Sporazum o vprašanjih nasledstva 15 let pozneje Agreement on Succession Issues 15 years later Mednarodna konferenca / International Conference

Transcription

1 Sporazum o vprašanjih nasledstva 15 let pozneje Agreement on Succession Issues 15 years later Mednarodna konferenca / International Conference GOVOR NA KONFERENCI ROMAN ANŽIČ Poveljnik 430. mornariškega diviziona Slovenske vojske Panel: Uresničevanje sporazuma Kaj je Slovenija pridobila iz zapuščine SFRJ Slovenija je pomorska država kar za nas pomeni posebno ugodnost za razvoj in napredek ter tudi odgovornost pri zagotavljanju pomorske varnosti in stabilnosti. Zato mora Republika Slovenija za morje ustrezno skrbeti in ga varovati. Slovensko morje predstavlja okno v svet ne samo za nas temveč tudi za več drugih srednjeevropskih držav in naša država mora čutiti odgovornost za njegovo odprtost in varnost plovnih poti. Za suvereno zagotavljanje vsega tega so potrebna ustrezna sredstva ter usposobljeni pomorščaki. Možnosti za zagotovitev ustreznih sredstev za mornariško komponento slovenske vojske so se odprle novembra 2007 po podpisu sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o ureditvi obveznosti bivše Zveze Sovjetskih Socialističnih Republik do Republike Slovenije po obračunih, povezanih z blagovno menjavo med bivšo Zvezo Sovjetskih Socialističnih Republik in bivšo Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo. V pogajanjih med predstavniki vlade Republike Slovenije in Ruske federacije so bile z ruske strani kot pogoj za poplačilo vseh obveznosti klirinškega dolga izražene zahteve, da se del poplačila izvede z nakupom vojaške opreme in sredstev proizvajalcev iz Ruske federacije. Na podlagi teh zahtev je Vlada Republike Slovenije preverila možnosti in potrebe Slovenske vojske za nakup te vrste sredstev. V izhodiščih za 5. zasedanje Mednarodne komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo, je bila dne 25. maja 2006 sprejeta dopolnitev Vlade Republike Slovenije, da se terjatev v višini 40 mio USD nameni za nakup nekaterih vrst orožja in vojaške opreme. Z možnostjo porabe finančnih sredstev klirinškega dolga Ruske federacije se je izvedba projekta nakupa večnamenske ladje iz načrtovanega obdobja po letu 2010 pomaknila v obdobje 2007 do Temelji za izvedbo projekta nakupa večnamenskega plovila so izhajali iz resolucije splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja Slovenske vojske, vojaške doktrine, koncepta razvoja rodu pomorstvo in obalne obrambe, predlogov sil 2008 za Slovenijo ter z vstopom v zvezo Nato sprejetih obveznosti Republike Slovenije za zagotavljanje varnih plovnih poti.

2 Po predhodnih raziskavah proizvodnih zmogljivosti namenske proizvodnje Ruske federacije ter potreb Slovenske vojske v letu 2007, so bile oblikovane zahteve Slovenske vojske za nakup sodobnih sistemov zračne obrambe kratkega dosega in večnamenskega plovila. Najugodnejša varianta za potrebe zaščite slovenskega morja ter zagotavljanja pogojev za delovanje potapljačev je bila patruljna ladja projekt Svetlyak, proizvod ladjedelnice Almaz iz Sankt Petersburga. 30 plovil tega tipa je že bilo v operativni uporabi v enotah obalne obrambe Ruske federacije. Dne 17. julija 2008 je bila sklenjena pogodba za gradnjo večnamenske ladje. Vrednost osnovne pogodbe za gradnjo plovila je znašala USD, pogodba za center za upravljanje z ognjem, usposabljanje posadke in strelivo pa še USD. Vsa finančna sredstva so bila zagotovljena v proračunu iz klirinškega dolga. Po podpisu pogodbe se je pričela gradnja 43. ladje tipa Svetlyak, z določenimi spremembami, ki bodo omogočale poleg osnovne naloge nadzora akvatorija, še izvajanje nalog podpore delovanja potapljačev, iskanja in reševanja na morju ter pomoč pri naravnih nesrečah in preprečevanju onesnaženja morja. Morske valove je ladja prvič zarezala in bila po ladjedelniških običajih krščena 21. julija Tradicionalni krst je opravila botra ladje, docentka dr. Elen Twrdy, dekanja Fakultete za pomorstvo in promet, večnamenska ladja pa od takrat naprej nosi ime Triglav. Izbira imena Triglav za našo drugo vojaško ladjo, izhaja iz najpomembnejšega slovenskega državnega simbola, slovenske najvišje gore in tudi imena starodavnega troglavega slovanskega božanstva, gospodarja vode, zemlje in zraka, ki je simbol slovenstva že od 7. stoletja dalje. Tako sta bila na simboličen način, z imeni dveh plovil, Ankaran in Triglav povezana dva simbola državnega grba morje in naša najvišja gora. Sledil je še blagoslov nove ladje, ki ga je opravil vojaški vikar v Slovenski vojski dr. Jože Plut. Vzporedno z gradnjo ladje je v domovini potekala priprava posadke. Predvsem z notranjo prerazporeditvijo je 430. mornariški divizion (MOD) v decembru 2009 in v začetku leta 2010 pridobil dodatnih 9 pripadnikov iz drugih enot Slovenske vojske. Za novo pridobljeni kader je bilo potrebno organizirati specialistično usposabljanje za pridobitev mornariške vojaškoevidenčne dolžnosti. Med usposabljanjem so se kandidati za posadko, do takrat nevešči morja, usposobili v pomorskih veščinah, vodenju navigacije, upravljanju z ladijskimi sistemi in ladijsko oborožitvijo. Glede na to, da je bil Triglav nova ladja, ki še ni bila v uporabi v Slovenski vojski, je bilo usposabljanje z ladjo in upravljanje z njenimi sistemi načrtovano tudi v Ruski federaciji. Teoretični del usposabljanja v trajanju enega meseca in pol, je potekal na akademiji obalne straže v mestu Anapa ob Črnem morju, nato pa se je nadaljevalo enomesečno praktično usposabljanje na naši novi ladji na Baltskem morju v bližini Sankt Petersburga, kjer se je posadka urila in pridobljeno znanje iz teoretičnega dela utrjevala v praksi.

