Aerodrom Ljubljana T. 23 (1/2005)

Transcription

1 1 Aerodrom Ljubljana T. 23 (1/2005)

2

3 Iz vsebine: 4 Aktualno 5 Fotokronika 6 Okrogla miza 11 Promet 12 Za delniëarje 14 Predstavljamo 18 Z letaliπëa 22 Naπi letalski prevozniki 24 Obiskali so nas 25 Milijonta potnica 26 Turizem 28 Slovenski Bruselj 31 Nasvet 32 Potovanja Aerodrom Ljubljana T. 23 (1/2005) Revija Aerodrom Ljubljana. πt. 23 (1/2005). Izdal in zaloæil: Aerodrom Ljubljana, d. d.. Zasnova in izvedba: Aerodrom Ljubljana, d. d. in fit media d. o. o. Celje, tehniëni urednik: Andrej VerbiË, fotografije: Arhiv Aerodrom Ljubljana, d. d., Irena Habe, Jure MeænarπiË, Jani Lapajne, Foto BOBO. Fotografija na naslovnici: Jure MeænarπiË. Angleπki prevod: Amidas, d.o.o., Ljubljana. Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij, d. d., Ljubljana, april Samo od letal se ne da æiveti Stran 31 NAGRADNA IGRA Okrogla miza o letalskem prometu 11 VeË kot milijon potnikov Tik pred odprtjem nove parkirne hiπe VOZNI RED: od 27. marca 2005 do 29. oktobra 2005

4 4 AKTUALNO Pod pritiskom Ëasa Ob obletnici vstopa v EU bomo æe lahko preverili, ali smo na turistiënem podroëju izkoristili svojo priloænost. Skorajπnja obletnica bo tudi æe pokazala prve obrise prihodnosti slovenskega vhodnega turizma. Seveda govorim o prizadevanjih in rezultatih letalskega turizma, ki predstavlja edino moænost za dotok dobrih turistiënih gostov v Slovenijo. Ko se bomo lotili preverjanja, se moramo vpraπati, ali smo uspeli zagotoviti hitro, dnevno in poceni dostopnost s trgov, ki dolgoroëno predstavljajo dovolj velik bazen potencialnih gostov? Poleg tega moramo pogledati πtevilke prirastka novih gostov glede na leto 2003 v drugih novih Ëlanicah EU. Ko govorimo o tako velikih projektih, kot je zdruæevanje turistiënega gospodarstva, kot so naπi skupni cilji in seveda sredstva, potrebna za resen preboj na tuje trge, naletimo na kopico ovir. Kljub uspeπno zakljuëenem projektu nizkocenovnega prevoznika, ki je priletel na Aerodrom Ljubljana πe pred vstopom v EU, nekateri πe vedno ne vidijo razlogov, zakaj bi v takih projektih sodelovali. Kar se Ëasa tiëe, nam tu voda æe teëe v grlo. Spraπujem se, kako dolgo bomo turistiëno πe zanimivi kot nova Ëlanica EU in kdaj bomo postali zrela destinacija, kot sta na primer Avstrija ali Italija? In Ëe nas primerjam z novinkami, kot so Madæarska, Slovaπka ali Latvija, ugotavljam, da naπa letala letijo redkeje in prepoëasi. V Sloveniji namreë beleæimo obëutno manjπe indekse prihoda novih gostov. Izziv, ki nam nalaga, da moramo v naslednjih treh letih zgraditi Ëim veëjo mreæo destinacij, od koder bodo dolgoroëno prihajali turisti, bo to ostal le toliko Ëasa, dokler kostanj v æerjavici«ne bo postal mrzel. PrepriËan sem, da so dræavne institucije in Aerodroma Ljubljana pri dosedanjem povezovanju slovenskega turizma odigrali kljuëno vlogo. Malega slovenskega turistiënega gospodarstva ni lahko konsolidirati, Ëeprav so ideja in prvi dobri rezultati æe na mizi. Pri partnerstvih, kjer so letalski prevozniki pripravljeni prevzemati riziko polnjenja letal, bi se morali slovenski turistiëni agenti, ki se ukvarjajo z vhodnim turizmom, bolj potruditi za uspeπnejπo prodajo«destinacije Slovenija. Izgovor, da Slovenija ne premore niti enega agenta take vrste, je sila slab. Nakazuje le na dejstvo, da ne znamo izkoristiti priloænosti, ki se ponujajo. Opozarjanje in poziv k sinergiji velja tudi za domaëega letalskega prevoznika, ki lahko veliko prispeva k razvoju vhodnega turizma. Zavedati se moramo, da sistem nizkocenovnih prevoznikov ponuja rezultate takrat, ko potrebujemo hitre træne odzive. Brez vkljuëenosti celotnega domaëega turistiënega gospodarstva lahko naπ dosedanji trud in ideja, ki je komaj dobro zaæivela, ostaneta na nivoju komentarja nobenih bistvenih sprememb«. Na Aerodromu Ljubljana se je lani πtevilo potnikov poveëalo za 13 odstotkov, v prvih treh mesecih letos pa za 25. Ob tem ne pozabimo, da zimski meseci za slovenski turizem niso visoka sezona. Rezultat pripisujemo izkljuëno dogovoru Ëlanov konzorcija SPOT in nizkocenovnemu prevozniku. Ali smo vsi skupaj dovolj ambiciozni, da vidimo prihodnost v povezovanju in doseganju veliko veëjih rasti, kot jih kaæejo prvi rezultati in letoπnja sezona, pa je vpraπanje, ki ima omejen rok trajanja. Zmago Skobir, Ëlan uprave Aerodroma Ljubljana, d.d. Foto: Jure MeænarπiË Under time pressure At the anniversary of Slovenia s entry into the EU we will already be able to see whether we have taken advantage of all the opportunities in the area of tourism. This upcoming anniversary will also show the first outlines of the future of tourism to Slovenia. Of course, I am talking about the efforts and results of air tourism, which represents the only possibility for bringing high-income tourists to Slovenia. When we examine these things, we must ask ourselves whether we have succeeded in ensuring fast, daily and affordable access to markets that in the long term represent a sufficiently large base for potential tourists. In addition, we must examine the growth in the numbers of new tourists in comparison to 2003 in other new EU member countries. When we speak about projects as big as consolidating the tourism business, our common goals and, of course, the resources necessary to break into foreign markets, we encounter a number of obstacles. Despite the successful conclusion of our project to bring a low-cost airline to Ljubljana Airport even before EU entry, some still do not see the reasons why we ought to participate in such projects. As far as time is concerned, it is already running out for us. I wonder how long Slovenia will remain of interest as a new member of the EU and when it will become a mature destination like Austria or Italy, for example. If we compare ourselves with new member states such as Hungary, Slovakia or Latvia, we see that our aircraft fly less frequently and too slowly. That is, in Slovenia there is a noticeably smaller index of arrivals of new tourists. The response demanded of us is that in the next three years we must build the largest possible network of destinations from which tourists will come in the long run, and this will remain so only as long as our irons in the fire«remain hot. I am convinced that state institutions and Ljubljana Airport have played a key role in creating connections in Slovenian tourism to date. It is not possible to consolidate the small Slovenian tourism industry even though the idea and the first good results are already on the table. In a partnership in which airlines are prepared to take on the challenge of filling their aircraft, the Slovenian travel agencies that handle incoming tourism ought to do more to successfully sell«slovenia as a destination. The excuse that Slovenia does not have a single agency of this kind is a very poor one. It only points to the fact that we do not know how to take advantage of the opportunities that are available. Drawing attention to and responding to synergy also applies to Slovenia s domestic airline, which could do much to encourage the development of tourism to Slovenia. We have to keep in mind that the low-cost carrier system offers results at a time when we need rapid market responses. Without the inclusion of Slovenia s domestic airline, our efforts and our idea, which have barely started to take hold, could remain at a standstill. Last year at Ljubljana Airport the number of passengers increased by 13 percent, and in the first three month of this year by 25 percent. We also must not forget that the winter months are not the high season for Slovenian tourism. We attribute these results exclusively to the agreement among the members of the SPOT consortium and the low-cost airline. Whether all of us together have enough ambition to see the future in consolidation and achieving much greater growth than was shown by our initial results and this season is, however, a question that cannot wait forever for an answer. Zmago Skobir, Deputy Chief Executive, Aerodrom Ljubljana, d.d.

5 s FOTOKRONIKA Uzbekistanski predsednik Islam Karimov se po dvodnevnem obisku poslavlja od predstavnikov slovenske dræave in vlade. Foto: BOBO. Uzbek President Islam Karimov takes leave of Slovenian government representatives following a two-day visit. Photo: BOBO. s sdimitrij Rupel, slovenski zunanji minister in predsedujoëi OVSE-ja, odhaja na obisk v Moldavijo. Foto: BOBO. Dimitrij Rupel, Slovenian foreign minister and chairman of the OSCE, departing for a visit to Moldova. Photo: BOBO. S finala svetovnega pokala v gimnastiki v Birminghamu se je telovadec Mitja Petkovπek vrnil nasmejan, saj je osvojil zlato medaljo na bradlji. Foto: Igor Zaplatil, Delo. Gymnast Mitja Petkovπek returns smiling from the world cup finals in gymnastics in Birmingham after winning a gold medal on the parallel bars. Photo: Igor Zaplatil, Delo. sminister za notranje zadeve Dragutin Mate se je na ljubljanskem letaliπëu poslovil od peterice policistov, ki so za eno leto odπli na sluæbovanje v Jordanijo. Na pot jih je pospremil tudi Samir Amarin, konzul Jordanije v Sloveniji (na skrajni desni). Foto: Igor Zaplatil, Delo. Minister of Internal Affairs Dragutin Mate sees off five police officers at Ljubljana Airport departing for a year of service in Jordan. They are accompanied by Samir Amarin, the Honorary Consul General of Jordan to Slovenia (far right). Photo: Igor Zaplatil, Delo. snaπ olimpijec Jure Franko in Hideo Morita, predsednik zimskih svetovnih iger Specialne olimpiade, sta iz Aten pripeljala ogenj in ga podarila slovenskim udeleæencem (desno je Marjan LaËen, predsednik slovenske odprave na igre v Naganu). Foto: Jure Eræen, Delo. Slovenian Olympic athlete Jure Franko and Hideo Morita, president of the Special Olympics World Winter Games, brought the Olympic flame from Athens and presented it to the Slovenian participants (at right Marjan LaËen, president of the Slovenian team for the Nagano games). Photo: Jure Eræen, Delo. Slovenska misica Æiva Vadnov se z lepotnega tekmovanja na Kitajskem ni vrnila razoëarana. Foto: Dejan Javornik, Delo. Miss Slovenia Æiva Vadnov did not return disappointed from a beauty pageant in China. Photo: Dejan Javornik, Delo. s 5

6 OKROGLA MIZA Formula za pol milijona letalskih turistov 6 Aerodrom Ljubljana je lani naπtel veë kot milijon potnikov. Ali je to napoved, da Slovenija postaja letalska destinacija? Koliko so k poveëanemu πtevilu potnikov prispevale træne poteze Aerodroma Ljubljana, kot sta partnersko zdruæevanje zainteresiranih v konzorciju SPOT in dogovor z nizkocenovnim prevoznikom? Kaj bi πe lahko dosegli, Ëe bi se v Sloveniji znali in hoteli povezati vsi, ki so odgovorni za razvoj turizma in od njega æivijo? Je zdaj pravi trenutek za odgovor na vpraπanje, kaj je treba storiti, da pride v Slovenijo æe v nekaj letih veë kakor 19,2 odstotka letalskih gostov, kolikor jih je zdaj? O tem so spregovorili gostje okrogle mize: Marjan Hribar, sekretar Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, Bojan Meden, direktor STO, Janez Pergar, generalni direktor Kompasa, Silvo Ambroæ, direktor Aerodroma Maribor, Ljubo MiliË, direktor Aerodroma Portoroæ, Janez Kraπnja, pomoënik direktorja prodaje in marketinga Adria Airways ter Vinko Moæe, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana. Kaj je treba narediti, da bi razvili Slovenijo kot letalsko destinacijo? Zakaj je bilo ob pobudah træenja Aerodroma Ljubljana preveë dvomov in premalo odmeva pri nekaterih potencialnih partnerjih, pomembnih turistiënih igralcih? Bojan Meden: Podatki kaæejo, da se Slovenija vedno bolj spreminja tudi v letalsko destinacijo. Zlasti izraziti so lanskoletni podatki, saj je bilo poveëanje najveëje prav na tujih letalskih trgih. V Veliki Britaniji gre velika zasluga novi liniji easyjet, hkrati pa tudi dodatnim potnikom, ki jih je pripeljala Adria. V mislih imamo dva prevoznika na eni strani in na drugi trge Francije, Skandinavije, panije, ki postajajo pomembnejπi. V letu 2003 je deleæ letalskih pot- Bojan Meden, direktor STO: Podatki kaæejo, da se Slovenija vedno bolj spreminja tudi v letalsko destinacijo. V letu 2003 je deleæ letalskih potnikov, zlasti tujih, v strukturi turistov znaπal 19,2 odstotka, v strukturi poëitniπkih turistov pa pribliæno 15 odstotkov.«janez Pergar, generalni direktor Kompasa: Slovenija zaenkrat πe ni prvorazredna letalska destinacija. Preden se gospodarski subjekti sploh zaënemo ukvarjati s prodajo, moramo narediti Slovenijo privlaëno za letalske goste.«nikov, zlasti tujih, v strukturi turistov znaπal 19,2 odstotka, v strukturi poëitniπkih turistov pa pribliæno 15 odstotkov. Deleæ se poveëuje. Zato spreminjamo promocijske in træne aktivnosti. Menim, da so za poveëanje zasluæne predvsem ustrezne prilagojene turistiëne ponudbe agencij, hotelov, tudi drugih, lep delëek je v aktivnostih STO. Vsota za letalske trge se poveëuje, dodatno moænost pa vidimo v partnerskem povezovanju s tistimi, ki neposredno prodajajo. Za letos smo namenili iz baziënih dejavnosti 60 milijonov samo za partnerske dejavnosti z Adrio, s SPOT-om itn. Glede deleæa, ki ga je spodbudil easyjet, je tukaj treba poudariti, da so tudi πtevilni drugi letalski trgi prispevali k 9-odstotnemu poveëanju πtevila tujih gostov, 4-odstotnemu poveëanju tujih noëitev in 1,3 milijardam deviznega priliva. Gotovo je struktura teh gostov pomembna za prihodnji razvoj slovenskega turizma. V turistiënih krogih se pojavljata dve oceni. Ali dræi, da je Slovenija, kljub podatkom za lani, πe vedno preveë tranzitna dræava? Je res, da imamo zelo veliko agencij v Sloveniji za izhodni turizem in nobene prave za vhodni turizem? Janez Pergar: Slovenija zaenkrat πe ni prvorazredna letalska destinacija. Preden se gospodarski subjekti sploh zaënemo ukvarjati s prodajo, moramo narediti Slovenijo privlaëno za letalske goste. Ne bi toliko govoril o tranzitnem turizmu, nanj nimamo vpliva. VeËji del naπih turistov je regionalnega znaëaja. Ko zastopam Kompas v mednarodnih organizacijah, se pogovarjamo samo o letalskih gostih. V NemËiji je veë kakor 80 odstotkov organiziranega turizma z letali. Ali to pomeni, da imamo velike rezerve? Janez Pergar: Seveda. Preskok od regijskega koncepta turizma ni preprost in bo za-

7 hteval veliko veë prizadevanj, kakor si sploh predstavljamo. Uspeπen poskus z easyjetom nas ne sme zavajati, ker πe vedno nimamo letalskih gostov na rednih linijah in tudi nië ne kaæe, da jih bomo imeli, ker nismo ponudili razlogov, da bi priπli k nam. Regijsko se turizem razvija tudi v majhnih krajih v Sloveniji, vsi poznajo gostilne, zdraviliπëa, zato ne potrebujemo veliko atrakcij. Letalski gost pa mora imeti dober razlog, da pride na neko destinacijo, bodisi zaradi svetovnih, zgodovinskih, kulturnih zanimivosti, ki jih drugod po svetu ni, bodisi zaradi zelo zanimive trgovine, razstave ali katerega drugega razloga; nekaj paë mora biti, kar ga pritegne. Ne bom rekel, da pri nas nimamo nië takega, ampak niëesar nismo znali dvigniti na raven svetovne atrakcije. Zaradi dolgoletnega maëehovskega odnosa do agencij za vhodni turizem, πe danes nimamo niti ene res moëne agencije, ki bi mogla vlagati v trg. Agencija za vhodni turizem je najbolj racionalna oblika osvajanja trgov, ker poveæe ponudnike in nastopi na trgu, kajti vsi ne morejo ponujati vsega. Aerodrom Ljubljana je poskuπal povezati interese za vhodni turizem. Se vam je posreëilo? Vinko Moæe: Povezovali smo se z vsemi mogoëimi dejavniki in iskali reπitve, vendar smo na koncu vedno ugotovili, da ni mogoëe niëesar narediti, da nimamo moënega touroperatorja. Nazadnje smo se sreëali z vpraπanjem, kaj bo turist v Sloveniji delal. Ko smo iskali denar za aktiven marketinπki nastop na tujih trgih, smo se sreëali z vpraπanjem, kdo bo to plaëal. Ne bi bilo prav, Ëe bi moral biti plaënik le Aerodrom Ljubljana, saj turista ne pripeljemo samo zaradi Aerodroma Ljubljana. Sam sem se povezoval z raznimi igralci v turizmu in vsak je na koncu vpraπal, koliko gostov bo priπlo. Na to ni bilo mogoëe odgovoriti, zato se dolgo ni nië zgodilo. Potem smo ugotovili, da nastajajo v turizmu nove druæbe, predvsem Sava in Istrabenz. Pokazala ste zanimanje, ne glede na to, koliko gostov bosta dobila v svoje hotele, da bi se organizirali v konzorcij SPOT. ZaËeli smo, ne da bi vedeli, kakπen bo uspeh. Iz te zgodbe je izπel easyjet s povezavama Londonom in Berlin. To pomeni, da tisti, ki zna motivirati veliko ljudi, ki ima razvito logistiko, denar, lahko dobi letalske turiste. V Sloveniji se bomo morali organizirati na dræavni ravni, da bomo dobili letalske turiste tudi v Mariboru, Portoroæu in Ljubljani. Janez Pergar je rekel, da nismo letalska destinacija. Dræi. V Slovenijo mora pripotovati najmanj πtiristo do petsto tisoë letalskih turistov, da bomo lahko govorili o letalski destinaciji. Je zdaj veë interesa za povezovanje in skupni nastop? Vinko Moæe: Da, je. Lanskoletna anketa med potniki easyjeta je vlila veliko optimizma vsem nam, tudi ministrstvu in podjetnikom. easyjet ne bo veëen, v poslu se stvari spreminjajo, treba je iskati nove spodbude. KljuË je v inovativnosti. Nadaljujmo. Ne moremo gledati, ali je nosilec Kompas ali STO ali ministrstvo ali letaliπëa, naπ skupni cilj je, kako pripeljati Ëim veë letalskih gostov. Janez Kraπnja: Adria Airways leti v London æe kar nekaj Ëasa. Turisti so naπi stalni potniki. Morda o tem premalo govorimo, ob tej razpravi pa dobivam obëutek, kakor da so le nizkocenovni prevozniki tisti, ki generirajo turistiëne potnike v Sloveniji. Adria letno prepelje med πestdeset in sedemdeset tisoë potnikov iz enaindvajsetih destinacij s pomoëjo strateπkih partnerjev, kakor sta Kompas in STO, ki nam pomaga promovirati Adrio in Slovenijo na teh trgih. Glavna teæava je ustvariti tako predstavo o Sloveniji, da bi jo turistiëni trg lahko dojel kot Vinko Moæe, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana: Aerodrom Ljubljana je bil pobudnik SPOT-a, ker se je nenadoma pojavila moëna konkurenca letaliπë okoli Slovenije: træaπko, celovπko in graπko letaliπëe. Vsekakor ni bilo sprejemljivo, da so turisti v Slovenijo prihajali s sosednjih letaliπë.«destinacijo in jo postavil ob bok turistiëno razvitim dræavam.»e bomo uporabili domaëo pamet in delali na tujih trgih skupaj, bo mogoëe vsoto denarja, namenjenega temu, da ste pripeljali nizkocenovne potnike, veliko koristneje uporabiti. easyjet bo sicer pripeljal potnike, dvomim pa o dolgoroënosti nizkocenovnih prevoznikov. Se je Adria vkljuëevala v marketinπke pobude Aerodroma, ko pravite, da se zavzemate za skupen nastop slovenske pameti? Janez Kraπnja: Seveda smo se vkljuëevali. Ne bi pogreval variante o SPOT-u, konzorciju in drugih zadevah, ampak mislim, da smo za to mizo vsi tisti, ki lahko pripeljemo v Slovenijo Ëim veë turistov. Razlikujemo se v konceptu, kako to narediti. Aerodrom Ljubljana je ocenil, da bo ta cilj najbolje uresniëil z nizkocenovnim prevoznikom, zato ga je pripeljal v Slovenijo. Kakπen pa je vaπ koncept? Janez Kraπnja: Skupaj s Kompasom iz evropskih in neevropskih destinacij, kjer ima Kompas razvito mreæo v tujini, æelimo letno pripeljati veë 7

