VPLIV MEHANSKEGA ONESNAŽENJA ZARADI PLAZU NA RIBE, TALNE NEVRETENČARJE IN PERIFITON V REKI SOČI OD ČEZSOČE DO TOLMINA
|
|
- Gillian Pitts
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 dr. M. POVZ, D. JESENŠEK AKTUALNI mag. Suzana ŠUMER* dr. Meta POVŽ** Dušan JESENŠEK*** VPLIV MEHANSKEGA ONESNAŽENJA ZARADI PLAZU NA RIBE, TALNE NEVRETENČARJE IN PERIFITON V REKI SOČI OD ČEZSOČE DO TOLMINA POVZETEK Namen raziskave je bil ugotoviti stanje reke Soče (morfologija, hidrologija, fizikalne in kemijske lastnosti) in njene življenjske združbe po sprožitvi plazu izpod Mangarta novembra Sicer časovno okrnjena raziskava je potekala na treh lokacijah (Čezsoča, Žaga, Kamno) od aprila do septembra 2001 in od marca do junija Kljub odsotnosti visokih voda v je bila kalnost vode in vsebnost neraztopljenih snovi na vseh lokacijah povečana. Slednje je bilo najbolj intenzivno na Kamnem, kar kaže na intenzivno spiranje drobnih delcev daleč navzdol po vodotoku. Debelejši nanosi mulja so se pojavljali predvsem na mikrolokacijah v zatonih in so mestoma popolnoma prekrili primarno strukturo sedimentnih kamnin. Vsebnost vseh neraztopljenih snovi v vodi je na vseh lokacijah od aprila do septembra 2001 naraščala in na Kamnem julija in septembra dosegla visoke vrednosti - 51 mg/l oz. 36 mg/l. Vzrok, da na tem območju ni prišlo do večje katastrofe za vodne živali, je predvsem velika zrnatost in raznolikost sedimentnih kamnin, ki skupaj z najmanjša zgoščenost jo, še omogočajo talnim živalim in ribam možnost izbire različnih življenjskih prostorov in umika pred neugodnimi razmerami. Da je bil vpliv drobnih suspendiranih delcev prinesenih iz Koritnice izjemno močan, dokazujeta v julijska in septembrska odsotnost perifitona, ki je bil sicer nad izlivom Koritnice normalno prisoten. Največje spremembe so se dogajale na Kamnem in najmanjše na Žagi. Tako hitrim spremembam se seveda organizmi niso bili sposobni prilagajati. Reka Soča je v zgornjem delu izrazito postrvja voda, na območju Kamna pa se pojavljajo tudi vrste iz družine krapovcev. Vse omenjene spremembe so se intenzivno odražale tudi na ribah in najbolj - na njihovi rasti. V rastni sezoni je večina rib stagnirala in na teži celo izgubila. Velike razlike v rasti med različnimi starostnimi skupinami so povezane z možnostjo izbire kvalitetnega življenjskega prostora in različnimi prehranjevalnimi navadami. Medtem, ko so imele mlade ribe na razpolago še dovolj hrane, slabo rast starejših rib (~3 let) pripisujemo premajhni količini hrane (talnih nevretenčarjev), neustrezni velikosti (prevladovali so drobni organizmi) in povečani vsebnosti lebdečih plavin. Na Kamnem se je temu pridružilo še povečano usedanje plavin, kar je ribam otežilo dihanje in iskanje hrane. Delež salmonidov in vseh lovnih rib je povsod padel, najbolj na Kamnem (77% aprila 2001 na 21 % marca 2002), kjer je najbolj padel tudi delež postrvi> 20 cm (81 % na 36%). Slednje je posledica umika večjih rib zaradi neugodnih življenjskih pogojev. Ker je bil pritisk ribičev zaradi močne kalnosti vode majhen, domnevamo, da je vpliv športnega ribolova na zatečeno stanje minimalen. Najslabše kondicijsko stanje lipana dokazuje njegovo izjemno občutljivost na hidrološke in sedimentacijske spremembe. V smo do junija ugotovili izboljšanje razmer, ob upoštevanju, da je bilo padavin malo, intenzivnost sanacijskih del na prizadetem območju zaradi plazu pa prav tako manjša kot v preteklem obdobju. Posledice hujših poplav in erozijskega delovanja se lahko kažejo vzdolž celotnega vodotoka, največje spremembe pa se pojavijo na območju zasut ja struge oz. tam, kjer se odnašanje materiala ustavi. Ker je zamuljenost na Kamnem mestoma zelo visoka, lahko največji vpliv na ribe pričakujemo v času drsti. Za ikre in zarod je uničujoče predvsem usedanje lebdečih delcev, ki se lepijo na površino iker, zapolnijo njihove življenjske prostore in jih tako zadušijo. - mag. Suzana ŠUMER, univ. dipl. biol., EBRA d.o.o., Cesta 5. maja 3E, 1370 Logatec; _. dr. Meta POVZ, prof. biol., Ul. Bratov U č a k ar 108, 1000 Ljubljana; ---Dušan Jesenšek, univ. dr. vet. med., RO Tolmin, Trg 1. maja 7, 5220 Tolmin
2 mag. S. $UMER dr. M. povl, D. JESEN$EK UVOD AKTUALNI Sicer sušnemu poletju so novembra sledile dolgotrajne in intenzivne padavine. V goratem območju zahodne Slovenije so se na več mestih sprožili zemeljski plazovi. Najbolj udarni med njimi je bil hudourniški izbruh izpod Mangarta, ki je opustošil vse za seboj in pustil katastrofalne spremembe v reki Predelici in Koritnici. Reka Soča, kamor se Koritnica izliva, je tekla popolnoma siva, koncentracije suspendiranega materiala so bile enormne. Stabilnost rečnega sedimenta je ena najpomembnejših lastnosti vodotoka in je odvisna tako od človeške dejavnosti kot od naravnih hidroloških pojavov. V splošnem velja, da prisotnost večjih delcev doprinese k večji stabilnosti dna in z večjo ujetost jo organskega drobirja tudi ustrezno količino hranilnih snovi. K večji stabilnosti doprinese tudi poraščeno vodno obrežje, ki se, ob pogostem delovanju bočnih erozij, zmanjša. Posledice erozijskega delovanja se lahko kažejo daleč navzdol od vira, največje spremembe pa se pojavijo na območju zasut ja struge oziroma tam, kjer se odnašanje materiala ustavi. Zaradi tega se lahko spremeni struktura vodotoka, njegove fizikalne, kemijske in biološke lastnosti, s tem pa nosilna kapaciteta vodotoka, ki je za ribe odločilnega pomena. Odgovor vodnih organizmov na odlaganje ali odnašanje rečnega sedimenta je odvisen od pogostosti, trajanja in obsega takšnih pojavov in od tega kje se ti organizmi zadržujejo. Kvaliteta združbe talnih nevretenčarjev se najpogosteje spremeni pri usedanju plavljenega materiala, ko se spremenijo kakovost in količina bivališč ter skrivališč. Narava substrata, še posebej pa hitrost toka, globina vode in prisotnost skrivališč, je izjemnega pomena tudi za večino rib, še prav posebej v času drsti. Če je vodotok manjši in/ali je možnost izbire skrivališč omejena, spiranje drobnih anorganskih delcev pa močno, lahko takšni pogoji popolnoma uničijo celotno ribjo favno. V vodotokih z visoko vsebnostjo suspendiranih delcev je naseljenost postrvi majhna. (Allan, 1995; Hellawell, 1986; Hynes, 1972;). Suspendirani delci so normalno prisotni v vseh vodah v različnih količinah in velikostih. Njihovi vplivi na ribe pa so odvisni tudi od oblike teh delcev. Manj škodljivi so okrogli, ostrorobi pa poškodujejo dihaino tkivo škrg. Prizadete ribe so manj odporne in zato bolj dovzetne za različne okužbe. Ribe sicer stalno izločajo sluz in tako sproti odstranjujejo delce s škrg, če pa jih je preveč, se zadušijo. V primeru prisotnosti suspendiranih delcev v vodi se zmanjša tudi sposobnost škrg za sprejem kisika, zaradi slabe vidljivosti se poslabša orientacija, manjša je možnost, da si poiščejo hrano in primeren prostor ali skrivališče, manj jedo in slabše rastejo. Najbolj ranljive so predvsem ikre, zarod in mladice, ker se lebdeči delci počasi in kontinuirano usedajo na dno, lepijo na površino iker in zasipavajo prostore med kamenjem in prodom, kjer se ikre in zarod nahajajo. Pri tem možnosti umika ni, usedajoči delci jih počasi zasipajo in zaradi prekinjenega dotoka sveže vode nastopi zadušitev. Ob plazu se je pojavila tudi hitra sprememba hitrosti vodnega toka in ribe so, da bi obdržale smer in orientacijo, morale preiti iz vzdrževalnega na sunkovito in pospešeno plavanje proti toku. Le izjemno dobri plavalci vzdržijo takšno situacijo - samo nekaj minut Vodni tok lahko utrujene in izčrpane ribe skupaj z muljem odnaša daleč navzdol po vodotokih. Primarni namen raziskave je bil na že omenjenih lokacijah (slika 1), v obdobju treh zaporednih let, zasledovati obnavljanje vodnega okolja in življa v njem. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je bila raziskava časovno okrnjena in je potekala od aprila do septembra 2001 in od marca do junija RAZISKAVO JE V CELOTI FINANCIRALA RIBiŠKA DRUŽiNA TOLMIN, KI JE BILA TUDI NJEN NAROČNIK. Slika 1. Predel raziskave z označenimi lokacijami Čezsoča, Žaga in Kamno (Založba Mladinska knjiga, Interaktivni atlas Slovenije, 1998).
