NESANIRANI NAFTNO-RUDARSKI OBJEKTI V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Unrehabilitated Oil and Mining Facilities in Northeastern Slovenia

Transcription

1 NESANIRANI NAFTNO-RUDARSKI OBJEKTI V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Unrehabilitated Oil and Mining Facilities in Northeastern Slovenia 211 Martin Smodi{* UDK 622.2/.3( ) Povzetek ^lanek obravnava stanje nesaniranih naftno-rudarskih objektov v severovzhodnem delu Slovenije, mo`ne nevarnosti, ki jih predstavljajo, sanacijo naftno-plinskih vrtin ter spremembo namembnosti vrtin po sanaciji. Opu{~ene nesanirane naftno-plinske vrtine ter drugi naftno-rudarski objekti predstavljajo resno ekolo{ko nevarnost ve~jih razse`nosti, predvsem zaradi nevarnosti onesna`evanja proizvodnih le`i{~ ogljikovodikov, termomineralnih in pitnih voda, mo`nosti nenadzorovanega izbruha slojnih fluidov (surove nafte, plinskega kondenzata, ogljikovodikovih zemeljskih plinov, CO 2,H 2 S...) na povr{ino in s tem kontaminacije okolice in objektov. Obenem so zaradi nevarnosti zadu{itve oziroma zastrupitve kot posledice kontaminacije ozra~ja s plini (CO 2,H 2 S) ter zaradi po`arov in eksplozij vnetljivih ogljikovodikov neposredno ogro`ena `ivljenja in zdravje ljudi in `ivali. Abstract The article reviews the state of unrehabilitated oil and mining facilities in northeastern Slovenia, the potential hazards posed by such facilities, the rehabilitation of oil and gas wells and the new functions of wells after their rehabilitation. Abandonned oil and gas wells as well as other oil and mining facilities represent a serious environmental hazard of major dimensions, primarily due to the danger of contamination of deposits of extractable hydrocarbons, thermomineral and drinking water, and the threat of uncontrolled eruptions of strata fluids (crude oil, condensed gases, hydrocarbonic natural gases, CO 2,H 2 S...) resulting in the contamination of the environment and surrounding facilities. These also pose a direct threat to the health and lives of humans and animals due to the danger of suffocation or poisoning as the consequence of air contamination with gases (CO 2, H 2 S), as well as due to fires and explosions of inflammable hydrocarbons. Pregled stanja nesaniranih naftno-rudarskih objektov Od za~etka druge svetovne vojne do danes je bilo na naftno-plinskih poljih Peti{ovci in Dolina, pa tudi v drugih delih severovzhodne Slovenije zgrajenih okrog 450 naftno-rudarskih objektov, od tega 210 naftno-plinskih vrtin, od katerih jih danes izrabljajo le {e nekaj, ve~inoma pa so opu{~ene. Nesanirani naftno-rudarski objekti so na pribli`no 100 ha zemlji{~ v 18 ob~inah severovzhodnega dela Slovenije, ki zajemajo okrog 1800 km 2 ali dobrih deset odstotkov slovenskega ozemlja. To so ob~ine Lendava, Moravske Toplice, Beltinci, Ormo`, Murska Sobota, Ljutomer, Ver`ej, Kri`evci pri Ljutomeru, Ptuj, Puconci, Kobilje, Gornji Petrovci, Maj{perk, Gori{nica, Jur{inci, Radenci, Turni{~e in Dobrovnik. Najve~, ve~ kot polovica, naftno-rudarskih objektov je bilo zgrajenih v ob~ini Lendava, (142), v Moravskih Toplicah dvajset, v Beltincih in Ormo`u pa po deset. Obmo~ja naftno-plinskih vrtin v severovzhodni Sloveniji so na sliki 1. Zemlji{~a, kjer so naftno-rudarski objekti, so v zasebni lasti ali v lasti podjetja Nafta Lendava. Velika ve~ina, ve~ kot 90 odstotkov je na visokokultiviranem zemlji{~u, za katerega predstavljajo veliko ekolo{ko obremenitev in veliko nevarnost