Informatika v medijih

Similar documents
KAKO GA TVORIMO? Tvorimo ga tako, da glagol postavimo v preteklik (past simple): 1. GLAGOL BITI - WAS / WERE TRDILNA OBLIKA:

Navodila za uporabo čitalnika Heron TM D130

Donosnost zavarovanj v omejeni izdaji

Sistemi za podporo pri kliničnem odločanju

Navodila za uporabo tiskalnika Zebra S4M

UČINKI VKLJUČEVANJA PODJETIJ V PANOŽNE KOMPETENČNE CENTRE

Spletne ankete so res poceni?

1. LETNIK 2. LETNIK 3. LETNIK 4. LETNIK Darinka Ambrož idr.: BRANJA 1 (nova ali stara izdaja)

NAČRTOVANJE IN STRATEGIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z DIGITALNIMI IDENTITETAMI

PRENOVA PROCESA REALIZACIJE KUPČEVIH NAROČIL V PODJETJU STEKLARNA ROGAŠKA d.d.

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA UVEDBE SISTEMA ERP V IZBRANEM PODJETJU

Uporaba HTML 5 in CSS3 v spletnih kvizih

Podešavanje za eduroam ios

OCENJEVANJE SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH UNIVERZ IN PISARN ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

Intranet kot orodje interne komunikacije

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO BLAŽ DOBROVOLJC

Razvoj mobilne aplikacije za pomoč študentom pri organizaciji študija

Port Community System

ORGANIZACIJSKA KLIMA V BOHINJ PARK EKO HOTELU

Družbeni mediji na spletu in kraja identitete

IZDELAVA OCENE TVEGANJA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA ERP SISTEMA V PODJETJU LITOSTROJ E.I.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UPORABA IN STROŠKOVNA ANALIZA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN

UNIVERZA V LJUBLJANI VREDNOTENJE SPLETNIH PREDSTAVITEV NA TEMO VZAJEMNIH SKLADOV

Razvoj poslovnih aplikacij za informacijski sistem SAP R3

METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA (zimski semester, 2012/2013)

NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH KOT NAČIN MOTIVIRANJA V PODJETJU DIAMANT REWARDS OF EMPLOYEES AS A MOTIVATIONAL FACTOR IN COMPANY DIAMANT

DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V PODJETJU GOOGLE

OPREDELJEVANJE CILJNIH TRGOV ZA BODOČE ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE

PRESENT SIMPLE TENSE

Nadgradnja kartografskih baz za potrebe navigacijskih sistemov

REORGANIZACIJA PROIZVODNJE V MANJŠEM MIZARSKEM PODJETJU PO METODI 20 KLJUČEV S POUDARKOM NA UVAJANJU KLJUČEV ŠT. 1 IN 14

Razvoj informacijskega sistema Lisjak

DIPLOMSKO DELO INTRANET SODOBNO ORODJE INTERNE KOMUNIKACIJE

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

Evalvacija vhodnih naprav za upravljanje pogleda v 3D prostoru

MAGISTRSKO DELO UPORABA ''BENCHMARKINGA'' V GLOBALNI KORPORACIJI ZA ODLOČITEV O INVESTICIJI ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA EKOLOŠKEGA RAZVOJA

EU NIS direktiva. Uroš Majcen

Ogrodje mobilne aplikacije mfri

POVZETEK. Ključne besede: konflikt, reševanje konflikta, komunikacija

MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU

VODENJE IN USPEŠNOST PODJETIJ

FLUKTUACIJA KADRA V PODJETJU LESNINA d.d.

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA INTERNO KOMUNICIRANJE V ODDELKU»IGRALNE MIZE«V IGRALNICI PERLA DIPLOMSKO DELO.

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

UPORABA PODATKOVNEGA RUDARJENJA PRI ODKRIVANJU NEZAŽELENE ELEKTRONSKE POŠTE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

KRIK AKSUM Zavarovalno posredniška družba d.o.o.

