DOLOČANJE KAZALCEV GONILNIH SIL, PRITISKA NA VODE, ST ANJA JN VPLIVOV NA VODE Z ANALIZO PODATKOVNIH VIROV

Transcription

1 dr. L. GLOBEVNIK dr. Lidija GLOBEVNIK* DOLOČANJE KAZALCEV GONILNIH SIL, PRITISKA NA VODE, ST ANJA JN VPLIVOV NA VODE Z ANALIZO PODATKOVNIH VIROV Povzetek V procesih izdelave načrtov upravljanja z vodami je treba na učinkovit, jasen in kratek način prikazati trende rabe in obremenjevanja voda, izdelati ocena stanja in vpliva dejavnosti na vode. Take informacije so osnova za celoten potek komunikacije med strokovnjaki, javnimi in upravnimi delavci in javnostjo ter določanja bistvenih problemov na povodjih. Za ta namen se zato razvija sistem kazalcev (indikatorjev), s katerimi dobimo primerljive informacije z drugimi povodji ali območji. Prikazan je nabor kazalcev za vode, ki jih je treba določati za nacionalni nivo. Večino teh indikatorjev je smiselno določati tudi za vodna območja, za katera se izdelujejo načrt i. Prikazani so nekateri rezultati določanja kazalcev za vodno območje Kamn iške Bistrice. 1 Uvod Razvoj območij, ne glede na to, ali sloni na lastnih ali drugod pridobljenih (in plačanih) naravnih virih, pri tem pa ne upošteva stopnjo obremenjevanja okolja (onesnaževanje voda, tal, zraka, s hrupom, uničevanje narave, odpadki) ne le svoje, temveč tudi drugih regij, ni več mogoč. Okvir uresničevanja teh načel daje okoljska politika. To velja tudi za upravljanje z vodami. Novi zakon o vodah sloni na načelih integralnosti, več disciplinarnosti in aktivnega sodelovanja vseh delničarjev (stakeholderjev) in zainteresiranih že v začetku priprave načrtov upravljanja z vodami. Za opredelitev problemov in iskanja uč i nkovitih rešitev morajo biti vsi udeleženci seznanjeni s stanjem vodnega okolja na obravnavanem vodnem območju, informirani o obstoječ i h pritiskih na vode in ocenami vplivov na vode. Enako dobro morajo biti informirani o obstoječih merah varstva in zaščite ter usmerjanja rabe voda. Informacije morajo biti kratke, jasne, osnovane na enotnih merilih. Na splošno torej velja, da neobdelani, nepovezani in neinterpretirani podatki in neprimerljive informacije za oblikovanje strategij razvoja niso ustrezni. Učinkovitost izvajanja politike se meri z indikatorji učinkovitosti (kazalci), ki kažejo spremembe izbranega pokazatelja v izbranem časovnem obdobju. Zagotovljena mora biti primerljivost med državami, med regijami in na področju voda med povodji ali vodnimi območji. Zbiranje podatkov in pripravljanje informacij o vodah je osnova za oblikovanje na č rtov upravljanja z vodam i in izdelovanja strategij razvoja. Vsebine, ki jih narekuje integralni pristop lahko konceptualno združimo v podatkovni sistem modulov DPSIR (Driving forces - goniine sile, Pressure - pritiski, State - stanje, Impact- vplivi, Response - odgovori). Vsebine modulov so prikazane na sliki 1. Goniine sile povzročajo pritiske na vodno okolje, odraz pritiskov je neko zatečeno stanje voda. Vrednotenje stanja voda glede na referenčna stanja (če ne bi bilo vpliva človeka ali glede na izbran standard) ali glede na izbrane pokazatelje pokaže vplive človekovih dejavnosti na vodno okolje. Podatki o odgovorih kažejo, kako je družba že reagirala, da bi zmanjšala slabe vplive na vode (zavarovanja, izvajanja strategij, smernice.. ). V prispevku je prikazan nabor EEA kazalcev za vode, ki je pomemben za analizo nacionalne politike do voda. Nato je ovrednoten njihov pomen pri izdelavi načrtov upravljanja z vodami. Prikazane so možnosti i zračunov nekaterih kazalcev na vodnem območju Kamn iške Bistrice. dr Lidija GLOBEVNIK. univ. dipl. inž. gradb., Vodnogospodarski inštitut, Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana Mi Š i Č EV VODAR SKI DAN 2002