3 dr. M. povi, D. JESENŠEK MATERIAL IN METODA DELA AKTUALNI Med morfološkimi lastnostmi vodotoka smo z geodetskimi meritvami širino zalite struge in globino vode izmerili aprila in septembra ter marca in junija Analizo zrnatosti sedimentnih kamnin (Fredle indeks, Platts s sod, 1983) in med hidrološkimi lastnostmi - meritve hitrosti toka (s hidrometričnim krilom) in pretoka - smo opravili vsaki drugi mesec ( : 23,/24. aprila, 2. junija, 27. julija in 11. septembra ter 20. marca in 8. junija ). Prav tako smo v navedenih terminih merili fizikalne (temperatura, kalnost oz. prosojnost vode, velikost zrn sedimentnih kamnin in skupno količino neraztopljenih snovi) in kemijske lastnosti vodotoka (vsebnost kisika, ph, raztopljene snovi, elektroprevodnost, vsebnosti nitrata, ortofosfata, m-alkaliteta in celokupna trdota vode) ter vzorčili perifiton in velike talne nevretenčarje. Analiza slednjih je bila kva li- in kvantitativna, vzorčenje pa opravljeno na različnih mikrolokacijah, odvisno od strukture sedimenta in hitrosti toka. Za oceno kakovosti vode smo uporabili saprobni in biotični -!.B.G.N. indeks (pantie in Buck, 1955; Compagnat s sod., 1994). Razlike v vrstni sestavi talnih nevretenčarjev znotraj posameznih lokacij med enakim obdobjem 2001/2002 smo ugotavljali z diverzitetnim indeksom (Platts s sod., 1983) in indeksom podobnosti - koeficient spremembe vrstne sestave združbe = CCL (Rosenberg in Resh, 1993). Podobnost oziroma različnost perifitona smo ovrednotili z multivariantno klustersko analizo (Bray Curtisov koeficient podobnosti). Za oceno ribjih populacij (vrstna sestava, velikost populacij, starost, trenutna stopnja rasti v težo in individualna rast ter kondicijsko stanje rib) smo iz love opravili 23. in 24. aprila 2001, 11. septembra 2001 in 20. marca Reka Soča je zaradi svoje širine in predvsem hitrosti toka za uspešno izvedo elektroribolova zelo težavna. V Sloveniji za izlov takšnih vodotokov nimamo ustrezne opreme, zato so nam pomagali strokovnjaki iz Celovca (Karntner inštitut za raziskave stoječih voda), ki imajo s tovrstnimi raziskavami že veliko izkušenj in ustrezno opremo. Ribe smo na globinah od 40 cm do 3 m lovili z gumijastim motornim čolnom, opremljenim z agregatom moči 11 kw in sedmimi elektrodami nameščenimi na sprednjem delu čolna. Iz priobalnih, počasneje tekočih in plitvejših «40 cm) predelov so ribe izlavljali predstavniki Ribiške družine Tolmin - peš s hrbtnimi elektroagregati W. Ker je gostoto postrvje populacije odvisna od razmerja med srednjo hitrostjo toka in globino vode, smo izračunali še Froudovo število (Lek s sod., 1996). Za oceno individualne stopnje rasti smo izlovljene soške postrvi, križance in lipane > 10 cm individualno markirali (slika 2). Slika 2. Markica za ribe velikosti 10- programom Statistika 6.0 za Windows (T Primerjave dobljenih rezultatov smo naredili s statističnim test, analiza regresije in diskriminanta analiza). REZULTATI IN DISKUSIJA Najbolj gorvodno ležeče območje naše raziskave - ČEZSOČA je od izliva Koritnice v Sočo oddaljena 2,5 km, ŽAGA 8,5 km in KAMNa 29 km Zaradi sproženja novega plazu pri Koseču, 4 km gorvodno od Kamna, decembra , je bilo to območje izpostavljeno novi mehanski obremenitvi, kar se je seveda intenzivno odražalo na abiotskih in biotskih lastnostih. Ker v letu 2001 ni bilo visokih poplavnih voda, vodostaji so bili nizki do srednji, sprememb v morfologiji struge ni bilo. Intenzivna pa so bila nihanja bioloških in fizikalnih lastnosti, ki so posledica donosa sedimetnih kamnin iz območja plazu oz. Koritnice. To lahko potrdi normalno razvita združba perifitona in prosojna voda nad izlivom Koritnice, ter revna zastopanost oz. odsotnost pod Koritnico julija oz. septembra. Slednje in sivo bela voda so indikatorji velike količine lebdečih plavin, ki so dotekale v Sočo s Koritnico. Od izmerjenih kemijskih lastnosti (tab. 1) je najbolj izstopala elektroprevodnost Tako nizkih vrednosti v zgornjem toku Soče v obdobju ni evidentiranih (Zupan s sod, ).
4 dr. M. POVŽ, D. JESENŠEK AKTUALNI Razlog za to je lahko donos plavin iz Koritnice in visoke prisotnosti lebdečih anorganskih delcev, ki ob stiku s podlago odstranijo ali zasipajo organski material, tudi alge. Nizka je bila tudi količina v vodi raztopljenih snovi (TDS), kar kaže na odsotnost hranilnih snovi. Vrednosti elektroprevodnosti in TDS so bile L 2002 višje. Trdota vode je, po klasifikaciji Hutter-ja (1984), mehka, ribe pa so v mehki vodi bistveno bolj občutljive na vse spremembe kot v trdi, ker porabljajo več energije za ozmoregulacijo. Slednje pomeni energetski primanjkljaj za njihovo rast. Tabela 1. Fizikalne in kemijske lastnosti reke Soče na Čezsoči, Žagi in Kamnem od aprila do septembra 2001 in od marca do junija V oklepajih so navedeni datumi meritev. April 01 (23.4.) Junij 01 (2.6.) Marec 02 (20.3.) Junij 02 (8.6.) Julij 01 (27.7.) September 01 (19.9.) Cezsoč Cezsoč Cezsoč Kamn Cezsoč Žaga Kamno Žaga Kamno Žaga a a a o a Žaga Kamno lira zrač ni pritisk (mb) T vode / T zraka (0c) 8,5/15 8/12,5 8,7/15, 10/30,5 12,9/33 15/27 7,9/17 8,8/20 10,5/1 9/14 7,7/12 10,2/15 8,2' 18 8,3, 5 4 8,1/14 8,5' 12 9,6' (mg/l) 12,5 12,4 13,5 12,2 12,6 12, , ,3 14,1 12,1 12,8 12,4 12,5 12,7 12, (%) TDS (mg/l) elektroprevodnost (~IS/cm) ph 8,3 8,7 8,6 8,5 8,3 8,4 8,3 8,2 8,3 8,2 8,3 8,1 8,3 8,3 8,4 8,3 8,4 8,4 nitrati (mg/l) ,7 2, ortofosfati (mgll) < 0,2 < 0,2 < 0, celokupna trdota 6,5 6 6 (on) alkaliteta (mmolll) , Vsebnosti neraztopljenih snovi (TSS) so na vseh lokacijah do marca 2002 naraščale. Vrednosti na Kamnem so presegale mejne in priporočene koncentracije za površinske vode 1. kakovostnega razreda (Ur. L RS, 2001) in maksimalne priporočene koncentracije za salmonidne vodotoke (Ur. 1. RS, 2002: s; 25 mg/l) - tabela 2. Ponekod so te snovi popolnoma prekrile primarno strukturo sedimentnih kamnin, zato govorimo o degradaciji mikrolokacij. Na sliki 3 je prikazana obaina cone usedanja mulja septembra 2001, na desni strani, 150 m gorvodno od mostu v naselje Kamno. Takšne cone so se pojavljale vzdolž celotne desne obale, na levi obali pa samo na globljih, priobalnih območjih - za večjimi pregradami in velikimi skalami (bloki), kjer se sicer zadržujejo večje postrvi. Razmerje nanosa mulja ob desni in levi obali je bilo 20%:5%, debelina pa večja na levi obali, kjer je bilo njegovo izpiranje in odnašanje zaradi morfologije struge oteženo. Navedeno dokazuje na intenzivno spiranje drobnih neraztopljenih delcev daleč navzdol po vodotoku. Slika 3. S sedimentom onesnažena voda in zamuljenje desne obale na Kamnem (foto: S. Leiner).