za okolje, ~e so nezavarovani, nenadzorovani ali nestrokovno likvidirani. Naftno-rudarske objekte lahko v glavnem razvrstimo v {tiri skupine: vrtine s pripadajo~o infrastrukturo (raziskovalne, razvojne in proizvodne vrtine) cevovode (naftovodi, plinovodi...) * Uprava za obrambo Murska Sobota, Cankarjeva 75, Murska Sobota zbirne postaje za proizvodnjo ogljikovodikov s svojo infrastrukturo druge rudarske objekte in naprave (zgradbe, ja{ki...). Opu{~ene nesanirane globoke vrtine Najve~je {tevilo naftno-rudarskih objektov predstavljajo vrtine. Ve~ina (ve~ kot 80 odstotkov) jih je bila zgrajenih do leta 1961 in sicer na naftno-plinskih poljih: na Peti{ovskem polju (Pt-vrtine; npr. Pt-5) na polju Dolina (D-vrtine) na polju Peti{ovci globoko (Pg-vrtine) druge vrtine v Sloveniji (Fi, Ba, Lipa, Pe~, Kog, Dan, DS, Ko, MS, [al, Pan, Ljut, Ve, Lo, MO, Ha, Mot, Dok, GB, Sg, Mrt, Kob, Sred, ^V, Mt, Mg, Bu, Do, DV, Be, G, DL, Pi in Le-vrtine). Drugi naftno-rudarski objekti so se gradili hkrati z gradnjo vrtin, prav tako v glavnem do leta V preglednici 1 so podatki o ~asu gradnje in globini vrtin. Slika 2 predstavlja eksploatacijsko vrtino Pg-95 v Zataku, na sliki 3 pa je primer opu{~ene nesanirane vrtine Pg-83 na naftno-plinskem polju Peti{ovci globoko. Opu{~eni nesanirani zbirno-transportni sistemi za nafto in plin Po odkritju naftno-plinskih polj Peti{ovci, Dolina in Filovci so na njih zgradili zbirno-transportne sisteme za proizvodnjo ogljikovodikov. Po ukinitvi proizvodnje ogljikovodikov na naftno-plinskem polju Filovci je bil odstranjen celoten sistem. Na naftno-plinskem polju Peti{ovci in Dolina, ki {e

2 212 UJMA, {tevilka 13, 1999 Slika 1. Pregledna karta vrtin v severovzhodni Sloveniji (7) Figure 1. Map of oil and gas wells in northeastern Slovenia (7) Preglednica 1. ^as gradnje in globine vrtin (7) Table 1. Time of construction and depth of wells (7) letnica gradnje vrtine do do do do do do dalje year of construction {tevilo vrtin number of wells globina vrtin (m) do 1000 m do 1500 m do 2000 m do 2500 m do 3000 m do 3500 m nad 3000 m depth of well (m) {tevilo vrtin number of wells

3 Martin Smodi{: NESANIRANI NAFTNO-RUDARSKI OBJEKTI V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI razdelilnik cevovodov z armaturo; 2 toplotni izmenjevalec; 3 separator; 4 rezervoarji; 5 ~rpalnica Slika 4. Zbirno-transportni sistem za proizvodnjo nafte in plina (7) Figure 4. Oil/gas collection and transport system (7) Slika 2. Eksploatacijska vrtina Pg-95 v Zataku na naftnoplinskem polju Peti{ovci globoko (foto: M. Smodi{) Figure 2. Pg-95 exploitation well in Zatak, Peti{ovci globoko oil/gas field (photo: M. Smodi{) Slika 5. Zbirno-transportni sistem na naftno-plinskem polju Peti{ovci (foto: M. Smodi{) Figure 5. Collection and transport system, Peti{ovci oil/gas field (photo: M. Smodi{) Slika 3. Opu{~ena nesanirana vrtina Pg-83 na naftno-plinskem polju Peti{ovci globoko (foto: M. Smodi{) Figure 3. Abandonned, unrehabilitated Pg-83 well, Peti{ovci globoko oil/gas field (photo: M. Smodi{) vedno obratujeta, sta instalirana celotna sistema, ~eprav se nekateri njuni deli `e dalj ~asa ne uporabljajo. Na sliki 4 je zbirno-transportni sistem za proizvodnjo nafte in zemeljskega plina, ki ga sestavljajo: zbirne postaje, razdelilne postaje, plinovodi in naftovodi od zbirnih postaj do posameznih vrtin, plinovodi in naftovodi od zbirnih postaj do porabnikov ogljikovodikov. Zbirno-transportna sistema za proizvodnjo nafte in plina