PAKT ZA EVRO MOŽNE ZAVEZE SLOVENIJE ZA LETI (osnutek)
|
|
- Britton Hutchinson
- 6 years ago
- Views:
Transcription
1 PAKT ZA EVRO MOŽNE ZAVEZE SLOVENIJE ZA LETI (osnutek) Pakt za evro v okviru obstojeih mehanizmov ekonomskega upravljanja, poleg že dogovorjenih, predvideva še dodatne ukrepe in konkretne zaveze držav lanic za krepitev konkurennosti, ki bi jih države upoštevale v Nacionalnem reformnem programu in Programu stabilnosti. Slovenija bi se v okviru skupaj predvidenih ciljev pakta lahko zavezala k naslednjih ciljem: 1. SPODBUJANJE KONKURENNOSTI 1) CILJ: ohranjanje konkurennosti z omejitvijo rasti stroškov dela Rast stroškov dela na enoto proizvoda bo v Sloveniji poasnejša od rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah. 2) CILJ: spodbujanje internacionalizacije in tujih neposrednih investicij Poveanje finannih spodbud za tuje neposredne investicije v višini 30% v letu 2012 glede na leto 2011 z namenom poveati delež tujih neposrednih investicij in poveati število zaposlenih. Poveanje sredstev za spodbujanje internacionalizacije slovenskih podjetij v višini 15% v letu 2012 glede na leto 2011 z namenom spodbuditi izvoz. 3) CILJ: dogovor s socialnimi partnerji o kljunih zavezah za spodbujanje rasti Dogovor s socialnimi partnerji o kljunih zavezah glede minimalne plae, povprene rasti realnih pla do rasti produktivnosti in o kljunih strukturnih spremembah. Dogovor s socialnimi partnerji v javnem sektorju - podaljšanje dogovora, ki zagotavlja zaostajanje pla v javnem sektorju za rastjo pla v zasebnem sektorju tudi v letu ) CILJ: izboljšanje poslovnega okolja Zmanjšanje administrativnih bremen za 25% do leta 2012: pregledanih je bilo predpisov in ocenjenih mio EUR administrativnih bremen. Na podlagi analize zunanjih izvajalcev je bilo ocenjeno za 373 mio EUR potencialnih prihrankov za gospodarstvo in državljane. Deregulacija poklicev: na novo bo doloen okvir poklicev javnega interesa, ki bodo ostali regulirani. 5) CILJ: spodbujanje raziskav in razvoja ter uinkovitejše visoko šolstvo Poveanje vlaganj javnih sredstev v raziskave in razvoj na 1 % v letu 2012 in nadaljnje spodbujanje zasebnih vlaganj, ki odgovarjajo na družbene izzive (staranje, ozelenitev rasti ). Doseganje deleža prebivalstva v starosti od 30 do 34 let s terciarno izobrazbo v višini 32 % v letu 2012, ki bo odgovarjalo bodoim potrebam na trgu dela in krepilo konkurennost gospodarstva. 2. SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA 1) CILJ: spodbujanje varne prožnosti in poveanje zaposlenosti Poveanje varnosti oseb, ki so izgubile zaposlitev, poveanje uspešnosti in uinkovitosti izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja, zmanjšanje administrativnih obremenitev za podjetja in osebe na trgu dela, poveanje nadzora nad institucijami na trgu dela, vseživljenjska karierna orientacija. Uveljavitev Zakona o urejanju trga dela.
2 Enotna ureditev oblik dela, ki jih zaradi njihove obasne narave in dinamike ne moremo šteti kot delovno razmerje, vse oblike tovrstnega dela vkljuiti v sistem socialnih prispevkov. Uveljavitev Zakona o malem delu. 2) CILJ: omejevanje neformalnih oblik dela Poveanje uinkovitosti nadzornih organov na trgu dela, ustreznejša zajezitev dela na rno in drugih neformalnih oblik dela. Sprejetje Zakona o prepreevanju dela in zaposlovanja na rno 3. NADALJNJI PRISPEVEK K VZDRŽNOSTI JAVNIH FINANC 1) CILJ: dosledno uveljavljanje Nacionalnega reformnega programa in Pakta za stabilnost in rast Zakonska opredelitev in doloitev srednjeronega fiskalnega okvirja: (zakonska omejitev za višino dolga države na 45%BDP, izravnan javnofinanni položaj države do 2016). Sprejem novele Zakona o javnih financah. Dosledna ureditev dokumentov in naina razvojnega nartovanja (hierarhija, doloitev prioritet, potrebne spremembe v programskih dokumentih). Sprejem Zakona o razvojnem nartovanju 2) CILJ: dolgorona vzdržnost pokojninskega sistema Sprememba pokojninskega sistema: zvišanje upokojitvene starosti na 65 let, indeksacija pokojnin z rastjo pla in cen v razmerju 60:40, podaljšanje obdobja za izraun pokojninske osnove. 3) CILJ: doslednejše ciljanje socialnih dajatev Uveljavitev»enotne vstopne toke«in poenotenje meril za dodelitev štirih vrst transferjev in devetnajstih vrst subvencij, za dodelitev katerih se preveri premoženjsko stanje upraviencev. Cilj bomo dosegli z izvajanjem Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. 4. OKREPITEV FINANNE STABILNOSTI 1) CILJ: izboljšanje razmer za rast z ustrezno ponudbo financiranja za podjetja Vzpostavitev sistema obveznosti plaevanja posebnega davka bank, z možnostjo uveljavitve olajšave glede na stanje kreditov, danih nefinannim družbam. 2) CILJ: izboljšanje stabilnosti najvejih slovenskih bank Dokapitalizacija Nove Ljubljanske banke. Postopek dokapitalizacije je že v teku. Potekajo tudi pogajanja za sklenitev delniarskega sporazuma s KBC, za katera je pooblašena Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS. Dokapitalizacije NKBM. Vlada RS soglaša s prenosom prednostnih pravic do delnic Nove KBM, d.d., v javni ponudbi na tretje institucionalne domae ali tuje investitorje. 3) CILJ: prestrukturiranje bannih portfeljev Spodbujanje bank, da naložbe v podjetja v težavah prodajo zasebnim skladom za prenovo podjetij oz.»corporate turnaround founds«, s imer bi izboljšale svoj denarni tok in omogoile podjetjem ponovno normalno delovanje pod lastništvom teh skladov. Izkazalo se je namre, da bi veina podjetij lahko s prestrukturiranjem svojih obveznosti in dodatnimi kapitalskimi vložki zopet uspešno poslovala, a jih banke neustrezno spremljajo zaradi lastnih težav z obsegom slabih terjatev. 2
3 PRILOGA PAKT ZA EVRO CILJI IN ZAVEZE 1. SPODBUJANJE KONKURENNOSTI 1) Stroškovna konkurennost slovenskega gospodarstva se je v letih poslabšala precej bolj kot v povpreju držav evrskega obmoja in EU, izboljšanje v letu 2010 pa je bilo v Sloveniji manj izrazito. Rast realnih stroškov dela na enoto proizvoda je bila v letih v Sloveniji višja, padec v letu 2010 pa nižji kot v evrskem obmoju. Poslabšanje položaja Slovenije je bilo posledica višje rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega kot v evrskem obmoju (v letu 2008) in vejega padca produktivnosti dela (2009) glede na to, da je bil padec gospodarske aktivnosti v Sloveniji med lanicami evrskega obmoja med najvišjimi. V letu 2010 so se realni stroški dela na enoto proizvoda znižali pod vplivom obnovljene rasti produktivnosti dela zaradi oživitve gospodarske rasti in ob nadaljnjem krenju zaposlenosti. Zaradi visoke rasti pla v zasebnem sektorju pod vplivom povišanja minimalne plae pa je bilo njihovo znižanje precej manjše kot v evrskem obmoju in EU. Produktivnost dela je bila v Sloveniji višja zaradi vejega padca zaposlenosti kot v preostalih lanicah, gospodarska rast pa je za povprejem evrskega obmoja in EU zaostajala. Relativno slabši položaj Slovenije je bil v letih predvsem posledica poslabšanih razmerij med rastjo pla in produktivnostjo dela v industriji, v letu 2010 pa razmer v gradbeništvu. Slika 1: Stroškovna konkurennost Slovenije in evrskega obmoja, , medletno, v % 9 RULC Slovenija RULC EA Produktivnost Slovenija Produktivnost EA Sredstva na zap. Slovenija Sredstva na zap. EA Medletna rast, v % Q1 08 Q2 Q3 Q4 Q1 09 Q2 Q3 Q4 Q1 10 Q2 Q3 Q4 Vir: Eurostat, prerauni UMAR. Slika 2 : Stroškovna konkurennost Slovenije in pomembnejših trgovinskih partneric, , medletno, v % 10 8 Nemija Francija Italija Avstrija Slovenija Medletni indeksi rasti Q1 08 Q2 Q3 Q4 Q1 09 Q2 Q3 Q4 Q1 10 Q2 Q3 Q4 Vir: Eurostat, prerauni UMAR. 3
