rajar was first a people s representative of the Independent Agrarian Party and from 1932 until 1936 served as a senator in Belgrade. Before the Second World War, the Krško District measured almost 800 km 2 in size and had 47,637 inhabitants in 419 towns excluding today s Styrian part, which belonged to the Brežice District. The District of Krško comprised 17 municipalities: Boštanj, Bučka, Cerklje ob Krki, Kostanjevica ob Krki, Krško, Leskovec pri Krškem, Mokronog, Radeče, Raka, Studenec, Sv. Križ pri Kostanjevici, Št. Janž in Dolenjska, Št. Jernej, Št. Rupert, Škocjan, Trebelno and Tržišče. In terms of size, the smallest was the Krško Municipality and the largest the Municipality of Št. Jernej. Social life also grew in strength and size in new areas. The Krško Football Club was set up in 1922 and the Horse Riding and Racing Association was set up in Already the next year, the first horse races were organised on the racecourse in Žadov- Krško 165

166 Prevoz izgnancev v taborišče Rajhenburg 8. novembra 1941 pred železniško postajo v Rajhenburgu Transport of exiles in the Rajhenburg Camp, November 8 th, 1941 in front of the railway station in Rajhenburg Arhiv Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Enota Brestanica Kept by The National Museum of Contemporary History, Unit Brestanica Spomenik padlim v NOB in izgnancem v Brestanici Monument to the fallen in the National Liberation War and exiles in Brestanica počasi osvetljujejo življenje na polju, obdanem z vinogradi, ki jih niso znali obdelovati, in ob reki, ki so se je bali, saj niso znali plavati. Po vojni so morali oditi in se niso smeli vrniti na Kočevsko, številni so bili zajeti, ubiti, večina se je odselila daleč stran, predvsem v Severno Ameriko. Življenje izgnanih Slovencev v delovnih taboriščih, v tovarnah in na kmetijah daleč od doma je bilo prav tako težko in danes nepredstavljivo. Poleg vseh prizadevanj NOB, ki jih poznamo bolje, so pomembna tudi življenja ljudi, ki niso imeli izbire in niso vedeli, ali se bodo lahko še kdaj vrnili domov. Ko so se v sredini leta 1945 vračali, so večinoma prišli peš, brez hrane, ustrezne obutve in premoženja, doma pa so jih čakali opustošeni domovi, slabo obdelana polja in posekani vinogradi. Njihov status je bil urejen šele po letu 1991, prvi spomenik, posvečen spominu na izgon, pa so postavili v šestdesetih letih v parku ob kapucinskem samostanu, 7. junij, datum vračanja v domovino, pa je postal praznik krške občine in praznik KS Brestanica. Območje, čeprav skorajda izpraznjeno, je z različnimi aktivnostmi proti okupatorju prispevalo k obrambi in končni zmagi. Prva protinacistična skupina se je začela oblikovati že pred vojno okoli mladega aktivista Maksa Stermeckija, njegovo delo je nadaljeval Peter Jernejec, ki je zbral prve krške borce. Žal je bila prva borbena skupina že 28. julija 1941 razkrinkana, naslednji dan zajeta in dan potem tudi ubita. V začetku leta 1942 se je okrepilo partizansko gibanje na območju med Bohorjem in Kozjanskim, deli pod Gorjanci pa so se vključevali v gibanja na Dolenjskem. Ob meji med Italijo in NDH je ves čas prežala tudi nevarnost ustaških pohodov. Ena največjih tragedij na območju se je zgodila 14. in 15. septembra 1942, ko so ustaši pobili večino, 36 moških, prebivalcev vasi Planina nad Podbočjem in tudi iz bližnje okolice, vas požgali in iz nje izgnali vse ženske in otroke. V spomin in opomin vsako leto ob tem datumu pripravijo spominsko slovesnost. Pomembno mesto v medvojnih aktivnostih ima predvsem območje Bohorja. Planinsko kočo (lovsko-planinski dom) na jasi pod Plešivcem je leta 1939 postavilo Lovsko društvo Bohor Senovo pri Rajhenburgu. 24. junija 1942 so jo požgali borci Kozjanske čete, da je ne bi zasedli Nemci. Koča je bila ponovno zgrajena v letih 1956 do Od koče vodi pot do partizanske bolnišnice na Travnem lazu, kjer so zdravili borce Kozjanskega odreda, XIV. divizije in težko ranjenega ameriškega pilota ter njegovega telegrafista. Aprila 1944 so jo Nemci uničili, kot pomemben del zgodovine je bila leta 1967 obnovljena in je del turistične ponudbe. V varnem in manj dostopnem gozdu nad slapom Pekel je leta 1944 delovala tudi partizanska tehnika France Prešeren. Po izdaji so jo 26. februarja 1945 Nemci požgali, tudi ta je bila po vojni na novo postavljena kot pomnik časa in pomena območja v NOB. Svoboda je prihajala počasi, mesto Krško je šele 11. maja 1945 osvobodila IV. krajiška divizija. Vojna vihra je močno zaznamovala življenje območja, še posebej zaradi upravne razdeljenosti, predvsem pa izgona večine prebivalcev. Obnova, tovarne, preimenovanja in»atomski vek«povojna leta so bila tako kot po vsej Evropi leta obnove, novega družbenega sistema, prilagajanj, predvsem pa vedno hitrejšega tehničnega napredka. Čeprav so na Krškem polju in pod Gorjanci že videli avtomobile tudi pred vojno, je bil prvi avto po vaseh velik dogodek. Naslednji»čudeži«so bili električna napeljava, vodovodi, pralni stroji, več