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POTEZA D.D.

KAKO ZAPOSLENI V PODJETJU DOMEL D.D. SPREJEMAJO UVAJANJE SISTEMA 20 KLJUČEV

UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE: MODEL FUTURE-O

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOŠTJAN MARINKO

Manager in vodenje podjetja

RAZISKOVALNA NALOGA. Področje: SLOVENSKI JEZIK

ALI UPORABLJAŠ MAPO UČNIH DOSEŽKOV?

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji

Eduroam O Eduroam servisu edu roam Uputstvo za podešavanje Eduroam konekcije NAPOMENA: Microsoft Windows XP Change advanced settings

RAZVOJ MOBILNE APLIKACIJE»OPRAVILKO«ZA MOBILNO PLATFORMO ios

ISLANDIJA Reykjavik. Reykjavik University 2015/2016. Sandra Zec

Dostop do raziskovalnih podatkov v ADP in njihova analiza. Delavnica ADP, Ljubljana. Irena Vipavc Brvar ADP, Univerza v Ljubljani, 12.

POGAJANJA V NABAVI V PODJETJU MERCATOR D.D.

GO. (Primer iz prakse) Vloga: BPM, CEO, CIO, BA

UOKVIRJANJE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI

Spletne ankete in uvoz v Limesurvey

Mobilna aplikacija za odčitavanje in ocenjevanje izdelkov

KONCEPT INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA UPORABO NADGRAJENE RESNIČNOSTI IN BIM-a NA GRADBIŠČU

DIPLOMSKO DELO SISTEM URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV V PODJETJU MESSER SLOVENIJA D.O.O. Diplomsko delo

Ravnanje s človeškimi viri na primeru zdraviliškega

RAZISKAVA ZADOVOLJSTVA IN MOTIVIRANOSTI ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU

SLOVENSKI GIMP-PORTAL

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Magistrsko delo

Commissioned by Paul and Joyce Riedesel in honor of their 45th wedding anniversary. Lux. œ œ œ - œ - œ œ œ œ œ œ œ œ œ œ. œ œ œ œ œ œ œ œ œ.

VSAKDANJI PREDMETI. Nelektorirano delovno gradivo.

Sistem za oddaljeni dostop do merilnih naprav Red Pitaya

RAZVOJ KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI

KONSTRUKTIVNI PRISTOP K NACRTOV ANJU OSEBNE KARIERE

PODATKOVNA BAZA (Uporaba IKT pri poslovanju)

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DUNJA GOGALA MOTIVACIJA ZA DELO DIPLOMSKO DELO

UČINKOVITO DOSEGANJE MLADIH Z OGLASNIMI SPOROČILI

POGAJANJA V LOGISTIKI

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO DARIO HVALA

DOBA FAKULTETA MAGISTRSKA NALOGA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR. Marija Vreček Sajovic

Biznis scenario: sekcije pk * id_sekcije * naziv. projekti pk * id_projekta * naziv ꓳ profesor fk * id_sekcije

OPTIMIRANJE SISTEMA VZDRŽEVANJA V PODJETJU STROJ d.o.o. S POUDARKOM NA VZDRŽEVANJU KLJUČNIH TEHNOLOGIJ

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO

Priprava slikovnega gradiva in stavnice s programom SMART Notebook. Preparing Images and Beting with the Program SMART Notebook

NAČRTOVALSKI VZORCI ZA UPRAVLJANJE MATIČNIH PODATKOV

INFORMATIZACIJA SLOVENSKEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA

Začasno bivališče Na grad

OSEBNA KOMUNIKACIJA Z GOSTI PETER MARKIČ

V šestem delu podajam zaključek glede na raziskavo, ki sem jo izvedel, teorijo in potrjujem svojo tezo.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE NOVARTISOV PREVZEM LEKA: POGAJALSKI VIDIKI