2 dr. L. GLOBEVNIK Slika 1: Vsebine sistema DPSIR (D) driving forces/(g) goniinc sile POSE L\TEV. INDUSTRIJA. KMETIJSTVO. TURIZEM. ENERGETIKA- PROMET. RUDARSTVO. RIBOGOJSTVO. RABA TAL (P) pressures/(p) pritiski KOLIČINE NAČRPANEI DOVEDENEl PORABLJENE VODE_ KOLIČINE ODPADNE VODE_ ZBIRANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VOD _ EMISIJE KOMUNALNIH VOD. EMISIJE IZ INDUSTRIJE. EMISIJE lz KMETIJSTVA, EMISIJE lz PROMETA- EMISIJE IZ RUDARSTVA. KOLI Č ine ODPADKOV (I)impact/(v)vpliv EVTROFIKACIJA- ZDRA V JE LJUDI. BIODIVERZ I'I'ET1\, K /\ KOVOST t\'1 RAZRl m l GLEDE NA MOZNOST RABE (S) status/(s) stanje POKROVNOST. VODNE KOUČINE. BIOLOŠKO. FIZIKALNO KEMiČNO STANJE VODA- EKOLOŠKO ST ANJE IN MORFOLOŠKO STANJE VODNEGA OKOLJA (R) response/(o) odgovor ZA VAROVANA IN VARSTVENA OBMOČJA, VARSTVENI REžIMI. PROGRAM IZGRADNJE ČN o SMERNICE RABE 2 Nabor indikatorjev za vode (EEA predlog) V preglednici 1 je prikazan nabor indikatorjev (kazalcev) za vode kot jih predlaga EEA (Evropska agencija za okolje). Za vsak kazalec so opredeljeni okoljski problemi, ki jih kazalec naslavlja in relevantnost z anjegov izračun pri načrtu upravljanja z vodami. Okoljski problemi so naslednji: 1- eutrofikacija in organsko onesnaževanje površinskih in podzemnih voda, 2 - prisotnost nevarnih snovi v površinskih in podzemnih vodah, 3 - kakovost in količine podzemnih voda, 4 - vodni stres, 5 - klimatske spremembe, 6 - kakovost pitne vode, 7 - mikrobiološka kontaminacija, 8 - vplivi na ribištvo, 9 - ekološka kakovost, 10 - biod iverziteta voda, 11 - integralno gospodarjenje z obalnimi območji. MiŠiČEV VaDARSKI DAN 2002

3 dr. L. GLOBEVNIK Preglednica 1: Nabor kazalcev (nabor: EEA, 2002), okoljski problemi in relevantnost kazalca pri izdelavi načrta upravljanja z vodami (NUV) seznam kazalcev za vode problem NUV - reke, jezera in podzemne vode GONILNE SILE + relevantno raba fitofarmacevtskih sredstev na enoto kmetijskih zemljišč ; število aktivnih 2 (nevar. s.) snovi v registriranih fitofarmacevtskih sredstvih 3 (pod.vode) gostota glav živine (število glav živine) na enoto kmetijske zemlje in na 1 (eutrofik.) + (na HO 4.rav.) enoto kmetije površine namakanih zemljišč 4 (v. stres) + (na HO 4.rav.) proizvodnja v izbranih industrijskih panog glede na BNP 2 (nevar. s.) ekonomska vrednost olja in plina (ali industrije za proizvodnjo olja in plina) 1, 2 rast prebivalstva in gostota prebivalstva 1, 2,3, 4, 5, + (na HO 4.rav.) intenzivnost turizma 4 (v. stres) razmerje ekonomske vrednosti ribištva in vzpostavitvi pristopa pazljivosti 8 + gostota količin rib v (ribogojnica) gojiščih na enoto obalel prehodnih vodnih 8, 10, 11 + teles PRITISKI nitratna in dušikova bilanca, viški za kmetijske prsti, raba gnojil na enoto 1,3 kmetijskih zemljišč emisije BPKs