traktorjev, v sedemdesetih letih pa tudi televizor in telefon. Dijaki krške tehnične šole so se še vedno tudi iz oddaljenih delov v vseh vremenskih razmerah vozili s kolesi, nastajajoča in rastoča papirna, kovinska in tekstilna industrija pa je nudila zaposlitev v središču občine in počasi se je izoblikoval način življenja, deljen na delavsko dopoldne in kmetijsko popoldne. Po drugi svetovni vojni z uvedbo okrajev leta 1952 je bilo Posavje upravno združeno v nekoliko večjem obsegu kot danes, ustanovljen je bil okraj Krško. Leta 1955 je bil krški okraj ukinjen in priključen okraju Trbovlje, ki je bil ukinjen leta 1958 in Posavje se je priključilo okraju Novo mesto. Okraji so bili odpravljeni leta Ustanovljene so bile obsežnejše občine. Občina Krško je tako ponovno zajela večje območje med Bohorjem in Gorjanci in na obeh bregovih reke Save. Med povojne reforme je žal sodilo tudi preimenovanje krajev in vasi, ki so bile poimenovane po svetnikih ali z nemško zvenečimi imeni. V krški občini so tako leta 1952 Rajhenburg poimenovali po potoku Brestanica, Sv. Duh po delu območja Veliki Trn in Sv. Križ z novo skovanko Podbočje, izpeljano iz lege pod vinorodnim gričem Bočje. Prebivalci so bili o preimenovanju 166 Krško

167 nik. A cycling club was set up in The town of Krško was advertised as a tourist town with a swimming pool and a motor boat which took tourists across the Sava River. Swimming in the Krka River was also very popular. The only new school that was constructed during this time was the school constructed in Senovo in After the town received electricity in 1936 and conditions for the development of major industry were slowly set up, the two banks of the Sava River slowly started setting up connections just before the Second World War. Franc Bonač, an entrepreneur from Ljubljana, began constructing a factory in Krško or in Videm in 1938 and the trial operation of the factory started on 20 October 1939 under the name of Celuloza d.z.o.z. The factory employed around 180 local workers and some experts from other towns. The post-war decades saw the factory as a centre and source of financing for numerous associations and events. Among the firsts were the Celulozar Swimming Club, the Celuloza Shooting Association, the Celuloza Boxing Club, the Celulozar Football Club, etc. A new residential settlement emerged on the hill of Videm ( ) and the first hotel in Videm, the Sremič Tourist Hotel, opened its doors in In forty years, the company built 430 social flats. Banishment of population, Krško battle group On 6 April 1941, the people gazed with fear at German airplanes that flew towards the Cerklje ob Krki airport at around seven in the morning and bombed it. The Germans invaded the territory between 11 and 14 April The border between the two occupational forces of Germany and Italy was the Krka River and the former District of Krško was thus divided into two parts. The southern part with 23,000 inhabitants belonged to Italy and the northern part with nine municipalities and 24,600 inhabitants to Germany. The Germans formed two districts in the border area, Trbovlje and Brežice, and the entire Lower Styria was governed by Gauleiter Dr Siegfried Uberreither. One of his most important tasks was the systematic Germanisation of the inhabitants and after the war he was supposed to exile all Slovenians to Eastern Europe. Every third Slovenian was marked for deportation and they planned to complete the operation in five months, from May to end October The deportation was planned in four parts; first the deportation of intellectuals followed by the deportation of immigrants to Gorenjska and Styria, the third wave was the deportation of inhabitants of the land along the Sava and Sotla Rivers and the last stage was the deportation of all who refused to enter the Styrian Home Defence League. The Germans also saw to transition camps and the largest of such camps in Slovenia was set up on the Rajhenburg Castle and the Trappist monks were immediately compelled to leave. In mid-may 1941, the German assimilation machine was already in operation. According to research done by the first researcher Tone Ferenc and his successor Irena Fürst, the highest numbers of deportees, around 45,000, left the country precisely from the Rajhenburg Castle or the stables on the plateau. They also included deportees from the Krško Municipality, who were mostly deported in the third wave. The Germans began their deportations in Posavje and Obsotelje Region on 23 October People had very little time to prepare, but some nevertheless managed to escape across the Krka River to the Italian or Croatian side. The inhabitants of the town of Krško were deported on 30 October, of Leskovec pri Krškem on 11 November and the second part of the town on 22 and 23 January The arrested inhabitants of Krško Polje and the entire strip of land became nothing more than a number on the dog tag and they waited under poor conditions