na naftno plinskih poljih Peti{ovci in Dolina sta bila zgrajena pred pribli`no petdesetimi leti. Pred desetimi leti je bil rekonstruiran le manj{i del sistema, zato je ve~ina cevovodov in druge opreme dotrajana. Za potrebe transporta surove nafte, plinskega kondenzata in zemeljskega plina je bilo zgrajenih ve~ kot dvesto cevovodov v skupni dol`ini pribli`no 100 km. Poleg opu{~enih nesaniranih vrtin ogro`ajo okolje tudi dotrajani zbirno-transportni sistemi, proizvodni objekti in naprave. Slika 5 predstavlja zbirno-transportni sistem na naftno-plinskem polju Peti{ovci. Drugi naftno-rudarski objekti in naprave Poleg na{tetih naftno-rudarskih objektov je bilo za potrebe raziskav in pridobivanja surove nafte, plinskega kondenzata in zemeljskega plina zgrajenih {e 15 zgradb v Peti{ovcih in Dolini ter 20 ja{kov, ki prav tako obremenjujejo okolje. Slika 6 predstavlja opu{~en izplakovalni bazen na naftno-plinskem polju Peti{ovci globoko ob vrtini Pg-83. Potencionalne nevarnosti na nesaniranih vrtinah in zbirno-transportnih sistemih Nesanirane vrtine in zbirno-transportni sistemi so potencionalno nevarni predvsem zato, ker: sami po sebi predstavljajo nevarnost za po{kodbe ljudi, `ivali in posegajo v naravno in kultivirano krajino ter obremenjujejo okolje

4 214 UJMA, {tevilka 13, 1999 je ve~ina nesaniranih objektov stara ve~ kot 50 let in dotrajana, zato se lahko pojavi nekontroliran izbruha slojnih fluidov, to pa dodatno povzro~i nepopravljivo ekolo{ko {kodo najve~jo nevarnost predstavljajo za pitno vodo in sploh podtalnico v bli`nji in daljni okolici (~e pride do me{anja podtalnice z ogljikovodiki in mineraliziranimi vodami). Slika 6. Opu{~en izplakovalni bazen vrtine Pg-83 (foto: M. Smodi{) Figure 6. Abandonned collection reservoir of Pg-83 well (photo: M. Smodi{) Stanje v posameznih opu{~enih nesaniranih vrtinah se bistveno razlikuje po tehni~nih karakteristikah (globina, premer vrtine, zacevitev, cementacija, perforacija idr.) in vrsti ter lastnostih prevrtanih litostratigrafskih formacij. Prav zaradi tega je te`ko pripraviti kompleksno analizo vseh nevarnosti, ki jih povzro~ajo opu{~ene nesanirane vrtine. Pripraviti je mo`no le kompleksno analizo za vsako vrtino posebej, odvisno od njenih karakteristik in pogojev v vrtini. Pri globalni ali splo{ni analizi nevarnosti je treba upo{tevati stanje, ki pribli`no ustreza stanju ve~ine opu{~enih nesaniranih vrtin, kot predstavlja slika 7. Negativne posledice, ki jih lahko povzro~ijo nesanirane vrtine, so odvisne predvsem od hidrodinami~nih pogojev v vrtini in tehni~nega stanja vrtine. Zaradi tega je treba razlikovati in analizirati potencialne nevarnosti, ki jih povzro~ajo opu{~ene nesanirane vrtine v primeru: zadovoljivega tehni~nega stanja vrtine, dotrajane oziroma po{kodovane armature na ustju vrtine, dotrajane oziroma po{kodovane kolone za{~itnih cevi, in sicer neposredno pod povr{ino zemlje, v globljem delu vrtine oziroma v ve~ intervalih, kombinacije na{tetih primerov ali drugih nepredvidenih dogodkov. Glede na na{tete primere so opu{~ene nesanirane vrtine pogojno nevarne za okolje predvsem zato, ker: omogo~ajo onesna`evanje potencialnih le`i{~ ogljikovodikov in/ali termomineralnih voda zaradi pretakanja slojnih fluidov v le`i{~ih (slika 7) omogo~ajo onesna`evanje plitvih vodonosnikov zaradi vtoka {kodljivih slojnih fluidov v podzemne vodonosnike (slika 8) onesna`ujejo in ogro`ajo (po`arno, eksplozijsko, s strupenimi plini) okolico vrtine (slika 9) ogro`ajo oziroma prepre~ujejo gibanje v okolici vrtine zaradi povr{inskih objektov (slika 10). Kot primer nevarnosti na naftno-plinskih vrtinah omenimo ekolo{ko nesre~o 14. novembra 1998 na naftni vrtini (MOL RT 10) v okolici Zalaegerszega. Iz vrtine sta za~ela nenadzorovano uhajati zadu{ljivi CO 2 in strupeni H 2 S. Zaradi ogro`anja zdravja in `ivljenja ljudi so morali v najkraj{em ~asu iz treh okoli{kih vasi (Sárhida, Bak in Bocfolde) evakuirati pribli`no 3000 ljudi. 