prebivalstva, vezanega na kanalizacijo: urbani neto izpusti 1, 6, 7,9 BPKs/prebivalca izpusti BPKs prebivalstva, ki ni vezano na kanalizacijo 1, 6, 7, 9 iztok dušika in fosforja iz komunalnih čistilnih naprav 1, 3, 9 + viri dušika in fosforja na izbranih povodjih 1, 3,9 + obremenitve (rečne, direktnih izpustov, deponij) obalnega morja z nevarnimi snovmi Itežkimi kovinami 2, 3, 9 obremenitve (rečne, direktne) s hranili/n in P obalnega morja 1, 9 zračni vnosi NO" NH3, skupnega dušika, težkih kovin in obstojnih organskih onesnaževalcev (POPs) v morske in obalne vode 1, 2, 9 količine v zrak izpuščenega NO" NH 3. skupnega N, težkih kovin in obstojnih 1, 2, 9 organskih onesnaževalcev(pops} izlivi olj pri nesrečah 1,3,9 nelegalni izpusti olj 1,3, 9 iztoki iz naftnih plošč 1, 3, 9 indeks rabe, indeks porabe 4 + enota povpraševanja po vodnih količinah za urbano in za kmetijsko rabo 4 + STANJE koncentracija kisika, nitratov in amonija v podzemnih vodah in pojav ' vročih' (kritičnih) območij v podzemnih vodah 3, 6 + pojav vdora slane vode - problemi s kloridi 3,4,6 koncentracija pesticidov v podzemnih vodah in delež vzorcev podzemne 2, 3, 6 + vode, ki imajo koncentracijo pesticidov večjo od reke : hranila in fizikalno kemične kakovosti vodotokov: dušik, fosfor, raztopljeni kisik, amonij, organske snovi (BPKs/KPK) koncentracija v 1, 6,9 + vodotokih razdeljenih po razredih velikosti in tipu nevarne snovi v vodotokih razdeljenih po razredih velikosti in tipu povodja 2, 6, 9 + koncentracija fosforja, raztopljenega kisika in klorofila a v jezerih, razdeljenih 1, 6, 9 + po razredih velikosti in tipu nevarne snovi v jezerih razdeljenih po razredih velikosti in tipu 2, 6, 9 + somornice in obalne vode : koncentracija nitatov, fosfatov in dušika: delež dušika v regionalnih morjih in vodnih telesih 1, 9, 11 somornice, obalne in morske vode : koncentracija nevarnih snovi v vodah 2, 9, 11 somornice, obalne in morske vode: koncentracija nevarnih snovi v morskih organizmih 2, 9, 11 somornice, obalne in morske vode: koncentracija nevarnih snovi v sedimentih 2, 9, 11 somornice, obalne in morske vode: poletno povprečje in ekstremne koncentracije klorofila a v površinskih vodah 1, 9, 11 somornice in obalne vode : pojav cvetenja alg ; sestava vrst in diverziteta 1, 9, 11 planktona obalne in morske vode status ribjih zalog za trženje 8 somornice in oblane vode : diverziteta vrst skupnosti, struktura skupnosti in funkcija bentičnih nevretenčarjev ; vsebnost ogllika na površinah sedimentov 9, 11 somornice in obalne vode: sestava in pogostost ostalega vodnega 9, 11 rastlinstva kot definirano v WFD MiŠiČEV VaDARSKI DAN 2002

4 dr L GLOBEVNIK somornice in obalne vode: habitati: delež dejanskih površin proti 9,10,11 potencialnim 41 vpliv ribolova na druge (neciljane) vrste: morski sesaici in ptice (biomasa na 8, 10 drstiščih, biodiverziteta lštevilo ogroženih in prizadetih vrst) 43 letno povprečje temperature za Evropo 4, letne padavine 4, nivo zadrževalnikov - mogoče kot 'regionalni' kazalec 4 + VPLIV 46 Podzemne vode: gladine podzemne vode v vodonosnikih glede na 3, 4 + 'trajnostni' nivo (ohranjene samoobnovitvenih sposobnosti) 47 Vodotoki: biološka in fizikalno kemična klasifikacija vodotokov: dolžine, kjer 1, 9 + je status