PROBLEMATIKA LOVSTVA, GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V NARODNIH IN KRAJINSKIH PARKIH

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Vesna MEDEN PROBLEMATIKA LOVSTVA, GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V NARODNIH IN KRAJINSKIH PARKIH DIPLOMSKI PROJEKT Visokošolski strokovni študij 1. stopnja Ljubljana, 2017

2 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Vesna MEDEN PROBLEMATIKA LOVSTVA, GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V NARODNIH IN KRAJINSKIH PARKIH DIPLOMSKI PROJEKT Visokošolski strokovni študij 1. stopnja PROBLEMS OF HUNTING, FORESTRY AND AGRICULTURE IN NATIONAL AND LANDSCAPE PARKS GRADUATION THESIS Professional Study Programmes Ljubljana, 2017

3 Diplomski projekt je zaključek visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. Stopnja Kmetijstvo- Živinoreja. Komisija za študij 1. in 2. stopnje Oddelka za zootehniko je za mentorja diplomskega projekta imenovala prof. dr. Andreja Lavrenčiča. Recenzent: prof. dr. Aleš Kuhar Komisija za oceno in predstavitev: Predsednik: prof. dr. Peter DOVČ Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: izr. prof. dr. Andrej LAVRENČIČ Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: izr. prof. dr. Aleš KUHAR Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Datum predstavitve: II

4 KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Dv 1 DK UDK 63:502.17(043.2)=163.6 KG AV SA varstvo okolja/naravni viri/narodni parki/naravna dediščina/ohranjanje MEDEN, Vesna LAVRENČIČ, Andrej (mentor) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101 ZA LI 2017 IN Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Kmetijstvo živinoreja PROBLEMATIKA LOVSTVA, GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V NARODNIH IN KRAJINSKIH PARKIH TD Diplomski projekt ( visokošolski strokovni študij ) OP IJ JI AI VI, 18 str., 3 sl., 36 vir. sl sl/en V diplomskem projektu smo ugotavljali, kakšna je problematika lovstva, gozdarstva in kmetijstva v narodnih in krajinskih parkih. Ukvarjali smo se s problematiko lovstva, gozdarstva in kmetijstva v Triglavskem narodnem parku ter navedli nekaj smernic za reševanje problemov. To smo primerjali s stanjem v krajinskem parku Ljubljansko barje ter narodnem parku Yosemiti. Ugotovili smo, da se v Ameriki soočajo s podobnimi problemi kot drugje po svetu in jih poskušajo na različne načine, tako kot v Sloveniji, rešiti. Najbolj sporna so osrednja območja parkov, ki ne dopuščajo nikakršnih posegov v okolje. To seveda ne odgovarja lovcem, kajti v osrednjih območjih je največ živali, ki se umikajo od kolon pohodnikov in turistov, v neobljudena območja. Kar se tiče gozdarstva, v najbolj nedostopnih območjih, ki so tudi najbolj zavarovana, gozdarji ne vidijo problema, kajti na takšnem terenu je težko delati, onemogočen je dostop s stroji, čeprav so drevesa kakovostna. Se pa toliko bolj agresivno odzivajo kmetje, ki bi radi obdelovali kmetijske površine, obnavljali zapuščene stanove, a jih zakonodaja zelo omejuje, saj velikokrat ne dovoljuje niti osnovnih del, kot so urejanje okolice, obnova in vzdrževanje stavb in poti. Zato bi bilo potrebno prisluhniti zahtevam prebivalcev parkov ter najti rešitve, s katerimi bi bili zadovoljni domačini, lastniki zemljišč in uporabniki prostora, morali bi se povezati in ugotoviti, kaj bi omogočalo boljše delovanje kmetovalcem, gozdarjem, lovcem in drugim. III

5 KEY WORDS DOCUMENTATION ND Dv1 DC UDC 63:502.17(043.2)=163.6 CX environmental protection/natural resources/national parks /natural heritage/conservation AU MEDEN, Vesna AA LAVRENČIČ, Andrej (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101 PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Animal Science, Professional Study Programme in Agriculture Animal Husbandry PY 2017 TY PROBLEMS OF HUNTING, FORESTRY AND AGRICULTURE IN NATIONAL AND LANDSCAPE PARKS DT B. Sc. Thesis (Professional Study Programmes) NO VI, 18 p., 3 fig., 36 ref. LA sl Al sl/en AB In the thesis we discussed the problems of hunting, forestry in agriculture in national and landscape parks. We dealt with the issues of hunting, forestry in agriculture in the Triglav National Park and provided some guidelines for solving problems. We compared them with the situation in the Landscape Park Ljubljansko barje and the Yosemite National Park. We have found that in America they have similar problems as elsewhere in the world and they try to solve them in different ways, as we do in Slovenia. The most controversial are the central areas of parks where is not allowed any interference in the environmental. The hunters are not satisfied with this regulation, as in these central areas most animals retract from number of tourists and hikers into uninhabited areas. Foresters do not see the problems in these central areas, which are also in the most inaccessible and also the most secured because it is difficult to work in such a areas access with machines is difficult, although the trees are of high quality. The greatest problems have farmers, who want to cultivate the land, restore abandoned building and paths, because the legislation is severely restricting them and does not allow even basic works such as renovation and maintenance of buildings and routes. Therefore it is necessary to listen to park habitants and to find solutions which will satisfy local habitants, and owners and users of the park, to connect and find out what would enable work better for farmers, foresters, hunters and others. IV

6 KAZALO VSEBINE KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA KEY WORDS DOCUMENTATION KAZALO VSEBINE KAZALO SLIK III IV V VI 1 UVOD 1 2 PREGLED OBJAV NARODNI IN KRAJINSKI PARKI V SLOVENIJI TRIGLAVSKI NARODNI PARK Splošno o parku Kmetijstvo v Triglavskem narodnem parku Lovstvo v Triglavskem narodnem parku Gozdarstvo v Triglavskem narodnem parku KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE Krajinski park Ljubljansko barje Kmetijstvo na Ljubljanskem barju Gozdarstvo na Ljubljanskem barju Lovstvo na Ljubljanskem barju NARODNI PARK YOSEMITE O parku Problematika parka 10 3 RAZPRAVA IN SKLEPI RAZPRAVA SKLEPI 13 4 VIRI 15 ZAHVALA V