in the Rajhenburg stables to be transported to Germany. The deportees from Brežice and its surroundings, Krško, Videm and Stara Vas were deported to either Silesia or Brandenburg. In different phases and in several waves, people were deported to labour camps in Hannover, Thuringia and Saxony and later also in Württemberg and Baden. Additional deportation of those who were first required for work and were allowed to stay home but were later replaced with others happened in February 1942 and the deportation stopped, however unsuccessfully completed, with a promulgation on 12 August From October 1941 until end July 1942, the Germans deported around 43,000 people, i.e. 83% of the inhabitants of the regions of Posavje and Obsotelje, and around 17,000 people escaped. The abandoned homes were soon settled by Germans from Kočevje, who had to, and some wanted to, leave their homes after settling in Kočevje over 500 years ago. They were promised a better life and a life in their old country, Germany. After the war, these people had to leave and were not allowed to return to Kočevje. Many were captured and killed and the majority moved far away, to Northern America in particular. The life of the deported Slovenians in labour camps, on farms and in factories far away from home was difficult and inconceivable by today s standards. When they returned home in mid-1945, they were greeted by vandalised homes, poorly cultivated fields and chopped down vineyards. Their status was not regulated until 1991 and the first monument in memory of the deportation was erected in the 1960s in the park next to the Capuchin Monastery. 7 June, the day when they returned home, became a holiday of the Krško Municipality and the Brestanica local community. The almost empty area engaged in numerous activities against the occupation forces and contributed to the defence and final victory. In early 1942, the partisan movement in the area between Bohor and Kozjanski grew stronger and the areas below Gorjanci joined movements in Dolenjska. The border between Italy and the Independent State of Croatia constantly faced danger from Ustashas. One of the biggest tragedies in the area happened on 14 and 15 September 1942, when Ustashas killed the majority, 36 men, of the inhabitants of the village of Planina nad Podbočjem and its surroundings, burnt down the village and exiled all women and children. A memorial service is orga- Krško 167

168 Stalna razstava Spidvej v Krškem v Valvasorjevi knjižnici Krško Permanent exhibition Speedway in Krško, in Valvasor library Krško obveščeni v lokalnem glasilu, za mnenje jih niso vprašali, soglasja oblast ni iskala. Po osamosvojitvi Slovenije so v preimenovanih krajih potekale akcije vračanja imen, vendar se to na območju krške občine ni zgodilo. V štiridesetih letih, ko se zamenja ena generacija, se je pri prebivalcih vzpostavila nova istovetnost, izhajajoča iz novega imena, čeprav se je povsod ohranila tudi stara. Tako so Podbočjani še vedno tudi Krževci in Brestaničani tudi Rajhenburžani. Posebna zgodba je integracija Vidma v mesto Krško, prav tako na osnovi združevanja obeh bregov, kjer je že od leta 1964 izgubljeno uradno ime Videm, ohranjeno pa poimenovanje župnije Videm ob Savi in ohranjena močna lokalna pripadnost. Prebivalci mesta se še vedno delijo na Krčane in Videmčane, pa če so pripadniki starih družin ali pa so se na en ali drug del šele pred kratkim naselili. Čas SFRJ je bil za številne miren čas s številnimi možnostmi zaposlitve, izobraževanja, izboljšanja socialnega in družbenega statusa. Predvsem v mesto Krško in na razvijajoče se Senovo so se naseljevali delavci iz drugih delov takratne države. Na Senovem so leta 1964 zgradili novo cerkev Kristusa iz groba vstalega, istočasno je bila ustanovljena tudi nova župnija. Prebivalci občine Krško so živeli ob pomembni, z delovno brigado zgrajeni avtomobilski cesti Ljubljana Beograd. Od leta 1977, v času prenove mesta ob praznovanju 500-letnice pridobitve mestnih pravic, so si lahko različne vrste predstav in koncertov ogledali v novem Kulturnem domu Krško, že od leta 1964 pa si nabirali čtivo v Valvasorjevi knjižnici Krško, ki od leta 1988 deluje v obnovljenem delu kapucinskega samostana. Še posebej pa so občani množično in z navdušenjem spremljali razvoj spidveja. Leta 1947 je bilo ustanovljeno Avto-moto društvo Krško, za začetek organiziranega ukvarjanja s spidvejem pa raziskovalci, predvsem Silvester Mavsar, štejejo leto 1957, ko so s podporo lokalnih podjetij in Avto-moto zveze Slovenije na stadionu Matije Gubca znotraj 1000-metrske steze zgradili še 400-metrsko spidvej stezo. Številni uspešni domači vozniki so postali prave legende (Franc Babič), množice obiskovalcev pa so ostale stalnica krških spidvej dirk. Mesto Krško in občino sta na začetku sedemdesetih let zaznamovala tudi velika novica in dogodek. 