MEDNARODNA VAJA MURA 98 Mura 98 International Exercise

Transcription

1 MEDNARODNA VAJA MURA 98 Mura 98 International Exercise 317 Martin Smodi{* UDK 614.8( ) 1998 Povzetek Za~etek novembra 1998 je bila na pore~ju Mure enodnevna prakti~na mednarodna vaja obve{~anja, za{~ite in re{evanja ob nenadnem onesna`enju reke Mure. Vajo so organizirali Uprava Republike Slovenije za za{~ito in re{evanje Ministrstva za obrambo, upravi za obrambo Murska Sobota in Maribor ter Hidrometeorolo{ki zavod Republike Slovenije pri Ministrstvu za okolje in prostor. Namen vaje je bil preizkusiti in izpopolniti sistem mednarodnega obve{~anja ob onesna`enju vode v pore~ju Donave AEWS (Accident Emergency Warning System) ter pripravljenost za ukrepanje ob nenadnem onesna`enju Mure. Na podlagi analiz sodelujo~ih na vaji, analize njenih spremljevalcev in pozitivnih odmevov v javnosti je bilo ocenjeno, da je bila vaja uspe{na in da so bili v kar najve~ji mo`ni meri dose`eni vsi cilji. Abstract In the beginning of November 1998 a one-day international exercise in informing, protection and rescue activities was organized along the Mura River in simulated circumstances of the sudden pollution of the Mura River. The exercise was organized by the Ministry of Defence, the Slovene Administration for Civil Protection and Disaster Relief, the Defence Administrations in Murska Sobota and Maribor, the Ministry of Physical Planning and Environment, and the Hydrometeorological Institute of the Republic of Slovenia. The purpose of the exercise was to test and upgrade the Accident Emergency Warning System (AEWS) in the event of pollution accidents in the Donava River Basin, and the level of preparedness for action upon the sudden pollution of the Mura River. According to the analyses of participants and monitors of the exercise, and in view of the positive response of the public, the exercise was assessed as successful and its purpose and objectives were fully attained. Onesna`enje vodotokov je vse pogostej{e. Njegove negativne ekolo{ke posledice so lahko za okolje katastrofalne. Tako je tudi Mura, ki te~e ~ez tri dr`ave podonavskega bazena, vse ve~krat onesna`ena z nevarnimi snovmi. Prav zaradi tega je bila organizirana mednarodna vaja Mura 98, v katero so bile poleg Slovenije vklju~ene tri sosednje dr`ave: Avstrija, Hrva{ka in Mad`arska. Na~rtovanje vaje Vajo so organizirali Uprava R Slovenije za za{~ito in re{evanje, Uprava za obrambo Murska Sobota, Uprava za obrambo Maribor ter Hidrometeorolo{ki zavod R Slovenije. Glavne aktivnosti na vaji so bile na lokacijah vzdol` Mure na obmo~ju avstrijske [tajerske na lokaciji [pilje (Spilfeld), vzhodne [tajerske na lokaciji Sladki vrh Brod ter na obmo~ju pomurske regije na lokacijah Ver`ej Babi~ev mlin in I`akovci Otok ljubezni (slika 1). V drugih krajih mejnih ob~in z reko Muro je potekalo predvsem obve{~anje in spremljanje razmer. Aktivnosti so potekale na podlagi dejanskih na~rtov za{~ite in re{evanja v skladu z zakonom (1), meddr`avnimi sporazumi (3 5), na~rti za{~ite in re{evanja (6) ter na~eli stroke, kar je omogo~alo uresni~itev namena in ciljev vaje. Operativno-strokovne zadeve, povezane s pripravo in izvedbo vaje, je opravljala operativna skupina za pripravo elaborata vaje in drugih nalog, povezanih s pripravo in izvedbo vaje, v skladu z odlo~itvami vodstva vaje. Prakti~ne naloge za pripravo in izvedbo vaje je usklajevala Uprava za obrambo Murska Sobota skupaj z Upravo za obrambo Maribor. Elaborat za potek vaje je temeljil na sedanji organiziranosti in delovanju sistema za{~ite, re{evanja in pomo~i na lokalni, regionalni, dr`avni in mednarodni ravni ter konkretnih usmeritvah ter re{itvah za organiziranje in izvajanje za{~itnih ukrepov ter posameznih nalog za{~ite, re{evanja in pomo~i. Na podlagi elaborata so izvajalci pripravili operativne na~rte za izvedbo za{~itnih ukrepov in posameznih nalog. * Uprava za obrambo Murska Sobota, Cankarjeva 