8 OKROGLA MIZA potnikov na naπih letih in na letih drugih prevoznikov v Slovenijo. Ta koncept je tradicionalen, obstaja æe petnajst ali dvajset let. Janez Pergar: Ta koncept je nastal æe veliko prej, preden je zaëel leteti easyjet. V turizmu potekajo tokovi zelo preprosto: ali je destinacija za touroperatorje in tiste, ki generirajo potnike, dovolj zanimiva, da drvijo na to destinacijo, ali pa je destinacija manj zanimiva in lepa. Zato se morajo ponudniki na destinaciji povezati. To, da ponudniki generirajo tokove, v svetu ni nië novega. Ta koncept smo preuëili tudi pri Kompasu, zamiπljeno je bilo, da ga bomo preizkusili z Adrio Airways, ki pokriva vse destinacije in mreæo, vpeto v svetovne mreæe. Zakaj pa niste uresniëili tistega, o Ëemer ste se æe pogovarjali? Janez Pergar:»e po pravici povem, je s tem pohitel Aerodrom Ljubljana, se usmeril na nizkocenovne prevoznike in dokazal, da se da kaj narediti. Ti prevozniki so dobrodoπli, vendar ne predstavljajo konëne reπitve. Prav tako je treba narediti s tradicionalnimi prevozniki, ker imajo povezave z vsem svetom.»e tega ne bomo naredili z njimi, nismo naredili niëesar. Mi moramo æiveti 365 dni na leto in potrebujemo stalen pritok turistov. Agencije, ki bi se ukvarjala z vhodnim turizmom v Sloveniji zato ni, ker nimamo dovolj velike mase. Bojan Meden: Slovenski turizem zaradi pomanjkanja agencij za vhodni turizem ni izgubil gostov, temveë tudi prepoznavnost. Toda Slovenija konëno postaja letalska destinacija. Kdo bi moral v dræavi povezati vse tiste, ki hoëete pripeljati turiste v Slovenijo? Bojan Meden: Mi poskuπamo pripeljati goste, zato krepimo povezovalno vlogo. STO lahko podpira, neposredno pa ne skrbi za posel. DolgoroËno bi bil povezovalec lahko SPOT. Vinko Moæe: Aerodrom Ljubljana je spodbudil nastanek SPOT-a, ker se je nenadoma pojavila moëna konkurenca letaliπë okoli Slovenije: træaπko, celovπko in graπko letaliπëe. Vsekakor ni bilo sprejemljivo, da so turisti v Slovenijo prihajali s sosednjih letaliπë. Marjan Hribar, sekretar Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo: Nova vlada umeπëa turizem med najbolj perspektivne sektorje gospodarstva. Oktobra bomo pripravili prvo mednarodno konferenco z imenom Tourism Invest, na katero æe zdaj vabimo ponudnike slovenskih turistiënih projektov.«je bilo tako doslej v Sloveniji? Marjan Hribar: Nova vlada umeπëa turizem med najbolj Janez Kraπnja, pomoënik direktorja prodaje in marketinga Adria Airways: Adria letno prepelje med πestdeset in sedemdeset tisoë potnikov iz enaindvajsetih destinacij s pomoëjo strateπkih partnerjev, kakor sta Kompas in STO, ki nam pomaga promovirati Adrio in Slovenijo na teh trgih. Glavna teæava je ustvariti tako predstavo o Sloveniji, da bi jo turistiëni trg lahko dojel kot destinacijo in jo postavil ob bok turistiëno razvitim dræavam.«roundtable on Air Tourism Formula for Half a Million Air Tourists Janez Pergar, Managing Director, Kompas: For the time being, Slovenia is still not a world-class air destination. Before businesses become actively involved in sales, we have to make Slovenia attractive to air tourists, I m not speaking about transit tourism; we don t have any influence on that. The majority of our tourists are regional. When I represent Kompas in international organizations, we re only talking about air tourists. In Germany more than 80 percent of organized tourism is air tourism. Ljubljana Airport has tried to increase interest in incoming tourism. Have you succeeded? Vinko Moæe, Chairman of the Board, Aerodrom Ljubljana: We ve linked up with all possible factors and sought solutions, but in the end we ve always concluded that nothing can be done because we don t have a powerful tour operator. We have a carrier, but not a tour operator, and in the end we encountered the problem of what tourists will do in Slovenia. When we looked for funds for attractive marketing opportunities on foreign markets, we faced the question of who would pay for it. It wouldn t have been proper for Ljubljana Airport to do it alone, because tourists don t come just because of Ljubljana Airport. I myself got together with various people involved in tourism, and each one asked in the end: how many tourists will come? It s impossible to answer this question, and so for a long time nothing happened. Then we found out that new tourism associations were appearing, especially Sava and Istrabenz. Regardless of how many tourists would come to their hotels, these two were interested in our organizing the SPOT consortium, and we started without knowing what kind of success we would have. This story resulted in easyjet with its London connection, and then Berlin as well. This means that someone that knows how to motivate a lot of people, that has a developed logistics system and money, can receive air tourists. We ll have to set something up at the national level in Slovenia in order to get air tourists to Maribor, Portoroæ and Ljubljana too. Janez Pergar said that we re not an air destination. That s true. We have to have at least 400,000 to 500,000 air tourists coming to Slovenia to be able to talk about an air destination. Who in Slovenia should be responsible for connecting those that wish to bring tourists here? Bojan Meden, Director of the Slovenian Tourist Board: We re making an effort to strengthen our connecting role. STO can offer support, but doesn t engage in direct business. In the long run SPOT could be a connector. Vinko Moæe, Chairman of the Board, Aerodrom Ljubljana: Ljubljana Airport started SPOT because strong airport competition unexpectedly developed around Slovenia. This happened in Trieste, Klagenfurt and Graz, and it was simply unacceptable for tourists to be coming to Slovenia from airports abroad. Was that the way it was in Slovenia up to now? Marjan Hribar, Head of the Tourism Directorate at the Ministry of the Economy: The new government has ranked tourism among the sectors of the economy with the most potential. Their objective is clear. A supplementary budget has been prepared aimed at promoting tourism, and especially investment. The direct role of the state lies here, but at the same time we want to promote secondary sources for financing tourism. In October we ll prepare our first international conference with the title Tourism Invest, to which we re already inviting offers for Slovenian tourist projects that are appearing or are already waiting for an investor. On the other hand, we re also inviting all major domestic and foreign financial institutions that specialize in investment in tourism. The state should also play an active role in secondary sources of financing. As far as the role of the state is concerned in promoting a more modern or trendier market for air tourists, we re well aware that with the entry of Slovenia into the EU we re under scrutiny when it comes to subsidies in the narrowest sense. From this perspective, they are unaccep- 8

9 table. Perhaps we were somewhat late with the new STO programme, but only because we re trying to offer the best utility and effectiveness. The changes we felt were urgent had but one purpose - to gain as many good tourists as possible. Air tourists certainly play a strategically important role and will continue to do so in the future. Janez Pergar said several times that we especially have to activate our main force. What are the plans of the airport in Brnik now and what s not resolved with the state? Vinko Moæe, Chairman of the Board, Aerodrom Ljubljana: Infrastructure must be developed without interruption. The more you delay, you stay several years behind. There s strong competition among airports in our area. Our first goal is to build a new passenger terminal, and a precondition for this is to arrange an agreement on building rights for the airport region that will regulate relations between the state, which owns the land, and Ljubljana Airport, which owns the facilities. When the new transportation minister visited us, he promised that the new government would try to arrange this as soon as possible. Silvo Ambroæ, direktor Aerodroma Maribor: Dvesto tisoë slovenskih potnikov letno leti iz Gradca, bi pa lahko leteli iz Ljubljane in Maribora, da ne govorimo o tem, koliko jih leti iz Trsta in Celovca. Mi v Sloveniji se moramo povezati in skupno nastopiti kot destinacija, Slovenija ni samo v Ljubljani, turistiëne zmogljivosti so tudi v severovzhodni Sloveniji.«perspektivne sektorje gospodarstva. Namere so res jasne. Pripravljen je rebalans v proraëunu, ki je namenjen tudi promociji turizma, predvsem pa investicijam. Tu je neposredna vloga dræave, hkrati pa æelimo spodbuditi sekundarne vire financiranja v turizmu. Oktobra bomo pripravili prvo mednarodno konferenco z imenom Tourism Invest, na katero æe zdaj vabimo ponudnike slovenskih turistiënih projektov, ki πele nastajajo ali æe Ëakajo na vlagatelja, na drugi strani pa vabimo k sodelovanju vse veëje domaëe in tuje finanëne ustanove, specializirane za vlaganja v turizem. Kot dræava æelimo tudi pri sekundarnih virih financiranja igrati aktivno vlogo. Kar pa se tiëe vloge dræave pri spodbujanju sodobnejπih in trendovskih oblik pri træenju letalskih gostov, se zavedamo, da smo z vstopom Slovenije v EU zelo pod drobnogledom, ko gre za subvencije v najoæjem smislu. S tega vidika so nesprejemljive. Z novim programom STO smo morda malo zamudili, ampak zato, ker poskuπamo ponuditi Ëim bolj optimalno izkoriπëenost in uëinkovitost. Nujne so bile spremembe z enim samim namenom - pridobiti Ëim veë dobrih gostov, ker gotovo zavzemajo v strategiji pomembno vlogo in tako bo tudi v prihodnje. Ali je razvoj letaliπke infrastrukture v Sloveniji sestavni del dræavne strategije? Kaj se dogaja v Mariboru? Silvo Ambroæ: Mednarodne πtudije kaæejo, da dræava, ki nima urejene letaliπke infrastrukture, izgublja letno med 2,5 in 3 odstotke brutodruæbenega prihodka.»e gledamo linijo easyjeta London-Ljubljana s sto tisoë potniki letno, povpreëna poraba potnikov pa je 300 dolarjev, ugotovimo, kolikπen je ta prispevek k nacionalnemu gospodarstvu. Ampak vse to prihaja na gluha uπesa. Ogromno denarja je bilo vloæenega v zagon mariborskega letaliπëa. Morali smo vloæiti denar v tujo letalsko druæbo, ker se domaëa kljub naπim pobudam ni æelela pojaviti na mariborskem letaliπ- Ëu. Gre za veliko denarja. Janez Pergar: Bil sem na sestanku pri vas, pa nisem nië sliπal, da kaj ponujate. Z direktorjem Adrie sva bila pri vas na letaliπëu, da bi se dogovorili za konkreten projekt. Nobene ponudbe, direktor pa je vstal in πel, ne da bi konëali pogovore. What then will Slovenia do to bring resources together and for joint representation on markets abroad and where will the directorate for tourism allocate the money that it will save from participation in tourism fairs? Janez Kraπnja, Assistant Director, Sales and Marketing, Adria Airways: As far as the development of Slovenia as a tourism destination is concerned, at Adria we are introducing two new routes: we will begin flying twice a week to Saint Petersburg, and in September we will begin flying twice a week to Warsaw. The Saint Petersburg route in particular will generate the passengers we are talking about today. We are placing our resources where they are most profitable. We are also prepared to direct them to markets where our presence is not yet so attractive or active if we determine that they are profitable for us. What will Slovenia s marketing policy for tourism be? Marjan Hribar, Head of the Tourism Directorate at the Ministry of the Economy: It will be very niche oriented. We re aiming at all potential development areas that contribute to meeting our goals. The development strategy for Slovenian tourism is based on partnership. It involves a lot of growth in advertising. As a young, modern country, Slovenia is following trends in electronic media and can include itself in finding solutions to developmental challenges through effective promotion and by promoting a friendlier environment for investment. Has it already been decided where advertising will be targeted? Bojan Meden, Director of the Slovenian Tourist Board: Effectiveness is also built into the programme. Special stress is laid on potential airline markets. Advertising is in the forefront, especially in electronic media. Concentration is also important because with the current budget we have to be very careful in deciding where we ll go. This year there s significantly greater activity in Great Britain, France and Germany. This will be supported with advertising drives. The basic role of the STO is to conduct general promotion, while securing cooperation with a partner for concrete projects is gaining increasing importance. Slovenci bi se morali podpirati med seboj. Formulo imamo, SPOT 2 moramo narediti. V SPOT-u 1 sta manjkala pomembna igralca: Adria in Kompas. NiË hudega, Spot 1 je dosegel svoj rezultat, ampak Spot 2 mora biti v drugaëni sestavi. Predvsem - preden preidemo k Mariboru in Portoroæu - moramo v Ljubljani narediti privlaëno letaliπëe, okoli katerega se bodo razvijale zmogljivosti. V Evropi so trije pomembni letalski trgi, ki jih moramo dobiti. Janez Kraπnja: Gospod Ambroæ, govorice, da Adria nima interesa leteti iz Maribora, ne dræijo. Æelimo samo vedeti, kateri je tisti potencial - vi ste ga æe prepoznali - ki naj bi ga letalski prevoznik z vaπega letaliπëa pobral. Ne pozabite, letaliπëa niso tista, ki nosijo rizik, ampak letalske druæbe. To, da reëete, da Adria nima interesa, je lahko vaπa ocena.»e pridete s konkretnimi naërti, kaj bi lahko Adria z letenjem z letaliπëa Maribor naredila, se bomo lahko konkretneje pogovarjali. Dovolimo gospodu Ambroæu povedati do konca. Janez Pergar: Samo naj ne izziva! Saj niso dali nobenega predloga! Silvo Ambroæ: Odgovoril bom takole: lani ste izjavili za Ëasopis, da je treba mariborsko letaliπëe zapreti. S tem se ne strinjam, tudi Maribor je v Sloveniji! Janez Pergar: Hotel sem povedati, da bo letaliπëe poærlo toliko denarja in bi bilo pametno razmiπljati o alternativah. Silvo Ambroæ: MogoËe bi vam povedal nasprotni argument, in sicer ta, da dvesto tisoë slovenskih potnikov letno leti iz Gradca, bi pa lahko leteli iz Ljubljane in Maribora, da ne govorimo o tem, koliko jih leti iz Trsta in Celovca. Mi v Sloveniji se moramo povezati in skupno nastopiti kot destinacija, Slovenija ni samo v Ljubljani, turistiëne zmogljivosti so tudi v severovzhodni Sloveniji. Janez Pergar: En aerodrom pokriva obmoëje od sto petdeset do dvesto km. Silvo Ambroæ: Avstrija ima sedem letaliπë, pa ni kaj dosti veëja od nas. Omenim naj letaliπëe Salzburg, ki je tako veliko kakor mariborsko, pa ima poldrugi milijon potnikov. Ampak tam je turizem naredil pet- 9

10 10 OKROGLA MIZA Ljubo MiliË, direktor Aerodroma Portoroæ: Mi smo edino od treh mednarodnih letaliπë, ki iπëemo træno niπo za letala z zmogljivostjo do petdeset sedeæev. Tu je bistvenega pomena dogovor, koncentracija interesov v turizmu. Mislim na slovensko obalo in Primorje, zaledje, a je πe zelo veliko vrtiëkarstva.«talizacijo okoliπëine spremenile. Vlagatelj je pokazal zanimanje. Potencial ni majhen. Slovensko Primorje, Obala, zaledje in v prihodnje tudi Istra. Zmogljivosti do PoreËa nekajkrat presegajo skupne slovenske zmogljivosti. Naπe letaliπëe se bo usmerilo k ekskluzivnim gostom, kar je sto prireditev letno. TuristiËni delavci so pripravili ponudbo, ki je privlaëna. Pogreπam strategijo razvoja letalstva in letaliπë, ki je nismo pripravili od osamosvojitve naprej, pa tudi strategijo razvoja turizma, v katerem bodo res taki projekti, da bomo dve leti obdelovali Skandinavijo, dve leti Francijo, Anglijo itn. Pa kohezijo vseh slovenskih dejavnikov, ki bodo na tem delali. Ljubo MiliË: Mi smo edino od treh mednarodnih letaliπë, ki iπëemo træno niπo za letala z zmogljivostjo do petdeset sedeæev. Govorim o vzpostavitvi linije s takim tipom letala, se pravi turbopropelerskim, ki bi to obmoëje doseglo v uri in pol. Tu je bistvenega pomena dogovor, koncentracija interesov v turizmu. Mislim na slovensko obalo in Primorje, zaledje, a je πe zelo veliko vrtiëkarstva. Teæava pa je tudi samo letaliπëe, saj je zadnjih trinajst ali πtirinajst let zastajalo, ker je bilo v obëinski lasti. Lani so se z dokapitrend. Bil sem na sreëanjih v Portoroæu, ko so se hotelirji pogovarjali o tem, da Portoroæ kot destinacija nikoli ne bo ekskluziven za najviπjo raven turizma, Ëeprav bo urejen Palace, ker so zmogljivosti in ponudba premajhne. Lahko pa se dvigne raven gosta. Ko pripeljemo potnika in ko ta stopi iz letaliπke stavbe, se mora zaëeti nekaj dogajati. Janez Pergar je nekajkrat rekel: aktivirati moramo predvsem glavnega konja. Kakπni so zdaj naërti brniπkega letaliπëa in kaj je treba razëistiti z dræavo? Vinko Moæe: Infrastruktura se mora razvijati neprenehoma.»im zamudimo, zaostanemo za nekaj let. V naπi okolici je velika konkurenca med letaliπëi. Naπ prvi cilj je zgraditi nov potniπki terminal, prvi pogoj za to pa je Ëim prejπnja ureditev pogodbe o stavbni pravici za obmoëje letaliπëa, s Ëimer se bo uredilo lastniπko razmerje med dræavo, lastnico zemljiπëa, in Aerodromom Ljubljana, ki je lastnik objektov. Urediti je treba tudi cesto, ki vodi do letaliπëa. Kakπna bo træna politika Slovenije v turizmu? Marjan Hribar: Zelo niπna. Ciljamo na vse tiste razvojne potenciale, ki prispevajo k uresniëevanju ciljev. Strategija razvoja slovenskega turizma je zasnovana partnersko. Gre za veliko rast oglaπevanja, Slovenija kot mlada in moderna dræava sledi trendom elektronskih medijev in se v reπevanje razvojnih izzivov lahko vkljuëi z uëinkovito promocijo in s spodbujanjem prijaznejπega okolja za naloæbe. Janez Kraπnja: Kar se tiëe razvoja Slovenije kot turistiëne destinacije, uvaja Adria letos dve novi liniji, dvakrat na teden bomo zaëeli leteti v Sankt Peterburg, septembra zaënemo leteti dvakrat na teden v Varπavo. Predvsem Sankt Peterburg bo generiral potnike, o katerih se danes pogovarjamo. Svoje vire usmerjamo tja, kjer so najdonosnejπi. Pripravljeni smo jih ponuditi tudi tistim trgom, kjer naπa prisotnost mogoëe πe ni toliko atraktivna in aktivna, Ëe bomo ocenili, da so za nas donosni. Je æe doloëeno, kje bomo ciljno oglaπevali? Bojan Meden: Tudi uëinkovitost je vgrajena v program. Bistveno veë prizadevanj posveëamo letalskim potencialnim trgom. V ospredju bo oglaπevanje, zlasti v elektronskih medijih. In pomembna je koncentracija, kajti z obstoje- Ëim proraëunom se moramo zelo previdno odloëiti, kam bomo πli. Za letoπnje leto je izrazito poveëana aktivnost v Veliki Britaniji, Franciji in tudi NemËiji. Podprta bo z oglaπevalskimi akcijami. Osnovna naloga STO je opravljati sploπne promocije, vse veë teæe pa dobiva partnersko sodelovanje s konkretnimi projekti. To najbræ pomeni, da bo ali STO ali direktorat za turizem povabil partnerje k sodelovanju, ko bo πlo za strategijo in za zelo jasno ciljno oglaπevanje? Marjan Hribar: Tu sta dve ravni ali πe nekaj veë. Na ministrski ravni deluje strateπki svet za turizem, ki mu bomo dali veë teæe pri osnovnih pogledih πe pred strategijo razvoja, ki jo bo pripravila STO. Povabili bomo kljuëne ljudi iz gospodarstva in znanstvenih ustanov. Janez Pergar: Ljudi, mreæo in program imamo, vpraπanje je samo, ali smo pravilno usmerjeni. Zastavili si bomo cilje, kakor si jih je SPOT, da je pripeljal easyjet. Zdaj lahko podobno podpremo novo Adriino linijo iz Madrida ali od kod drugod. Vinko Moæe: Projektno delo pripelje do uspehov. Janez Pergar predlaga SPOT 2. Zelo se strinjam z zdruæevanjem, predlagam, da zaënemo v okviru STO sistematiëno delati na destinacijah, recimo na Skandinaviji. Joæe Volfand

11 VeË kot milijon potnikov PoveËanje πtevila potnikov na rednih linijah Adrie Airways, uvedba novih rednih linij tujih mreænih prevoznikov, nizkocenovni prevoznik easyjet ter poveëana ponudba poëitniπkih paketov v poletni in zimski sezoni so bili glavni razlogi za izredno uspeπno leto 2004, v katerem je Aerodrom Ljubljana prvië v svoji zgodovini zabeleæil veë kot en milijon prepeljanih potnikov na leto. V primerjavi z letom 2003 se je πtevilo premikov letal poveëalo za 11,9 odstotkov, πtevilo potnikov pa je bilo veëje za 12,9 odstotka. Leto smo zakljuëili z potniki. Redni promet Adria Airways je s svojimi osmimi letali poveëala πtevilo premikov letal za 6,7 odstotka. V celem letu so prepeljali potnikov, kar je za slaba 2 odstotka veë kot v istem obdobju lani.»e razdelimo promet Adrie na redne in Ëarterske polete, ugotovimo, da je πtevilo poletov na rednih linijah znaπalo 94 odstotkov vseh Adriinih premikov oz. 88 odstotkov potnikov.»arterskih potnikov je bilo 5,1 odstotka veë kot lani. Deleæ Adriinih potnikov predstavlja 80 odstotkov vseh potnikov javnega prometa. Po πtevilu premikov v javnem prometu pa je Adria realizirala 81 odstotkov vseh poletov. Aprila 2004 je s 50 sedeænim letalom Dash 8/300Q vsakodnevno linijo med Ljubljano in Dunajem ponovno vzpostavil Austrian Airlines. Prav tako je konec aprila z Londona na Brnik zaëel leteti dolgo priëakovani easyjet. Leta je v dobrih osmih mesecih prepeljal veë kot potnikov na 149 sedeænem letalu tipa Boeing Novembra je easyjet z novim 156- sedeænim Airbusom 319 z Brnikom povezal tudi nemπko prestolnico Berlin. Maja je zaëel na liniji med Budimpeπto in Brnikom leteti madæarski prevoznik Malév, ki pomeni za naπe letaliπëe veliko pridobitev. S 33-sedeænim Saabom 340 nas kar 12-krat tedensko povezuje z Budimpeπto.»SA je tudi v lanskem letu uspeπno povezovala Prago in Brnik. PoveËano zanimanje za to linijo se je izkazalo ob uvedbi dodatne tedenske frekvence. JAT je s tremi poleti na teden edini prevoznik, ki povezuje Ljubljano z Beogradom. Oktobra smo se razveselili francoskega prevoznika Air France. 50-sedeæni Embraer RJ krat tedensko leti med Parizom in Brnikom. Poleti je na naπe letaliπëe ponovno letel Israir z Boeingom 757, in sicer med Tel Avivom in Brnikom. The increase in the number of passengers with the domestic carrier Adria Airways, the introduction of new scheduled routes by foreign airlines, the low-cost airline easy- Jet and increased demand for holiday packages in the summer and winter seasons were the main reasons for the exceptional success of 2004, in which Ljubljana Airport recorded more than one million passengers a year for the first time in its history. In comparison to 2003 the number of aircraft takeoffs and landings increased by 11.9 percent and the number of passengers was 12.9 percent higher. We finished the year with a total of 1,048,238 passengers. Foto: Irena Habe»arterski promet Dobrih 175 tisoë prepeljanih Ëarterskih potnikov je pomenilo 37-odstotno rast v primerjavi z lanskim letom. Najbolj zaæelene destinacije med turisti so bile GrËija, Tur- Ëija, severna Afrika s Tunizijo, Egiptom in Marokom. Zanimivo je, da se je izredno zmanjπalo povpraπevanje po Ëarterskih poletih v panijo, Francijo in Italijo. Namesto teh so se odprla nova poceni letoviπëa ob»rnem morju (Konstanca, Burgas, Varna), ki postajajo vedno bolj priljubljena tudi med slovenskimi potniki. Dobro obiskana πe vedno ostaja tudi Jadranska obala (Dubrovnik, BraË, Split, Tivat). PoveËan Ëarterski promet so zaznamovali tudi πtevilni novi Ëarterski prevozniki. Tako je Sky Europe v GrËijo in nazaj prepeljal skoraj potnikov. Brnik so z letoviπëi ob»rnem morju povezovali: BH Air, Hemus Air in Bulgaria Air. Tunis Air in Nouvelair sta med Tunizijo in Slovenijo prepeljala veë kot potnikov. Slovenija ostaja zanimiva destinacija tudi za izraelske turiste saj je bilo na redni Israirovi liniji v Slovenijo in nazaj prepeljanih blizu potnikov. Antalijo sta z Ljubljano uspeπno povezovala Sun Express in Pegasus ter skupaj med omenjenima krajema pre- peljala nekaj manj kot potnikov. V zimski sezoni sta na Ëarterskih poletih v Egipt letela egiptovska prevoznika Egipt Air in Air Memphis ter Jordan Aviation v Akabo ob RdeËem morju. Tovorni promet Z rednimi kamionskimi linijami so nadaljevali Air France, Austrian Airlines ter Lufthansa, z obëasnimi prevozi pa Malev, Cargolux, CSA, Adria in drugi. Oskrbeli smo nekaj Ëarterjev tovornih letal, sicer pa se je promet odvijal preteæno s tovornjaki ali v prtljaænikih potniπkih letal. Letna teæa prepeljanega tovora je znaπala ton. Od domaëih prevoznikov je Solinair z dnevno letalsko povezavo z Bergamom prevaæal ekspresne poπiljke za DHL. Prevoz poπiljk je upravljal domaëi prevoznik Alpe Air, petkrat tedensko na liniji Dunaj- Ljubljana-Zagreb in nazaj. Ostali operaterji hitrih poπiljk (TNT, FEDEX) so uporabljali redne linije. Sploπno letalstvo Rast prometa kaæe tudi sploπno letalstvo, in sicer 6,5 odstotka v primerjavi s πtevilom premikov letal leto poprej. Vidno je predvsem pove- Ëanje prometa domaëih malih letal, medtem ko se je πtevilo tujih letal zmanjπalo. Irena Habe, Jani Lapajne 11