1. decembra 1974 je množica ob cestah in v Vrbini pozdravila predsednika Josipa Broza - Tita, ki je postavil temeljni kamen za novo Nuklearno elektrarno Krško in napovedal t. i. atomsko dobo, o kateri na začetku stoletja zagotovo na poljih ob reki Savi niso razmišljali. Samo 40 let po tem, ko je bilo mesto Krško elektrificirano, so prebivalci že opazovali hitro gradnjo reaktorske zgradbe, ki je spremenila podobo dežele za nova stoletja. Počasi so prišla osemdeseta leta, kazala se je kriza, varčevanje je segalo na vsa področja, vozili smo lahko samo vsak drug dan, se kopali v Krki, na novih bazenih ob tovarni celuloze in v Brestanici ter intenzivno razmišljali o potrebnih spremembah. Starejši so vedeli, mlajši pa smo slutili, da prihajajo spremembe, ki se jim ni mogel izogniti tudi lep svet med Bohorjem in Gorjanci, na rodovitnem Krškem polju ob dveh rekah in z vedno izjemnimi prebivalci. 168 Krško

169 nised every year on this date to serve as memory and reminder of the events. An important position in wartime activities is held by the area of the Bohor mountain range. The mountain hut (hunter s and mountain lodge) on the clearing below the Plešivec Hill was built in 1939 by the Bohor Senovo near Rajhenburg Hunters Association. The hut was burnt down on 24 June 1942 by the soldiers of the Kozjansko Troop so as not to be taken over by the Germans. The hut was rebuilt from 1956 to There is a path leading from the hut to the partisan hospital on the cleared woodland of Travni Laz, where soldiers of the Kozjansko Detachment, the XIV Division and a badly wounded American pilot and his telegrapher were treated. The Germans destroyed the hospital in 1944 and in 1967 it was restored as an important part of history and today serves as part of the area s tourist offer. In 1944, the France Prešeren partisan technics operated in a safe and less accessible forest above the Pekel Waterfall. It was betrayed and burnt down by the Germans on 26 February It was completely renewed after the war to serve as a reminder of the times and the importance of the area during the National Liberation War. Freedom was slow to come and the town of Krško was not liberated until 11 May 1945 by the 4th Krajina Division. The turmoil of war strongly marked the life of the area, especially due to the administrative division and even more so the deportation of the majority of inhabitants. Restoration, factories, renaming and the Atomic Age The same as all across Europe, the post-war years were years of restoration, a new social system, adaptation and above all the increasingly fast technological progress. Even though Krško Polje and the villages under the Gorjanci Hills had already seen cars before the war, the first car in the villages was a major event. The next miracles were electricity, a water supply, washing machines, more tractors and, in the 1970s, also the television and the telephone. The students of the Krško Technical School still came to school by bike, riding in from remote villages in all kinds of weather. The emerging and growing paper, metal and textile industry offered jobs in the centre of the municipality and soon a way of life was formed that was divided between the workers noon and farmers afternoon. After the Second World War and the introduction of districts in 1952, Posavje became a bigger administrative region than it is today and the Krško District was formed. In 1955, the Krško District was abolished and united with the Trbovlje District, which in turn was abolished in 1958 and Posavje joined the Novo Mesto District. Districts were abolished in 1964 and more extensive municipalities were formed. The Krško Municipality thus again encompassed a larger area between Bohor and Gorjanci and on both banks of the Sava River. Post-war reforms, unfortunately, also included the renaming of towns and villages, which had names of saints or German sounding names. The inhabitants were informed of the renaming in the local gazette but no one asked their opinion and the authorities did not ask for their consent. After Slovenia s independence, some of the renamed towns instigated campaigns for the old names to return, but this was not the case in the area of the Krško Municipality. A special story is the integration of Videm in the town of Krško, also on the basis of uniting the two river banks. The official name of Videm was lost already in 1964, however, the name of the parish Videm ob Savi remained together with the strong local affiliation. The inhabitants still see themselves as either people from Krško or from Videm, regardless of whether they belong to old families or they settled in one or the other part recently. The time of the SFRY was a peaceful period for many, providing numerous work and study opportunities and the opportunity to improve social status. Workers from other parts of the country of Yugoslavia came to live in the town of Krško and the developing Senovo. In 1964, the Church of Christ, the Resurrected was built in Senovo and a new parish was set up. The inhabitants