4 Slika 3: Stroškovna konkurennost po sektorjih, v obdobju , v % 9 Skupaj RULC Industrija Gradbeništvo Javni sektor Tržne storitve Medletna rast, v % Vir: SURS, prerauni UMAR. 2) Rast pla v razmerju do inflacije in produktivnosti predstavlja enega bistvenih elementov konkurennosti. Po izteku Socialnega sporazuma na nacionalni ravni ni zaveze socialnih partnerjev o kljunih skupnih ciljih in nalogah. Zato bi morali socialni partnerji dosei dogovor o kljunih zavezah socialnih partnerjev glede minimalne plae, povprene rasti realnih pla pod rastjo produktivnosti in o kljunih strukturnih spremembah. Rast pla v zasebnem sektorju se je v veini dejavnosti odzvala na gospodarsko krizo. Rast pla se je mono umirila že v zadnjem etrtletju 2008, delež izplaila za nadure pa se je zael zmanjševati že v tretjem etrtletju V letu 2009 se je povprena bruto plaa poveala za 1,8%, pri emer je k tej rasti 0,9 o.t. prispevalo zmanjševanje števila prejemnikov, predvsem nizkih pla (spremembe v strukturi zaposlenih). V nekaterih dejavnostih z velikim deležem lastništva države se je povprena plaa poveala precej bolj kot produktivnost dela v teh dejavnostih (oskrba z elektrino energijo, oskrba z vodo in dejavnost prometa). V prvih enajstih mesecih 2010 je bila tako povprena bruto plaa za 5,2% veja kot v enakem obdobju pred letom dni, k emur je okoli 3 o.t. prispevalo poveanje minimalne plae in okoli 0,6 o. t. uinek spremembe v strukturi zaposlenih 1. Slika 4: Rast pla!"# $# %# Vir: SURS, prerauni UMAR V javnem sektorju se je povprena plaa po daljšem obdobju nizke rasti zaela hitro poveevati s prietkom izvajanja plane reforme. Tako se je že v letu 2008, ki je bilo prvo 1 Eurostat je objavil podatke o plaah v kriznem obdobju le za tri evropske države: za leti 2008 in 2009 so tako na voljo letni podatki le za tri države (Nizozemsko, Avstrijo in Švedsko), za leto 2010 pa ni podatkov za nobeno državo. Podatki za leto 2009 kažejo, da se je nominalna letna bruto plaa na zaposlenega za zasebni sektor, ki zajema dejavnosti od rudarstva do drugih raznovrstnih dejavnosti (SKD 2008), v Avstriji poveala za 1,8%, na Nizozemskem za 3,0%, na Švedskem pa se je znižala za 7,3%. V»javnem sektorju«, ki zajema dejavnosti javne uprave do drugih storitvenih dejavnosti, pa so bile za rastjo v Avstriji 3,3%, za rastjo na Nizozemskem 3,4%, na Švedskem pa je bil tudi padec pla, in sicer za 6,3%. 4
5 leto izvajanja reforme, povprena plaa poveala nominalno poveala za 9,7 %. V kolikor bi se plana reforma nadaljevala, bi bili v letih 2009 in 2010 pria nadaljnjim visokim dvigom, ukrepi, sprejeti v dogovoru s socialnimi partnerji, pa so to rast zajezili. Tako je v letu 2009 nominalna rast znašala 6,5 % (brez ukrepov bi bila ponovno okrog 10-odstotna), v letu 2010 pa se raven povprene plae v primerjavi z letom 2009 ni poveala (v zasebnen sektorju je bila nominalna rast 5,2 %). Ukrepi, ki so pripeljali do zaustavitve rasti, so se nanašali na preložitev izplaila preostalih dveh etrtin planih nesorazmerij, zaostritev usklajevanja pla z inflacijo in zaasno ukinitev veine stimulativnih elementov plaane politike. Že sprejeti dogovori o plani politiki za leto 2011 zagotavljajo, da se povprena plaa tudi v letu 2011 ne bo bistveno spremenila in bo v rasti bistveno zaostala za rastjo zasebnega sektorja. Takšen trend bomo v dogovoru s socialnimi partnerji zagotovili tudi v letu ) V obdobju do leta 2012 bodo administrativna bremena znižana za 25%, in sicer na podlagi analiz in meritev, ki so bile izvedene v letih 2009 in Prioritetno bodo izvedeni ukrepi za poenostavitev poslovnega okolja, in sicer na podroju delovno pravne zakonodaje, zakonodaje na podroju urejanja prostora in okolja ter zakonodaje s podroja plaevanja davkov in prispevkov. Posebna pozornost bo namenjena tudi razbremenitvi postopkov, ki se nanašajo na pogoje za opravljanje dejavnosti v RS, in uinkovitejšemu delovanju sodiš v gospodarskih zadevah. Tabela 1: Ocenjena administrativna bremena in potencialni prihranki v višini 25% Podroje Ocena Ocenjen prihranek za 25% administrativnih do 2012 v EUR bremen v EUR Delovno pravno podroje , ,83 Podroje financ , ,67 Podroje okolja , ,53 Skupaj , ,03 Vir: Ministrstvo za javno upravo Slovenija spada med države z zelo visokim številom reguliranih poklicev in v sam vrh EU, kjer je povpreno število reguliranih poklicev 100. V Sloveniji je v Evidenci reguliranih poklicev oz. reguliranih poklicnih dejavnosti ve kot 350 poklicev, za katere mora posameznik, ki jih želi opravljati, izpolnjevati z zakonom ali drugim predpisom doloene pogoje. Zakonsko doloanje pogojev in meril povzroa nefleksibilnost trga dela in ne zagotavlja nujno kvalitete pri opravljanju doloenega poklica. Regulirati je potrebno predvsem poklice na podrojih varovanja zdravja, šolstva, okolja. Delodajalec bi lahko v svojih internih aktih še vedno predpisal smer in stopnjo izobrazbe za opravljanje doloenega poklica, vendar se mu prepuša veji manevrski prostor. Tabela 2: Regulirani poklici v Sloveniji agregacija po poklicnih skupinah Poklic število Poklici s podroja zdravstva 40 Poklici s podroja nartovanja prostora in varovanja okolja 15 Poklici s podroja izobraževanja in športa 51 Poklici s podroja kulture 15 Poklici s podroja kmetijstva, gozdarstva in prehrane 28 Poklici s podroja prometa 47 Poklici s podroja financ 2 Poklici s podroja energetike 26 Poklici s podroja turizma 6 Poklici s podroja dela in socialnih zadev 3 Poklici s podroja pravosodja 6 Poklici s podroja notranjih zadev in obrambe 19 Poklici s podroja obrtne dejavnosti in drugih podobnih dejavnosti ter trgovine 67 skupaj 325 Vir: MDDSZ ( vzajemno_priznavanje_kvalifikacij), agregacija SVREZ 5
