CAMP Triglavski narodni park testno območje Pokljuka

Transcription

1 HABIT-CHANGE CAMP Triglavski narodni park testno območje Pokljuka Januar 2013 This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF

2 Output Number: Date: Januar 2013 Title: Authors: CAMP Triglavski narodni park testno območje Pokljuka Tina Petras Sackl, Urška Smukavec, Christine Scholl, Miha Marolt (karte), Tomaž Kralj Project: HABIT-CHANGE Adaptive management of climate-induced changes of habitat diversity in protected areas Programme: CENTRAL EUROPE Project Number: 2CE168P3 Start date: 3/2010 End date: 2/2013 Lead Partner: Project Partner: Leibniz Institute of Ecological and Regional Development (IOER), Germany University of Vienna, Austria National Academy of Sciences, Scientific Centre for Aerospace Research of the Earth, Ukraine Thuringian State Institute for Forestry, Game and Fishery, Germany Potsdam Institute for Climate Impact Research, Germany Technische Universität Berlin, Germany Balaton Uplands National Park Directorate, Hungary Szent Istvan University, Hungary Biebrza National Park, Poland Environmental Protection Institute, Poland Triglav National Park, Slovenia University of Bucharest, Romania Central Institute for Meteorology and Geodynamics, Austria Danube Delta National Institute for Research and Development, Romania SOLINE Pridelava soli d.o.o., Slovenia University of Maribor, Slovenia European Academy Bolzano, Italy Contact: Marco Neubert, Sven Rannow, Further information [2]

3 Vsebina 1. Uvod 5 2. Splošni opis območja Splošne značilnosti testnega območja Varstveni status območja Geografske značilnosti Rastlinstvo, habitatni tipi in živalstvo Kmetijstvo Gozdarstvo Lovstvo Rekreacija in turizem Poselitev, urbanizem in infrastruktura Promet Energetika Raba mineralnih surovin Varstveni status habitatnih tipov in rastlinskih vrst Habitatni tipi iz Annexa I in vrednotenje varstvenega statusa Habitatni tipi pod vplivom podnebnih sprememb Občutljivost Natura 2000 habitatnih tipov na podnebne spremembe Naravne nesreče in podnebne spremebe Obstoječi in pričakovani pritiski na habitatne tipe in indikatorske vrste ter upravljalske strategije, prilagojene na podnebne spremembe Vplivi in upravljalski ukrepi za habitatne tipe z upoštevanjem podnebnih sprememb Vplivi in upravljalski ukrepi za indikatorske vrste z upoštevanjem podnebnih sprememb Vplivi in upravljalski ukrepi glede na dejavnosti z upoštevanjem vpliva podnebnih sprememb Upravljalski cilji in monitoringi Izbor indikatorjev glede na antropogene pritiske in podnebne spremembe Monitoring vegetacije visokih barij 73 This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [3]

4 6.3. Monitoring populacijske dinamike koconogega čuka (Aegolius funereus) Monitoring populacijske dinamike malega skovika (Glaucidium passerinum) Monitoring populacijske dinamike triprstega detla (Picoides trydactylus) Monitoring populacijske dinamike rjavega srakoperja (Lanius collurio) Deležniki Metode vključevanja deležnikov Rezultati sodelovanja z deležniki Vključevanje deležnikov v prihodnje Literatura in viri 91 [4]

5 1. Uvod Načrtovanje upravljanja je proces, s katerim naj bi zagotavljali želeno stanje v določenem območju. Temeljni cilji Triglavskega narodnega parka (TNP), opredeljeni z Zakonom o TNP, so: ohranjanje naravnih vrednot, naravnih virov, biodiverzitete in procesov, ohranjanje kulturne dediščine in krajinske krajine, omogočanje ustreznih pogojev za življenje lokalnega prebivalstva, zmanjševanje obremenitve okolja ter omogočanje raziskav in obiskovanja parka. Naše védenje o biodiverziteti TNP in človekovih vplivih nanjo je precej pomanjkljivo, še manj pa poznamo procese, ki to biodiverziteto določajo. Zato je bistveni poudarek načrta na monitoringih, s katerimi ne dobimo le boljšega poznavanja o delovanju ekosistema in njegovi dinamiki, temveč tudi povratno informacijo o učinkovitosti našega upravljanja. V sledečem dokumentu je predstavljen upravljalski načrt s prilagoditvami na podnebne spremembe za območje dela Pokljuke. Grožnje in ukrepi se nanašajo na tiste vrste, habitate in dejavnosti, ki so v tesnejši povezavi s predvidenimi spremembami v podnebju. This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [5]

6 2. Splošni opis območja 2.1. Splošne značilnosti testnega območja Planota Pokljuka je poleg Mežaklje in Jelovice večja planota na območju Julijskih Alp in leži na prehodu iz Ljubljanske kotline v visokogorje (Kunaver, 1998). Po nastanku in obliki je sorodna nekaterim velikim dinarskim kraškim planotam, vendar je dobila zaradi kasnejšega ledeniškega preoblikovanja in planinskega gospodarjenja povsem alpski videz (Kunaver, 1985). Površje prekrivajo predvsem sekundarni smrekovi sestoji, naravna posebnost planote pa so visoka barja, ki so ena izmed najjužneje ležečih visokih barij v Evropi. Večji del Pokljuke, z izjemo Mesnovca, pripada tretjemu varstvenemu območju Triglavskega narodnega parka. Testno območje s pokljuškimi barji leži v osrednjem delu Pokljuke. Legenda: TNP Border=meja TNP Slika 1: Testno območje Pokljuka (Vir: TNP, 2012) [6]

7 2.2. Varstveni status območja Planota Pokljuka leži v tretjem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, z izjemo območja Mesnovca, ki je v drugem varstvenem območju. Testno območje v celoti leži v tretjem varstvenem območju. Testno območje sodi tudi v območje Nature Pokljuška barja so habitatni tip, ki ga habitatna direktiva označuje za prednostnega in s tem državam članicam Unije nalaga zanje posebno skrb. Barja so poseben tip življenjskega okolja. Zanje je značilno stalno ali občasno zastajanje vode, zato na njih najdemo vodoljubne in vlagoljubne rastline, npr. šotni mah. Posebno pomemben za izvajanje varstva območij mreže Natura 2000 je 6. člen habitatne direktive, ki opredeljuje odnos med varovanjem habitatnih tipov in človekovimi dejavnostmi. (Dobravec, 2003) K naravnim znamenitostim prištevamo območje Goreljka, z lepo ohranjeno čelno morena Pokljuškega ledenika in visokim barjem, ter območje Šijca in Velikega Blejskega barja, ki spadata med največji visoki barji v Sloveniji (Kunaver in sod.,1985). Na območju Goreljka sta 2 memorialni dediščini. Grobišče borcev 3. bataljona Prešernove brigade je s kamnitim zidom in štirimi granitnimi kvadri obeleženo grobišče 79 borcev 3. bataljona Prešernove brigade in 7 borcev Gradnikove brigade, ki so padli Avtor ureditve grobišča je E. Ravnikar. V bližini je tudi spomenik padlim. Leta 2011 je bil na Goreljku obnovljen Knoflnov stan, ki je po odkupu leta 2005 v lasti Občine Bohinj. V prihodnje bo naloga upravljavca, da se obnovljenemu stanu najde ustrezno funkcijo ( npr. vključitev v obstoječo sirarsko pot, v turistično ponudbo- s predstavitvijo nekdanjega življenja planšarjev ali vključitev med muzejske zbirke)(jana Kus Veenvliet & Igor Zakotnik, 2012). This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [7]

8 Slika 2: Knoflnov stan na Goreljku (Vir: Lukan-Klavžer, 2012) 2.3. Geografske značilnosti GEOLOŠKE IN GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI Planota Pokljuka predstavlja ostanek pliocenskega ravnika in obdaja Julijske Alpe na jugovzhodnem delu. K ohranjanju ravnikov je pripomoglo predvsem sklenjenost apniško-dolomitnih grud (epirogentsko dvigovanje), na katerih se je začelo uveljavljati zakrasevanje. Večji del Pokljuke gradijo triasni apnenec in dolomit, na posameznih mestih se pojavljajo kamnine iz jure, precej pa je tudi manj vododržnih plasti, kot so werfenski skladi, laporji, skrilavci, jurski skladi, na katere so vezani površinski vodotoki. Pokljuka ima značaj pravega ravnika le v osrednjem delu, v višini 1200 m 1270 m, ta pa je razgiban v majhne griče med katerimi ležijo suhe doline (npr. na območju Rečiške in Belske planine). V spodnjem delu pokljuških suhih dolin je erozija toliko napredovala, da so nastale široke ravnine, med katerimi najširša leži med Mrzlim studencem in Goreljkom (1200 m 1220 m). Na zunanjem robu so se ohranile številne zatrepne in obvisele doline (Konjska dolina). Na jugozahodnem delu Pokljuke se dvigajo osamljeni vrhovi: Mesnovec (1536 m), Javorov vrh (1482 m), Rušov vrh (1455 m), v jugovzhodnem delu pa leži nekoliko nižje hribovje, z najvišjim vrhom Kokošinjco (1390 m) (Melik, 1954). Na relief je močno vplivala poledenitev. Na planoto so segali ledeniki s Pokljuškega pogorja, levo krilo bohinjskega ledenika je segalo vse do osredja Mrzlega studenca (morenski nasipi pri Grajski planini), radovinski led(enik) pa je bil prisoten na severnem robu. Ledeniki so za seboj pustili precej morenskega drobirja, številna mrazišča in barja, ki so se ohranila na 12 mestih. Na Pokljuki so se barja razvila iz nekdanjih ledeniških jezerc v kotanjah, ki jih je izdolbel ledenik in so se kasneje napolnile z apnenčasto glino. Barja ležijo večinoma na karbonatni podlagi, ki ji je pogosto [8]

9 primešan tudi roženec. Pokljuška barja so ena najjužnejše ležečih barij v Evropi (Kutnar in Martinčič, 2001; Kutnar in Martinčič, 2001, po: Piskernik in Martinčič, 1970; Melik, 1954). Grbinasti travniki predstavljajo izrazito drobno valovito površje, podobno majhnim vrtačam z vmesnimi grbinami višine od 0,3 do 1,5 m in medsebojno oddaljenostjo 2 do 3 m. Njihovo matično podlago sestavljajo bolj propustna ledeniška talna morena ali ledeniško-rečni prodni nanosi karbonatne sestave (apnenec, dolomit), ki jih gradijo balvani, prodniki, in finejše meljasto gradivo (ledeniška moka). Nastali so v dolgotrajnem procesu mehanskega spiranja in kemijskega raztapljanja (korozije) sipkega materiala, ki se odvija tako ploskovno kot točkovno. Človek je z dolgoletno (ročno) košnjo oziroma pašo izoblikoval in ohranjal za alpski prostor svojstveni vzorec kulturne krajine. (Jana Kus Veenvliet & Igor Zakotnik, 2012) Legenda: Pokljuka test area=testno območje na Pokljuki, cherty claystone= glinavec z roženci, cherty limestone=apnenec z roženci, cherty limestone and clastic sediments= apnenec z roženci in klastični sediment, limestone=apnenec, moraine=morena, peatbog sediment= barjanski sediment, volcanic clastic sediments= vulkanski klastični sedimenti Slika 3: Geološka zgradba testnega območja (Vir: Geološki zavod RS, 2011) PODNEBNE ZNAČILNOSTI Planota Pokljuka leži na vzhodnem delu Julijskih Alp. Njeno podnebje lahko označimo kot gorsko, nanj pa vplivajo nadmorska višina, ekspozicija ter bližnja klimatska vplivna območja. Zanj je značilno, This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [9]

10 da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot -3 C in najtoplejšega več kot 10 C. Takšne razmere so do zgornje gozdne meje z nadmorsko višino 1700 m do 1900 m (podnebje nižjega gorskega sveta). Značilne so obilne padavine. V vzhodnem delu Pokljuke pade letno od 1900 mm do 2000 mm padavin, proti zahodu količina padavin narašča in na najvišjem delu doseže od 2600 mm do 2700 mm. Približno polovica je snežnih padavin. Padavinski maksimum je močno razvlečen čez poletje, novembra pa doseže največjo vrednost (Bogataj, 2010). Na padavinski postaji Gorjuše (940 m n.v.) je bila povprečna letna vsota padavin v zadnjem desetletnem obdobju ( ) 1930 mm. Meseca z najmanjšo skupno vsoto padavin sta bila februar in januar, največ padavin je padlo meseca septembra in novembra. Padavinski režim je submediteranski s primarnim viškom padavin jeseni, sekundarnim pa spomladi (ARSO, 2011) povprečna mesečna višina padavin (mm) 50 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Slika 4: Povprečna mesečna višina padavin na Gorjušah v obdobju (Vir: ARSO, 2011) Na meteorološki postaji Rudno polje (1347 m n.v.) so zbrani podatki o temperaturnih vrednostih. Povprečna letna temperatura zraka v zadnjem desetletju ( ) je bila 3,9 C. Najtoplejša meseca sta bila julij in junij, s povprečno temperaturo zraka 13,5 C in 11,9 C, najhladnejša meseca sta bila januar in februar in sicer z -5,4 C in -4,5 C (ARSO, 2011). [10]

11 Slika 5: Povprečna letna temperatura zraka na Rudnem polju v obdobju (Vir: ARSO, 2011) Za območje Pokljuke so značilna mrazišča, kjer se v jasnih in mirnih nočeh temperatura zraka spusti precej nižje kot v okolici na podobni nadmorski višini. Mrazišča so konkavne oblike, najpogosteje jih najdemo v kraškem svetu (Rakovec in Vrhovec, 2000). Meritve temperatur v mraziščih potekajo na planini Javornik in v Medvedovi konti, kjer so bile najnižje izmerjene temperature pod -30 C. Toplotni obrat se pojavlja v plitvi kotanji Goreljeka z Mlakami, ki sega skoraj do Mrzlega Studenc. V hladnih obdobjih dneva in leta je tu bolj hladno kot na obrobju v višjih legah. Ker ima ta kotlinica le ozek prehod proti Koprivniku, se v njej v nočeh poleti, posebno močno pa pozimi, nabere zelo shlajen zrak. V nočeh odteka ta mrzli zrak skozi sotesko proti Koprivniku v obliki tipičnega nočnika, ki je posebno močan pozimi. Kotanja na Goreljku je med domačini znana po pogosti slani, ki tukaj nastopa. (Melik, 1950) Glede na analize podatkov meteoroloških postaj v bližini testnega območja povprečna letna temperatura zraka na vseh postajah narašča, trendi pa so statistično značilni. Prav tako se v zadnjem obdobju povečujejo tudi minimalne in maksimalne letne temperature. Primerjava trendov po letnih časih kaže značilno višje povprečne, minimalne in maksimalne temperature zraka za pomladne in poletne mesece na vseh postajah, najmanj sprememb pa je v jesenskem času. Vedno pogostejši so tudi ekstremni padavinski dogodki. Na vseh obravnavanih postajah lahko vsako leto pričakujemo vsaj en dan, ko je višina padavin nad 150 mm. Ekstremne padavine vplivajo na plazenje tal, povzročajo erozijo tal, uničujoče hudourniške vode, poplave, škodo v turizmu, infrastrukturi, kmetijstvu in drugih dejavnostih. Trajanje snežne odeje (SO) se med postajami na območju TNP in leti bistveno razlikuje. Na vseh analiziranih postajah je opažen negativen trend v številu dni s SO tekom snežne sezone, kar vpliva na turizem, vodni režim in kmetijstvo. (Črepinšek, Kralj, Kunšič, & Kajfež-Bogataj, 2012) This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [11]

12 VODOVJA Vodotoki in izviri so vezani na manjše zaplate vododržnih kamnin. Na osrednjem delu Pokljuke, ki ga gradijo jurske plasti, se pojavlja več manjših vodotokov (npr. na Goreljku), ki kar hitro poniknejo, z izjemo Ribšice, ki v visokem vodnem stanju edina doseže vznožje, in sicer Radovno nad Krnico. V bližini vasice Zatrnik je v apniško planoto Pokljuško Luknjo izdolbla slikovito deber, ki je v večjem delu pravi vintgar, v ostalem oddelku pa ima značaj kanjona z navpičnimi stenami. Na Mrzlem studencu se na vododržnih skrivljavih in lapornatih plasteh pojavljajo izdatnejši in trajni studenci. Ob Konjščici priteka Ribnica, na južnem robu planote pa Jerečica. Hudourniki so pogostejši na robu planote, kjer je zakrasevanje manjše (Melik, 1954). TLA Po podatkih Pedološke karte Slovenije merila 1: zasledimo na obravnavanem območju Pokljuke, združbe tal na apnencu in dolomitu. Prevladuje zlasti morenski material, kot posledica preteklega delovanja ledenikov. Kot talni tipi se na moreni pojavljajo zlasti rendzine z različnimi oblikami humusa (prhnina, sprstenina ter surovi humus). Mestoma so prisotna tudi distrična rjava tla na apnencih z roženci, ki predstavljajo višjo razvojno stopnjo tal. Imajo dobro razvit kambični B horizont. Vzrok zakisanja zgornjega sloja tal je prisotnost relativno debele plasti organske snovi. V A in B horizontu pa je zakisanje posledica izpiranja in s tem premeščanja bazičnih kationov v nižje plasti. Kot skrajno obliko izpiranja mestoma zasledimo prisotnost podzolov, ki so v Sloveniji izredno redek talni tip in kot tak pomembna naravna dediščina. Na območju ledeniških kotanj (konkavnih oblik) se je po odmiku ledenikov, zaradi prisotnosti finega morenskega materiala, zadržala voda. Posledično so ta območja naselile vodne rastline, kot so: dristavec (Potamogeton sp.), vodni rman, rogoz (Typha sp.) Kasneje, pred približno 6900 leti, pa so se pojavili šotni mahovi, ki so odigrali ključno vlogo pri nastanku visokih barij. Na visokih barjih vladajo izredno zahtevni ter selektivni življenjski pogoji: nizka ph vrednost (3,6-4,2), nizka vsebnost mineralnih snovi. Vzrok takemu stanju je vodni režim na visokih barij, ki se napajajo pretežno preko padavinske vode. [12]