Paradoks zasebnosti na Facebooku

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Jernej Božiček. Demokracija danes? Diplomsko delo

SLOVENSKA FILANTROPIJA. Izbrani prispevki. IV., V. in VI. Slovenskega kongresa prostovoljstva. (Novo mesto 2003, Sežana 2006, Bled 2008)

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

Milan Nedovič. Metodologija trženja mobilnih aplikacij

Transcription:

4.2. Analiza IS tehnike zajema zahtev. Razvoj IS Osnove razvoja IS je treba poznati, če želimo aktivno sodelovati pri uvedbi IS na področju, s katerim se ukvarjamo. Razvoj IS pomeni celotno pot od ideje (ugotovljene informacijske potrebe) do delujočega IS izdelane programske opreme, nameščene na računalniškem sistemu, ki jo znajo ljudje uporabljati. Razvoj IS je zelo kompleksna naloga; v njem sodelujejo razvijalci z bodočimi uporabniki IS in vodstvom organizacije, za katero se IS razvija. Razvoj IS poteka po enem izmed uveljavljenih modelov razvoja. 2

Življenjski cikel razvoja IS Osnovne faze razvoja IS so analiza, načrtovanje, izvedba in vpeljava (uporaba). V vsaki fazi razvoja IS opravimo naloge z namenom lažje in bolj učinkovite obravnave naslednje faze. Končni cilj razvoja je učinkovit IS. analiza načrtovanje izvedba vpeljava 3 Analiza IS Glavni namen analize je izdelati razumljiv opis realnega sveta oziroma poslovnega okolja, na katerega se nanaša razvoj IS. Analiza daje odgovor na vprašanje, KAJ naj IS podpira. Kaj se izvaja v Planiranje poslovnih funkcijah in kakšne Analiza podatke te rabijo? Načrtovanje Izvedba 4

Analiza IS Analiza služi kot: sredstvo za definicijo zahtev, osnova za dogovor med naročnikom in izvajalcem, in osnova za kasnejše faze razvoja. Osnovne aktivnosti analize zajemajo: Zajem zahtev: zajem zahtev se nanaša na opredelitev funkcionalnosti, ki naj jo sistem podpira. Uporabniki sodelujejo z analitiki. Modeliranje sistema: predstavitev zajetih zahtev v razumljivi in nedvoumni obliki. Model analize večinoma zajema več vidikov, ki so predstavljeni vsak s svojim modelom. 5 Tehnike zajema zahtev

Zajem zahtev (1/2) Naloga zajema zahtev je zbrati čim več informacij o potrebah bodočih uporabnikov v okviru IS. Kdo vse bo uporabljal IS / komu bo IS namenjen? Na kak način bodo posamezni uporabniki uporabljali IS? Katere funkcije naj IS podpira? Kateri podatki so potrebni za pravilno delovanje sistema? Kakšne izpise je potrebno pripraviti? Tipični elementi obravnave so: Vhodi, postopki, izhodi, informacijski tokovi, podatkovne zbirke ipd. 7 Zajem zahtev (2/2) prototipi ZAJEM ZAHTEV razumevanje problema

Tehnike zajema zahtev Zajem zahtev najlažje izvedemo z neposredno komunikacijo z udeleženci. Za zajem zahtev poznamo številne klasične in moderne tehnike zajema. Klasične tehnike: individualni in skupinski razgovori zajem informacij s pomočjo vprašalnikov opazovanje ljudi ob delu preučevanje obstoječe dokumentacije 9 Tehnike zajema zahtev Moderne tehnike: skupno načrtovanje aplikacij (JAD Joint Application Design) uporaba sistemov za skupinsko delo ( (Work-)Group Support Systems), uporaba CASE orodij, uporaba prototipov itd. 10