5 mag. S. ŠUMER dr. M. POVŽ, D. JESENŠEK AKTUALNI Dodatno povišanje koncentracije na Kamnem (tab. 2) je posledica plavljenja snovi iz že omenjenega novega plazu pri Koseču. Tudi na območju ŽAGE se marca 2002 pojavi neobičajno visoka vsebnost teh snovi (tab. 2), kar je skoraj gotovo povezano z drastično sečnjo vegetacije na desni brežini dolžine oko 50 m. Vzorec vode za našo analizo je bil odvzet v neposredni bližini tega območja (sliki 4 in 5). Slika 4 (levo). Žaga s poraslo desno obalo aprila 2001 in mesto vzorčenja posekano vegetacijo marca 2002 (foto: S. Šumer). in slika 5 (desno) s Tabela 2. Vsebnosti neraztopljenih snovi (TSS) v reki Soči na območjih Čezsoče, Žage in Kamna od aprila 2001 do junija 2002 TSS(mqll) april junij julij september marec Junij Čezsoča 3,2 3,6 6,5 5,7 5,6 3,7 Žaqa 2,6 2,9 0,5 3,4 23,1 3,8 Kamno 5,8 6 51,2 36,3 98,3 181,5 (107-pretok; 255-zaton) Prosojnost vode je bila v celotnem obdobju raziskave najslabša na Kamnem, kjer so se razmere v še poslabšale (40 cm na 120 cm globine). Slednje in močan porast TSS (slika 6) se je odražalo v spremembi celotne vodne združbe. Slabša prosojnost in s tem večja vsebnost v vodnem stolpcu lebdečih plavin se je na ostalih območjih pojavljala predvsem Heliaweli (1986) navaja, da je v vodotokih z visoko vsebnostjo neraztopljenih snovi gostota postrvi manjša, s čimer naši rezultati popolnoma sovpadajo. Odnos koncentracije razlopljenih in neraztopljen ih snovi v Soei na obmoeju od Cezsoce do Kamna (marec junij 2002.) 190 r , , m 1,:,'/.. '... _ 130 <i> 120 E 110 Raztopilene snovi < -; 100 <:> 1 ~~ O?O Q : : / T 1l l ~ ~~./ P'~:o:,~~~~::;::~7:: cij. ~ 30 SUlpendlrlne.novl / ~ 20.~ ;,.. ' t ' I~ L_~~--~v~~-~--~- ~ ~/--~-~'--l~,~ Cez/Marec Za ga/marec Kamna /Marec Cez/Junij Zaga /Junij Ka mno /Junij Slika 6, Koncentracija raztopljenih in neraztopljenih snovi v reki Soči od Čezsoče do Kamna marca in junija 2002 ter priporočene koncentracije za sladkovodne ribe. Rezultati analiz strukture oz. velikosti zrn sedimentnih kamnin kažejo stanje in spremembe izključno na odvzemnih mestih. Slednje so se pojavljale na vseh analiziranih mestih, najmanj na Žagi, Največja zrna, najmanjša zgoščenost in največja raznolikost sedimentnih kamnin je bila na Kamnem, kar omogoča talnim živalim izbiro različnih življenjskih prostorov in istočasno možnost umika pred neugodnimi razmerami, Na tem območju se je sicer najbolj povečal delež drobnih delcev (2-16 mm), kar pa ni imelo tako negativnih posledic predvsem raznolikosti talnih delcev. Razlike so bile tudi na Čezsoči, predvsem v tolmunu (zaton), kar je posledica usedanja plavin, Ob relativno majhni količini
6 dr. M. povt, D. JESENŠEK AKTUALNI padavin so te spremembe vredne pozornosti, ob povečanem padavinskem režimu pa bi bile zagotovo še večje. Organskega onesnaženja nismo zasledili, slabšo kakovost vode pa je nakazal biotični indeks, kar je verjetno posledica mehanske obremenitve zaradi suspendiranih delcev. Slednje je bilo najbolj izrazito julija , ko se je močno zmanjšala tudi koli č ina perifitona, septembra pa so bile prisotne le še posamezne vrste. Odsotnost perifitonske združbe je posledica povečane vsebnosti suspendiranih delcev, ki so mehansko povsem odstranili obrast. Biomasa talnih nevretenčarjev je med vzorčenj i v intenzivno nihala, najmočneje na Kamnem (od padca 434x do porasta za 810x), visoka pa so bila tudi nihanja v pretočnem delu Čezsoče (do 81 x). V primerjavi z nekaterimi vodotoki pore čja Soče in reke Soče, tako visokih sezonskih nihanj še nismo zabeležili. Največja biomasa in vrstna raznolikost nevretenčarjev je posledica velike raznolikosti velikosti zrn sedimentnih kamn in in najmanjše zgoščenosti. Na to vplivajo tudi širša struga, višja temperatura vode, vsebnost raztopljenih delcev itd. Pred "navalom" neraztopljenih snovi julija in septembra so se lahko talne živali zarad i razpoložljivih praznih prostorov med kamninami tudi ustrezno umikale. L je bila, v enakem obdobju, biomasa talnih nevretenčarjev na gorvodno ležečih lokacijah večja (slika 7), zarad i česar sklepamo na izboljšanje življenjskih razmer, na Kamnem pa je obremenitev povzročila spremembo vrstne sestave (50%), pojavljali pa so se tudi organizmi značilni za onesnaženevodo~ke. 350,00, , loo.oo i :g 200,00 ~.Q i 150,00 ~ ~ 100,00 Slika 7. Povprečna biomasa talnih nevretenčarjev aprila in marca ter junija 2001, ,00 ~il 200lImarec 2002 Jlrij o t el.o l II Kamno-01. Cezsoča. 2.aga a Kamno RIBE: V zgornjem delu Soče ( Čezsoča, Žaga) so se v obeh letih pojavljali salmonidi (soška postrv, lipan, šarenka, križanec med soško in potočno postrvjo ter posamič potočna postrv) in kapelj. Na Kamnem so bile poleg naštetih prisotne tudi ciprinidne vrste (štrkavec, blistavec, grba in pisanec), pa grbe in pisanca nismo evidentiral i. Skupna naseljenost rib je na vseh območjih padala (sliki 8), padla pa je tudi naseljenost salmonidov, z izjemo Čezsoče, kjer je ostala nespremenjena ro 1000.t:: -.o 800 c ;;; Q) ;iii o Cezsoča žaga Kamna ~ 250.c c 200 ~ O Č e zs oča Žaga Kamna Sliki 8. Naseljenost rib v reki Soč i kg/ha (desno). aprila in septembra 2001 ter marca 2002 v številu rib/ha (levo) in Največji padec naseljenosti salmonidov smo zabeležili na Kamnem iz 77% aprila % septembra 2001 na 21 % marca V desnem delu struge in ob desnem obrežju, kjer je bilo usedanje drobnih sedimentnih delcev najbolj intenzivno, so do marca 2002 salmonidi > 20 cm izginili (aprila % celotne populacije). Na celotnem območju je padel delež salmonidov > 20
7 mag. S. SUMER dr. M. POVŽ, D. JESENSEK AKTUALNI cm iz 81 % na 36%. Ker je bil pritisk ribičev zaradi močne kalnosti vode majhen, domnevamo, da je vpliv športnega ribolova na zatečeno stanje zanemarljiv. Glede na to, da je bilo obdobje raziskave v rastni sezoni rib (april-september) ocenjujemo rast salmonidov, dobljeno z individualnim markiranjem, za zelo slabo. 