13 Legenda: dystric cambisol= distrična rjava tla, fibric histosol= šotna tla visokega barja, mollic leptosol=prhninasta rendzine, rendzic leptosol=plitve rendzine Slika 6: Tipi prsti na Pokljuki (Vir: MKO, 2012) RABA TAL Za analizo spremembe rabe tal smo uporabili podatke Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Najstarejši prosto dostopni podatki, narejeni po enotni metodologiji zajema podatkov, so iz leta Prikazana je sprememba rabe tal med leti 2002 in V spodnji preglednici so zbrani podatki dejanske rabe tal, ki jih vodi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Podatki so za leti 2002 in This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [13]

14 Tabela 1: Raba tal na testnem območju Pokljuke za leti 2002 in 2011 (Vir: MKO, 2012) Raba tal Leto 2002 (ha) Leto 2011 (ha) Razlike (ha) Travniki 90,2 69,1 21,2 Barjanski travniki 0,5 11,7-11,2 Zapuščene kmetijske površine 3,1 6,7-3,6 Drevesa in grmičevja 2,9 2,0 0,9 Kmetijske površine z gozdnimi otoki 5,0 0,0 5,0 Gozd 721,7 739,6-17,9 Pozidane površine 21,5 30,1-8,5 Močvirja 10,5 12,1-1,6 Ločja 12,7 0 12,7 Ostala mokrišča 3,2 0 3,2 Vodovja 0 0,2-0,2 Neopredeljeno 0,1 0 0,1 Vsota 871,4 871,4 Po podatkih zgornje preglednice prihaja do precejšnjih odstopanj v posameznih rabah med leti 2002 in Del razlik izhaja iz načina zajema podatkov ter različne interpretacije posameznih rab. Največje razlike v rabi prostora je zaznati pri travnikih. Površina travnikov naj bi se zmanjšala za dobrih 21 ha, vendar je sprememba travniške rabe realno, zaradi vključevanja travnatih površin v druge rabe, manjša. [14]

15 Legenda: abandoned agricultural land= zapuščene kmetijske površine, bog meadow= ločja, built-up area= pozidane površine, forest= gozd, meadows= travniki, peat= barje, trees and shrubs= drevesa in grmičevje, water= vodovja Slika 7: Raba tal Pokljuke iz leta 2002 (Vir: MKO, 2012) This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [15]

16 Legenda: abandoned agricultural land= zapuščene kmetijske površine, agricultural land with forest trees= kmetijske površine z gozdnimi otoki, bog meadow= ločja, built-up area= pozidane površine, forest= gozd, meadow= travnik, moor= močvirja, other wet land= ostala mokrišča, peat= barje, trees and shrubs= drevesa in grmičevje, undefined= neopredeljeno, water= vodovja Slika 8: Raba tal Pokljuke iz leta 2011 (Vir: MKO, 2012) 2.4. Rastlinstvo, habitatni tipi in živalstvo RASTLINSTVO Pokljuka pripada alpskemu fitogeografskemu območju s prevladujočimi smrekovimi sestoji. Smrekov gozd je kot višinski pas razvit le redko, pogosteje se pojavlja v mraziščih, večinoma pa kot sekundarni gozd na območju primarnih bukovih sestojev s trilistno vetrnico (Anemono-Fagetum) (Martinčič in sod., 2007; Wraber, 1985). Od združb prevladujejo subalpinska smrekovja (Piceetum subalpinum), ki so razširjena v mraziščih na triasnih dolomitih s kislimi opodzoljenimi tlemi (Gozdnogospodarski načrt za desetletje Gozdne združbe GGO Bled (1: ); Wraber, 1985). [16]

17 Na obrobju barij se pojavljajo na podzolih ali distričnih rjavih tleh acidofilni smrekovi sestoji s smrečnim resnikom (Rhytidiadelpho lorei-piceetum). Sestoji Rhytidiadelpho lorei-piceetum cardaminetosum so pod izrazitim vplivom podtalnice in sezonskih poplav, medtem ko se sestoji Rhytidiadelpho lorei-piceetum typicum/sphagnetosum pojavljajo na dvignjenih obrobjih barij (Kutnar, 2003). Na izravnalnih delih na neprepustni podlagi, kjer ni bilo ojezeritve, so nastala mezotrofna smrekova barja. Večina barjanskih smrekovij pripada asociaciji Sphagno girgensohnii-piceetum var. geogr. Carex brizoides, medtem ko inicialnejša oblika barjanskih smrekovij pripada asociaciji Piceo abietis- Sphagnetum magellanici. Omenjeni sestoji se pojavljajo na prehodu od ruševja proti zrelejšim smrekovim sestojem, gradijo jih pa smreke krnjave in pritlikave rasti (Kutnar in Martinčič, 2001). Na predelih nekdanjih jezerc, ki so bili najbolj vlažni in hladni, se je naselilo ruševje iz morenske okolice. Na območju pokljuških barij pripada barjansko ruševje dvema asociacijama: v središču barij se pojavlja as. Pino mugi-sphagnetum fusci, medtem ko je za njihova obrobja značilna as. Pino mugi- Sphagnetum russowii (Kutnar in Martinčič, 2001; Kutnar in Martinčič, 2001, po: Piskernik in Martinčič, 1970). Barjanska travišča pripadajo razredu Scheuchzerio-Caricetea fuscae, v katerem so zajeta travišča minerotrofnih barij, prehodnih barij in močvirij, le as. Sphagno-Caricetum rostratae, ki se pojavlja v vodnih očesih na prehodu visokega v nizko barje, je sintaksonomsko bliže razredu Oxycocco- Sphagnetea. Poleg omenjene asociacije se na območju pokljuških barij pogosteje pojavljata še združbi s prevladujočim srhkim šašem (Caricetum davallianae; red Tofieldietalia) in alpskim mavčkom (Trichophoretum alpini; red Scheuchzerietalia palustris) (Kutnar in Martinčič, 2001). Travniki in pašniki, ki ležijo izven barjanskega sveta, pripadajo različnim združbam razreda Molinio- Arrhenatheretea. Manjše površine suhih travišč so omejene le na Javorov vrh, kjer so se verjetno ohranile zaradi vetrovne lege (Dobravec in sod., 2003). HABITATNI TIPI Tabela 2: Habitatni tipi na testnem območju Pokljuka (Vir: interni podatki TNP, 2012) IME HABITATNEGA TIPA PHYSIS- KODA IME HABITATNEGA TIPA PHYSIS- KODA Občasne stoječe vode 22.2 Gorska barjanska ruševja 44.A3 Zakoreninjena podvodna vegetacija Barjanska smrekovja 44.A411 Plavajoča vegetacija plitvih voda Presihajoče reke, potoki in hudourniki Dvignjeni predeli in robovi visokih barij, barjanske "trate" Barjanske uleknine Pionirske združbe prodišč gorskih Ostro šašje This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [17]

18 rek in potokov Gozdne čistine Kljunasto in mehurjasto šašje Gozdne čistine z vegetacijo visokih steblik Gozdne čistine z grmovno vegetacijo Zgodnje stopnje iglastih gozdov 31.8G Mezofilna do kserofilna volkovja pod gozdno mejo Močvirja z ločki Bazična nizka barja Nizka barja s srhkim in prosenim šašem Pridalpska nizka barja s srhkim šašem Subalpinski, s hranili bogati pašniki Kljunasto šašje na nizkih barjih 54.2-S1 Vlažni travniki zaraščajoči z brestovolisnim osladom Sestoji trilistnega mrzličnika 54.2-S2 Sestoji z veliko preslico Prehodna barja 54.5 Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki 37.2 Kljunasto šašje prehodnih barij Mehko osatovje Nasadi iglavcev Oligotrofni mokrotni travniki 37.3 Nasadi avtohtonih iglavcev Nitrofilni gozdni robovi in vlažno obrečno visoko steblikovje Zasenčeni nitrofilni gozdni robovi (obronki) Montanski in subalpinski sestoji visokih trav Sestoji z rušnato masnico v gorskem pasu Nitrofilno subalpinsko in alpinsko visoko steblikovje 37.7 Mejice in manjše skupine dreves in grmov Gozdni otoki Parkovne trate (zelenice) Okrasni vrtovi Mezofilni pašniki 38.1 Pozidana območja (mesta, vasi, industrijska območja) Vasi, robni deli predmestij in posamezne stavbe Intenzivni mezofilni pašniki Opuščeni kamnolomi Mezotrofni do evtrofni gojeni travniki Srednjeevropski mezotrofni vlažni travniki s travniškim lisičjim repom Srednjeevropski gorski gojeni travniki Subalpinska in altimontanska smrekovja z visokimi steblikami Montanska smrekovja v območju bukovja Drugotna smrekovja z avtohtonimi vrstami v podrasti Makadamska cesta 86.S S1 Asfaltne ceste 86.S Kolovoz, vlaka 86.S Pešpoti 86.S [18]

19 Slika 9: Habitatni tipi na testnem območju Pokljuka (Vir: interni podatki TNP, 2012) ŽIVALSTVO Živalstvo je na območju Triglavskega narodnega parka razmeroma slabo preučeno, primanjkujejo sistematična spremljanja vrst, podatki o razširjenosti, številčnosti in populacijskih gibanjih (Kryštufek, 2000). Podatki o prostorski in časovni prisotnosti ter populacijski dinamiki lovnih in nekdaj lovnih vrst, katerih analiza služi za varstveno načrtovanje, se zbirajo s strani upravljalca parka vsakodnevno, priložnostno pri obhodu okoliša, sistematično pa se izvajajo tudi enodnevna in enotedenska štetja (Marenče, 2006). Na območju Triglavskega narodnega parka pa so bile sistematično popisane le ptice in dvoživke, medtem ko so sistematični popisi nekaterih drugih živalskih skupin (netopirjev, plazilcev, kačjih pastirjev) omejeni na območje celotne Slovenije. Za ustrezno upravljanje živalskih vrst bi bile poleg stalnega monitoringa potrebne raziskave predvsem s področja populacijske ekologije in genetike. Podatki o prisotnosti vrst se nanašajo na širše območje Pokljuke, z okoliškimi naselji, od pribl. 900 m m. Glede na to, da večina skupin še ni bila sistematično raziskana na območju TNP ali Slovenije, This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [19]

20 so vključene tudi nekatere vrste s hipotetično razširjenostjo. Prikazane so le vrste z varstvenim statusom. Tabela 3: Pregled varstveno pomembnih in lovnih živalskih vrst na območju Pokljuke z varstvenimi kategorijami (Vir: interni podatki TNP; Kryštufek, 1991; Kryštufek, 2005; Presetnik in sod., 2005; Presetnik in sod. 2007; Jančar, 1997; Kozinc, 1995; Šere, 1992; Šere, 2000; Lešnik in Cipot, 2007; Krofel in sod,. 2009; Anko, 2003; Kiauta, 1962; Kotarac, 1997; Bedjanič, 2000; CKFF (podatkovna baza)) Razred Slovensko ime Znanstveno ime Rdeči seznam Uredba živali Direktiva habitati / Direktiva ptice Natura 2000 Opomba Mammalia beloprsi jež Erinaceus concolor S Mammalia gorska rovka Sorex alpinus O1 H Mammalia gozdna rovka Sorex araneus O1 H Mammalia mala rovka Sorex minutus O1 H Mammalia vrtna rovka Crocidura suaveolens H Mammalia navadni krt Talpa europaea O1 H Mammalia mali podkovnjak Rhinolophus hipposideros E S/H/o H II, IV Mammalia navadni netopir Myotis myotis E S/H/o H II, IV Mammalia Mammalia mali netopir širokouhi netopir Pipistrellus pipistrellus Barbastella barbastellus O1 S/H IV V S/H/o H II, IV Mammalia sivi uhati netopir Plecotus austriacus V S/H IV Mammalia rjavi uhati netopir Plecotus auritus V S/H IV Mammalia poljski zajec Lepus europaeus LV Mammalia planinski zajec Lepus timidus V S/H V glacialni relikt Mammalia navadna veverica Sciurus vulgaris O1 S Mammalia snežna voluharica Chionomys nivalis S/H Mammalia podlesek Muscardinus avellanarius O1 S/H/o R IV Mammalia drevesni polh Dryomys nitedula V S/H/o R IV Mammalia volk Canis lupus E S/H/o H, R II*, IV Mammalia lisica Vulpes vulpes LV Mammalia rjavi medved Ursus arctos E Mammalia velika podlasica, hermelin Mustela erminea O1 S/H Mammalia mala podlasica Mustela nivalis O1 S/H S/H/o H, R II*, IV Mammalia kuna belica Martes foina LV Mammalia kuna zlatica Martes martes V LV Mammalia navadni jelen Cervus elaphus LV Mammalia srna Capreolus capreolus LV K [20]

21 Mammalia gams Rupicapra rupicapra V LV Mammalia muflon Ovis ammon LV Aves kragulj Accipiter gentilis V S Aves skobec Accipiter nisus V S Aves kanja Buteo buteo O1 S Aves planinski orel Aquila chrysaetos V S/H I K Aves veliki klinkač Aquila clanga S/H I Aves postovka Falco tinnunculus V1 S Aves gozdni jereb Tetrastes bonasia E2 S/H/o I, II/2 K Aves divji petelin Tetrao urogallus E2 S/H/o I, II/2, III/2 Aves sloka Scolopax rusticola E2 S/H/o II/1, III/2 Aves grivar Columba palumbus O1 S II/1, III/1 Aves kukavica Cuculus canorus O1 S Aves mali skovik Glaucidium passerinum Aves lesna sova Strix aluco O1 S V1 S/H/o I K Aves kozača Strix uralensis V S/H/o I Aves koconogi čuk Aegolius funereus V1 S/H I K Aves hudournik Apus apus O1 S Aves smrdokavra Upupa epops E1 S/H/o Aves vijeglavka Jynx torquilla V S/H/o Aves pivka Picus canus V1 S/H/o I Aves črna žolna Dryocopus martius O1 S/H/o I K Aves veliki detel Dendrocopos major O1 S Aves triprsti detel Picoides tridactylus V S/H/o I K Aves kmečka lastovka Hirudo rustica O1 S Aves mestna lastovka Delichon urbicum O1 S Aves drevesna cipa Anthus trivialis O1 S Aves bela pastirica Motacilla alba O1 S Aves siva pastirica Motacilla cinerea O1 S Aves povodni kos Cinclus cinclus V S Aves stržek Troglodytes troglodytes Aves siva pevka Prunella modularis O1 S O1 S K enkratno opažanje v TNP (Pokljuka, 1955) pomembno gnezdenje vrste na pokljuškihbarjih zaradi redkosti v slovenskem merilu južna podvrsta macroura ima v TNP svojo zah.mejo razširjenosti This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [21]

22 Aves taščica Erithacus rubecula O1 S Aves Aves šmarnica pogorelček Phoenicurus ochruros Phoenicurus phoenicurus O1 E2 S S/H/o Aves repaljščica Saxicola rubetra E2 S/H/o K Aves sivi muhar Muscicapa striata O1 S Aves kos Turdus merula O1 S II/2 Aves cikovt Turdus philomelos O1 S II/2 Aves komatar Turdus torquatus O1 S Aves carar Turdus viscivorus O1 S II/2 Aves rumeni vrtnik Hippolais icterina K S Aves črnoglavka Sylvia atricapilla O1 S Aves mlinarček Sylvia curruca O1 S Aves Aves Aves Aves vrbji kovaček grmovščica rdečeglavi kraljiček rumenoglavi kraljiček Phylloscopus collybita Phylloscopus sibilatrix O1 O1 Regulus ignicapilla O1 S Regulus regulus O1 S Aves dolgorepka Aegithalos caudatus O1 S Aves menišček Parus ater O1 S Aves čopasta sinica Parus cristatus O1 S Aves velika sinica Parus major O1 S Aves gorska sinica Parus montanus O1 S Aves močvirska sinica Parus palustris O1 S Aves brglez Sitta europaea O1 S Aves dolgoprsti plezalček Certhia familiaris O1 S Aves kobilar Oriolus oriolus O1 S Aves rjavi srakoper Lanius collurio V1 S/H/o I K Aves šoja Garrulus glandarius S II/2 LV Aves krekovt Nucifraga caryocatactes Aves krokar Corvus corax O1 S Aves škorec Sturnus vulgaris O1 S II/2 Aves domači vrabec Passer domesticus O1 S Aves ščinkavec Fringilla coelebs O1 S Aves grilček Serinus serinus O1 S Aves lišček Carduelis carduelis O1 S Aves zelenec Carduelis chloris O1 S Aves brezovček Carduelis flammea O1 S O1 S S S enkratno opažanje v TNP (Pokljuka, 2006) [22]

23 Aves čižek Carduelis spinus O1 S Aves krivokljun Loxia curvirostra O1 S Aves kalin Pyrrhula pyrrhula O1 S Aves dlesk Coccothraustes coccothraustes Aves rumeni strnad Emberiza citrinella V S Reptilia slepec Anguis fragilis O1 S Reptilia smokulja Coronella austriaca V S/o R IV Reptilia belouška Natrix natrix O1 S Reptilia horvatova kuščarica, velebitska kuščarica O1 Iberolacerta horvathi V S/H/o R IV Reptilia pozidna kuščarica Podarcis muralis O1 S/o R IV Reptilia živorodna kuščarica Zootoca vivipara V S/o R Reptilia modras Vipera ammodytes V S/o R IV Reptilia navadni gad Vipera berus V S Amphibia navadni močerad Salamandra salamandra Amphibia planinski močerad Salamandra atra O1 S/H/o R IV Amphibia planinski pupek Mesotriton alpestris V S/H Amphibia navadni pupek Lissotriton vulgaris V S/H Amphibia veliki pupek Triturus carnifex V Amphibia planinski pupek Triturus alpinus V S/H Amphibia navadna krastača Bufo bufo V S/H Amphibia hribski urh Bombina variegata V O S S S/H/o H, R S/H/o H, R Amphibia sekulja Rana temporaria V S V Insecta zelenomodra deva Aeshna cyanea Insecta rjava deva Aeshna grandis V Insecta barjanska deva Aeshna juncea V glacialni relikt Insecta mahovna deva Aeshna subarctica R S Insecta Insecta alpski lesketnik barjanski lesketnik Somatochlora alpestris R Somatochlora arctica R S S II, IV II, IV edino znano nahajališče v Sloveniji (Pokljuka / Šijec) edino znano nahajališče v Sloveniji (Pokljuka / Šijec) največja populacija v Sloveniji (Pokljuka / Golemberca) This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [23]