1 povr{ina zemlje; 2 podtalnica le`i{~e pitne vode; 3 le`i{~e termomineralne vode; 4 iz~rpano le`i{~e ogljikovodikov; 5 nepropustne in slabo propustne kamenine; 6 ustje vrtine; 7 armatura ustja vrtine; 8 ja{ek vrtine; 9 cementna obloga; 10 uvodna kolona za{~itnih cevi; 11 proizvodna kolona za{~itnih cevi; 12 izplaka; 13 perforacije; 14 cementni ~ep; 15 zemeljski plin; 16 teko~i ogljikovodiki; 17 slojna voda Slika 7. Opu{~ena nesanirana vrtina in mo`nosti onesna- `evanja potencialnih le`i{~ ogljikovodikov in/ali termomineralnih voda zaradi pretakanja slojnih fluidov v le`i{~ih (7) Figure 7. Contamination of potential deposits of hydrocarbons and/or thermomineral waters due to the penetration of strata fluids into deposits (7) 1 povr{ina zemlje; 2 podtalnica le`i{~e pitne vode; 3 nepropustne in slabo propustne kamenine; 4 ustje vrtine; 5 armatura ustja vrtine; 6 ja{ek vrtine; 7 cementna obloga; 8 uvodna kolona za{~itnih cevi; 9 proizvodna kolona za{~itnih cevi; 10 izplaka; 11 slojni fluidi (nafta, plin, slojna voda); 12 vodnjak; 13 ~rpalnica Slika 8. Onesna`evanje plitvih vodonosnikov zaradi vtoka {kodljivih slojnih fluidov v podzemne vodonosnike (7) Figure 8. Contamination of shallow aquifers due to the penetration of strata fluids into underground aquifers (7)

5 Martin Smodi{: NESANIRANI NAFTNO-RUDARSKI OBJEKTI V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI 215 Poleg opu{~enih nesaniranih vrtin ogro`ata okolje tudi delno opu{~ena, nesanirana zbirno-transportna sistema za nafto in plin na naftno-plinskem polju Peti{ovci in Dolina. Sistema lahko ogrozita podtalnico in povr{insko okolje vzdol` celotnih tras cevovodov (slika 11) ter gibanje v okolici posameznih objektov zbirno-transportnega sistema. ^e ho~emo trajno odstraniti potencialno nevarnost, ki jo povzro~ata omenjena zbirno-transportna sistema, bomo morali `e opu{~ene objekte in objekte, ki se bodo postopno prenehali uporabljati, odstraniti oziroma ustrezno sanirati. 1 povr{ina zemlje; 2 podtalnica le`i{~e pitne vode; 3 nepropustne in slabo propustne kamenine; 4 ustje vrtine; 5 armatura ustja vrtine; 6 ja{ek vrtine; 7 cementna obloga; 8 uvodna kolona za{~itnih cevi; 9 proizvodna kolona za{~itnih cevi; 10 izplaka; 11 slojni fluidi (nafta, plin, slojna voda); 12 povr{inski vodotok Slika 9. Onesna`evanje in ogro`anje okolice vrtine zaradi iztoka {kodljivih slojnih fluidov (7) Figure 9. Contamination of and threat to the surroundings of a well due to outflow of strata fluids (7) Slika 10. Ogro`anje oziroma prepre~evanje gibanja v okolici opu{~enih vrtin zaradi povr{inskih objektov (7) Figure 10. Movement in the surroundings of abandonned wells is hindered or prevented by surface facilities (7) Slika 11: Onesna`evanje podtalnice in povr{ine zemlje po trasi cevovoda (7) Figure 11. Contamination of underground water and soil along the pipeline route (7) Ocena stopnje ogro`enosti okolja zaradi opu{~enih nesaniranih vrtin Stopnja ogro`enosti zaradi potencialnih nevarnosti opu{~enih