Tehnike zajema zahtev Splošni napotki za uspešno izvedbo zajema zahtev: Biti moramo objektivni. Upoštevati moramo vse možnosti v okviru nekega problema. Dovolj pozornosti je treba posvetiti podrobnostim. Stremeti moramo k novim in boljšim rešitvam. Ne dajemo obljub uporabnikom. Nimamo zadržkov pri zajemanju zahtev. 11 Razgovor (intervju) Razgovori ali intervjuji predstavljajo osnovno metodo zajema zahtev, pri kateri neposredno komuniciramo z ljudmi, udeleženimi v procesih, ki jih želimo podpreti. Priporočljivo se je držati naslednjih smernic: Razgovor je potrebno organizirati. Na razgovor se je potrebno pripraviti. Če je možno, razgovor snemamo. Izogibati se moramo vprašanjem, ki nakazujejo odgovor. Zapiske ali posnetek razgovora čim prej uredimo. 12

Razgovor (intervju) Vprašanja, ki jih mislimo zastaviti v razgovoru, je potrebno v naprej razmisliti. Ločimo odprta in zaprta vprašanja. Odprta vprašanja: Uporabimo takrat, ko ne vemo natančno, kaj želimo izvedeti od intervjuvanca. Iz odgovorov skušamo odkriti področja, ki so pomembnejša in na katera se je smiselno osredotočiti. Primer odprtega vprašanja: Kaj pričakujete od novega sistema? 13 Razgovor (intervju) Zaprta vprašanja: Ne dopuščajo poljubnih odgovorov, možne odgovore definiramo. Uporabljamo takrat, ko so ključna vprašanja že razčiščena in se osredotočimo na podrobnosti. Uporabimo za "prebijanje ledu". Primer: Kaj vas pri obstoječem sistemu najbolj moti? (Možni odgovori: a) odzivni časi, b) težaven dostop do podatkov, c) neprijazen uporabniški vmesnik) 14

Razgovor (intervju) Odprta vprašanja: Z odgovori na odprta vprašanja lahko odkrijemo pomembne informacije, ki bi nam ostale prikrite, če bi možne odgovore sami definirali. Nove ugotovitve odpirajo nova vprašanja za nove raziskave. Običajno pozitivno vplivajo na uporabnike, saj imajo občutek, da lahko odgovarjajo, kot sami želijo in jim nihče ne vsiljuje odgovorov. Odgovori na odprta vprašanja so lahko zelo dolgi in časovno potratni. 15 Razgovor (intervju) Zaprta vprašanja: Čas, potreben za odgovore na zaprta vprašanja, je relativno kratek. Uporaba zaprtih vprašanj zato omogoča, da postavimo več vprašanj in pokrijemo več področij. Ker zaprta vprašanja omejijo možne odgovore, se lahko zgodi, da nam nekatere pomembne informacije ostanejo prikrite. Uporabnik se namreč trudi, da bi svoj odgovor našel v enem izmed definiranih odgovorov. 16

Anketa Ankete so poleg razgovorov najpogostejša metoda zajema zahtev. Omogočajo vzporedno izvajanje istočasno lahko anketo izpolnjuje več ljudi zato so časovno učinkovite. Uporabljamo samostojno ali v kombinaciji z razgovori. Navadno ne anketiramo vseh uporabnikov, temveč izberemo le skupino Izbira populacije Ankete lahko pošiljamo na različne načine Ročno razdelimo Razpošljemo po pošti Objavimo na spletu Razpošljemo z e-pošto 17 Anketa Napotki: Za izpolnjevanje vprašalnikov izberemo reprezentativno skupino. Vprašalnike skrbno pripravimo. Izpolnjene vprašalnike preučimo kmalu po izvedbi zajema zahtev. Ankete uporabimo takrat, ko nam razgovori zaradi časovne ali cenovne zahtevnosti ne ustrezajo, ali takrat, ko želimo zajeti informacije o neki specifični stvari. 18