75, Murska Sobota Namen vaje Temeljni namen vaje je bil preizkusiti in izpopolniti sistem mednarodnega obve{~anja ob onesna`enju vode v pore~ju Donave AEWS (Accident Emergency Warning System) ter pripravljenost za ukrepanje ob nenadnem onesna`enju reke Mure. Predpostavka vaje Vaja je potekala na podlagi predpostavke, da se je v kraju [pilje Spilfeld ob avtocesti [entilj Gradec v Avstriji zgodila prometna nesre~a, v kateri se je zaradi tr~enja prevrnila avtocisterna s priklopnikom, ki je preva`ala nevarno snov in po tr~enju zdrsnila v Muro. Iz po{kodovane cisterne je za~ela v reko iztekati neznana nevarna snov, ki pa je zaradi izbrisanih oznak na vozilu in izgubljene dokumentacije ni bilo mo`no identificirati. Glede na koli~ino neznane nevarne snovi v cisterni je grozilo veliko onesna`enje reke dolvodno od nesre~e, ki bi lahko imelo nepredvidljive ekolo{ke posledice. Glavni cilji Pri pripravi vaje so bili glavni cilji: preveriti delovanje sistema mednarodnega obve{~anja AEWS, preveriti in izpopolniti ob~inske in regijske na~rte za{~ite in re{evanja ob nesre~ah z nevarnimi snovmi, preveriti pripravljenost za ukrepanje ob nesre~ah z nevarnimi snovmi na vodah, preveriti na podlagi na~rtovane oblike sodelovanja sil za za{~ito, re{evanje in pomo~ sosednjih dr`av ob nesre~i z nevarno snovjo. V skladu z glavnimi cilji vaje se je med vajo posve~ala posebna pozornost mednarodnemu obve{~anju o ekolo{ki nesre~i, pripravi in izmenjavi informacij o trenutnih hidrometeorolo{kih in ekolo{kih razmerah, pripravi in izmenjavi prognoz koncentracij in {irjenja onesna`evalca dolvodno po Muri ter drugih napovedi hidrometeorolo{kih in ekolo{kih

2 318 UJMA, {tevilka 13, 1999 Slika 1. Delovna karta vaje Mura 98 (7) Figure 1. Map of the Mura 98 Exercise razmer, mo`nosti spremljanja {irjenja made`a nevarne snovi vzdol` vodotoka s pomo~jo tehnologije GPS/GSM, odvzemu vzorcev in kemijskim analizam ter ocenam vplivov na okolje, usklajenemu delovanju sil za za{~ito, re{evanje in pomo~ ter izvajanju za{~itnih ukrepov. Priprave na vajo Neposredne priprave na vajo in pripravo elaborata ter posameznih operativnih na~rtov za potek vaje je vodila posebna operativna skupina za pripravo elaborata vaje Mura 98, v kateri so sodelovali predstavniki organizatorjev vaje in sodelujo~ih na vaji, skupaj z vodstvom vaje. Podlaga priprav sta bili temeljna zamisel vaje ter metodolo{ko navodilo za pripravo in potek vaje. V sklopu priprav je bilo s predstavniki na vaji sodelujo~ih dr- `av Avstrije, Mad`arske in Hrva{ke ve~ delovnih pogovorov na dr`avni in regijski ravni (v sklopu obmejnega sodelovanja), na katerih je bilo med drugim dogovorjeno, v kak{ni obliki bodo sodelovale omenjene dr`ave, uskladil se je datum vaje in konkretizirale naloge sodelujo~ih na vaji. Z vodji posameznih enot in slu`b sodelujo~ih je bilo ve~ delovnih pogovorov, na katerih so se re{evala odprta vpra{anja glede priprav in poteka vaje. Prav tako so bile v pripravah na vajo dolo~ene optimalne lokacije za izvedbo za{~itno-re{evalnih aktivnosti na vaji in nabavljena specialna oprema za odstranjevanje nevarnih snovi z gladine vodotokov (za{~itna oljna zavesa s pripadajo~im elementi, skimerji idr.). A`urirali in uskladili so se na~rti za{~ite in re{evanja ob nesre- ~ah z nevarnimi snovmi. Sodelujo~i so se celo leto usposabljali po programih usposabljanj, dodatna usposabljanja za izvedbo aktivnosti na vaji pa so bila v tednu pred vajo. Pripadniki tehni~no-re{evalne enote (TRE) MO Murska Sobota so se tako usposabljali na napravi Valostop, namenjeni za polnjenje peska v vre~e. Na lokaciji I`akovci Otok ljubezni so se pod vodstvom in{truktorjev podjetja Lobbe Umwelttechnik GmbH & Co. in Webo d. o. o usposabljali pripadniki operativnih gasilskih enot {ir{ega pomena in regijske enote za re{evanje iz vode in na vodi (RIVNV) za postavitev za{~itne oljne zavese tipa STATIC 350 GW na Muri (slika 2). Prvi dan usposabljanj so se