3 Po zaključenem usposabljanju je bila večnamenska ladja TRIGLAV 11 po notranjih vodah prepeljana v pristanišče Novorossiysk na obali Črnega morja, kjer jo je 11. novembra 2010 Slovenija tudi uradno prevzela. Po prevzemu je posadka z ladjo dne 15. novembra 2010 odplula proti Sloveniji z vmesnim postankom v pristanišču Souda Bay na Kreti. Bolj kot se je nova vojaška ladja približevala domačemu pristanišču, več pomislekov se je v javnosti pojavljalo, ali se nismo odločili za nekaj, kar bo zahtevalo goro davkoplačevalskega denarja. Predlagano je bilo, naj država ladjo podari organizaciji Greenpeace, prodajali so jo tudi na spletnem portalu ebay. Po preplutih 1700 NM, po petih morjih, so v nedeljo, 21. novembra 2010, zvoki ladijske sirene in častne salve Garde SV naznanili prihod nove ladje v koprsko pristanišče. Po prihodu v domovino se je pravo, predvsem pa trdo, delo posadke šele začelo. Usposabljanje se je nadaljevalo v dveh delih, in sicer v t.i. fazah L1 in L2, če to prevedem v civilni jezik je to usposabljanje v pristanišču in usposabljanje med plovbo. Posadka se je sprva dodobra usposobila v postopkih priprave ladje pred izplutjem iz pristanišča in vplutjem v njega, postopkih ob izplutju in vplutju, delu med plovbo, postopkih ob vdoru vode v ladjo, ob požaru na ladji ter v uporabi ladijskega čolna pri iskanju in reševanju ponesrečenca na morju. V drugi fazi je bilo znanje nadgrajeno s postopki taktične uporabe ladje v bojnih razmerah na morju. Poleg tega se je posadka ladje TRIGLAV 11 usposabljala tudi za dopolnilne naloge, kot sta sodelovanje pri nalogah iskanja in reševanja na morju ter preprečevanje onesnaževanja morja. Usposabljanje je bilo kronano z vlogo poveljniške ladje na vaji Jadransko jonske pobude»adrion 12«, katera se je leta 2012 prvič odvijala na slovenskem teritorialnem morju. Po uspešno zaključeni vaji je sledilo še temeljito preverjanje usposobljenosti posadke s strani strokovne komisije Slovenske vojske. Na podlagi doseženih rezultatov je bila dne 10. julija 2012 večnamenska ladja TRIGLAV 11 uvedena v operativno uporabo v Slovensko vojsko. V letu 2013 je zaradi naraščajoče in vse bolj medijsko izpostavljene begunske krize v osrednjem Sredozemlju, predvsem pa zaradi številnih žrtev brodolomov, republika Italija vzpostavila vojaško humanitarno pomorsko operacijo Mare Nostrum, po slovensko poimenovane Naše morje - Lampedusa. Dobro leto po uvedbi v operativno uporabo je na podlagi odločitve slovenske Vlade večnamenska ladja TRIGLAV 11, po izredno kratkih, manj kot dva meseca trajajočih intenzivnih pripravah, 12. decembra 2013 odplula iz pristanišča v Kopru na mesec in pol