6 4) Po veletni stagnaciji rasti deleža izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) v BDP se je v letih 2008 in 2009 ta delež okrepil in v letu 2009 dosegel 1,9 % BDP oziroma raven povpreja EU iz leta K poveanju deleža je delno prispeval upad BDP, delno pa nominalna rast izdatkov. Potem, ko je bil v letih do leta 2008 glavni dejavnik rasti izdatkov za RRD veinoma poslovni sektor 3, so se v letu 2009 v okviru protikriznih ukrepov izraziteje poveala predvsem proraunska sredstva za RRD. Poleg višine vlaganj v RRD je pomembna tudi njihova uinkovitost, kjer je Slovenija dosegala podpovrene rezultate (Poroilo o razvoju, 2010), zlasti zaradi nezadostnega prenosa znanja iz razvojno raziskovalne sfere v podjetja ter nezadostne usklajenosti ukrepov za poveanje inovacijske sposobnosti. Slika 5: Vlaganja v RRD in njihova uinkovitost * )+ #,# '#() Povprena raven uinkovitosti ( ) 1,0 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 Povprena raven uinkovitosti vlaganj in delež izdatkov za RRD v BDP CY RO BG MT GR SK LV LT PT EE IT HU ES PL IE CZ LU UK NO NL SI AT US FR DK BE DE 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 Delež izdatkov v BDP, % ( ) Vir: Eurostat, Measuring the efficiency of public spending on RD, (EC) Opomba: levo: Države, izbrane glede na leto 2008: najboljša in najslabša, povpreje EU, Slovenija Soasno s strategijo visokošolskega izobraževanja je potekala tudi priprava osnutka nove raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije za obdobje , pri emer je bila upoštevana tudi strategija EU2020. Glede na to, da je delež izdatkov za raziskave in razvoj v Sloveniji še vedno pod povprejem EU-27, je v strategiji nartovano poveanje javnega vlaganja v RR do višine 1,2 % BDP do leta Prav tako je v predlogu Nacionalnega reformnega programa visokega šolstva predvideno poveanje javnega in zasebnega vlaganja v visoko šolstvo do višine 2%BDP iz proraunskih sredstev. Nova strategija kot poglavitno novost predvideva vejo avtonomnost raziskovalnih institucij, ki naj bi prevzele ve odgovornosti za oblikovanje kadrovskih in razvojnih strategij; s poveanjem institucionalnega financiranja in vzpostavitvijo evalvacijskega sistema, ki naj bi temeljil na rezultatih in uinkih v znanosti in gospodarstvu, bo omogoen njihov strateški razvoj. Za izboljšanje pretoka znanja strategija predvideva podporo pisarnam za prenos znanja, glede na rezultate ovrednotenja njihove uinkovitosti. V strategijah je tudi predvideno, da se obstojei ukrepi razvoja raziskovalne in pedagoške infrastrukture nadgradijo v smeri veje izkorišenosti kapacitet, posodobitve raziskovalne infrastrukture, kot tudi mednarodnega povezovanja pri dostopu do velikih raziskovalnih infrastruktur (npr. FAIR projekt). Že obstojeim ukrepom za poveanje loveških virov v raziskovalno razvojni dejavnosti tako v državnem, še zlasti pa v poslovnem sektorju (npr. sofinanciranje doktorskega študija, program mladih raziskovalcev in mladih raziskovalcev za gospodarstvo), se v okviru strategije nadgrajujejo in pridružujejo ukrepi za še intenzivnejše spodbujanje medsektorske (npr. spodbujanje prehoda raziskovalcev in razvojnikov iz JRO v podjetja) in meddržavne mobilnosti raziskovalcev ter prenos znanja in tehnologij. CH JP FI SE ' -.)+./ '#.#0 -##.#- /# -#1#.0 6
7 Neodvisna skupina strokovnjakov bo vzpostavila postopek letnega spremljanja izvajanja in evalvacije uinkov nove strategije, za leto 2015 pa je predvidena obširnejša evalvacija in, e bo potrebno, revizija strategije. 2. SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA 1) Nizka stopnja delovne aktivnosti predstavlja pomemben problem na trgu dela v Sloveniji, ki beleži eno izmed najnižjih stopenj med državami EU. Ta je na eni strani povezana z zgodnjim izstopom iz trga dela oziroma upokojevanjem v preteklih letih in na drugi strani s premajhno prilagojenostjo delovnih mest za delovno aktivnost starejših in velikim deležem starejših, ki so zaposleni v predelovalnih dejavnostih. Slovenija se že vrsto let uvrša med države z najnižjo stopnjo delovne aktivnosti starejših (55-64 let) v EU, eprav se stopnja delovne aktivnosti postopno poveuje po sprejemu pokojninske reforme leta 2000 (z 22,3% v letu 2000 na 35,6% v letu 2009). Zadnji razpoložljivi podatek za tretje etrtletje 2010 kaže, da je stopnja delovne aktivnosti starejših znašala 35,7%. Slika 6: Stopnja delovne aktivnosti starejših v tretjem etrtletju 2010 v EU 2 % # 3# 40# 5 "0 67# / 8-# 40# 9# : # *# ;/ 5# 5# )+ %0 3 )# <#.. 6#!,# < -# = * Vir: Eurostat Delež in število brezposelnih, ki so starejši od 50 let, sta se v zadnjih dveh letih mono poveala. Na problem zaposlovanja in brezposelnosti starejših kaže tudi veliko poveanje registriranih brezposelnih, starejših od 50 let, ki je bilo decembra 2010 za 35% veje kot decembra 2009 oz. za 77% veje kot konec leta Veliko poveanje starejših registriranih brezposelnih konec leta 2010 je povezano tudi s spremembami zakona o urejanju trga dela in novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Delež registrirano brezposelnih, ki so starejših od 50 let, med vsemi registriranimi brezposelnimi je konec decembra 2010 znašal 35,4% (za 5,7 o.t. ve kot decembra 2009). Zaradi velikega števila starejših brezposelnih bi bilo smiselno okrepiti program javnih del v letu Gospodarska kriza je prizadela tudi mlado populacijo, kar se kaže v poveanju stopnje brezposelnosti in zmanjšanju stopnje delovne aktivnosti. Stopnja brezposelnosti starostne skupine let je v tretjem etrtletju 2010 znašala 13,0%, kar je za 3,9 o.t. ve kot v enakem obdobju 2008, stopnja brezposelnosti za starostno skupino let pa se je v tem obdobju poveala za 7,2 o.t. Stopnja delovne aktivnosti se je v zadnjih dveh letih mono zmanjšala v starostni skupini let (v tretjem etrtletju 2010 je bila za 8.8 o. t. nižja kot v enakem obdobju 2008). Razširjenost zaasnih in delnih zaposlitev se je s krizo v zadnjih dveh letih poveala, še posebej med mladimi. Delež zaasnih zaposlitev med delovno aktivnimi v starostni skupini let je v drugem etrtletju 2010 znašal 67,5%( za 2 o.t. ve kot v drugem etrtletju 2008), kar predstavlja najveji delež teh zaposlitev med mladimi v EU. Izpostavljenost mladih zaasnim in delnim zaposlitvam je velika in zmanjšuje možnosti ekonomske in socialne osamosvojitve mladih. 7
8 Tabela 3: Število aktivnih v starostni skupini let v tisoih Delovno aktivne osebe zaposlene osebe zaasno zaposleni delo preko študentskega servisa Brezposelne osebe Vir: SURS, Anketa o delovni sili. Opomba: Delovno aktivne osebe so zaposlene v delovnem razmerju in drugih oblikah dela, samozaposlene osebe in pomagajoi družinski lani Visoka razširjenost zaasnih zaposlitev med mladimi je v doloeni meri posledica obasnega dela mladih preko študentskih servisov, ki so ob sedanji ureditvi privlani za delodajalce z vidika možnosti hitrega prilagajanja števila delovnih ur in oseb ter z vidika manjše davne obremenitve dela preko študentskih servisov v primerjavi z redno zaposlitvijo. Slika 7: Delež zaasnih zaposlitev mladih med delovno aktivnimi, let v državah EU, 2010 (q2) : # 5# 40#! /,# ;/ = 2 40# 3 8-# 5 "0 9# )+ 3# 6# <#.. 