30% vseh rib je izgubilo na teži od 2 do 48 g, 67% rib je zraslo samo za 1 cm. Na Kamnem je bila rast v težo 5 letnih soških postrvi zelo raznolika (-4 do + 54 g), kar dokazuje, da v primeru kritičnih pogojev, le določeni - tj. "agresivnejši osebki pridobijo na teži, v dolžino pa tudi ti ne. V je bila, kljub zimskemu obdobju, rast v dolžino podobna predhodnemu (na Kamnem primerjave zaradi premalo ujetih markiranih rib nimamo), pridobivanje na teži pa bistveno večje (v povp. 2,5 x). Na teži je izgubilo samo 11,5% rib, 54% jih je zraslo do 1 cm in 65% do 1,5 cm. 84% rib je bilo v boljši kondiciji. Rast enako starih lipanov in soških postrvi je bila na obeh zgornjih lokacijah podobna, pri čemer je bil v celotnem obdobju raziskave cm dolgi lipan v najslabšem kondicijskem stanju. To potrjuje njegovo izjemno občutljivost na hidrološke in sedimentacijske spremembe. Trenutna stopnja rasti v težo pokaže velike razlike med starostnimi obdobji. Medtem, ko je bilo pridobivanje v teži soških postrvi in lipanov do starostne skupine 2 dokaj dobro, je bila rast ostalih starostnih kategorij zelo slaba. Vzrok je v izbiri različnih življenjskih prostorov in prehranjevalnih navad. V spodnjem delu reke Soče, kjer je bilo hrane sicer dovolj, pojavljali pa so se tudi večji organizmi, je padec rasti izključno posledica visoke vsebnosti neraztopljen ih delcev (TSS). Slednje vpliva na prehrambeno aktivnost, ker ribe hrano težje najdejo in na oteženo dihanje, pojavi pa se lahko tudi večje izločanje sluzi. Največja naseljenost rib, največji starostni razponi in največji delež lovnih rib se je pojavljala na Žagi, z najmanjšim nihanjem tako biotskih kot abiotskih lastnosti, kar je indikator raznolikosti življenjskih prostorov in uravnoteženosti sistema. Da je to območje zelo ugodno za salmonidne vrste dokazuje tudi razmerje med hitrostjo toka in globino vode (Froudovo štev.), kondicijsko stanje rib in najmanjše nihanje v teži in dolžini dobljene populacije tekom raziskanega obdobja (slike 9). Na uravnoteženost nekega sistema pa lahko sklepamo tudi glede na lokalno distribucijo rib. Salmonidne vrste so teritorialne ribe, ki, ob ustreznem prostoru in količini hrane, ostajajo na istem območju več let. Glede na rezultate individualnega markiranja, je bil povratni ulov markiranih rib izjemno nizek na Kamnem 5,5% sept / 7,4% marca 2002, na Čezsoči visok 17% / 13% in na Žagi 16% / 6%. Padec ulova markiranih rib na Žagi kot tudi padec celotne populacije salmonidov (2.262 rib/ha oz rib/ha - aprila oz. septembra 2001 in samo 444 rib/ha marca 2002) in deleža rib < 20 cm (iz 36% na 5%), pripisujemo že omenjeni sečnji vegetacije na desnem bregu. Zakaj? V desnem rokavu Žage smo registrirali največjo gostoto in biomaso salmonidov z relativno visokim deležem rib < 20 cm (36%). Območje se je bohotilo z izjemno raznolikostjo: menjavanjem plitvin in tolmunov, počasnejšim tokom, prisotnostjo obrežnih skrivališč, zasenčenost jo z obalno vegetacijo itd.. Naveden padec je, ob dejstvu, da je bilo razpoložljive hrane dovolj, odgovor na povečano segrevanje vode, izgubo osenčenosti in skrivališč ter povečano vsebnost suspendiranih delcev (plol by Group, ,,<OO 8o_pIocbyG,oup ' ±f 10 I IStd Dev '-- --' [:~) tstd El' : e 9 r Mun \lar I 100 I 2,. 5 VAAI 7.!'l T tsld o.v O.SIdErr M.. n ", , :C tstd Dev '-- -' CJ tstd E.. Slike 9. Povprečne (mean) dolžine (zgoraj levo)1 teže (zgoraj desno) in kondicijski koeficienti (KF) (spodaj) salmonidov s standardno napako (Std. Err.) in st. deviacij o (Std. Dev.) Čezsoče aprila 2001 =1, septembra 2001 = 2, marca 2002 = 3; Žage aprila 01 = 4, septembra 01 = 5, marca 02 = 6 in Kamna aprila 01 = 7, septembra 01 = 8 in marca 02 = , ~ a 9 ""RI
8 dr. M. POVŽ, D. JESENŠEK ZAKLJUČEK AKTUALNI Dejstvo je, da so bili vremenski pogoji v obdobju od septembra 2001 do marca oz. junija 2002 popolnoma drugačni kot v istem predhodnem obdobju. Manjša količina padavin in s tem manjše nihanje vodostajev ima za posledico manjše spiranje rečnega sedimenta iz območja Mangartskega plazu. Istočasno je bila intenzivnost sanacijskih del bistveno manjša kot v obdobju pred našo raziskavo, kar je seveda v vplivalo na izboljšanje abiotskih in biotskih lastnosti zgornjega dela Soče. Rezultati dobljeni v pa kažejo, da se je spiranje drobnih sedimentnih kamnin dolvodno po vodotoku najbolj odražala na Kamnem, kjer je bil proces usedanja najbolj intenziven in kjer smo zabeležili tudi največje spremembe znotraj ribj ih populacij. Ker je bila zamuljenost na tem območju mestoma zelo visoka, lahko največji vpliv na ribe pričakujemo v času drsti. Posebne pozornosti je vredno območje Žage, ki ob svoj i izjemni raznolikosti življenjskih prostorov, ni samo idealen prostor za salmonide, temveč je, glede na najmanjše nihanje vseh merjenih lastnosti, tudi izjemno uravnotežen habitat. ZAHVALA Pri raziskavi so sodelovali: dr. Srecko LEINER, Hrvatski Prirodoslovni muzej Zagreb; dr. Gorazd KOSI, Nacionalni Inštitut za biologijo, Ljubljana; Peter VALIČ, univ. dipl.biolog, Goriška 23 b, Ajdovščina, dr. Samo PODGaRNI K, Peričeva 21, Ljubljana in - seveda - predstavniki Ribiške družine Tolmin. Vsem skupaj en prav velik HVALA za izjemno in predvsem konstruktivno sodelovanje. VIRI Allan J.D Stream Ecology; Structure and function of running waters. Chapman & Hall. London. 388 s. Compagnat P., Vancayseele F. in Rumeau A., Indice Biologique Global Normalise I.B.G.N. Cabinet Gay Environnement, Grenoble, 68 s. Hellawell J. M., Biological inidcators of Freshwater Poliution and Environmental management. Elsevier applied Science Publishers, London in New York. 546 s. Hutter A. L., Wasser und Wasserintersuchung, 2. Auflage. Verlag Moritz Diesterweg, Otto Salie Verlag, Frankfurt, Berlin, Munchen, 344 s. Hynes H.B.H., The Ecology of Running Waters. Liverpool University Press, Liverpool 555 s. Lek S., A. Belaud, P. Baran, 1. Dimopolus in M. Delacoste, Role of some environmental variables in trout abindance models using neural networks. Aquat. Living Resour., 9, s Pantie R., Buck H Die biologische der Uberwachung der Gewasser und die Darsteliung der Ergebnisse, Gas- u. Wasserfach 96, s Platts W.S., W.F. Megahan, G.W. Minsha Methods For Evaluating Stream, Riparian, and Biotic Conditions. US Dept. of Agriculture INT-138. Ogden. 71 s. Rosenberg D. M. in V. H. Resh, Freshwater Biomonitoring and Benthic macroinvertebrates. Chapman &Hali, New York, London. 488 s. Uradni list RS, 2001.Popravek uredbe o kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo. Ur. 1. RS št. 4/2001, s Uradni list RS, Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib. Ur. 1. RS št. 46/2002, s Založba Mladinska knjiga, Interaktivni atlas Slovenije (CD). Zupan M., s sod., Raziskave kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana, Letna poročila in Dopis MiŠiČEV VaDARSKI DAN 2003
KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:
Past simple uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so se zgodili enkrat in se ne ponavljajo, čas dogodkov
More informationDonosnost zavarovanj v omejeni izdaji
Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji informacije za stranke, ki investirajo v enega izmed produktov v omejeni izdaji ter kratek opis vsakega posameznega produkta na dan 31.03.2014. Omejena izdaja Simfonija
More informationVPLIV REGULAC IJE NA RIBE REKE GLINŠČ I CE
mag S. SUMER dr M POVŽ. prof dr. M BRILL Y mag. Suzana ŠUMER * dr. Meta POVŽ** prof. dr. Mitja BRILLY *** - 171 - AKTUALNI PROJEKTI VPLIV REGULAC IJE NA RIBE REKE GLINŠČ I CE EKOLOŠKI BIOMONITORING NA
More informationVPLIV AKUMULACIJ IN VISOKIH PREGRAD NA SLADKOVODNE RIBE Meta Povž, Zavod za naravoslovje, Ljubljana