12 ZA DELNI»ARJE Spodbudno poslovanje Za Aerodrom Ljubljana je bilo leto 2004 leto razcveta. Zaznamovali smo ga z dobrim poslovanjem, rekordnim prometom in novimi letalskimi prevozniki, intenzivnejπim povezovanjem s turizmom preko konzorcija podjetij SPOT, zaëetkom intenzivnega investicijskega ciklusa, napredkom pri komuniciranju druæbe z javnostmi, prenovo prometnega in poslovnega informacijskega sistema ter kadrovskimi novostmi v obliki projekta sistemizacije delovnih mest in uvedbe letnih razgovorov. 12 Leto 2004 smo zakljuëili s 13-odstotno rastjo πtevila potnikov, rasti prometa pa je sledila tudi rast prihodkov. Prihodki iz poslovanja v viπini mio SIT so bili za 14 odstotkov viπji kot leta 2003, stroπki poslovanja pa so viπji za 7 odstotkov (3.966 mio SIT). Poslovni izid iz poslovanja je za 35 odstotkov veëji kakor v enakem obdobju lani, Ëisti poslovni izid v viπini mio SIT pa je v primerjavi z letom 2003 porasel za 12 odstotkov. Predlog uporabe bilanënega dobiëka bo sledil zaërtani dividendni politiki. SkupπËini bomo predlagali izplaëilo dividende v viπini 240 SIT bruto na navadno delnico, kar predstavlja 9-odstotno poveëanje v primerjavi z letom Dræavi bodo dividende za prednostne participativne delnice, katerih lastnik je, izplaæane skladno z 8. Ëlenom statuta, ki doloæa njihovo viπino. Dividenda za prednostne parcipativne delnice, bo enaka dividendi za navadne delnice. Druæba bo za izplaëilo dividend (po potrditvi na skupπëini) namenila 911 mio SIT. Pomembni dogodki in novosti V razvoju naπe druæbe smo postavili mejnik, saj smo prvië v zgodovini letaliπëa sprejeli in odpravili veë kakor milijon potnikov v enem letu. Tako so bila najbolje potrjena naπa dosedanja prizadevanja. e veë: milijonti potnik nas zavezuje k obseænim investicijam in optimizaciji poslovanja, s Ëimer bomo ljubljansko letaliπëe prilagodili priëakovani rasti prometa. Uvedli smo nove redne linije tujih prevoznikov Air France, Austrian Airlines, easyjet in Malév. Prihod easyjeta je plod trænih aktivnosti druæbe. V sklopu obseæne investicijske dejavnosti v letu 2004 zavzema najpomembnejπe mesto parkirna hiπa s poslovnim prizidkom. Druge pomembne investicije so πe: - zakljuëek gradnje hangarja sploπnega letalstva, - izgradnja mejne kontrolne toëke (BIP) za pregled blaga ob vstopu v EU, ki ga izvajajo veterinarska, fitosanitarna in zdravstvena inπpekcija ter - prizidek h garaænemu objektu za potrebe centralnega skladiπëa in vzdræevalnih sluæb. Za potrebe nadaljnjega dolgoroënega razvoja letaliπëa smo odkupili 13,5 hektarjev zemlje. Temeljni podatki o poslovanju Delnica AELG Nagrade zlati Netko, Izidor in srebrno priznanje za spletno oglaπevanje na 14. slovenskem oglaπevalskem festivalu, ki smo jih prejeli za prenovljeni spletni portal potrjujejo visok nivo komuniciranja z javnostmi. Uvedli smo nov prometni in poslovno informacijski sistem. S kapitalskim vloækom v viπini 300 mio SIT smo sode- Indeks /2003 Træna kapitalizacija - v mio SIT Promet - v mio SIT Najniæji enotni teëaj - v SIT Najviπji enotni teëaj - v SIT PovpreËni enotni teëaj med letom - v SIT Træna cena na dan v SIT Knjigovodska vrednost delnice - v SIT (kapital / πt. izdanih delnic) »isti poslovni izid na delnico - v SIT (Ëisti poslovni izid / πt. izdanih delnic) Razmerje med træno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice 2,44 1, tevilo delniëarjev na dan tevilo izdanih delnic Indeks /2003 tevilo potnikov Premiki letal Tovor (v tonah) Prihodki iz poslovanja - v mio SIT Stroπki poslovanja - v mio SIT Poslovni izid iz poslovanja - v mio SIT Poslovni izid obraëunskega obdobja - v mio SIT »isti poslovni izid obraëunskega obdobja - v mio SIT »isti poslovni izid na delnico - v SIT (Ëisti poslovni izid / πt. izdanih delnic) Knjigovodska vrednost delnice - v SIT (kapital / πt. izdanih delnic) Kapital v mio SIT Investicijska vlaganja - v mio SIT tevilo zaposlenih Koeficient gospodarnosti poslovanja (poslovni prihodki / poslovni odhodki) 1,395 1, Koeficient Ëiste dobiëkonosnosti kapitala (Ëisti poslovni izid / povpreëni kapital (brez Ëistega poslovnega izida prouëevanega obdobja)) 0,123 0,

13 Struktura lastniπtva lovali pri dokapitalizaciji druæbe Aerodrom Portoroæ d.o.o., in s tem postali njen 30,46-odstotni lastnik. NaËrti za leto 2005 NaËrtujemo poveëanje prometa za 16 odstotkov pri premikih letal in za 15 odstotkov pri potnikih. V letu 2005 druæba naërtuje poslovni izid v viπini mio SIT (pred obdavëitvijo). V skladu s strategijo razvoja in upoπtevaje razmere v letalskem prometu, bomo za investicije namenili 2 milijardi SIT. VeËina teh sredstev bo porabljena za dokonëanje gradnje parkirne hiπe s poslovnim prizidkom in za izdelavo projektne dokumentacije za novi potniπki terminal. Rekordna rast delnice Prihod novih tujih prevoznikov, poveëanje prometa ob vstopu v EU, ugodni poslovni rezultati, jasna strategija ter dobri obeti za naprej so odlo- Foto: Irena Habe 2004 was a year of great progress for Ljubljana Airport. It was marked by good business, record traffic and new airlines, closer ties in tourism through the companies in the SPOT consortium, the beginning of an intensive investment cycle, advances in public relations, the renovation of our traffic and business information system, and innovations in human resources in the form of a project to systematize jobs and the introduction of annual employee reviews. We concluded 2004 with 13-percent growth in the number of passengers, and this growth in traffic was also followed by growth in revenues. At SIT billion, operating revenues were 14 percent greater than in 2003, and operating expenses were 7 percent higher (SIT billion). Our operating result was 35 percent greater than in the same period the previous year, and at SIT billion our net profit grew by 12 percent in comparison to The proposal for using the balance profits will follow the planned dividend policy. We will make a proposal to the shareholders meeting for the payment of gross dividends in the amount of SIT 240 per ordinary share, which represents a 9-percent increase in comparison to Dividends per participating preference shares will be paid to the State, which owns them, in accordance with Article 8 of the Statute, which stipulates the size of these dividends - the amount of dividend per participating preference share will be equal to the dividend per ordinary share. Following conformation by the shareholders meeting, the company will allocate SIT 911 million for dividend payments. Important news and events l We have passed a milestone in the development of the company because for the first time in the airport s history we served more than one million passengers in a single year. This is the greatest validation of our efforts to date. Even more: our millionth passenger obligates us to expand investment and optimize our operations in order to adapt the airport to expected increases in traffic. l We have introduced new scheduled routes for the foreign carriers Air France, Austrian Airlines, easyjet and Malév. The arrival of easyjet was the result of marketing activities by the company. l The construction of a parking garage and office building was the most important part of our extensive investment programme in Other important investments include: - Finishing the construction of a general aviation hangar; - Construction of a border inspection post (BIP) for inspecting goods entering the EU by carrying out veterinary, plant-health and health inspections; and - A garage annex for air cargo warehouse and maintenance services. l We have purchased 13.5 ha of land for further long-term development of the airport. l The Netko award, Izidor award and silver prize for network advertising at the 14th Slovenian Advertising Festival, which we received for our redesigned web portal confirms our high level of public relations. l We have switched to a new traffic and business information system. l With a capital investment of SIT 300 million, we helped in fund injection in the company Aerodrom Portoroæ d.o.o., and thus became the owner of % of its shares. Gibanje teëaja AELG v letu 2004 Ëilno vplivali na rast vrednosti delnice AELG. Træna cena naπe delnice je v letu 2004 porasla kar za 97-odstotkov ter s tem dosegla drugo najviπjo rast med vsemi delnicami na Ljubljanski borzi. Tako se je tudi træna kapitalizacija z 11,7 mrd SIT na koncu leta 2003 zviπala na 23,2 mrd SIT na koncu leta 2004 (upoπtevane so zgolj delnice, s katerimi se trguje na Ljubljanski borzi). Najniæji enotni teëaj v letu 2004 je delnica dosegla 7. januarja z vrednostjo 6.338,97 SIT, najviπjega pa 28. decembra z vrednostjo ,18 SIT. PovpreËni letni enotni teëaj delnice je znaπal SIT, kar presega lanskoletnega kar za 83 odstotkov. Na Ljubljanski borzi je bilo z delnico izvrπeno za 1.485,4 mio SIT prometa, kar prav tako moëno presega promet z delnico v letu 2003 (308,4 mio SIT). Podatki o poslovanju druæbe so dostopni na spletnih straneh druæbe ter na spletnih straneh borze na naslovu Marjana JanËiË 13

14 PREDSTAVLJAMO Samo od letal se ne da æiveti Zadovoljen potnik pomeni zanesljivo prihodnost za vsako letaliπëe. Toda kako ustvariti v potnikovih oëeh vrednost in zadovoljstvo, da se bo odloëil in zaëel svoje potovanje prav na tem in ne na drugem letaliπëu? Letalske povezave so pri tem najpomembnejπe, pa vendarle, danes lahko dejansko prideπ z vsakega letaliπëa kamor koli, Ëe ne neposredno, pa prek nekega veëjega letalskega kriæiπëa. Ali potemtakem zadostuje, da potnik pride na letaliπëe, opravi potrebne postopke in se vkrca v letalo? Foto: Jure MeænarπiË»e upoπtevamo potovanje in potnikovo æeljo, priti do cilja, je to dovolj. Pred petnajstimi leti in veë je tak odnos do potnika zadostoval, zdaj pa so se razmere spremenile. Neko letaliπëe je lahko le javni servis, ki Ëaka na tisto, kar bo padlo z neba«, postaja za letala in potnike. Lahko pa deluje v podjetniπkem duhu, neodvisno in aktivno, zato da bi ustvarilo in ohranilo kupce. Tradicionalni model letaliπë je bil oblikovan za zadovoljevanje osnovnih potreb potnikov, letalskih druæb πpediterjev in drugih uporabnikov. ObiËajno so taka letaliπëa bila ali πe vedno so dræavna last in delujejo kot javna podjetja. Alternativa temu je t. i. komercialni model letaliπë, katerega cilj je maksimirati prihodke od vseh poslovnih dejavnosti, povezanih z obratovanjem letaliπëa. Taka letaliπëa so organizirana kot delniπke druæbe ali druæbe z omejeno odgovornostjo. Znotraj druæbe prevladuje poslovna organiziranost namesto funkcijske. Komercialne dejavnosti v taki organizaciji dobijo mesto, ki si ga zasluæijo. Takemu izhodiπëu se prilagajata tudi poslovna kultura podjetja, ki je træno usmerjena od vodstva navzdol, in organizacijska struktura podjetja. Vodenje in upravljanje komercialne vsebine ima prav tako pomemben status kot opravljanje osnovne dejavnosti prometa. Treba je prepoznati kupce Kdo so kupci nekega letaliπ- Ëa? To so predvsem potniki, letalski prevozniki, podjetja, katerih dejavnost je povezana z letaliπëem, obiskovalci in seveda zaposleni na obmoëju letaliπëa. Vsaka od teh skupin zasluæi posebno obravnavo. Morda so potniki najpomembnejπa skupina in prav njim vsako sodobno organizirano letaliπko podjetje posveëa veliko pozornost z æeljo, da bi bili zadovoljni in da bi zagotavljali Ëim veëji prihodek podjetja. Zadovoljni potnik se bo vedno znova vraëal. Treba ga je obravnavati kot kupca, ki je zadovoljen s storitvijo in se zato vraëa. Danes, ko so letalski prevozi poceni, je ta verjetnost πe veliko veëja kot kadar koli v preteklosti. Kaj lahko letaliπëe ponudi potniku razen strehe nad glavo in drugih vsebin, ki so nujne za zaëetek ali konec potovanja? Potovanje, πe zlasti z letalom, je æe samo po sebi dovolj velika izkuπnja, na katero ljudje razliëno reagirajo. Kar pomislite: Ëe ste pogosto v zraku«, je polet za vas rutina, Ëe pa greste na pot le enkrat letno ali redkeje, pa...»as pred poletom je treba preæiveti prijetno. In kaj je boljπega kot ogled trgovin in kakπen nakup ali privoπëiti si kavico ali pijaëo. Letaliπki terminali vsebujejo veliko trgovinsko in gostinsko ponudbo po naëelu za vsakogar nekaj in po ugodnih cenah. Æe na zaëetku velja povedati, da letaliπëa nasploh niso veë tako draga«, kakor so bila nekoë. Sodobni kupec je cenovno obëutljiv in ve, koliko kaj stane v centru mesta ali v velikem trgovinskem centru na periferiji. Trgovci posebno pozornost posveëajo ponudbi, saj marsikdo na letaliπëu kupi tisto, kar je morda pozabil, ali pa opravi nakupe, za katere doslej ni imel Ëasa. Vsebina sodobnega letaliπkega terminala je prilagojena tem potrebam potnikov in drugih kupcev. Trgovine so razporejene tako, da jih potnikom ni treba iskati po terminalu in morajo biti na takih mestih, da imajo potniki pregled nad dogajanji, nad odhodi letal, in ne smejo biti predaleë od izhodov za vkrcanje. Vhodi v trgovine so πiroki, preglednost znotraj trgovin je velika. Skratka, vse je podrejeno potniku kot kupcu po na- Ëelu kupec je kralj«. Vse te dejavnosti pomenijo pomemben prispevek k prihodku letaliπkih podjetij. Zaradi razliëne organiziranosti letaliπë natanëne primerjave niso mogoëe, vendar o pomenu teh prihodkov dovolj pove podatek, da evropska letaliπka podjetja iz naslova komercialnih dejavnosti ustvarijo med 35- in 55 odstotkov vseh prihodkov. Zaradi danaπnjega stalnega zniæevanja cen letalskih prevozov, ki povzroëa pritisk prevoznikov in dejansko zniæevanje cen letaliπkih storitev, so komercialni prihodki dobrodoπlo nadomestilo. Tako upravljavci letaliπë lahko zagotavljajo kontinuiteto razvoja letaliπë, obenem pa potnikom in drugim skupinam ponujajo celovito storitev in omogoëajo zadovoljevanje njihovih potreb in æelja. V novem terminalu bo ponudba boljπa Kje je Aerodrom Ljubljana? ObstojeËi potniπki terminal je bil projektiran in zgrajen pred veë kakor tridesetimi leti, ko je bil pristop popolnoma druga- Ëen, kakor je danes. Bilo je poskrbljeno za prostocarinsko 14

15 prodajo, priljubljeni Duty Free, in za gostinsko ponudbo. UresniËevanje pravega trænega koncepta v takih prostorskih pogojih ni bilo mogoëe, Ëeprav je med obnovo terminala v devetdesetih letih priπlo do doloëenega poveëanja trgovinske ponudbe. To smo dosegli s kar najveëjim mogoëim poveëevanjem obstojeëih trgovin in s preureditvijo nekaterih praznih prostorov v trgovine. Prostorska razporeditev trgovin ni optimalna v skladu s priporoëili, vendar zaradi majhnosti terminala to ni tako velika ovira. Pomembno spremembo smo naredili tudi pri prodaji. V skladu s sploπno veljavnimi trendi na evropskih letaliπëih smo izvajanje dejavnosti oddali specializiranim trgovinskim in gostinskim podjetjem. Ta proces je trajal veë kakor deset let in se je konëal z oddajo proste carinske prodajalne v letu Spremenjene razmere na trgu so narekovale tudi to poslovno odloëitev, ki se je pozneje pokazala kot zelo uspeπno za vse sodelujoëe strani. Tako je Aerodrom Ljubljana poskuπal slediti sodobnim trendom v poslovanju in organizaciji letaliπë. Seveda nas na tej poti Ëaka πe veliko dela in prav projektiranje novega terminala bo velik izziv. Jure MeænarπiË Trgovine na Aerodromu Ljubljana imajo vse! Prvi in zadnji vtis o Sloveniji Vsako letaliπëe je nekakπna etnooaza, malo srediπëe sveta, kjer se sreëujejo ljudje najrazliënejπih barv, ver, poklicev, interesov... Take pa so tudi njihove zahteve, potrebe in æelje, ki jih imajo ob prihodu in odhodu. Tega se zelo dobro zavedajo tudi lastniki oziroma vodje trgovin, ki si na letaliπëu prizadevajo, da bi potnikom, domaëim in tujim, Ëim bolj ustregli. Niso le prodajalci, temveë v vsakem trenutku tudi informativna sluæba in nenazadnje tisti, ki potnike ob prihodu in odhodu pozdravijo z nasmehom. Trgovine na ljubljanskem letaliπëu so nepogreπljive za vsakega potnika. Antonija Hribar, vodja trgovine Kompas, d. d., ki ima sedeæ na Praæakovi 4 v Ljubljani, pozna letaliπëe in letaliπko ponudbo kakor svoj æep. Pa ne samo to, pozna celo njen razvoj. Kako ga le ne bi poznala, saj ga pomaga sooblikovati æe dolgih πtiriintrideset let. Pri vhodu je bila menjalnica. Najprej je bil en stolëek za enega Ëloveka. In na njem sem sedela jaz. Potem smo se selili pod πotore, saj so letaliπëe leta 1973 prenavljali,«se spominja TonËka, kakor jo kliëejo na letaliπ- Ëu tisti, ki jim je simpatiëna gospa z veliko estetskega okusa blizu. Hribarjeva namreë najraje ponuja tisto, kar bi si tudi sama zaæelela ob Foto: Irena Habe obisku in vstopu v novo dræavo. To pa so tipiëni slovenski izdelki. Prav zato je izlo- Ëila kup nepotrebnih reëi, saj je potnike in njihove æelje v dolgih letih dodobra spoznala. Naredila sem izbor med spominki, poiskala sem samo proizvajalce domaëe in umetne obrti in njihove izdelke nabavljam brez posrednikov. Mislim, da mi je uspelo,«pravi in bi ji kar pritrdili. V trgovinico Kompas namreë prihajajo ljudje tudi iz drugih krajev Slovenije, saj je pri TonËki mogoëe dobiti veliko doma- Ëih izdelkov na enem mestu. Ima namreë pravi izbor, njena skrita æelja pa je imeti Ëisto pravo majhno etnotrgovinico. Moderni so magnetki za hladilnike V Kompasovi trgovinici in menjalnici so trije zaposleni, vsi enako dihajo, mislijo in zato lahko tudi tako uspeπno prodajajo, pojasni Antonija Hribar. Prizadevajo si namreë, da bi na enem mestu potniku ali turistu ponudili kakovosten, estetski izdelek, spominek, ki bi predstavljal naπo dræavo, koπëek naravne in kulturne dediπëine in tudi koπëek naπe sedanjosti. Poleg menjalnice, ki ima veliko vlogo in kjer lahko potniki brezskrbno odkupijo in prodajo tuje gotovine, je v trgovinici mogoëe kupiti dnevno Ëasopisje, vse vrste tobaka in tobaënih izdelkov, galanterijske in keramiëne izdelke, majolike, bokalete in bokale vseh vrst, Ëipke in lutke v slovenskih narodnih noπah, po katerih so povpraπevali nekoë in povpraπujejo πe zdaj. Prizadevajo pa si, da bi v ponudbo vkljuëili tudi promocijske spominke z aplikacijo roæice, znakom TuristiËne Slovenije, ki jo v svetu tudi æe poznajo. Hribarjeva poudarja tudi pomen kristala iz Rogaπke Slatine, saj je tujcem izredno vπeë: Kristal iz Rogaπke je πe vedno zakon. Po 15