dolo~ile mikrolokacije za postavitev za{~itne zavese, pripravila vsa potrebna oprema za njeno postavitev, preizkusilo se je odstranjevanje imitacijskega sredstva z gladine vodotoka s pomo~jo skimerjev ter postavljanje za{~itne zavese ~ez Muro. Zaradi neizku{enosti sodelujo~ih za delo z za{~itno zaveso, neprimernega kota postavitve, predolge zavese (180 m) in neustreznih hidrolo{kih razmer (hitrost vodnega toka je bila pribli`no 2,2 m/s), postavitev zavese ni bila uspe{na. Zavesa je bila postavljena preve~ konkavno in pod prevelikim kotom (40 45 ) glede na smer toka. Zaradi tega je gladina vodotoka zaveso izpodrivala, imitacijsko sredstvo je uhajalo izpod zavese in tako je bila funkcija za{~itne zavese izni~ena (slika 3). Zaradi prevelike tla~ne sile vodnega toka, ki je presegla natezno trdnost materiala za{~itne zavese, so se vezni ~leni

3 Martin Smodi{: MEDNARODNA VAJA MURA Slika 2. Usposabljanja pripadnikov operativnih gasilskih enot {ir{ega pomena in pripadnikov oddelka za RIVNV za postavitev za{~itne oljne zavese tipa STATIC 350 GW na reki Muri (foto: B. [ajnovi~) Figure 2. Training of members of wide-operational-range firefighting units and the members of the RIVNV Department for the setup of an oil-retaining barrier, type STATIC 350 GW, on the Mura River (photo: B. [ajnovi~) Slika 3. Poskus postavitve za{~itne oljne zavese tipa STA- TIC 350 GW na reki Muri (foto: B. [ajnovi~) Figure 3. Setup of the oil-retaining barrier, type STATIC 350 GW, on the Mura River (photo: B. [ajnovi~). za~eli trgati. Drugi dan so se udele`enci na podlagi analize vzrokov neuspe{ne postavitve za{~itne zavese lotili njene postavitve v dveh kraj{ih delih in pod ugodnej{im kotom (pribli`no 25 ). Ta varianta postavitve je bila uspe{nej{a, kljub temu, da je bila hitrost vodnega toka {e vedno prevelika za uspe{no lovljenje imitacijskega sredstva. Zajelo se je pribli`no 30 odstotkov imitacijskega sredstva, kar je bilo ob zvi{anem vodostaju zaradi de`ja v gornjem toku Mure in ob upo{tevanju hitrosti toka okoli 2,5 m/s dober uspeh. Oba dneva je de`evalo, kar je delo {e dodatno ote`evalo. Nadaljnje usposabljanje zaradi de`ja in naglega zvi{anja vodostaja Mure, ki je na lokaciji I`akovci Otok ljubezni prestopila bregove, ni bilo mo`no. Evakuirati je bilo treba vso opremo, ki je bila skladi{~ena na tej lokaciji (slika 4). Take razmere so trajale vse do popoldneva pred vajo, ko so se razmere umirile, vodostaj reke se je zni`al, vendar je bila hitrost vodnega toka {e vedno pribli`no 2,8 m/s. Sodelujo~i V pripravah in poteku vaje so sodelovali [tab Civilne za{~ite Republike Slovenije, Uprava RS za za{~ito in re{evanje, Center za obve{~anje Republike Slovenije (CORS) ter regijska centra za obve{~anje (ReCO) Murska Sobota in Maribor, upravi za obrambo Murska Sobota in Maribor, 15. brigada voja{kega letalstva Slovenske vojske, MOP Hidrometeorolo{ki zavod Republike Slovenije, MOP Uprava RS za varstvo narave, MOP In{pektorat za okolje in prostor, skupina PIAC SLO (Principal International Alert Centre), In{pektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre~ami, MNZ policijski upravi Murska Sobota in Maribor, Ministrstvo za finance Carinska uprava R Slovenije, {taba Civilne za{~ite za vzhodno [tajersko in Pomurje s svojimi enotami in slu`bami Civilne za{~ite (CZ), slu`ba nujne medicinske pomo~i zdravstvenega doma Murska Sobota, vodnogospodarski podjetji (VGP) Mura in Drava, operativne gasilske enote {ir{ega pomena, ki opravljajo naloge tehni~nega re{evanja v primeru nesre~ z nevarnimi snovmi, ob~inski {tabi ter enote in slu`be Civilne za{~ite z obmo~ja Mure ter drugi organi in organizacije v skladu z na~rti za{~ite in re{evanja. Poleg navedenih so na podlagi dvostranskih sporazumov (3 5) na vaji sodelovali {e opozorilni center avstrijske [tajerske LWZ, centra za obve{~anje `upanij Zala in Va{ Republike Mad`arske, center za obve{~anje `upanije med`imurske Republike