4 dolgo humanitarno operacijo Naše morje Lampedusa. Ladja je na akvatoriju površine približno 3000 kvadratnih kilometrov, vzhodno od obale Sicilije sodelovala z italijanskim pomorskim silam pri izvajanju nadzora v mednarodnih vodah s ciljem krepitve pomorske varnosti in zagotavljanja reševanja na morju. Slovenija je bila tako prva v Evropi, ki je na glas povedala, da begunska problematika ni le italijanska, temveč evropska težava. Kljub temu, da ladja na prvi operaciji ni imela priložnosti izvajati reševanja na morju so bile pridobljene neprecenljive izkušnje, ki smo jih vgradili v usposabljanja in urjenja. Begunska kriza se je v Sredozemlju še bolj poglabljala in zaostrovala. Izpostavila se je potreba po preprečevanju novih žrtev, preprečevanju nelegalne migracije predvsem pa za okrepitev boja proti tihotapcem ljudi. Kot odgovor na te razmere je Evropska unija v maju 2015 vzpostavila vojaško operacijo EUNAVFOR MED Sophia. Večnamenska ladja TRIGLAV 11 se je 16. oktobra 2015 drugič odpravila na sredozemsko morje, da bi v okviru mednarodnih sil posredovala v begunski krizi. Tokrat operacija ni bila usmerjena zgolj v zagotavljanje humanitarnega vidika pomoči na morju temveč je mandat operacije Evropske unije EUNAVFOR MED Sophia poleg reševanja na morju omogočal tudi preprečevanje proste plovbe tihotapskim plovilom, zaseg in uničenje tihotapskih plovil ter prijetje tihotapcev v mednarodnih vodah. Ladja je v območju delovanja, ki je bilo bistveno večje od operacije Naše morje Lampedusa, s šest tedenskim podaljšanjem delovala skoraj pol leta. Posadka je posredovala v devetih reševanjih, rešila 1072 ljudi ter onesposobila deset tihotapskih plovil. Gospe in gospodje! Morje je za obalne države strateškega pomena tako na političnem in ekonomskem kot varnostnem področju. Od skupne površine zemlje predstavlja morje 70,8 odstotkov, njegovo prostranstvo se dejansko pokaže, ko upoštevamo tudi njegovo globino. Morje je pomembno predvsem v ekonomskem smislu: predstavlja izvor hrane, vode, nafte, mineralov, energije in ostalih bogastev, predstavlja prostor za pomorski promet, turistično in športno rekreativno dejavnost, predstavlja tudi prostor za razvoj pristaniške infrastrukture in vseh ostalih podpornih dejavnosti. Med vsemi naštetimi je promet najpomembnejši in ta se iz leta v leto povečuje. S sprejetjem Resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije, 7. marca 1991, je Slovenija jasno izrazila pomorsko usmerjenost, ki je zgodovinsko in geografsko pogojena. Sprejetje te resolucije lahko danes ocenimo kot vizionarsko dejanje. Slovenija je obalna država z dostopom do morja, kar nam omogoča, da smo vključeni v globalizacijo in mednarodno sodelovanje. Zaradi morja smo Slovenci prepoznani kot

5 pomorski narod z bogato pomorsko zgodovino in tradicijo. Pomena morja in vsega, kar je z njim povezano, so se močno zavedali že naši predniki, mogoče celo močneje in predvsem enotneje, kot smo temu na trenutke priča danes. 49 držav na tem svetu nima danosti obalne države. Tem državam je onemogočen dostop do morja, predvsem do resursov, najbolj pa do možnosti uporabe morja kot prometnice, po kateri danes poteka že več kot 90 odstotkov celotne mednarodne trgovine. Hkrati te države plačujejo bistveno višje stroške mednarodne trgovine, kot obalne države. Za veliko večino ljudi sta varnost plovnih poti in neoviran pomorski promet po morjih in oceanih samoumevna, prav tako ljudje mislijo, da je izkoriščanje morij in oceanov sorazmerno in v zakonitih okvirjih. Gre za to, da se velika večina ljudi ne zaveda v kolikšni meri sta razvoj in blaginja v vsaki državi odvisna prav od morij in oceanov. Prav to ali tudi to je razlog, da ljudje ne razumejo potrebe za zagotovitev ustreznih deležnikov, med njimi tudi mornarice oziroma pomorskih zmogljivosti in so posledično večinoma odklonilni, ko gre za potrebo investiranja v opremljanje in razvoj obrambnih zmogljivosti. Pripadniki mornariškega diviziona razumemo prednosti, ki jih ponuja izhod na Jadransko morje, in pomembnost pomorskih dejavnosti za vso državo. Hkrati razumemo tudi spremembe varnostnega okolja, ki jih povzročajo nova tveganja in grožnje in, ki lahko imajo destabilizacijski učinek na varnost mednarodne skupnosti, ki ji pripadamo. V kontekstu zagotavljanja varnosti in stabilnosti je naša vizija tudi v prihodnje predano ter strokovno opravljati svoje naloge, nadaljevati sodelovanje pri razvoju pomorske usmerjenosti naše države, krepiti zaupanje okolja in biti v ponos Slovenski vojski ter državljanom republike Slovenije. Spoštovani, s sodelovanjem večnamenske ladje TRIGLAV 11 v mednarodnih operacijah in misijah smo se uvrstili na zemljevid pomorskih držav, ki s svojimi zmogljivostmi prispevajo k zagotavljanju varnosti in stabilnosti, postali smo kredibilen partner v regiji in širše, rešenih je bilo 1072 življenj, vse to pa so razlogi, da je TRIGLAV 11 nedvomno lahko v ponos Slovencem in Sloveniji. Hvala!