16 16 PREDSTAVLJAMO njem povpraπujejo predvsem Japonci in Kitajci.«Pred trgovinico so na ogled in naprodaj tudi Kladnikove knjige o lepotah Slovenije, po katerih tujci pogosto seæejo.»eprav, nam zaupa Hribarjeva, so v zadnjem Ëasu pravi svetovni modni zbirateljski krik in Ëudo - magnetki za hladilnik, ki gredo za med. Ljudje namreë te magnetke zbirajo in med njimi so tudi taki z oznako Slovenija. Hribarjeva πe dodaja, da zdaj potuje Ëedalje veë ljudi, zato je prodaja desetkrat veëja kakor pred tridesetimi leti, Ëeprav je tudi na letaliπëu kdaj zavladala prava kriza, med vojno za Slovenijo na primer. Na sreëo so to le spomini in danes je trgovinica Kompas po navadi polna, odprta od πeste ure zjutraj do devetnajste, tako da ujame prvega in pospremi zadnjega potnika. Mobitelov center Na letaliπëu pri vhodu takoj levo je Mobitelov center. Ta center ponuja potnikom pestro izbiro mobipaketov in mobitelefonov, obiskovalcem pa so na razpolago tudi mobikartice, vrednostnice NeoWLAN, najem mobilnih aparatov in svetovanje pri uporabi storitev. V prvem letu svojega delovanja je Mobitelov center na Aerodromu Ljubljana ponujal predvsem najem mobilnikov, ki so delovali v tujih omreæjih z drugaëno frekvenco (npr. ZDA), dajal informacije, skrbel za pomoë in svetovanje. Leto pozneje so v ponudbo vkljuëili tudi predplaëniπki prodajni program Mobi s pestro izbiro mobipaketov in prodajo vrednostnic oziroma mobikartic. Potniki so v Mobitelovem centru lahko vklju- Foto: Jure MeænarπiË Ëili storitev mobigostovanje in uredili vse potrebno za gostovanje v tujem omreæju, pri tem pa so jim pomagali tudi z nasveti. Pred dvema letoma so uvedli moænost pla- Ëila raëunov za storitve, pri Ëemer uporabnikom ni treba plaëati provizije. Mag. Urπa ManËek, pomoënica direktorja druæbe Mobitel, d. d., je pojasnila, da uporabniki mobilnike redkeje najemajo, vse pogosteje pa se zanimajo za storitve in prodajni asortiman. NaraπËa tudi πtevilo plaëil raëunov storitev, kar je med strankami zelo dobro sprejeta moænost. Poleg tega lahko uredijo tudi spremembe v svojem naroëniπkem razmerju, kakor so npr. sprememba naslova, zamenjava πtevilke pri ugodnosti Zveza ali Slovenska naveza ipd. Prodajo tudi veliko mobikartic, precej povpraπevanja pa je tudi po storitvi NeoWLAN, ki omogoëa brezæiëni πirokopasovni dostop do interneta. Uporabniki se veëinoma zanimajo za moænosti gostovanja v tujih omreæjih brez naroëila. Premiπljujejo tudi o dopolnitvi ponudbe s prodajo razliënih polnilnikov za mobilne aparate. Najbolj iskani so parfumi Na Aerodromu Ljubljana so tudi tri prodajalne v mednarodnem prostoru. Dve taki trgovini sta na odhodu iz Slovenije, ena pa na prihodu. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo sta se preoblikovali iz Duty Free Shopa«v Travel Value & Duty free«, kar pomeni, da ponujata enako blago po enaki ceni vsem potnikom, ne glede na to, kam potujejo. Potniki, ki potujejo po EU, lahko kupujejo le obdavëeno blago, vsi drugi pa prostocarinsko blago, vendar vsi enake izdelke in po enaki ceni. Raven cen je Foto: Irena Habe taka, kakor je bila pred vstopom v EU. Kupcem omogoëamo πirok izbor parfumerije in kozmetike, pijaë, sladkarij, tobaënih izdelkov, tehnike, modnih dodatkov, domaëe obrti in igraë. Med navedenimi izdelki je veliko takih, ki jih lahko potniki kupijo izkljuëno v teh prodajalnah. Neodkrit dragulj je prodajalna na prihodu v Slovenijo, ki jo veëina potnikov prezre, Ëeprav so cene enake kakor v veliki prodajalni na odhodu. Najbolje prodajana skupina izdelkov je parfumerija zaradi konkurenënih cen in velikega izbora uveljavljenih svetovnih znamk. Ta del ponudbe cenijo predvsem stalni potniki, ki obiπëejo naπe prodajalne veëkrat na leto. Vsak mesec presenetimo kupce tudi s posebnimi akcijami, predstavitvami in zniæanji. Odziv je vedno zelo dober,«je pojasnil Joæe Brodnik, Regal GH d. o. o., in kot zanimivost dodal, da so najboljπi kupci v prodajalni tisti, ki letijo na relaciji Ljubljana-Moskva. Kupujejo namreë samo najboljπe izdelke tuje in domaëe ponudbe. Potniki so

17 Foto: Irena Habe Commercial activities represent an important contribution to airports revenue. Because the organization of airports varies greatly, it is not possible to make a precise comparison, but it is indicative that European airports realize between 35 and 55% of all their revenues from commercial activities. Because the cost of air transportation is continuing to drop today, putting pressure on carriers and actually lowering the cost of airport services, commercial revenues are a welcome substitute. Airport operators can ensure the continued development of their airports in this way, and at the same time offer comprehensive service to passengers and other groups by meeting their needs and wishes. Where is Ljubljana Airport? How have commercial activities developed at Slovenia s largest airport? The current passenger terminal was planned and built more than thirty years ago, when the approach was completely different from what it is today. It was outfitted for duty-free shopping and catering services. It was not possible to implement a real marketing concept under such spatial conditions, even though the shopping possibilities were increased to some degree during the renovation of the terminal in the 1990s. This was achieved through the greatest possible expansion of the existing shops and by turning some of the unused areas into shops. The spatial arrangement of the shops is not optimal regarding the recommendations, but because of the small size of the terminal this is not such a great obstacle. An important change was also made in sales. Following the general trends at European airports, we outsourced activities to specialized commercial and catering companies. This process took more than ten years and was completed with the leasing of the duty free shop in Changing market conditions also dictated this business decision, which later proved to be very successful for all parties concerned. In this way Ljubljana Airport has tried to follow current trends in airport operations and organization. Much work still awaits us, of course, and planning the new terminal in particular will be a great challenge. Foto: Irena Habe li smo si delu posvetiti vso svojo energijo in tudi sredstva. Zato smo preæiveli. Kupcev je Ëedalje veë, po sprejetju Slovenije v EU se je promet poveëal za 80 odstotkov,«pove Medvedova in nadaljuje: Naπ cilj niso le potniki, ampak tudi zaposleni. Veliko jih namreë hodi k nam na malico, saj je v naπi ponudbi tudi hrana. S ponudbo se prilagajamo tudi tujcem, zato v zadnjem Ëasu ponujamo veliko sladkarij in razliëne vrste vin izbranih domaëih sort. Primerilo se je namreë æe, da so tujci k nam priπli z listkom in spraπevali, kje bi lahko kupili tako in tako vino.«nisem le prodajalka...«kupujejo vsi narodi. Zelo zapravljivi so Amerikanci, Angleæi, v trgovini Medved pa nakupuje tudi precej Rusov, ki posegajo po æganju, kakrπnega sami nimajo: medici, viljamovki, slivovki, borovniëevcu, orehovcu itd. To so kupci srednjih let in druæine, med mladimi pa je najveë Angleæev. Ti izberejo sladke Preπernove kroglice, Ëokolado Gorenjka, fige itd. Seveda pa ljudje æelijo tudi nja je prikupna Lerka Medved. Pri nas dela v trgovini vsa druæina. Tu smo v dobrem in slabem. Na zaëetku vojne in tri leta po njej smo æivotarili, a vztrajali smo in izplaëalo se je. Pri tem nam je pomagalo letaliπëe in nam v tistih najhujπih Ëasih ni zara- Ëunavalo stroπkov. Prizadevana sploπno s ponudbo zadovoljni, kar dokazuje tudi podatek, da prodajalno obiπëe vsak Ëetrti potnik, ki potuje prek Aerodroma Ljubljana,««je πe povedal Joæe Brodnik. Obeta se nov koncept trgovin Travel value in Duty Free Da bi v prihodnje v svoje trgovine privabili πe veë potnikov, v Regal GH pripravljajo nekaj novosti pri zasnovi ponudbe. V veëji Travel value prodajalni bo manj prostora za tobaëni program, uvajajo pa usnjeni potovalni program, ure in konfekcijo. Travel value v prihodih bodo obogatili z igraëami in s spominki ter s prodajnim konceptom vse po 15 EUR«. Ponudbo vseh izdelkov po enotni ceni, namenjeno predvsem kupcem, ki imajo malo Ëasa, na letaliπëih v tujini æe poznajo, pri nas pa jo prvi uvaja Regal GH skupaj z dobaviteljem, podjetjem Gebruder Heinemann. V enotni ponudbi bodo ure, nakit, πali, tehnika, nakit in modni dodatki. Od igle do slona Tako rekoë imajo vse. To velja za trgovinico Medved, katere lastnica in poslovodkikupiti kaj otrokom, zato imamo na policah vedno tudi letala, avtomobilëke, pliπaste igraëe, nahrbtnike, denarnice, punëke, potiskane majice in kape, boksarice, tangice, zastavice, vse s slovenskim emblemom. Zelo se trudim za izdelke s slovenskim logotipom.«ljudje najpogosteje zapravljajo od aprila do septembra, ko se sezona konëa. Trgovinica Medved je odprta vse dni v tednu. Ljudje potrebujejo vse. In jaz vse nabavim. Pri nas imamo poleg naπtetega tudi nahrbtnike, potovalne torbe, kljuëavnice za potovalke, pasove za torbe, napihnjene blazine za v letala, kompresorske nogavice in dokolenke za æenske, pred katerimi je dolga pot, igralne karte za krajπanje uric na letaliπëu, æepne knjiæne izdaje (med njimi smo opazili tudi Preπernovo Zdravljico, op.avtorice), kozmetiëne torbice, baterije vseh vrst, svinënike itd.«pojasni Medvedova in πe nekaj pripomni:»e hoëejo cigarete, zamenjati denar ali kaj podobnega, jih usmerim v Kompasovo trgovinico, Ëe æelijo poπtne storitve, jih usmerim tja, Ëe ne vedo, kje plaëati parkirnino, jim povem. Zavedam se, da nisem le prodajalka, ampak tudi informatorka. Sem tukaj, ko tujec pride, in sem spet tu, ko odide.»lovek na letaliπ- Ëu je zame vse.«vesna TripkoviË 17

18 18 Z LETALI»A Tik pred odprtjem nove parkirne hiπe Prej kot v letu dni je nasproti letaliπkega terminala zrasla nova parkirna hiπa s poslovnim prizidkom. Parkirna hiπa, ki naj bi bila po nekaterih podatkih celo najveëja v Sloveniji, za letaliπëe in njegove potnike predstavlja veliko pridobitev. Foto: Irena Habe Foto: Jure MeænarπiË Simulacija novega potniπkega terminala Prometna ureditev okoli nove parkirne hiπe tevilo potnikov na letaliπ- Ëu æe nekaj let naraπëa. Tudi napovedi za prihodnost so zelo optimistiëne. PriËakuje se, da se bo πtevilo potnikov na ljubljanskem letaliπëu do leta 2015 podvojilo. Rast potnikov zahteva veëje in sodobnejπe zmogljivosti, sedanja letaliπka stavba pa je za obseg prometa, ki ga imamo danes, komajda πe dovolj velika. LetaliπËe bomo razπirili z novim terminalom in dodatnimi zmogljivostmi. V ta namen je bilo treba πe pred zaëetkom πiritve poskrbeti, da bo v tem Ëasu na voljo dovolj parkirnih prostorov. Parkirna hiπa je æe skorajda nared, z njo pa Aerodrom Ljubljana dobiva podobo, kakrπno imajo moderna evropska letaliπëa. Izvajalec del, druæba SCT, je brniπko velikanko«zgradil v rekordnem Ëasu. Dela so se namreë zaëela julija lani z zakoliëenjem in izkopom 27 tisoë kubiënih metrov materiala za gradbeno jamo, februarja letos pa je gradnja zaradi izjemno nizkih temperatur praktiëno mirovala. Nova parkirna hiπa obsega skoraj kvadratnih metrov povrπin ( kvadratnih metrov parkirnih in 4270 kvadratnih metrov poslovnih povrπin). Zunanja ureditev predvideva ureditev intervencijskih poti, dovoznih povrπin in ozelenitev ter ureditev platoja med parkirno hiπo in potniπkim terminalom. V novi parkirni hiπi je v πtirih etaæah prostora za pribliæno 1320 avtomobilov, opremljena pa bo z najsodobnejπimi sistemi za varovanje in za detekcijo ter usmerjanje na prosta parkirna mesta, s toaletnimi prostori in dvigali. Parkirno hiπo s potniπkim terminalom povezuje nadstreπek, ki ga bodo obiskovalci letaliπ- Ëa πe posebej veseli pozimi in ob deæevnih dneh. Zaradi veëje udobnosti in varnosti bodo cene parkiranja v novi parkirni hiπi za pribliæno 20 odstotkov viπje kot na odprtem parkiriπëu. Potniki se bodo seveda sami lahko odloëali, kje bodo pustili svojega jeklenega konjiëka. V poslovnem delu novogradnje bo svoje mesto dobila uprava letaliπëa s strokovnimi sluæbami in prometno-tehniënim sektorjem, rent -a-car agencije, letaliπka ambulanta, ki bo dostopna tudi zunanjim uporabnikom, ter veënamenska konferenëna dvorana z veë kot 100 sedeæi. Celotna vrednost naloæbe znaπa 2,8 milijarde tolarjev, Aerodrom Ljubljana pa jo v celoti financira z lastnimi sredstvi.

19 OdliËnost spletnega komuniciranja Spletnemu portalu ki smo ga pripravili v sodelovanju z agencijo Hal Interactive iz Kamnika, so tri razliëne æirije prisodile æe tri priznanja. Decembra 2004 nas je razveselil Zlati Netko Gospodarske zbornice, januarja Izidor na 4. Net konferenci in marca πe Srebrno priznanje na 14. Slovenskem oglaπevalskem festivalu. Vse tri nagrade nam veliko pomenijo in smo nanje zelo ponosni. Dokazujejo, da se je Aerodrom Ljubljana s spletnim portalom uvrstil med podjetja, ki uresniëujejo odliënost komuniciranja s svojim okoljem. Hkrati so omenjena priznanja zaveza in motivacija, da bomo visok nivo komuniciranja, ne le na spletu, temveë tudi preko drugih medijev, ohranjali in izpopolnjevali tudi v prihodnje. Nagrade, predvsem pa visok obisk in zadovoljstvo uporabnikov portala potrjujejo, da dosega cilje, ki smo si jih zastavili. Mednje πtejemo predvsem informativnost, uporabnost in prilagojenost ciljnim skupinam, πe posebej potnikom in obiskovalcem letaliπëa. PrviË v zgodovini milijon potnikov na leto 9. decembra lani je v letaliπko stavbo Aerodroma Ljubljana prvië v njegovi zgodovini stopil milijonti potnik. Gre za okroglo πtevilko z velikim pomenom. Potrjuje, da je letaliπëe v preteklosti vleklo prave poteze, hkrati pa ga zavezuje k nadaljnjemu razvoju in inovativnim projektom v prihodnosti. Prva milijonta potnica v enem letu v zgodovini ljubljanskega letaliπëa je Irena Jernej iz Dravograda. SreËo ji je prinesla letalska vozovnica za let Adrie Airways na liniji Ljubljana Frankfurt, pot pa je iz Frankfurta nadaljevala v Avstralijo. Milijonti potnici v pozdrav smo pripravili slovesen sprejem ter jo v sodelovanju z Adrio Airways in agencijo Kompas obdarili s potovanjem za dve osebi na poljubno destinacijo v okviru Adriine mreæe ter s tridnevnim izletom v Pariz. Milijonti potnik je mejnik v razvoju, ki smo ga dolgo Ëakali in ga bomo izkoristili za potrditev, da v razvoju ne zaostajamo. Novi potniki nas silijo v nov razvojni ciklus z naloæbami v nove objekte, v posodabljanje infrastrukture, v optimizacijo poslovanja in v iskanje novih priloænosti za pridobivanje letalskih potnikov predvsem v povezovanju s turizmom. Promet na letaliπ- Ëu danes ne bi bil tako æivahen, Ëe ne bi v preteklih desetih letih ogromno vlagali v posodobitev infrastrukture, ter razvoj komercialnih storitev in v aktivno træenje na podroëju pridobivanja tako Ëarterskih letov kot rednih letalskih prevoznikov. Foto: Matej Povπe Vinko Moæe na Borznem fokusu Marca se je v organizaciji Ëasnika Finance zgodil æe 13. Borzni fokus. Nanj je bil za govorca povabljen tudi Vinko Moæe, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana, in sicer z namenom, da predstavi razloge za hitro rast delnice Aerodroma Ljubljana. Delnica AELG je bila lansko leto nesporna zmagovalka v kotaciji A na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Njena vrednost je lani porasla za skoraj 100 odstotkov. Vinko Moæe je povedal, da so vzroki za rast delnice v relativno visokih dividendah, konstantnem poveëevanju prometa in v pogodbah z novimi letalskimi prevozniki, kar kaæe na to, da se je Aerodrom Ljubljana na vstop Slovenije v EU dobro pripravil. Od vzrokov za rast delnice je izpostavil πe poëasno rast delnice v le- Na obisku na letaliπëu minister za promet Janez BoæiË, Vinko Moæe in Erwan Fouéré, predsednik evropske komisije v Sloveniji. Obisk ministra za promet Marca je Aerodrom Ljubljana kar dvakrat obiskal mag. Janez BoæiË, minister za promet. Najprej se je mudil na delovnem sestanku, ob drugem obisku pa je sodeloval kot govornik na novinarski konferenci o pravicah letalskih potnikov. Ministrov prvi obisk je bil delovni sestanek, na katerem mu je vodstvo letaliπëa predstavilo kljuëna odprta vpraπanja med letaliπëem in dræavo, ki jih je treba Ëim prej urediti za nemoten nadaljnji razvoj letaliπëa. Kot najpomembnejπe so izpostavili nujnost podpisa pogodbe o stavbni pravici in zakupu zemljiπë. Ta bo definirala upravljavske pravice, stavbno pravico in tudi nadomestila, pod katerimi Aerodrom Ljubljana upravlja, vodi in razvija osrednje slovensko letaliπëe. Govorili so tudi o nujnosti prestavitve sedanje Foto: BOBO ceste, ki vodi do letaliπëa, zahtevah Schengenskega sporazuma in s tem povezanimi spremembami pri sprejemu in odpravi potnikov, prtljage, letal in tovora ter o nujnosti sprejetja podzakonskih aktov k Zakonu o letalstvu, ki se nanaπajo na podroëje varnosti civilnega zraënega prometa. Ob svojem drugem obisku je minister sodeloval kot govornik na novinarski konferenci o poveëanju pravic letalskih potnikov, ki jo je v naπih prostorih organiziralo Predstavniπtvo Evropske komisije v Sloveniji. V dræavah, Ëlanicah Evropske unije, imajo namreë letalski potniki po novem veë pravic, in sicer predvsem v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov. Preden kam odpotujete, je vsekakor priporoëljivo, da se s tem seznanite. tih od 1999 do 2002, dobro poslovanje in zaupanje vlagateljev v to, da bo delnica rasla tudi v prihodnje, zaradi Ëesar je ponudba delnic majhna. Poudaril je, da je Aerodrom Ljubljana podjetje z jasno strategijo, ki izpolnjuje javno dane obljube in ki je ves Ëas dobro in premiπljeno komuniciralo s svojimi javnostmi. Omenjeno zagotovo pozitivno vpliva na zaupanje vlagateljev. 19