Hrva{ke, operativne gasilske enote avstrijske [tajerske, PIAC Avstrije (PIAC A), PIAC Mad`arske (PIAC M), PIAC Hrva{ke (PIAC H), enota z mobilnim laboratorijem za odkrivanje nevarnih situacij in mobilna enota za ~i{~enje pitne vode Republike Mad`arske ter drugi pristojni organi. Na vaji je skupno sodelovalo pribli`no 235 pripadnikov enot in slu`b ter drugih operativnih skupin. Potek vaje Slika 4. Zaradi naglega zvi{anja vodostaja reke Mure, ki je prestopila bregove na lokaciji I`akovci Otok ljubezni, je bilo usposabljanje ustavljeno. (foto: S. Jauk) Figure 4. Due to the rapid rising of the Mura River, which spilt over its banks at I`akovci Otok ljubezni, training exercises were temporarily stopped. (photo: S. Jauk) Vaja je potekala po scenariju na podlagi na~rtov za{~ite in re{evanja ter po operativnih na~rtih posameznih sodelujo- ~ih enot in slu`b v vaji. Upo{tevane so bile realne mo`nosti za obve{~anje ter aktiviranje sil za za{~ito, re{evanje in pomo~ ter drugih skupin, ki so bile predvidene za opravljanje posameznih nalog in za{~itnih ukrepov. Delo na vaji je vsebinsko in terminsko dolo~eval vnaprej pripravljen scenarij (slika 5). Takoj po nesre~i je prejel ReCO Maribor, v skladu z dolo~ili dvostranskih sporazumov (4), sporo~ilo o nesre~i od regionalnih oblasti avstrijske [tajerske. So~asno je PIAC A, skladno z dolo~ili AEWS, posredoval AEWS sporo~ilo o nesre~i PIAC SLO. Komunikacije med ustreznimi komunikacijskimi enotami PIAC CU (Principal International Alert

4 320 UJMA, {tevilka 13, 1999 Slika 5. Vodenje aktivnosti za{~ite in re{evanja v vaji Mura 98 (7) Figure 5. Command scheme of rescue and relief activities at the Mura 98 Exercise (7)

5 Martin Smodi{: MEDNARODNA VAJA MURA Slika 6. Karta lokacij prakti~nih dejavnosti na lokaciji I`akovci Otok ljubezni (7) Figure 6. Map of locations of field exercises at I`akovci Otok ljubezni (7) Centre Communication Unit), so potekale prek komunikacijskega sistema AEWS. Grozilo je hudo onesna`enje reke dolvodno od nesre~e z mo`nostjo nepredvidljivih ekolo{kih posledic, zato je ReCO Maribor v skladu z na~rti za{~ite in re{evanja aktiviral sile za za{~ito in re{evanje ter obve{~al ReCO Murska Sobota, CORS, pristojne slu`be in organe. ReCO Murska Sobota in CORS sta na podlagi prejetega obvestila v skladu z na~rti za{~ite in re{evanja aktivirala sile za za{~ito in re{evanje ter obve{~al pristojne slu`be in organe. Nesre~a je imela mednarodne razse`nosti, zato se je aktiviral tudi sistem AEWS, enota PIAC SLO. Na podlagi dvostranskih sporazumov je ReCO Murska Sobota o izrednem dogodku obvestil obmejni `upaniji Zala in Va{ na Mad`arskem in me imursko `upanijo na Hrva{kem. Na lokaciji Sladki vrh brod je gasilska enota Javnega zavoda za za{~ito in po`arno re{evanje Maribor (JZZPR) ob pomo~i oddelka za RIVNV postavila ~ez Muro za{~itno polipropilensko ~revo. Tako so sku{ali prepre~iti {irjenje nevarne snovi vzdol` vodotoka in odstraniti nevarno snov z re~ne gladine. Mobilna enota ekolo{kega laboratorija pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor (MEEL) je odvzela vzorce vode in zemljin omo~enega dela nabre`in ter identificirala nevarno snov. V tem ~asu so bile v pomurski regiji aktivirane gasilske enote {ir{ega pomena, [tab Civilne za{- ~ite za Pomurje, oddelek za RIVNV, oddelek za radiolo{ko, kemi~no in biolo{ko izvidovanje (RKB-izvidovanje), oddelek za tehni~no re{evaje (TRE), ekipa za postavitev za~asnih prebivali{~, ekipe za informacijsko podporo in administrativno delo, intervencijska enota VGP, TRE MO Murska Sobota, Prostovoljno gasilsko dru{tvo Melinci in ekipa prve pomo~i CZ (PP CZ) ob~ine Ljutomer. V intervencijo se je vklju~ila tudi policija z operativno-komunikacijskim centrom (OKC), ki je prevzela urejanje cestnega prometa, nemoten dostop intervencijskim skupinam na kraj Slika 7. Hidrolo{ko in meteorolo{ko merjenje mobilne enote HMZ RS na lokaciji I`akovci Otok ljubezni (foto: S. Jauk) Figure 7. Hydrological and meteorological measurements performed by the mobile measuring unit of the Hydrometeorological Institute of Slovenia at I`akovci Otok ljubezni (photo: S. Jauk)