24 Insecta Insecta kovinski lesketnik barjanski spreletavec Somatochlora metallica E S,H Leucorrhinia dubia E S,H Legenda: (1) Rdeči seznam: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10): Ex izumrla vrsta; Ex? domnevno izumrla vrsta; E prizadeta vrsta; V ranljiva vrsta; R redka vrsta; O vrsta zunaj nevarnosti; O1 podkategorija O, v katero se uvrstijo vrste, zavarovane z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS, ŠT. 57/93) in niso več ogrožene, obstaja pa potencialna možnost ponovne ogroženosti; I neopredeljena vrsta; K premalo znana vrsta (2) Direktiva habitati: Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (OJ L str. 7): II: rastlinske in živalske vrste iz Priloge II, za katere morajo države članice zagotavljati posebne ukrepe za ohranitev njihovih habitatov; IV: rastlinske in živalske vrste iz Priloge IV, ki jim morajo države članice zagotavljati strogo varstvo, vključno s prepovedjo posedovanja, prevoza, prodaje in zamenjave osebkov; V: rastlinske in živalske vrste iz Priloge V, ki jih je dovoljeno nadzorovano jemati iz narave in izkoriščati. (3) Direktiva ptice: Direktiva Sveta z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (79/409/EGS) (UL L str. 1): I: vrste ptic iz Priloge I, za katere se predvidevajo posebni ukrepi za ohranitev njihovih habitatov, da se zagotovi njihovo preživetje in razmnoževanje na območju njihove razširjenosti; II/1: vrste ptic iz Priloge II, ki jih je dovoljeno loviti na geografskem območju morja in kopnega, kjer velja direktiva; II/2: vrste ptic iz Priloge II, ki jih je dovoljeno loviti samo v tistih državah članicah, v zvezi s katerimi se navajajo v direktivi; III/1: vrste ptic iz Priloge III, ki jih je dovoljeno prodajati ali prevažati, posedovati ali ponujati za prodajo v vseh državah članicah, če so bili osebki zakonito pridobljeni; III/2: vrste ptic iz Priloge III, ki jih je ob zagotavljanju nekaterih omejitev in odobritvi Evropske komisije dovoljeno prodajati ali prevažati, posedovati ali ponujati za prodajo na ozemlju posameznih držav članic, če so bili osebki zakonito pridobljeni. (4) Uredba živali: Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09): S: živalske vrste iz poglavja A priloge 1, za katere je določen varstveni režim za varstvo živali in populacij; H: živalske vrste iz poglavja A priloge 2, za katere so določeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov; H*: živalske vrste iz poglavja B priloge 2, za katere so določeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov; o: živalske vrste iz poglavja A priloge 6, ki so predmet okoljske odgovornosti; o H: živalske vrste iz poglavja A priloge 6 ter njihovi habitati, ki so predmet okoljske odgovornosti; o R: živalske vrste iz poglavja A priloge 6 ter njihova razmnoževališča ali počivališča, ki so predmet okoljske odgovornosti. (5) Natura 2000: Kvalifikacijska vrsta za opredelitev Natura 2000 območja SI Julijske Alpe. LV: lovna vrsta v skladu z Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob (Uradni list RS, št. 101/04) Načrtovanje upravljanja z zavarovanimi živalskimi vrstami določa ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, medtem ko se upravljanje z divjadjo na območju TNP izvaja na podlagi lovsko upravljalskih načrtov Triglavskega in Gorenjskega lovsko upravljalskega območja (Marenče, 2012). Pokljuka spada v lovski revir Lepa Kopišča. V nadaljevanju so predstavljene živalske vrste, o katerih je objavljeno več podatkov na območju TNP. Medved Osrednje območje medveda v Sloveniji obsega Kočevsko, Notranjsko, del Dolenjske in južno obrobje Ljubljanske kotline. V Alpah je stalno živel še pred dobrimi sto leti, medtem ko je bil kasneje izrinjen zaradi človekove naselitve in drugih dejavnosti. TNP je del severozahodnega koridorja, ki je pomemben za širjenje medveda v druge predele Alp. Pokljuka je med pomembnejšimi območji za medveda na območju TNP. Ti se zadržujejo najpogosteje na Zgornjih in Spodnjih Pokljuških rovtih, na območju Lipnice pod Debelo pečjo, na planini Klek, v Stresenici pod Klečco, med Gorjušami in Rčitnim ter med Mesnovcem in Medvedovimi kontami. Slednje so že stoletja poznane pot medvedov, kjer so jih nekdaj lovili v jame, izkopane v ta namen (Marenče 1999, cit. po: Svetina, 1993). Na Pokljuko [24]

25 prihajajo medvedi z jeloviške in deloma bohinjske strani, Pokljuka pa preko Radovne predstavlja povezavo z Mežakljo. Najbolj znana prehoda sta skozi Streseno dolino in Konavčev žleb. Medvedi so na Pokljuki prisotni tudi v zimskem času, kjer se zadržujejo med Klekom in pobočji nad Radovno, verjetno pa tudi v Pokljuški soteski. Na Pokljuki je nekaj ledinskih imen, povezanih z besedo medved: Medvedovec, Medvedova konta, Meja dolina, Medvedova mizica. Trajnejše naselitve medveda na območju TNP so omejene predvsem zaradi dveh razlogov: konflikti z domačini in turisti ter neprimerna velikost območja (Marenče, 1999). Usmeritve na njegovih selitvenih poteh: omejen obisk, ustrezna opozorila, opustitev paše na najbolj izpostavljenih delih selitvenih poti z nadomestilom oz. nadomestnimi pašnimi površinami, ograde (Marenče 1999). Divji petelin Pokljuka je najpomembnejše območje za divjega petelina v TNP. Sistematično popisovanje te vrste na območju celotne Slovenije poteka od l. 1980, medtem ko se podatki iz preteklih let nanašajo na število rastišč ali na odstrel. Na divjega petelina vplivajo predvsem gozdnogospodarske dejavnosti, kot so: gradnje gozdnih vlak in sečnje na rastiščih oz. njihovi neposredni bližini, poseke zrelega drevja z močnim pomlajevanjem in sanitarne sečnje. Ostali dejavniki, ki vznemirjajo to vrsto, so: hoja po brezpotjih zaradi rekreacije, gobarjenje in nabiranje drugih gozdnih sadežev, fotolov in opazovanje v času rastitve ter nenadzorovana paša domačih živali. Problem je predvsem v vse večji množičnosti teh dejavnosti, brez prostorskih in časovnih omejitev. Ukrepi za preprečevanje vznemirjanje divjega petelina: (1) Prepovedati dostop na posameznih rastiščih, drugje pa ga omejiti v času rastitve, ne glede na namen prisotnosti. (2) Na rastiščih oz. mirnih območjih prepovedati pašo domačih živali ter omejiti nabiralništvo in druge aktivnosti. Popolna zapora prometa: do , zunaj tega časa pa dovoliti promet le za namen gospodarjenja z gozdovi. (3) Na območju rastišč naj se določi primeren način izvajanja gozdnih del (npr.: puščati stara drevesa in štore, ki služijo za prenočevanje in svatovanje, ohranjati sestoje različnih starostnih razredov ter 100 in več let stare sestoje v osrednjih območjih divjega petelina, ohranjati primerno strukturo sestojev zastrtost krošnje naj znaša največ %). (4) Monitoring naj se izvaja koordinirano, z dogovorom med interesnimi skupinami. (5) Uskladiti odvzem parkljarjev in plenilcev v okolici mirnih območjih oz. rastišč divjega petelina na lovnih območjih posvetiti pozornost. (6) Prepovedati rabo žičnatih ograj na območjih divjega petelina. (Marenče, v pripravi; This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [25]

26 Slika 10: Veliki divji petelin (Vir: TNP, 2012) Divjad Jelenjad Na območju Slovenije naj bi jelenjad v 19. stoletju skorajda povsem iztrebili (Kryštufek, 1991), verjetno pa se je nekaj živali obdržalo v gozdovih Javornikov in Nanosa (Marenče, 2012). Konec 19. stoletja so začeli z naseljevanjem jelenjadi iz Madžarske, Poljske, Karpatov in Gornje Štajerske. Iz obor v Kokri, Jelendolu, na graščini Planina, V Leskovi dolini pod Snežnikom in na Pohorju se je Jelenjad razširila po vsej Sloveniji (z izjemo ravninskih predelov večjih kotlin in Obale) (Marenče, 2012). Podatki o prisotnosti jelenjadi na Pokljuki se nanašajo na območje lovskega revirja Lepa Kopišča. Prvi podatek opazovanja jelenjadi na Lepih Kopiščih je iz l. 1964, ko so bili pod planino Lipanca opaženi dve košuti in jelen deseterak. Po l se je začela jelenjad na tem območju stalno pojavljati in širiti, tako da je ponekod celo zavzela tradicionalni življenjski prostor gamsa: v Vošovcu, pod Debelo pečjo in v Stresenici (Marenče, 2012). Najraje se zadržuje v mirnejših predelih nad Radovno (Stresence, Kremenovec). V času ruka je posebej pogosta v okolici planine Klek, ki je eno najmočnejših jelenovih rukališč. V zimskem času se jelenjad preseli s planote na obrobje Stare Pokljuke in v Radovno, več živali pa prezimuje tudi na območju lovskih družin Koprivnik-Gorjuše in Bled. Stalni zimski krmišči, ki sta bili sprva namenjeni muflonom, sta v Radovni (Marenče, 2012). Ocena številčnosti jelenjadi za okoliš Lepa Kopišča je 80 (Marenče, 2012; Marenče, neobj.) Gamsi Gams se pojavlja na Pokljukie predvsem v zimskem času, ko se več zadržuje pod zgornjo drevesno mejo. Letna stanišča ima nad zgornjo gozdno mejo in se razmeroma redko pojavlja v gozdnatih območjih, kot je Pokljuka. Do l je populacija gamsov izmenično naraščala in upadala, nato pa začela naraščati do l Po tem letu so se pojavile gamsje garje, ki so bile vzrok za zmanjševanje [26]

27 staleža, ki je bil najnižji v letih 1984 in Po l se je število znova dvignilo in se vse do danes ni bistveno spreminjalo (Marenče, 1998). Moteči dejavniki za živalske vrste, vključno za divjad, so predvsem naslednji: hoja po brezpotjih in neoznačenih (lovskih) poteh; sprehajalci s psi in klateški psi; zračni promet; nenadzorovana paša; spreminjanje namembnosti objektov, zlasti na osamljenih lokacijah; nabiranje gozdnih sadežev, zlasti gobarjenje; uporaba motornih sani; uporaba pirotehničnih sredstev (Marenče, neobj.; Bizjak, 1997). Najpomembnejši ukrep, ki bi pripomogel k manjšemu vznemirjanju divjadi, je vzpostavitev mirnih con, s časovnimi omejitvami, z omejitvami številčnosti obiska in omejitvami izvajanja določenih turističnih in rekreacijskih dejavnosti. Tabela 4: Lovna doba (Vir: Ur.l.RS št. 101/2004, 2004) Lovna doba Slovensko ime Znanstveno ime Lovna doba poljski zajec Lepus europaeus od 1. oktobra do 15. decembra lisica Vulpes vulpes od 1. julija do 15. marca kuna belica Martes foina od 1. novembra do 28. februarja kuna zlatica Martes martes od 1. novembra do 28. februarja navadni jelen jelen košuta, teleta obeh spolov junica, lanščak srna srnjak, lanščak srna, mladiči obeh spolov mladica Cervus elaphus Capreolus capreolus od 16. avgusta do 31. decembra od 1. septembra do 31. decembra od 1. julija do 31. decembra od 1. maja do 31. oktobra od 1. septembra so 31. decembra od 1. maja do 31. decembra gams Rupicapra rupicapra od 1. avgusta do 31. decembra muflon oven, lanščaki obeh spolov in jagneta obeh spolov ovca Ovis ammon od 1. avgusta do 28. februarja od 1. avgusta do 31. decembra This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [27]

28 2.5. Kmetijstvo Morenska podlaga ima velike zasluge za nastanek prvih planin, saj je morenski drobir nadomestil manjkajočo preperelino, kjer so se kasneje razvile pašne površine. Najstarejše omembe planin na Pokljuki so iz 14. stoletja, nekatere so bile poseljene že v prazgodovini, na kar kažejo najdbe orodja iz železne dobe. V preteklosti so kmetje razvili sistem planinske paše v stopnjah, planine na Pokljuki so predstavljale prehod iz pašnikov v bližini vasi proti visokim planinam. Danes pa je zaradi ugodnejših gospodarskih razmer časovni razpored paše drugače, saj pasejo živino na Pokljuki vso pašno sezono. (Cevc, 1992) Planina Goreljek (1260m) je spodnja ali senožetna bohinjska planina. Pripada planinski srenji Češnjica, kamor spadajo vasi Koprivnik, Podjelje, Češnjica in Jereka. (Cevc, 1992) Deli se na zgornji in spodnji Goreljek, pašno območje pa obsega približno 200 ha. Planina je dobro dostopma po cesti in priljubljena med obiskovalci. Lega na planoti, hkrati lega v bližini, deloma na ravnici nekdanjega jezera, kjer so po njem ostale vlažne trate na ilovni podlagi, je dala osnovo veliki ter prostrani planini Goreljek. Planina je nastala na predelu, kjer je bil nekdaj gozd, a so ga izkrčili. Samo ime Goreljek nam to pove. Del Goreljka stoji že na brdih. (Melik, 1950) Pomladna paša je kratka, z večinoma eno košnjo (v začetku julija, včasih še konec avgusta) in jesensko pašo. Po drugi svetovni vojni je paša počasi upadala. V sedemdesetih in začetku osemdesetih let je veliko lastnikov prodalo svoja zemljišča in staje, ki so jih kupci preuredili v počitniške hiše. Vzhodne predele Spodnjega Goreljka so leta 1987 uredili za pašo v čredinkah, kar je dejansko oživilo tradicionalno kmetijsko dejavnost. Na Goreljku je trenutno 1 stalna kmetija, okrog 10 je tradicionalno delujočih v poletnih mesecih. Goreljek je tradicionalno goveja planina, zato je pašo konj in drobnice mogoče jemati kot dopolnilno dejavnost z manjšim številom živali. Kmetje pasejo živino od sredine maja do sredine septembra, ob ugodnih razmerah tudi dlje. Paša poteka na travnikih spomladi in jeseni, na pašnikih vso sezono. Problem paše je, da sem pripeljejo živino tudi kmetje iz oddaljenih krajev, ki niso lastniki zemlje ali upravičenci do paše. Živino pustijo v naravi brez nadzora. Na Zgornjem Goreljku paše v jesenskem času pogosto zmanjka in tudi kmetje spustijo živino iz ograjenih in urejenih pašnikov. Primernejši za košnjo so tisti travniki, ki ležijo na prisojnejših legah in niso zamočvirjeni. Reja drugih vrst domačih živali se pojavlja na nekaterih kmetijah, ki delujejo na Goreljku v poletnih mesecih. Predvsem gre za rejo prašičev v neposredni bližini barja. (Dobravec, 2003) Z dveh planšarij na Goreljku mleko vozijo tudi v dolino, poleg tega pa mleko predelujejo v sir in mlečne izdelke. [28]

29 Slika 11: Avtohtona pasma-bohinjska cika (Vir: Smukavec, 2012) Vzhodni del testnega območja spada v blejsko območje. Grajska planina (1215 m) pripada blejski ali grajski srenji, ki jo sestavljajo vasi Grad, Zagorice, Želeče in Mlino. (Fabjan, 1985) Grajska planina je v istem predelu nekdanjih jezer kot Goreljek, vendar je planinsko naselje samo postavljeno na morenski nasip. Planine od tod proti vzhodu, kjer se nad Pokljuko dvigajo brda s m relativne višine, so nameščene v izrazitih suhih dolinah, zadelanih z morenami. (Melik, 1950) Paša v gozdu je od leta 1960 z Zakonom o gozdovih prepovedana, dovoljena je le izjemoma, po posebnem gojitvenem načrtu, vendar se še vedno pojavlja v okolici Goreljka. Problem nastane zaradi neograjenih površin. Pred leti so ogradili Grajsko planino. Paša zavira naravno obnovo gozda. Živina poškoduje rastje, predvsem mlade sestoje ter s hojo stlači površinski sloj tal, zaradi česar se zmanjša zračnost in se začnejo redukcijski procesi, kar vodi v površinsko zaglejevanje. Razvije se surovi humus, ki močno vpija vlago, in prepustnost tal se zmanjša. Nastane antropogeni stagnoglej, kjer se korenine dreves le s težavo zaraščajo. Tako je kvaliteta bodočih sestojev slabša, živina pa objeda tudi mladje iglavcev in listavcev. (Horvat-Marolt, 1984) Ena izmed najbolj zastopanih funkcij gozda je turistična in rekreacijska. Številni obiskovalci z izvajanjem različnih dejavnosti tako dobesedno izrinejo živino v gozd. Velik problem je ravno na Goreljku, ki ima malo pašnih površin, zaradi pozidave s počitniškimi hišami in ograjevanja pa je pašno območje še zmanjšano. Nenadzorovana paša predstavlja velik problem predvsem na območju šotnih barij. Šotno barje Goreljek se nahaja ob planini, kjer se domačini ukvarjajo z živinorejo. Precejšnja lastniška razdrobljenost travnikov in neupoštevanje pašnih redov ogroža barje, saj nekateri neodgovorni kmetje sem pripeljejo živino iz drugih krajev in jo v času pašne sezone puščajo na tem območju. S tem pa so ogroženi tudi viri pitne vode za okoliška naselja. (Žemva, 2007) This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [29]