slabši od dobrega po nacionalni klasifikaciji 48 Jezera: kazalci bioloških kakovostnih parametrov za jezera glede na WFD 1, somornice in obalne vode: biološke in fizikalno kemične klasifikacije, kjer je 1, 9, 10 status slabši od dobrega po nacionalni klasifikaciji 50 število in delež kopalnih voda, ki ne zadoščajo mikrobiološkim standardom 7 + po direktivi za kopanje 51 somornice, obalne in morske vode: pogostost pojava nizkega kisika v 1, 9,10, 11 občutljivih vodah 52 somornice, obalne in morske vode: število tujih vrst in način vnosa 8, 9, preseganje MDK nevarnih snovi v pitni vodi 6, 7 + ODGOVOR 54 gospodarjenje z živinskim gnojem po nitratni direktivi 1, razvoj čiščenja odpadnih voda 1, na nitrate občutljive cone 1, cena vode za urbano rabo učinkovitost namakanja na kmetijah 4 + izgube vode na vodovodnih sistemih učinkovitost rabe vode v industrijskem sektorju 59 napredek pri vzpostavitvi EU WFD 1, 2, 4, 6, 7, 9, 11 indikatorji - 2. faza GONILNE SILE 60 raba nevarnih snovi na enoto industrijske proizvodnje 2, 9 PRITISKI 61 emisije v vode za skupni dušik, fosfor, organski ogljik, nekaterih kovin in 1,9 + organskih snovi iz industrije 62 število kontaminiranih območij za različne nivoje vpliva na km< ali na 2, 3, 9 + prebivalca za izbrane NUTS 3 regije STANJE 63 morske vode: indeks trofičnosti za Sredozemsko morje in druge morske 1, 9, 11 regije 64 napor ribarjenja (primer: konjske moči ribiških ladj na dan ribarjenja) 8 VPLIV 65 neustreznost vodotokov, jezer in morske vode na okoljske standarde 2, vodotoki in jezera: število tujih vrst glede na način 'vnosa' 9, somornice, obalne in morske vode: biološki efekti nevarnih snovi 2, 9, 11 ODGOVOR c8 napredek nacionalnih strategij glede na ICZM 11 ndikatorji - III faza GONILNE SILE 69 ekonomska vrednost kmetijstva na emisijo dušika 1 O raba nevarnih snovi v gospodinjstvih 2 1 ekonomska vrednost prevozov z ladjami na emisijo nevarnih snovi 2, 10 PRITISKI 2 industrijski neto izpusti KPKlprebivalca gostota relevantnih industrijskih panog na vodonosnikih odlagališča odpadkov in stara odlagališča na vodonosnikih točkovni izpusti nevarnih snovi v reke in jezera po velikosti, oz. tipu točkovni izpusti nevarnih snovi v podzemne vode po sektorjih raba ključnih snovi pri (klorirane substance, mineralna olja, BTEX, PAH, 3 določene težke kovine) pri točkovnem onesnaževanju na prebivalca STANJE rt8 podzemne vode: koncentracija ključnih snovi iz točkovne ga onsnaževanja: 3 + klorirane substance, mineralna olja, BTEX, PAH, določene težke kovine

5 179 ~O ~1 ~2 ~3 ~4 ~5 ~6 dr L GLOBEVNIK somornice, obalne in morske vode: delež različnih tipov prehodnih in obalnih voda s slabšim statusom kot dobro VPLIV 2, 9, 11 podzemne vode: viri pitne vode, ki so ogroženi ali zaprti 3, 6 + preseganje MDK nevarnih snovi v pripravljeni hrani 2 ODGOVOR Podzemne vode: cena priprave vode 3 + Podzemne vode: ocena stroškov remediacije (obnove) kot BNP glede na določene cilje remediacije 3 + dejanska cena remediacije kontaminiranih območij kot BNP 2, 3 delež ribolova kot odraz integracije okolja 8 delež pristanišč, ki imajo naprave za sprejem odpadkov 1, 9, 11 3 Izračuni nekaterih kazalcev za vodno območje Kamniške Bistrice 3.1 Prostorske enote Za prikaz kazalcev je