of the Krško Municipality lived along the important Ljubljana-Belgrade motorway, which was built by labour brigades. From 1977, during the time of the town s refurbishment in celebration of the 500th anniversary of obtaining town rights, different shows and concerts were performed in the new Krško Culture Centre and books were available from the Valvasor Library Krško since The Library has been operating in the restored part of the Capuchin Monastery since People were especially enthusiastic about the development of speedway. In 1947, the Krško Auto Club was established and researchers, especially Silvester Mavsar, see the year 1957 as the start of organised speedway activity. That year, the support of local companies and the Automobile Association of Slovenia enabled a 400-metre speedway track to be built within the 1000-metre track at the Matija Gubec Stadium. Numerous successful national drivers became true legends (Franc Babič) and massive numbers of visitors became a constant at speedway competitions in Krško. In the early 1970s, the town of Krško and the municipality were also marked by great news and a special event. On 1 December 1974, the masses alongside the roads and in Vrbina welcomed the President Josip Broz Tito, who laid the foundation stone for the new Krško Nuclear Power Plant and announced the so-called Atomic Age, which the people on the fields along the Sava River undoubtedly could not have imagined at the start of the century. Only 40 years after the town of Krško received electricity, its inhabitants were already able to watch the fast construction of the reactor facility, which changed the image of the land for centuries to come. The 1980s came and a crisis emerged. Economising encompassed all areas of life - we were allowed to drive around in cars only every other day, we bathed in the Krka River, in the new swimming pools next to the cellulose factory and in Brestanica and intensively thought about the needed changes. The older knew and the younger felt that changes were coming and not even the beautiful world between Bohor and Gorjanci on the fertile Krško Polje along two rivers and its always exceptional inhabitants were able to avoid them. Krško 169

170 Na kratko o izbranih znamenitih Krčanih A Brief Overview of the Selected Famous People of Krško Ambrož - Matija Gubec ( ) je bil v letih skupaj z Ilijo Gregoričem vodja slovensko-hrvaškega kmečkega upora, ki ga je sprožilo kruto ravnanje plemiča Ferenca Tahyja. V bitki pri Stubičkih Toplicah na Hrvaškem so ga zajeli in privedli v Zagreb, kjer so ga javno mučili, mu nadeli vročo železno krono in na koncu razčetverili. Čeprav je bil Gubec poražen, je postal slovensko-hrvaški ljudski junak, ki se ga spominjamo v različnih umetniških delih. Njegov kip je postavljen na osrednjem, po njem poimenovanem, trgu Vidma, ki je bil oblikovan v sedemdesetih letih 20. stoletja, v času razvoja levega brega mesta Krško, gradnje Nuklearne elektrarne Krško in ob praznovanju 500. obletnice pridobitve mestnih pravic. Kip Matije Gubca je ustvaril akademski kipar Tone Kralj upodobil ga je kot odločnega vojskovodjo, ki svojo vojsko vabi čez reko Savo naprej v boj. 4. svečana (februarja) 1573 so puntarji odšli skozi Videm, Rajhenburg, Blanco in Sevnico do Planine, Jurkloštra in Pilštanja, nato v Kozje in Šempeter, kjer jih je čez štiri dni premagala cesarska vojska. Adam Bohorič (okoli ) se je rodil v Brestanici ali v okolici, mladost je domnevno preživel v Krškem. Na artistični fakulteti dunajske univerze je pridobil naziv bakalaver (najnižja stopnja akademske izobrazbe) in nadaljeval šolanje v Wittenbergu. Bil je humanistično in glasbeno izobražen, tu pa je verjetno prišel tudi v stik z Luthrovimi idejami in protestantskim naukom. Vrnil se je v Krško, kjer je od leta 1551 do sredine leta 1563 vodil latinsko šolo. Med njegovimi učenci je bil tudi Krčan Jurij Dalmatin. Adam Bohorič je leta 1581 sodeloval v komisiji za revizijo Biblije, leta 1583 pa je pomagal Dalmatinu pri tisku Biblije v Wittenbergu. Ob Dalmatinovem prevodu Biblije z letnico izida 1584, je tudi Bohorič izdal knjigo slovensko slovnico z naslovom Arcticae horulae succisivae. Bohoričevo podobo je ustvaril akademski kipar Matjaž Počivavšek. Odlitek stoji pred Osnovno šolo Adama Bohoriča Brestanica in v Gaju zaslužnih občank in občanov v krškem mestnem parku. Jurij Dalmatin (okoli ), rojen v Krškem, kjer je preživel tudi mladost, se je šolal v»bohoričevi šoli«. Hiša je sedaj del Mestnega muzeja Krško. Bohorič je zaznal Dalmatinovo željo po znanju in mu skupaj s Primožem Trubarjem omogočil nadaljevanje šolanja v Nemčiji, kjer je Jurij Dalmatin magistriral in začel iskati službo. Leta 1572 so ga kranjski deželni stanovi povabili v Ljubljano za pridigarja. Leta 1575 je kot prva knjiga iz tiskarne Janža Mandelca v Ljubljani izšel Dalmatinov prevod Jezusa Siraha (faksimile izdan leta 1974). Leta 1578 je tiskar Mandelc natisnil Dalmatinov prevod prvega