30 2.6. Gozdarstvo Prvi zapisani podatek o pokljuških gozdovih je v izročitveni listini, s katero je leta nemški cesar Henrik II. daroval briksenškemu škofu Albuinu posest med Savo Dolinko in Savo Bohinjko. Gozdove so takrat izkoriščali kot obsežna lovišča, prebivalstvo pa je imelo pravice steljariti, pasti živino in izkoriščati les za gradnjo in drva. V 16.st. je železarstvo doseglo svoj višek. Na Pokljuki so kopali in talili železovo rudo, rabili so veliko drv. (Fon, 1969) Bukove gozdove je nadomestila smreka saj je človek zaradi bolj uporabnega in dražjega lesa spodbujal rast smreke. V zadnjih desetletjih se spodbuja listavce oziroma mešani gozd. Načrtno gospodarjenje z gozdom ima na Pokljuki že več kot 170-letno tradicijo. Leta 1837 je bil izdelan prvi gozdarski načrt, v katerem so popisali opustošene gozdove in predpisali cilje, ki naj bi pripeljali do izboljšanja stanja. (Budkovič, 1999) Zakon o gozdovih iz leta 1993 je v slovensko gozdarstvo vnesel dve večji spremembi. Prva se nanaša na gospodarjenje z gozdovi, kjer sedaj v zasebnih gozdovih gospodari lastnik v sodelovanju z gozdarsko stroko (Zavod za gozdove Slovenije), v državnih pa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Druga je ločitev načrtovanja in usmerjanja sonaravnega gospodarjenja od izvajanja ukrepov oz. del v gozdu. Zakon je obdržal načelo splošne odprtosti gozdov za t.i.»normalno rabo«. Zakon enako temelji na načelih sonaravnosti, trajnosti in večnamenskosti. Gozdarstvo je danes na Pokljuki najbolj pogosta in stalno prisotna dejavnost, ki pa je praviloma omejena na delovni teden. (Šolar, 2002) Od leta 1994 za načrtovanje in usmerjanje sonaravnega razvoja gozdov na območju Pokljuke skrbi ZGS OE Bled, delita si ga krajevni enoti Pokljuka (GGE Pokljuka, GGE Bled) in Bohinj (GGE Bohinj). Največji del projektnega območja spada v GGE Bohinj, sledi GGE Pokljuka ter GGE Bled. ( Z uveljavitvijo Zakona o TNP iz leta 2010, to je z oblikovanjem varstvenih območij s predpisanim varstvenimi režimi, je na tretjem varstvenem območju, kamor spada testno območje, gospodarjenje z gozdom dopustno. Na območju Pokljuke se prepletajo številne funkcije gozda in sicer: Ekološke: Varovalna Varovalno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki zagotavljajo odpornost tal na erozijske pojave, ki jih povzročajo padavine in veter. Varovalni gozdovi preprečujejo zemeljske in snežne plazove, usade in valjenje kamenja. Hidrološka Hidrološko funkcijo opravljajo gozdovi, ki ohranjajo čistost podtalnice, oziroma vode, ki pronica v podzemni svet in čistost tekočih voda. Gozd omejuje erozijo in odtok vode, ki bo vse pomembnejši vir za prebivalstvo širše okolice. Biotopska Na območju so prisotna šotna barja. Pomembni so smrekovi gozdovi, tu se nahajajo življenjski prostori divjega petelina in ruševca ter gozdovi pomembni za obstoj in ohranitev populacij različnih vrst prosto živečih živali. Socialne: Rekreacijska [30]

31 Rekreacijsko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki so pomembni kot rekreacijski prostor za obiskovalce in omogočajo ljudem stik z naravo, mir in spremembo okolja. Na območju so planinske poti, v zimskem času so urejene tekaške proge in dve manjši smučišči. Planina nudi možnosti za sprehode, kolesarjenje in ostale dejavnosti, ki krepijo psihofizično stanje ljudi. Funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot Naravne vrednote kot so geološki, geomorfološki pojavi, oblike ledeniškega delovanja, izviri, barja Raziskovalna Postavljene so raziskovalne ploskve. Poučna Območje obiskujejo ekskurzije gozdarjev, vse bolj je prisotna težnja osnovnih in srednjih šol iz Slovenije, da spoznajo gozdarstvo in gozdove v naravi. Po območju potekata učni poti Pokljuška pot in učna pot Barje Goreljek. Obrambna To funkcijo opravljajo gozdovi ob vojašnici na Rudnem polju. Estetska Gozdovi, ki zakrivajo krajinsko moteče objekte, izraziti gozdni robovi in posamezna drevesa, ki dajejo pečat lepoti krajinske podobe v predelih z večjim obiskom, so gradniki estetske funkcije. Pozitivno vplivajo tudi planine. Varovanje kulturne dediščine To funkcijo imajo gozdovi na območjih in v okolici objektov in kulturne dediščine. Pomembna kulturna dediščina je Avstroogrska obrambna linija soške fronte (Savska linija), ki poteka od Močil preko Mrzlega studenca do planine Kranjska dolina. Travniške površine, rovti in pašne planine imajo ohranjeno kulturno krajino in značilno ljudsko stavbarstvo. Proizvodne: Lesnoproizvodna Najvišjo stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi v rastiščnogojitvenih tipih, kjer je možno dolgoročno sekati letno več kot 5 m³ bruto lesne mase na hektar. (Gartner idr., 2007) Vidni so tudi negativni vplivi (predvsem ob ujmah) pretekle usmeritve gospodarjenja v preveč čiste, enodobne, zastorne sestoje. Sedanja usmeritev gre v smeri proizvodnje nadpovprečne kvalitete iglavcev ter vnašanja jelke in listavcev. Tak proces sicer zmanjšuje količinsko produkcijo, vendar pa povečuje kvaliteto, stabilnost in sposobnost opravljanja ostalih funkcij. (Albinini, 2003) Funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin Od gozdnih dobrin ljudje največ nabirajo gobe, sledi nabiranje borovnic, nabiranje drugih plodov (gozdne jagode, brusnice, ) in zdravilnih zelišč (arnika) je bolj redko. Lovna Lovna funkcija je zelo raznolika: za lov, opazovanje, fotografiranje je zanimiv zelo širok spekter živalskega sveta na tem območju. To funkcijo opravljajo zlasti gozdovi in z njimi povezani ekosistemi v gozdnem prostoru, ki so pomembni za izboljšanje prehranskih razmer za divjad, ki jo je dovoljeno loviti, oziroma ožja območja, ki so pomembna za gojitev divjadi. (Gartner idr., 2007) This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [31]

32 2.7. Lovstvo Zakon o TNP iz leta 1981 je pooblastila o poklicnem opravljanju javnih funkcij v delovni organizaciji Triglavski narodni park, kasneje preimenovani v javni zavod, dobil od Zavoda za gojitev divjadi Triglav- Bled, ki se je do tega trenutka ukvarjal z gojitvijo in lovom divjadi v gojitvenem lovišču Triglav. Poklicni lovski čuvaji so z dodatnim izobraževanjem postali naravovarstveni nadzorniki, ves čas pa so opravljali tudi lovske naloge, saj je upravljavec TNP med drugim obdržal pristojnost upravljanja z divjadjo v državnem lovišču, to je današnjem LPN Triglav. (Uredba o določitvi LPN..., 2004; Zakon o divjadi..., 2004) Lovska dejavnost je načrtovana z lovsko upravljavskimi načrti, ki jih izvajajo upravljavci lovišč- lovske družine in lovišč s posebnim namenom. Z uveljavitvijo Zakona o TNP iz leta 2010, je v tretjem varstvenem območju, kamor spada testno območje na Pokljuki, lov dovoljen in načrtovan, izvaja pa se skladno s predpisanimi desetletnimi in letnimi lovsko upravljavskimi načrti Triglavskega in Gorenjskega upravljavskega območja. Pripravlja jih območna enota Zavoda za gozdove Slovenije Kranj. Na testnem območju, večji del ulova upravlja Lovsko gojitveno območje Triglav, ki deluje v sklopu JZ TNP, manjša območja pa lovske družine Stara Fužina, Nomenj in Bled. Upravljanje z divjadjo v lovišču LPN Triglav se razlikuje od ostalih po tem, da se praktično ne izvaja odstrela male divjadi. Interna navodila lovišča sicer dopuščajo odstrel lisic in kun, vendar je ta odločitev prepuščena revirnim lovcem. Največji problem v lovišču predstavlja prisotnost garij pri gamsih. Odstrel se v lovišču izvaja v skladu z letnim načrtom za Triglavsko LUO. Populacija je prevelika, zato prihaja do naravnega izločanja osebkov. (Gartner idr., 2007) V LPN Triglav so zaradi naravovarstvenih zahtev sprejeti dodatni ukrepi pri varstvu in upravljanju, ki niso predmet lovskih načrtov. Slednji vključujejo prepoved lova na vse vrste ptičev in na velike zveri, izvajanje le sanitarnih izločitev kozoroga ter prepoved izvajanja lova v času množičnega obiskovanja parka v poletnem in zgodnje jesenskem obdobju. (Jana Kus Veenvliet & Igor Zakotnik, 2012) 2.8. Rekreacija in turizem Izletništvo Za izletništvo so primerna območja, kjer so počivališč in parkirišča, največja zgostitev ljudi je na območju Mrzlega studenca, ki je izhodišče za krajše sprehode in kjer je edini pravi piknik prostor. Poleg odpadkov in hrupa, je največji negativni vpliv na naravno okolje povezan z izletništvom, veliko število avtomobilov. Pohodništvo Pokljuka predstavlja priljubljeno izhodišče za obisk visokogorja, predvsem Rudno polje, od koder vodi najlažji in najkrajši pristop na najvišji vrh-triglav. Po projektnem območju poteka markirana planinska pot, ki se prične na Koprivniku in poteka proti severu do Spodnjega Goreljka. Tu se razcepi v dva kraka-proti SV vodi mimo barja Šijec in Blejskega barja do Grajske planine, proti SZ pa po cesti skozi Zgornji Goreljek, čez Rudno dolino proti planini [32]

33 Javornik in naprej proti planini Lipanca. Javorov vrh (1482 m) je gozdnata vzpetina jugozahodno od Goreljka. Skalnati pomol tik pod vrhom je eno najlepših pokljuških razgledišč. Vzpon po markirani poti, ki se prične na gozdni cesti iz Goreljka proti planini Zajamniki, traja 30 minut. (Žemva, 2007) Po delu projektnega območja poteka učna pot Barje Goreljek, ki poskuša preusmeriti obiskovalce iz ostalih barjanskih površin na barje Goreljek. Speljana je okoli barja, ki leži sredi počitniškega naselja in je tako na nek način že bilo žrtvovano. Krožna pot je namenjena spoznavanju posebnosti in pomena šotnih barij. Dolga je 1 kilometer in ima pet učnih točk z informativnimi tablami. Namenjene so rastlinstvu in živalstvu na barju, Pokljuki danes in v preteklosti, splošnim značilnostim barja in človekovim dejavnostim v okolici. Na mokrih delih so leseni podesti, ki omogočajo varno hojo po suhem. Na obnašanje na poti opozarja tabla na vhodu, ki je na severni strani barja pri kapelici. TNP organizira tudi naravoslovne dneve za osnovnošolce in srednješolce, ogled traja 2 uri. ( Slika 22: Učna po Barje Goreljek (Vir: TNP, 2011) Pokljuška pot skoraj v celoti poteka po projektnem območju. Gre za parkovno in gozdarsko učna pot, ki vodi obiskovalce po njenih gozdovih ter drugih znamenitostih. Z Mrzlega Studenca se pot najprej usmeri proti JZ do informacijske točke na Grajski planini. Tu se priključi označeni planinski stezi Bled- Goreljek, ki vodi na zahod in jugozahod vse do Goreljka. Dalje vodi na sever, prečka glavno cesto ter se usmeri proti Žontarici. Tu so predstavljene zakonitosti pomlajevanja v gozdu, obišče se lahko kopišče z oglarsko kočo ter si ogleda smrekov gozd v ekstremnih pogojih ter ostanke savske linije. Pot se konča na Mrzlem Studencu, traja 3 ure in je dolga 7,5 km. Namenjena je vsem ki prihajajo na Pokljuko, šolskim in drugim skupinam, strokovnim ekskurzijam in individualnim obiskovalcem. TNP in ZGS nudita tudi strokovno vodenje. ( This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [33]

34 Turistično sirarska pot je bila odprta leta 2003 na območju občin Bohinj, Bled in Kranjska Gora. Vodi mimo številnih naravnih in kulturnih znamenitosti, planin in kmetij, kjer obiskovalci lahko izbirajo iz bogate ponudbe mlečnih izdelkov. Pot pelje tudi mimo planine Goreljek. (Žemva, 2007) Železna pot povezuje točke pomembnih arheoloških najdišč in poteka tudi preko Pokljuke. Območje je bilo bogato z bobovcem, najkakovostnejšo vrsto železove rude. (Žemva, 2007) Nabiralništvo Na območju je priljubljeno nabiranje gob, gozdnih sadežev in zelišč. Pojavlja se v gozdu, na zaraščenih travnikih in pašnikih. Problematično je predvsem nabiranje gob nad dovoljeno mejo v komercialne namene ter neupoštevanje prepovedi nabiranja gob v drugem varstvenem območju. Vplivi nabiralništva so v zvezi z odpadki in prometnim onesnaževanjem podobni izletniškim, izstopa pa teptanje tal, hoja izven poti ter vznemirjanje živali. Ko pa skrene s poti na travnike, v gozd, pa lahko poškoduje vegetacijo, tla, povzroča erozijo ter plaši živali. Gorsko kolesarjenje Gorsko kolesarjenje ima vedno več privržencev tudi v Sloveniji. Kolo je idealno sredstvo za raziskovanje narave in gozdnih poti, ne da bi pri tem preveč vplivali na okolje. Omogoča nam hitrejše premikanje kot peš hoja, sicer počasnejše kot avtomobil, vendar večje doživetje, tesnejši stik z naravo, ne ogroža naravnega okolja, poleg tega pa je tudi zdravo. Dokler se kolesar drži cest in urejenih poti, ni večjih škodljivih vplivov, razen možnega vznemirjanja živali. Pokljuka je pogost cilj gorskih kolesarjev tudi zato, ker se do vrha lahko pripeljemo z avtom in nato začnemo kolesarsko turo. Na testnem območju ni nobene označene kolesarske poti, kar bi bilo v bodoče koristno urediti, predvsem zato, da bi se kolesarji bolj dosledno držali za njih primernih poti in se rekreirali v skladu s sonaravnim razvojem. Vožnja s kolesom je dovoljena po vseh gozdnih cestah. Na turistični karti občine Bled je označen kolesarski izlet od Mrzlega Studenca prek Goreljka proti planini Jelje, po Rudni dolini ter od Mrzlega studenca proti Gorjušam. (Žemva, 2007) Na Pokljuki je možno kolesariti od pozne pomladi do jeseni. Priljubljena izletniška točka je predvsem v poletnih mesecih, ko je temperaturna razlika med dolino in pokljuško planoto precejšnja. Poleg makadamskih gozdnih cest je območje prepleteno tudi s številnimi gozdnimi vlakami. (Drofenik, 2012) Konjeniški turizem Ta svojevrstna rekreativna dejavnost bi bila lahko zanimiva turistična ponudba, saj je negativnih vplivov na okolje malo. Ti se kažejo v poškodovanju stez, možni eroziji in plašenju živali. Jahanje poteka na gozdnih poteh in kolovozih, zaenkrat pa trase jahalnih poti še niso označene. (Šolar, 2002) Na testnem območju ni konjeniške poti, je pa v bližini in sicer poteka iz Bohinja preko Uskovnice, Rudnega polja proti Kranjski dolini, od tam pa se razcepi v dve smeri in sicer proti Krnici in proti Radovni. [34]

35 Legenda: nature trail= učna pot, cycling path= kolesarka pot, hiking path= planinska pot, Pokljuka test area= testno območje na Pokljuki Slika 13: Karta poletnih rekreacijskih dejavnosti (Vir: TNP, 2012) Tek na smučeh Največ obiskovalcev pozimi pride na Pokljuko ravno zaradi teka na smučeh. Med glavne ekološke obremenitve smučarskega teka sodijo predvsem motenje in vznemirjanje živalskega sveta. Posredni vplivi pa se pojavljajo zaradi izgradnje in urejanja tekaških prog (izguba prostora, hrup, poškodba vegetacije, zbitost tal, onesnaževanje s kemičnimi sredstvi za urejanje prog). (Šolar, 2002) Na Goreljku je ena izmed najbolj priljubljenih tekaških prog in sicer v dolžini 7,5 km. (Žemva, 2007) Tekaške proge na Goreljku ureja Športno društvo Pokljuka, za urejanje uporabljajo teptalec in motorne sani. Sankanje Sankanje je dopolnilna dejavnost izletnikov, ki pa ni tako razširjena in nima večjih vplivov na okolje. Na Pokljuki se pozimi sankajo v bližini smučišč, kjer je utrjen teren. This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [35]

36 Alpsko smučanje Na Goreljku ob Šport hotelu in pod penzionom Jelka redno obratujeta dve vlečnici, vendar smučišči nista povezani. Primerni sta predvsem za manj zahtevne smučarje in otroke, ki se šele učijo tega športa. Vlečnici sta dolgi od m, imajo tudi vlečnico za otroke. ( Legenda: ski areas=smučišča, cross country ski trails= tekaške proge, Pokljuka test area= testno območje na Pokljuki Slika 14: Karta zimskih rekreacijskih dejavnosti (Vir: TNP, 2012) Prireditve Na Goreljku pri spomeniku organizirata območno združenje zveze borcev za vrednote NOB Radovljica in odbor Prešernove brigade vsakoletno spominsko slovesnost ob obletnici boja III. bataljona Prešernove brigade. 15. decembra leta 1943 je pod streli nemških vojakov padlo 79 borcev tretjega bataljona. ( [36]