VPLIV AKUMULACIJ IN VISOKIH PREGRAD NA SLADKOVODNE RIBE Meta Povž, Zavod za naravoslovje, Ljubljana POVZETEK V prispevku so opisani le nekatere posledice regulacijskih posegov kot so visoke pregrade in
More informationNavodila za uporabo čitalnika Heron TM D130
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130 V1.0 VIF-NA-7-SI IZUM, 2005 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationMONITORING SUSPENDIRANEGA MATERIALA NA SLOVENSKIH VODOTOKIH
mag. Janja KNIFIC PORENTA * - 16- HIDROLOGIJA V PROJEKTIH MONITORING SUSPENDIRANEGA MATERIALA NA SLOVENSKIH VODOTOKIH POVZETEK Problematika merjenja suspendiranega materiala v Sloveniji je zelo aktualna,
More informationEKOLOGIJA RIB REKE IDRIJCE
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ŠTUDIJ EKOLOGIJE IN BIODIVERZITETE Žiga OGORELEC EKOLOGIJA RIB REKE IDRIJCE MAGISTRSKO DELO Magistrski študij 2. stopnja Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationUDK/UDC: 556.5:626.8(282)(497.4) Prejeto/Received: Izvirni znanstveni članek Original scientific paper Sprejeto/Accepted:
Acta hydrotechnica 27/47 (2014), Ljubljana ISSN 1581-0267 Open Access Journal Odprtodostopna revija UDK/UDC: 556.5:626.8(282)(497.4) Prejeto/Received: 28.08.2015 Izvirni znanstveni članek Original scientific
More informationČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Mateja KOPAR ČASOVNE IN PROSTORSKE ZNAČILNOSTI TEMPERATURE TAL V SLOVENIJI MAGISTRSKO DELO Magistrski študij - 2. stopnja Ljubljana, 2015
More informationHydrochemical characteristics of groundwater from the Kamniškobistriško polje aquifer
RMZ Materials and Geoenvironment, Vol. 59, No. 2/3, pp. 213 228, 2012 213 Hydrochemical characteristics of groundwater from the Kamniškobistriško polje aquifer Hidrokemijske značilnosti podzemne vode vodonosnika
More informationPROPOSALS FOR MINIMISATION AND/OR ELIMINATION OF NEGATIVE IMPACTS ON FISH POPULATION IN THE LJUBLJANICA RIVER
L J U B L J A N I C A C O N N E C T S LIFE10 NAT/SI/142 PROPOSALS FOR MINIMISATION AND/OR ELIMINATION OF NEGATIVE IMPACTS ON FISH POPULATION IN THE LJUBLJANICA RIVER Action: A1 Author of the report: Klaudija
More informationNamakanje koruze in sejanega travinja
1 1 Namakanje koruze in sejanega travinja prof. dr. Marina Pintar UL Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Lombergerjevi dnevi, Pesnica, 8. dec. 2016 Zakaj je pomembno strokovno pravilno namakanje?
More informationMonitoring ribe solinarke Aphanius fasciatus v Sečoveljskih solinah
Monitoring ribe solinarke Aphanius fasciatus v Sečoveljskih solinah Poročilo o izvedbi naloge v okviru LIFE MANSALT projekta LIFE 09 NAT/SI/000376 Naročnik: SOLINE Pridelava soli d.o.o. Avtorji: mag. Domen
More informationIZBIRA IN UMEŠČANJE EKOREMEDIACIJSKIH UKREPOV V VODOZBIRNO OBMOČJE AKUMULACIJSKIH JEZER
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Polonca OJSTERŠEK ZORČIČ IZBIRA IN UMEŠČANJE EKOREMEDIACIJSKIH UKREPOV V VODOZBIRNO OBMOČJE AKUMULACIJSKIH JEZER DOKTORSKA DISERTACIJA Ljubljana, 2015 UNIVERZA
More informationGozdarski vestnik. Letnik 74, številka 9 Ljubljana, oktober 2016 ISSN UDK 630* 1/9. Leseno plavje v zgornjem toku Meže
Gozdarski vestnik Letnik 74, številka 9 Ljubljana, oktober 2016 ISSN 0017-2723 UDK 630* 1/9 Leseno plavje v zgornjem toku Meže Porušitvena erozija v občini Ajdovščina možnosti in omejitve uporabe lidarskih
More informationcoop MDD Z VAROVANIMI OBMOČJI DO BOLJŠEGA UPRAVLJANJA EVROPSKE AMAZONKE
obnovljen za prihodnje generacije IMPRESUM Fotografije Goran Šafarek, Mario Romulić, Frei Arco, Produkcija WWF Adria in ZRSVN, 1, 1. izvodov Kontakt Bojan Stojanović, Communications manager, Kontakt Magdalena
More informationZDRUŽBE ENODNEVNIC (Ephemeroptera), VRBNIC (Plecoptera) IN MLADOLETNIC (Trichoptera) V IZBRANIH VODOTOKIH BELE KRAJINE
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIOLOGIJO Mojca HROVAT ZDRUŽBE ENODNEVNIC (Ephemeroptera), VRBNIC (Plecoptera) IN MLADOLETNIC (Trichoptera) V IZBRANIH VODOTOKIH BELE KRAJINE DIPLOMSKO
More informationCommissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.
LK0-0 Lux/ a caella $2.00 Commissioned by aul and Joyce Riedesel in honor of their 5th edding anniversary. Offertorium and Communio from the Requiem Mass f declamatory - solo - - - - U Ex - au - di o -
More informationA.2.7. Hydrogeological investigations for improvement of conceptual model
Improved Management of Contamin ated Aqui fers by Integration of Source Tracking, Monitoring Tools and Decision Strategies A.2.7. Hydrogeological investigations for improvement of conceptual model Final
More informationPRESENT SIMPLE TENSE
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
More informationVladimir Markovič: Logika, delovanje in izračuni SP/SG naprav 2010/11
Vladimir Markovič: Logika, delovanje in izračuni SP/SG naprav 2010/11 Sestavljeno v Ljubljani, 04.10.2011 OPIS SP NAPRAV KOT NOVEGA PRISTOPA PRI RAVNANJU S TEKOČO VODO Vsi ljudje, ki so seznanjeni s problematiko
More informationSTARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER)
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER Nina Rifelj STARANJA PREBIVALSTVA IN GEOGRAFSKI VIDIKI DOMOV ZA OSTARELE (PRIMERJAVA NOVO MESTO/KOPER) DIPLOMSKO DELO Koper, 2012 UNIVERZA
More informationVPLIV SPREMENJENE RABE ZEMLJIŠČ NA KOLIČINO IN KAKOVOST VODE V REKI REKI V GORIŠKIH BRDIH IN REKI DRAGONJI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Matjaž GLAVAN VPLIV SPREMENJENE RABE ZEMLJIŠČ NA KOLIČINO IN KAKOVOST VODE V REKI REKI V GORIŠKIH BRDIH IN REKI DRAGONJI DOKTORSKA DISERTACIJA Ljubljana, 2011
More informationPARTIZANSKA BOLNIŠNICA "FRANJA" (pri Cerknem) PARTISAN HOSPITAL "FRANJA" (near Cerkno)
CERKNO Ta bogata hribovita pokrajina ter neokrnjena narava skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in gostoljubnimi prebivalci, ki vam bodo postregli z lokalnimi specialitetami, vas bo
More informationVisoka šola za varstvo okolja DIPLOMSKO DELO PREGLED IN OCENA MOŽNOSTI ZAŠČITE PODTALNIH VIROV PITNE VODE S POMOČJO EKOREMEDIACIJ
Visoka šola za varstvo okolja DIPLOMSKO DELO PREGLED IN OCENA MOŽNOSTI ZAŠČITE PODTALNIH VIROV PITNE VODE S POMOČJO EKOREMEDIACIJ JANŽA RAJH Velenje, 2014 Visoka šola za varstvo okolja DIPLOMSKO DELO
More informationKARTE RAZREDOV POPLAVNE NEVARNOSTI SAVE NA ODSEKU SAVE OD MEDNEGA DO SOTOČJA Z LJUBLJANICO
Uroš LESJAK * Tomaž HOJNIK* - 209 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA KARTE RAZREDOV POPLAVNE NEVARNOSTI SAVE NA ODSEKU SAVE OD MEDNEGA DO SOTOČJA Z LJUBLJANICO UVOD Za potrebe izdelave občinskega prostorskega
More informationUPORABA ORODIJ ZA PRIDOBIVANJE REPREZENTATIVNIH PODATKOV PRI UPRAVLJANJU S PODZEMNIMI VODAMI PRIMER SEVERNEGA DELA DRAVSKEGA POLJA