7 KAZALO SLIK Slika 1: Zemljevid zavarovanih območij v Sloveniji (ARSO, 2017)... 2 Slika 2: Lega ter meje narodnega parka in varstvenih območij (Načrt..., 2016)... 4 Slika 3: Varstvena območja v Krajinskem parku Ljubljansko barje (ARSO, 2014)... 8 VI

8 1 UVOD Stanja okolja, v katerem živimo, se premalo zavedamo. Vedno več je onesnaževanja, ogrožanja naravnih habitatov, pa vendar nas okoljski pretresi ne zaznamujejo. Nekateri se pomena ohranjanja okolja zavedajo preveč, mnogi pa ne. Ustanavljanje naravnih oziroma narodnih parkov z namenom varovanja naravnega okolja spremljajo številne omejitve. Te omejitve so predvsem v gospodarjenju z gozdovi in v kmetijstvu. Zaradi večje ali manjše zaščite prostoživečih živali, se na teh območjih pogosto pojavljajo konflikti med naravovarstveniki, upravljalci parkov in lokalnim prebivalstvom. V diplomski nalogi se bomo osredotočili na probleme lovstva, kmetijstva in gozdarstva v narodnih in krajinskih parkih. Največ poudarka bomo namenili varstvu narave v Sloveniji, konkretno v Triglavskemu narodnem parku, obenem pa smo poiskali primere dobre in slabe prakse v primerjavi s parkom Yosemiti v Ameriki. V diplomski nalogi smo obravnavali tudi delovanje in pomen zavarovanih območij za državo, družbo, gospodarstvo in naravno okolje. Cilj diplomskega dela je predstaviti pomen delovanja naravnih ter krajinskih parkov v Sloveniji z vidika varstva okolja. Prav tako želimo v nalogi prikazati problematiko lovstva, gozdarstva ter kmetijstva v zavarovanih območjih. Na koncu bomo poskušali na primerih dobre prakse podati ustrezne rešitve, ki bi bile za vse deležnike sprejemljive. Pri sestavljanju diplomskega dela smo uporabili metodo deskripcije ter njenem okviru metodo kompilacije, kar pomeni, da smo povzemali znana dejstva tuje ter domače literature o obravnavani temi. Prav tako smo uporabili tudi metodo primerjave ter sinteze spoznanj v celoto. 2 PREGLED OBJAV 2.1 NARODNI IN KRAJINSKI PARKI V SLOVENIJI Narodni in krajinski parki spadajo pod zaščitena geografska območja, za katere so predpisani točno določeni zakoni, ki spodbujajo varovanje narave. V narodnem parku je v prvi vrsti najbolj pomembno ohranjanje narave po najboljših močeh. Prizadevamo si ohraniti prvobitno območje ekosistemov, naravnih znamenitosti, posveča se preučevanju le teh, hkrati pa daje možnost sprostitve v naravi. Za narodni park veljajo strožji varstveni režimi, sploh za osrednja območja parka, za obrobja nekoliko manj. Krajinski park je zavarovano območje, ki poudarja kakovost in sodelovanje človeka z naravo. Ima močan vpliv ekološke, biotske in krajinske vrednosti. Spada pod najmilejšo 1

9 obliko zavarovanja, kajti poleg varovanja narave, je pomemben stik s človekom in podoživljanjem narave (Plut, 1999; ARSO, 2017). Slovenija je članica IUCN od leta 1993, bolj natančno, vanjo je včlanjena Agencija Republike Slovenije za okolje kot vladna agencija. IUCN je bila ustanovljena leta 1948 in pomeni The World Conservation Union, v slovenščini Svetovna zveza za varstvo narave. Kategorije IUCN se delijo na (ARSO, 2017): I Strogi naravni rezervat/naravno območje Ia Strogi naravni rezervat Ib Naravno območje II Narodni park IV Zavarovani habitati rastlinskih in živalskih vrst V Zavarovana krajina VI Zavarovana območja naravnih virov Slika 1: Zemljevid zavarovanih območij v Sloveniji (ARSO, 2017) V Sloveniji imamo zavarovana območja, ki se delijo na širša in ožja. Ustanovljena so lahko na lokalni ali državni ravni. V Sloveniji je 12,57 % površine s pravnim statusom zavarovanega območja, kar je razvidno na sliki 1 (ARSO, 2017). 2

10 V širša zavarovana območja spadajo: - en narodni park :Triglavski narodni park (TNP); - trije Regijski parki: Kozjanski regijski park, Regijski park Škocjanske jame, Notranjski regijski park; - štiriinštirideset Krajinskih parkov: Boč, Snežnik, Ljubljansko barje, Trnovski gozd,. V ožja zavarovana območja pa spadajo (ARSO, 2017): - strogi naravni rezervat Hrastova loza znotraj krajinskega parka Kolpa, - šestinpetdeset naravnih rezervatov: Dolina Triglavskih jezer, Izvir Save Zelenci - tisoč sto enaindevetdeset naravnih spomenikov: Dovžanova soteska, Divje jezero 2.2 TRIGLAVSKI NARODNI PARK Splošno o parku Prvi člen zakona o TNP (2010) pravi: ''S tem zakonom se ustanovi narodni park, določa njegovo območje, varstvena območja in območja ožjih zavarovanih območij v narodnem parku, pravila ravnanja in varstvene režime, način upravljanja narodnega parka, sodelovanja javnosti in prebivalcev narodnega parka pri upravljanju narodnega parka, trajnostne razvojne usmeritve v narodnem parku in na območjih samoupravnih lokalnih skupnosti v narodnem parku ter način njihovega izvajanja, financiranje, nadzor, sankcije in druga ravnanja, povezana s cilji in nameni tega zakona.'' Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji in je zavarovano območje, ki obsega skoraj celotne Julijske Alpe (slika 1). Leži na severovzhodu Slovenije in meri hektarov. Od tega je 22 % v lasti Republike Slovenije, 24 % v lasti občin, 54 % v zasebni lasti in 0,18 % v lasti javnega zavoda. Relief je razgiban, podnebje ostro, gozdnatost velika, saj pokriva dve tretjini celotnega parka, kar omogoča veliko število različnih življenjskih okolišev. V parku živi okoli 5500 različnih živalskih vrst. Osnovni cilj in namen ustanovitve narodnega parka je varovanje živalskega in rastlinskega sveta, ohranjanje naravnih in kulturnih vrednot in ekosistemov. Seveda pa je namen parka, da se naravni in kulturni krajini omogoči čim bolj prijazen trajnostni razvoj in življenje ljudi v narodnem parku in njegovi neposredni bližini. Poleg naštetega pa je pomembno ponuditi tudi možnost podoživljanja narave (Lisec in Drobne, 2009; Plut, 1999; ZTNP-1, 2017). 3