20 Z LETALI»A Raziskava med potniki easyjeta V sodelovanju s Creativ Media smo pred kratkim izvedli raziskavo med potniki, ki z easyjetom potujejo na relaciji London-Ljubljana in Berlin-Ljubljana. Glavni cilj tri tedne trajajoëe raziskave je bil opredeliti potencial, ki ga Aerodrom Ljubljana nudi razvoju turizma. Med tujimi potniki, ki z easyjetom potujejo na relaciji London-Ljubljana, je bilo anketiranih 447 potnikov. PovpreËna struktura teh potnikov je bila 41,6 odstotka æensk, 34 odstotkov potnikov je v starostni skupini od 25 do 34 let, 38,7 odstotka visoko kvalificiranih z najviπjim odstotkom osebnega letnega dohodka nad ,2 odstotka jih je potovalo v paru. Kot priëakovano, jih najveë pripotuje v Slovenijo zaradi turizma. Prevladujeta smuëanje (49,8 odstotka) in mestni turizem (34,9 odstotka). NajveË jih je bivalo na enem mestu, in sicer polovica v Ljubljani ter 21,4 odstotka v Kranjski Gori v povpreëju od 6 do 11 dni, najveë v hotelih s πtirimi zvezdicami. V raziskavo je bilo vkljuëenih 210 tujih potnikov na relaciji Berlin-Ljubljana. Njihova povpreëna struktura je naslednja: moπkih je za 15 odstotkov veë kot æensk, najveë je πtudentov (35,83 odstotka) nemπke narodnosti (53,15 odstotka), prevladuje starostna skupina od 25 do 34 let (35,43 odstotka). VeË kot polovica jih pripotuje v Slovenijo za vikend z namenom ogleda mest, temu pa sledi smuëanje (21,7 Aerodrom Portoroæ je poleg Ljubljane in Maribora tretje mednarodno letaliπëe v Sloveniji. Po letih stagnacije je preobrat doæivelo lansko leto, ko so πtiri podjetja in piranska obëina z lastnimi vloæki omogoëili uspeπno dokapitalizacijo letaliπëa. Prvi projekti so æe pred vrati. ObËina Piran, Aerodrom Ljubljana, Luka Koper, Istrabenz in Cestno podjetje Ko- odstotka). NajveË jih biva v Ljubljani (68,6 odstotka), namestitev pa tretjini potnikov rezervirajo prijatelji, sorodniki ali podjetje. VeË kot polovica potnikov biva na enem mestu, glavni razlog za to pa je pomanjkanje Ëasa. Med slovenskimi easyjet potniki, ki so leteli med Londonom in Ljubljano, je na anketna vpraπanja odgovarjalo 195 potnikov. Moπkih je malenkost veë kot æensk, prevladujejo potniki v starostni skupini od Uvedba redne letalske povezave na Aerodromu Portoroæ 25 do 34 let (43 odstotkov), najveë je πtudentov (37,6 odstotka). Pri veë kot polovici je konëna destinacija potovanja London, kamor potujejo zaradi turizma. Pri vpraπanju, kjer so potniki ocenjevali Aerodrom Ljubljana, so mu v povpreëju dodelili nadpovpreëne ocene, najviπjo prijaznosti zemeljskih stevardes. Na relaciji Berlin-Ljubljana je bilo anketiranih 335 slovenskih potnikov. Od teh je bilo za 7 odstotkov veë moπkih Pokroviteljstvo mojstra v telemarku Foto: Sara KovaËeviË kot z æensk, 11 odstotkov potnikov potuje v paru, najveë pa je πtudentov iz starostne skupine od 15 do 34 let (72,6 odstotka). Dva najpogostejπa vira informacij, kje so potniki izvedeli za easyjetovo relacijo Berlin, so jumbo plakati (24,8 odstotka) ter prijatelji, znanci in sodelavci (24,5 odstotka). Pri skoraj polovici potnikov je poglavitni namen potovanja v NemËijo turizem, Berlin pa je konëna destinacija pri 81 odstotkih anketiranih potnikov. Romantika na snegu, globok poklek v zavoju, prosta peta, vraëanje v preteklost... To je le nekaj asociacij na telemark, smuëarsko tehniko, ki ponovno navduπuje. Med sponzorskimi projekti minule zime izpostavljamo pokroviteljstvo slovenskega mojstra v telemarku, Davida PrimoæiËa. Vzpon slovenskega smuëanja telekark se je zaëel s prihodom danes 27-letnega Træi- Ëana Davida PrimoæiËa. David je svoj ognjeni krst v svetovnem pokalu doæivel v sezoni 1997/98, ko je z dobrimi rezultati prvië opozoril nase na finalu svetovnega pokala v ZDA. Prava eksplozija je sledila v sezoni 2000/01, ko je slovenskemu telemarku David prinesel prvo uvrstitev na stopniëke v svetovnem pokalu, dosegel pa tudi svojo prvo zmago. Sezono je konëal kot Ëetrti telemarker na svetu, osvojil pa je tudi srebrno kolajno v skupnem seπtevku discipline πprint. Tudi v naslednjih sezonah je ostajal v samem vrhu. Njegova dosedanja bilanca na tekmovanjih za svetovni pokal je 8 zmag, 5 drugih in 6 tretjih mest. V svoji zbirki ima tudi πtiri kolajne skupnih seπtevkov posameznih disciplin, in sicer dve srebrni v πprintu, eno bronasto v veleslalomu in πe eno srebrno za skupni seπtevek svetovnega pokala. NajveËji uspeh kariere je doæivel v sezoni 2002/03, ko je na svetovnem prvenstvu poleg dveh naslovov svetovnega podprvaka v veleslalomu in kombinaciji osvojil πe naslov svetovnega prvaka v πprintu. Tudi v letoπnji sezoni je David dosegal odliëne rezultate, saj na prvih devetih tekmovanjih nikoli ni bil slabπi kot osmi, vknjiæil pa je tudi 2 zmagi in eno drugo mesto. Na æalost pa mu je pohod na njegov zadnji neizpolnjeni cilj, naslov skupnega zmagovalca svetovnega pokala, prepreëila strgana kriæna vez v kolenu. Verjamemo, da se bo v naslednji sezoni vrnil πe moënejπi in πe boljπi, kot je bil. per so lani oæivili upanje za tretje mednarodno letaliπëe v Sloveniji. V Portoroæu stremijo k temu, da bi ob manjπem πtevilu operacij poveëali πtevilo potnikov. Njihov poglavitni cilj je uvedba redne oziroma Ëarterske linije pred zaëetkom poletne sezone. Skupaj s πe nekaterimi partnerji intenzivno delajo na projektu, ki bi na portoroπko letaliπëe pripeljal letalo z do 30 sedeæi, uresniëitev tega projekta pa ni veë daleë. Izjemno velik zalogaj predstavlja posodobitev celotne letaliπke infrastrukture. Ta je precej dotrajana, saj se dobrih deset let v posodabljanje ni vlagalo niëesar. Pri tem so portoroπkemu letaliπëu v izjemno pomoë znanje in izkuπnje Aerodroma Ljubljana, ki je s slabimi 31 odstotki tudi njihov najveëji lastnik. Foto: Irena Habe 20

21 Adria Airways poveëala floto, prepeljala tudi veë potnikov Adria Airways se je decembra lani kot regionalna Ëlanica pridruæila najveëjemu globalnemu zdruæenju letalskih prevoznikov Star Alliance. Tako lahko zdaj svojim potnikom zagotovi vse prednosti, ki jih prinaπa izboljπan dostop do svetovnega omreæja vseh prevoznikov zdruæenih v Star Alliance. Poleg tega so potnikom na voljo ugodnosti, ki jih ponujajo prevozniki - Ëlani Star Alliance, kot so prijava na let do konëne destinacije, priznavanje statusa, vstop v letaliπke salone ter zbiranje in uveljavljanje toëk ali milj v okviru programov za pogoste potnike. Konec januarja je na ljubljanskem letaliπëu iz Montreala pristalo novo Adriino letalo tipa Canadair Regional Jet CRJ 200 LR kanadskega proizvajalca letal Bombardier, s Ëimer je Adria svojo floto poveëala na deset letal. Poleg sedmih CRJ 200 so v njej πe tri letala Airbus A320. Letalo CRJ 200 ima 48 sedeæev in je v svetu najbolje prodajano reaktivno letalo za regionalne polete. Sicer je Adria v lanskem letu prepeljala za dva odstotka veë potnikov kot predlani. Na rednih linijah je letelo 765 tisoë potnikov in na Ëarterskih letih 120 tisoë potnikov. Na svojih letih so prepeljali tudi ton tovora. Kot drugi letalski prevozniki je tudi Adria 27. marca preπla na poletni vozni red, ki velja do 30. oktobra. Na æe obstoje- Ëih linijah so dodali πtevilo tedenskih letov in tako v sodelovanju s svojimi partnerji omogoëajo zelo dobre povezave naprej po Evropi in po svetu. V poletni sezoni 2005 bodo Adriini Ëarterski leti povezovali Ljubljano tudi s πtevilnimi poëitniπkimi destinacijami, predvsem v Sredozemlju. Austrian Airlines na Brniku Foto: Irena Habe Novice zbrala in uredila: Brigita Zorec Nove destinacije pri Malévu Leto 2004 je bilo na letaliπëu Ferihegy v Budimpeπti πe bolj zanimivo za tranzitne potnike kot prejπnja leta. Vsak teden so se v Budimpeπti potniki, ki potujejo z Malévom, vkrcali na veë kot poletov. Iz Budimpeπte imajo 450 poletov na teden oziroma od 53 do 70 poletov na dan. Malév s svojimi code-share partnerji leti v 73 mest v 44 dræavah. Z novim voznim redom se bodo πtevilnim destinacijam pridruæile πe nove: Malaga, Gothenburg, Oslo ter Burghas in Cork. EasyJetove spletne strani tudi v slovenπëini Slovencem za rezervacijo easyjetove letalske vozovnice ni veë treba znati tujega jezika velikih narodov, saj je spletna stran sedaj na voljo tudi v slovenskem jeziku. Na novi strani lahko potniki v svojem jeziku preverite zasedenost letal, urnike in cene letov ter hitro in varno rezervirate let po ugodni ceni. Spletna stran potniku omogo- Ëa, da preveri rezervacijo in spremeni podrobnosti rezerviranega leta 24 ur na dan. Spletna stran vsebuje odgovore na najbolj pogosto zastavljena vpraπanja, potnik si lahko prebere pravilnik o varni uporabi, omogoëa pa tudi izbiro denarne valute za plaëilo rezervacije. Za laæje naërtovanje potovanja po pristanku na doloëeni destinaciji spletna stran ponuja dostop do strani easyjetovih partnerjev, kjer se lahko rezervira nastanitev v izbranem hotelu in najame avtomobil po konkurenënih cenah. EasyJet se kot prvi nizko cenovnik prilagaja tudi poslovneæem, ki veljajo za enega donosnejπih trænih segmentov v letalski industriji. V sodelovanju z vodilno svetovno agencijo za poslovna potovanja Business Travel International (BTI) bo poslovneæem omogoëal laæjo rezervacijo vozovnic. S podpisom pogodbe z omenjeno agencijo ji je omogoëil dostop do sistema rezervacij in vso potrebno podporo. Sicer pa easyjet πe naprej πiri in razvija svojo najpomembnejπo bazo v celinski Evropi - berlinsko letaliπëe Schönefeld. Za letos so napovedali povezavo Berlina z osmimi novimi destinacijami, in sicer z Belfastom, Maastricht-Aachnom, Olbiem, Piso, Valencio, Rimom, Milanom in z londonskim Gatwickom. Novi leti s»sa Foto: Jure MeænarπiË Prenovljeno poslovalnico Austrian Airlines, ki Brnik povezuje z Dunajem, lahko od januarja naprej najdete na Aerodromu Ljubljana. Vozovnico za let lahko tako kupite samo na Brniku, saj so prostore na Gosposvetski cesti v Ljubljani zaprli. PoveËali so tudi πtevilo zaposlenih, in sicer z dva na pet. Med novostmi pri Austrianu velja omeniti silver ticket«. Gre za storitev, ki potnikom ob nakupu vozovnice za ekonomski razred daje pravico za potovanje v poslovnem razredu. Foto: Irena Habe Zaradi velikega zanimanja potnikov za let med Ljubljano in Prago so dnevni povezavi med tema dvema mestoma dodali tri nove lete. Dodatno se lahko v Prago podate z veëernim letom v nedeljo, torek in petek, vrnete pa z dodatnimi jutranjimi leti v ponedeljek, sredo in soboto. Storitev za brniπke potnike je od marca dalje dopolnjena z elektronsko prodajo kart. Od novih destinacij so v svojo mreæo dodali Sarajevo, Skopje in Minsk (Belorusija). 21

22 NA I LETALSKI PREVOZNIKI ADRIA AIRWAYS, Slovenski letalski prevoznik, d.d. KuzmiËeva 7, SI Ljubljana, tel.: (0) faks: +386 (0) Sedeæ Adrie je v Ljubljani, njena predstavniπtva so v Londonu, Parizu, Moskvi, Frankfurtu, Münchnu, Zagrebu, Sarajevu, Skopju, Zürichu in na Dunaju, prodajna mesta pa v skoraj vseh evropskih dræavah. Informacije in rezervacije letalskih vozovnic, klicni center: telefon: brezplaëna telefonska πtevilka: E poπta: booking@adria.si Flota: V Adriini floti je deset letal: tri letala Airbus A320 s 162 sedeæi in sedem letal Canadair Regional Jet CRJ 200 z 48 sedeæi. To je sodobna, visoko tehnoloπka flota, okolju prijazna in ekonomiëna. Adria svojo floto v skladu z evropskimi standardi vzdræuje sama. Leti: Slovenski letalski prevoznik Adria Airways povezuje Ljubljano z veë kot πtirideset rednimi in Ëarter destinacijami po Evropi. Adria ima okrog 180 rednih poletov na teden iz Ljubljane v Amsterdam, Bruselj, Kobenhaven, Frankfurt, Istanbul, London, Moskvo, München, Ohrid, Pariz, Priπtino, Podgorico, Sarajevo, Skopje, Zürich in na Dunaj, ter dnevno opravlja tudi polete med Dunajem in Frankfurtom. S svojimi partnerji nudi zelo dobre povezave po Evropi in po vsem svetu.»arterski leti so skozi vse leto. Poleti bodo leteli na naslednja letaliπëa: v GrËiji Heraklion, Chania, Rodos, Santorini, Samos, Lesbos, Karpatos, Krf, Kos, Zakintos, Preveza, Kefalonija in Atene, v TurËiji Antalya in Dalaman, v paniji Palma de Mallorca, v Tuniziji Tunis in Djerba, na Hrvaπkem Dubrovnik in Split, Constanca v Romuniji, v Larnaco, Tel Aviv. Adriina blagovna sluæba odpravlja poπiljke tovora na letaliπëa po vsem svetu. Panoramski poleti: Adria z letali Piper s tremi sedeæi izvaja tudi panoramske polete po Sloveniji. Panoramski polet je lahko tudi izvirno darilo, vsekakor pa nepozabno doæivetje. Prelet iz Ljubljane stane SIT, prelet Ëez Bled, Triglav in Bohinj SIT, ogled Slovenije SIT (cene so za tri osebe, davek vkljuëen). Informacije po telefonu: Bombardier pooblaπëeni servisni center: Proizvajalec letal Bombardier iz Kanade je Adrio leta 2002 izbral za svoj prvi in edini pooblaπëeni servis letal v Evropi, v njem opravljajo redna vzdræevalna dela in modifikacije na letalih Canadair Regional Jet za tuje letalske prevoznike. Do sedaj so opravili tehniëno vzdræevalna dela na veë kot 150 letalih tipa CRJ 200 in CRJ 700 druæb Lufthansa City Line, Air Dolomiti, Brit Air, Malev, Air Nostrum in drugih. Odzivi letalskih prevoznikov in tovarne Bombardier so pozitivni in zmoænosti za leto 2005 imajo dobro zasedene. Ugodnosti First minute«ponudbe ob nakupu letalskih vozovnic vsaj 28 dni pred zaëetkom potovanja v Amsterdam æe za 115 EUR, Kobenhaven za 125 EUR, Frankfurt za 92 EUR, München ali Dunaj za 89 EUR, Pariz za 115 EUR, Zürich za 99 EUR, London za 99 EUR. Poslovna potovanja - Ëe potujete v ekonomskem razredu lahko med tednom poletite v London æe za 184 EUR, v Amsterdam za 302 EUR, v Munchen za 228 EUR, Moskvo za 421 EUR, Zurich za 260 EUR, Frankfurt za 292 EUR, Pariz za 345 EUR... Ob nakupu letalske vozovnice vsaj 7 dni pred nameravanim odhodom vam za ceno potovanja v ekonomskem razredu, tudi Ëe potujete med tednom, nudimo polet v poslovnem razredu! Ponudba za mlade - Ëe ste mlajπi od 25 let oz. πtudent do 28. leta lahko potujete v Amsterdam, Bruselj, Kobenhaven za 94 EUR, v Frankfurt, London za 70 EUR, München ali Dunaj za 57 EUR, Pariz za 91 EUR, Moskvo za 190 EUR, Zürich za 65 EUR... Navedeni zneski veljajo za enosmerna potovanja. VroËe cene za nakup vozovnic na spletnih straneh tevilo mest in pogoji potovanja so omejeni, informacije na ali po telefonu Prodaja vozovnic: Rezervacije in informacije v zvezi z voznim redom in cenami vozovnic so po telefonu , , po elektronski poπti booking@adria.si ali na Foto: Irena Habe AIR FRANCE Igriπka 5, SI Ljubljana tel : (0) Air France je po πtevilu potnikov najveëja evropska letalska druæba, v mednarodnem prometu pa tretja na svetu. Obvladuje 17,4 odstotni træni deleæ. Njena letala vsak dan opravijo 1800 letov na 189 destinacij v 84 dræavah. Z letaliπëa Charles de Gaulle, kjer je zaposlenih usluæbencev in je eno najveëjih v Evropi, Air France dnevno prepelje potnikov, opravi 710 letov na dan in povezovalnih letov na teden. Flota: Flota Air France zdruæuje 360 modernih, tehnoloπko AUSTRIAN AIRLINES Zg. Brnik 130a, SI Brnik-aerodrom tel.: +386 (0) fax.: +386 (0) tomaz.tolar@aua.com Austrian Airlines - avstrijska letalska druæba, ustanovljena 30. septembra 1957, skupaj z Austrian Arrows in Laudo tvori Austrian Airlines Group, ki preko letaliπëa na Dunaju povezuje veë kot 130 destinacij v 66 dræavah na 5 kontinentih. Flota: Austrian Airlines Group πteje 99 letal. Od teh jih je 35 v lasti Austrian Airlines (Airbus A , A , A ,»SA CZECH AIRLINES Zg. Brnik 130a, SI Brnik-aerodrom tel: +386 (0) faks: +386 (0) mail: janus-csa@siol.net; lju@czechairlines.com http//: Czech Airlines (»SA) je ena najstarejπih letalskih druæb na svetu, osnovana je bila æe leta Preko Prage povezuje 126 destinacij v 48 dræavah po svetu, na domaëih linijah pa leti v Brno, Ostravo in Karlove Vare. Letno prepelje veë kot 4 miljone potnikov, za njihovo udobje pa skrbi okoli 4500 zaposlenih. Czech Airlines je bila leta 2002 in 2003 izbrana kot najboljπa Foto: Arhiv Air France sorodnih letal tipov Airbus A , A in Boeing B777 za Ëezoceanske lete ter letala Airbus A320, A319 in A321 za celinske lete. Leti: Od dalje Air France z ljubljanskega letaliπëa 2-krat dnevno leti med Ljubljano in Parizom. Pariz - Ljubljana (vsak dan, razen nedelje) (vsak dan, razen sobote) Ljubljana - Pariz A , A , A ; MD- 82, MD-83 MD-87 in Fokker 70), 18 v lasti Laude (Boeing , ER, , , , , in Canadair Jet 100LR) in 46 v lasti Austrian Arrows (Fokker 70; Canadair Jet 100LR, Canadair Jet 200LR; Bombardier Q300 in Bombardier Q400) V Slovenijo Austrian Airlines leti z letalom tipa Dash 8/300 Q, ki je v lasti Austrian Arrows. Leti: Austrian Airlines leti v Slovenijo na liniji Dunaj - Ljubljana - Dunaj vsak dan.»as prihoda: Dunaj - Ljubljana : »as odhoda: Ljubljana - Dunaj : Ugodnosti: Austrian Airlines je Ëlan najmoënejπega letalskega zdruæenja Star Alliance, katerega Ëlani so tudi Air Canada, Air New Zealand, All Nippon Airways, British Midland, Lauda Air, letalska druæba Vzhodne Evrope. Flota: Flota Czech Airlines (»SA) πteje 46 modernih letal, od velikih Airbus , Boeing , Boeing , do manjπih letal, kot so ATR 72 in ATR 42 za krajπe destinacije. Na vseh letih Czech Airlines potniki lahko potujejo v ekonomskem ali poslovnem razredu. Leti: V Slovenijo»SA vsak dan leti z letali tipa ATR 42, ki imajo 45 sedeæev ali z letali ATR 72, ki imajo 65 sedeæev.»as prihoda oziroma odhoda letala: Praga - Ljubljana: Ljubljana - Praga: Ugodnosti: Czech Airlines je Ëlan pomembnega zdruæenja letalskih prevoznikov Sky Team, katerega Ëlani so tudi Air France, Delta, Aero Mexico, Alitalia, Korean Air, Continental, KLM in Northwest. S kartico Czech Airlines (»SA) OK Plus imajo potniki na letih Czech Airlines (»SA) in drugih partnerjev Sky Teama posebne ugodnosti. Sodelovanje s turistiënimi 22

23 (vsak dan, razen nedelje) (vsak dan, razen sobote) Ugodnosti: Air France je vkljuëen v globalno zdruæenje Sky Team, ki vkljuëuje Aeromexico, Alitalio, Continental Airlines, CSA Czech Airlines, Delto, KLM Royal Dutch Airlines, Korean Air in Northwest Airlines. Prodaja vozovnic: Poteka preko turistiënih agencij in v predstavniπtvu Air France v Ljubljani. easyjet EasyJet je vodilni nizkocenovni prevoznik v Evropi. Ponuja 193 linij med 60 evropskimi letaliπëi. To je lahko dosegel z nizkimi cenami in z neposredno prodajo vozovnic potnikom. Leti z eno najmlajπih flot na svetu. Flota: V floti easyjeta je 100 letal, od tega 72 Boeingov 737 in 20 Airbusov A 319. V prihodnjih treh letih bo prevoznik kupil novih 92 Airbusov A 319. Leti: London Stansted - Ljubljana (ponedeljek - petek) Foto: Irena Habe (sobota) (nedelja) Ljubljana - London Stansted (ponedeljek - petek) (sobota) (nedelja) Berlin - Ljubljana (vsak dan) Ljubljana - Berlin (vsak dan) Posebna ponudba: Cena easyjetovih poletov iz Ljubljane v London Stansed æe od SIT dalje, iz Ljubljane v Berlin pa od SIT dalje z vsemi letaliπkimi taksami. Prodaja vozovnic: Sedeæ si lahko kupite s kreditno kartico na spletni strani Po opravljenem nakupu vozovnice potnik prejme po elektronski poπti πtevilko potrditve, ter ostale podrobnejπe podatke za polet. tevilka potrditve in potni list je vse, kar potnik potrebuje za prijavo na let. Lufthansa, Scandinavian Airlines, Singapore Airlines, Thai, United, Varig in LOT.»lani kluba Miles & More pa imajo poleg ostalih ugodnosti ob zadostnem πtevilu zbranih preletenih milj eno letalsko vozovnico brezplaëno. Prodaja vozovnic: Potniki lahko kupijo vozovnice pri vseh IATA agencijah ali pa pri Austrian Airlines na Brniku, austrian@adria.si. agencijami v Sloveniji je zelo uspeπno, saj naπe letalske vozovnice prodaja okoli 60 agencij, ki so dodobra seznanjene z naπimi ugodnimi cenami in tudi z dodatno ponudbo, ki jo nudimo v sodelovanju s Ëeπkimi turistiënimi agencijami. Czech Airlines poleg prevoza potnikov nudi tudi prevoz blaga po ugodnih cenah. Prodaja vozovnic: Letalske vozovnice lahko potniki kupijo pri vseh IATA turistiënih agencijah ali pa na predstavniπtvu na Aerodromu Ljubljana, tel: , faks: ali pa janus-csa@siol.net Foto: Irena Habe Foto: Irena Habe JAT AIRWAYS Slomπkova 1, SI Ljubljana tel.: +386 (0) faks: +386 (0) Jat sodi med najstarejπe letalske druæbe na svetu, ustanovljen je bil leta V letu 2003 je prevoznik spremenil svoje ime iz JAT Jugoslav Airlines«v JatAirways«. Ob tej priloænosti je bil spremenjen tudi logotip, repi letal pa so dobili novo podobo. Flota: JAT-ova flota ima v tem trenutku 32 letal. V naslednji sezoni bodo leteli z osemnajstimi letali. To so: dvanajst letal B737 serije 400, πtiri ATR72 in dva obnovljena DC9. Vsi so prilagojeni najstroæjim evropskim MALÉV Hungarian Airlines Zg. Brnik 130a SI Brnik-aerodrom tel.: +386 (0) ljubljana@malev.hu Malév Ltd., madæarska letalska druæba, je na nebu æe veë kot pol stoletja. Danes je Malév eden vodilnih letalskih prevoznikov v centralnovzhodni Evropi, prevaæa pa potnike in blago. Ima tudi Ëarterske polete. Flota: V letu 2003 je Malév priëel z zamenjavo svojih petnajstih Boeing 737 z najnovejπimi Boeingi 737 Next Generation. Nova flota potnikom poleg veëje uëinkovitosti omogoëa veëje udobje. Flota Maléva πteje 28 letal. standardom. Sedem letal bodo najeli tudi pogodbeni partnerji, in to πest B727 in enega medcelinskega DC10 z JAT-ovimi posadkami, medtem ko je sedem letal tipa DC9 namenjeno izkljuëno odprodaji. V Ljubljano JAT leti z letali tipa ATR72. Letalo ima skupno 66 sedeæev, od tega 10 v poslovnem razredu in 56 v turistiënem razredu. Leti: S petinπtiridesetimi predstavniπtvi v tujini in desetimi v dræavi je JAT svojo komercialno mreæo razπiril na vseh pet celin, pri Ëemer sta zlasti Evropa in domaëi trg gosto premreæena. JAT omogoëa destinacije na Bliænji in Daljni vzhod, v Severno Afriko, Atene, Bejrut, Kairo, Dubai, Damask, Istanbul, Larnaco, Malto, Tunis, Tel Aviv, Solun in New York. V Slovenijo oziroma iz nje JAT leti ob ponedeljkih, sredah in petkih.»as prihoda oz. odhoda letala: Beograd - Ljubljana: (ponedeljek in sreda) Sestavljena je iz dveh letal Boeing ER, πtirih Boeing , enega Boeing , petih Boeing , enega Boeing , πestih Boeing , petih FOKKER 70 in πtirih letal tipa CRJ-200. Leti: V Slovenijo Malév leti na liniji Budimpeπta - Ljubljana - Budimpeπta dvakrat dnevno razen sobote in nedelje, ko leti enkrat dnevno.»as prihoda oziroma odhoda letala: Budimpeπta - Ljubljana: (vsak dan razen nedelje) (vsak dan, razen sobote) Ljubljana - Budimpeπta (vsak dan razen nedelje) (vsak dan razen sobote) Ugodnosti: Malév edini direktno povezuje Ljubljano in Budimpeπto ter s svojim voznim redom omogoëa prednost enodnevnega potovanja, kar je predvsem pomembno za poslovne potnike. Foto: Irena Habe Foto: Irena Habe (petek) Ljubljana - Beograd: (ponedeljek in sreda) (petek). Ugodnosti: Pri nakupu petih povratnih vozovnic na JAT-ovih letih vam podarijo brezplaëno vozovnico za destinacije po Evropi. Prodaja vozovnic: Letalske vozovnice lahko kupite v vseh turistiënih poslovalnicah po Sloveniji. Za vse informacije in vpraπanja pokliëite telefon: Prav tako so pomembne tudi povezave med Ljubljano ter destinacijami v vzhodni Evropi in Mediteranu kot so Odesa, Kijev, Kiπinjev, Bukareπta, Sofija, Varna, Atene, Solun, Larnaca, Tel Aviv, Damask, Beirut, Kairo, Tripoli in πe mnogo drugih po izredno ugodnih ter raznolikih cenah. Malév svojim zvestim potnikom ponuja svoj Frequent Flyer Programme, toëke/milje pa potniki lahko pridobivajo ne le na letih Maleva paë pa tudi na letih KLMa. Northwest Airlinesa, Alitalije, Air Europe... Prodaja vozovnic: Letalske vozovnice lahko potniki kupijo pri vseh IATA turistiënih agencijah ali pa na predstavniπtvu na Aerodromu Ljubljana, tel.:

24 OBISKALI SO NAS Zimski Ëarterji / Winter Charter Flights: Fotografije: Irena Habe V zimski sezoni je turπki Ëarterski prevoznik Pegasus z Boeingom letel med Brnikom in Antalijo. During the winter season the Turkish charter airline Pegasus flew a Boeing between Brnik and Antalya. Jordan Aviation iz Jordanije je slovenske potnike vozil na obalo toplega RdeËega morja. Jordan Aviation of Jordan carried Slovenian passengers to the warm coast of the Red Sea. Na egipëanske plaæe RdeËega morja je Sky Airlines letel v imenu prevoznika Air Memphis z Boeingi Sky Airlines flew Boeing aircraft to Egyptian beaches on the Red Sea for the carrier Air Memphis. Zanimivi / Highlights: Tunisairovi Ëarterji v Djerbo so se v letu 2004 podaljπali v mesec november. Tunisair charter flights to Jerba were extended to November in Uzbekistanski Boeing je na Brniku prenoëil in z dvema varnostnikoma poëakal na odhod posebne delegacije. An Uzbek Boeing spent the night at Brnik and awaited the departure of a special delegation with two security guards. V hangar vleëejo letalo Airbus 321 turπkega prevoznika Onur Air. V ozadju se æe vidi ogrodje novega Adriinega hangarja. An Airbus 321 from the Turkish carrier Onur Air is towed into the hangar. The framework for Adria s new hangar is in the background. 24 To zimo smo sprejeli æe prva letala tipa Airbus, ki so namenjena v uspeπno razvijajoëi se Adriin servisni center. Na sliki je Airbus 321 francoskega prevoznika Air Méditerranée. This winter we received our first Airbus aircraft for servicing at Adria s successfully developing heavy maintenance facility. The photo shows an Airbus 321 from the French carrier Air Méditerranée. Pilota Leopolda AmbroæiËa smo ob njegovem zadnjem poletu v uniformi Adrie Airways sprejeli s takπnim protokolom, ki ga je veëkrat moë videti tudi na drugih mednarodnih letaliπëih. For his last flight in an Adria Airways uniform, we received pilot Leopold AmbroæiË with the same kind of protocol that he was able to witness on a number of occasions at airports abroad.

25 Njen svet so potovanja MILIJONTA POTNICA Milijonta potnica Irena Jernej. Koroπica. Nalezljivo nasmejana. Ko smo jo na ljubljanskem letaliπëu spoznali kot milijonto potnico, je bila spet s kovëkom v roki. Odpravljala se je v Avstralijo. Na dolgo pot? Ne, na pot. Njen svet so potovanja, razdalje se vendar tako krajπajo. Foto: Jani Lapajne Irena Jernej, se predstavite? Doma sem iz Dravograda. Sem mati dveh otrok in babica treh vnukov, ki so moj najveëji zaklad. Obiskovala sem srednjo metalurπko πolo na Koroπkem. A ker je bilo delo v pisarni zame preveë enoliëno, sem ustanovila svojo firmo. Ukvarjala sem se s trgovino in turizmom. Napravila sem izpit za avtobus in za tovornjak s priklopnikom, s katerim sem prevozila celo Evropo, Rusijo, Romunijo... Moj hobi so planinski izleti v gore, zato sem naredila kar nekaj teëajev za planinskega vodnika, pa tudi za turistiënega vodi- Ëa, da lahko ljudi vodim po planinskih izletih. Vedno sem rada v veseli druæbi. In radi potujete. Zdaj ste spet v Avstraliji. Moje potovanje v Avstralijo je zdaj æe tretje. Ko sem bila lani tukaj na dopustu, sem spoznala fanta, s katerim imava iste æelje in cilje za skupno prihodnost v Avstraliji. Boste ostali v Avstraliji? Avstralija je zame nekaj posebnega. Povsem drugaëna je od Evrope, Amerike, Afrike po podnebju, naëinu æivljenja. Vse je nekako bolj mirno. Ljudje so prijazni, pripravljeni pomagati na vsakem koraku. Vsem je vseeno, kakπen avto ali hiπo ima sosed. Rada spoznavam Avstralijo. Videla sem æe ogromno znamenitosti, krajev, od morja, puπëave, gozdov, planin... Vendar, Avstralija je tako velika. Saj ima samo Sydney veë ljudi kot cela Slovenija. Slovencev ne manjka? Slovenci imajo po Avstraliji svoje klube, kjer se sreëujejo. Na teh sreëanjih sem spoznala veliko Slovencev, pa tudi drugih priseljencev vseh narodnosti, saj so v vseh klubih odprta vrata za vse. Trudijo se ohraniti slovenski jezik na ta naëin, da se predvsem pogovarjajo slovensko, posluπajo slovensko glasbo, radio, berejo slovenski Ëasopis. Prirejajo razne prireditve, plese, igrajo slovenske igre. Ob nedeljah se dobivajo pri slovenski maπi in nato dolgo ob kavi in pecivu razpravljajo, kaj so poëeli Ëez teden. Potepuπka æilica? Potujem, kolikor mi dopuπ- Ëata Ëas in denar. Rada bi πla πe enkrat v Afriko. Æelim si tudi videti Kitajsko, Brazilijo, Aljasko... A bomo videli, kaj bo πe prinesel Ëas. PrviË sem potovala z letalom na dopust v»rno goro. Otroci so bili stari tri in sedem let in so se mi vso pot smejali, kajti njim se je zdelo lepo, mene je bilo pa strah, da sem bila vsa bleda. A pot nazaj je bila æe boljπa. Se spomnite kakπnega posebnega doæivetja? Nikdar ne bom pozabila mojega poleta po Romuniji. To je bilo z njihovim letalom za 50 potnikov. Zajelo nas je neurje, tako da sploh nismo mogli pristati, kjer bi morali. Kroæili smo v zraku, se med seboj dræali za roke, eni so jokali, drugi molili, kajti premetavalo nas je, kot bi bili na morju v najhujπem neurju. Prtljaga, ki je bila med nami, je letela po celem letalu. Vse je hreπëalo, kot da se bo avion vsak Ëas razletel. Nazadnje smo morali leteti na drugo letaliπëe, kjer so nam dovolili pristati. Tam pa so nam dali dve moænosti. Potovanje z vlakom celo noë do æelenega cilja ali prestop na drugo letalo. VeËina jih je πla z vlakom. Jaz sem πla raje po krajπi poti z letalom. Zakaj vas tako vleëe na pot? Na vsakem potovanju spoznam nove ljudi. Izmenjamo naslove in telefone in smo vedno v stikih. Kajti lep je obëutek, Ëe je nekdo na drugem koncu sveta in se spomni nate vsaj z razglednico. Kaj pa, ko se s tujci pogovarjate o Sloveniji? Jo poznajo? Kar æalostna sem, ko vam moram odgovoriti na to vpraπanje. Malo je tujcev, ki poznajo Slovenijo. Veliko jih misli, da je Slovaπka. Nekateri nas imajo za Jugoslovane. Ko jim povem, da smo zraven Avstrije in Italije, potem si laæje predstavljajo, kje smo. la sem tudi v veë turistiënih agencij, da bi naπla kakπne prospekte o Sloveniji, a æal jih nimajo. Imajo ponudbe za evropske dræave, a Slovenije ni med njimi. Eni za nas sploh ne vedo. Razmiπljam, kako bi lahko promovirali naπo lepo Slovenijo, in Ëe imate idejo, vam bom seveda z veseljem pomagala. Kakπno se vam zdi ljubljansko letaliπëe? Zame je ljubljansko letaliπ- Ëe v skladu z vsemi standardi. Saj ima vse, kar imajo veëja letaliπëa, kot so Dunaj, Frankfurt, Singapur. J. V. 25

26 TURIZEM Ocena dobro, ocena slabo Svetovni turistiëni promet je v letu 2004 v primerjavi z letom 2003 po podatkih WTO dosegel izredno desetodstotno rast. Seveda pa podatkov o rasti mednarodnega turizma v celoti ne moremo upoπtevati kot objektivno merilo za ocenjevanje rezultatov slovenskega turizma v letu Visoke stopnje rasti turizma so lani namreë dosegale neevropske regije: Azija in Pacifik (devetindvajset odstotkov), Bliænji Vzhod (enaindvajset odstotkov) in Amerika (deset odstotkov). Preostale regije so dosegle enoπtevilëne stopnje rasti. Neutemeljeno bi bilo zato ocenjevati slovensko turistiëno leto 2004 skozi globalna oëala rasti svetovnega turizma. cije v Evropi to πtevilo glede na preteklo leto poveëalo prav toliko kolikor v Sloveniji, za πtiri odstotke. PovpreËno torej nismo bili nië slabπi kakor Evropa. Naπe turistiëno leto je bilo tudi boljπe kakor povpreëno turistiëno leto v juænoevropskih dræavah, kamor nas uvrπëa Svetovna turistiëna organizacija in ki so izkazale povpreëno triodstotno rast. Bili smo celo Svetovni turizem se je v obdobju od 1986 do 2004 poveëal za skoraj 60 odstotkov, slovenski pa je leta 2004 po fiziënih kazalcih πe zmeraj za 17 odstotkov slabπi od rekordnega leta Nismo slabπi od Evrope»e torej za naπe ocenjevanje globalna povpreëja niso primerna, lahko slovensko turistiëno leto 2004 ocenjujemo z nacionalnimi in evropskimi merili, ki so nam bliæja. Na osnovi primerjave z letom 2003 se lahko strinjamo s tistimi, ki pozitivno ocenjujejo πtiriodstotno rast turistiënih prihodov in enoodstotno rast turistiënih noëitev. Pozitivno oceno doseæenega πtevila obiskovalcev je mogoëe primerjati tudi s sploπnim obiskom v Evropi, saj se je po podatkih Svetovne turistiëne organiza- boljπi od zahodnoevropskih (dvoodstotna rast) ali mediteranskih dræav (triodstotna rast). Tudi primerjava z naπima sosednjima dræavama, Italijo in Avstrijo, kaæe pozitivno oceno turistiënih rezultatov v letu 2004.»e se πe nekoliko poigramo s statistiënimi podatki fiziënega prometa in indeksi v letih 2004/2003, ugotovimo, da se je πtevilo noëitev domaëih gostov zares zmanjπalo za tri, πtevilo noëitev tujih gostov pa poveëalo za πtiri odstotke. Ker so nam æe tradicionalno od nekdaj ljubπe noëitve tujcev Foto: Peter Marinπek Slap Rinka v Logarski dolini kakor domaëih gostov, na domaëe πe vedno gledamo kot na nadomestek ob izpadu tujih, tega rezultata ne moremo oceniti slabo. Hkrati pa manj noëitev domaëih gostov ugotavljajo tudi nekatere konkurenëne dræave, kar lahko po vsej verjetnosti pripiπemo sploπnim trendom. Rekordnega leta 1986 πe nismo dosegli Oceno dobro si torej slovenski turizem na sploπno zasluæi, Ëe πtevilo potovanj in noëitev primerjamo z letom Primerjava in s tem seveda ocena za turistiëno leto 2004 pa je lahko tudi precej drugaëna.»e izhajamo iz πtevilk, ki smo jih fiziëno æe nekoë dosegli, z enakimi danostmi in relativno enakimi kapacitetami, hkrati pa s slabπo organiziranostjo in povsem drugaënim imidæem v letih pred osamosvojitvijo, moramo slovensko turistiëno leto 2004 oceniti slabπe. StatistiËni podatki so za obdobje, preden nas je balkanska zgodba skoraj izbrisala s turistiënega zemljevida, z vidika danaπnjih rezultatov primerljivi πe po osemnajstih letih.

27 nosti ter prireditve, inovativni turistiëni proizvodi ter kakovostno okolje v najπirπem smislu, relativna bliæina pa zaradi razvoja in cenitve prevoza izgublja pomen. Na osnovi rezultatov delnih raziskav o konkurenënosti slovenskega turizma, ki so bile po letu 1991 izvedene na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, lahko trdimo, da je slovenski turizem v zadnjih letih na sploπno zaostajal za konkurenti pri uvajanju informacijske tehnologije, predvsem internetne ponudbe, prodaje in informiranja, dostopa do novih in nastajajoëih obetajoëih izhodnih turistiënih trgov, ponudbe animacije in aktivnosti ter ponudbe ekoloπkega turizma in upravljanja. Na tej osnovi se kar sama poraja teza, da naπ vhodni turizem v celotnem obdobju po osamosvojitvi ali vsaj zadnjih nekaj let po fiziënih kazalcih iz gornjih razlogov raste poëasneje, kakor bi lahko, Ëe bi se hitreje prilagajal zahtevam turistiënega trga. e ena primerjava je bistvena za Slovenijo in celotno kategorijo juænoevropskih dræav. Stopnja rasti turizma v tej skudr. Tanja MihaliË V letu 1986, ki je bilo po fiziënih kazalcih naπe najboljπe turistiëno leto, smo dosegli za sedemnajst odstotkov boljπe rezultate kakor v turistiënem letu 2004.»e se bodo turistiëni tokovi v Sloveniji v prihodnjih letih gibali tako kot leta 2004, bomo tisto πtevilo obiskovalcev, ki smo ga æe imeli, ponovno dosegli ob koncu tega desetletja, πtevilo noëitev pa sredi dvajsetih let tega stoletja. In da ne bi bralec, ki hitro prebere to besedilo, pomislil, da pozabljamo na katastrofe svetovnih razseænosti, kakor so pokol pri HaËepsutinem templju v Egiptu v devetdesetih letih, 11. september 2001, SARS, azijska finanëna kriza in cunami lani, naj za primerjavo navedemo, da se je svetovni turizem v preuëevanem obdobju med letoma 1986 in 2004 poveëal za skoraj πestdeset odstotkov. TeroristiËni dogodki, gospodarske recesije in naravne katastrofe lahko vplivajo lokalno, redkeje tudi regionalno ali globalno, na razvoj turizma, ne vplivajo pa na rezultate in trend rasti v daljπem Ëasovnem obdobju. Zaostajamo za konkurenti Deloma lahko razmiπljamo o tem, da so slovenski gostje danes manj πtevilëni, vendar realno precej bolj kakovostni«, to je finanëno premoænejπi in predvsem bolj nagnjeni k turistiëni porabi, kakor mnoæiënejπi gostje iz leta Bolj pa se z vidika ocenjevanja razvoja slovenskega turizma v daljπem obdobju zdi verjetna in pomembna teza, da je bil slovenski turistiëni proizvod leta 1986 realno bolj kakovosten in konkurenëen za tisti Ëas, kakor je danaπnji turistiëni proizvod glede na zahteve turistiënega trga danes. Pravzaprav so se teze o morebitni zastarelosti in uspavanosti slovenskega turistiënega proizvoda pojavile æe pred osamosvojitveno vojno, a jih je ta kot veliko moënejπe objektivno opraviëilo za slabe turistiëne poslovne rezultate pometla v kot. Vendar zagotovo dræi, da so se leta 1986 konkurenëne prednosti slovenskega turizma πe lahko gradile na relativni bliæini emitivnih turistiëni trgov, kakovostni turistiëni infra- in superstrukturi, kakor so urbanizirane plaæe, zabaviπëni objekti, obnovljene sobe, barvni televizorji in podobno. TuristiËna ponudba je bila precej manj pregledna, o svetovnem spletu se takratnim turistom in turistiënim delavcem ni niti sanjalo. Petnajst let pozneje so viri konkurenënih prednosti: uporaba informacijske tehnologije, centralni rezervacijski in informacijski turistiëni sistemi, animacija in aktiv- pini, preteæno s ponudbo morja, je bila med najniæjimi v Evropi, predvsem zaradi konkurence iz evropskih turistiënih dræav zunaj evroobmoëja, afriπkih destinacij (Maroka in Tunizije) in Egipta na Bliænjem Vzhodu. Presenetile pa so dræave Severne Evrope in Velika Britanija, ki so povpreëno dosegle osemodstotno stopnjo rasti turizma. Moderni turistiëni tokovi zadnjih dvajsetih let ne teëejo veë preteæno ali samo od razvitih in draæjih dræav do dræav z niæjimi æivljenjskimi stroπki in cenami, temveë se v Evropi, prav nasprotno, krepijo tokovi proti razvitejπim regijam in predelom. Sezono so poæivili Britanci Slovenski turistiëni proizvod je v letu 2004 z vstopom nizkocenovnih letalskih prevoznikov dobil novo dimenzijo. Najprej se je izboljπala dostopnost, ena bistvenih prvin kakovosti turistiënega proizvoda z vidika britanskih turistov. Hkrati je SPOT-ov projekt easyjet moëno izboljπal tudi internetno obveπëenost in prodajo Slovenije kot turistiënega proizvoda, torej okrepil enega izmed premalo razvitih virov potencialnih konkurenënih prednosti, ki smo ga æe omenjali v tem besedilu. MeseËni indeksi obiska Britancev so se z uvedbo novih elektronskih in letalskih povezav poveëali za okoli πestdeset odstotkov, v celoti se je v letu 2004 πtevilo britanskih obiskovalcev v primerjavi z letom 2003 pove- Ëalo za dvainpetdeset, πtevilo noëitev pa za dvaintrideset odstotkov. Na britanskem trgu æe dosegamo predvojne rezultate. Zanimivo bo opazovati, kaj bo Sloveniji prinesla povezava z Berlinom in druge nove prihajajoëe letalske povezave nizkocenovnih in klasiënih letalskih prevoznikov. Ocenjevanje slovenskega turizma samo na osnovi fiziënih kazalcev ponuja le delno sliko. So pa ti kazalci relativno lahko razumljivi in primerljivi, zato so tudi priljubljeni pri vrednotenju turistiëne sezone. Mnoga naπa podjetja so v tem letu konëala investicije v modernizacijo slovenskega turistiënega proizvoda, vendar je bila najveëja inovacija, ki je vidno zaznamovala in poæivila narodnogospodarske πtevilke slovenskega turizma, prihod easyjeta na slovenski trg, in sicer na progi London-Ljubljana-London. PreraËun stopnje rasti πtevila noëitev v Sloveniji v letu 2004/2003, ki izkljuëi britanski trg, namreë pokaæe, da se je πtevilo noëitev v Sloveniji zares zmanjπalo. Drugi poslovni rezultati, kljub posameznim prizadevanjem turistiënih podjetij, vidno ne odstopajo od obiëajnih usmeritev, inercije razvoja turizma in objektivnih okoliπëin, ki so take poslovne rezultate napovedovale. Prizadevanja turistiënih poslovneæev na terenu, ki so v celoti izboljπali poslovne rezultate v letu 2004 glede na 2003, smo ocenili dobro, slabπo oceno pa si zasluæijo rezultati razvoja slovenskega turizma na osnovi primerjave za daljπe Ëasovno razdobje. Tanja MihaliË In 2004 Slovenian tourism received a new dimension with the arrival of low-cost airlines. First, this improved accessibility, which is one of the essential elements of a quality travel destination from the perspective of British tourists. At the same time, SPOT s easyjet project also greatly improved Internet advertising and the selling of Slovenia as a travel destination, thus strengthening one of our underdeveloped resources for potential competitive advantages, as already mentioned. With the introduction of new electronic and air connections, the monthly index of arrivals from the UK increased by about 60 percent. Overall in 2004 the number of British tourists increased by 52 percent in comparison to 2003, and the number of overnight stays by 32 percent. We are already achieving results on the British market equivalent to those before secession from Yugoslavia. It will be interesting to see how Slovenia will benefit through the connection with Berlin and the arrival of other new connections with low-cost and traditional airlines. 27

