REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo STRES IN IZGORELOST NA DELOVNEM MESTU SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV V SLOVENIJI IN DRUGIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE Kandidatka: Ivanka Flajžer, univ. dipl. polit. Rojena: l. 1961, v kraju Maribor Zaposlena v: SŠGT Maribor kot: učiteljica družboslovnih predmetov Absolventka na programu: Ekonomija in poslovne vede, smer Mednarodna ekonomija Tema odobrena na seji senata EPF 23. 5. 2008 z delovnim naslovom: Stres in izgorelost na delovnem mestu srednješolskih učiteljev v Sloveniji in drugih državah Evropske unije Mentorica: dr. Sonja Treven, redna profesorica Somentor: dr. Vito Bobek, izredni profesor Lektorica: Tatjana Dorman, prof. slov. s prim. knj. in soc.
1 PREDVIDENA SESTAVA MAGISTRSKEGA DELA POVZETEK 4 ABSTRACT 5 1. UVOD 1.1. Opredelitev področja in opis problema 6 1.2. Namen, cilji naloge in osnovne hipoteze 7 1.3. Predpostavke in omejitve 9 1.4. Uporabljene metode raziskovanja 10 2. STRES NA DELOVNEM MESTU 2.1. Uvod v pojmovanje stresa 12 2.2. Vrste stresa 14 2.3. Vzroki stresa 15 2.3.1. Posameznik in njegove lastnosti 15 2.3.2. Socialno okolje 16 2.3.3. Delovno okolje 17 3. POSLEDICE STRESA 3.1. Posledice stresa z vidika posameznika 20 3.2. Posledice stresa z vidika organizacije šole 21 3.3. Posledice stresa z vidika države 21 3. 4. Posledice stresa izgorelost 22 3.5. Vzroki izgorevanja 24 3.5.1. Socialni vzroki 24 3.5.2. Notranji vzroki 27 3.5.3. Organizacijski vzroki 29 3.5.4. Posledice sindroma izgorelosti 31 3.5.5. Obvladovanje posledic izgorelosti 33 4. UKREPANJE PRI STRESU 4.1. Preventiva in obvladovanje stresa 34 4.2. Neustrezno ravnanje pri stresu 35 4.3. Metode in tehnike za obvladovanje stresa 36 5. STRES IN IZGORELOST ZAPOSLENIH V EVROPSKI UNIJI 5.1. Problematika stresa na delovnem mestu v Evropski uniji 39 5.2. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu 40 5.3. Vključevanje Slovenije v mednarodne organizacije za varstvo pri delu 40 5.4. ILO in njene naloge za preprečevanje stresa 41 5.5. Preprečevanje stresa v EU v primerjavi s Slovenijo 42
2 6. STRES PRI UČITELJIH V EVROPI IN NJEGOVI VZROKI 6.1. Učiteljski poklic v Evropi 43 6.1.1. Plačna politika v učiteljskem poklicu 43 6.1.2. Delovne razmere učiteljev 45 6.1.3.. Razmere pri učiteljih pred upokojitvijo 46 6.1.4. Mnenje učiteljev o svojem poklicu 48 7. RAZISKAVA: STRES IN IZGORELOST UČITELJEV V SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH 7.1. Splošni podatki o obravnavanih organizacijah 51 7.2. Metodologija 51 7.3. Opredelitev raziskovalnega problema 52 7.4. Cilji raziskave 52 7.5. Hipoteze 53 7.6. Omejitve raziskave 53 7.7. Vzorec raziskovane populacije 54 7.8. Potek raziskave 54 7.9. Rezultati raziskave 55 8. MEDNARODNA PRIMERJAVA GLEDE STRESA IN IZGORELOSTI UČITELJEV MED SLOVENIJO IN DRUGIMI DRŽAVAMI EVROPSKE UNIJE 8.1. Položaj učiteljev v prvotnih članicah Evropske unije 66 8.2. Položaj učiteljev v pozneje priključenih članicah Evropske unije 69 8.3. Položaj učiteljev v Sloveniji 69 9. CELOVIT MODEL ZA PREPREČEVANJE IN PREVENTIVO STRESA TER IZGORELOSTI PRI SREDNJEŠOLSKIH UČITELJIH 9.1. Model za preprečevanje stresa in izgorelosti pri srednješolskih učiteljih 71 9.1.1. Zdrav način življenja, gibanje in zdrava prehrana 71 9.1.2. Metode sproščanja 72 9.1.3. Organiziranost dela in prostega časa 73 9.1.4. Izboljšanje delovne klime v kolektivu 74 9.1.5. Izboljšanje pogojev dela in urejenost plačne politike 74 9.1.6. Sistem supervizije za učitelje 75 9.1.7. Uvajanje novih psiholoških teorij v poučevanje in komuniciranje s sodelavci 76 9.2. Možnosti in predlogi za uvajanje modela v prakso 77 10. SKLEP 10.1. Povzetek ključnih ugotovitev raziskave 79
3 10.2. Povzetek ključnih predlogov in utemeljitev 83 SEZNAM LITERATURE IN VIROV 85 SEZNAM SLIK IN TABEL 89 PRILOGE Vprašalnik o stresu in izgorelosti učiteljev 1 Delovni življenjepis 5