11 Slika 2: Lega ter meje narodnega parka in varstvenih območij (Načrt, 2016) Brez varovanja ne bi imeli zagotovila, da ohranimo naravne vrednote in ekosistem. Zato za park veljajo točno določeni cilji upravljanja, varstva narave in kulturne dediščine. V parku se zato izvajajo nadzori, raziskovanja, usmerjena obiskovanja in izobraževanja. V skladu s 6. Členom ZTNP-1 (2010) je narodni park razdeljen glede na namen v tri varstvena območja: prvo (37,5 % površine narodnega parka), drugo (38,6 %) in tretje (23,9 %) varstveno območje (slika 2). Preprečujejo izkoriščanje naravnih virov in zagotavljajo nemoteno življenje in razvoj ekosistemov brez človeških vplivov. Kot primer lahko navedemo omejevanje gospodarskih dejavnosti, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, lov in ribolov. Poudarek v narodnem parku je na ekološkem kmetovanju, kmetijskih okoljskih programih, ohranitvi domačih obrti (Plut, 1999; Rejec Brancelj in Smrekar, 2000; ZTNP-1, 2017). Načrtov, idej in ciljev ne manjka. Vsi si želimo lepo ohranjeno naravo, dostojno življenje in možnosti trajnostnega razvoja. Glavni cilj delovanja parka je ljudem približati pomen kulture in varstva narave. Če bo v prihodnje dovolj zanimanja različnih interesov, kot so gospodarstvo, rekreacija, naravovarstvo, družba in kultura, lahko park postane vzoren primer medsebojnega sodelovanja, katerih skupni cilj je ohraniti naravo, okolje in kulturno dediščino, ter sonaravni razvoj Julijskih Alp za prihodnje generacije. Posebnost narodnega parka je ta, da take pestrosti vseh kulturnih in naravnih vrednot ni nikjer drugje v Evropi (Mikoš, 2013; Kozorog, 2015; ZTNP-1, 2017; Gosar, 2010; Lisec in Drobne, 2009) Kmetijstvo v Triglavskem narodnem parku TNP je območje z omejenimi možnostmi za kmetovanje. V tem predelu Slovenije kmetijstvo absolutno ni najmočnejša gospodarska panoga, ima pa pomembno vlogo pri 4

12 ohranjanju tradicije in običajev, pokrajine in turizma. Kmetovanje se izvaja po načelih trajnostnega razvoja kmetijske dejavnosti, kar pomeni ohranjanje planinske paše in predelave mleka. Stremimo k preusmerjanju kmetij na sonaravno in ekološko kmetovanje, trženje tradicionalnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Zemlja ni najboljša, kmetijska zemljišča segajo tudi višje od 1000 m nadmorske višine, teren za obdelavo je marsikje težko dostopen, dodatnega gnojenja in obdelovanja zemlje se ne moremo posluževati, ker je to zaščiteno območje, zato so razmere za kmetovanje slabe. V parku se trudijo za ohranitev gorskih in hribovskih kmetij, kar jim počasi tudi uspeva (Ledinek Lozej, 2013; Načrt, 2016). Po drugi svetovni vojni so se na območju TNP začele opuščati kmetije zaradi industrializacije, ki je marsikaterega kmeta privabila, da se je zaposlil in zaslužil dovolj za preživetje izven kmetijstva. S tem se je zmanjšala potreba za pridelavo hrane doma ter posledično zmanjšalo potrebo po obdelovanju zemlje, ohranjanju krajine in kulturnih običajev. Sedaj je večina ljudi zaposlena in jim je kmetijstvo dodatna dejavnost in ne glavni vir zaslužka. Poleg tega pa je velik problem tudi urejenost kmetijskih zemljišč, zato lastniki poudarjajo, da je to zelo pomembno, saj se s tem lahko spremeni struktura habitatov, življenski prostori prostoživečih vrst in krajinski vzorci. V Triglavskem narodnem parku opozarjajo na opuščanje ekstenzivne kmetijske rabe na višjih, oddaljenih in slabše dostopnih delih narodnega parka, manjšo preskrbo s hrano ter vse večjo zaraščenost planin, kar je posledica opuščanja gorskih kmetij. Spreminjanje krajine narodnega parka najbolj zaznamuje opuščanje pašno-košnega sistema in kmetijstva nasploh. Kot kaže bo sčasoma namenjenih več sredstev, da se ohrani prvobitnost našega gorskega bisera. Veliko je potencialnih planin, čeprav so že zapuščene, da ponovno oživijo. Kako bodo rešili vse večji problem s pomanjkanjem vode, še ne vedo. Je pa v prvem varstvenem območju dovoljena paša le v območju planin v skladu s potrjenim pašnim redom. Trenutno je v register vpisanih 56 pašnih planin s planinskimi naselji, ki pa zaradi vse večjega obiska turistov in razvoja izgubljajo svojo podobo in primarno funkcijo. Dobra novica pa je, da opažamo vse večje povpraševanje po domačih izdelkih, vedno več je povpraševanja po prenočevanju na planini, za pomoč pri delu ali pa samo opazovanje tega dela. Za vse naštete aktivnosti in izdelke obiskovalcem ni težko odšteti nekaj več denarja. Zelo iskano je tudi meso živali, vzrejenih na visokogorskih pašnikih. Poleg zgoraj naštetega je velik razlog za ohranjanje hribovskih kmetij tudi ohranitev avtohtonih vrst domačih živali, kot so drežniška koza, bovška ovca in cikastego govedo (Hazler, 2013; Ledinek Lozej, 2013; Načrt, 2016; Rejec Brancelj in Smrekar, 2000) Lovstvo v Triglavskem narodnem parku V TNP je trinajst lovišč lovskih družin in dve lovišči s posebnim namenom (LPN). To sta lovišči Triglav in Prodi-Razor. Polovica lovišča Triglav je v prvem varstvenem območju, kjer lov ni dovoljen. Na območju, kjer je lov dovoljen, pa se lov izvaja v skladu z lovsko 5