najprimerneje uporabiti prostorske enote hidrografskih območij, za katere je bil že izdelan šifrant. Po šifrantu hidrografskih območij (UL-FGG, 1996) je vodno območje Kamniške Bistrice sestavljeno iz enot, ki jih podaja preglednica 2. Velikost obravnavanega vodnega območja je km2. H porečju Kamniške Bistrice ( km2) je dodano še prispevno območje Ihanske mlinščice, ki se napaja iz Kamniške Bistrice, izliva pa v Savo. Ker se večina socioekonomskih podatkov zbira na osnovi občinskih prostorskih enot, je smiselno take podatke vezati na občine, pri tem pa tudi prikazati deleže velikosti površin občin na povodju. Pripravimo dve preglednici. V prvi so vpisane vse občine, ki s svojim območjem segajo na povodje. Vpisano je tudi število prebivalcev in naselij v njih (preglednica 3). Ker so podatki o prebivalcih vezani na naselje, je smiselno, da stanje prebivalstva podamo za vodno območje (preglednica 4). Tako prikazani podatki o prebivalcih so kazalci gonilnih sil - poseljenosti vodnega območja. Za kasnejšo analizo je smiselno te podatke primerjati z republiškimi povprečji. Preglednica 2: Enote vodnega območja Kamniške Bistrice po hidrografskem šifrantu (UL FGG, 1996). šifra HGO ime območja 10piS območja površina [km' ] 1. RAVEN 1 Porečje Save 2. RAVEN : 13 Ljubljanska Sava 3. RAVEN : 132 Kamniška Bistrica 538, Bistrica-Mekinje Povirje Kamniške Bistrice od izvira do sotočja z Nevljico 106,93 RAVEN 1322 Nevljica Vodozbirna površina Nevljice 88, Bistrica-Smarca Porečje Kamniške Bistrice od sotočja z Nevljico do Rače 16, Rača Vodozbirna površina Rače 164, Bistrica-Domžale Porečje Kamniške Bistrice od sotočja z Račo do Pšate 13, Pšata Vodozbirna površina Pšate 147, Bistrica-Ihan Porečje Kamniške Bistrice od sotočja s Pšato do vtoka v 1,32 Savo 2. RAVEN : 15 Litijska Sava 3. RAVEN 151 Sava-Kresnice 4.RAVEN : 1514 Mlinščica Vodozbirna površina Mlinščice (Ihan) SKUPAJ : 557,08

6 dr. L. GLOBEVNIK Preglednica 3: Površina občin, število prebivalcev in naselij na vodnem območju Kamniške 8isrice.. OBČiNA POVRŠiNA OBČiNE ŠTEVILO NASELIJ V OBČiNI ŠTEVILO PREBI. [km 2 ] V OBČiNI, leto 2000 Kamnik 289, Domžale 79, Trzin 9, Mengeš 22, Komenda 24, Vodice 31, Cerklje na Gorenjskem 78, Lukovica 74, Moravče 82, Dol pri Ljubljani 33, skupaj 725,0 331, L125prebLlkm 2 ) 3.2 Goniine sile in pritiski Osnovni kazalci gonilnih sil na vodnem območju, ki jih je relativno lahko izvrednotiti, so kazalci poseljenosti (preglednica 4) in rabe tal (preglednica 5). Trende gibanja prebivalstva je smiselno prikazati za občinska središča, saj je pridobivanje podatkov o številu prebivalcev po naseljih za različne časovne preseke zamudno (baz ni). Trende rabe tal določamo s pomočjo modelov, ker se uporabljene metodologije, po katerih se je v preteklosti določala raba tal, med seboj razlikujejo (glede na namene vodenja katastrov in evidenc). Za določitev sedanje rabe tal na izbranih vodnih območjih je najprimernejše uporabiti digitalno in georeferirano karto rabe tal po CORINE klasifikaciji (stanje 1995). Za časovni pregled (trende) moramo ustrezno uporabiti podatke o rabi tal po občinah (do L 1991, po L 1993 in 1999) ali katastrskih občinah. Preglednica 4: Površina občin in prebivalstvo na vodnem območju Kamniške 8istrice(vir podatkov : VGI, 2001, izvorni podatki: GURS). OBČiNA POVRŠiNA površina delež občine na število naselij ŠTEVILO PREBI. NA OBČiNE [km 2 ] na vodnem v.o. [%] vodnem območju VODNEM OBMOČJU območju Kamnik 289,7 224, Domžale 79,7 79, Trzin 9,0 8, Mengeš 22,4 20, Komenda 24,0 23, Vodice 31,4 1,4 4 O O Cerklje na 78,0 61, Gorenjskem Lukovica 74,9 64, Moravče 82,5 52, Dol pri Ljubljani 33,4 18, skupaj 725,0 554, , (150 prebllkm 2 )