37 2.9. Poselitev, urbanizem in infrastruktura Prisotnost človeka na območju Pokljuke je že več stoletna. Drobno kameno orodje na Rudnem polju kaže na selišča v mlajši kameni dobi, v starejši železni dobi se je pričelo močnejše naseljevanje, čemur so botrovala bogata rudišča železove rude. Na Pokljuki so bile najpomembnejše rudne jame pri Gorjušah, za Rudnim lomom, na Rudnem polju, v Rudni dolini, jašek so odkrili na Mesnovcu. Na Pokljuki so bila tudi številna kopišča, najboljše oglje so kuhali iz bukovine. (Fabjan, 1985) Glavni razlog naseljevanja je bilo kmetijstvo, živinoreja, saj so želeli pridobiti čim več travnikov in pašnikov. Pridobivali so jih na račun gozda, s krčenjem. Območje spada v Upravno enoto Radovljica. Skrajni vzhodni del leži v občini Bled-pripada krajevni skupnosti Bohinjska Bela, del v občini Gorje, največji del pa v občini Bohinj- pripada krajevnima skupnostima Koprivnik-Gorjuše in Srednja vas. V območje segajo tri katastrske občine, in sicer Bohinjska Češnjica z največjim obsegom, Bohinjska Bela in Zgornje Gorje. Katastrske občine nimajo upravne vloge, ampak predstavljajo zgolj evidenčno teritorialno razdelitev lastnikov zemljišč. Na obrobju Pokljuke so naselja in zaselki Zatrnik, Gorjuše, Koprivnik in Podjelje. Na projektnem območju se nahaja nekdanja planina Goreljek, ki jo danes štejemo med zaselke in je največje počitniško naselje v TNP. Planina se je spremenila v prostrano naselje počitniških hišic in domov, zaradi pretirane in neustrezne pozidanosti pa izgubila doživljajsko vrednost in tudi identiteto. Slika 15: Kmetijski objekt na Goreljku (Vir: Smukavec, 2012) Goreljek je naselje, katerega neznaten delež prebivalcev je v TNP. Spada v občino Bohinj. Leta 1995 je živel v naselju en prebivalec, leta 2000 trije, 2005 pet in leta 2010 sedem prebivalcev. Povečanje števila prebivalcev je predvsem posledica preregistriranja začasno prijavljenih oseb v počitniških This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [37]

38 objektih v stalno prebivalstvo zaradi izogiba plačila višjim davkom. Glede na starostno strukturo je pet prebivalcev v starostni skupini od let, dva sta starejša od 65 let. Vsak izmed teh sedmih prebivalcev predstavlja svoje gospodinjstvo. (Jana Kus Veenvliet & Igor Zakotnik, 2012) Na testnem območju je v katastru stavb iz leta objektov, od tega je 163 hiš s hišnimi številkami, ki spadajo v naselje Goreljek. Gre za počitniške hiše, večji objekti pa so hotel Šport, penzion Jelka, dve gostišči (ki ne obratujeta) in nekaj počitniških domov. Turistična infrastruktura Na območju Pokljuke sta dva hotela- Šport hotel na Goreljku in Hotel Center na Rudnem Polju, slednji se nahaja izven testnega območja. Šport hotel Pokljuka ima na voljo 120 ležišč, večnamenski prostor-seminarsko dvorano in hkrati telovadnico, kjer je tudi igralnica za otroke in plazma TV za predvajanje filmov. Hotel je kategoriziran s tremi zvezdicami, nudi tudi restavracijo, bar s teraso, finsko savno in mini fitnes. ( Vila Triglav je luksuzna namestitvena kapaciteta, kjer si turisti lahko najamejo sobo ali pa celo vilo. Ponuja še wellness storitve, pakete za družine, hipoxične sobe, izposojo koles in kolesarske izlete ter tematske tedne. ( Največ nastanitvene infrastrukture je na Goreljku, po podatkih popisa stanovanj in stanovanjskih površin. Na območju Pokljuke je 14 počitniških domov. Poleg hotelov je 24 ležišč v apartmajih. Po podatkih SURS za leto 2009 ima Goreljek 120 stalnih ležišč v hotelih (nov hotel na Rudnem polju še ni bil zgrajen), 26 v apartmajih in 76 ležišč v delavskih počitniških domovih. V hotelu so zabeležili v tem letu prihodov turistov, število prenočitev je bilo Prevladovali so domači turisti, največ je bilo prenočitev v februarju, januarju in avgustu. V apartmajih je bilo 125 prihodov turistov in 616 prenočitev, največ prenočitev je bilo v decembru in avgustu. Delavski počitniški domovi so beležili v letu prihodov turistov in prenočitev. Prevladovali so domači gostje, največ prenočitev je bilo v avgustu in februarju. ( TNP koči Koči Goreljek in Planinka na Pokljuki se uporabljata celoletno. Planinka ima 10 ležišč, opremljena je z dnevno sobo, dvema sobama, kuhinjo, kopalnico z WC-jem. Napeljan je vodovod, elektrika, ogrevanje je na drva in elektriko. Goreljek ima 6 ležišč, opremljen je z dnevno sobo, spalnicami, kuhinjo in WC-jem. Ima vodovodno in električno napeljavo ter centralno ogrevanje. ( Koča Planinka je imela v letu nočitev, največ jih je bilo v juliju, februarju in avgustu. Goreljek je imel 169 nočitev, največ v avgustu, februarju in juliju. Počitniške hiše Na območju Pokljuke je večje število počitniških stanovanj, na območju Goreljka se ta številka giblje okoli 150. Največji razmah gradnje je bilo po letu Z Zakonom o TNP iz leta 1981 je bila gradnja prepovedana, vendar je bilo tudi v preteklih desetletjih zgrajenih več tovrstnih objektov. Urbanizem [38]

39 Po prostorskem planu občine Bohinj večino zemljišč predstavlja varovalni gozd in območje drugih kmetijskih zemljišč, manjši delež pa gozd. Stavbna zemljišča predstavljajo območja za stanovanja in območja za turizem. Velik delež objektov nima vrisanega stavbnega zemljišča in se kljub izdanim dovoljenjem za gradnjo nahajajo na območju drugih kmetijskih zemljišč in gozdov. ( Testno območje na Pokljuki se ureja s prostorsko ureditvenimi pogoji za Triglavski narodni park. Spada v krajinsko območje 6 Pokljuka, območje urejanja glede na pretežno namembnost objektov in površin je K6/3 Goreljek. Za večino obstoječih objektov so dopustna vzdrževalna dela, spremembe namembnosti objektov za dejavnosti kmetijstva, gozdarstva, terciarne in kvartarne dejavnosti, niso pa dopustne spremembe namembnosti v počitniška stanovanja. (Uradni vestnik občine Bohinj, št. 2/2009, 2009) Po prostorske planu občin Bled in Gorje, v katero spada skrajni vzhodni del projektnega območja, večina zemljišč spada po namenski rabi v gozd posebnega pomena, manjši del pa pod druge kmetijske površine. Ureja se s prostorsko ureditvenimi pogoji za Triglavski narodni park. ( Legenda: forest= gozd, protected forest= varovalni gozd, agricultural land= kmetijsko zemljišče, recreation area= območje za rekreacijo, roads= cestne površine, non arable, barren land= nerodovitno, built-up area= stavbno zemljišče, water= vodne površine, test area= testno območje Slika 16: Karta prostorskega plana (Vir: Kaliopa, 2012) Komunalna infrastruktura This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [39]

40 Javna vodovodna sistema na območju Pokljuke sta Gorjuše in Koprivnik. Gorjuše ima 5 zajetij (Žrelo 1-7, Ševelj, Spodnje Gorjuše I., Spodnje Gorjuše II. in Gorjuše). Število oskrbovanih prebivalcev je 151, količina zajete vode m³/leto, večina je brez dezinfekcije. Vodovod Koprivnik oskrbuje naselji Koprivnik in Podjelje. Vodni viri so Blažinovec I., Blažinovec II., Bregar, Vogršk, Kožar in Podjelje-Perk. Oskrbuje 249 prebivalcev, količina zajete vode je m³/leto, večina je brez dezinfekcije. (Jana Kus Veenvliet & Igor Zakotnik, 2012) Z ozirom na veliko količino padavin in vodozbirno območje Pokljuke se v notranjosti pretakajo ogromne količine vode. Majhen delež le teh pride na površje na krpah nepropustnih kamnin v obliki izvirov in studencev. Voda, ki prihaja na dan v kraških izvirih pa je primerna le, če je prava tudi lega in dobra dostopnost. Tako se tu lahko razvije planina ali naselje. Izdatni in trajni vodni izviri na planini in v neposredni bližini so na Goreljku. (Melik, 1950) Največ kraških izvirov je na območju Goreljka, kar je tudi eden izmed razlogov za veliko število počitniških hišic. Ribnica z vodo oskrbuje planino Praprotnico in Konjščico. Vojašnica na Rudnem polju se delno oskrbuje z vodo iz Konjščice, delno iz vodnega zajetja Zlata voda na Viševniku. (Žemva, 2007) Gradnja na območju Pokljuke je zelo razpršena, naselja so majhna, brez urejenega kanalizacijskega sistema. Poraba vode je velika, nastane veliko odpadne vode in odpadkov. Največji problem je odpadna in sanitarna voda, saj le-ta zaradi propustnosti tal nima dovolj samočistilnih zmožnosti. Noben objekt na Goreljku nima lastne čistilne naprave. Odpadne vode se odvajajo v greznice, ki pa so večinoma pretočne in predstavljajo potencialne vire onesnaženja podzemne vode. Poraba pitne vode in posledično količina odpadne vode se izrazito poveča le sezonsko. V naselju Goreljek je 174 pretočnih greznic, na Gorjušah 105 pretočnih greznic in na Koprivniku 131 pretočnih greznic. (Jana Kus Veenvliet & Igor Zakotnik, 2012) Šport hotel in gostišče Jelka imata odpadne vode speljane v triprekatno greznico. (Žemva, 2007) Na območju Pokljuke so za odpadke nameščeni ekološki otoki, ki jih sestavljajo zabojniki za plastiko in embalažo, papir, steklo Promet Prometnice Na testnem območju, ki meri 871,7 ha je speljanih cca 90 km poti, cca 20 km je asfaltiranih, grobih makadamskih in makadamskih cest. Ostalo so kolovozi, vlake, poti in steze. Državni regionalni cesti III. reda- turistični cesti potekata od Gorij, Krnice, Mrzlega Studenca do Jereke ter od Mrzlega Studenca do Rudnega polja. Cesti sta asfaltirani in redno vzdrževani preko celega leta. Za vzdrževanje skrbi cestno podjetje Kranj. Občinska cesta poteka od odcepa iz regionalne ceste Mrzli Studenec-Rudno polje skozi Zgornji in Spodnji Goreljek proti Koprivniku. Ima vlogo povezovalne ceste. Cesta je asfaltirana, za vzdrževanje skrbi Občina Bohinj. Po testnem območju potekajo številne gozdne ceste, gostota je velika. Pozimi so te ceste povečini zaprte, nekateri odseki z zapornico tudi poleti. Pravico do ključa imajo lastniki parcel in upravljavci. (Dobravec, 2003) [40]

41 Pokljuka je nasploh zelo gosto prepredena z gozdnimi cestami (GGE Pokljuka 112,56 km), njihova gostota znaša 28,02 m na hektar. Nekatere so zaprte z zapornicami (19 zapornic) in promet po njih ni možen. (Šolar, 2002) Stalno vzdrževana pozimi je gozdna cesta od Mrzlega Studenca do peskokopa pri Krucmanovih kontah. Za vzdrževanje gozdnih cest skrbi GG Bled, d.d.(albinini, 2003) Javnega prevoza na Pokljuko ni. Parkirišča Ker pravih parkirišč na Pokljuki skoraj ni, se dovoljuje parkiranje ob cestah, na razširjenih delih križišč in na koncu gozdnih cest. (Šolar, 2002) Na testnem območju je 11 parkirišč oziroma točk zgostitve mirujočega prometa. Na Mrzlem Studencu in pri transformatorju parkirajo po večini izletniki in kolesarji. V bližini barja Šijec in Blejskega barja so vozila parkirana ob državni cesti. Pohodniki in izletniki puščajo svoje avtomobile tudi pri odcepu za Šport hotel in za planino Javornik, pod penzionom Jelko, na ovinku na Goreljku in pod odcepom gozdne ceste proti planini Zajamniki. Pohodniki, ki obiščejo Javorov vrh, običajno pustijo svoje vozilo na razširjenem delu ovinka, kjer se prične označena pot. Urejeni sta dve parkirišči v zasebni lasti in sicer pred Šport hotelom in pri penzionu Jelka. Mesta pa so namenjena njihovim gostom in zaposlenim. (Jan, 2006) Število parkirnih mest pri Šport hotelu Pokljuka na Goreljeku je cca 30. (Študija možnosti zapor v TNP, 2010) Legenda: paved road= asfaltirana cesta,gravel road= makadamska cesta, gravel path= makadamska pot, rough gravel road= roba makadamska cesta, sand path= peščen kolovoz, sand trail= peščena pot, soil path= prsten kolovoz, soil trai= prstena pot, timber sledge trail track= traktorska vlaka, timber sledge trail track-narrow= ozka vlaka, tractor trail= traktorska pot, This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [41]

42 tractor trail-narrow= ozka traktorska pot, grass path= zravnat kolovoz, grass trail= travnata pot, other= ostalo, parking spots= območje parkiranja, test area= testno območje Slika 17: Karta parkirišč in cest (Vir: TNP, 2012) Štetje prometa Direkcija republike Slovenije za ceste (DRSC) izvaja ročno štetje na treh lokacijah na Pokljuki in sicer so števna mesta Mrzli studenec 1, 2 in 3. Do leta 2006 so bile podane le ocene prometa, v letu 2007 pa je bilo izvedeno enkratno ročno štetje, ki je pokazalo velike razlike v primerjavi z ocenami. Za optimalno štetje bi bilo potrebno namestiti avtomatski števec. Na števnem mestu Mrzli studenec 1 (Zatrnik- Mrzli Studenec) po 1-kratnem štetju v letu 2007 znaša povprečni letni dnevni promet (PLDP) 530 vseh vozil, na števnem mestu Mrzli studenec 2 (Mrzli studenec-jereka) znaša PLDP 114, na števnem mestu Mrzli studenec 3 (Mrzli studenec- Rudno polje) pa 504 vozil. (Bradaškja, 2011) V Krnici, ki leži zunaj območja TNP, vendar cesta vodi do vstopa v TNP, se izvaja ročno štetje na števnem mestu 236 Krnica in sicer je bilo izvedeno 4-krat v letu 2002, 4-krat v letu 2006 in 4-krat v letu Ročno štetje ne prikazuje optimalne slike, zato bi bilo potrebno namestiti avtomatski števec. PLDP po 4-kratnem štetju v letu 2006 znaša 764 vozil, prevladovala so osebna vozila (692), sledila so jim lahka tovorna vozila pod 3 tone (42). V letu 2010 so bila opravljena 4 štetja, PLDP vseh motornih vozil znaša 1.067, motorjev 18, osebnih vozil in avtobusov 3. Največji povprečni mesečni dnevni promet-pmdp je bil zabeležen v mesecu avgustu (2.046 vozil), kar sovpada s poletno turistično sezono, najmanjši pa maja (455). Med vozili v vseh primerih prevladujejo osebni avtomobili. PMDP v februarju kaže na privlačnost Pokljuke v zimskem času za različne oblike rekreacije na snegu. (Štetje prometa 2010, DRSC) Območje preletajo turistična in športna letala, na Rudnem polju je helikoptersko pristajališčo od koder oskrbujejo koče v visokogorju Julijskih Alp Energetika Pokritost Pokljuke z elektroenergetsko infrastrukturo je zadovoljiva. Vsi poslovni subjekti in gospodinjstva so priključena na elektroenergetsko omrežje. V zadnjem desetletju sta bila obnovljena daljnovoda Mrzli Studenec- Črni vrh in Goreljek. (Jana Kus Veenvliet & Igor Zakotnik, 2012) Raba mineralnih surovin V preteklosti so na območju Pokljuke izkoriščali železovo rudo (bobovec) ter surovine za gradbeništvo. Zgodovinsko gledano je rudarjenje vplivalo na poselitev, kulturno krajino, gozdne habitate in infrastrukturo. [42]

43 Zakon o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/2010) na celotnem območju narodnega parka prepoveduje odpiranje novih območij za pridobivanje mineralnih surovin, dopušča pa nadaljnjo uporabo obstoječih. Na Pokljuki, vendar zunaj projektnega območja, sta dve območji, za kateri sta izdani rudarski pravici- Rudno polje-krucmanove konte in Gorjuše. Surovina je tehnični kamenapnenec/izkoriščanje gramoza v peskokopu. Peskokop na Rudnem polju je namenjen izključno vzdrževanje gozdnih cest na območju Pokljuke. Opuščen peskokop je pri Mrzlem Studencu. (Jana Kus Veenvliet & Igor Zakotnik, 2012) This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [43]

44 3. Varstveni status habitatnih tipov in rastlinskih vrst 3.1. Habitatni tipi iz Annexa I in vrednotenje varstvenega statusa Tabela 5: Habitatni tipi iz Annexa I (Habitatna direktiva) (Vir: Uradni list RS, št. 112/2003; Uradni list RS, št.49/2004 in spremembe 110/2004, 59/2007, 43/2008; interni podatki JZ TNP (2011) HABITATNI TIP N2000- KODA PHYSIS- KODA Alpske reke in zelnata vegetacija vzdolž njihovih bregov Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope) 6230* Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem , , 37.7, 37.72, 37.82, , Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) , S1 Gorski ekstenzivno gojeni travniki Aktivna visoka barja 7110* 51.11, Bazična nizka barja , , S1, 54.2-S2 Prehodna barja , Barjanski gozdovi 91D0* 44.A3, 44.A411 [44]