dela Svetega pisma, Mojzesovih knjig Pentatev ha (Biblia, tv ie vsiga Svetega pisma pervi deil). Leta 1580 je postal član cerkvenega sveta in uradni vizitator. Ves čas pa je skrbno opravljal svoje življenjsko delo pripravljal prevod Biblije v slovenski jezik. Napori in sanje o izdaji prevoda so se končno začele uresničevati 22. aprila 1583, ko je Dalmatin s sodelavci odšel na pot v Nemčijo. Še isto leto je bila Biblija z letnico 1584 natisnjena v Wittenbergu v izvodih, 50 na boljšem papirju. Leta 1584 je bila na zanimiv način pretežno v sodih pripeljana v Slovenijo oziroma na Štajersko, Koroško in Kranjsko, skrbnik tega»zaklada«pa je bil Dalmatinov učitelj in prijatelj Adam Bohorič. Podobo Jurija Dalmatina je ustvarila akademska kiparka Vladimira Štoviček. Slavni polihistor Janez Vajkard Valvasor ( ) je svoje plodno in zanimivo življenje zaključil jeseni 1693 v Krškem. Znanje in izkušnje je nabiral na potovanjih po tujini (Evropi in Severni Afriki) in v vojaških službah. Leta 1687 je na Bogenšperku ustanovil lastno grafično podjetje, prvo na Slovenskem. Za člana angleške kraljeve družbe so ga sprejeli po njegovi raziskavi svetovnega fenomena presihajočega Cerkniškega jezera. Leta 1689 pa je izšla Slava vojvodine Kranjske, izjemno in obsežno delo, kjer je zbral vse, kar je bilo mogoče, o velikem delu današnje Slovenije. Žal pa je bil manj uspešen gospodar in je moral zaradi prevelikih izdatkov prodati večino svojega premoženja. Ko so se leta 1693 Valvasorjevi naselili v leto prej kupljeno hišo v Krškem, so s sabo pripeljali tudi številne predmete iz gradu Bogenšperk. Leta 1894 so Krčani izbrali hišo številko 85 za Valvasorjev zadnji dom, z novimi raziskavami leta 2006 in objavo leta 2008 pa je bilo potrjeno, da je prava Valvasorjeva krška hiša južni del hiše, ki je poimenovana po Janezu Mencingerju. V Krškem sta 170 Krško

171 Matija Gubec Adam Bohorič Anton Aleksander Auersperg - Anastazij Grün Martin Hočevar foto / photo: Peter Marinšek foto / photo: Peter Marinšek tako znani dve Valvasorjevi hiši, obe pa sta v javni lasti in dostopni. V prvi, poimenovani po njem, deluje Mestni muzej Krško, v drugi Fakulteta za energetiko, del hiše pa je tudi del Mestnega muzeja Krško. Dragotin Ferdinand Ripšl ( ), videmski župnik, se je zelo zgodaj začel ukvarjati s kmetijstvom, predvsem s sadjarstvom. V času službovanja v Loki pri Zidanem Mostu je spisal knjižico Kratki nauki za sadjerejo, ki je prvič izšla leta 1867 na Dunaju. Posavje je bilo za sadjarstvo zelo ugodno, česar se je Dragotin Ripšl dobro zavedal in je bil zlasti na tem področju zelo aktiven. Manj znana ali skoraj neznana so Ripšlova jabolka, ki so jih imenovali»tafeljček«. Bil je pisatelj in kronist, med drugim je napisal obsežno Videmsko kroniko, predvsem pa je bil pesnik lahkotnih»vsakdanjih«pesmi, kakršne je tudi zbiral. Nekaj pesmi je v sodelovanju z»domorodci iz Šentjurja«, brati Ipavci Antonom, Benjaminom in Gustavom leta 1859 objavil v pesmarici, ki nosi naslov Pesmarica za kratek čas ino ne iščejo nobene večne slave. V njej je objavil tudi danes slavno pesem Majolka. Njegov nagrobnik je vzidan na zunanji strani župnijske cerkve sv. Ruperta na Vidmu. Martin Hočevar ( ), podjetnik, mecen in donator, se je zapisal v krško zgodovino z izgradnjo meščanske šole v Krškem. Podaril jo je krškemu šolskemu okraju. Med drugim je kupil tudi hišo št. 85 v Krškem in jo mestu podaril za hiralnico, leta 1894 pa so jo razglasili za Valvasorjev zadnji dom. Po smrti Martina Hočevarja je žena Josipina zgradila tudi mavzolej, v katerem sta zakonca pokopana, leta 1894 pa so mu meščani pred stavbo šole postavili doprsje, delo kiparja Josipa Müllnerja iz Salzburga. Trg med župnijsko cerkvijo sv. Janeza Evangelista in šolo se še danes imenuje po njem Hočevarjev trg. Josipina Hočevar ( ) je danes znana predvsem kot donatorka in mecenka, zlasti na področju šolstva. Financirala je študij kiparja Ivana Zajca in slikarja Frana Klemenčiča. Z možem sta ustanovila 16 različnih štipendijskih skladov. Med donacijami Cerkvi je treba omeniti npr forintov za ustanovitev Župnije Krško. Številne donacije so bile namenjene tudi rodni Radovljici, kjer je leta 1906 omogočila izgradnjo vodovoda. V Krškem je poskrbela za več novogradenj, med drugim za novo pokopališko cerkev sv. Križa v Krškem (danes Dvorana v parku). Leta 1897 je bila zgrajena nova cerkev sv. Ruperta na Vidmu, leta 1899 pa bolnica (danes Mladinski center Krško). Ivan Lapajne ( ), prvi učitelj in ravnatelj meščanske šole v Krškem, je bil med prvimi pisci slovenskih učbenikov, bil pa je tudi med pobudniki in ustanovitelji prvega slovenskega pedagoškega društva, ki je bilo ustanovljeno prav v Krškem leta Ustanavljal je posojilnice, pisal in izdajal knjige ter skrbel za napredek šolstva in poučevanje v slovenskem jeziku. Poleg knjige Krško in Krčani (izdana leta 1894), ki je med najbolj znanimi knjigami o Krškem, je za področje in potrebe domoznanstva spisal knjigo Opis krškega okrajnega