4 POVZETEK Stres in izgorevanje sta stalnica pri večini zaposlenih tako v Sloveniji, kot v drugih državah Evropske unije, pa tudi širše. Namen naše magistrske naloge je bilo ugotoviti, kakšni sta stopnji stresa in izgorelosti pri slovenskih srednješolskih učiteljih in kako si znajo učitelji pomagati pri odpravljanju njunih posledic. Prav tako nas je zanimalo kakšno je stanje glede preobremenjenosti in položaja v družbi pri učiteljih v drugih državah Evropske unije. Stres je reakcija človeka na neko obremenitev, pri čemer poznamo pozitivni in negativni stres. Vzroki stresa so lahko v posamezniku, pa tudi v njegovem okolju, tako delovnem kot socialnem. Posledice stresa za posameznika se kažejo v raznih težavah telesne in duševne narave, za širšo družbo pa pomenijo velik strošek. Skrajna posledica stresa je izgorelost, ki se kaže v popolni izgubi vseh emocionalnih rezerv in splošni izčrpanosti. Za ukrepanje proti stresu in izgorelosti sta pomembni tako preventiva kot kurativa. Najslabše kar lahko učitelji napravijo je, da skušajo»pobegniti«od težav v razne oblike zasvojenosti. Tudi v Evropski uniji imajo veliko težav zaradi stresa in izgorelosti. S tem se veliko ukvarjajo razne mednarodne organizacije kot so Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu in ILO (International labour organisation). Tudi v drugih deželah Evropske unije učitelji v raziskavah trdijo, da niso več kos svojim delovnim nalogam in da so preobremenjeni z birokratskim delom. Če bi se lahko še enkrat odločali, ne bi izbrali istega poklica, ki so ga pripravljeni tudi sedaj takoj zamenjati. Čutijo, da imajo v družbi premajhen ugled glede na težavnost svojega dela. V raziskavi, ki smo jo opravili na vzorcu slovenskih učiteljev smo prišli do naslednjih ugotovitev: - večina učiteljev je potrdila, da so večji del svojega delovnega časa v stresu, - v gimnaziji je prav tako stresno poučevati kot v srednji strokovni šoli, - najbolj občuti stres srednja generacija učiteljev, - veliko učiteljev navaja, da so popolno izčrpani tako emocionalno kot telesno, - učitelji za preprečevanje stresa uporabljajo številne aktivne in pasivne metode, - učiteljem so bolj kot vodstvo šole in sodelavci v podporo prijatelji in družina. Za izboljšanje obstoječega stanja smo predlagali celovit model za preventivo in preprečevanje stresa in izgorelosti pri srednješolskih učiteljih. Ta vsebuje: - zdrav način življenja, gibanje in zdravo prehrano - metode sproščanja - boljšo organiziranost dela in prostega časa - izboljšanje delovne klime v kolektivu - izboljšanje pogojev dela in urejenost plačne politike - uvajanje supervizije za učitelje - uvajanje novih psiholoških teorij v poučevanje in komuniciranje s sodelavci in z dijaki
5 ABSTRACT: STRESS AND BURNOUT AT THE WORKING PLACE OF HIGH- SCHOOL TEACHERS IN SLOVENIA AND OTHER COUNTRIES OF EUROPEAN UNION Nowadays we are aware that majority of working people in Slovenia and in other European countries suffer from stress and burnout. The purpose of our master s work was to find out the level of stress and burnout among Slovene high-school teachers and how can they help themselves. We also compared the position of high-school teachers in other European countries with Slovenia. Stress is a feeling that is created when we react to particular events. It can be good or bad one. Stress can be caused by individuals and also by working and social environment. Stress consequences are shown in physical and mental difficulties. Furthermore they cause high expense for the whole community. Burnout is the final consequence of stress and is shown in loss of all emotional reserves and in general exhaustion. Prevention and curative are important to defend stress and burnout. The worst solution is to avoid troubles and to have recourse to different types of addictions. European Union also gives a lot of thoughts to this problem. International organizations such as European Agency for Health and Security and International Labour Organization are dealing with stress problems as well. In researches done in other European countries has been discovered that teachers can not cope with all their working and bureaucratic obligations. They