45 Tabela 6: Pregled rastlinskih vrst z varstvenimi statusi Slovensko ime taksona (Vir: interni podatki JZ TNP (2011); Martinčič in Sliškar, 2004; Kuntnar in Martinčič, 2001; Wraber, 1985; Martinčič, 2004; Kutnar in Martinčič, 2003) Znanstveno ime taksona navadna rožmarinka Andromeda polifolia V Rdeči seznam Direktiva - habitati navadna arnika Arnica montana V V C, O Calliergon stramineum brkata zvončica Campanula barbata V srhki šaš Carex davalliana V hostov šaš Carex hostiana V kalužni šaš Carex limosa V latasti šaš Carex paniculata V kljunasti šaš Carex rostrata V pegasta prstasta kukavica Dactylorhyza majalis V H pegasta prstasta kukavica Dactylorhyza maculata V H okroglolistna rosika Drosera rotundifolia V A vodna preslica Equisetum fluviatile V ozkolistni munec Eriophorum angustifolium širokolistni munec Eriophorum latifolium V nožničavi munec Eriophorum vaginatum V navadni kukovičnik Gymnadenia conopsea V H jajčastolistni muhovnik Listera ovata H barjanski blatec Lycopodiella inundata V O enolistna plevka Malaxis monophyllos V H navadni mrzličnik Menyanthes trifoliata V gola mahovnica Oxycoccus microcarpus V dlakava mahovnica Oxycoccus palustris V navadna mastnica Pinguicula vulgaris moknati jeglič Primula farinosa V bela kljunka Rhynchospora alba V močvirska grezulja Scheuchzeria palustris E Sphagnum angustifolium V V H Sphagnum capillifolium V H Sphagnum centrale V V H V V Uredba- UZŽV A This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [45]

46 Sphagnum contortum V H Sphagnum fallax V H Sphagnum flexuosum V H Sphagnum girgensohnii V H Sphagnum magellanicum V H Sphagnum palustre V H Sphagnum russowii V H Sphagnum squarrosum V H Sphagnum subnitens V H Sphagnum warnstorfii V V H alpski mavček Trichophorum alpinum V rušnati mavček Trichophorum caespitosum barjanska kopišnica Vaccinium uliginosum V V Legenda: (1) Rdeči seznam: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10): Ex izumrla vrsta; Ex? domnevno izumrla vrsta; E prizadeta vrsta; V ranljiva vrsta; R redka vrsta; O vrsta zunaj nevarnosti; O1 podkategorija O, v katero se uvrstijo vrste, zavarovane z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS, ŠT. 57/93) in niso več ogrožene, obstaja pa potencialna možnost ponovne ogroženosti; I neopredeljena vrsta; K premalo znana vrsta. (2) Direktiva habitati: Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (OJ L str. 7): II: rastlinske in živalske vrste iz Priloge II, za katere morajo države članice zagotavljati posebne ukrepe za ohranitev njihovih habitatov; IV: rastlinske in živalske vrste iz Priloge IV, ki jim morajo države članice zagotavljati strogo varstvo, vključno s prepovedjo posedovanja, prevoza, prodaje in zamenjave osebkov; V: rastlinske in živalske vrste iz Priloge V, ki jih je dovoljeno nadzorovano jemati iz narave in izkoriščati. (3) Uredba rastline: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09): C: rastlinske vrste iz poglavja A, ki jih je dovoljeno jemati iz narave in izkoriščati; H: rastlinske vrste iz poglavja A, za katere je potrebno zagotavljati ukrepe za ohranjanje ugodnega stanja habitata rastlinske vrste; H*: rastlinske vrste iz poglavja A, pri katerih je treba prednostno upoštevati ohranjanje ugodnega stanja habitata; O: rastlinske vrste iz poglavja A, pri katerih je za osebne namene dovoljen odvzem iz narave in zbiranje nadzemnih delov, razen semen oziroma plodov; Oo: rastlinske vrste iz poglavja A, pri katerih ni prepovedi za odvzem nadzemnih delov, razen semen oziroma plodov, X: rastlinske vrste iz poglavja A in njihovi habitati, ki so predmet okoljske odgovornosti. [46]

47 4. Habitatni tipi pod vplivom podnebnih sprememb 4.1. Občutljivost Natura 2000 habitatnih tipov na podnebne spremembe Senzitivnost se nanaša na občutljivost habitatnih tipov na podnebne spremembe. Je rezultat ekoloških značilnosti habitatov in vrst ter različnih pritiskov, posebej s strani človeka. Glede na to, da je odziv posameznih habitatov na spremembe v podnebju različen, lahko s pomočjo različnih metod za senzitivnost (Holsten, 2009; Petermann, 2007) določimo habitate, ki naj bi jih predvidene spremembe v podnebju najbolj oz. najmanj prizadele. (Scholl, 2012) Tabela 7: Potencialni vplivi podnebnih sprememb (višje temperature in nižja vlažnost) na habitatne tipe Natura 2000 na Pokljuki (Scholl, 2012) HABITATNI TIP Natura koda potencialni vplivi (temperaturni scenarij) (%) potencialni vplivi (vlažnostni scenarij) (%) Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope) 6230* Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem 6430_ Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem 6430_ Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem 6430_ Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem 6430_ potencialni vplivi (kombinirani scenarij) (%) Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne 6430_ This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [47]

48 združbe z visokim steblikovjem Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem 6430_ Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) Gorski ekstenzivno gojeni travniki Aktivna visoka barja 7110_ Aktivna visoka barja 7110_ Prehodna barja 7140_ Prehodna barja 7140_ Prehodna barja 7140_ Bazična nizka barja 7230_ Bazična nizka barja 7230_ Bazična nizka barja 7230_ Barjanski gozdovi 91D0*_ Barjanski gozdovi 91D0*_ [48]

49 Slika 18: Karta občutljivosti habitatnih tipov glede na temperaturni scenarij (Vir: Scholl, 2012) This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [49]

50 Slika 19: Karta občutljivosti habitatnih tipov glede na vlažnostni scenarij (Vir: Scholl, 2012) [50]

51 4.2. Naravne nesreče in podnebne spremebe Naravna nesreča je izjemen naravni pojav (naravnogeografsko dejstvo, proces), ki ga spremljajo posledice, tj. škoda (družbenogeografska preobrazba). Naravne nesreče od naravnih pojavov ločijo človeške žrtve in materialna škoda. (Orožen Adamič, 2005) Opis pojava SNEGOLOM IN ŽLED Vzrok snegolomov je večja količina snežnih padavin in večji delež enomernih smrekovih gozdov, ki so tudi sicer najbolj izpostavljeni snegolomom. Največje škode povzroča težak južen sneg, ki se bolje oprijema vej in nanje hitro primrzne. Suh sneg povzroča škodo v brezvetrju, ko se ga na vejah nabere večja količina. Na poškodbe zaradi snega so občutljivejši iglavci, še posebno smreka in bor. Listavce sneg ogroža predvsem, če zapade na olistane veje. Bukev je v mlajši razvojni fazi gozda podvržena povijanju, v starejših razvojnih fazah pa sneg lomi vrhove (smreka in bor), lomi debla, nagiba in ruje cela drevesa. Nevarnost lomljenja se poveča, če v hladnih dneh, ko je sneg primrznjen na drevesno krošnjo, posije sonce in krošnjo razbremeni snega zgolj enostransko. Takrat se praviloma lomijo vrhovi smreke. Sneg pogosto povzroča lomljenje na gozdnem robu in ob infrastrukturnih ter linijskih objektih v gozdu, torej povsod, kjer drevje zaradi povečanega dotoka svetlobe z ene strani tvori asimetrične krošnje. (Jakša & Kolšek, 2010) Žled je ledena obloga na drevju, grmovnicah, žicah, stebrih daljnovodov ipd. Nastane, ko zaradi temperaturne inverzije dežuje pri negativni temperaturi zraka. Poškodbe zaradi žleda so pogostejše pri listavcih, saj imajo veliko površino vej, na katere se oprijema led. (Jakša & Kolšek, 2010) Snegolom pomeni za gozdove gospodarsko in ekološko škodo. Stroški spravila lesa so višji kot ob normalni sečnji, večji je odpadek neuporabnega lesa, polomljeno drevje predstavlja nevarnost za pretirano namnožitev lubadarja, izdatek predstavlja vzpostavitev prevoznosti gozdnih cest. ( Zgodovina Januarja leta 1961 je snegolom prizadel osrednji del Pokljuke in na okoli ha gozdov podrl m³ drevja. Več dni je snežilo, sneg je bil moker, pozneje pa je primrznil na krošnje. Snegolom je prizadel predvsem srednjedobne smrekove sestoje z gostejšo zarastjo. Podrle so se skupine in gnezda drevja. Kombinacija snega in ledu je povzročila poškodbe na sestojih v pasu nad 900 m nadmorske višine. Poleg smreke sta bili prizadeti tudi bukev in jelka. Kombinacija snega in ledu je povzročila poškodbe na sestojih v pasu nad 900 m nadmorske višine leta Poleg smreke sta bili prizadeti tudi bukev in jelka. V letih 1991, 1996 in 1997 so močni snegolomi od nižin do visokih planot povzročili obsežne poškodbe v šibko redčenih letvenjakih in drogovnjakih. Januar 2007 je bil topel in brez snega. Padavine, ki so se začele v ponedeljek so bile sprva v obliki dežja vse do nadmorske višine m. Postopno ohlajanje je povzročilo prehod v sneženje. Moker sneg z veliko gostoto se je oprijemal drevja in hitro primrzoval. Med sneženjem je vladalo This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [51]

52 brezvetrje, tako da se je sneg počasi nalagal in obteževal krošnje. Najprej je začelo pokati drobno drevje v smrekovih drogovnjakih. Pozneje so bile zaradi ledene podlage na vrsti praktično vse razvojne faze in drevesne vrste. Naslednji dan je čez obtežene sestoje potegnil še močan veter, ki je povzročil dodatne prelome in nekaj ploskovnih vetrolomov. Med drevesnimi vrstami je bila najbolj prizadeta smreka, jelka, macesen ter rdeči in črni bor. Poškodbe zaradi snega so bile zelo neugodne in brez splošnih zakonitosti. Zapadlega snega je bilo relativno malo (cca 80 cm). Snegolom je povzročil zelo moker, težak sneg. Lomljenje je bilo razporejeno na nekaj dni, saj je ponekod drevje popustilo zaradi snega, pozneje pa tudi zaradi vetra ali enostranskega taljenja snega na krošnjah. Na obseg poškodb sta najbolj vplivali nadmorska višina in lega, kjer je sestoj rastel. Oblika in vrsta sestoja sta bili drugotnega pomena. Zelo velike poškodbe so bile v neizrazitih depresijah okoli do m nadmorske višine (Mrzel studenec), kjer je verjetno med sneženjem vladalo popolno brezvetrje in je ves sneg ostajal na krošnjah. (Papler-Lampe, 2008) Polomljenega je bilo bto m³ pretežno tankega lesa. Posek in spravilo sta bila zamudna, sanacija je trajala dlje kot dve leti. Poškodovano je bilo 10% listavcev (prelomi) in 90% iglavcev (izvale in polomljeni vrhovi) (Papler-Lampe, 2009) Škoda iz januarja 2007 je bila posledica dejstva, da je na Pokljuki najprej začel padati dež, ki je ob postopnem ohlajanju zmrzoval in krošnje dreves oblikoval v en do dva centimetra debel ledeni oklep. Ko je dež prešel v sneg, je ta primrznil na žled in povečal težo na drevju. ( Konec decembra 2008 so ogromne količine snega (na Rudnem polju ga je zapadlo 3 m) povzročile nov snegolom, v katerem je bilo poškodovanih bto m³ tankega lesa. Ker je sneg skopnel šele junija, je ostalo premalo časa za izvedbo celotne sanacije v letu (Papler-Lampe, 2009) Moker januarski sneg leta 2009 z ledeno podlago je v nadmorskih višinah m podrl drevje na planoti.( V zadnjem obdobju se je zaradi spremembe režima padavin pojavljal težek moker sneg, ki pa je v spomladanskih mesecih tudi pričakovan v nižjem pasu Pokljuke od m n.v. Slabši odpornosti do snegolomov pa v precejšnji meri botruje dosedanje gospodarjenje. Najodpornejša so drevesa, ki imajo avtohtono provebienco, somerno ozko krošnjo, močneje ojačan spodnji del in močno zasidrano deblo. Preteklo gospodarjenje je bilo preveč naravnano v čiste smrekove sestoje, ki pa so tudi manj odporni. Jelka in bukev sta veliko globlje in bolje zakoreninjeni, kar je posebej pomembno na globljih morenskih tleh. (Žemva, 2007) Ukrepi Da se izognemo snegolomom, je najučinkovitejše pravočasno negovanje letvenjakov, s tem da se krepi vitkostno razmerje posameznega osebka. Poleg tega je treba z ukrepi nege skrbeti za omeren razvoj krošenj. (Gartner idr., 2007) Opis pojava VETROLOM [52]

53 Glavni abiotski dejavnik, ki povzroča večje motnje je veter. Ponavadi so večji vetrolomi prostorsko ostreje omejeni, posledice so tudi za laike bolj očitne, saj smo največkrat priča ploskovnim uničenjem gozda. (Papler-Lampe, 2008) Zelo močni vetrovi lahko povzročajo mehanske poškodbe drevja. Vrsta poškodb, ki jih povzroča veter, je odvisna od hitrosti vetra, reliefa, vrste in stanja tal, predvsem v povezavi z vodo, od drevesnih vrst, razvojne faze, oblike krošnje ter oblike sestoja in zarasti. Z vidika varstva gozdov in obsega poškodb, ki jih povzroča veter, je najpomembnejše ruvanje in lomljenje drevja. Posamezni sunki vetra lahko v višini krošenj zaradi vrtinčenja močno presegajo hitrost vetra v višjih plasteh. Na strmih pobočjih, ki so obrnjena proti vetru, navadno nastajajo manjše poškodbe, saj že samo pobočje predstavlja oviro. Hujše poškodbe nastajajo na zavetrni strani grebena. Poškodbe gozdov so večje tudi na pobočjih, ki ležijo poševno na smer vetra. (Jakša & Kolšek, 2010) Zgodovina Vetrolomi na Pokljuki so pogost pojav. Posebnost so vrtinčasti viharji, ki se pojavljajo zlasti poleti in podirajo drevesa v popolnoma nenačetih sestojih. Večino škode naredijo v starejših debeljakih, pomlajencih in na robovih sestojev. Na Pokljuki je najnevarnejši JZ-SZ veter. Največ vetrolomov je jeseni, po dolgotrajnih deževjih. Dež namreč razmoči plitva tla in zrahlja stabilnost. Večina vetrolomov je takih, da so izruvana drevesa s koreninami vred. Vetrolomi so najnevarnejši za smreko, ki ima plitve korenine. Primes ostalih drevesnih vrst znatno poveča odpornost. Ledeniška morena je slaba podlaga za odpornost gozda proti vetru. Na njej je zakoreninjenost dreves zelo plitka, zaradi česar je drevje poti vetru tudi v mešanem sestoju slabo odporno. Morenski material je navadno precej sipek, zato koreninam ne nudi dovolj opore. Usodni za vetrolom so goli ali preveč odprti grebeni in vrhovi. Na udaru vetrov so tudi gozdni robovi. Vzrok škodam zaradi močnega vetra so lahko tudi ceste ter infrastruktura, ker sekajo sestoj in tako ustvarjajo umetni gozdni rob. Že v času velikopovršinskih sečenj so veljala pravila, kako orentirati poseke, da se izogneš nevarnim vetrovom. V preteklosti so bile oblike posek podrejene nevarni vetrovom, danes pa so nevarni vetrovi le eden od parametrov, ki vpliva na smer in obliko pomlajanja. Bistveno je, da nevarnim vetrovom nikoli ne odpiramo daljše stranice starega gozda, ampak krajšo. Priporočljivo je, da se star sestoj robno svetli, tako da se moč vetra postopoma ustavlja. Posledice vetrolomov so številne. Spremeni se debelinska struktura poškodovanih sestojev, zmanjša se prirastek, spremeniti je treba gozdnogojitvene načrte, večja je nevarnost prenamnožitve podlubnikov, večja je nevarnost in manjša učinkovitost pri delu v gozdu. Zaradi zmanjšane kakovostne sestave sortimentov je manjši izkupiček, v gozdu je več lesnih ostankov, večji so stroški poseka in spravila. (Gartner idr., 2007) Leta 1923 so bili zelo izsekani sestoji Pokljuke plen viharja, ki je podrl m³ lesa. Leta 1951 je vihar, ki je naletel na sestoje, ki so jih v letih opustošile velikopovršinske planske sečnje, podrl m³ lesa. Vetrolom leta 1963 je podrl m³ drevja, poleti leta 1975 je orkanski veter podrl m³ lesa, poškodbe so bile omejene na nekaj večjih, 5-15 ha velikih ran na platoju. Sredi oktobra 2009 je močan SZ veter podrl okoli bto m³ pretežno debelejših smrekovih dreves. (Papler-Lampe, 2009) Ukrepi This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [53]