13 upravljavskimi načrti. Potrebno je upoštevati smernice in naravovarstvene predpise. Lovci izvajajo lov na srnjad, muflone, jelenjad, gamse, lisico, kuno belico, divjega prašiča in jazbeca. V primeru, da je žival bolna, se izjemoma izvaja tudi odstrel kozoroga. Ohranil se je komercialni lov, ki pa ni več tako v ospredju kot včasih. Predvsem iz etičnih vidikov, ohranjanja določenih vrst in številčnega stanja (Leskovec in Pičulin, 2012; Načrt, 2016; Marenče, 2006). Jelenjad je bila v 19. stoletju skoraj iztrebljena, je pa številčno stanje v zadnjih dveh desetletij narastlo in se ustavilo pri številki 450. Ker odrasla jelenjad nima naravnih sovražnikov in smrtonosnih bolezni, ni ogrožena živalska vrsta. Jelenjad danes živi na zgornji gozdni meji, zadržuje se tudi v pasu rušja ter se pase na visokogorskih pašnikih. Vzrok preselitve na to območje, je bežanje pred hrupom in trumami ljudmi, ki posegajo v njeno življenjsko okolje. Problem je, ker je bilo to območje prvotno naseljeno z gamsi, sedaj pa jelenjad prevzema in ogroža njihov habitat. Posledično lovci potrebujejo več časa, da se prebijejo do samega lovišča, ki je velikokrat težko dostopno, poleg tega pa se je jelenjad začela hraniti v nočnih urah, saj ima takrat največ miru. Zato se morajo lovci vse večkrat poslužiti nočnega lova. Jelenjad je problematična tudi v kmetijskih in gozdnih območij. Čedalje več je pritožb s strani lastnikov zemljišč, katerim jelenjad uničuje pridelke. Pase se na pašnikih, lupi sadna in gozdna drevesa in jih s tem poškoduje, kar zahteva dodatne zaščitne ukrepe in izplačila za nastalo škodo. Največ škode naredi jelenjad pozimi, ko jim primanjkuje hrane. Večina ljudi meni, da je jelenjadi preveč, čeprav obstajajo tudi tisti, ki menijo, da je to njihovo naravno okolje in naj je zato ne lovijo preveč. Nekateri kmetje pa so zgroženi nad tako velikim številom jelenjadi in se stalno pritožujejo in pozivajo lovce, naj zmanjšajo številčno stanje, drugače bodo živali preveč škodovale kmetovanju s povzročanjem škode (Nagode, 2012; Načrt, 2016; Stergar in sod., 2011; Letni, 2017). Srnjad je v Sloveniji avtohtona divjad. V TNP se zadržuje na zgornji gozdni meji ter v pasu ruševja. V preteklih letih prejšnjega stoletja je v TNP je bilo letno odvzetih do 100 srnjadi, nato pa se je število odvzema povečevalo in vrhunec doseglo leta 1994, ko se je številka ustavila pri 375 srnjadi. Trenutno se je število odvzete živali ustalilo na približno 150 živalih letno. Vzrok manjšega odvzema je povečanje varstvenega območja, poleg tega pa je zadnjih nekaj let srnjadi manj. K temu botruje vse večja prisotnost in aktivnost človeka v njihovem okolju ter medvrstni odnosi. Srnjad se namreč nahaja tudi na območju jelenjadi, ki je dominantnejša od srnjadi. Zato se srnjad umika jelenjadi in je tudi bolj aktivna ponoči. Problem srnjadi so bolezni in zajedavci, kot so spomladanska driska ter črevesni in pljučni zajedavci. Poleg tega je srnjad tudi telesno šibkejša, zato veliko šibkejših, mlajših oziroma bolnih živali ne preživi ostrih in dolgih zim (Načrt, 2016; Stergar M. in sod., 2009; Letni, 2017). 6

14 Gamsa najdemo v visokogorju Alp, Pohorju, pojavljajo pa se tudi v Zasavju, v porečju Iške, ob Kolpi. Na Snežnik, v Kamniško Bistrico, Osilnico in Kolpo pa so lovci gamsa naselili. Trenutno številčno stanje gamsov v TNP se giblje med 1500 in 2000 živali. Največ jih najdemo pod Jalovcem nad dolino Zadnje Trente, v Vratih, na Kriških podih, okoli Tosca in Velega polja ter med Komno in Voglom. Gams velja za elegantno in plašno žival. Poleti jih v tropih največkrat srečamo zjutraj in zvečer, na prostranih gorskih travnikih in v stenah. Pozimi se premaknejo v nižje predele gora in se umaknejo nevarnostim snežnih plazov ter ekstremnemu mrazu. Zadnja leta, odkar so ljudje začeli pogosteje zahajati v hribe, so se gamsi začeli umikati v bolj nedostopna območja. Naravna sovražnika gamsa sta volk in ris, mladiče pa napada tudi planinski orel. Za gamse je velikokrat usoden padec preko sten, snežni plazovi in bolezni. Tako je leta 1909 plaz v treh severnih triglavskih dolinah odnesel, ter pokončal okoli 400 gamsov (Keršič Svetel, 2005; Marenče, 2006; Krofel in sod., 2013; Letni..., 2017) Gozdarstvo v Triglavskem narodnem parku Gozdovi v Triglavskem narodnem parku pokrivajo približno dve tretjini površine. Osnovni cilj in namen je ohranitev naravnih in kulturnih vrednot ter varovanje živalskega ter rastlinskega sveta in ekosistemov, zato je v parku predpisano trajnostno gospodarjenje in ohranjanje gozdov. Je torej avtonomna dejavnost. Način gospodarjenja z gozdovi opredeljuje Zakon o gozdovih in ZTNP-1 (2010). Problemi se pojavljajo zaradi različnih pogledov na pomen gozdarstva. Nekateri bi radi varovali gozdove in z njimi še vedno skladno z načrti gospodarili, drugi pa ne podpirajo varovanja in v gozdovih vidijo le materialno korist (ZTNP-1, 2017; Zakon o gozdovih, 2017). Šolar (1998) omenja, da bi bilo treba vse gozdove v TNP opredeliti kot gozdove s posebnim pomenom, kajti glavna vloga je ohraniti klimatsko, krajinsko, izobraževalno, estetsko in rekreacijsko funkcijo. V prvem varstvenem območju ter naravnih in gozdnih rezervatih so gozdovi prepuščeni naravnim procesom. V drugem in tretjem varstvenem območju pa je dovoljeno sonaravno gospodarjenje z gozdovi. Po razpoložljivih podatkih so gozdovi v TNP bolje ohranjeni od povprečnega stanja gozdov v Sloveniji. Zaradi nedostopnega terena pa so najbolj ohranjeni gozdovi v gozdnih rezervatih (Lampič in Mrak, 2008; Letni..., 2017; Načrt..., 2016). V TNP po drevesni sestavi prevladujejo iglavci (70 %), listavcev pa je okrog 30 %, vendar se njihov delež povečuje. Pri iglavcih največji delež predstavlja smreka, ki jo je največ v tretjem varstvenem območju, pri listavcih pa bukev, ki je najpogostejša v drugem varstvenem območju, v prvem varstvenem območju pa je povečan odstotek macesna (12 %). Količina odmrle lesne biomase na območju narodnega parka je z 52 m 3 /ha večja od slovenskega povprečja (19 m 3 /ha). Med letoma 2001 in 2010 so v TNP posekali le 7