mag. Irena KOPAČ * - 182 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPORABA ORODIJ ZA PRIDOBIVANJE REPREZENTATIVNIH PODATKOV PRI UPRAVLJANJU S PODZEMNIMI VODAMI PRIMER SEVERNEGA DELA DRAVSKEGA POLJA UVOD Integrirano
More informationVRSTNA PESTROST ALG V PERIFITONSKI ZDRUŢBI HUDOURNIŠKEGA VODOTOKA KAMNIŠKE BISTRICE
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIOLOGIJO Ana Marjetka GROŠELJ VRSTNA PESTROST ALG V PERIFITONSKI ZDRUŢBI HUDOURNIŠKEGA VODOTOKA KAMNIŠKE BISTRICE DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij
More informationMožni vplivi podnebnih sprememb na vodno bilanco tal v Sloveniji
Acta agriculturae Slovenica, 91-2, september 2008 str. 427-441 Agrovoc descriptors: climatic change; water balance; soil water balance; soil water deficit; models; drought Agris category code: P40; P10
More informationANALIZA NIZKOVODNIH RAZMER SLOVENSKIH VODOTOKOV LETA 2003 Analysis of Low Water Flow in Slovenian Rivers in 2003
ANALIZA NIZKOVODNIH RAZMER SLOVENSKIH VODOTOKOV LETA 23 Analysis of Low Water Flow in Slovenian Rivers in 23 Mira Kobold*, Mojca Sušnik** UDK 6.167(497.4) 23 Povzetek O hidrološko sušnem obdobju govorimo
More informationRAZŠIRJENOST INVAZIVNIH TUJERODNIH RASTLINSKIH VRST BREGOV VRTOJBICE IN KORNA
UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU RAZŠIRJENOST INVAZIVNIH TUJERODNIH RASTLINSKIH VRST BREGOV VRTOJBICE IN KORNA DIPLOMSKO DELO Katarina Lazar Mentor: doc. dr. Gregor Torkar Nova Gorica,
More informationVARSTVO NARAVE, 24 (2010) Strokovni članek Prejeto/Received: Sprejeto/Accepted:
VARSTVO NARAVE, 24 (2010) 85 96 Ribji prehodi na hidroenergetskih pregradah v Sloveniji 85 Fish passages on hydroelectric power dams in Slovenia Gregor Kolman, Matjaž Mikoš, Meta Povž Strokovni članek
More informationKAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI
Nina HUMAR * doc. dr. Andrej KRYŽANOWSKI ** - 172 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA KAKO LAHKO Z MINIMALNIMI ORGANIZACIJSKIMI UKREPI IZBOLJŠAMO VARNOST VODNIH PREGRAD V SLOVENIJI POVZETEK V letu 2012 je bil
More informationPravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN)
Pravilno namakanje je tudi okoljski ukrep, ključno pa je tudi za kakovost vrtnin (projekt TriN) prof. dr. Marina Pintar UL Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Lombergerjevi dnevi 4. ZELENJADARSKI
More informationJamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
More informationEcological status assessment of the rivers in Slovenia an overview
Prejeto / Received: 17.2.2011 Sprejeto / Accepted: 6.7.2011 Ecological status assessment of the rivers in Slovenia an overview Gorazd URBANIČ Institute for Water of the Republic of Slovenia, Hajdrihova
More informationISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec
ISLANDIJA Reykjavik Reykjavik University 2015/2016 Sandra Zec O ISLANDIJI Dežela ekstremnih naravnih kontrastov. Dežela med ognjem in ledom. Dežela slapov. Vse to in še več je ISLANDIJA. - podnebje: milo
More informationMOŽNOSTI IZKORIŠČANJA ENERGETSKEGAPOTENCIALA V SLOVENIJI
mag. Andrej KRYŽANOWSKI * asist. Anja HORVAT* prof. dr. Mitja BRILLY* - 244 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA MOŽNOSTI IZKORIŠČANJA ENERGETSKEGAPOTENCIALA V SLOVENIJI
More informationVISOKE VODE V SLOVENIJI LETA 2009 High waters in Slovenia in 2009
VISOKE VODE V SLOVENIJI LETA 2009 High waters in Slovenia in 2009 Janez Polajnar* UDK 556.16(497.4)"2008" Povzetek Dve leti po katastrofalni hudourniški povodnji smo v Sloveniji med božičnimi prazniki
More informationKAKOVOST VODE V CERKNIŠKEM JEZERU V ODVISNOSTI OD SEZONE IN VODNEGA REŽIMA
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIOLOGIJO Katarina KACJAN ŽGAJNAR KAKOVOST VODE V CERKNIŠKEM JEZERU V ODVISNOSTI OD SEZONE IN VODNEGA REŽIMA MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 27 UNIVERZA
More informationVISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA USPEŠNOST SANACIJSKIH UKREPOV V ZGORNJI MEŽIŠKI DOLINI
VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO USPEŠNOST SANACIJSKIH UKREPOV V ZGORNJI MEŽIŠKI DOLINI FRANCI POKLIČ Varstvo okolja in ekotehnologije Mentorica: doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik Somentor: dr.
More informationVISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA STANJE ČIŠČENJA ODPADNIH VODA V SLOVENIJI
VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO STANJE ČIŠČENJA ODPADNIH VODA V SLOVENIJI TANJA TRAP VELENJE, 2017 VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO STANJE ČIŠČENJA ODPADNIH VODA V SLOVENIJI Mentor:
More informationKRAJINSKA UREDITEV REGULIRANEGA VODOTOKA NA PRIMERU REKE ŠČAVNICE
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA KRAJINSKO ARHITEKTURO Vesna ROŠKAR KRAJINSKA UREDITEV REGULIRANEGA VODOTOKA NA PRIMERU REKE ŠČAVNICE DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij LANDSCAPE
More informationONESNAŽENOST ZRAKA Z DELCI PM 10 IN PM 2,5 V CELJU
OSNOVNA ŠOLA HUDINJA ONESNAŽENOST ZRAKA Z DELCI PM 10 IN PM 2,5 V CELJU RAZISKOVALNA NALOGA AVTORICE: Hana Firer, 8. r Eva Jazbec, 8. r Iona Zupanc, 8. r MENTOR: Jože Berk, prof. Področje: EKOLOGIJA Celje,
More informationPREHODNOST JE NAŠA PRIHODNOST
dr. Daša ZABRIC * Maša ČARF* Aljaž JENIČ* Danilo PUKLAVEC* Barbara BRIC* mag. Sašo ŠANTL** - 219 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA PREHODNOST JE NAŠA PRIHODNOST POVZETEK Eden izmed osrednjih ciljev Okvirne
More informationVISOKA VODA SOČE 25. DECEMBRA 2009 High Waters of the Soča River on 25 December 2009
VISOKA VODA SOČE 25. DECEMBRA 2009 High Waters of the Soča River on 25 December 2009 Mojca Kogoj* UDK 556.16(497.4Soča)"2009" Povzetek Decembra 2009 je Slovenijo prizadela vodna ujma. Večje količine padavin
More informationJamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
More informationANALIZA KVALITETE RAZLIČNIH VODNIH VIROV NA LOKACIJI MESTA KOČEVJE
UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU ANALIZA KVALITETE RAZLIČNIH VODNIH VIROV NA LOKACIJI MESTA KOČEVJE DIPLOMSKO DELO Tatjana Rauh Mentor: dr. Igor Mihelič Nova Gorica, 2015 IZJAVA Izjavljam,
More informationMNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MNENJE PREBIVALCEV O VPLIVIH TURIZMA V ZGORNJEM POSOČJU SUZANA HVALA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Suzana
More informationUČINKOVITOST NAMAKALNEGA SISTEMA NA GOLF IGRIŠČU BLED
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Nina POLAJNAR KUMŠE UČINKOVITOST NAMAKALNEGA SISTEMA NA GOLF IGRIŠČU BLED DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 12 UNIVERZA
More informationPROJEKCIJA VODNIH KOLIČIN ZA NAMAKANJE V SLOVENIJI
dr. Matjaž GLAVAN * Jana MELJO** mag. Marko ZUPAN* mag. Rok FAZARINC*** Marsela PODBOJ**** Matjaž TRATNIK* MSc. Rozalija CVEJIĆ* dr. Vesna ZUPANC* Maja KREGAR** Jurij KRAJČIČ** dr. Aleš BIZJAK** prof.