54 Za omejevanje vetrolomov je potrebno na površinah, ki so z veliko stopnjo ogrožene zaradi vetrolomov osnovati mešane sestoje, ki so mehansko stabilnejši. Na rastišča se zasadi rastišču prilagojene avtohtone drevesne vrste. Z nego se doseže ustrezno razmerje drevesnih vrst in zgradbo sestojev. Pri odpiranju sestojev je treba biti pazljiv na razvoj koreninskega sistema. Gozdni rob mora biti toliko prepusten, da se zračni tok ob njem ne zaustavlja. Upoštevati je potrebno glavno smer vetra, v smrekovih sestojih pa izvajati najintenzivnejše redčenje v času gošče in mladja. (Gartner idr., 2007) Opis PODLUBNIKI Škodljivci, predvsem smrekovi podlubniki, povzročajo v gozdovih največ škode. Raziskave kažejo, da naj bi se v kontekstu podnebnih sprememb poškodbe zaradi podlubnikov drastično povečale. Napoveduje se povečanje biološke aktivnosti ter s tem povezan večji vpliv floemofagov in defoliatorjev na gozdove, sprememba v razširjenosti posameznih domačih rastlinojedih žuželk in njihovo pojavljanje v višjih nadmorskih legah in naselitev in udomačitev novih, eksotičnih rastlinojedih žuželk, ki bodo povzročale dodatno škodo na gozdnem drevju. (Ogris, 2010) Lubadar spremlja in izkorišča abiotske ujme. Nekaj milimetrov velik hrošček se razmnožuje in prehranjuje v kambiju. Kambij je tanka živa plast drevesa med lubjem in lesom. Lubadarju najbolj ustrezajo visoke temperature, suha obdobja in čisti, oslabeli smrekovi sestoji. Na Pokljuki je aktiven od maja do septembra. Lubadar je največji škodljivec v smrekovih gozdovih zadnjih dvesto let in že leta 1876 so bila napisana prva pisna navodila za zatiranje v slovenščini. Če lubadarji napadejo in zavrtajo zdravo, vitalno drevo, se to ponavadi brani tako, da jih zalije s smolo. Če je oslabelo, pa se ne more braniti in je lahek plen lubadarjev. V povprečju ima ena samica jajčec. Iz teh se v ugodnih razmerah na Pokljuki v osmih tednih razvijejo nove generacije hroščkov, ki se takoj po oploditvi ponovno zavrtajo v nova drevesa. Letno se lahko na Pokljuki razvijeta dve generaciji lubadarjev. Iz ene samice, ki se je maja zavrtala v smreko, lahko v dveh generacijah pričakujemo septembra isto leto že 2000 potomcev. Velike količine nevitalnega, hirajočega in umirajočega drevja so za lubadarje idealno gojišče. Nove generacije lubadarjev, ki so se uspešno razmnožile v poškodovanih drevesih, so začele napadati tudi popolnoma zdrava drevesa. Do leta 2005 je bila številčnost lubadarjev stabilna, letno je bilo treba posekati okoli 2000 m³ lubadark. Po tem letu pa so učinki sušnih in vročih poletij ter velikih količin zaradi ujm poškodovanega lesa pripomogli k temu, da se je količina zaradi lubadarjev posušenih dreves močno povečala. Leta 2008 je bilo treba posekati m³ lubadark (⅓ letnega etata). (Papler-Lampe, 2009) Kljub ostri klimi, ki je teoretično zelo neprijazna za razvoj podlubnikov, pa je populacija le-teh na Pokljuki že leta nad povprečjem. Posebnost je nenadno pojavljanje velikih jeder, v središču katerih je drevo nekaj prej zadela strela in uničila mikorizo. Značilnost Pokljuke je inverzija. Povprečne temperature so že 30 m nad tlemi znatno ugodnejše. To povzroči, da oba najnevarnejša smrekova podlubnika živita in se množita v vrhovih krošenj, do tal (lovnih dreves, pasti) pa večina populacije sploh ne pride. Tudi prvo spomladansko rojenje se začne odvijati v višini osončenih krošenj. Ko drevo zaradi malega lubadarja oslabi, je lahek plen velikega lubadarja. [54]

55 Zaradi velikih površin starejših debeljakov, ki se uvajajo v obnovo, so površine sečišč in količine sečnih odpadkov ponekod zelo velike. Malomaren sečni red in kupi sečnih odpadkov so gojišče lubadarja. (Gartner idr., 2007) Ukrepi Dolgoročni ukrep, da se številčnost lubadarjev zmanjša je pospešena vzgoja listavcev na bukovih rastiščih, kratkoročni pa hitro pospravljanje zaradi slabega in vetra poškodovanega drevja, pravočasno pospravilo lesa, v katerem se razvijajo nove generacije lubadarja ter pravilno izveden gozdni red (zlaganje vej, vrhačev ). Črne škatlaste pasti, v katere se s pomočjo fermonov lovijo lubadarji, imajo bolj kontrolni kot zatiralni pomen. Po količini naletelih hroščev gozdarji sklepajo, kdaj lubadar spomladi začne z aktivnostjo in kdaj roji. (Papler-Lampe, 2009) Preventivno požiganje sečnih ostankov na rastiščih smrečij je zaradi potrebe po mrtvi biomasi za uspešnejše pomlajevanje nedopustno. Upravičeno je požiganje naseljenih lovnih kupov. Na obrobjih (jelovo-bukova rastišča) je preventivno požiganje na velikih sečnih enotah, ki so že dobro pomlajene v skladu z dogovorom in navodili dopustno. Pri strojni sečnji je obvezno treba zahtevati metanje vej in vrhačev pod kolesa ali gosenice. Nujen je pravočasen odvoz lesa iz gozda. ZGS skrbi za postavitev in vzdrževanje kontrolno lovnih pasti. Ob večjih napadih lubadarja predpiše tudi polaganje lovnih debel in lovnih kupov ter pravočasno uničenje zalege. Najboljša dolgoročna preventiva so mešani raznodobni sestoji. (Gartner idr., 2007) Opis pojava RDEČA TROHNOBA Rdeča trohnoba je med boleznimi najbolj razširjena, predvsem v smrekovih kulturah. Poglavitni vir okužb so bazidiospore, ki okužijo sveže posekane štore ter rane na koreninah in deblu. S površine štorov se micelij razraste v korenine, od tam pa preide v korenine zdravega drevja. Okužbe z bazidiosporami preprečimo s premazovanjem štorov s kemičnimi sredstvi in z vnosom antagonističnih gliv, ki sveže štore hitro prerastejo in tako preprečijo, da bi jih okužil povzročitelj smrekove rdeče trohnobe. Bolezen napravi večjo škodo le na iglavcih, čeprav jo najdemo tudi na listavcih. Pri smreki povzroči trohnenje korenin in koreninčnika. Iz korenin se trohnoba razširi navzgor po deblu deset in več metrov visoko ter zajame do 80% prostornine drevesa. Okužena drevesa ostanejo na videz zdrava, les pa je povsem razvrednoten. (Munda, 1997) Razkraja les in tako zmanjšuje upogibno trdnost dreves, ki so potem lažje tarče viharnih vetrov. Njeno razširjenost zmanjšujejo s tvorbo skupinsko mešanih naravnih sestojev ter z intenzivnimi redčenji v čistih smrekovih sestojih. Zelo razširjena je predvsem okoli planin, v neposredni bližini vlak (poškodbe koreničnikov) in v čistih smrekovih sestojih. (Gartner idr., 2011) Ukrepi Za zatiranje smrekove rdeče trohnobe so pomembni predvsem gojitveni in preprečevalni ukrepi, od izbire primernega rastišča, odpornih drevesnih vrst in genotipov, skrajševanja obhodnje, do vnašanje protektivnih fungicidov in antagonističnih gliv. (Munda, 1997) This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [55]

56 SUŠENJE VEJIC Pojavlja se v zimskem času, ko so na Pokljuki ostre klimatske razmere (suh zrak, nizke temperature, veter) in smreke izgubljajo vodo, črpati pa je ne morejo, ker so tla zmrznjena. V kolikor se izgube vode še povečajo zaradi ranjenega lubja, se tkiva izsušijo v tolikšni meri, da nastanejo nepovratne poškodbe tkiv in vejica odmre. Podobno sušenje vejic je bilo opaziti tudi na jelovem mladju, povzročitelj katerega je lahko žled. Zaledenele in z ledom obtežene vejice se upognejo, ledeni ovoj na nekaterih mestih poka in nalomi vejice. Tudi kosi ledu padajo iz nadstojnega starega drevja in verjetno pri tem poškodujejo spodaj rastoče mladje. (Jurc, 1997) RDEČERJAVA PROGAVOST Bolezen črnega bora povzroči gliva, posledica pa je sušenje iglic. Gliva izloča v tkiva iglic toksin in z njim ubija tkiva, nato pa jih preraste. Močna svetloba poveča proizvajanje tega toksina, zato so simptomi bolezni izrazitejši na dobro osvetljenih iglicah, v senci pa niso tako opazni. Očitno glivi prijajo ekološke razmere na Močilih-Veliko Blejsko barje, saj je okuženost rušja izjemno močna in variira v posameznih letih z ozirom na vremenske razmere na rastišču. Kemična sredstva za zatiranje bolezni niso bila uporabljena, saj strokovnjaki menijo, da gre za naravni ekosistem, kjer imajo bolezni svoje mesto in so njegov neločljivi del. (Jurc, 1997) Na območju se pojavlja tudi bolezen pajčevinasta črnoba iglavcev. [56]

57 5. Obstoječi in pričakovani pritiski na habitatne tipe in indikatorske vrste ter upravljalske strategije, prilagojene na podnebne spremembe 5.1. Vplivi in upravljalski ukrepi za habitatne tipe z upoštevanjem podnebnih sprememb Tabela 8: Vplivi in upravljalski ukrepi za habitatne tipe z upoštevanjem podnebnih sprememb (Vir: Angelstam, 2004, cit. po: Bütler et al., 2004; Graf in sod., 2010, cit po: Blankenburg in sod., 2009; Spittlehouse in Stewart, 2003; Sykes in Prentice, 1996; Kutnar in sod., 2009; Hakkarainen, 2003, cit po: Angelstam 1992; Kurki and Linde n 1995; Kurki in sod., 2000; Petras Sackl in sod., 2012; Lehikoinen, 2011; Korpimäki, 1986; Pechacek, 2006, cit. po: Bairlein, 1996; Fayt, 2006; Bradley in sod., 1999; Michler, 2007; Bruelheide, 2003; Albert, 2009; Hušek in Adamik, 2008; Tryjanowski in sod., 2004; Lislevand, 2012; Spittlehouse in Stewart, 2003; Hakkarainen, neobj.; Hakkarainen, 1996, cit. po: Bye in sod., 1992; Verner, 1994; cit. po: Suring, 1993; Koopman, 2007, cit. po: Hayward 1997; Angelstam, 2004, cit. po: Amcoff and Eriksson, 1996; Angelstam, 2004, cit. po: Bütler in sod., 2004; Angelstam, 2004; cit. po: Angelstam and Breuss, neobjav.) HABITATNI TIP KODA HABITATNEGA TIPA / NATURA KODA PREDVIDENI VPLIVI ZARADI UPRAVLJANJA IN PODNEBNIH SPREMEMB PRILAGOJENI UPRAVLJALSKI UKREPI GLEDE NA PODNEBNE SPREMEMBE BARJA 51.11, 51.12; 54.53; 54.2, , S1, 54.2-S2 7110*, 7230, 7140 * spremembe v temperaturah in količini padavin lahko spremenijo hidrološke razmere barjanskih ekosistemov in njihove okolice * zaradi pomanjkanja padavin lahko pride do znižanja vodne gladine, kar povzroči hitrejše sukcesijske procese * vzpostavitev monitoringa vegetacije in drugih bioindikatorjev v barjanskih ekosistemih v odvisnosti od podnebnih in talnih parametrov * barjanski ekosistemi se iz 3. varstvenega območja prestavijo v 1. varstveno območje, v katerem je zagotovljena prepoved dejavnosti, ki ta ekosistem najbolj ogrožajo; tako bo zagotovljeno boljše prilagajanje tega ekosistema in vrst na spremembe v okolju * zaradi toplejšega in sušnejšega podnebja, s posledično večjo evapotranspiracijo, je povečana razgradnja organskega materiala, kar vodi v večjo vsebnost hranjljivih snovi v barjanskem ekosistemu * na območju barij naj se vzpostavijo mirne cone, kjer je izvajanje vseh aktivnosti, z izjemo monitoringa in znanstvenih raziskav, prepovedano This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [57]

58 * znižanje vode v poletnih mesecih pod kritično vrednost vpliva na upočasnjene procese nastajanja šote (za uspešno delovanje visokobarjanskega ekosistema je potreben povprečni dvig vode v času poletja na maksimalno vrednost 10 cm) * zaradi toplejšega in sušnejšega podnebja, s posledično večjo evapotranspiracijo, je povečana razgradnja organskega materiala, kar vodi v večjo vsebnost hranjljivih snovi v barjanskem ekosistemu * ohranjanje naravnih procesov v barjanskih ekosistemih * zmanjšanje zasoljevanja in odvodnavanja ter večja omejitev motornega prometa na vplivnem območju barij; večja kontrola paše ob/na barjih * večja vsebnost hranjljivih snovi in povečan izpust CO2 v atmosfero lahko povzročita spremembe v vegetaciji * spremembe v podnebnih dejavnikih lahko vplivajo na razširjenost rastlinskih in živalskih vrst * antropogeni pritiski: privatizacija gozdnih površin, vključno z barjanskimi ekosistemi; zasoljevanje cestišč, odtok vode s cestnih površin; nekontrolirana paša; sekanje dreves v neposredni bližini barij; poti na barjih BARJANSKA SMREKOVJA; ANTROPOGENI in EDAFSKI SMREKOVI GOZDOVI 44.A411; ; ; * vplivi višjih letnih temperatur in sušnejših poletij se kažejo v zmanjšanem deležu rasti, povečani disturbanci zaradi požarov in invazije žuželk, zmanjšani regeneraciji in povečani kompeticiji s tujerodnimi invazivnimi vrstami * trajnostno gospodarjenje z gozdom z upoštevanjem učinkov sprememb v podnebju [58]

59 91D0* * posebno v smrekovih sestojih, ki so bolj podvrženi disturbanci, so predvidene hitrejše spremembe v vrstni sestavi, s prevlado bukve * omogočiti povezanost - sistem koridorjev v spremenljivem oz. dinamičnem gozdnem ekosistemu * dolgoročno so pričakovane zamenjave primarnih in sekundarnih gozdov iglavcev z gozdovi listavcev * izpostavitev kompleksnega monitoringa bioindikatorjev in okoljskih parametrov v gozdnem ekosistemu - da se predvidi, kdaj in kakšne spremembe se bodo pojavile in da se še pravočasno ukrepa * gozdovi iglavcev, ki sicer uspevajo pretežno v razmerah z nekoliko nižjimi temperaturami in višjo stopnjo vlažnosti, bi lahko lokalno povsem izginili * zagotavljanje aktivnega varstva vrst, s čimer jim bo zagotovljeno prilagajanje v okolju s spremenljivimi klimatskimi razmerami * antropogeni pritiski: privatizacija gozdnih površin, vključno z barjanskimi ekosistemi; zasoljevanje cestišč, odtok vode s cestnih površin; sekanje dreves v neposredni bližini barij; poti na barjih * ohranjati naravne procese (vključno z vetrolomi in izbruhi žuželk) v gozdovih, ki so del naravnih in gozdnih rezervatov ter ekocelic * zasaditev avtohtonih vrst na potencialnih rastiščih invazivnih tujerodnih vrst (poseke itd.) * vsa barjanska smrekovja in ruševja naj bodo izključena iz upravljanja z gozdovi * zmanjšanje zasoljevanja in odvodnavanja ter večja omejitev motornega prometa na vplivnem območju barij GORSKI PAŠNIKI in TRAVNIKI 35.11; * zaradi sprememb v podnebju so pričakovane spremembe v fenologiji rastlinskih in živalskih vrst * dolgoročno spremljanje fenoloških vzorcev indikatorskih (zgodnje spomladanskih) rastlinskih in živalskih vrst na višinskem gradientu v odvisnosti od podnebnih parametrov This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [59]

60 6230*, 6520, 6510 * pri vrstah z manjšo prilagoditvijo na spremembe v fenoloških procesih je pričakovan povečan stres * monitoring biotskih interakcij (odnosov med posameznimi rastlinskimi vrstami, med rastlinami in opraševalci, med rastlinami in herbivori ) v odvisnosti od podnebnih in edafskih parametrov * zaradi sprememb v podnebju, predvsem v temperaturnem in padavinskem režimu, je pričakovana povečana prisotnost generalistov na račun gorskih specialistov * primerno upravljanje gorskih travišč za zagotavljanje biotske pestrosti: brez gnojenja ali zmerno gnojenje s hlevskih gnojem ter paša ali košnja 1- do 2-krat na leto *antropogeni pritiski: intenzivno kmetijstvo (pretirano gnojenje, prepogosta košnja ali intenzivna paša) 5.2. Vplivi in upravljalski ukrepi za indikatorske vrste z upoštevanjem podnebnih sprememb [60]