15 polovico načrtovanega drevja. Problem predstavlja razdrobljenost predvsem privatnih zemljišč, ki obsegajo več kot polovico površine gozdov v TNP. V TNP je polovica gozdov vključena v gozdove s posebnim namenom, kar dovoljuje aktivno gospodarjenje, dve petini pa spadata v kategorijo varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, kjer je prepovedano gospodarjenje z gozdovi (Ferreira, 2006; Letni..., 2017; Načrt..., 2016). 2.3 KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE Krajinski park Ljubljansko barje Ljubljansko barje leži na skrajnem južnem delu Ljubljanske kotline. Površina zavarovanega območja meri ha (slika 3). Je največje mokrišče na slovenskem območju in najjužnejše visoko barje v Evropi. Pokrajina velja za sušnato, vendar jo kljub temu velikokrat spremljajo spomladanske in jesenske poplave. Rastlinstvo in živalstvo sta kljub izsuševanju zelo pestra. Krajinski park je bil ustanovljen z namenom, da se ohrani biotska raznovrstnost ter krepi krajinska pestrost. Omogoča povezovanje prebivalcev in obiskovalcev, ki uživajo v naravnem okolju, hkrati pa še vedno skrbijo, da se park vzdržuje in ohranja (Mencinger, 2004; Ljubljansko..., 2017). Slika 3: Varstvena območja v Krajinskem parku Ljubljansko barje (ARSO, 2017) 8

16 2.3.2 Kmetijstvo na Ljubljanskem barju Kmetijstvo predstavlja ključno dejavnost v parku, ker je izoblikovalo krajino in ustvarilo pogoje za visoko biotsko pestrost. Ljubljansko barje predstavlja 75 % obdelovalnih kmetijskih površin, od tega največ travnikov in njiv (Ljubljansko..., 2017). Na območju parka je aktivnih kmetij, od tega 731 v prvem varstvenem območju. Glavna panoga na kmetijah je živinoreja. Ukvarjajo se večinoma s pašno rejo in vzrejo krav dojilj ter rejo drobnice. Kmetijstvo na Ljubljanskem barju večini kmetov ne prinaša velikega dohodka, ker je intenzivnost reje nizka. Največji problem kmetovalcem predstavlja zakisanost tal, vlažnost, poplave ter visoka vsebnost humusa. Vse naštete lastnosti vplivajo na kakovost krme, ki ni najboljša (Kladnik in Petek, 2007; Ljubljansko..., 2017). Kmetijstvo na Ljubljanskem barju je izrednega pomena zaradi ohranjanja krajine, travišč in travniških vrst. S tem se omogoča življenjski prostor za specifične in redke živalske ter rastlinske vrste. Sistem mora kmetovalce spodbujati k obdelovanju kmetijskih površin, kajti v nasprotnem primeru bo prišlo do zaraščanja površin, s tem izgubo tradicionalne kulturne krajine in ogrožanja rastlinskih in živalskih vrst ter posledično zmanjšanja biotske raznovrstnosti na tem območju. Na Ljubljanskem barju se kljub izboljšavam na zavarovanih območjih kažejo nekatere negativne posledice kmetovanja kot na primer uporaba težke kmetijske mehanizacije, pretirano gnojenje, uporaba fitofarmacevtskih sredstev, pretirana košnja in košnja ob nepravem času. Vse to vpliva na pogoje za rastlinske in živalske vrste, kar posledično zmanjšuje biotsko raznovrstnost (Kladnik in Petek, 2007; Krofel in sod., 2013; Vrček, 2007) Gozdarstvo na Ljubljanskem barju V Krajinskem parku Ljubljansko barje je le 9 % gozdnih površin, kar predstavlja zelo majhen delež gozdnatosti zato posledično gozdarstvo nima velikega gospodarskega pomena. Gozdovi v parku imajo velik pomen za zatočišča prostoživečih živali. Zato so nekatere predele gozdov razglasili tudi kot varovalne gozdove. Odstotek gozdov, ki niso označeni kot varovalni gozdovi, je potrebno redno vzdrževati in opravljati sanitarne sečnje. Poudarek pri sečnji je, da se jo izvaja v suhem vremenu, po možnosti v zimskem času na zmrznjenih tleh. V prvem varstvenem območju pa je prepovedano spreminjanje obsega gozdov (Ferreira, 2006; Ljubljansko..., 2017; Letni..., 2016) Lovstvo na Ljubljanskem barju Območje parka Ljubljansko barje spada v Notranjsko lovsko upravljalno območje. Zavod za gozdove vsako leto pripravi letni lovsko upravljalni načrt za območja posebnega 9