6 322 UJMA, {tevilka 13, 1999 intervencije in komunikacijsko podporo prek OKC. Zaradi potrebne pomo~i pri ugotavljanju kontaminacije vodotoka, pitne vode in pre~i{~evanja pitne vode je poveljnik CZ za Pomurje zaprosil za pomo~ enoto z mobilnim laboratorijem za odkrivanje nevarnih situacij ter mobilno enota za ~i{~enje pitne vode iz sosednjih `upanij Zala in Va{ na Mad`arskem, ki sta svoje delo opravili na lokaciji Ver`ej Babi~ev mlin. Skupina PIAC SLO je na podlagi podatkov opazovanj s terena pripravljala poro~ila o stanju in oceno posledic, sprejemala odlo~itve o ukrepanju in posredovanju sporo~il AEWS PIAC Mad`arske, PIAC Hrva{ke in drugim dr`avam, skladno s postopki AEWS, ter regionalnim oblastem sosednjih dr`av v skladu z dvostranskimi sporazumi (3-5). Glavne prakti~ne dejavnosti so potekale na lokaciji I`akovci Otok ljubezni (slika 6), kjer je oddelek za RKB-izvidovanje odvzel vzorce vode in zemljin omo~enega dela nabre`in ter ugotavljal njihovo kontaminacijo. Mobilna enota HMZ RS je opravljala hidrolo{ke in meteorolo{ke meritve, pripravljala napovedi hidrometeorolo{kih razmer ter jih posredovala PIAC SLO in pristojnim slu`bam (slika 7). Intervencijska enota VGP Mura je uredila za~asno deponijo za odstranjeno nevarno snov ter z gradbeno mehanizacijo Slika 10. Pripadniki regijskega oddelka za tehni~no re{evanje so ob pomo~i gasilcev prepre~ili {irjenje nevarne snovi po rokavu Mure s t. i. pregrado iz bal slame. (foto: S. Jauk) Figure 10. Members of the Regional Technical Rescue Department, assisted by firefighters, prevented the spread of a hazardous substance in a branch of the Mura River by creating a barrier made of hay bales. (photo: S. Jauk) Slika 8. Polnjenje vre~ peska z napravo Valostop za postavitev t. i. sifonske pregrade na rokavu Mure (foto: S. Jauk) Figure 8. Filling sand bags with the help of the Valostop device for the purpose of setting up a siphon barrier in a branch of the Mura River (photo: S. Jauk) Slika 11. Operativne gasilske enote {ir{ega pomena so ob pomo~i oddelka za RIVNV postavile za{~itno oljno zaveso na Muri. (foto: B. [ajnovi~) Figure 11. Wide-operational-range firefighting units, assisted by members of the RIVNV Department, set up an oilretaining barrier on the Mura River. (photo: B. [ajnovi~) Slika 9. Pripadniki oddelka za tehni~no re{evanje MO Murska Sobota in VGP Mura so postavili t. i. sifonsko pregrado na rokavu Mure. (foto: S. Jauk) Figure 9. Members of the Technical Rescue Department of MO Murska Sobota and VGP Mura setting up the siphon barrier in a branch of the Mura River. (photo: S. Jauk) nudila pomo~ pri postavitvi pregrad na rokavu reke Mure. Tehni~no-re{evalne enote so postavile t. i. sifonsko pregrado (sliki 8, 9) in pregrado s pomo~jo bal slame (slika 10) ter tako prepre~ile nadaljnjo kontaminacijo rokava Mure. Operativne gasilske enote {ir{ega pomena so ob pomo~i oddelka za RIVNV postavile za{~itno oljno zaveso na Muri, s tem prepre~ile {irjenje nevarne snovi vzdol` reke in njeno nadaljnjo kontaminacijo. Zaradi izrednih hidrolo{kih razmer (hitrost vodnega toka je bila pribli`no 2,5 m/s) se je postavilo le {est ~lenov za{~itne zavese s skupno dol`ino 60 m. Tako se je demonstriralo postavljanje za{~itne oljne zavese, lovljenje in odstranjevanje nevarne snovi z re~ne gladine v pripravljene zbiralne bazene (sliki 11, 12). Potreben je bil {e dodaten monta`ni zbiralni bazen, zato ga je helikopter 15. brigade voja{kega letalstva Slovenske vojske prepeljal na lokacijo zajema nevarne snovi (slika 13). Pri postavljanju za{~itne zavese se je zgodila nesre~a, v kateri je eden od pripadnikov padel v reko, iz katere ga je bilo treba re{iti, mu nuditi prvo pomo~ ter ga z re{evalnim vozilom prepeljati v bolni{nico (slika 14).