Anketa Pomembne lastnosti, ki jih moramo upoštevati Stopnja odziva / ne-odziva Odstotek [%] naslovnikov, ki so dejansko izpolnili anketo (oz. je niso vrnili) Struktura Celovit videz vprašalnika Profesionalen? Enostaven za razumeti? Razmik posameznih točk oz. odgovorov Vrsta vprašanj Odprta vprašanja Zaprta vprašanja Večinoma uporabljamo zaprta vprašanja 19 Anketa kognitivni okvir Pri odgovarjanju na vprašalnik, mora udeleženec skozi več kognitivnih faz Razumevanje vprašanja, kot smo predvideli Katere informacije iščemo? Zajemanje zahtevanih informacij Spomniti se relevantnih podatkov Pripraviti približek oz. oceno Prilagajanje informacij iz spomina glede na zahtevano Poročati oz. odgovoriti Komuniciranje Poskrbeti moramo za primerno stopnjo zahtevnosti vseh kognitivnih faz! 20

Opazovanje pri delu Kadar se zdi, da uporabnik ne zna jasno povedati, kako opravlja svoje delo, uporabimo metodo opazovanja ob delu. (+) pridobimo točne in realne informacije o delu, ki ga uporabnik opravlja, (-) uporabnik se (morda) počuti nelagodno, (-) uporabnik ne opravlja dela enako kot bi ga, če ga ne bi opazovali, (-) čas opazovanja je relativno kratek zakrite lahko ostanejo pomembne podrobnosti, (-) časovna potratnost. 21 Preučevanje dokumentacije Preučevanje obstoječe dokumentacije je komplementarna ostalim metodam zajema zahtev. Preučujemo dokumentacijo, ki se nanaša na: Model obstoječega sistema Poslovni načrt Poslovna pravila Poročila Standarde Aktivnosti Delovne naloge 22

Preučevanje dokumentacije S preučitvijo dokumentacije lahko odkrijemo informacije, kot so: problemi obstoječega sistema možnosti za izboljšave organizacijske usmeritve, ki lahko vplivajo na zahteve želenega sistema imena ključnih uporabnikov razlogi, zakaj je trenutni sistem tak, kot je podatki in storitve, ki so nujne za pravilno delovanje sistema pravila in principi izvajanja dela v organizaciji 23 Moderne tehnike zajema zahtev Med moderne tehnike zajema zahtev uvrščamo: skupno načrtovanje aplikacij (JAD Joint Application Design) uporaba sistemov za skupinsko delo ( (Work-)Group Support Systems), uporaba CASE orodij, uporaba prototipov itd. 24

Skupinsko načrtovanje aplikacij JAD Joint Application Design ali skupinsko načrtovanje aplikacij Pojavi se konec sedemdesetih let (avtor IBM). Osnovna ideja: organizirati sejo in na njega povabiti vse ključne ljudi za analizo sistema. Omogoča identifikacijo področij, kjer si uporabniki niso enotni. Daje možnost, da konflikte rešimo ali razjasnimo. Sestanek je priporočljivo organizirati izven delovnega okolja npr. v ustreznem hotelu. Izvedba je zelo draga prisotni so vodstveni delavci, stroški hotela, organizacije,... 25 Skupinsko načrtovanje aplikacij Pri JAD nastopajo različne vloge: Vodja seje Končni uporabniki Vodje Sponzor Sistemski analitik Zapisnikar Ostali člani razvojne skupine 26

Ostale moderne tehnike zajema zahtev CASE orodja Takojšnje modeliranje sistema Razprava (diskutiranje) na licu mesta Zgodnje odkrivanje napak in pomanjkljivosti Avtomatska izdelava prototipov Navzkrižne kontrole Uporabna kot pripomoček v JAD seji Sistemi za skupinsko delo Udeleženci enakopravno sodelujejo v razgovorih Istočasno lahko sodeluje več udeležencev Nobeden ne dominira, vsi lahko govorijo hkrati Zagotovljena anonimnost 27 Oblikovanje uporabniške izkušnje (UX, user experience)