7 - 23- dr. L. GLOBEVNIK Preglednica 5: Raba tal na vodnem območju Kamniške Bistrice po klasifikaciji CORINE s primerjavo rabe tal v Sloveniji (vir podatkov: MOP, CORINE 1995): CaRINE vodno območje KB Slovenija KODA [ha] [%] [%] Nesklenjene urbane površine ,20 5,07 2,03 Industrija, trgovina ,51 0,68 0,32 Cestno in železniško omrežje in pridružene površine , ,08 Letališča , ,03 Dnevni kopi, kamnolomi ,89 0,12 0,06 Gradbišča ,38 0,00 0,03 Površine za šport in prosti čas ,77 0,07 0,05 Nenamakane njivske površine ,28 8,50 5,71 Pašniki ,13 5,68 6,02 Kmetijske površine drobno posestniške strukture ,32 11,29 12,89 Pretežno kmetijske površine z območji vegetacije ,37 9,89 8,57 Listnati gozd ,29 11,52 22,28 Iglasti gozd ,71 10,83 12,44 Mešani gozd ,97 30,25 22,29 Naravni travniki ,06 0,74 1,30 Barja in resave ,00 1,53 0,98 j\;>rmičast gozd ,64 0,85 1,82 Plaže, sipine in peščene površine ,87 0,07 0,03!Golo skalovje ,83 1,53 0,88 Redko porasle površine ,17 0,94 0,01!Vodotoki in kanali ,46 0,23 0,24 grajene površine (skupaj) 1 6,10 2,72 kmetijske povšine (skupaj) 2 35,36 34,14 gozdne površine (3.1.1, 3.1.2,3.1.3, 3.2.4) delno 3 53,45 58,82 deloma ohranjene naravne povr. (3.2.1, 3.2.2, 3.3.1, 3.3.2) delno 3 4,81 3,71 z vodo namočene površine 4 0,00 0,15 vodne površine 5 0,23 0,37 skupaj Med kazalce gonilnih sil sodijo tudi kazalci izkoriščanja vode. Določimo jih s pomočjo seznamov obstoječih hidroenergetskih rab (terenski ogledi, vodnogospodarska dovoljenja), ribogojnic in odvzemov vode za oskrbo s pitno vodo, tehnološke in kmetijske namene. Večinoma imamo na razpolago podatke o sedanji rabi, medtem ko bi bilo za analizo trendov gonilnih sil potrebno pripraviti podatkovne baze pretekle rabe vode po enotnih merilih. Statistični urad RS (SURS) ima v programu statističnih raziskovanj zbiranje podatkov o izkoriščanju voda in varstvu pred onesnaževanjem (obrazec VOD-1 do L 2001). Obrazec vsako leto izpolnijo družbe, podjetja in drugi poslovni subjekti, ki so po Standardni klasifikaciji dejavnosti razvrščeni v podrazrede dejavnosti: rudarstvo, predelovaina industrija in oskrba z elektriko, plinom in vodo. Digitalno evidenco imajo pripravljeno od leta 1996 naprej. Referenčni podatek, ki ga lahko prostorsko povežemo je sedež poročevalske enote. Če združimo podatke glede na sedež po hidrografskih območjih, dobimo količine izkoriščene vode po hidrografskih območjih. Rezultate prikazuje preglednica 6. Drugi vir podatkov o rabi vode so podatki o letnih količinah prodane vode za posamezne občine, ki jih zbirajo in arhivirajo javna podjetja za oskrbo z vodo. Za leto 2000 zbrani podatki o prodani vodi na vodnem območju Kamniške Bistrice, ki ga oskrbuje javno podjetje iz Domžal, so prikazani v preglednici 7. Iz teh podatkov določimo kazalce rabe vode po sektorjih in porabo vode na osebo na dan.