7 Martin Smodi{: MEDNARODNA VAJA MURA Po odstranitvi nevarne snovi z vodotoka so PIAC SLO, ReCO Murska Sobota in CORS v skladu z na~rti obve{~anja sosednje dr`ave obvestili o prenehanju nevarnosti. Na koncu intervencije je bilo treba {e sanirati nabre`ine, zbiralne bazene in obmo~ja zajema nevarne snovi. Predpostavka vaje je bila realna; tako je vaja potekala v realnem ~asu in hidrometeorolo{kih razmerah. Za realisti- ~en u~inek made`a nevarne snovi se je uporabilo oljno vezivo CONEX WB1 (granulat perlita). Spremljanje hitrosti potovanja in prostorsko dolo~itev made`a je omogo~il testni sistem GPS/GSM. Vodenje Slika 12. Odstranjevanje zajete nevarne snovi imitacijskega sredstva CONEX WB1 z gladine Mure v zbiralne bazene (foto: S. Jauk) Figure 12. The hazardous substance CONEX WB1 simulation agent was removed from the surface of the Mura River and placed in pools. (photo: S. Jauk) Na vaji je bil preizku{en celoten sistem operativno-strokovnega vodenja, za{~ite in re{evanja, od lokalne, dr`avne do mednarodne ravni. Posebej izpostavljena je bila vloga vodje intervencije, ki je na kraju intervencije dolo~al, vodil, usklajeval in usmerjal naloge za{~ite, re{evanja in pomo~i, potrebne za{~itne ukrepe ter jih prena{al vodjem posameznih enot, ki so jih neposredno izvajale. Spremljanje Dejavnosti na vaji je na lokacijah Sladki vrh brod, I`akovci Otok ljubezni, Regijski center za obve{~anje Murska Sobota in PIAC SLO v skladu z na~rtom spremljalo pet spremljevalcev, ki jih je dolo~il In{pektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre~ami. Ugotovitve Slika 13. Posadka helikopterja 15. brigade voja{kega letalstva Slovenske vojske spu{~a monta`ni zbiralni bazen na brod (foto: S. Jauk) Figure 13. Helicopter crew of the 15th Airforce Brigade of the Slovene Army lowering a prefabricated pool onto a boat. (photo: B. [ajnovi~) Slika 14. Pripadniki oddelka za RIVNV in pripadniki ekipe prve pomo~i CZ pri re{evanju ponesre~enca (foto: B. [ajnovi~) Figure 14. Members of the RIVNV Department and the first-aid team of the Civil Protection Unit conducting a rescue operation. (photo: B. [ajnovi~) Na podlagi analiz sodelujo~ih na vaji, analize spremljevalcev vaje in ugotovitev skupine za pripravo elaborata vaje je bilo ugotovljeno: Namen in cilji vaje, dolo~eni v sklepu o pripravi in izvedbi mednarodne vaje Mura 98, so bili v celoti uresni~eni, vaja je bila dobro organizirana, potekala je po na~rtu in varno. Obve{~anje izvajalcev nalog za{~ite, re{evanja in pomo~i, ki je bilo naloga centrov za obve{~anje v Murski Soboti in Mariboru, je bilo profesionalno, ~asovno usklajeno in v skladu z dokumenti o obve{~anju, opozarjanju in alarmiranju ter na podlagi zahtev organov vodenja. Sodelujo~i so bili dobro pripravljeni in usposobljeni, naloge so opravili resno, saj je bilo delo, npr. pri postavitvi za{~itne zavese, zelo nevarno. Ena sama napaka bi lahko povzro~ila resne po{kodbe sodelujo~ih in opreme. Vodenje za{~ite in re{evanja je potekalo usklajeno, seveda ob upo{tevanju dejstva, da so bile posamezne aktivnosti na vaji vnaprej vsebinsko in ~asovno dolo~ene in se je vloga {tabov pri vodenju aktivnosti za{~ite in re{evanja nekoliko zmanj{ala. Vodenje prakti~nega dela vaje je bila naloga vodje intervencije, ki je svoje delo opravil profesionalno. Med pripravami na vajo so se aktivno vzpostavili stiki s predstavniki civilne za{~ite avstrijske [tajerske in med`imurske `upanije. Z `upanijama Zala in Va{ na Mad`arskem sodelujemo `e od leta Obmejno sodelovanje na podro~ju varstva pred naravnimi in civilizacijskimi nesre~ami se je tako raz{irilo tudi na sosednjo Avstrijo in Hrva{ko. Na vaji so bili realizirani meddr`avni sporazumi (3-5) s sosednjimi dr`avami na podro~ju sodelovanja pri varstvu pred naravnimi in civilizacijskimi nesre~ami. Skupna vaja je dokaz, da so medsebojni sporazumi na omenjenem podro~ju prakti~no izvedljivi in da ima tako aktivno sodelovanje med sosednjimi dr`avami pomembno vlogo pri varstvu in od-