17 pomena. Največji odstrel je bil odobren za srnjad, saj se na območju Ljubljanskega barja, ki je najugodnejši habitat za srnjad, njena številčnost veča. Velik odstrel je bil odobren tudi za poljskega zajca, fazana, raco mlakarico, srako in sivo vrano. Soočajo pa se z izumiranjem pižmovke, ravno obratno pa se veča število nutrij. Nutrija ne sodi v naravno okolje, zato se lovci trudijo, da bi jo odstranili. Lov na nutrije je dovoljen čez celo leto. V zadnjih letih se na Ljubljanskem barju pojavlja večje število šakalov. Na slovenskem ozemlju so jih prvič opazili že pred 60 leti. Širitev šakalov je posledica iztrebljanja volkov v Evropi v 20. stoletju, saj velja za naravnega sovražnika šakala. Šakal ima v Evropi status domorodne vrste, zato je za izvajanje odstrela obvezen sistematični monitoring. Lansko leto so ga uvrstili med lovne vrste, lov na šakale pa se še ne izvaja. Na ljubljanskem barju se lovci pritožujejo, saj naj bi šakal povzročal zmanjševanje števila srnjih mladičev, vendar tega podatka trenutno nihče ne more potrditi. Problem upadanja števila srnjadi se namreč pojavlja tudi v predelih, kjer šakala ni. So pa v Srbiji z raziskavo potrdili, da šakal ni vplival na populacijo srnjadi in drugih vrst živali, zato je potrebno problem iskati drugje. Edini prostor, kjer je lov popolnoma prepovedan, je naravni rezervat Iški morost. Oskrbniki parka se v tem delu še vedno soočajo z divjim lovom, ki ogroža živalske vrste in tudi varnost obiskovalcev naravnega rezervata (Cerar, 2016; Ljubljansko..., 2017; Poročilo..., 2017). 2.4 NARODNI PARK YOSEMITE O parku Narodni park Yosemite je narodni park v Združenih državah Amerike. Površina parka meri 3.026,87 km 2 in obsega vzhodni in osrednji del ameriške zvezne države Kalifornija. Približno 89 % parka spada pod visoko zaščiteno območje. Park je znan po granitnih pečinah, slapovih, globokih in ozkih soteskah, dolinah, nasadih sekvoj in biološki raznovrstnosti. Na leto park obišče okoli 3,7 milijona ljudi, ki najraje obiščejo dolino Yosemite Valley. Za območje Yosemitov je značilna granitna skala, ki vsako leto privabi veliko plezalcev, ki se največkrat zadržujejo v 1000 metrov visoki steni El Capitana. Park je vpisan na seznam svetovne kulturne dediščine že od leta Obsega pet vegetacijskih pasov, ki so nižji montanski gozd, zgornji montanski gozd, gozd hrasta, subalpsko območje in alpski pas. Rastlinskih vrst je okoli 7000, od tega več kot 160 zelo redkih (Sierra..., 2017; Wildlife Overview, 2004) Problematika parka V parku se že od leta 1890 borijo, da bi ga čimbolj ohranili. Dolgo časa so se borili proti masovni sečnji orjaških sekvoj, s katerimi so bistveno spremenili okoliško pokrajino, ter onesnaževanju obiskovalcev, ki so preobremenjevali park z avtomobili in izpušnimi plini, 10

18 saj je v poletnih mesecih prihajalo do prometnih zamaškov v samem parku. Upravljalci parka so našli rešitev v električnih avtobusih, ki sedaj vozijo po parku. Ti so tihi in minimalno škodljivi za okolje. S tem so vsaj malo zmanjšali zastoje, vendar do njih v poletnih mesecih še vedno prihaja (Sierra..., 2017). V vseh teh letih je v parku izmrl rjavi medved in kalifonijski kondor, 37 vst živali pa ima poseben status zaščite. Divje živali trenutno ogroža onesnaženost zraka, razdrobljenost habitata in podnebne spremembe ter nevarnost prometnih cest. Včasih so se v parku soočali z vdori črnega medveda v avtomobile zaradi hrane. Kot rešitev so ljudem v campih omogočili, da hrano pospravljajo v omarice, s čimer preprečijo poškodbe avtomobilov. Uredili so tudi odlagališča odpadkov in odprte kontejnerje zamenjali z zaprtimi. Še vedno se soočajo z določenimi problemi, vendar vztrajno iščejo rešitve, ki bi onemogočile povzočanje škode medvedov. Škoda in problem z medvedi se je pojavil že pred mnogimi leti, ko so živali namerno privabljali in so služile za atrakcijo. Tako so jih tudi navadili na bližino človeka (Sierra..., 2017; Wildlife Overview, 2004). Pred približno sto leti so zaradi nenadzorovanega lova in bolezni iz viskogorskih pašnikov in puščave v Yosemitih izginile ogromne črede muflonov. Posamezniki so ohranili ducat muflonov, ki so jih naselili v Sierri Nevadi, kar pa ni omogočilo preživetja, predvsem zaradi naravnih sovražnikov in hudih zim. Ker je vse kazalo na izumrtje muflonov, so v Kalifolniji odobrili obnovitveni načrt v Sierri Nevadi, ki se je izkazal za zelo učinkovitega pri ohranjanju ogrožene vrste. Sedaj jih je že okoli 600 in njihovo število še narašča. S ponovno naselitvijo ti. ''viskokogorskih ovc'', se ohranjajo visokogorski pašniki in preprečuje popolno zaraščanje površine parka (Sierra..., 2017). Leta 1995 so v narodni park Yosemite ponovno naselili sivega volka. Takrat so vzporedno z volki opazovali tudi edino kolonijo bobrov. Do sedaj imajo v parku že 9 kolonij bobrov, kar naj bi bila posledica naselitve volkov. Še vedno niso našli natančne razlage, kako so volkovi pripomogli k izboljšanju ekosistema v parku. So pa ugotovili, da je bilo pred približno tridesetimi leti v območju parka naseljenih več jelenov, ki so se prehranjevali z rastlinami, največ z vrbo, ki je glavni vir preživetja za bobra. Odkar so naseljeni volkovi, ki so naravni sovražnik jelena, jelen nima več možnosti jemati hrane bobru, ker se mora boriti za preživetje in umikati volkovom. Zato se je število vrb ob potokih bistveno zvišalo, bobri so začeli delati jezove, v jezovih so se zopet naselile jate rib, na vrbah pa so se pojavile ptice, ki jih do sedaj v parku niso poznali. Raziskovalci ugotavljajo, da so ekosistemi zelo zapleteni, kot možnosti za vse nastale spremembe v zadnjih desetletjih pa vključujejo tudi obsežne požare, suše, hude in mile zime, ter še marsikateri drugi dejavnik, ki ga je potrebno ugotoviti (Sierra..., 2017; Wildlife Overview, 2004). V parku se vsako leto srečujejo z naravnimi sezonskimi požari. S tem se očisti mrtvo vegetacijo in omogoča novo rast. Požari v parku so zaželjeni zaradi sekvoje, saj njena 11