8 dr. L. GLOBEVNIK Preglednica 6: Po hidrografskih območjih IV. reda združeni kazalci rabe vode (odvzemi vode) v rudarstvu, predelovalni industriji in oskrbi z elektriko, plinom in vodo (vir podatkov: SURS) lastno zajetje lastno zajetje Podtalnice IZVIRI VODOTOKI javni vod. skupaj leto HO šifra 1000 mo 1000 mo 1000 mo 1000 mo 1000 mo 1000 mo O O O O O O O O O O O O O O O skupaj O O O O O O O O O O O O O O O O skupaj Preglednica 7: Količine prodane vode za 6 občin vodnega območja Kamniške Bistrice po gospodinjstvih in industriji ter prodana voda na prebivalca, leto 2000 (vir: JKP Prodnik, 2002) prodana voda, skupna prodana prodana leto 2000 gospodinjstva industrija SKUPAJ vodal voda za prebivalca gospod,! prebivalca [mo] [l/osebo/dan] KOMENDA DOMZALE MENGES TRZIN LUKOVICA MORAVCE skupaj Letno se je na vodnem območju po podatkih SURS med leti 1996 in 1998 odvzemalo od 3, 5 do 3.8 mio m3 vode. Od skupno letno odvzetih vodnih količin se iz podzemne vode na lastnih zajemnih mestih odvzema od 1.8 do 2.2 mio m3 in vodotokov od 0.6 do 0.75 mio m3, iz javnega vodovoda pa je letno dovedenih 1.0 mio m3 vode. To pomeni, da proizvodne organizacije in podjetja za oskrbo z vodo (brez dovedene vode iz javnega vodovoda), porabljajo/distribuirajo 70% vseh zajetih vodnih količin. Glede na podatke prodane vode v letu 2000 je letna količina na virih odvzete vode po vprašalnikih SURS veliko manjša kot bi pričakovali. Za oblikovanje kazalcev rabe (odvzemov) in porabe vode v prihodnosti bo treba preveriti uporabljene metodologije pri zbiranju podatkov in jih harmonizirati. Povprečna porabo vode na osebo na dan je 205 I/dan/osebo. Največji delež porabljene vode na prebivalca ima občina Trzin (323 I/osebo/dan), najmanjši občina Lukovica (111 I/osebo/dan). Kazalci porabe vode po sektorjih pokažejo tudi, da je delež v gospodinjstvih porabljene vode med 0.50 (Trzin) in 0.95 (Moravče). Največja poraba vode na prebivalca iz dobave vode za gospodinjstva je v občini Trzin in Domžale (164 I/osebo/dan oziroma 159 I/osebo/dan), najmanjša v občini Lukovica (94 I/osebo/dan). Med kazalce pritiskov sodijo tudi emisije iz virov onesnaževanja. Ker se na ARSU oblikuje digitalna baza podatkov o emisijah, lahko pričakujemo, da bodo podatki o emisijah v vode kmalu na razpolago.

9 dr. L. GLOBEVNIK 3.3 Stanje in vplivi na voda Kazalci stanja voda so hidrološke (padavine, koeficienti odtoka, hidrogrami, gladine podzemne vode, dinamične zaloge podzemnih voda... ), biološke, kemično fizikalne, ekološke in hidromorfološke lastnosti voda. Podatkovni viri so rezultati republiškega monitoringa in rezultati različnih študij. Metodologije zbiranja in analize podatkov so v slovenski praksi znane, zato tu niso posebej obravnavane. Kazalci vplivov na vode so tisti, ki kažejo na zdravstveno ustreznost vode za pitje, eutroficiranost območij (preobremenjenost z hranili), kakovostni razredi glede na izbran kriterij (ustreznost vode za pitje), biodiverziteto in drugo. V preglednici 8 so prikazani kazalci ustreznosti vode za pitje po črpališčih - vsebnost kritičnih parametrov, prisotnost nevarnih snovi. Preglednica 8: Kazalci kakovosti vodnih virov in pitne vode glavnih vodovodnih sistemov (vir: ZZV Kranj, 2001a, 2001b) vodovodni črpališča vsebnost kritičnih prisotnost nevarnih snovi in zdravstvena sistemi parametrov pesticidov ustreznost vira pitne vode Radomlje Črpališče 2,41 mg NOJiI trikloretena : pesticidi pod mejo ustrezna Kolovec Kolovec tetrakloretena detekcije Radomije 33 mg NOJiI trikloretana Domžale Lek Crnjava 35 mg NOJiI trikloretana, meta bo lit atrazina, na meji ustreznosti triklotreten atrazin ostala pesticidi pod mejo črpališča detekcije Homec- Homec -35 mg NOJiI tetrakloreten prisotnost pesticidov v omrežju prisotne Nožice Nožice koliformne Presede organska topila bakterije Kamnik Iverje Escherichia coli, koliformne bakl., ustrezna povečana motnost Poreber Escherichia coli, koliformne bakterije problematična Pšajnovca Krvavec motnost, zakaljenost I problematična 3.4 Odgovori Varstveni in zaščitni ukrepi, izvajanje