nesaniranih vrtin je odvisna predvsem od povr{inske lokacije vrtin, geolo{ko-tehnolo{kih lastnosti prevrtanih le`i{~ in okolnih kamnin, fizikalno-kemi~nih lastnosti slojnih fluidov, tehni~ne izvedbe vrtin, trenutnega tehni~nega stanja v vrtinah in na njihovem ustju. Po analizi stopnje ogro`enosti okolja okrog opu{~enih nesaniranih vrtin v severovzhodni Sloveniji po na{tetih merilih jih lahko razvrstimo v vrtine z ni`jo stopnjo nevarnosti za okolje, vrtine z vi{jo stopnjo nevarnosti za okolje in vrtine z visoko stopnjo nevarnosti za okolje. Od skupno 210 vrtin, tudi eksploatacijskih, ki jih bodo v kratkem prenehali uporabljati v proizvodne namene, je 29 vrtin z ni`jo stopnjo nevarnosti za okolje, 144 vrtin z vi{jo stopnjo nevarnosti za okolje, 37 vrtin z visoko stopnjo nevarnosti za okolje. Podana ocena stopnje ogro`enosti okolja ka`e, da je ve~ina opu{~enih vrtin v severovzhodni Sloveniji okarakterizirana z vi{jo in visoko stopnjo nevarnosti za okolje. Vzrok za to je predvsem trenutno problemati~no tehni~no stanje vrtin in njihovega ustja, pri nekaterih vrtinah pa tudi zaradi drugih pogojev. Ekolo{ka sanacija naftnorudarskih objektov in sprememba namembnosti globokih vrtin Potencialne nevarnosti, ki jih povzro~ajo opu{~eni naftnorudarski objekti, se s~asoma pove~ujejo zaradi slab{anja njihovega tehni~nega stanja: zaradi korozije opreme in hidrodinami~nih procesov v objektih ali na njih. Z analizo stopnje ogro`enosti okolja je ugotovljeno, da ve~ina opu{- ~enih naftno-rudarskih objektov sodi v skupino z vi{jo ali visoko stopnjo nevarnosti za okolje. Zaradi tega jih je treba ~imprej oziroma takoj po prenehanju uporabe ustrezno sanirati, in sicer tako, da se bistveno zmanj{a potencialna nevarnost za okolje, obenem pa je tudi izvedba sanacije dosti cenej{a. ^e to ni mo`no, je treba stanje objektov nenehno nadzorovati vse do dokon~ne sanacije. Prelaganje sanacije objektov lahko povzro~i poleg dodatnega obremenjevanja okolja {e velike dodatne tehni~ne probleme pri izvedbi sanacije in dodatne stro{ke sanacije. Pri izvedbi del je treba upo{tevati vse veljavne tehni~ne predpise in prakti~ne izku{nje ter sanacijska dela opravljati brez dodatnega ogro`anja in onesna`evanja okolja. Po opravljeni sanaciji morajo preostali objekti dolgoro~no ostati neopore~ni za okolje, povr{ine zemlji{~, na katerih so bili, pa morajo biti primerne za vsako nadaljnjo uporabo. Ekolo{ka sanacija opu{~enih vrtin in zbirno transportnih sistemov Sanacija opu{~enih vrtin mora potekati po ustreznih tehnolo{kih postopkih tako, da se trajno odstranijo negativne po-

6 216 UJMA, {tevilka 13, 1999 sledice za okolje. V ta namen je na podlagi `e znanih ali naknadno pridobljenih podatkov treba predhodno pripraviti globalni program sanacije in izvedbeni rudarski projekt za vsako vrtino posebej. Potrebne aktivnosti pri sanaciji vrtin se razlikujejo glede na pogoje v le`i{~ih in stanje posameznih vrtin. S sanacijo opu{~enih vrtini po predpisanih postopkih se trajno odstranijo negativne posledice za okolje. Stanje opu{~ene vrtine po sanaciji predstavlja slika 12. Zaradi zavedanja potencialnih nevarnosti opu{~enih nesaniranih vrtin v severovzhodni Sloveniji so se v zadnjem letu pospe{eno lotili njihove na~rtne sanacije. Ta zahtevna strokovna dela so bila zaupana podjetju Nafta Lendava, ki mu je do danes s pomo~jo zagotovljenih dr`avnih finan~nih sredstev uspelo sanirati del od 210 vrtin, in sicer: na naftnoplinskem polju Peti{ovci vrtine