67# < -# %0 *# * % # Vir: Eurostat Posebna pozornost pri izvajanju aktivne politike zaposlovanja bo spodbujanje in poveevanje delovne aktivnosti starejših. Programi aktivne politike zaposlovanja bodo tako dopolnjevali strukturne spremembe na podroju upokojevanja in delovanja trga dela. V ta namen se bo poveal obseg izvajanja javnih del (posodobljena javna dela) in socialnega podjetništva. Glede na stanje na trgu dela, kjer se poveuje število starejših brezposelnih, je potrebno: spodbuditi razvoj na podroju storitev dolgotrajne oskrbe (v okviru javnih del je bilo v letu 2010 za pomo in varstvo starejših vkljuenih le 178 oseb) in vejo vkljuenost starejših v te vrste javnih del. Ukrep bo zajemal tudi spodbude za prilagajanje delovnih mest (povezava med tehnološkim razvojem, staranjem in produktivnostjo). 2) Slovenija je po obremenitvi z davki in prispevki za socialno varnost pod povprejem EU, struktura obremenitve pa je zaradi nadpovprene obremenitve dela neugodna. Celotna obremenitev z davki in prispevki, merjena z deležem v BDP, je bila leta 2009 v Sloveniji za 0,2 o. t. BDP nižja kot leta V letih se je poveevala (do 38,9% BDP), nato pa se je zaela zmanjševati. Celotna obremenitev z davki in prispevki v Sloveniji se giblje nekoliko pod povprejem EU, kjer se je glede na leto 2002 poveala za 0,3 o. t. in EMU, kjer se je v istem obdobju znižala za 0,1 o. t. Ekonomska struktura davkov in prispevkov 4 v Sloveniji ni najbolj ugodna in odstopa od povpreja evropskih držav zaradi nadpovprene obremenitve dela in potrošnje ter podpovprene obremenitve kapitala. V >## 0# ##?#7# # 0# ## 7##1-8
9 Sloveniji je bil v letu 2008 delež davkov na delo precej višji kot v povpreju držav lanic EU (SI: 51,7%, EU-27: 46,7%, EMU: 46,3%). Višji je bil tudi delež davkov na potrošnjo (SI: 35,7%, EU: 33,1%, EMU: 31,1%), precej nižji pa delež davkov na kapital (SI: 12,7%, EU: 20,4%, EMU: 22,7%). Glede na leto 2002 se je v Sloveniji v letu 2008 zmanjšal delež davkov na delo (za 3,1 o. t.) in delež davkov na potrošnjo (za 0,5 o. t.), poveal pa delež davkov na kapital (za 3,6 o. t.). Trend v povpreju EU pa je ravno obraten, saj se od leta 2002 poveuje delež davkov na delo in potrošnjo, zmanjšuje pa delež davkov na kapital. Slika 8: Obremenitev z davki in prispevki za socialno varnost in ekonomska struktura davkov 100% Ekonomska struktura davkov, 2008 v % 80% )+ 60% 40% 20% 0% Švedska Slovenija EU-27 EMU Malta davki na delo davki na potrošnjo davki na kapital = * 40# 67# 9# 6# 3# )" - < -# 2 <#..,#! # 5 "0 ;/ % %0 8-# *# )# 40# 3 5# 5# / : # Vir Eurostat, za Slovenijo SURS Vir: Eurostat, Taxation trends in the EU NADALJNJI PRISPEVEK K VZDRŽNOSTI JAVNIH FINANC 1) Na podroju javnih financ je v letih prišlo do znatnega upada davnih prihodkov zaradi oslabljene gospodarske dejavnosti. Odhodkovna stran se je zaradi delovanja avtomatskih stabilizatorjev in izvajanja diskrecijskih ukrepov bistveno poveala. Posledino je primanjkljaj sektorja država v letu 2010 ocenjen na 5,6% BDP, bruto dolg sektorja država pa naj bi po priakovanjih dosegel 37,9% BDP 5. Brez uinkovitih strukturnih ukrepov bi ta dolg lahko do leta 2015 dosegel že 60% BDP. Trenutno predvidena fiskalna konsolidacija ima za cilj do leta 2013 znižati fiskalni primanjkljaj sektorja država pod 3 odstotke BDP in stabilizirati bruto dolg sektorja država pod 45%. Za izboljšanje stanja javnih financ je Slovenija uvedla fiskalno pravilo, s pomojo katerega doloi zgornjo mejo javnofinannih odhodkov. Izdatkovno pravilo, ki temelji na potencialni rasti BDP, omogoa doloanje hitrosti prilagajanja fiskalnemu cilju. S ciljem veje stabilizacijske uinkovitosti javnih financ je fiskalno pravilo tudi formalno definirano v»uredbi o dokumentih razvojnega nartovanja in postopkih za pripravo predloga državnega prorauna in proraunov samoupravnih lokalnih skupnosti«(uradni list RS, št. 54/2010), v letu 2011 pa je predvidena tudi sprememba Zakona o javnih financah in sprejem Zakona o razvojnem nartovanju. >" +: 9
10 Tabela 4: Predlog javnofinannega okvirja za obdobje Vir: Ministrstvo za finance Srednjeroni javnofinanni okvir za Slovenijo doloa, da se konsolidacija javnih financ opravi v asu trajanja enega gospodarskega cikla (6-8 let), in sicer tako, da se: - do konca leta 2013 dejanski javnofinanni primanjkljaj zniža pod 3% BDP, - do konca leta 2015 ciklino prilagojeni javnofinanni primanjkljaj zniža pod 1% BDP, - uravnotežen strukturni javnofinanni položaj doseže do konca leta Vir: Srednjeroni javnofinanni okvir, Ministrstvo za finance, marec 2011 Srednjeroni fiskalni okvir doloa zgornjo mejo dolga, ki v asu konsolidacije ne sme presegati 45% BDP, ciljna vrednost dolga pa znaša 40%. To bi zaradi priakovane hitrejše rasti od leta 2013 naprej lahko dosegli do konca leta Slika 9: Konsolidiran dolg države Vir: Ministrstvo za finance 10
11 Slika 10: Dolg s poroštvom in jamstvom države Vir: Ministrstvo za finance (Bilten javnih financ, februar 2011) 2) Vlada RS je s ciljem izboljšati dolgorono stabilnost javnih financ sprejela spremembe pokojninskega sistema. Ocenjeni skupni uinek predlaganih sprememb je vzdržnost javnih izdatkov za pokojnine za naslednjih 15 let 6, nato pa bodo potrebne nadaljnje prilagoditve. Novi pokojninski zakon v primerjavi s starim zaostruje pogoje za upokojitev pri skoraj vseh parametrih: Podaljšanje obdobja za izraun pokojninske osnove iz 18 let, vsako leto za eno leto, na 30 najugodnejših zaporednih let z izkljuitvijo treh najmanj ugodnih let. Dolgoroni uinek bi pomenil znižanje napovedanega deleža javnofinannih izdatkov za pokojnine v BDP za okrog dve odstotni toki. Indeksacija rasti pokojnin z rastjo pla je kljuna za dolgorono vzdržnost pokojninskega sistema. e bi ostali pri 100% indeksaciji pokojnin z rastjo pla, bi v letu 2060 po ocenah delež izdatkov za pokojnine v BDP znašal 20,2%. V primeru uveljavitve švicarske formule (50% usklajevanja) pa 17,9 % BDP. Opravljena simulacija z modelom predvideva, da se odstotek povišanja rasti pokojnin izrauna kot tehtano povpreje rasti nominalnih pla in rasti cen življenjskih potrebšin (inflacija) v razmerju 70:30. Poviševanje starosti ob upokojitvi bo pozitivno delovalo na vzdržnost pokojninskega sistema, težko pa je natanno napovedati, kolikšen bo, saj je to odvisno od obnašanja ljudi glede na spremembe v sistemu. Dvig starosti ob upokojitvi za 3 leta bi dolgorono, ob vseh ostalih nespremenjenih pogojih, znižal delež pokojnin v BDP za dobri dve odstotni toki. Skupaj z ustreznim (višjim) odmernim odstotkom in uinkom predasnega prejemanja pokojnine (v višini 20% pokojnine, ki bi jo posameznik zael 6 Vir: ok, Sambt, Majcen, Ocene uinkov predlagane pokojninske zakonodaje, IER, september