programov preprečevanja onesnaževanja, sprejemanje standardov in podobno, so odgovori družbe na probleme. Kazalci, s kateri na najbolj enostaven način opišemo odgovore družbe, so informacije o deležih površin vodnega območja, ki so pod različnimi pravnimi režimi varstva (parki, spomeniki, varstvena območja vodnih virov in podobno). Druga vrsta kazalcev do tisti, ki nam kažejo deleže pokritosti vodnega območja s sistemi zbiranja in čiščenja odpadne vode. V preglednici 9 so po občinah podani kazalci deleža prebivalcev, ki so priključeni na kanalizacijo in deleža tistih, katerih odpadna voda se čisti na čistilnih napravah. Preglednica 9: Odpadne vode, ki so speljane na čistilno napravo in neurejeni izpusti, stanje 2000 (vir podatkov: JKP Prodnik Domžale, 2002, arhiva; Občina Kamnik, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, izvleček iz študije lei, Maribor, 2001 ; ustno poročilo) občina vseh delež prebivalstva delež prebivalstva ČN prebivalcev na 'na kanalizaciji' na ČN povodju Domžale CČN Domžale Kamnik Trzin % 94% PE, II. stopnje, 91 % Mengeš % 73% učinek) Kamnik % priključenih na kanalizacijski sistem Kamnika M oravče % 14% Č N Moravče (1000 PE, II. stopnja, 93% učinek) Lukovica % 10% CN Lukovica (400 PE, 1. stopnje, 93% učinek) Komenda % 0% Cerklje % 0% Dol pri Ljubljani % 0% skupaj iz evidenc %

10 dr. L. GLOBEVNIK 4 Zaključek Iz spiska 86 kazalcev, ki nam kažejo goniine sile, pritiske, stanja, vplive in odgovore z apodročju vode, je polovica takih, ki jih je primerno določevati za vodna območja, za katera se bo izdelovalo načrte upravljanja z vodami (reke, podzemna voda, jezera). Z kazalci postanejo informacije primerljive, razumljive in kratke. Z njimi je lažje oceniti kritičnost problemov, ki so evidentirani na območjih. Z ocenami trendov ocenjujemo, kateri ukrepi bi stanje hitreje izboljšali. Velike spremembe v kratkem časovnem obdobju namreč kažejo, da so neke aktivnosti ali pojavi večje od drugih. Lahko se namreč nadejamo, da bo usmerjanje naporov v kontrolo ali spremembo teh procesov dalo večje rezultate glede na zastavljene cilje. VIRI: European Environmental Agency, Core set of EEA indicators. Globevnik, L., Velkavrh, A., Radej, B., Lešnjak M. (1999). MCSD Sustainable Development Indicators application in Slovenia: Analysis and indicator calculation. Investor RAC/Blue Plan. Globevnik, L., (1999). Indikatorji okolja in razvoja s poudarkom na indikatorjih stanja voda in upravljanja z vodami. Mišičev vodarski dan, Zbornik referatov. s Maribor. IIndikatorji o okolju in razvoju = Indicators on Environment and Development. Uredili (Editors): Bojan Radej, Anita Pirc Velkavrh, Lidija Globevnik. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ministrstvo za okolje in razvoj. Vodnogospodarski inštitut, Zbirka Analize, raziskave in razvoj (ISBN ). Ljubljana, SURS. Rezultati poročanja po obrazcih VOD 1, leto Ljubljana. (UL-FGG KSH) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, katedra za spološno hidrotehniko Ravni hidrografskih razvodnic in šifrant hirografskih območij. Naročnik: Uprava RS za varstvo okolja. Ljubljana. Vodnogospodarski inštitut Vzpostavitev Eurowaternet-a v Sloveniji, l.faza. Naročnik : RS Ministrstvo za okolje in prostor. Poročilo. Ljubljana. Vodnogospodarski inštitut, Vodnogospodarska osnova povodja Kamniške Bistrice. Naročnik : ARSO. Ljubljana. Vodnogospodarski inštitut, Razvoj metodologije določanja indikatorjev učinkovitosti za vode na nacionalnem in regijskem nivoju. Poročilo - 1. Faza. Naročnik : Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Agencija za regionalni razvoj. Ljubljana, april Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Letno poročilo o zdravstveni ustreznosti in varnosti oskrbe z vodo za leto 2000 za vodovode v upravljanju podjetja Prodnik, Domžale. Poročilo. Kranj. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Letno poročilo o zdravstveni ustreznosti in varnosti oskrbe z vodo za leto 2000 za vodovode v upravljanju podjetja Komunalnega podjetja Kamnik. Poroč i lo. Kranj. MiŠi Č EV VODARSKI DAN 2002