8 324 UJMA, {tevilka 13, 1999 pravljanju posledic naravnih in drugih nesre~, {e posebej na obmejnem obmo~ju, pa tudi na obmo~ju cele dr`ave. Prvi~ se je prakti~no v tolik{nem merilu preizkusilo delovanje sistema AEWS delovanje skupin PIAC Avstrije, Slovenije, Mad`arske in Hrva{ke je bilo uspe{no. Na vaji se je pokazalo, da je mo`no tudi s preprostimi priro~nimi sredstvi (sliki 8 in 10) dokaj uspe{no prepre~iti {irjenje nevarne snovi na manj{ih vodotokih. Radijske zveze in tiho alarmiranje sistema zvez ZARE so potekale tehni~no brezhibno in na visoki kakovostni ravni. In{pektorji in pristojne slu`be (VGP, izpostave Uprave RS za varstvo narave idr.) so bili glede komunikacij tehni~no slabo opremljeni. Nimajo radijskih postaj in pozivnikov, ki bi bili vklju~eni v sistem zvez ZARE ter tako zagotovljena njihova dosegljivost. S tem niso bila popolnoma izpolnjena dolo~ila 6. ~lena dogovora (2). Vodnogospodarska podjetja nimajo na voljo potrebne tehni~ne opreme, materialnih sredstev in kadrov, nujno potrebnih ob intervencijah na vodnih povr{inah ob nenadnem onesna`enju z nevarnimi snovmi. Med pripravami na vajo se je pokazalo, da je testirana za{~itna zavesa neustrezna za hidrolo{ke razmere, kakr- {ne so bile med vajo. Zaradi postavitve zavese v enem kosu ~ez celotno {irino reke in nepravilnega kota postavitve je bila tla~na sila vodnega toka na zaveso prevelika, vezni ~leni zavese so se trgali, zavesa pa je deloma lebdela na re~ni gladini. Posledica tega je bil pobeg dela imitacijskega sredstva izpod zavese. Na vaji je bilo zaradi izrednih hidrolo{kih razmer (hitrost vodnega toka pribli`no 2,5 m/s) postavljenih le {est ~lenov za{~itne zavese v skupni dol`ini 60 m (slika 11). Kljub izrednim hidrolo{kim razmeram je bilo zajetih pribli`no 25 do 30 odstotkov imitacijskega sredstva (slika 12). To je glede na dejstvo, da se za{~itne zavese optimalno uporabljajo na teko~ih vodah v taki varianti postavitve do hitrosti vodnega toka najve~ 0,3 m/s (normalna komponenta hitrosti na za{- ~itno zaveso) (8), kar velik uspeh. Zaradi nekompatibilnosti dolo~ene za{~itno-re{evalne opreme operativnih gasilskih enot {ir{ega pomena, te med pripravami in med vajo ni bilo mo`no uporabiti. Ve~je materialne {kode med pripravami na vajo in vajo ni bilo, razen materialne {kode zaradi po{kodb za{~itnih zaves, kar je bilo predmet reklamacije. Predlogi za odpravo pomanjkljivosti in izbolj{anje pripravljenosti Priprave na mednarodno vajo v tolik{nem merilu, kot je bila vaja Mura 98, bi bilo treba za~eti veliko prej, saj so bili sodelujo~i na vaji pri dogovorih in nabavi potrebne specialne opreme v ~asovni stiski. V njej so se zna{li tudi na usposabljanju za delo z za{~itno zaveso. Dolo~iti je treba stalne lokacije za postavitev za{~itnih zaves za primer nenadnega onesna`enja Mure z nevarnimi snovmi, in sicer: na notranjem toku Mure od vtoka potoka Ku~nica do vtoka potoka [~avnica na mejnem odseku Mure z Avstrijo od vtoka potoka Ku~nica do jezu v Cer{aku in na mejnem odseku Mure s Hrva{ko od vtoka potoka Krka do vtoka potoka [~avnica, bo treba s predstavniki obeh dr`av dolo~iti najprimernej- {e stalne lokacije. Pri dolo~itvi stalnih lokacij za postavitev za{~itnih zaves bo treba upo{tevati: urejenost intervencijskih poti do lokacije intervencije in pristopnost do vodotoka zaradi fiksiranja in postavitve za{~itnih zaves (vi{inska razlika med gladino vodotoka in nabre`ino) hidrolo{ke razmere vodotoka (smer, hitrost, globina, relief dna idr.) izogibati se lokacijam z mo~no turbulenco povr{inskega toka uporabnost lokacije z rokavom oziroma zalivom zaradi razbremenitve glavnega toka potreben ~as za intervencijo od odkritja onesna`enja vodotoka do postavitve za{~itne zavese glede na mo`ne lokacije razlitij nevarnih snovi in ~as potovanja made`a. Pripraviti bo treba operativne na~rte za potek intervencij ob tovrstnih nesre~ah in v njih natan~no dolo~iti vse potrebne subjekte, ki imajo odlo~ilen vpliv za uspe{no izvedbo intervencije in sanacije npr.: do katere vi{ine vodostaja oz. pretoka je postavitev za{- ~itne zavese smiselna dolo~iti vodje za izvedbo posameznih aktivnosti pri postavitvi za{~itne zavese in odstranjevanju nevarne snovi z gladine vodotoka dolo~iti stalne lokacije za postavitev za{~itnih zaves dolo~iti mo`ne lokacije, kjer bi se lahko pri{lo do onesna- `enja vodotoka z nevarnimi snovmi dolo~iti naloge sodelujo~ih enot in slu`b pri intervenciji in sanaciji nesre~e z nevarnimi snovmi glede na dogovor (2) predvideti lokacije za za~asno deponiranje nevarnih snovi in podjetja za njihovo predelavo idr. Pripraviti bo treba poseben program usposabljanja vodij intervencij in izvajalcev za ukrepanje ob nenadnem onesna- `enju vodotokov z nevarnimi snovmi. Organizirati bo treba