glavarstva (1884). Jernej Pečnik ( ), sicer dacar, se uvršča med najbolj znane slovenske ljubiteljske arheologe 19. stoletja. Bližina Drnovega, že stoletja znanega rimskega najdišča, mu je nudila možnost sodelovanja z muzeji na Dunaju in Kranjskim deželnim muzejem v Ljubljani, a tudi zaslužka, saj so bili muzeji pripravljeni arheološke najdbe plačati. Sodeloval je z dunajsko Centralno komisijo za varovanje spomenikov. Potoval je po Dolenjski in odkrival neznana najdišča. Med njimi tudi Ajdovsko jamo pri Nemški vasi in Libno, kamor je prvič stopil 14. oktobra Libna, ki leži na štajerski strani, je sodila v interesno območje graškega deželnega muzeja. Izkopavanja je organiziral graški kustos dr. Wilhelm Gurlitt, njegov nadzornik je bil videmski župnik Dragotin Ferdinand Ripšl, skupaj pa so v letih 1885 in 1886 prekopali 12 gomil. Jernej Pečnik je leta 1904 v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko objavil članek Prazgodovinska najdišča na Kranjskem, kar je bilo do začetka druge svetovne vojne najboljši seznam arheoloških najdišč na območju. Janez Mencinger ( ), pisatelj in pravnik, je bil med ustanovitelji slovenske čitalnice v Sevnici. V Krškem je po mnenju literarnih zgodovinarjev napisal najboljši deli: utopični roman Abadon s podnaslovom Bajka za starce (1893) in potopisni esej Moja hoja na Triglav (1897). Domnevno je okoli leta 1908 pisal Meniške spomine, ki so nedokončani. Posvečeni so Krškemu, Trški gori in meniškim vinogradom. Janez Mencinger je pokopan v mestnem Gaju zaslužnih občank in občanov. Krško 171

172 Ustanovitelj trapistovskega samostana Marije rešiteljice v Rajhenburgu je bil trapist Gabriel Giraud ( ), po rodu Francoz. Kot sin bogatega tovarnarja svile je po vrnitvi iz francosko-nemške vojne 1871 vstopil v samostan Notre-Dame des Dombes in postal brat Gabriel. Red trapistov je izšel iz reformirane veje cistercijancev. Leta 1880 je bil samostan razpuščen in bogati brat Gabriel je kupil novo bivališče. Marca 1881 je kupil grad Rajhenburg z obsežnimi posestvi v okolici in omogočil gradnjo vseh objektov, ki so jih zgradili trapisti. Gabriel Giraud je pokopan v Franciji, njegovo srce pa je ostalo na gradu, shranjeno v zlati urni, ki je bila nato izgubljena med drugo svetovno vojno. Grof Anton Aleksander Auersperg ( ), v literarni zgodovini bolj znan kot Anastazij Grün in kot prijatelj Franceta Prešerna, je prevzel grad Šrajbarski turn leta Grad je bil v lasti Auerspergov. Prešeren je imel velik vpliv na razvoj pesnika Anastazija Grüna, saj je le-ta zbiral slovenske ljudske pesmi in jih prepesnil v nemški jezik. Izšle so leta 1850 v Leipzigu. Politično pa so se Slovenci in grof kmalu razšli. Njegovo politično delovanje, med katerim je izpostavljeno nasprotovanje uvajanju slovenščine v šole, mu je prineslo slab sloves. Nove raziskave in objave pa ga kažejo kot sposobnega politika in gospodarstvenika, ki je ljubil domovino Kranjsko, za svoji pa je imel obe kulturi, nemško in slovensko. Med drugim je svojo bogato knjižnico iz Šrajbarskega turna podaril Narodnemu muzeju v Ljubljani. Anastazij Grün je pokopan v družinski grobnici na Šrajbarskem turnu, skupaj z ženo Marijo, roj. Attems, ki je bila znana kot odlična slikarka cvetličnih tihožitij. Dr. Mihajlo Rostohar ( ) ni znan le kot eden najpomembnejših slovenskih psihologov in glavni pobudnik za ustanovitev Univerze v Ljubljani, pač pa tudi kot prvi Slovenec, ki je znanstveno razčlenjeval slovensko in jugoslovansko vprašanje ter polemiziral s preporodovci, novoilirci in panslavisti. V letih je v Krškem in Pragi urejal in izdajal glasilo Napredna misel. Drugo svetovno vojno je med letoma 1942 in 1945 preživel na Goleku v Krškem. Njegovo delo na področju psihologije je obsežno tako na raziskovalnem kot publicističnem področju, je začetnik empirične psihologije in drugih psiholoških smeri. V Krškem je po njem poimenovana osnovna šola s prilagojenim programom. Botanik Alfonz Paulin ( ) je bil sin oskrbnika gradu Šrajbarski turn in je svoje življenje posvetil proučevanju botanike. Leta 1886 ga je Kranjska deželna vlada imenovala za predstojnika Botaničnega vrta v Ljubljani, ki ga je vodil do upokojitve leta V letih je predaval na Univerzi v Ljubljani botanično sistematiko. Njegovo raziskovalno, znanstveno in pedagoško delo je zaznamovalo razvoj slovenske in svetovne botanike. Odkril je več kot 200 novih neznanih rastlinskih vrst in tipov, številne od teh so poimenovali s Paulinovim imenom ali z označbo avtorja, npr. Centaurea alpigena Paulin, Alchemilla Paulin idr. Vladimir Štoviček ( ), otrok čeških priseljencev v Boštanju pri Sevnici, je bil najbolj prepoznaven slovenski medaljer 20. stoletja. Umetnik je živel in ustvarjal do konca življenja Dr. Mihajlo Rostohar Vladimir Štoviček foto / photo: Peter Marinšek Janez Vajkard Valvasor foto / photo: Peter Marinšek v Leskovcu pri Krškem, na gradu Štrajbarski turn, kjer je imel atelje. Na praški likovni akademiji se je specializiral za