More informationHIDRAVLIČNO MODELIRANJE OBRATOVANJA HIDROENERGETSKEGA OBJEKTA
T.PREŠEREN, F. STEINMAN Tanja PREŠEREN * prof. dr. Franci STEINMAN ** izr. prof. dr. Roman KLASINC *** mag. Leon GOSAR **** - 88 - POSLEDICE IZGRAGNJE HIDROENERGETSKIH HIDRAVLIČNO MODELIRANJE OBRATOVANJA
More informationSpecification Details: Coded Dash Number M28803/1 -MC PART LISTINGS MANUFACTURER'S DESIGNATION OR TYPE NUMBER TEST OR QUALIFICATION REFERENCE
Specification Details: DLA Land and Maritime - VQ Date: 2/4/2015 Specification: MIL-DTL-28803 Title: Display, Optoelectronic, Readouts, Backlighted Segmented Federal Supply Class (FSC): 5980 Conventional:
More informationZDRAVJE IN OKOLJE. izbrana poglavja. Ivan Eržen. Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj
ZDRAVJE IN OKOLJE izbrana poglavja Ivan Eržen Peter Gajšek Cirila Hlastan Ribič Andreja Kukec Borut Poljšak Lijana Zaletel Kragelj april 2010 ZDRAVJE IN OKOLJE Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno
More informationNUMERIČNA SIMULACIJA S TOKOM GNANE HIDROKINETIČNE TURBINE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Bojan SMOGAVEC NUMERIČNA SIMULACIJA S TOKOM GNANE HIDROKINETIČNE TURBINE Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Strojništvo
More information- Spremembe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo (Uradni list RS,
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa razvoja
More informationPOPLAVNA OGROŽENOST POSELJENEGA OBMOČJA OB REKI VIPAVI
UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU POPLAVNA OGROŽENOST POSELJENEGA OBMOČJA OB REKI VIPAVI DIPLOMSKO DELO Mojca ŽIGON Mentor: doc. dr. Barbara Čenčur Curk, u. d. i. geol. Nova Gorica,
More informationMirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI. 1. Uvod
U'DK 911.3:38(497.12) =863 Mirko Pak* REGIONALNA STRUKTURA OBJEKTOV OSKRBE V SR SLOVENIJI 1. Uvod Oskrba sodi po svoji namembnosti v sam ožji vrh osnovnih funkcij človeškega življenja. Glede na to je ta
More informationPAVEL JANKO VARIANTNA ANALIZA MOŽNOSTI IZRABE ENERGETSKEGA POTENCIALA NA MEJNI MURI
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo PAVEL JANKO VARIANTNA ANALIZA MOŽNOSTI IZRABE ENERGETSKEGA POTENCIALA NA MEJNI MURI MAGISTRSKO DELO MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE
More informationVPLIV IZPUSTA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE CELJE NA ZDRUŽBO OBRASTI REKE SAVINJE
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIOLOGIJO Aleksander KOREN VPLIV IZPUSTA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE CELJE NA ZDRUŽBO OBRASTI REKE SAVINJE DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij THE INFLUENCE
More informationVPLIVI TURIZMA V SLOVENSKEM ALPSKEM SVETU NA VODE
razprave Dela 28 2007 255-271 VPLIVI TURIZMA V SLOVENSKEM ALPSKEM SVETU NA VODE Dejan Cigale Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-pošta: dejan.cigale@ff.uni-lj.si
More informationOBILNA SNEŽNA ODEJA V SLOVENIJI Heavy snow cover in Slovenia
OBILNA SNEŽNA ODEJA V SLOVENIJI Heavy snow cover in Slovenia Gregor Vertačnik*, Mojca Dolinar** UDK 551.578.46(497.4) Povzetek Obilna snežna odeja zaradi svoje teže predstavlja eno od naravnih ujm v Sloveniji.
More informationprvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in ne glede na t
Pitna voda: tveganja in osveščenost potrošnikov 1 Gregor Jereb, 1 Mojca Jevšnik, 1 Martin Bauer, 2 Peter Raspor 1 Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za sanitarno inženirstvo 2 Univerza
More informationDOLOČANJE KAZALCEV GONILNIH SIL, PRITISKA NA VODE, ST ANJA JN VPLIVOV NA VODE Z ANALIZO PODATKOVNIH VIROV
dr. L. GLOBEVNIK dr. Lidija GLOBEVNIK* - 17- DOLOČANJE KAZALCEV GONILNIH SIL, PRITISKA NA VODE, ST ANJA JN VPLIVOV NA VODE Z ANALIZO PODATKOVNIH VIROV Povzetek V procesih izdelave načrtov upravljanja z
More informationBURJA V SLOVENIJI IN NEKOLIKO JUŽNEJE
BURJA V SLOVENIJI IN NEKOLIKO JUŽNEJE Zdravko Petkovšek * Uvod Sunkovit veter burja, vpliva na številne gospodarske dejavnosti in je lahko zelo neprijeten ter daje nekatere osnovne značilnosti pokrajini,
More informationOCENJEVANJE STRUPENOSTI ODPADNE VODE S TESTNIM! ORGANIZMI - VODNIMI BOLHAMI DAPHNIA IZVLEČEK
ANNALES 9/ 96 gradivo LJDK 628.3(497.4 Postojna) OCENJEVANJE STRUPENOSTI ODPADNE VODE S TESTNIM! ORGANIZMI - VODNIMI BOLHAMI DAPHNIA MACNA Tanja ČELHAR dipt, biologinja, inštitut za raziskovanje krasa
More informationDEUS CARITAS EST SATB Choir, Soloist, Organ. œ œ. œœœœœ. œ œœœ œ œ œ
INTRODUCTION 4? 4? 4 4? q = c 72? 7? SAMPLE From the repertoire of the International Federation of Little Sgers (Foederatio Internationalis Pueri Cantores, FIPC) Bibliorum Sacrorum nova vulga editio Eng
More informationVODA IZ ČISTILNIH NAPRAV KOT ALTERNATIVNI VIR VODE ZA NAMAKANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Matejka PER VODA IZ ČISTILNIH NAPRAV KOT ALTERNATIVNI VIR VODE ZA NAMAKANJE DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2009 UNIVERZA
More informationSEMINAR ANALIZA VODNE BILANCE Z MODELOM SIMPEL
SEMINAR ANALIZA VODNE BILANCE Z MODELOM SIMPEL Avtorica: Manca Štrajhar Mentorja: prof. Lučka Kajfež Bogataj in Andrej Ceglar Ljubljana, april 2009 POVZETEK V seminarju je predstavljem model SIMPEL in
More informationCerkniško polje kot primer poseljenega kraškega ranljivega območja
UDK: 504.05 (497.4 "Cerkniško jezero") COBISS: 1.01 Cerkniško polje kot primer poseljenega kraškega ranljivega območja Aleš A. Smrekar Mag., univerzitetni diplomirani geograf in diplomirani etnolog, asistent
More informationPoročne strategije v Indoneziji in Sloveniji
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Rupert Mentor: izr. prof. dr. Anton Kramberger Diplomsko
More informationSPOSOBNOST IZBRANIH TAL ZA ZADRŽEVANJE VODE
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Mihael ŠIJANEC SPOSOBNOST IZBRANIH TAL ZA ZADRŽEVANJE VODE DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA
More informationCJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA STAKLO PLASTIKA AUTO LAK KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE SVJETLA
KOŽA I TEKSTIL ALU FELGE CJENIK APLIKACIJE CERAMIC PRO PROIZVODA Radovi prije aplikacije: Prije nanošenja Ceramic Pro premaza površina vozila na koju se nanosi mora bi dovedena u korektno stanje. Proces
More informationAnaliza voda v KS Pod gradom s primerjavo potoka Vzhodna Ložnica
Mestna občina Celje Komisija Mladi za Celje Analiza voda v KS Pod gradom s primerjavo potoka Vzhodna Ložnica Analiza voda v KS Pod gradom s primerjavo potoka Vzhodna Ložnica RAZISKOVALNA NALOGA Področje:
More informationINTEGRATED VIEW ON WATERS OF THE MURA RIVER CATCHMENT IN SLOVENIA AND BACKGROUND FOR THEIR MANAGEMENT
CELOSTEN POGLED NA VODE POREČJA MURE IN UPRAVLJANJA Z NJIMI Dr. Lidija Globevnik Inštitut za vode Republike Slovenije, Hajdrihova 28c, SI 1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: lidija.globevnik@izvrs.si Izvleček
More informationVPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA RAZPOLOŽLJIVOST VODNIH VIROV
BRAČIČ ŽELEZNIK * Tina ZAJC BENDA** dr. Petra SOUVENT*** dr. BarbaraČENČUR CURK** - 92 - STANJE IN PERSPEKTIVNE VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA RAZPOLOŽLJIVOST VODNIH VIROV PREDSTAVITEV PROBLEMATIKE Ekstremni
More informationNavodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M
Upravljanje sistema COBISS Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M V1.0 VIF-NA-14-SI IZUM, 2006 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, AALIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE
More informationSTROKOVNE PODLAGE ZA ODŠKODNINSKI ZAHTEVEK ZA POVZROČENO POPLAVNO ŠKODO
doc. dr. Primož BANOVEC * Andrej CVERLE** - 277 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA STROKOVNE PODLAGE ZA ODŠKODNINSKI ZAHTEVEK ZA POVZROČENO POPLAVNO ŠKODO UVOD Pričakovana poplavna škoda je eden izmed osnovnih
More informationIMISIJSKI MONITORING PODZEMNE VODE KOT VIRA PITNE VODE FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA NA VODNEM VIRU VRBANSKI PLATO V MARIBORU
Zbornik predavanj in referatov 6. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, str. 6-10 Zreče, 4. 6. marec 2003 IMISIJSKI MONITORING PODZEMNE VODE KOT VIRA PITNE VODE FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA NA VODNEM
More informationHalina, Hesus. (Advent) œ N œ œ œ. œ œ œ œ œ. œ. œ œ œ œ. œ œ. C F G7sus4. œ. # œ œ J œ œ œ J. œ œ. J œ. # œ. # œ œ œ
2 Rene B avellana, S Keyboard INTRO/INAL (e = 144 152) Œ % RERAIN Slower (e = ca 92) Soprano % Alto Tenor Bass Ha - /E Slower (e = ca 92) li - na, He-sus, Ha - (Advent) 7 7sus4 # E/ # # # 7 7 Eduardo P
More informationSummi triumphum. & bc. w w w Ó w w & b 2. Qui. w w w Ó. w w. w w. Ó œ. Let us recount with praise the triumph of the highest King, 1.