28 SLOVENSKI BRUSELJ Mesto evropskih odloëitev O tem, da je Bruselj po novem slovenska nadprestolnica«, ne dvomi nihëe. Vpraπanje pa je, koliko je Bruselj slovenski. NatanËnih podatkov o tem, koliko Slovencev dela in æivi v Bruslju, ni. V Sluæbi vlade za evropske zadeve pojasnjujejo, da podatke za zaposlene v Svetu in Komisiji, ki prihajajo iz Slovenije, ni mogoëe dobiti zaradi zaupnosti tovrstnih podatkov. A pri naπem Stalnem predstavniπtvu RS pri EU ocenjujejo, da se πtevilka giblje okoli 250. V to πtevilko so vπteti vsi, ki delajo na naπem Stalnem predstavniπtvu RS pri EU, na Misiji RS pri NATO, na veleposlaniπtvu RS pri Belgiji in Luksemburgu, poslanci v Evropskem parlamentu in vsi, ki delajo v evropskih institucijah, t.j. v Evropskem parlamentu, na Evropski komisiji in v Svetu EU. Zanimivo je, da se od lani v Evropski πoli redno pouëuje slovenski jezik. Vsi slovenski uëenci in srednjeπolci, ki obiskujejo to πolo, se morajo obvezno uëiti slovenski jezik. 28 Tisti, ki vsakodnevno æivijo z evropskimi institucijami in ljudmi, poudarjajo, da se velika veëina pomembnih odloëitev sprejema v Bruslju. Da je to mesto, kjer je treba vplivati na nadaljnji potek dogodkov na razliënih podroëjih in kjer je potrebno lobirati, da se upoπtevajo tudi domaëi, slovenski interesi. Iz Ljubljane v Bruselj dnevno pripotuje do 20 ljudi na razliëne pogajalske sestanke ali na druga sreëanja. Svoja vrata slovenskega Bruslja so v razgovoru odprli dr. Ciril tokelj, veleposlanikstalni predstavnik RS pri EU, dr. Zoran StanËiË, namestnik generalnega direktorja na Generalni direkciji za znanost, in Ivan Bizjak, generalni direktor za pravosodje in notranje zadeve. Kako dolgo ste æe Bruselj- Ëani? Dr. Ciril tokelj: Misijo oz. sedaj Stalno predstavniπtvo RS pri EU vodim od julija To obdobje je bilo za Slovenijo najzanimivejπe, saj smo v Bruslju prehodili najbolj pomembne etape vstopanja Slovenije v EU. V zadnjih mesecih leta 2002 smo zaklju- Ëevali pristopna pogajanja v poglavjih s finanënimi implikacijami, do aprila 2003 smo pripravljali Pristopno pogodbo, ki je bila podpisana v Gr- Ëiji, takoj za tem smo maja 2003 zaëeli sodelovati v vseh organih Sveta EU kot opazovalci in 1. maja lanskega leta smo nadaljevali to sodelovanje kot polnopravni Ëlani EU. Dr. Ciril tokelj lavci 19, od takrat pa smo danes priπli na 56 zaposlenih, kar pomeni, da smo popolnoma spremenili sestavo in na- Ëin dela. Dr. Zoran StanËiË: Na Evropski komisiji sem zaëel delati 16. decembra lansko leto. Najbolj me je prevzelo veëkulturno vzduπje velemesta, ki ga glede na πtevilo prebivalcev ne bi priëakoval. Zdi se mi, da je Bruselj æivahno in hkrati ravno prav veliko mesto narejeno po meri Ëloveka, tako da je na nek naëin obvladljivo«. Kulturna raznolikost se pozna povsod, od veëjeziënosti, kulturnih prireditev do hrane, kjer ne manjka niëesar. Od odliënih etniënih kuhinj do iz- Foto: osebni arhiv V tem Ëasu se je takratna Misija RS pri EU preoblikovala v Stalno predstavniπtvo RS pri EU. Ko sem priπel v Bruselj, nas je bilo skupaj s sodevrstne morske hrane. Neprijetnih obëutkov, ki bi izhajali iz okolja, nimam, seveda pa to ne pomeni, da ne pogreπam svoje druæine in Slovenije. Dr. Zoran StanËiË Ivan Bizjak: V Bruselj sem priπel 2. januarja, torej posebno dolgo πe nisem tukaj. Temu ustrezno je tudi moje poznavanje mesta in dræave. Na vpraπanje, kaj ti je v tujini najbolj vπeë, marsikdo v πali ali zares reëe, da je to letalo za domov. Vendar pa skuπam odkrivati πtevilne zanimivosti, ki jih ni malo, Ëeprav sem vesel tudi vsake priloænosti za obisk doma. Od doslej videnega so mi najbolj pri srcu πtevilni parki in obπirni gozdovi prav ob mestu. Prav zanimivo bo videti, ko ozelenijo. Zoprne stvari pa je bolje spregledati, saj se tako Ëlovek bolje poëuti.»e pa naj æe kaj omenim, so pa to precej na gosto posejani iztrebki Foto: osebni arhiv Ivan Bizjak πtevilne pasje populacije. Zaradi njih je skoraj povsod priporoëljivo med hojo pozorno gledati pod noge. Ali Bruselj Ëutite kot evropsko prestolnico, tudi slovensko? V kolikπni meri je to mesto moëi«? Dr. Zoran StanËiË: Bruselj vsekakor je evropska prestolnica. To se Ëuti na razliënih ravneh, morda πe najbolj v prisotnosti bruseljskih dogodkov v svetovnih javnih medijih. OdloËitve, ki se sprejemajo v evropskih institucijah, krojijo æivljenje vseh dræavljanov Evropske unije, hkrati pa kljuëno vplivajo na svetovno politiko. Za razliko od mojih sodelavcev iz starih Ëlanic, ki so prisot- Foto: Aleπ»ernivec

29 TuristiËno neodkrit Bruselj Moji delovni obiski v Bruslju so se zaëeli æe v prvi polovici devetdesetih let. Povezani so s Ëlanstvom Aerodroma Ljubljana v evropskem zdruæenju letaliπë ACI Europe. Leta 1993 sem bil imenovan za podpredsednika Komiteja ACI Europe za træenje in komercialne zadeve, dve leti kasneje pa za predsednika z dvoletnim mandatom. Prevzem te funkcije je pomenil vsaj πtiri potovanja na sedeæ zdruæenja, k temu pa lahko dodam πe nekaj sestankov komiteja in drugih sestankov razliënih delovnih skupin, kjer sem bil udeleæen. ACI Europe je v devetdesetih letih naglaπalo razvoj komercialnih dejavnosti na evropskih letaliπëih. Takrat je bila aktualna ukinitev proste carinske prodaje, uvedba nove ponudbe za potnike in druge novosti. Komite za træenje in komercialne zadeve je imel pri tem nosilno vlogo, saj smo pripravljali gradiva, vsako leto organizirali trgovinsko konferenco, izvajali raziskave in izdajali priroënik za træenje in komercialne reπitve. Po preteku mandata sem ostal Ëlan komiteja do njegovega prenehanja leta Zdaj sem Ëlan Komiteja za evropsko politiko pri ACI Europe, kjer obravnavamo strateπko in zakonodajno problematiko. e vedno vsaj dva do trikrat letno potujem v Bruselj. Bruselj se mi zdi zanimivo mesto, Ëeprav priznam, da v vseh teh letih nisem uspel narediti temeljitega ogleda mesta. Potovanja poslovne narave so ponavadi krajπa in nekaj ur za ogled pred povratkom ne zadostuje. Zato poznam le nekatere smeri v mestu, druge pa πe Ëakajo na odkritje«. Sem pa bil v teh dobrih desetih letih, kar zahajam v Bruselj, pri- Ëa napredku prestolnice Evrope«. Impozantne poslovne stavbe, pozidave do zadnjega razpoloæljivega kvadratnega metra, dragi hoteli. e zdaj ob vsakokratnem obisku odkrijem kakπno novo gradbiπëe sredi mesta. Pravo nasprotje temu pa je zgodovinski Grand Place in ozke uliëice v njegovi okolici, ki πe vedno odraæajo utrip preteklosti. S kolegi iz Komiteja smo se udeleæili priëetka obratovanja novega letaliπkega terminala in smo lahko tudi strokovno ocenjevali vsebino in ponudbo. Moram reëi, da so se po zaëetnih teæavah in spodrsljajih stvari v zadnjih letih uredile in je terminal Foto: Domen VerbiË Foto: Irena Habe nost novih sprejemali kot nekaj samoumevnega, me je sprva kakrπnakoli omemba Slovenije vedno znova prevzela - na primer ob dogodkih, ki jih pripravljajo Slovenci v Evropskem parlamentu, ko sem videval naπo zastavo v evropskih institucijah ali ko sem sreëal sodelavce iz novih Ëlanic v Evropski komisiji. Verjetno bomo Slovenci potrebovali kar nekaj Ëasa, da bomo Bruselj zaëutili tudi kot dodatno slovensko prestolnico kljub temu, da nas Bruselj æe ima za popolnoma enakopravnega Ëlana velike druæine. To se da jasno videti in Ëutiti povsod - bodisi na sestankih predsednikov vlad ali pa na mnogo niæji ravni, recimo prisotnosti slovenπëine v evropski osnovni πoli. Æe samo πtevilo dogodkov, delovanje institucij ter razliënih zdruæenj, ki æelijo s svojo dejavnostjo vplivati na politiëne odloëitve v Bruslju, je jasen znak, da je tu center evropske politike. Za Slovenijo Med tistimi, ki iz Slovenije æe kar nekaj let poslovno obiskuje Bruselj, je Jure MeænarπiË, komercialni direktor Aerodroma Ljubljana. priëel delovati kot sodobno organiziran in opremljen letaliπki terminal. Zveze z letaliπëa do mesta so odliëne, vsakih dvajset minut vozi vlak do centra, odkoder lahko nadaljujeπ peπ ali se odloëiπ za podzemsko æeleznico, Ëe se omejim na javne prevoze. So mesta, kjer se Ëlovek dobro poëuti, in Bruselj je zame eno od njih. Zaradi tega se v Bruselj vedno rad vraëam in upam, da bo poslovne obiske kdaj nadomestil tudi turistiëni. Bruselj in πirπe Belgija sta vsekakor vredna nekajdnevnega turistiënega obiska. Jure MeænarπiË je bolje, da se tega Ëimprej zave, saj bomo sicer zamudili marsikatero priloænost. Ivan Bizjak: Nekaj prestolniπkega seveda je na tem mestu. SreËujem ljudi z vseh koncev, tudi slovenπëino kar pogosto zasliπim. Neke silne moëi pa ne Ëutim. Tudi zato morda ne, ker je imajo vsaj pri naπem delu v Svetu Unije veëji del v rokah dræave Ëlanice, ki se potem usklajujejo v iskanju sprejemljivih reπitev. Kaj vam v okviru vaπega dela na visoki funkciji pomeni najveëji izziv? Dr. Ciril tokelj: Delo je izredno zanimivo, saj se sooëam z zelo raznovrstnimi izzivi. Podrobno spremljam dogajanje na podroëju sploπnih zadev in zunanjih odnosov Evropske unije, na podroëju notranjih zadev in pravosodja ter na podroëju ekonomsko finanënih zadev. V tem Ëasu posveëam πe posebno pozornost pogajanjem za Novo finanëno perspektivo, kjer tudi Slovenija aktivno sodeluje pri oblikovanju bodoëega sedemletnega proraëuna Evropske unije. Zame kot veleposlanika Stalnega predstavnika RS pri EU je najbolj pomembna naloga zastopanje Slovenije in njenih staliπë na Odboru Stalnih predstavnikov, kjer 25 veleposlanikov dræav Ëlanic predstavlja staliπëa svojih dræav. Tu se pogajamo, iπëemo reπitve in sklepamo kompromise za svojo dræavo. Odgovornost je velika, saj gre za vpraπanja z velikimi politiënimi in finanënimi posledicami. NajveËji izziv mi je biti enakopraven sogovornik predstavnikom velikih narodov in se pogajati v imenu Slovenije, da dobi najveë, kar je mogo- Ëe, in da se ji zagotovi ugled. Moram poudariti, da je bila Slovenija izbrana med 10 novimi dræavami Ëlanicami za prvo dræavo, ki bo od leta 2007 naprej predsedovala EU, ko se zaëne novi sistem predsedovanja. Ivan Bizjak: KljuËni izziv je prispevek k iskanju reπitev, ki bodo sprejemljive za 25 dræav Ëlanic z razliënimi interesi, pravnimi sistemi, tradicijo. Reπitve, ki bodo bolj ali manj vplivale na æivljenje skoraj pol milijarde ljudi. Zagotavljati tem ljudem, da bodo dejansko æiveli v obmoëju svobode, 29

30 30 SLOVENSKI BRUSELJ varnosti in pravice, kar je kljuëni cilj na mojem podroëju dela, je gotovo izjemna in obseæna naloga. Dr. Zoran StanËiË: Znanost πe nikoli ni bila tako v srediπ- Ëu pozornosti najviπje evropske in dræavne politike, kot je danes. e pred petimi leti smo bili zadovoljni, ko je bila znanost omenjena v Lizboni kot eden od dejavnikov za zagotavljanje gospodarskega in druæbenega razvoja Evrope. Danes, pet let pozneje, se od znanosti priëakuje, da bo odigrala kljuëno vlogo v poveëanju konkurenënosti evropskega gospodarstva, gospodarske rasti in pri trajnostnem razvoju. To poudarjajo tako predsednik Evropske komisije kot tudi predsedniki vlad dræav Ëlanic Evropske unije. Poglavitni izziv je postaviti konkretne sistemske vzvode, ki bodo omogoëili doseganje teh visokih politiënih ciljev. Pripravljamo nov raziskovalni program za obdobje 2007 do 2013, ki bo zagotovil dvakrat veë sredstev na letni ravni za raziskave in razvoj, hkrati pa vpeljal nove moænosti spodbujanja znanstveno-raziskovalnega dela. Koliko vaπe delo vpliva na konkretne spremembe v dræavah Ëlanicah? Dr. Zoran StanËiË: Evropska znanost se gradi s financiranjem raziskovalnega in razvojnega dela z evropskim okvirnim programom in koordinacijo nacionalnih politik. Znanost sodi v podroëje deljenih pristojnosti, kar pomeni, da je odgovornost organiziranja raziskovalnega in razvojnega sistema v veliki meri v rokah dræav Ëlanic. Tako imamo danes v Evropski uniji zelo razliëne sisteme, od preteæno dræavno centraliziranih, kjer o financiranju in organiziranju znanosti odloëajo ministrstva, do takih, kjer so pristojnosti loëene med ministrstvi, ki se ukvarjajo z naërtovanjem ureditve znanstvenega sistema, financiranje pa je zaupano agencijam. Evropska komisija spodbuja izmenjavo mnenj in dobrih praks o organiziranosti nacionalnih sistemov raziskav in razvoja, hkrati pa s trπimi vzvodi gradi skupni raziskovalni prostor. Evropski raziskovalni prostor se ob zakonodajnih dokumentih gradi tudi s financiranjem raziskovalnega in razvojnega dela. Evropski okvirni program Evropski poslanci: Alojz Peterle (strokovni sodelavec Klemen Æumer), Mihael Brejc (Katarina Culiberg, Bojana Virant, Nataπa Sustar), Romana Jordan Cizelj (Darko Rudl, Daniel karja), Ljudmila Novak (Mateja Miksa), Borut Pahor (Simona DimiË, Urπka Grahek), Jelko Kacin (Anica Brooks, Alja Gabrijel), Mojca DrËar Murko (Matevæ Krivic, Maja Prelog) SodiπËe: Verica Trstenjak (CFI), Marko IleπiË (ECJ). Oba sodnika imata tudi svojega asistenta. EUROJUST: Barbara Brezigar Evropska komisija in Svet EU: Janez PotoËnik (komisar), Ivan Bizjak (generalni direktor za pravosodje in notranje zadeve) NatanËnih podatkov za zaposlene v Svetu in Komisiji, ki prihajajo iz Slovenije, ni mogoëe dobiti zaradi narave zaupnosti tovrstnih podatkov. O njih lahko sklepamo iz predvidenih delovnih mest za Slovenijo v okviru institucij EU ter statistike opravljenega concoursa«. V prvem obdobju naj bi se v evropskih institucijah iz dræav pristopnic zaposlilo oseb (od tega v EK), med njimi naj bi jih bilo zaposlenih stalno, pogodbeno pa 500. Za Slovenijo je v okviru zaposlitev v institucijah EU predvidenih 65 mest za nivo A8 (25 za podroëje evropske javne uprave, 20 za podroëje prava, 10 za podroëje ekonomije in 10 za podroëje raëunovodstva), 135 mest za nivo LA8, 40 mest za nivo A7/A6 in 95 mest za nivo C5/ C4 (skupno 335 mest). Evropska komisija namerava novih uradnikov, od tega bo 134 Slovencev, zaposliti v naslednjem sedemletnem obdobju. V okviru 134 mest za Slovenijo je 7 mest na srednji uradniπki ravni (A3-A5), 2 mesti na visoki uradniπki ravni (A2, direktor) ter eno mesto generalnega direktorja (A1). Foto: Domen VerbiË je kljuëni instrument uresniëevanja tega koncepta. Ne glede na dejstvo, da so sredstva evropskega raziskovalnega programa samo pet odstotkov skupnih sredstev, ki se iz javnih virov v dræavah Ëlanicah vlagajo v raziskave, je uëinek evropskih sredstev neprimerno veëji. Znanost je vedno bila nadnacionalna, zato sem prepriëan, da raziskovalci na univerzah in institutih ter razvojniki v podjetjih z evropskimi in nacionalnimi sredstvi æe æivijo v realnosti nove Evrope. Ivan Bizjak: Naπe skupno delo vsekakor precej vpliva na spremembe v pravosodju, posameznik, tudi na pomembnem mestu, pa lahko prispeva zlasti k bolj ali manj hitremu odvijanju sprememb in h kakovosti reπitev. Dr. Ciril tokelj: Stalno predstavniπtvo je tesno povezano s Slovenijo, to je z vlado, z ministrstvi in z drugimi predstavniki druæbenega in drugega æivljenja. Na Stalnem predstavniπtvu imamo diplomate strokovnjake iz vseh ministrstev in predstavljamo vlado Slovenije v malem. To tesno povezanost s Slovenijo potrebujemo, saj predstavljamo staliπëa Slovenije v vseh 120 delovnih skupinah Sveta EU, kjer potekajo stalna pogajanja o tistem, kar so naπi vitalni interesi in kjer æelimo, da bi v EU dali naπ poseben pe- Ëat, naπo posebno teæo. Sedaj je pred nami πe veëji izziv, in sicer priprava Stalnega predstavniπtva na predsedovanje Svetu EU in nato predsedovanje samo. Slovenija bo vodila delovanje Sveta, v katerem je 25 dræav Ëlanic, in bo predstavljala Evropsko unijo v odnosu z vsemi dræavami sveta in v vseh mednarodnih organizacijah. Za ta projekt se moramo izredno temeljito pripraviti in trenutno priprave æe potekajo v polnem zamahu. Menite, da je Slovenija letalsko dovolj povezana z Evropo? Dr. Ciril tokelj: V Slovenijo potujem skoraj izkljuëno, ko imam sluæbene obveznosti, saj je moj naëin dela vezan na stalno predstavljanje Slovenije pri EU, kar pomeni, da moram na πtevilne sestanke v Svetu EU. To mi ne dovoljujejo veliko potovanj. Sicer pa je Slovenija kar dobro povezana z ostalo Evropo. Vendar bi bilo dobro, da bi πe veë letalskih prevoznikov povezalo Slovenijo z ostalimi prestolnicami in s tem tudi pripomoglo z zniæanju cen prevoza in dvigu kvalitete. Dr. Zoran StanËiË: Ljubljana ima glede na velikost zelo dobre povezave z evropskimi prestolnicami in iz njih tudi povezave naprej v svet. Osebno mi ogromno pomeni dobra jutranja povezava iz Ljubljane za Bruselj in veëerni leti v Ljubljano. Hkrati pa se mi zdijo leti predragi, saj moram za zasebne poti iz Bruslja v Slovenijo za najcenejπe vozovnice plaëati okoli tolarjev na mesec. Ivan Bizjak: Z Brusljem je povezava dobra, je pa vsekakor πe nekaj pomembnih mest, s katerimi bi veljalo imeti boljπe povezave. Upam, da bo Ëas prinesel tudi to. Vanesa»anji

31 "" S hiπnim ljubljenëkom na letalo Zakaj pa ne? Ko æelite na pot z letalom s seboj vzeti tudi æival, se prej le prepriëajte o naslednjem: ali vaπa letalska druæba sploh dovoljuje prevoz hiπnih ljubljenëkov, kakπne dokumente potrebujete za svojo æival, koliko vas bo pot stala in kakπna mora biti kletka, v kateri bo æival med potjo. Pozanimali smo se, kaj dovoljujejo in zahtevajo, ko gre za prevoz æivali, pri domaëem letalskem prevozniku. Katere vrste æivali? Potnik mora za prevoz æivali v potniπki kabini predhodno urediti rezervacijo za æival v potniπki kabini (PETC), ki mora biti potrjena s strani prevoznika. Na Adriinih letih lahko prevaæate le psa ali maëko, katere maksimalna teæa skupaj s kletko ne sme presegati 8 kg. Klet- ka je lahko velika najveë 55 x 40 x 20 cm.»e je æival teæja, mora potnik zanjo zagotoviti rezervacijo za prevoz v prtljaænem prostoru (AHIV) z ustrezno temperaturo in tlakom. S kakπnimi dokumenti? Potrebno dokumentacijo predpisuje posamezna dræava. Podatki so na voljo v NASVET - NAGRADNA IGRA Ilustracija: Andrej VerbiË meseëni publikaciji IATA - TIM (Travel Information Manual), ki jo imajo prodajni agenti. Za prevoz psov in maëk med dræavami Ëlanicami EU (izjema so Velika Britanija, Irska, vedska in Malta) je potrebno, da je æival cepljena proti steklini, kar mora biti razvidno iz potnega lista æivali. Poleg tega mora biti æival jasno oznaëena z mikroëipom ali Ëitljivim tetoviranim znamenjem. Pa cena prevoza? ObiËajna tarifa je 1,5 odstotkov cene enosmerne vozovnice za doloëeno destinacijo po kilogramu. Æival v kabini se vedno zaraëuna kot preseæek prtljage, ne glede na koliëino prtljage, ki jo potnik pelje s seboj. Posebnosti? Kletka mora biti s spodnje strani nepremoëljiva in mora ustrezati doloëenim standardom. Imeti mora dovolj trdno konstrukcijo, zadostno zraëenje in velikost, ki æivali omogoëa, da v njej nemoteno stoji v naravni dræi, se obrne ali leæe. B. Z., L. Z. NAGRADNA IGRA Igrajmo se! Za nagrado, kajpak. Ste pozorno prebrali revijo Aerodrom Ljubljana?»e ste jo, boste brez teæav odgovorili na nagradna vpraπanja: Nagrada: BrezplaËna letalska vozovnica za London. 1 Katere letalske druæbe letijo z ljubljanskega letaliπëa? Naπtejte vsaj tri Naπtejte vsaj tri letalske linije Adrie Airways Koliko letal ima z mesecem januarjem v svoji floti Adria Airways?... letal. 4 Kolikπno je bilo πtevilo potnikov na ljubljanskem letaliπëu v letu 2004? a) manj kot milijon b) toëno milijon potnikov c) veë kot milijon potnikov Odgovore poπljite do 15. maja na naslov Aerodrom Ljubljana, d.d., nagradna igra«, Zgornji Brnik 103 a, 4210 Brnikaerodrom po poπti ali prek Pri ærebanju bodo upoπtevani vsi, ki bodo pravilno odgovorili na nagradna vpraπanja in jih poslali na Aerodrom Ljubljana do vkljuëno 15. maja Ærebanje bo 31. maja 2005 na Aerodromu Ljubljana. V nagradni igri ne morejo sodelovati zaposleni Aerodroma Ljubljana in Adrie Airways. Akontacija davka na nagrado znaπa 25 odstotkov in jo poravna prejemnik nagrade. Nagradna vpraπanja so objavljena tudi na spletni strani Ime in priimek:... Naslov: Telefon:... Letnica rojstva:... Kolikokrat ste doslej leteli z Aerodroma Ljubljana:... DavËna πtevilka:... Izjava: S sodelovanjem v nagradni igri soglaπam s pravili igre in s tem, da Aerodrom Ljubljana uporabi moje osebne podatke za træenjske aktivnosti. Podpis:... 31