Preverjanje trga Ustrezno preverjanje trga nam daje zagotovilo, da dejansko imamo priložnost, ki jo je smiselno zasledovati, in nam pomaga razumeti katera rešitev bo dejansko zajela to priložnost na tržišču. 29 Razvijanje strank Štirje koraki do "razodetja Odkritje strank Potrditev strank Ustvarjanje strank Ustvarjanje "trenda" Dosega tržne prilagojenosti Dosega dominantnosti na tržišču 30

V službi uporabnikov (1/4) Uporabimo obstoječe podatke iz uporabniškega testiranja, sporočil strank, iskalnih dnevnikov, spletnih profilov, blogov, zbranih predlogov, Ko zberemo čim več podatkov, na njihovi osnovi kreiramo persone. Persona naj čim bolje predstavlja, kar je strankam všeč, česa ne marajo, njihovo ozadje in obnašanje. 31 V službi uporabnikov (2/4) Spoznajte, kaj si vaše stranke dejansko želijo Samo zato, ker ste sposobni razviti nekaj krasnega in lesketajočega, še ni treba nujno tega tudi storiti! 32

V službi uporabnikov (3/4) Pomagajmo uporabnikom doseči želeno Možganska nevihta (brainstorming) možnih scenarijev uporabe kaj bi uporabniki radi dosegli? Ko ustvarimo začetni načrt rešitve, ga preverimo s cilji uporabnikov. Posvetimo se ključnim personam; to so uporabniki, ki bodo našo rešitev največ uporabljali in s tem zelo verjetno ustvarili največ prometa bodimo pozorni na njih! 33 V službi uporabnikov (4/4) Poenostavimo (predvsem začetne!) korake uporabe naše rešitve Če bodo začetni koraki pri uporabi naše rešitve preveč zahtevni, se uporabniki enostavno ne bodo potrudili, da bi jih opravili! 34

Uporabniška izkušnja Oblika industrijsko oblikovanje, grafično oblikovanje Vsebina informacijska arhitektura, tekstopisje, animacija, oblikovanje zvoka Vedenje načrtovanje interakcij Uporabniška izkušnja Raziskuj / Definiraj / Oblikuj / Lansiraj Iterativni proces s konstantnim vključevanjem uporabnikov v proces načrtovanja in evalvacije Raziskuj Definiraj Oblikuj Lansiraj Identificiraj pravi problem in priložnost Poišči pravo rešitev 36

Raziskuj Definiraj: uporabniki (primarni, sek., terc.) Identificiraj: obnašanje in vzorci Definirane: priložnosti, strategija, možne rešitve Raziskovanje vpogled razumevanje boljša UX zadovoljstvo! Opazuj, komuniciraj, vprašaj, odkrivaj, razumi. 37 Definiraj Od raziskovanja k definiciji Od ugotovitev (težko je dobiti službo) do priložnosti (izboljšaj povezavo med študenti in podjetji) do vprašanj (kako bi lahko izboljšali...?) do strategij (povezati mlade s službami) in do rešitev (mobilni zaposlitveni portal) Oblikuj persone Scenariji in zgodborisi (storyboards) Odkrij zgodbe Karta izkušenj Funkcionalnosti Povezovanje med kanali/mediji Zahteve (uporabniške, poslovne, tehnološke) Vedenje in odzivanje sistema 38

Oblikuj Konceptualni Lo-Fi prototipi Uporabniški vmesnik (UI) Vizualni jezik, stili, forme in vzorci Hi-Fi prototipi Iterativni proces s konstantnim vključevanjem uporabnikov v proces načrtovanja in evaluacije! 39 Lansiraj Testiranje končnega prototipa z uporabniki Testiranje z naročniki Javna predstavitev prototipa Testiramo pred, med in po koncu načrtovanja in razvoja! 40

Neskončna zanka vitkih rešitev Zamisli/ ideje Učenje Gradnja Podatki Rešitev Meritve