medaljerstvo. Izpopolnjeval se je tudi v Parizu, kjer je bil na skupinski razstavi v Salon International de la medaille častno odlikovan. Vladimir Štoviček je upodobil številne sooblikovalce javnega življenja in osebe iz zasebnega življenja. Portreti odražajo kiparjev izreden dar opazovanja in prefinjeno občutenje portretiranca. Njegove podobe razkrivajo mojstrstvo oblikovanja v plitvem reliefu, ki pomeni enega najpomembnejših opusov na Slovenskem. Leta 1976 je Vladimir Štoviček vsa dela iz zasebne zbirke, vključno z ateljejem, podaril Občini Krško, zbirka pa je zdaj na ogled v Mestnem muzeju Krško, v Valvasorjevem kompleksu. Jože - Josip Kaplan ( ) je bil izjemen Krčan, skladatelj, zborovodja in glasbeni pedagog, najstarejši brat treh Kaplanovih fantov, ubitih 30. julija Pri petih letih je začel igrati citre, pri šestih pa violino. Glasbeno je delal in ustvarjal največ na Hrvaškem, zlasti na Reki. Ustvaril je veliko del za simfonični, harmonikarski in tamburaški orkester, za komorne sestave in solistična glasbila ter napisal več kot 300 zborovskih skladb. Gitica Jakopin ( ), pisateljica in pesnica, je znana predvsem kot prevajalka, rojena pa je bila v trgovski družini Vahčičevih v Leskovcu. Osnovno šolo je obiskovala v Leskovcu, klasično gimnazijo v Ljubljani, leta 1941 pa je bila izgnana v Nemčijo. Od leta 1949 do 1956 je živela v Leskovcu in začela prevajati iz francoščine. Njeno lastno književno delo je bilo razpeto med prozo in poezijo. Znani so njeni romani Žarometi, Devet fantov in eno dekle, Veronika. 172 Krško

173 foto / photo: Peter Marinšek Honorary citizens of Krško have all left their indelible mark in time and space - some of them are mentioned here. Ambrož Matija Gubec ( ) was leading Slovene-Croatian peseant rebellion together with Ilija Gregorič, due to the cruelties of the nobleman Ferenc Tahy. In the battle in Croatia, he was captured, publically tortured and executed. Despite the defeat, he is remembered as a famous folk hero in Slovenia and Croatia. Intellectual Adam Bohorič (around ), has gained his education in Vienna and Wittenberg. He participated in the audit of the Bible and published Slovenian grammar Arcticae horulae succisivae. Among Bohorič students, we remember Jurij Dalmatin (around ), who continued his education in Germany, and in 1854 translated the Bible into Slovene language. Versatile Janez Vajkard Valvasor ( ) was historian, geographer, cartographer, traveler, naturalist, collector, designer, publisher, member of the British Royal Society and the soldier. He established first graphics company in Slovenia and wrote exceptional and extensive book Slava Vojvodine Kranjske. Dragotin Ferdinand Ripšl ( ) was preast in Videm, expert for agriculture, writer, poet and author of Videmska kronika. Martin Hočevar ( ), entrepreneur and patron, build the public school and donated it to the Krško urban district. His wife, Josipina Hočevar ( ), was patroness in education sphere, she encouraged several new constructions (churches and hospital), and together with her husband she managed sixteen scholarship funds. First teacher and principal of the school was Ivan Lapajne ( ), writer and publisher, promoter of education and teaching in Slovenian language. Jernej Pečnik ( ) was on of the most prominent Slovenian amateur archaeologists in 19 th century, and discovered sites Ajdovska jama cave and Libno. Among the founders of the Slovenian reading room in Sevnica, Janez Mencinger ( ), writer and lawyer, can be found. Famous castle Rajhenberg was in its history also a home of Trappist monastery, which was founded by Gabriel Giraud ( ), a native Frenchman. Another castle, Šrajbarski turn, was owned by Auersperg family. Count Anton Aleksander Auersperg ( ) lived there, who translated Slovenian folk songs into German. He was a poet, politician and businessman who left his rich library heritage to the National Museum in Ljubljana. Dr. Mihajlo Rostohar ( ) is one of the most important Slovenian psychologists, the main initiator of the establishment of the University of Ljubljana and the first Slovenian who analysed Slovenian and Yugoslav issues in scientific manner. Alfonz Paulin ( ), son of attendant of castle Šrajbarski turn, discovered more than two hundred new plant species and types, and he was also head of the Botanical Garden in Ljubljana. Vladimir Štoviček ( ) was the best known Slovenian medalist of 20 th century. A great number of public personalities as well as private life persons were portrayed by him. In 1976, Vladimir Štoviček donated all works from his private collection to Krško municipality, including his studio. The collection is now on display in the Krško Town museum. Jože Josip Kaplan ( ), was a composer, conductor and music educator, and author of more than 300 choral works. Gitica Jakopin ( ) was an excellent translator, her own literary work was torn between prose and poetry, and she is the author of several Slovenian novels. Krško 173