Sequence hymn for Ascension ( y Nottker Balulus) Graduale Patavienese 1511 1. Sum Summi triumphum Let us recount ith praise the triumph of the highest King, Henricus Isaac Choralis Constantinus 1555 3
More informationPRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO. Vesna Jakopin
PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA OKOLJA S TUJINO Povzetek Vesna Jakopin vesna.jakopin@gmail.com Raziskava slovenskega podjetniškega okolja v primerjavi s tujino je pokazala, da v Sloveniji podjetniško
More informationVISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA PRIMERJAVA DELOVANJA RAZLIČNIH TIPOV ČISTILNIH NAPRAV ODPADNIH VODA
VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA DELOVANJA RAZLIČNIH TIPOV ČISTILNIH NAPRAV ODPADNIH VODA AMADEJA ŽIČKAR VELENJE, 2013 VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA DELOVANJA
More informationVISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA
VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO Inventarizacija poplav in protipoplavnih ukrepov z uporabo geografsko-informacijskega sistema na območju spodnjega toka reke Savinje SAMANTHA VEBER VELENJE,
More informationBrezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju. Primerjava: Slovenija in skandinavske države
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Saša Grobelnik Brezposelnost in zaposlitev mladih po končanem študiju Primerjava: Slovenija in skandinavske države Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA
More informationVPLIV PODNEBNE SPREMENLJIVOSTI NA PRETOČNE IN PADAVINSKE REŽIME SLOVENIJE
mag. Mojca DOLINAR * Peter FRANTAR* Mauro HRVATIN** - 1 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI VPLIV PODNEBNE SPREMENLJIVOSTI NA PRETOČNE IN PADAVINSKE REŽIME SLOVENIJE Povzetek Pretočni režim kaže sezonsko
More informationRAZŠIRJENOST IN OGROŽENOST NAVADNEGA ŠKRŽKA (UNIONIDAE: BIVALVIA: MOLLUSCA) NA LJUBLJANSKEM BARJU
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIOLOGIJO Jan SIMIČ RAZŠIRJENOST IN OGROŽENOST NAVADNEGA ŠKRŽKA (UNIONIDAE: BIVALVIA: MOLLUSCA) NA LJUBLJANSKEM BARJU DIPLOMSKO DELO Univerzitetni
More informationANOMALNE LASTNOSTI VODE
ODDELEK ZA FIZIKO ANOMALNE LASTNOSTI VODE Loresana Grabušnik V seminarju bom razložila nenavadne lastnosti vode, pomen vodikove vezi in dipolnega momenta vode ter kako to dvoje vpliva na lastnosti vode.
More information22 TRANSPORT TRANSPORT
22. NOVEMBER 2010 22 NOVEMBER 2010 št./no 26 22 TRANSPORT TRANSPORT št./no 3 PREGLED RAZVOJA LETALIŠKEGA PROMETA IN ZRAČNEGA PREVOZA, SLOVENIJA, 1992 2009 KONČNI PODATKI REVIEW OF THE DEVELOPMENT OF AIRPORT
More informationPILOT CASE STUDY SOČA SLOVENIA FEBRUARY 2017
PILOT CASE STUDY SOČA SLOVENIA FEBRUARY 2017 PLEASE OPEN THE DOCUMENT IN ADOBE READER VERSION 9 OR HIGHER MAIN ENVIRONMENTAL CHARACTERISTICS THE SOČA BASIN IS COMPOSED OF NUMEROUS HETEROGENEOUS LANDSCAPES
More informationJamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
More informationA TI,DIOS (You Are God) INTRO South American Dance (q = ca. 80) Dm. œ œ. œ # œ œ œ œ. œ. œ. œ œ. j J œ. œ œ œ œ œ œ œ. ba - mos; you; All
TI,DIOS ( re God) INTRO South erican Dance (q = ca 80) # %? Bilingual Spanish nglish? RFRIN: 1st time: ; reafter: Soprano/Melody F lto Tenor m claim ce - claim you; mos; you; Dios, Dios, God, J J Text:
More informationGEOGRAFSKI OBZORNIK. Poplave v mestih. Poznavanje prsti omogoča njihovo varovanje. 200 letnica izbruha vulkana Tambora - zadnji sunek male ledene dobe
GEOGRAFSKI OBZORNIK leto 2015 letnik 62 številka 4 Poplave v mestih Poznavanje prsti omogoča njihovo varovanje 200 letnica izbruha vulkana Tambora - zadnji sunek male ledene dobe NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI
More informationA TI,DIOS (You Are God) œ œ. œ œ œ œ. œ. œ. œ. Dios, Dios, God, we ac -
Keyboard ITRO South erican Dance (q = ca. 80) TI,DIOS ( re God)....... the Se - the.. m Bilingual Spanish nglish.. % % Text: Spanish: Rosa María Icaza, VI, 1999, Mexican erican ultural enter. rights reserved.
More informationVISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA ANALIZA DELOVANJA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE TRBOVLJE
VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA MAGISTRSKO DELO ANALIZA DELOVANJA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE TRBOVLJE GAŠPER PRINC VELENJE, 2017 VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA MAGISTRSKO DELO ANALIZA DELOVANJA CENTRALNE
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MONIKA HADALIN MODEL SONČNEGA KOLEKTORJA KOT UČNI PRIPOMOČEK DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MONIKA HADALIN MODEL SONČNEGA KOLEKTORJA KOT UČNI PRIPOMOČEK DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA FIZIKA-MATEMATIKA MONIKA HADALIN
More informationDistribution of metals and trace elements in sediments of three Alpine lakes
GEOLOGIJA 45/2, 407 412, Ljubljana 2002 doi:10.5474/geologija.2002.040 Distribution of metals and trace elements in sediments of three Alpine lakes Kovine in elementi v sledovih v sedimentih treh visokogorskih
More informationMatjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN. Turizem in regionalna neravnovesja
UDK 196.5.002.23:914.971.2 Matjaž Jeršič* PRIMERJALNA ANALIZA SPLOŠNE IN TURISTIČNE RAZVITOSTI SLOVENSKIH OBClN Turizem in regionalna neravnovesja V sklopu proučevanja problematike regionalnih razlik v
More informationNOV NAČIN DO LOČANJA VODOVARSTVENIH OBMO ČIJ
H. MATOZ, dr. M. BREN Č i Č, mag J. PRESTOR izr. prof dr. B. KOMPARE. S KRAJNC Helena MATOZ * dr. Mihael BRENČ I Č ** mag..j oerg PRESTO R *** izr. prof. dr. Bo ris KOMPARE **** Stojan KRANJC * - 43- URES
More informationEKSTREMNE TEMPERATURE IN NJIHOVA SPREMENLJIVOST V SLOVENIJI V OBDOBJU
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Maruša VERTAČNIK EKSTREMNE TEMPERATURE IN NJIHOVA SPREMENLJIVOST V SLOVENIJI V OBDOBJU 1961 2013 DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij
More information