Pt-2, Pt-5, Pt-7, Pt-12, Pt-27, Pt-28, Pt-31, Pt-47, Pt-48, Pt-82, v Renkovcih Fi-5, v Filovcih Fi-2, v Beltincih Fi-14 (sanacija {e poteka). Primer sanacije opu{~ene vrtine Fi-5 je na sliki 13, na slikah 14 in 15 pa je primer sanacije opu{~ene vrtine Fi-14. Poleg sanacije opu{~enih vrtin je treba po predpisanih postopkih opraviti tudi sanacijo opu{~enih zbirno-transportnih sistemov, ki po celoviti izvedeni sanaciji okolja ne ogro`ajo Slika 14. Potek gradbenih del pri sanaciji opu{~ene vrtine Fi-14 v Beltincih (foto: M. Smodi{) Figure 14. Rehabilitation works on the abandonned Fi-14 well in Beltinci (photo: M. Smodi{) Slika 12. Sanirana opu{~ena vrtina (7) Figure 12. Rehabilitated, abandonned well (7) Slika 13. Sanacija opu{~ene vrtine Fi-5 v Filovcih (foto: M. Smodi{) Figure 13. Rehabilitation of abandonned Fi-5 well in Filovcih (photo: M. Smodi{) Slika 15. Opu{~ena vrtina Fi-14 v zaklju~ni fazi sanacije (foto: M. Smodi{) Figure 15. Abandonned Fi-14 well in the final phase of rehabilitation (photo: M. Smodi{)

7 Martin Smodi{: NESANIRANI NAFTNO-RUDARSKI OBJEKTI V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI 217 ve~. Tako se lahko zemlji{~e, na katerem so bili ti sistemi, uporablja v druge namene. Sprememba namembnosti globokih vrtin Med ekolo{ko sanacijo globokih vrtin je treba natan~no pregledati vso dokumentacijo za dolo~eno raziskovalno ali proizvodno obmo~je in posamezno vrtino, ugotoviti dejansko stanje vrtin in na podlagi pridobljenih podatkov pripraviti program njihove sanacije. Pri pregledu in interpretaciji podatkov se lahko ugotovi, da se vrtina glede na geolo{ke in tehni~ne karakteristike v prihodnje lahko pogojno uporablja v dolo~ene namene. Tako se bodo lahko nekatere opu{~ene vrtine in vrtine, ki jih bodo po ukinitvi proizvodnje na naftno-plinskih poljih Peti- {ovci in Dolina prenehali uporabljati, pogojno uporabljale za nadaljnje pridobivanje ogljikovodikov, podzemno skladi{~enje zemeljskega plina, pridobivanje zemeljskega plina iz le- `i{~ premoga, pridobivanje termalnih in termomineralnih voda, pridobivanje pitnih in tehnolo{kih voda, skladi{~enje odpadnih naftnih fluidov, odvisno od geolo{ko-tehnolo{kih lastnosti prevrtanih le`i{~, fizikalno-kemi~nih lastnosti slojnih fluidov in tehni~nega stanja vrtin. Slika 16 predstavlja regionalni geolo{ki profil Peti{ovci Dolina. Opu{~ene vrtine so primerne za nadaljnjo uporabo le v primeru: ugodnih geolo{ko-tehnolo{kih lastnosti prevrtanih le- `i{~, ugodnih fizikalno-kemi~nih lastnosti slojnih fluidov in primernega tehni~nega stanja vrtin. Na{teti pogoji se ugotovijo s pregledom celotne dokumentacije za dolo~eno obmo~je in vrtine, z interpretacijo podatkov in preverjanjem primernosti s posegi na vrtini. [ele po potrditvi mo`nosti nadaljnje uporabe za dolo~ene namene se za~ne preurejanje vrtine. ^e pa se ugotovi, da vrtina ni primerna za nadaljnjo uporabo, se za~ne dokon~na sanacija oziroma likvidacija vrtine. Pri pregledu celotne dokumentacije za severovzhodni del Slovenije in pri interpretaciji podatkov, ki so na voljo, natan~ni analizi stanja vrtin je bilo ugotovljeno, da je od skupno 210 vrtin v 74 vrtinah treba raziskati dolo~ene (hidrogeolo{ke, geotermalne, proizvodne ) lastnosti le`i{~: le`i{~a ogljikovodikov v 14 vrtinah le`i{~a termomineralne vode v 47 vrtinah premogovnih plasti s plinom v 3 vrtinah za skladi{~enje odpadnih naftnih fluidov v 4 vrtinah. Najve~ opu{~enih vrtin je torej predvidenih za dokon~no sanacijo oziroma