61 Tabela 9: sprememb Vplivi in upravljalski ukrepi za indikatorske vrste z upoštevanjem podnebnih (Vir: Angelstam, 2004, cit. po: Bütler et al., 2004; Graf in sod., 2010, cit po: Blankenburg in sod., 2009; Spittlehouse in Stewart, 2003; Sykes in Prentice, 1996; Kutnar in sod., 2009; Hakkarainen, 2003, cit po: Angelstam 1992; Kurki and Linde n 1995; Kurki in sod., 2000; Lehikoinen, 2011; Korpimäki, 1986; Pechacek, 2006, cit. po: Bairlein, 1996; Fayt, 2006; Bradley in sod., 1999; Michler, 2007; Bruelheide, 2003; Albert, 2009; Hušek in Adamik, 2008; Tryjanowski in sod., 2004; Lislevand, 2012; Spittlehouse in Stewart, 2003; Hakkarainen, neobj.; Hakkarainen, 1996, cit. po: Bye in sod., 1992; Verner, 1994; cit. po: Suring, 1993; Koopman, 2007, cit. po: Hayward 1997; Angelstam, 2004, cit. po: Amcoff and Eriksson, 1996; Angelstam, 2004, cit. po: Bütler in sod., 2004; Angelstam, 2004; cit. po: Angelstam and Breuss, neobjav.) INDIKATORSKE VRSTE HABITATNI TIP PREDVIDENI VPLIVI ZARADI IZGUBE HABITATA IN PODNEBNIH SPREMEMB PRILAGOJENI UPRAVLJALSKI UKREPI GLEDE NA PODNEBNE SPREMEMBE KOCONOGI ČUK (Aegolius funereus) in MALI SKOVIK (Glaucidium passerinum) barjanska smrekovja; antropogeni in edafsko pogojeni smrekovi gozdovi * spremembe v gozdni sestavi in strukturi (zmanjšanje zrelih gozdnatih sestojev) ter fragmentacija vplivajo na pomanjkanje ustreznih dupel ter na spremenjene medvrstne odnose in povečano kompeticijo z generalisti (npr. lesno sovo) * zagotavljanje ustreznega habitata koconogega čuka in malega skovika: zrelih, starih gozdnatih sestojev z jasami (razpoložljivost hrane) in s trohlimi drevesi (možnost gnezdenja) * spremembe v podnebnih parametrih bodo najverjetneje najbolj prizadele gnezditveni uspeh (velikost zaroda) koconogega čuka in malega skovika, saj je le-ta povezan predvsem z obilnostjo njunega glavnega plena (voluharic in miši) v spomladanskem času * koconogi čuk: na območju gozdnih jas in čistin zagotavljati posamezna drevesa, velika ok. 2 m, ki služijo kot lovišča za koconogega čuka * spremembe v debelini snežne odeje zaradi sprememb v padavinskem režimu lahko vplivajo na dostopnost plena v zimskem času * vzpostavitev mirnih con, naravnih in gozdnih rezervatov ter ekocelic This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [61]

62 * povečane ekstremne razmere v zimskih mesecih lahko vplivajo na pomanjkanje malih ptic, ki so pomemben vir hrane malega skovika in koconogega čuka v tem delu leta * koconogi čuk: rezervati in ekocelice, velikosti vsaj 2000 ha, naj bodo razporejeni po celotnem območju in oddaljeni od g. roba ok. 10 mil * vzpostavitev ustrezne mreže koridorjev * dolgoročno spremljanje razširjenosti, gostote in populacijskih trendov koconogega čuka in malega skovika v gozdovih z različno stopnjo fragmentacije in upravljanja * monitoring glavnega plena koconogega čuka in malega skovika (malih sesalcev) v odvisnosti od temperaturnih in padavinskih parametrov * namestitev gnezdilnic v primeru odsotnosti dupel črne žolne oz. triprstega detla TRIPRSTI DETEL (Picoides tridactylus) barjanska smrekovja; antropogeni in edafsko pogojeni smrekovi gozdovi * podnebje je eden od ključnih dejavnikov, ki vplivajo na začetek gnezdenja in velikost legla triprstega detla, zato bodo spremembe v podnebju vplivale predvsem na omenjene fenološke oz. reprodukcijske parametre te vrste * zagotavljanje ustreznega habitata - zrelih, starih gozdnatih sestojev s trohlimi in z odmrlimi drevesi (možnost gnezdenja in razpoložljivost hrane), velikosti ha * v primeru zgodnjih otoplitev lahko pričakujemo spremembe v gnezditveni fenologiji in zarodu triprstega detla zaradi zgodnejšega in obilnejšega razvoja podlubnikov * povprečen volumen smrekovih sušic v gnezditvenem habitatu triprstega detla naj znaša min m3/ha na 1km2 velikem območju [62]

63 * v primeru disjunkcije v fenologiji podlubnikov in gnezdenju detla zaradi sprememb v podnebju lahko pride do upada populacij triprstega detla * vremenske razmere v večji meri vplivajo tudi na dinamiko habitata triprstega detla, saj so od njih odvisni požari in vetrolomi ter pojav podlubnikov - zaradi večje pogostosti ekstremnih vremenskih pojavov je pričakovana večja verjetnost pojavljanja požarov in vetrolomov, s katerimi so povezani izbruhi teh vrst hroščev * na območju gorskih gozdov se zagotavlja vsaj 10 % gozdov starejših od 120 let * odsotnost sanacije gozdov po izbruhih podlubnikov na gozdnatih območjih, kjer je prisoten triprsti detel * vzpostavitev gozdnih in naravnih rezervatov ter ekocelic z večjo koncentracijo debelejših odmrlih dreves * preprečevanje fragmentacije habitatov in vzpostavitev ustrezne mreže koridorjev * dolgoročno spremljanje razširjenosti, gostote in dinamike populacije triprstega detla na območju gradienta od naravnih gozdnih sestojev do gozdov z različno intenzivnostjo upravljanja * monitoring glavnega plena triprstega detla - smrekovih podlubnikov (Scolytidae) v odvisnosti od podnebnih dejavnikov This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [63]

64 NAVADNA ARNIKA (Arnica montana) alpinski travniki in pašniki * spremembe v upravljanju (intenzivna paša, gnojenje, zaraščanje) lahko povzročijo izginotje arnike - pri zmernem gnojenju lahko izgine že v treh letih * zagotavljanje ustreznega habitata (ekstenzivnih travišč) za ohranjanje viabilnih populacij navadne arnike * v fragmentiranih in majhnih populacijah, kakršne so populacije navadne arnike, je zaradi manjše genetske variabilnosti zmanjšana možnost prilagajanja na spremembe v okolju * zagotavljanje ekstenzivne paše in zmerne košnje ter opuščanja gnojenja na površinah z navadno arniko * posreden vpliv podnebnih sprememb se kaže v povečani stopnji kompeticije za svetlobo (zaradi povečanja nadzemne biomase) * dolgoročno spremljanje razširjenosti in populacijske dinamike navadne arnike v odvisnosti od klimatskih in edafskih parametrov ter biotskih interakcij * spremembe v temperaturi lahko povzročijo spremenjena razmerja v sekundarnih metabolitih (fenolih) - povečanje kaempferola na račun kvercentina z višanjem temperature * monitoring vpliva različne intenzitete paše in gnojenja na rastišča z arniko * monitoring vpliva nabiranja arnike v zeliščarske in komercialne namene RJAVI SRAKOPER (Lanius collurio) alpinski travniki in pašniki * intenzivna raba v kmetijstvu, kot je odstranjevanje mejic, uporaba pesticidov, pretirano gnojenje, prezgodnja in prepogosta košnja, vodi v izgubo gnezditvenega in prehranjevalnega habitata rjavega srakoperja * zagotoviti ustrezni habitat rjavega srakoperja * spremembe v temperaturah in padavinskem režimu lahko vplivajo na selitvene procese, na pričetek gnezdenja in velikosti zaroda * mozaična kulturna krajina z mejicami, ekstenzivnimi travišči, s posameznimi drevesnimi sestoji in sadovnjaki; zmanjšanje oz. opuščanje gnojenja in uporabe [64]

65 pesticidov * zaradi sprememb v podnebju je bil zabeležen zgodnejši prihod rjavega srakoperja s prezimovališč * večja pogostost pojavljanja katastrof z daljšim deževnim obdobjem vpliva na zmanjšano razpoložljivost hrane, kar je lahko posebej usodno v gnezditvenem obdobju (zmanjšanje ali propad zaroda) * višje majske temperature lahko vplivajo na povečan zarod, večja količina padavin v poletnem obdobju pa na manjši zarod * spremembe v temperaturi in razpoložljivosti hrane lahko vplivajo na spremembe v velikosti jajc * vzpostavitev ustrezne mreže koridorjev v različnih višinskih pasovih * dolgoročno spremljanje razširjenosti, gostote in populacijskih trendov rjavega srakoperja z različno stopnjo fragmentacije in upravljanja * monitoring glavnega plena rjavega srakoperja (velikih žuželk, malih sesalcev) v odvisnosti od temperaturnih in padavinskih parametrov This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [65]

66 5.3. Vplivi in upravljalski ukrepi glede na dejavnosti z upoštevanjem vpliva podnebnih sprememb Tabela 10: Vplivi in upravljalski ukrepi glede na dejavnosti z upoštevanjem vpliva podnebnih sprememb DEJAVNOSTI KMETIJSTVO (pašništvo, košnja, predelava mlečnih izdelkov) LOKACIJA * planina Goreljek * Grajska planina * Mrzli Studenec UGOTOVLJENI IN MOŽNI VPLIVI * vplivi na vode: možnost občasnega onesnaževanja podzemnih voda (gnojevka, sirotka, odpadne vode) * vplivi na tla: erozija, teptanje v povezavi s pašo * vplivi na rastje: objedanje, poškodbe mladih sestojev, vnos tujerodnih vrst UPRAVLJALSKI UKREPI * zagotavljanje aktivne razpršene paše na širšem območju (preprečevanje zadrževanja živali na mestu) * uporaba tehnologij, ki povzročajo manj poškodb pri košnji, ustrezna obremenitev pašnih površin ter ustrezen izbor vrste živali * ograjevanje pašnih površin ali aktivna paša s pastirjem * nadzor nad izvajanjem paše * določitev in sprejetje sprejemljivih pašnih PRILAGOJENI UPRAVLJALSKI UKREPI GLEDE NA PODNEBNE SPREMEMBE * suša (spremenjen padavinski režim): izbira bolj prilagodljivih pasem domačih živali (avtohtone pasme); gradnja vodnih zbiralnikov za napajanje živine; prilagoditev staleža živali glede na naravne razmere * višje temperature v času pašne sezone: omogočiti živalim umik v naravna zatočišča (gosto drevje), kjer to ni mogoče izgradnja ustreznih zatočišč, zavarovanje živine pred boleznimiintenzivnejši napadi zajedalcev, večja verjetnost bakterijskih okužb živali * ekstremni vremenski pojavi: ureditev zavetišč za živali z ustreznim sistemom za skladiščenje gnoja in gnojevke * daljša pašna sezone: časovna prilagoditev paše glede na naravne pogoje - stanje travne ruše (verjetno zgodnejši odhod na planine in kasnejši odhod) * kasnejša košnja v kombinaciji z minimalnim [66]

67 redov na območjih planin gnojenjem za zagotavljanje naravne obnove travne ruše * pospeševanje predelave kmetijskih surovin na planinah (skuta, sir, maslo ) *pritisk po izrabi obnovljivih virov energije (veter, sonce, biomasa) *ekološka sanacija objektov za povečanje energetske učinkovitosti GOZDARSTVO (sečnja, spravilo lesa, obrt) celotno območje * hrup * časovne omejitve (urne, sezonske) za posek in spravilo lesa - upoštevanje vlažnosti tal * suša, visoke temperature: zaradi povečane požarne ogroženosti vzpostaviti ustrezne protipožarne pasove * vplivi na tla: nadelava vlak (erozija in zbitost tal) * nadzor, boljše načrtovanje spravilnih poti lesa (upoštevanje za naravovarstvo pomembnih lastnosti terena), obvozne trase vlak izven barjanskih predelov * vetrolom: osnovanje stabilnih mešanih sestojev z naravnim deležem listavcev, puščanje prepustnosti gozdnega roba * vplivi na rastje: poškodovanost rastlinja * uporaba in določitev manj škodljivih tehnologij za naravo (sečnja in spravilo lesa), prostorsko opredeliti sprejemljive načine sečnje in spravila lesa, zlasti omejiti območja strojne sečnje * certificiranje gozdov, ustrezno izkoriščanje biomase za ogrevanje This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [67]

68 REKREACIJA IN TURIZEM (izletništvo, pohodništvo, nabiralništvo, gorsko kolesarjenje, konjeniški turizem, tek na smučeh, sankanje, alpsko smučanje, * vplivi na vode: odlaganje drevesnih ostankov na barja, podiranje dreves z roba barja na barje * promocija certificiranja sonaravnega in odgovornega gospodarjenja z gozdovi v povezavi s promocijo rabe lesa in izdelkov iz lesa * določitev minimalnega deleža biomase, ki mora po sečnji in spravilu ostati v gozdu celotno območje * hrup * poostren nadzor * boj proti lubadarjupreventiva: mešani raznodobni sestoji; pregledovanje gozdov, na sečiščih iglavcev nadzor izvajanja gozdnega reda, da preprečimo namnožitev podlubnikov v sečnih ostankih;požiganje naseljenih lovnih kupov; pri strojni sečnji je obvezno treba zahtevati metanje vej in vrhačev pod kolesa ali gosenice; redno pregledovanje gozdov ter s feromonskimi pastmi spremljati razvoj in številčnost podlubnikov. V gozdovih z ohranjanjem dreves z dupli se izboljšuje življenjske pogoje za gozdne ptice, ki so eden od naravnih sovražnikov podlubnikov *snegolom in žled: pravočasno negovanje letvenjakov, s tem da se krepi vitkostno razmerje posameznega osebka; skrb za omeren razvoj krošenj * povečan obisk v poletnem času zaradi nižjih temperatur kot v nižjih predelih: omejitev in nadzor nad obiskom [68]

69 prireditve) * vplivi na tla: hoja, kolesarjenje in ježa po brezpotjih, teptanje, erozija, nastanek novih poti * usmerjanje obiskovalcev na označene poti, sanacija brezpotij * povečana nevarnost naravnih nesreč: ustrezno prostorsko načrtovanje * odpadki * pomanjkanje snega/kratko obdobje s snežno odejo-usmeritev v celoletni turizem in v od snega neodvisne dejavnosti pozimi (wellness turizem); umetno zasneževanje * vplivi na rastje: prekomerno nabiralništvo (gobe, borovnice, zdravilne rastline), uničevanje vegetacije (gob nezanimivih za kulinarično uporabo) *Spodbujanje rekreacijskih dejavnosti, ki nimajo velikega vpliva na naravo: tek ali kolesarjenje, tek na smučeh * vplivi na živali: plašenje živali * določitev mirnih cone brez prisotnosti obiskovalcev POSELITEV (naselja, urbanizem, infrastruktura) Goreljek * vplivi na vode: onesnaževanje podzemnih voda z odplakami * ureditev sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda * suša-pomanjkanje vode: spodbujanje tehnologij za varčevanje z vodo, * hrup * podroben prostorski načrt * povečati učinkovitost obstoječe infrastrukture; * odpaki * preprečevati nelegalne spremembe namembnosti kmetijskih objektov v počitniške * spodbujanje energetske sanacije večjih objektov (kilovatne ure pomenijo izpuste ogljikovega dioksida, trdih delcev, dušikovega oksida in s tem pripomore k onesnaženemu zraku in okoljskim spremembam) This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [69]

70 * vplivi na zrak: izpušni plini * uporaba obnovljivih virov energije (sončne celice) * poškodbe tal in rastlinja *vpliv na vodo: odpadne vode *pritisk po izrabi obnovljivih virov energije (veter, sonce, biomasa) *ekološka sanacija objektov za povečanje energetske učinkovitosti PROMET (ceste, parkirišča) območje državnih, občinskih in gozdnih cest ter parkirišč * hrup * ureditev in označitev dovoljenih mest za parkiranje * spodbujanje kolesarjenja in pešhoje-ni izpustov toplogrednih plinov * vplivi na zrak: izpušni plinionesnaževanje ozračja * vzpostavitev zapor na nekrožnih gozdnih cestah zaradi ohranitve mirnih con * uvajanje učinkovitega javnega prometa na alternativne vire energije * vplivi na tla: spiranje soli in posipnega peska s ceste pozimi, prašne usedline, spiranje olj na parkiriščih, divje parkiranje, erozija na gozdnih cestah * omejitve hitrosti * razvoj turističnih produktov, ki temeljijo na trajnostni mobilnosti * vplivi na živali: povoz, plašenje, fragmentacija habitatov * označitev poti za kolesarje * količinske omejitve prometa v času viška turistične sezone (poleti in pozimi) * vplivi na vode: stekanje olj v podzemlje * preučiti vpliv obstoječega načina odvodnjavanja z javnih cest na vplivnih območjih visokih in nizkih barij na varovane habitatne tipe * povečan nadzor [70]

71 * vpliv na vode: spiranje olj, soli, topil, ostanki gum, obruski zavor iz cestnih površin in parkirišča povzročajo onesnaževanje površinske in podzemne vode * prilagoditi zimsko upravljanje in vzdrževanje odsekov javnih cest na vplivnih območjih visokih in nizkih barij za zagotavljanje ustreznega kemijskega in ekološkega stanja Legenda: test area= testno območje, quiet areas= mirne cone, forest= gozd Slika 20: Mirne cone na območju Pokljuke (Vir: TNP, 2013) Na karti konfliktnih območij so prikazani deli tesnega območja na Pokljuki, kjer prihaja do konflikta med dejavnostmi človeka in varstvom narave. (1) Barje Šijec se nahaja v neposredni bližini državne ceste, zato ga ogroža motorni prometparkiranje vozil v neposredni bližini, izpušni plini, izpranje soli za posipanje v zimskem času. Zaradi bližine ceste, ga obišče precej ljudi, med katerimi marsikdo ne upošteva prepovedi prehoda čez barje. This project is implemented through the CENTRAL EUROPE Programme co-financed by the ERDF [71]

72 (2) Blejsko Barje prav tako ogroža motorni promet, v neposredni bližini je planinska pot, ogroža ga nenadzorovana paša in tudi gozdarstvo. (3) Območje med Blejskim barjem in Grajsko planini ogroža nenadzorovana paša. (4) Mrzli Studenec je območje večje koncentracije obiskovalcev, mirujočega prometa ter objektov, v bližini so barja. (5) Barje Goreljek je obkroženo s počitniškimi hišami, zato bivanje in rekreacija (sprehajalci, pohodniki, tekači na smučeh) ogrožajo barje, občasno ga ogroža tudi nenadzorovana paša. (6) V bližini penziona Jelka se nahaja manjše barje, ogrožajo ga rekreacijske dejavnosti v bližini. Slika 21: Karta konfliktnih območij na testnem območju (Vir: TNP, 2013) 6. Upravljalski cilji in monitoringi 6.1. Izbor indikatorjev glede na antropogene pritiske in podnebne spremembe BARJA - MONITORING VEGETACIJE VISOKIH BARIJ [72]