19 semena vzkalijo le, če tla zagorijo. Glede politike povzročanja požarov se še niso uspeli uskladiti in dogovoriti, ker so imeli težave predvsem pri kontroli nad namerno povzročenimi požari, onesnaževanju in hitremu širjenju tujerodnih vrst, ki izpodrivajo avtohtone. V parku se zavedajo problema, da lahko tujerodne vrste še povečajo pogostost požarov, zato se trudijo, da bi jih izkoreninili in omogočili rast avtohtonim vrstam (Scholl and Taylor, 2010; Sierra..., 2017). 3 RAZPRAVA IN SKLEPI 3.1 RAZPRAVA Narodni in krajinski parki so zavarovana območja, ustanovljena z namenom, da se ohrani narava. V osrednjih območjih parka veljajo strogi zakoni, ki prepovedujejo kakršnokoli poseganje v naravo, na obrobjih parka pa so posegi dovoljeni v skladu s predpisi. Kot smo že večkrat omenili, se največji problem pojavi pri prebivalcih in lastnikih zemljišč. Veliko se jih seveda zaveda pomembnosti ohranjanja narave, se jih pa najde nekaj, ki temu nasprotujejo. Zato se med upravljavci parka in lastniki zemljišč pojavljajo konflikti. Čeprav si v TNP prizadevajo, da bi bili naravni viri rabljeni v taki meri, da bi se ponovno vzpostavilo naravno ravnotežje je posledica tega prepoved lova, gozdarstva, kmetijstva in športnih aktivnosti. Naše mnenje je, da je potrebno najti ravnovesje med vsemi dejavnostmi, ki bi omogočale minimalne posege, kateri ne bi bili škodljivi za naravo, vendar še vedno v korist človeku. Zakoni bi morali biti napisani tako, da bi preprečili različne interpretacije; ki so marsikomu izgovor, da lahko uničuje oziroma preveč posega v naravo. Kmetovalce v TNP in na Ljubljanskem barju bi bilo potrebno seznaniti in jim predstaviti novejše, boljše, naravi prijaznejše načine kmetovanja, jih informirati o dejanskem stanju tal, ter spodbuditi k pravilnemu kmetovanju. Vse to bi pripomoglo, k še boljšemu delovanju parka v sodelovanju s kmetovalci in posledično pozitivno vplivalo na biotsko raznovrstnost. V preteklosti prebivalci niso imeli možnosti sodelovanja s stroko, ki upravlja s TNP. V zadnjem času pa se je izboljšala ažurnost, prebivalci spremembe v parku izvedo pravočasno in imajo možnost, da se odzovejo na odločitve naravovarstvenikov ali na njihove posege ter najdejo skupno rešitev. V veliko pomoč pri upravljanju TNP bi bila zaposlitev nadzornikov v parku, ki jih zelo primanjkuje, posledično pa je kršenje zakonov veliko. Kaj nam pomagajo table prepoved prometa v razne doline in dostope do planinskih postojank, če pa ni organov, ki bi to 12

20 nadzorovali in kaznovali. V zadnjih leti se je število kolesarjev v TNP povečalo. Ti si postavljajo kolesarske poligone, s katerimi uničujejo drevesa in tla ter plašijo živali. Po ugotovitvah problemov v ameriškem parku v Yosemitih, smo ugotovili, da se soočajo s podobnimi problemi. Še posebej na udaru je pri njih onesnaževanje parka, ker park ne more sprejemati take mase ljudi, ki za seboj puščajo smeti, onesnažujejo okolico z izpušnimi plini, uničujejo rastline ter plašijo živali. Tega problema v takem obsegu v Sloveniji še nismo zaznali. 3.2 SKLEPI V TNP ni najboljših naravnih pogojev za kmetovanje. Z omejevanjem, raznoraznimi predpisi, pa se volja do obdelovanja kmetijskih zemljišč še zmanjšuje, čeprav je kmetijska dejavnost nujna za ohranitev stanov, planinskih pašnikov, avtohtonih pasem živali in tradicionalnih opravil, ki jih v okviru turizma lahko predstavimo tujim in domačim gostom. Kmetijstvo je eden izmed najpomembnejših dejavnikov, da se Ljubljansko barje ne zarašča, kar seveda pozitivno vpliva tudi na biotsko pestrost. V načrtu upravljanja TNP je namenjen poseben poudarek seznanjanju kmeta s trajnostno uporabo naravnih virov, kar jim bo omogočalo zaposlitev in dohodek. Zavedati se moramo, da je vsak dan več obiskovalcev, posledično pa je tudi večje onesnaževanje, uničevanje narave, povzročanje hrupa, ukrepi pa še vedno enaki oziroma podobni kot pred leti. Zato je obvezna zaposlitev večjega števila nadzornikov v TNP. V gozdarstvu so v načrtu upravljanja navedeni cilji, ki bi izpolnjevali norme letnega načrta poseka, ki sedaj ni bil izpolnjen. Čeprav se je sodelovanje med prebivalci, lastniki zemljišč in stroko izboljšalo, bi bilo potrebno dati še večji poudarek na medsebojnem sodelovanju kajti le tako bo lahko park deloval na najboljšem možnem nivoju. Promet, izpušne pline in onesnaževanja z odpadki je treba pravočasno, temeljito in ustrezno omejiti, ker bo v prihodnosti vse več turizma in z onesnaževanjem vse več problemov. 13

21 Rekreacijo in šport moramo v parkih obvezno omogočiti, pri tem pa urediti določene predele, kjer se bodo obiskovalci lahko sproščali, ne da bi s tem uničevali naravo in motili živali. 14