would never choose teaching profession again if they have another choice. They are prepared to change it immediately. They are not satisfied with their reputation in community according to the pretentiousness of their work. A research has been done among Slovene teachers and we found out: most teachers confirmed to be in stress for the most part of their working time, teaching in grammar schools is equally stressful as in vocational schools, middle generation teachers are the most susceptible to stress, a lot of teachers are emotionally and physically exhausted, they use different active and passive stress reduction methods, they find more support in their families and friends than in their superiors and colleagues. In our master s work the stress and burnout reduction strategy was suggested as follows: healthy way of life, exercises, healthy food, relaxing methods, well organized working and free time, improvement of working surroundings, improvement of working conditions and payment policy, introduction to supervision for teachers, introduction to new psychological methods in teaching and communicating with students and colleagues.
6 1. UVOD 1.1. OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA Vzgoja in izobraževanje mladih v srednjih šolah postajata vse zahtevnejša in kompleksnejša. Eksplozija znanja in novi izzivi informacijske dobe zahtevajo od nas in nas in naših otrok precej drugačne sposobnosti, kot smo jih potrebovali doslej. Nenehne spremembe terjajo stalno prilagajanje, prenatrpani učni načrti in šolski urniki dopuščajo malo prostora za pogovor in vzgojo, zato nastajajo med ljudmi pogosti konflikti. Srednješolski učitelji so ob tem še v posebej težki situaciji, saj delajo s populacijo v adolescentnem in post-adolescentnem obdobju, s katero so konflikti še pogostejši. V šolah je prisotna vse močnejša zunanja kontrola strokovnih delavcev, na drugi strani pa imajo učitelji vse več birokratskega dela, ki jim jemlje veliko časa in energije. Pojavlja se vedno večja resignacija zaposlenih o smislu tega dela, kar je verjetno posledica profesionalnih obremenitev. Ker te profesionalne obremenitve v slovenskih srednjih šolah še niso bile raziskane, je to predmet te raziskave. Prve raziskave o stresu in izgorelosti so se pojavljale v Nemčiji ob koncu 80-ih let (Walter Stressmeier, 1989) v ustanovah za metalno retardirane. Na področju bivše SFRJ je ta problem raziskovala dr. Škrinjarjeva (1998), na slovenskem področju pa dr. Reasoner (Horvat, 2003, str. 13), vendar ne na tej ciljni skupini. Po podatkih ameriškega inštituta za varnost in zdravje pri delu - National Institute for Occupational Safety and Health - imajo v ZDA vsako leto kar 344 milijard stroškov zaradi posledic stresa in izgorelosti na delovnem mestu. V EU porabimo od 3 do 4 odstotke BDP za odpravljanje posledic stresa na delovnem mestu. Samo v Švici znašajo neposredni stroški 4,6 milijarde švicarskih frankov (Vrtačnik, 2006). Stres na delovnem mestu zajema več kot četrtino odsotnosti z dela, ki trajajo dva tedna ali dlje zaradi zdravstvenih težav, povezanih z delom (Eurostat, Zdravstvene težave, povezane z delom v EU 1998-1999, Luxembourg, 2001). Stres na delovnem mestu lahko povzroči bolezenska stanja, kot so depresija, anksioznost, živčnost, utrujenost in bolezni srca (»Spice of Life or Kiss of Death«, Evropska komisija, Luxembourg, 2001). Stres lahko povzroči tudi večje motnje v produktivnosti, kreativnosti in konkurenčnosti. Direktiva Sveta Evrope iz leta 1989 določa odgovornost delodajalcev, da preprečijo ogroženost zaposlenih pri delu vključno z učinki stresa. Vse države članice so to direktivo uresničile z zakonodajo, nekatere pa so poleg tega razvile tudi smernice za preprečevanje stresa in izgorelosti. Problem magistrske naloge je zasnovan na ugotavljanju stopnje in determinant stresa ter izgorelosti pri srednješolskih učiteljih. Na osnovi ugotovitev bomo oblikovali celovit model za preprečevanje stresa in izgorelosti ter podali predloge za uvajanje takega modela v praksi.