12 prejemati, e bi se upokojil takoj, ko bi se lahko), pa je ta uinek ocenjen le še na okrog 1 odstotno toko. Ocenjeni skupni uinek sprememb pokojninskega sistema na vzdržnost javnih financ je pozitiven. Prepreuje poveevanje javnofinannih izdatkov za pokojnine v približno naslednjih 15 letih, potem pa bi zael delež ponovno hitro narašati in bi bili potrebni nadaljnji ukrepi. Slika 11: Delež javnofinannih izdatkov za pokojnine v % BDP z ukrepi in brez Simulirane vrednosti z ukrepi Obstojei pokojninski sistem Vir: ZPIZ, SURS in razni drugi viri; izrauni IER, novelirane ocene januar OKREPITEV FINANNE STABILNOSTI 1) Rast posojil nefinannim družbam se je v asu krize mono znižala, neto tok kreditov podjetjem pa je bil še posebej nizek tudi v drugi polovici leta Posojila nefinannim družbam (NFD) so se samo novembra znižala za 98 mio EUR, medletna stopnja rasti pa se je znižala na -0,8%. Negativna medletna dinamika rasti posojil NFD se je pri bankah v veinski tuji lasti približala sedmim odstotkom, medtem ko je pri bankah v veinski domai lasti še pozitivna pri 2,5%.Z namenom, da bi izboljšali razmere za gospodarsko rast z ustrezno ponudbo financiranja za podjetja (oz. nefinanne družbe), bo vzpostavljen sistem obveznosti plaevanja posebnega davka bank. Davno osnovo bo predstavljala celotna bilanna sredstva banke, možna bo olajšava do višine davne obveznosti oz. do stanja kreditov, danih nefinannim družbam. Slika 12: Razlike med obrestnimi merami za posojila podjetjem nad 1 mio EUR z variabilno ali do enega leta fiksno obrestno mero, glede na povpreje evrskega obmoja, v o. t. 40# < -# # %0 8-# 3@3 Vir podatkov: ECB. Opomba: razlike predstavljajo povpreje prikazanega leta oz obdobja 12
13 Slika 13: Prirast kreditov Slika 14: Raven kreditov podjetij po zaetku krize Vir: Gospodarska gibanja, EIPF, februar ) V teku je postopek dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke d.d.. Javna prodaja novih delnic poteka v dveh krogih. V prvem krogu prodaje so nove delnice lahko vplaali in vpisali obstojei delniarji v višini prednostne pravice v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu banke. V drugem krogu prodaje bodo naprodaj preostale nove delnice, ki ne bodo vpisane in vplaane v prvem krogu prodaje, in sicer vsem vlagateljem, tj. domaim ali tujim, pravnim ali fizinim osebam. Potekajo tudi pogajanja za sklenitev delniarskega sporazuma s KBC, za katera je pooblašena Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS. Vlada RS je tudi sprejela Informacijo glede dokapitalizacije NKBM d.d., s katero soglaša s prenosom prednostnih pravic do delnic Nove KBM d.d. v javni ponudbi na tretje institucionalne domae ali tuje investitorje, s katerimi bo podpisan sporazum o tem prenosu. Vlada RS je hkrati sprejela tudi sklep, da bo RS zašitila svoje lastniške interese tako, da bo v omenjeni sporazum z novimi institucionalnimi vlagatelji vkljuila dogovor o pridobitvi predkupne pravice. V kolikor novi institucionalni vlagatelji ne bodo pripravljeni podpisati takšnega sporazuma, bo RS sodelovala v dokapitalizaciji skladno s svojim deležem. Slika 15: Obseg temeljnega kapitala (TIER 1), v % %0 # )+ Vir podatkov: ECB. Države, izbrane glede na leto 2009: najveji in najmanjši obseg, povpreje EU, Slovenija. 3) Pomemben problem, ki se je s finanno krizo še dodatno zaostril, predstavlja prevelika zadolženost podjetij, ki zmanjšuje potencial teh podjetij za nove investicije ter naložbe v nove tehnologije. Veina podjetij bi lahko s prestrukturiranjem svojih obveznosti in dodatnimi kapitalskimi vložki zopet uspešno poslovala, a jih banke neustrezno spremljajo zaradi lastnih težav z obsegom slabih terjatev. Hkrati pa imajo precejšnje imetje delnic teh podjetij kot politiko zavarovanja za bivše naložbe. Te naložbe bi morale banke prodati zasebnim skladom za prenovo podjetij oz.»corporate turnaround found«, s imer bi 13
14 izboljšale svoj denarni tok in omogoile podjetjem ponovno normalno delovanje pod lastništvom teh skladov. Slednje velja še zlasti za NLB in NKBM. Banke, ki so z zamenjavo kreditov pridobile lastniške deleže v podjetjih, multilateralne institucije ter drugi zainteresirani vlagatelji bi morali predstavljati ustanovitelje sklada za prenovo podjetij. Namen slednjega bi bil predvsem v nakupu podjetij v težavah, njihovem prestrukturiranju in prodaji. Ob tem bi bilo potrebno v posebej ustanovljeni družbi za upravljanje zbrati profesionalno ekipo, z ustreznimi operativnimi in finannimi znanji. Kriteriji investiranja bi morali temeljiti na: podjetja v težavah, katerih restrukturiranje s ciljem profitabilnega poslovanja je možno, podjetja, pri katerih je mogoe ob nakupu (ali dokapitalizaciji) pridobiti veinski delež, pri emer je proces nakupa možno kontrolirati, podjetja, ki jih je po prestrukturiranju (3-5 let), možno prodati strateškemu partnerju, ali izvesti prvo javno ponudbo delnic (IPO), cena nakupa podjetja temelji na tekoem položaju podjetja (ne na možnih izboljšavah, ki se odrazijo v poslovanju sklada). Banke se danes ne ukvarjajo s problemi prenove podjetij, ampak veinoma le z izterjavo in programi reprogramiranja kreditov, ki jih pogojujejo s prodajami premoženja. Banke praviloma prepušajo upravljanje holdingov managementu, ki ga postavljajo lastniki, ki so te holdinge pripeljali v takšno situacijo. Upravljanja podjetij in holdingov po upniškem principu pa praktino ni. Banke in (holdinška podjetja) se veinoma obnašajo, kot da bodo problemi sami minili. Banke bodo po treh letih za deleže, ki presegajo 10% delež v lastništvu podjetij, morale prieti odštevati od regulatornega kapitala. Hkrati bi morale predvsem banke v veinski državni lasti oblikovati posebne oddelke za restrukturiranje slabih naložb in loiti to dejavnost od normalne redne kreditne aktivnosti. Postopek restrukturiranja bi morali izvajati usposobljeni strokovnjaki za insolvenno pravo in restrukturiranje terjatev. Izplen, ki bi bil nižji od knjigovodskega, bi morale banke financirati iz restrukturiranja svojih dejavnosti in prodaje»zaseženih delnic«podjetij. Nadzorni sveti bank v delni državni lasti morajo zagotoviti možnost prodaje»zaseženih delnic«podjetij zasebnim investitorjem z znanjem in finanno mojo za prestrukturiranje podjetij. Nadzorni sveti bank v delni državni lasti morajo takoj zahtevati oblikovanje oddelkov za restrukturiranje slabih naložb in najeti specialiste za saniranje teh naložb. Tabela 5: Podjetja v državni lasti (stanje sredi leta 2010) Neposredno lastništvo Posredno lastništvo 2 Število podjetij Število podjetij Vrednost (mio EUR) 3 Skupaj Od tega: kotirajo na borzi Delež državnega lastništva V celoti (100%) Veinski nadzor (50<100%) Manjšinski nadzor (10<50%) Glede na tip naložbe 4 Strateška Tržna Netržna Drugo Glede na sektor Rudarstvo in predelovalne dejavnosti Energetika Finanne storitve
15 Promet Telekomunikacije Turizem in trgovina Drugo )Deleži nad 10%, brez podjetij v steaju ali likvidaciji; 2)RS, KAD (Kapitalska družba), SOD (Slovenska odškodninska družba) in PDP (Posebna družba za podjetniško svetovanje).3) Ocene in vrednosti na podlagi knjigovodskih podatkov. 4)Preliminarna razvrstitev Vir: OECD Economic Survey, Slovenia, 2010, februar
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationEU NIS direktiva. Uroš Majcen
EU NIS direktiva Uroš Majcen Kaj je direktiva na splošno? DIREKTIVA Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim
More informationIzdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana Tel.: Fax.: This publication is also available in English.
Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska 3 1 Ljubljana Tel.: 1 7 19 Fax.: 1 1 1 This publication is also available in English. ISSN 3-99 MAKROEKONOMSKA GIBANJA IN PROJEKCIJE, april 13 Pregled vsebine Povzetek
More informationKAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationOctober 2013 compared with September 2013 Industrial production down by 1.1% in euro area Down by 0.7% in EU28
10-2004 01-2005 04-2005 07-2005 10-2005 01-2006 04-2006 07-2006 10-2006 01-2007 04-2007 07-2007 10-2007 01-2008 04-2008 07-2008 10-2008 01-2009 04-2009 07-2009 10-2009 01-2010 04-2010 07-2010 10-2010 01-2011
More informationTrajnostni razvoj v luči demografskih sprememb
Trajnostni razvoj v luči demografskih sprememb Prof. dr. Igor Masten Pripravljeno za evropskega poslanca Iva Vajgla (ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu) Maj 2017
More informationOperativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju
REPUBLIKA SLOVENIJA Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 2020 2014 2020 www.eu-skladi.si Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014
More informationPregled ukrepov in reform za naslavljanje finančne in ekonomske krize - po državah
Pregled ukrepov in reform za naslavljanje finančne in ekonomske krize - po državah 1/134 Kazalo I. KRATI PREGLED UKREPOV... 3 Splošna priporočila OECD... 3 Izkušnje nekaterih držav EU... 4 II. DRŽAVE ČLANICE
More informationGospodarska in finančna gibanja Številka: Julij 2018
Naslov: Izdajatelj: Gospodarska in finančna gibanja Številka: Julij BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana tel.: 7 9 fax: e-mail: bsl@bsi.si http://www.bsi.si/ Uporaba in objava podatkov in delov besedila
More informationAvtorice Ema Miši}, Mojca Ma~ek Kenk, Helena Puc, Simona Kr`e in Katja Poglajen Ru~igaj. Fotografija na naslovnici: Du{an Weiss
Cene v Sloveniji Ljubljana, junij 2012 CENE V SLOVENIJI 1 Avtorice Ema Miši}, Mojca Ma~ek Kenk, Helena Puc, Simona Kr`e in Katja Poglajen Ru~igaj Fotografija na naslovnici: Du{an Weiss Publikacija je na
More informationPOMEN STRATEŠKEGA»MENEDŽMENTA STAROSTI«TUDI V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jelena Krčmar POMEN STRATEŠKEGA»MENEDŽMENTA STAROSTI«TUDI V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationBrezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA
More informationPARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje
PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 2020 CCI 2014SI16M8PA001 28. julij 2014 10. julij 2014 - na šesti redni seji podano soglasje Sveta Kohezijske regije Zahodna Slovenija
More informationMLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV
MLADI V OPERATIVNIH PROGRAMIH 2014-2020 PREDLOGI UKREPOV IN IZHODIŠČ ZA OBLIKOVANJE UKREPOV LJUBLJANA, AVGUST 2013 KAZALO 1. Spodbujanje podjetništva in podjetniškega okolja "po meri mladih" ter ustvarjanje
More informationKONJUNKTURNA GIBANJA
Številka 1, letnik XXIII, marec 2015 KONJUNKTURNA GIBANJA CELOVITE OCENE IN ANALIZE TEKOČIH GOSPODARSKIH GIBANJ Posegi centralnih bank krojijo pogoje poslovanja Gospodarska rast v vseh državah EU stran
More informationSISTEM OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI
SISTEM OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI POVZETEK IZSLEDKOV RAZISKAV PROJEKTA DOSTOJNA UPOKOJITEV POVZETEK IZSLEDKOV RAZISKAV O SISTEMU OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POLONA MOHORIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA DEJAVNIKOV REVŠČINE V PODSAHARSKI AFRIKI Ljubljana, september 2009
More informationVPLIV DAVČNE POLITIKE NA VISOKO GOSPODARSKO RAST NA IRSKEM
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV DAVČNE POLITIKE NA VISOKO GOSPODARSKO RAST NA IRSKEM Ljubljana, maj 2009 TJAŠA HABIČ IZJAVA Študentka Tjaša Habič izjavljam, da sem avtorica
More informationGOSPODARSKA IN FINANÈNA GIBANJA
BANKA SLOVENIJE EVROSISTEM GOSPODARSKA IN FINANÈNA GIBANJA JANUAR 18 Naslov: Izdajatelj: Gospodarska in finančna gibanja Številka: Januar 18 BANKA SLOVENIJE Slovenska 3 1 Ljubljana tel.: 1 7 19 fax: 1
More informationPRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin
PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško
More informationGoing Beyond GDP and Measuring Poverty: new challenges ahead
Going Beyond GDP and Measuring Poverty: new challenges ahead Michail Skaliotis Eurostat 20 th Statistical Days - Measuring the Well-being and the Progress of Society - Radenci 8-10 Nov. 2010 1 Why is it
More informationOBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI DANES IN JUTRI. Samo Fakin
OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI MED DANES IN JUTRI Samo Fakin Urejenost sistema in osnovni podatki Bismarkov sistem podobno kot večina Evrope Zavarovalniški sistem Solidarnost v prispevanju
More informationcoop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE
obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena
More informationList of nationally authorised medicinal products
30 May 2018 EMA/474010/2018 Human Medicines Evaluation Division Active substance: adapalene / benzoyl peroxide Procedure no.: PSUSA/00000059/201709 30 Churchill Place Canary Wharf London E14 5EU United
More informationNeformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje
Neformalni osnutek PARTNERSKEGA SPORAZUMA med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 Delovna verzija, 2.april 2014 1 Vsebina UVOD... 7 1. UREDITVE, KI ZAGOTOVLJAJO USKLADITEV S STRATEGIJO
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More information15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM
15 REŠITEV ZA SLOVENIJO MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA VOLILNI PROGRAM 2018-2022 Skupaj zgradimo slovensko prihodnost Ko postaneš oče, se ti svet spremeni. Bistveno se spremenijo prioritete v življenju.
More informationPodpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba
Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole
More information100 DNI VLADE RS. pod vodstvom MIRA CERARJA
100 DNI VLADE RS pod vodstvom MIRA CERARJA Ljubljana, december 2014 Uravnoteženje proračuna, krepitev socialne države in povrnitev zaupanja ljudi v državo so bile ključne prioritete ob nastopu Vlade RS
More informationSTATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE MAREC 2017 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS MARCH 2017
1.03.2017 2.03.2017 3.03.2017 6.03.2017 7.03.2017 8.03.2017 9.03.2017 10.03.2017 13.03.2017 14.03.2017 15.03.2017 16.03.2017 17.03.2017 20.03.2017 21.03.2017 22.03.2017 23.03.2017 24.03.2017 27.03.2017
More informationSustainable Mobility in the Danube region From Coordination and Cooperation to Co-Action
The EU Strategy for the Danube Region Priority Area 1b Sustainable Mobility in the Danube region From Coordination and Cooperation to Co-Action Franc Žepič, PAC 1b Ministry of Infrastructure, Slovenia
More informationDIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE
FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE ANJA ŠTEPEC Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici DIPLOMSKA
More informationSTATISTIKE LJUBLJANSKE BORZE APRIL 2018 LJUBLJANA STOCK EXCHANGE STATISTICS APRIL 2018
03.04.2018 04.04.2018 05.04.2018 06.04.2018 09.04.2018 10.04.2018 11.04.2018 12.04.2018 13.04.2018 16.04.2018 17.04.2018 18.04.2018 19.04.2018 20.04.2018 23.04.2018 24.04.2018 25.04.2018 26.04.2018 30.04.2018
More informationUPORABA PODATKOV APG IN EU-SILC ZA RAZISKOVALNE NAMENE
UPORABA PODATKOV APG IN EU-SILC ZA RAZISKOVALNE NAMENE mag. Nataša Kump (natasa.kump@ier.si), Inštitut za ekonomska raziskovanja dr. Nada Stropnik (stropnikn@ier.si), Inštitut za ekonomska raziskovanja
More informationOdgovor na poslansko vprašanje Marijana Pojbiča v zvezi z vplivom na strukturni primanjkljaj zaradi povečanja stroškov dela v javnem sektorju
Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ Številka: 00104-616/2017/5 Datum: 11. 1. 2018 Odgovor na poslansko vprašanje Marijana Pojbiča
More informationExternal Quality of Service Monitoring
External Quality of Service Monitoring Improving the Quality of International Mail 2012 Results UNEX International letter performance continues to exceed objectives In 2012 European priority letter mail
More informationMed produkcijo in prenosom znanja
Med produkcijo in prenosom znanja Analiza programa mladih raziskovalcev Katarina Košmrlj Nada Trunk Širca Ana Arzenšek Matic Novak Valentina Jošt Lešer Andreja Barle Lakota Dušan Lesjak Med produkcijo
More information02/ / / / / / / / / / / /2004 MESEČNI BILTEN JUNIJ 2004
2/24 2/24 3/24 4/24 5/24 6/24 7/24 8/24 9/24 1/24 11/24 12/24 MESEČNI BILTEN JUNIJ 24 V letu 24 bo na vseh publikacijah motiv z bankovca za 1 evrov. MESEČNI BILTEN JUNIJ 24 Evropska centralna banka, 24
More informationVrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«)
Vrednotenje Pobude za zaposlovanje mladih (program»prvi izziv 2015«) Znižanje brezposelnosti mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo v starosti od 15 do 29 let v kohezijski regiji
More informationPoročilo z delovnega posveta
Poročilo z delovnega posveta Austria Trend Hotel Ljubljana 17. junij 2014 The Active and Healthy Ageing in Slovenia has received funding from the European Union. Kazalo 3 4 8 56 96 97 Uvod Uvodni nagovor
More informationEASA European Aviation Safety Agency
EASA European Aviation Safety Agency First Regional Aviation Safety Group Pan American Meeting Costa Rica, 11-14 November 2008 Juan de Mata MORALES (EASA) EASA European Aviation Safety Agency European
More informationPodpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba
Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI Delovna verzija 1 Uredili: Janja Drole, Lea Lebar Avtorji: dr. Andreja Črnak Meglič Janja Drole
More informationEVROPSKA CENTRALNA BANKA 01/ / / / / / / / / / / /2006 JUNIJ 2006
EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1/26 2/26 3/26 4/26 5/26 6/26 7/26 8/26 9/26 1/26 11/26 12/26 M E S E Č N I B I LT E N JUNIJ 26 EVROPSKA CENTRALNA BANKA MESEČNI BILTEN JUNIJ 26 V letu 26 bo na vseh publikacijah
More informationVpliv gospodarske krize na brezposelnost v Podravski regiji
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katja Slatinek Vpliv gospodarske krize na brezposelnost v Podravski regiji Magistrsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationSTRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL)
STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC ZA OBDOBJE 2014 2020 ANALIZA STANJA (DOKUMENTARNI DEL) Žalec, februar - september 2013 ANALIZA STANJA - VSEBINA: Uvodna pojasnila 0. Povzetek ključne ugotovitve analize
More informationZ GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA
Projekt GRISI PLUS, program Interreg IVC Geomatics Rural Information Society Initiative PLUS Seminar: Z GEOMATIKO DO ATRAKTIVNEJŠEGA PODEŽELJA Gornja Radgona, AGRA 2014 28. avgust 2014 Projekt GRISI PLUS
More informationPoročne strategije v Indoneziji in Sloveniji
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Mentor: izr. prof. dr. Anton Kramberger Diplomsko
More informationINŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE
INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, marec 2010 ZDRAVJE V SLOVENIJI Izdajatelj: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, Ljubljana Spletni naslov: www.ivz.si
More informationNa podlagi prvega odstavka 28. člena Zakona o računskem sodišču (ZRacS-1, Uradni list RS, št. 11/01) izdajam
Na podlagi prvega odstavka 28. člena Zakona o računskem sodišču (ZRacS-1, Uradni list RS, št. 11/01) izdajam REVIZIJSKO POROČILO O PRODAJI DELNIC HOTELI MORJE d. d., PORTOROŽ NA KAPITALSKI DRUŽBI POKOJNINSKEGA
More informationJAPONSKO GOSPODARSTVO V ZADNJIH TREH DESETLETJIH
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JAPONSKO GOSPODARSTVO V ZADNJIH TREH DESETLETJIH Ljubljana, januar 2004 ROK ŠTEMBAL IZJAVA Študent Rok Štembal izjavljam, da sem avtor tega dela,
More informationOperativni program razvoja človeških virov za obdobje
REPUBLIKA SLOVENIJA Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko Kotnikova 28, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 308-31-78 Fax: (01) 478-36-19 Operativni program razvoja človeških
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DARJA RENČELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UPORABE SKUPNEGA OCENJEVALNEGA MODELA ZA ORGANIZACIJE V JAVNEM SEKTORJU
More informationVPLIV FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA NEPREMIČNINSKI TRG V SLOVENIJI
Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov VPLIV FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA NEPREMIČNINSKI TRG V SLOVENIJI Mentor: izr. prof. dr. Aleš Novak Kandidatka: Polonca Hribar Kranj,
More informationGeoVisual Analytics for the Exploration of Complex Movement Patterns on Arterial Roads
GeoVisual Analytics for the Exploration of Complex Movement Patterns on Arterial Roads Irma Kveladze and Niels Agerholm UCGIS 2018 Symposium and CaGis AutoCarto Madison, Wisconsin, USA 22 24 May 2018 State
More informationFINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI Ljubljana, marec 2004 MARKO OPLOTNIK Študent Marko Oplotnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RUSKA FINANČNA KRIZA LETA 1998 Ljubljana, november 2002 MARUŠA TRATNJEK 1 IZJAVA Študent/ka izjavljam da sem avtor/ica tega diplomskega dela, ki
More informationTourism in Israelan. & Employment in Tourism Industries. outline
& Employment in Tourism Industries Tourism in Israelan outline "Committee on Statistics and Macroeconomic Analysis in Tourism" 8th meeting 26-28/3/2007 Esther Sultan Israel Ministry of Tourism, Tilda Khait
More informationSamozavestna Slovenija. Program Socialnih demokratov za razvojni preboj Slovenije med najboljše države na svetu
Samozavestna Slovenija Program Socialnih demokratov za razvojni preboj Slovenije med najboljše države na svetu Pravična družba zato v naši viziji ni oddaljen, nikoli uresničen ideal. Pravična družba je
More informationPrenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva
Maks Tajnikar (urednik) Petra Došenović Bonča Mitja Čok Polona Domadenik Branko Korže Jože Sambt Brigita Skela Savič Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA
More informationAir transport in the EU27 Air passenger transport up by 0.6% in 2008 Declining trend through the year
STAT/09/174 4 December 2009 Air transport in the EU27 Air passenger transport up by 0.6% in 2008 Declining trend through the year The total number of passengers 1 transported by air in the EU27 rose by
More information22 TRANSPORT TRANSPORT
22. NOVEMBER 2010 22 NOVEMBER 2010 št./no 26 22 TRANSPORT TRANSPORT št./no 3 PREGLED RAZVOJA LETALIŠKEGA PROMETA IN ZRAČNEGA PREVOZA, SLOVENIJA, 1992 2009 KONČNI PODATKI REVIEW OF THE DEVELOPMENT OF AIRPORT
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA JAVNIH PONUDB NA ZAGREBŠKI BORZI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA JAVNIH PONUDB NA ZAGREBŠKI BORZI Ljubljana, marec 2010 JURE ROZMAN IZJAVA Študent Jure Rozman izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,
More informationČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ČEZMEJNO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO PRI ZAGOTAVLJANJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN GOSPODARSKEGA SODELOVANJA Ljubljana, april 2005 TATJANA
More informationNAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE TEJA PAGON MENTOR: Prof. dr. MARJAN BREZOVŠEK NAČINI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI Diplomsko delo LJUBLJANA 2002 2 KAZALO Stran: 1. UVOD.
More informationEKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI RAZVOJ IN POMEN USTVARJALNOSTI V POSAVSKI REGIJI Ljubljana, marec 2008 NINA PFEIFER IZJAVA Študentka Nina Pfeifer izjavljam, da sem avtorica
More informationStrukturindikatorer i Europaperspektiv
Strukturindikatorer i Europaperspektiv Alf Fyhrlund mailto:alf.fyhrlund@scb.se Statistiska centralbyrån Databaser, Information och publicering 23:e Nordiska Statistikermötet Kunskap för framtiden 18-21
More informationin focus Statistics How Eur opeans go on Contents Main features INDUSTRY, TRADE AND SERVICES POPULATION AND SOCIAL CONDITIONS
Statistics in focus INDUSTRY, TRADE AND SERVICES POPULATION AND SOCIAL CONDITIONS 18/2006 How Eur opeans go on holiday Main features In 2004, European tourists made on average at least two holiday trips
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Miha Kocjančič. Dolžniška kriza v Evropski uniji: primera Grčije in Irske.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Miha Kocjančič Dolžniška kriza v Evropski uniji: primera Grčije in Irske Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Miha
More informationANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo ANALIZA ŠTEVILA DIPLOMANTOV NA VISOKOŠOLSKIH USTANOVAH V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PRIMERJAVA S ŠPANIJO Inga Lamešić Ljubljana, junij 2015 UNIVERZA
More informationEUROPEANS EXPERIENCE WITH USING SHIPS AND PERCEPTIONS OF MARITIME SAFETY
Special Eurobarometer 422b EUROPEANS EXPERIENCE WITH USING SHIPS AND PERCEPTIONS OF MARITIME SAFETY SUMMARY Fieldwork: October 2014 Publication: March 2015 This survey has been requested by the European
More information»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO«
STRATEGIJA NA PODROČJU MLADIH V MESTNI OBČINI NOVO MESTO DO LETA 2020»NOVO MESTO MLADIM PRIJAZNO MESTO« KAZALO 1. UVOD... 3 1.1. Izhodišča za pripravo strategije... 3 1.2. Namen... 2 1.3. Cilji... 2 1.4.
More informationRepublike Slovenije MINISTRSTVA o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost. Št. ISSN
Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA UKREPOV ZA SPODBUJANJE UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V IZBRANIH DRŽAVAH EU Ljubljana, september 2010 NIKA KLEMENČIČ ŠTRIGL IZJAVA
More informationINTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI. Raziskava
INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI Raziskava O Mednarodni organizaciji za migracije Mednarodna organizacija za migracije IOM je predana načelu, da humane in urejene
More informationVanja Madžo. Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vanja Madžo Socialni in kulturni kapital priseljencev v Sloveniji Vpliv socialnega in kulturnega kapitala na priložnosti priseljencev iz bivše SFRJ na trgu
More informationUNION HOTELI d.d. družbe UNION HOTELI d.d. za obdobje od do Miklošičeva cesta 1, 1000 LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 1, 1000 Ljubljana Na podlagi določila 114. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) uprava družbe objavlja družbe za obdobje od 1.1.2015 do 18.5.2015 1. Osnovni podatki o družbi
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ IN KONKURENČNOST BELE KRAJINE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ IN KONKURENČNOST BELE KRAJINE Ljubljana, september 2003 HELENA KONDA IZJAVA Študentka Helena Konda izjavljam, da sem avtorica
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Neudauer Mentor: prof. dr. Lojze Sočan VLOGA SKLADA ZA MALE PROJEKTE V OKVIRU PHARE PROGRAMA ČEZMEJNEGA SODELOVANJA MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO Diplomsko
More informationVpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Mežnarič Vpliv gospodarske krize na psihofizično zdravje zaposlenih Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina
More informationPRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRESTRUKTURIRANJE SLOVENSKIH ŠOL ZARADI ZMANJŠEVANJA VPISA Ljubljana, avgust 2011 SERGEJA OMAN IZJAVA Študentka Sergeja Oman izjavljam, da sem avtorica
More informationMatjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja
UDK 196.5.002.23:914.971.2 Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN Turizem in regionalna neravnovesja V sklopu proučevanja problematike regionalnih razlik v
More informationRAZVOJ IN FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA V SLOVENIJI IN V EVROPSKIH DRŽAVAH
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Specialistično delo RAZVOJ IN FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA V SLOVENIJI IN V EVROPSKIH DRŽAVAH Kandidatka: Barbara Rihter, dipl.ekon.
More informationSTARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA
More informationEUROCONTROL. Eric MIART Manager - Airport Operations Programme (APR)
Traffic Forecast for 20 Years Resulting Challenges for Airports Potential Solutions AIRNETH, The Hague 12 th of April 2007 EUROCONTROL Eric MIART Manager - Airport Operations Programme (APR) www.eurocontrol.int/airports
More informationPocketbooks. Fishery statistics. Data edition. EuropEan Commission. hery.indd :03:37
Pocketbooks Fishery statistics Data 1990-2006 2007 edition EuropEan Commission hery.indd 1 20-12-2007 13:03:37 Europe Direct is a service to help you ind answers to your questions about the European Union
More informationRAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE
RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Z VIDIKA KRAJA BIVANJA IN KRAJA ZAPOSLITVE Borut Belec * IZVLEČEK UDK 9113314.9(497.12-18) Članek analizira razmerje med Številom aktivnega prebivalstva
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationRavnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Ogrizek Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega turizma Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationKORPORACIJSKO UPRAVLJANJE V SLOVENIJI: PREGLEDNOST POSLOVANJA JAVNIH GOSPODARSKIH DRUŽB
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE V SLOVENIJI: PREGLEDNOST POSLOVANJA JAVNIH GOSPODARSKIH DRUŽB Ljubljana, september 2006 POLONA PAŠIĆ IZJAVA Študentka Polona
More informationMAWA Chairman, Eng Jan PLEVKA PhD EDA Airworthiness Project Officer. 6 th EDA Military Airworthiness Conference 2014 in Rome
MAWA Chairman, Eng Jan PLEVKA PhD EDA Airworthiness Project Officer 6 th EDA Military Airworthiness Conference 2014 in Rome Topics Background to the MAWA Initiative MAWA approach Progress Achieved Next
More informationIZVAJANJE POMOČI NA DOMU
IZVAJANJE POMOČI NA DOMU Analiza stanja v letu 2015 Končno poročilo Ljubljana, julij 2016 Naročnik: Skrbnik naloge pri naročniku: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat
More informationENOTNA DAVČNA STOPNJA
Univerza v Mariboru Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor DIPLOMSKO DELO ENOTNA DAVČNA STOPNJA Študent: Sandi Kolar Naslov: Marija Dobje 13a Številka indeksa: 81582200 Redni študij Program: univerzitetni
More informationENGLISH. Lombardia in Europe REGIONAL STATISTICAL YEARBOOK
WWW.ASR-LOMBARDIA.IT ENGLISH Lombardia in Europe REGIONAL STATISTICAL YEARBOOK 2O11 Director-General Antonio Vincenzo Lentini Technical and Scientific Committee Rosalia Coniglio, Antonio Vincenzo Lentini,
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov
More informationMakroekonomija 1 8. vaje
Makroekonomija 1 8. vaje Igor Feketija http://sites.google.com/site/makroekonomija1/ igor.feketija@gmail.com Vsebina Vlada v gospodarstvu: davki javni dolg Vloga vlade v gospodarstvu Obdavčenje in vladni
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MOJCA KRAJNC IN MARKO HRVATIN najem delovne sile kot nova oblika fleksibilnega zaposlovanja DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI 1 FAKULTETA
More informationPRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management delovnih procesov PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Mentor: izred. prof.
More informationEKONOMSKI VIDIK PROBLEMATIKE TRGA STANOVANJ V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Magistrsko delo EKONOMSKI VIDIK PROBLEMATIKE TRGA STANOVANJ V SLOVENIJI Tjaša Borovnik Ljubljana, november 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Magistrski
More informationMetlika. Indeks delovne migracije, 2007 Labour migration index, Slovenske ob~ine v {tevilkah 2009 / Slovene Municipalities in Figures 2009
Metlika Slovenske ob~ine v {tevilkah 2009 / Slovene Municipalities in Figures 2009 073 Metlika 07 Jugovzhodna Slovenija 34 Metlika Ob~ina Metlika, ki le`i na vzhodu Bele krajine med Gorjanci in Kolpo,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. mag. Tomaž Rožen. Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE mag. Tomaž Rožen Konceptualni model upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti Doktorska disertacija Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More information