22 4 VIRI ARSO. Zavarovana območja. Agencija Republike Slovenije za okolje. (30. avg. 2017) Cerar G Šakal bo tudi v Sloveniji lovna žival. MMC RTV Slovenija. (31. avg. 2017) Ferreira A Vloga gozda v trajnostno-sonaravnem razvoju Zgornje Gorenjske. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 81: (9. sep. 2017) Gosar A Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper: 228 str. Hazler V Varovanje dediščine v Triglavskem narodnem parku v razcepu med strokovnimi načeli, zakonodajo in vsakdanjo realnostjo. Traditiones, 42, 2: Keršič Svetel M Gamsi v Triglavskem narodnem parku. Planinski vestnik, 110, 5: Kladnik D., Petek F Kmetijstvo in spreminjanje rabe tal na Ljubljanskem polju. Geografski vestnik, 79, 2: Kozorog M Živali, varovano območje in rekreacija v naravnem okolju: teroretske in praktične variante s samopremislekom. Traditiones, 44, 1: Krofel M., Luštrik R., Stergar M., Marenče M., Hrovat S., Jerina K Monitoring vpliva klimatskih in drugih okoljskih dejavnikov na populacijo gamsa (Rupicapra Rupicapra) v Triglavskem narodnem parku. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire: 55 str. Lampič B., Mrak I Vrednote, vrednosti in razvojni potenciali območij varovanja. Dela, 29: Ledinek Lozej Š Paša in predelava mleka v planinah Triglavskega narodnega parka: kulturna dediščina in aktualna vprašanja. Traditiones, 42, 2: Leskovec B., Pičulin I Divjad in lovstvo. Ljubljana, Lovska zveza Slovenije: 631 str. 15

23 Letni lovsko upravljavski načrt za II Gorenjsko lovsko upravljavsko območje za leto Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Kranj: 138 str. LLUN_II._Gorenjsko_LUO_2017.pdf (15. sep. 2017) Lisec A., Drobne S The influence of protected natural and cultural heritage on land management/market the case of Slovenian natural protected areas. SPATIUM International Review, 20: Ljubljansko barje. Krajinski park Ljubljansko barje. (20. jun. 2017) Marenče M Varstvo in upravljanje s prostoživečimi živalmi-lov. Bled, Triglavski narodni park: 23 str. Mencinger B Naravni parki Slovenije. Ljubljana, Mladinska knjiga: 218 str. Mikoš M Upravljanje gorskih nevarnosti in tveganj v zavarovanih območjih: primer Triglavskega narodnega parka. Geodetski vestnik, 57,1: Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka Triglavski narodni park: 222 str. TNP pdf 3-30 (1. jun. 2017) Plut D Pokrajinski vidiki sonaravnega razvoja zavarovanih območij slovenskih alp. Dela, 13: (8. sep. 2017) Poročilo zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto Zavod za gozdove Slovenije: 128 str. _gozdovih.pdf (15. sep. 2017) Quamman D Tudi dežela ljudi. National Geographic Slovenija. (12. jun. 2017) Rejec Brancelj I., Smrekar A Gorska ranljiva območja-primer Triglavskega narodnega parka. Geographica Slovenica, 33, 1:

24 Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja Pravno informacijski sistem RS. (15. jun. 2017) Scholl A. E., Taylor A. H Fire regimes, forest change, and self-organization in an old-growth mixed-conifer forest, Yosemite National Park, USA. Ecological Applications, 20,2: Sierra Nevada bighorn sheep in Yosemite National Park Yosemite National Park California, National Park Service. (1. avg. 2017) Stergar M., Jonozovič M., Jerina K Območja razširjenosti in relativne gostote avtohtonih parkljarjev v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 67: Stergar M., Kobler A., Jerina K Kaj vpliva na zdajšnjo prostorsko razporeditev jelenjadi v Sloveniji in kakšna bo njena prihodnja razširjenost? Lovec, XCIV, 3: Šolar M Pomen zavarovanih območij (parkov) za varstvo narave ter vloga Triglavskega narodnega parka v luči zakona o ohranjanju narave in mednarodnih standardov v varstvo narave. Gozdarski vestnik, 58: Vrček D Usmeritve za ohranjanje ali vzpostavitev ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov v območjih Natura 2000 v Sloveniji. Projekt LIFE, Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave: 90 str. Wildlife Overview Yosemite National Park. ildlife.htm (2. avg. 2017) Zakon o gozdovih, neuradno prečiščeno besedilo št. 10. Pravno informacijski sistem RS. (15. avg. 2017) Zakon o ohranjanju narave, neuradno prečiščeno besedilo št. 7. Pravno informacijski sistem RS. (3. jun. 2017) Zakon o varstvu okolja, neuradno prečiščeno besedilo št. 15. Pravno informacijski sistem RS. (10. jun. 2017) 17

25 Zaplotnik C Jelenjad čuti. Gore-ljudje. (15. jun. 2016) ZTNP-1, Zakon o Triglavskem narodnem parku, neuradno prečiščeno besedilo št. 1. Pravno informacijski sistem RS. (21. jun. 2017) 18

26 ZAHVALA Najprej bi se rada zahvalila svojemu mentorju prof. dr. Andreju Lavrenčiču za strokovno sodelovanje, potrpežljivost in čas, ki ga je posvetil za pomoč pri izdelavi diplomskega projekta. Prav tako se zahvaljujem recenzentu prof. dr. Alešu Kuharju za strokovno svetovanje. Zahvaljujem se Sabini Knehtl za pomoč, prijaznost, potrpežljivost in informacije v času študija, hvala tudi knjižnici, za hiter pregled diplomske naloge in pomoč ter nasvete za lažjo izdelavo naloge. Zahvalila bi se svoji družini, mami Ireni in očetu Francu, ki sta mi omogočila študij in stala ob strani v dobrih in slabih trenutkih. Hvala tudi bratu Roku in Gregorju, ki je priskočil na pomoč v najbolj nemogočih trenutkih, prijateljici Tadeji, ki mi je pomagala ko nisem znala več naprej in fantu Andreju za moralno podporo in ostalo pomoč pri izdelavi. Na koncu pa gre zahvala sošolcem in sošolkam, Tadeji, Petru, Mihi, Karin Matevžu in Sandri za nepozabna študijska leta.