32 POTOVANJA Tam, kjer se zdi, da se konica italijanskega πkornja dotika velikega otoka Sicilije, leæi sonëna poëitniπka pokrajina Kalabrija. Zakaj v Kalabrijo? Tam so kopaliπki kraji s tipiënim juænjaπkim vzduπjem, raznolika, dokaj nedotaknjena narava z dolgimi peπëenimi plaæami, ki se poloæno spuπëajo v morje, nenavadne Ëeri in divje romantiëne hribovite formacije, prvobitna, oëarljiva naselja s samostani, gradovi in Ëudovitimi palaëami. A ta del Italije je znan tudi predvsem po dobri kulinariki in gastronomiji. In seveda po kulturni dediπëini! Koliko umetnin si lahko ogledamo v Kalabriji! Skoraj ni prostora, ki ne bi priëal o pomembni preteklosti. Razna ljudstva in plemena - Rimljani, Goti, Langobardi in Burboni - so zapustila arhitektonske in kulturne sledi. Kalabrija, neodkrita deæela sonca 32 Leteli smo manj kakor dve uri in æe smo bili na konici italijanskega πkornja. Kalabrija je s svojimi tristo sonënimi dnevi na leto, kristalno Ëisto vodo in nedotaknjenimi plaæami pravi naravni paradiæ, ki ga krasi hribovita in gorata pokrajina Apeninskega grebena. Na severu leæi gorski masiv Polino, v srcu pokrajine pa se dviguje gorovje Sila. Na jugu, skoraj na meji province Catanzaro, daje pokrajini peëat kristalna gorska veriga Aspromonte. Kalabrija je s treh strani obdana s Ëudovitim in Ëistim morjem, oëarljiva obala in nedotaknjene plaæe pa obrobljajo pokrajino, ki je za poëitnice ob morju najlepπa v Italiji. Juæna tirenska obala se zaradi svojega prelepega barvnega odseva imenuje tudi vijoliëasta obala«. Ob sonënem zahodu se vsa pokrajina pogrezne v vijoliëasto svetlobo. Jonska obala se imenuje jasminova obala«. To zanimivo in neodkrito obmoëje ima skoraj vse tisto, Ëesar drugod æe dolgo ni veë. V Kalabriji ne poznajo turistiëne industrije, zato je prvi vtis morda nekoliko nepriëakovan, saj ni velikih betonskih stavb, hotelskih naselij, velikih trgovin, teras za tisoë oseb... Je le Kalabrija, taka kot je, brez popravkov in olepπav. Doma- Ëini so malce trmoglavi, prijazni, usluæni, govorijo samo italijansko in so mojstri improvi- zacije. Tudi najhujπi zaplet navadno salomonsko reπijo in na koncu so vsi zadovoljni. Plaæe, nekatere sanjsko lepe in tudi temu primerno teæko dostopne, so veëinoma prodnate, morje pa presenetljivo Ëisto in prosojno. Kalabrija predstavlja najjuænejπi del Italije. Preteæno je planinska in okoli Ëetrtina povrπine je gozdnate. Ima izrazito sredozemsko klimo. V gospodarskem pogledu je to najbolj zaostala regija Italije. Vodilno je pridelovanje oliv in juænega sadja, pomembno pa je tudi vinogradniπtvo. Prevladujejo prehrambna (æivilska), koæna in lesna industrija. NajveËje in glavno mesto je Reggio di Calabria, ki predstavlja prehod proti Siciliji. Najbolj znani so po salami Gurmanska zapuπëina Kalabrije je meπanica mnogih razliënih kultur, ki so se izmenjavale na tem ozemlju. Sinteza barv, vonjev in okusov, ki odraæajo meπanico tradicij - ustvarjalnih in izredno bogatih, naravnih in izvirnih kuhinj - nasprotuje njenemu Ëistemu mediteranskemu kontekstu. Sedemsto kilometrov Ëistega morja morda zavaja. Kalabrijska kuhinja ni riba, riba in πe enkrat riba - v resnici je meso glavna zvezda kulinariëne tradicije. Morda je nakljuëje, toda stari Grki, ki so na

33 tem prostoru ustvarjali svoje kolonije, so bolj cenili meso kakor ribe, Ëeprav so bili narod mornarjev. Svinjina je v Kalabriji πe posebno cenjena: sveæe pripravljena ali suπena v obliki salame, prav vsi deli æivali se pojedo: uhlje, koæo, tace, rep, drobovino in jezik pa ljubosumno Ëuvajo. PoËasi jih prevrejo v slani vodi, ocvrejo v fritelle in jih postreæejo z zeleno solato ali cicciole (ocvirki), ki jih ponudijo z jajci. Kalabrija pa je pravzaprav najbolj znana po salami. Sveæe klobase in salamini, zaëinjeni s Ërnim poprom, Ëilijem ali drugimi zaëimbami, imajo svoja imena, nekatera od njih so neizgovorljiva, a vsaka dobrota ima svoj poseben okus. Nudja, narejena v Spilingi in okoliπkih vaseh, je najverjetneje najbolj znana: svinjska drobovina, predvsem jetra, so zmeπana z mastnim mesom in velikoduπnimi koliëinami rdeëih feferonov in sladke paprike. Slastni sta ncirvellata, pljuëna salama, in capocolli, zgornji del praπiëa, ki se dolgo namaka v kisu in vinu. Odli- Ëen in znaëilen za to regijo je svinjski ragu, narejen iz paradiænikove mezge in svinjine, ocvrte s Ëebulo. Poleg svinjine je tudi kozliëek posebnost kuhinje, jagnjetina v tiani, glinasti posodi, in govedina, ki jo zelo cenijo v omakah. To kratko potovanje po kalabrijski kuhinji pa ne more mimo vin, ki so bila znana in cenjena æe v 4. stoletju pred naπim πtetjem. Ciro Rosso, Zibibbo, Greco di Bianco, Esaro, Savuto, Melissa, Pollino, Donnici so najvidnejπe sorte in se uvrπëajo med najboljπe, kar jih pridelajo v juæni Italiji. Silvana Zagorc Kaj je πe dobro vedeti? HRANA: najboljπa na svetu. Bodisi v obcestni trattorii ali pa malce lepπi restavraciji. PriporoËamo vse, le hitro pripravljene hrane ne. Te je na sreëo zelo malo. tevilni antipasti (hladne predjedi iz zelenjave, mesa in morskih sadeæev), testenine na neπteto naëinov, meso in ribe in seveda pizze so nebesa za vse, ki radi dobro jedo. Cena povpreëne veëerje v povpreëni trattorii je okoli 20 EUR (antipasto, primo, secondo, dolce). ZABAVA: ni tako kot npr. v GrËiji. Pubov je malo, druæabno æivljenje se odvija v lokalih na promenadi in v restavracijah. Redke, vendar velike in zelo dobre diskoteke se napolnijo okoli druge ure zjutraj. OPOZORILA: ËistoËa in toënost sta kot povsod v Sredozemlju vpraπljivi. Nekatere æelje je treba veëkrat ponoviti. Sonce je izredno moëno, komarji seveda so, priporoëljiva je pitna voda iz plastenk. Kategorija npr. treh zvezdic v Italiji veëkrat ne pomeni tistega kot pri nas ali npr. v Avstriji, Ëeprav so kategorizacije uradne. Italijanski zajtrki so naëelno slabi (rogljië in kava), v hotelih za kosilo in veëerjo veëinoma za toplo predjed postreæejo testenine. 33

34 POTOVANJA Tasos - smaragdni otok 34»udovit zelen otok je od celine oddaljen samo dvanajst kilometrov in je najsevernejπi grπki otok. Zaradi bujnega zelenja, ki mu daje prav poseben peëat, je znan tudi po imenu smaragdni otok. Obala skupno obsega nekaj veë kakor sto kilometrov. V primerjavi z drugimi grπkimi otoki turizem na Tasosu πe ni zelo razvit. Na otoku ni velikih noënih lokalov, hotelskih kompleksov in hrupnih mnoæic turistov. Otok je idealen za vse, ki si æelijo mirnih poëitnic v lepem naravnem okolju. Glede na to, da otok zaradi svoje majhnosti in bliæine celine nima letaliπ- Ëa, bodo leti iz Ljubljane organizirani do letaliπëa Kavala. Od tam bo organiziran avtobusni prevoz do pristaniπ- Ëa Keramoti (dvanajst kilometrov), nato pa kratka polurna plovba do Tasosa. Ta otok je zelo vabljiv, posebno πe nekateri cilji. Reka Nestos. Mesto Kavala. Lokalna taverna z æivo grπko glasbo. Zlata obala. Najprej pa seveda glavno mesto. Mesto Tasos je glavno mesto otoka, domaëini so ga poimenovali Limenas. Majhne, liëne ulice, na katerih je veliko moænosti za nakup spominkov, kar vabijo na veëerni sprehod, ki ga lahko popestrite v lokalni taverni. Postregli vam bodo z grπkimi specialitetami ob spremljavi tradicionalnih ritmov. V bliæini mesta sta dve prijetni plaæi: Limenas be- ach, kjer pinijev gozd sega skoraj do morja, in slikovita Makryammos Beach, ki je last bungalovskega naselja Makryammos. Vstop na plaæo zaraëunajo. Avtobusi in taksiji redno vozijo skoraj do vseh otoπkih letoviπë. Golden Beach je tri kilometre dolga in lepa peπëena plaæa, ki povezuje letoviπëi

35 posveëene gore v grπkem ortodoksnem svetu. A raziskovanja in pohajkovanja πe ni konec. Drugo najveëje mesto na otoku je Limenaria. Vredno ogleda. Æivahen veëer ob spremljavi tradicionalnega glasbila bouzouki«vas bo oëaral v simpatiëni vasici Rachoni. Gotovo se ne boste odrekli poëitku pod palmami pred taverno in uæivanju slastno pripravljenih domaëih jedi in domaëega vina. Nastop folklorne skupine s temperamentnimi grπkimi plesi bo ogrel ozraëje. Ob igranju na buzuki vas bodo zasrbele pete. Lahko pridruæili plesalcem na odru in se uëili plesati v pravem grπkem stilu. Oglejte si tudi delto reke Nestos. Visoko v Rodopih (Bolgarija) reka Nestos s svojim tokom izoblikuje kanjone proti Egejskemu morju. Pri grπki vasici Paranestion reka svoj tok upoëasni in vstopi v dolino, imenovano po reki. V sklopu reëne delte je sedem Chrisi Amoudia in Chrisi Akti. Ob Ëistem morju in vabljivo mehkem pesku na plaæi se lahko odloëite za razne vodnoπportne aktivnosti. Izleti po otoku Ker je beli marmor eden najbolj dragocenih virov otoka, lahko zaënete raziskovalno pot z obiskom enega najveëjih kamnolomov, kjer si boste lahko ogledali celoten postopek izkopa belega marmorja, nato pa mesto Tasos. Nato nadaljujete pot do gorske vasice Panagia, kjer je plantaæa oljk in ogledate si postopek izdelave visoko kvalitetnega olja. V vasici Potamia vabi muzej znanega umetnika Vagisa, ki se je tu rodil. V muzeju so razstavljena njegova kiparska dela, ki so znana po vsem svetu. Naprej vas bo pot vodila proti polotoku Aliki, ki je znan kot najlepπi kraj na otoku. Ima Ëudovite plaæe ob kristalno Ëistem morju. Na vzpetini, kjer je prekrasen razgled na Egejsko morje, je bil zgrajen samostan Archangelos. V jasnem in sonënem dnevu seæe pogled do gore Atos, najbolj sladkovodnih jezerc in enajst ribnikov. Jezera so znana pod skupnim imenom Aladjaglola. Celotno obmoëje je zelo pomembno za πtevilne æivali in rastline, ki imajo tukaj svoj prostor. Zapluli boste po delti in spoznali del teh lepot. Zakaj dopust na Tasosu? Ker je edini otok, ki ga zaradi bujnega zelenja imenujejo tudi smaragdni otok. Ker je majhen, turistiëno nepokvarjen otok. Ker tam πe ni mnoæiënega turizma. Ker na otoku πe vedno lahko doæivite metanje kroænikov ob tla. Ker si lahko med poëitnicami privoπëite hiter skok na celino in obisk slikovite Kavale ali celo Soluna. In konëno, ker se lahko odloëite za program Fly & Drive. Tasos? Da! Esma Kokol 35

36 POTOVANJA Krim z Jalto, kjer je nemogoëe mogoëe Kako na Krim? Naravnost z Brnika z Adrio Airways vsak teden od aprila do novembra. Poceni? Zelo ugodno. Od do SIT popusta za rezervacije do 2. aprila ali 10 % popusta za mladoporoëence in seniorje, z moænostjo plaëila na dvanajst obrokov brez obresti ali πe dodatni do 7-odstotni popust za gotovinska plaëila. A ni ugodna le cena! BrezplaËen ali organiziran je prevoz do Brnika. Slovenski predstavniki in slovensko vodeni fakultativni izleti, pestra in poceni zunajpenzionska ponudba, bogato noëno æivljenje, moænost neverjetnih in ugodnih nakupov, lastna slovenska potovalna literatura za tiste, ki raziskujejo sami, brezplaëno nezgodno zavarovanje, jamstvo brezplaëne spremembe rezervacije, jamstvo za najugodnejπe cene, jamstvo kakovosti. Krim z Jalto je destinacija in pol! Æe veliki Oziris, radoæivi Dioniz in stroga, pa vendar praviëna Diana so bili naklonjeni Krimu - nekdaj Tauridi. Bil je ustvarjen, da bi kot magnet privlaëil romantike, pustolovce in raziskovalce novega«sveta in v nas prebudil nekaj, kar obstaja, pa smo na to pozabili. Pozabili zaradi Ëasa, v katerem æivimo.»asa, zaznamovanega s hitenjem, pehanjem za uspehom, denarjem, sreëo... Zato ne upamo ali ne znamo priklicati tistih skritih æelja, ki so povezane z nenavadnim in drugaënim æivljenjem. Æivljenjem, ki je minilo, nekoë, æe dolgo tega. NiË veë ga ne more obuditi. Lahko pa se mu pribliæamo, ga zaslutimo in se mu prepustimo. Lahko odidemo tja, kjer se neskonëne ravnice z blago stepsko travo zdruæijo s ponosnimi krimskimi gorami, poraslimi z bujnimi subtropskimi rastlinami, in kjer juæne obale najveëje evropske dræave neæno boæata»rno in Azovsko morje. Puπkinov BahËisaraj Krim leæi na isti zemljepisni πirini kakor znamenita francoska Azurna obala. Po obliki spominja na zelen trtni list, ki plava na morju. Zanj so znaëilni celoletna zdrava, mila klima, juæno sonce in aromatiëen morski zrak, ki je vir æivljenja. Ko se sprehajamo med stoletnimi parki, poraπëenimi s starimi hrasti, divjimi drevesi pistacij, grπkim brinjem... ne moremo mimo veliëastnih stvaritev mogoënega ruskega cesarstva. V angleπko-gotskem slogu zgrajena Alupska palaëa grofa Vorontsova nas oëara s svojimi eksotiënimi vrtovi. Sneæno bela Livadija, palaëa poslednjega ruskega carja Nikolaja II., nas ponese v Ëase dinastije Romanov. PalaËa Massandra, poletna rezidenca Aleksandra III., nas povabi v znamenito carsko vinoteko z enkratnimi buteljkami iz davnega leta Vendar pa Krim ni samo spomin na nekdaj najveëji in najimenitnejπi Jalta 2. Alupska palaëa grofa Vorontsova 3. Livadija, palaëa poslednjega ruskega carja Nikolaja II. 4. PalaËa Massandra, poletna rezidenca Aleksandra III. 5. Pogled na»rno morje 6. BotaniËni vrt 7. Turisti se lahko povzpnejo na kamelo 8. Lastovkino gnezdo 9. Znamenita jaltska promenada

37 5 6 dvor v Evropi. Tu je πe veliko drugih prekrasnih dvorcev, cerkva, spomenikov, muzejev, samostanov in predvsem zanimivih mest, polnih æivljenjskega Jalta Jalta je bila najslavnejπe in najbolj svetovljansko letoviπëe æe v carski Rusiji in sovjetskem imperiju, v objemu skalnatih vrhov krimskih gora pa je πe vedno videti kot prekrasen zelen smaragd, obkroæen s Ërnimi biseri. Subtropska klima s sonëno pomladjo, dolga vroëa poletja, topla jesen, veli- Ëastne palaëe, kozmopolitska petkilometrska promenada, obdana s Ëudovitimi palmami, in πtevilne znane osebnosti, ki se vsako leto znova sprehajajo po njej, dajejo Jalti svetovni sijaj. 9 Na jaltski promenadi ni dolgëas Biser polotoka pa je prav gotovo najslavnejπe in najbolj svetovljansko letoviπëe ob ukrajinskem»rnem morju - Jalta. NekoË so tukaj ustvarjali πtevilni ruski umetniki: Tolstoj,»ehov, Gorki,»ajkovski, danes pa si nobena estradna zvezda nekdanjega sovjetskega imperija, ki da kaj nase, ne more privoπëiti, da se ne bi v poletnih mesecih vsaj enkrat pokazala na znameniti petkilometrski jaltski promenadi, ki je v poletnih mesecih srediπëe vzhodnega sveta - koncertni oder na prostem za πtevilne festivale in prireditve. Tu lahko sreëate πtevilne uliëne umetnike, slikarje, Ëarovnike, klovne, se fotografirate z eksotiëno opico ali pravim afriπkim levom, uæivate ob posluπanju klasiëne glasbe ali obujate spomine ob kitari starega rokerja, postanete Katarina Velika ali plejbojeva starleta. Na jaltski promenadi je tudi nemogoëe mogoëe. Tu vam ne bo nikoli dolgëas, dovolj je, Ëe se samo usedete na klopco in opazujete sprehajajoëe. MogoËe pa bo prav takrat priπla mimo Ruslana - simpatiëna ukrajinska zmagovalka Evrovizije, ki se ji ne boste mogli upreti. PrivlaËile vas 8 7 utripa, preπernih ljudi in dogajanja. Simferopol - glavno mesto avtonomne krimske republike, do koder vozi najdaljπa trolejbusna proga na svetu. BahËisaraj - prestolnica krimskih Tatarov z moπejo in skrivnostnim haremom kanov, ki ga je opeval ruski pesnik Puπkin. Sevastopol - rusko vojaπko oporiπëe, kjer je zasidrana znamenita Ërnomorska flota... bodo πtevilne restavracije, bari, noëni klubi, igralnice, diskoteke, luksuzne trgovinice in butiki.»e na koncu omenimo πe postavne domaëine in prelestne domaëinke, katerih lepota slovi po vsem svetu, se zdi, da je Krim odkril vaπe skrite æelje. Skrite æelje, ki so v primerjavi z drugimi kraji sveta na tem veliëastnem polotoku tudi uresniëljive. Igor Fabjan 37

38

39 globtour a4 18/3/05 14:34 Page 1 Pri nas ne tvegate praktično ničesar!»o kakovosti naših storitev smo tako prepričani, da vam v primeru, če storitev ne bomo opravili tako kot smo obljubili, vrnemo denar!«poletje 2005 Zakaj se z Globtourjem splača na počitnice: Poskrbeli smo za ugodne plačilne pogoje, če želite, tudi na 24 obrokov. Pripravili smo posebne ugodnosti za otroke, tudi brezplačne počitnice za otroke do 12 let starosti. Nikoli ne boste sami. Vedno se lahko obrnete na naše poslovalnice v Sloveniji ali na naše lokalne predstavnike. V času mobilnih telefonov ste vedno le klic od rešitve morebitnih zapletov. Za vas bodo skrbeli izkušeni vodniki. Smo med največjimi organizatorji potovanj in vam zato lahko ponudimo najugodnejše cene. Vsakodnevno preverjamo kakovost naših storitev in storitev naših partnerjev. Spremljamo delo naših zaposlenih, pogosto opravljamo oglede, kličemo stranke, anketiramo stranke vse zato, da bi čim bolje izpolnjevali naše obljube. Naši zaposleni vam bodo strokovno svetovali, vas poslušali in poiskali tisto, kar si res želite. ^E VA[E PO^ITNICE NE BODO TAK[NE, KOT SMO VAM OBLJUBILI, VAM BOMO VRNILI DENAR. KAKOVOST! V GLOBTOURJU JAMCIMO Bolgarija že za SIT Turčija že za SIT Grčija že za SIT Tunizija že za SIT Egipt že za SIT Jadranska obala že za SIT Za brezplačen katalog pokličite GLOBTOURJEVE POSLOVALNICE: Ljubljana: Turistični center Jalnova 70 (01) ; Maximarket (01) ; Slovenska 52 (01) ; Via Slovenika Nazorjeva 10 (01) Ajdovščina (05) Bled (04) Celje (03) Koper (05) Kranjska Gora (04) Maribor (02) /46 Nova Gorica (05) Novo mesto (07)

40

41

42

43

44