dopolnilna usposabljanja pripadnikov operativnih gasilski enot {ir{ega pomena in pripadnikov regijske enote za re{evanje na vodi, za postavitev za{~itnih zaves na vodotokih ter morebitne ugotovitve in re{itve za izbolj{anje uspe{nosti intervencije posredovati tudi drugim gasilskim enotam {ir{ega pomena, ki se ukvarjajo z re{evanjem ob nesre~ah z nevarnimi snovmi. Za vse izvajalce nalog ob nesre~i z nevarnimi snovmi (OGE, VGP, poveljnike regijskih enot RKB za{~ito, vodje intervencij, policijo, in{pekcijske slu`be idr.) bo treba organizirati strokoven posvet o ukrepanju in sanaciji ob nesre~ah z nenadnim onesna`enjem vodotokov z nevarnimi snovmi. Natan~no bo treba dolo~iti pooblastila in dol`nosti sodelujo- ~ih v intervencijah ob nesre~ah z nevarnimi snovmi na podlagi dogovora (2), saj se pri takih intervencijah {e vedno pojavlja veliko nepojasnjenih vpra{anj glede pristojnosti, povrnitve stro{kov intervencije, sanacije idr. Na regijski in dr`avni ravni je treba re{iti problem z za~asnimi odlagali{~i kontaminiranih odpadkov in problem poznej- {e obdelave oziroma predelave. Zagotoviti treba manjkajo~o za{~itno re{evalno opremo za nesre~e z nevarnimi snovmi in prav tako kompatibilnost opreme gasilskih dru{tev {ir{ega pomena v regiji in {ir{e. Za uspe{no postavitev za{~itne zavese bo treba v regiji zagotoviti vsaj en ve~ji gumijast ~oln (6 do 8 ljudi) z mo~nej{im»jet«motorjem in prikolico za prevoz ~olna. Zagotoviti bo treba ustrezno prikolico za prevoz nabavljenih za{~itnih zaves (dol`ina ~lena za{~itne oljne zavese je 10 m).

9 Martin Smodi{: MEDNARODNA VAJA MURA Upo{tevati bo treba vse ugotovitve (in predloge) ob delu z za{~itno zaveso na Muri ter jih smiselno uporabiti pri nabavi zaves za specifi~ni vodotok. Testiran sistem GPS/GSM bo treba izpopolniti in po dodatnih testiranjih vklju~iti v uporabo za spremljanje hitrosti in polo`aja nevarne snovi na vodotokih, spremljanje prevozov nevarnih snovi, dolo~evanje {irjenja po`arov v naravi, spremljanje intervencijskih vozil idr. V celoti bo treba podpreti sistem AEWS in ga v primeru onesna`enja voda v podonavskem bazenu tudi prakti~no uporabiti. Ob na~rtovanju podobnih vaj bo treba storiti ve~ za medijsko pozornost, ki je bila v tej vaji glede na njene mednarodne razse`nosti in medijsko pozornost v drugih sodelujo~ih dr`avah premajhna. Sklep Vaja je opozorila na nevarnost ekolo{kih katastrof zaradi nenadnega onesna`enja vodotokov z nevarnimi snovmi, ki je zaradi njihove vse ve~je proizvodnje in porabe v razvitem svetu in nezadostne osve{~enosti vsak dan ve~ja. Prav zaradi tega bo treba z represivnej{imi zakonskimi dolo~ili v najkraj{em ~asu»prisiliti«potencialne onesna`evalce vodotokov in drugih delov ekosistema, da zmanj{ajo nevarnost ekolo{kih nesre~ na najmanj{o mero oziroma, da jih v celoti prepre~ijo. Na podlagi analiz sodelujo~ih na vaji, analize spremljevalcev vaje in pozitivnih odmevov v javnosti je ocenjeno, da je bila vaja v celoti uspe{na, da so bili v kar najve~ji mo`ni meri izpolnjeni vsi cilji in obenem nakazani bistveni problemi ter re{itve ukrepanja ob nenadnem onesna`enju vodotokov podonavskega bazena. Literatura 1. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre~ami (Uradni list RS {t. 64/94) 2. Dogovor o medsebojnem sodelovanju pri za{~iti in re{evanju ter odpravljanju posledic nesre~ z nevarnimi snovmi (MORS {t /95 z dne ) 3. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado R Slovenije in Vlado R Mad`arske o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in civilizacijskimi nesre~ami (Uradni list RS {t. 11/95) 4. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado R Slovenije in Vlado R Avstrije o sodelovanju pri preventivi in medsebojni pomo~i pri katastrofah ali te`kih nesre~ah (BATKTN) (Uradni list RS {t. 10/97) 5. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado R Slovenije in Vlado R Hrva{ke o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in civilizacijskimi nesre~ami (BHRVNCN) (Uradni list RS {t. 24/99) 6. Na~rt za{~ite in re{evanja ob nesre~ah z nevarnimi snovmi pomurske regije, Uprava za obrambo Murska Sobota, Murska Sobota, Elaborat za izvajanje vaje Mura 98, operativna skupina za pripravo elaborata, Ljubljana, Leo, R., Lilie, R. H., 1994, Ölwehr Handbuch, Bekämpfung von Ölunfällen im Inland und auf See, K.O. Storck Verlag Hamburg, 4. überarbeitete Auflage