likvidacijo. Precej je tudi takih, ki so predvidene za preverjanje mo`nosti nadaljnje uporabe pridobivanja termomineralne vode. Na tretjem mestu so vrtine, predvidene za pridobivanje ogljikovodikov in zemeljskega plina iz le`i{~ premoga, na koncu pa vrtine za skladi{~enje odpadnih naftnih fluidov. Predvideva se, da bo po opravljenih raziskavah ugotovljeno, da je nekaj vrtin primernih za nadaljnjo uporabo. ^e bo ugotovljeno nasprotno da le`i{- ~a in vrtine niso primerne za nadaljnje izkori{~anje bo tudi to vsekakor izredno pomemben podatek za nadaljnje raziskave nahajali{~ ogljikovodikov in termomineralnih voda v severovzhodni Sloveniji. Sklep Z analizo stopnje ogro`enosti okolja je bilo ugotovljeno, da sodi ve~ina opu{~enih naftno-rudarskih objektov v skupino z vi{jo ali visoko stopnjo nevarnosti za okolje, zaradi ~esar jih je trebna ~imprej, oziroma takoj po koncu uporabe us- Slika 16. Regionalni geolo{ki profil Peti{ovci Dolina (7) Figure 16. Regional geological profile of Peti{ovci Dolina (7)

8 218 UJMA, {tevilka 13, 1999 trezno sanirati. Gospodarski u~inek sanacije je lahko dvojen: izognemo se ekolo{kim nesre~am, ali pa spremenimo namen: npr. vrtina lahko po sanaciji pridobi geotermi~ne, energetske ali balneolo{ke zna~ilnosti. To pa pomeni dodatno ponudbo prostora in nadaljevanje izkori{~anja `e izbranega obmo~ja in vlo`enih sredstev tega dela v druge namene. Prav sprememba namembnosti vrtin je eden od temeljnih ciljev za ustrezno re{itev problema opu{~enih nesaniranih vrtin, tako z ekonomskega kakor tudi ekolo{kega vidika. Vzpostavitev prej{njega stanja bo tehni~no, ~asovno in finan~no zahtevna naloga. Zaradi tega bo treba na dr`avni ravni pravo~asno zagotoviti finan~na sredstva, potrebna za sanacijske naloge, ki jih dolo~ajo zakonski predpisi (1, 4). Na podro~ju varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami (2) bo treba pripraviti podrobne ocene ogro`enosti zaradi potencialnih nevarnosti, ki jih predstavljajo nesanirani naftno-rudarski objekti, ter pripraviti operativne na~rte za{~ite in re{evanja v primeru nesre~ na nesaniranih naftno-rudarskih objektih. Z operativnimi dokumenti bo treba seznaniti prebivalstvo v lokalnih skupnostih, ogro`enih zaradi potencialnih nevarnosti, ki jih predstavljajo nesanirani naftno rudarski objekti. Prav tako se bo treba na~rtno lotiti organiziranja, opremljanja in usposabljanja sil za za{~ito in re{evanje z namenom pravo~asnega in uspe{nega posredovanja v primeru nesre~ na opu{~enih nesaniranih naftnorudarskih objektih. Zavedamo se resnosti potencialnih nevarnosti opu{~enih nesaniranih naftno-rudarskih objektov, zato sta bila v Lendavi septembra 1999 v sklopu 24. sre~anja rudarskih re{evalcev Slovenije in Hrva{ke organizirana tudi enodnevni posvet in mednarodna re{evalna vaja Nafta 99. Literatura 1. Zakon o rudarstvu (ZRud), Uradni list RS {t. 56/99, Ljubljana, Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre~ami, Uradni list RS {t. 64/94, Ljubljana, Zakon o varstvu okolja, Uradni list RS {t. 32/93, Ljubljana, Strategija u~inkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Boris Sovi~ glavni urednik, Ljubljana, Strategija razvoja Nafte Lendava v obdobju , interno gradivo Nafta Lendava, Lendava, Ocena ogro`enosti ter na~rt za{~ite in re{evanja na sektorju RPNP, interno gradivo Nafta Lendava, Lendava, Gjerek, J., Kralji}, M., Kevri}, R., Gazdag, F.: Zbornik referatov ob sre~anju rudarskih re{evalcev Slovenije in Hrva{ke, Lendava, september, 1999