7 1.2. NAMEN, CILJI NALOGE IN OSNOVNE HIPOTEZE Namen naše raziskave, zlasti njenega raziskovalnega dela, je pridobiti rezultate, ki bi lahko imeli praktično vrednost za preprečevanje stresa oziroma preventivo pred izgorelostjo srednješolskih učiteljev. Tako bi lahko bolje razumeli profesionalne obremenitve učiteljev in oblikovali model, ki bi lahko pomagal pri zmanjševanju posledic stresa. Spoznanja, ki bodo izvirala iz rezultatov naloge, bo mogoče uporabiti tudi v praksi. Evropski svet je Sloveniji naložil izdelavo Nacionalne strategije za odpravljanje in preventivo stresa pri prebivalstvu. Tako bodo morda lahko izsledki naloge prispevali tudi k takemu cilju. Prav učitelji so ključni akterji v vseh strategijah Evropskega sveta, katerega cilj je spodbujati razvoj družbe in gospodarstva. Zaradi novih pričakovanj in izzivov je učitelj v tem trenutku pomembna šolsko-politična tema. Dober učitelj pa je duševno zdrav učitelj, ki se bo lahko kosal z novimi izzivi. In prav delo učitelja spada med bolj stresne zaposlitve (Greenberg, 2000, str. 88), saj odgovarja za druge, kar je težko breme. Cilji magistrske naloge v teoretičnem delu so: - pregled relevatne literature s področja stresa in izgorelosti, - predstavitev obstoječe raziskave s področja profesionalnih obremenitev v drugih deželah Evropske unije, - pregled teorij stresa in izgorelosti in njunih determinant, ki so relevantne za ciljno skupino srednješolskih učiteljev, - pregled ustreznosti metod za preprečevanje stresa in raziskav o merjenju stresa in izgorelosti. Na osnovi teoretičnega dela bo oblikovana raziskava o stresu in izgorelosti srednješolskih učiteljev v Sloveniji, ki bo proučevala glavne determinante profesionalnih obremenitev te ciljne skupine. Cilji magistrske naloge v empiričnem delu so: - ugotoviti glavne značilnosti stresa in izgorelosti pri slovenskih učiteljih, - raziskati, kako profesionalne obremenitve vplivajo na njihove delovne in obče življenjske sposobnosti, - ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike med poučevanjem v gimnaziji ali strokovni šoli, - ugotoviti, ali obstaja statistično pomembna povečana stopnja stresa pri učiteljih, ki poučujejo dalj časa, - ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike med poučevanjem mlajših ali starejših dijakov, - raziskati, kakšna je stopnja socialne podpore srednješolskim učiteljem, - raziskati, kakšne metode preprečevanja stresa učitelji že uporabljajo in - analizirati rezultate, jih interpretirati ter predlagati rešitve za izboljšanje obstoječega stanja. Hipoteze, ki jih bomo preverjali v okviru naše raziskave, so oblikovane na osnovi ugotovitev pregledane literature, na podlagi ugotovitev raziskav avtorjev, ki bodo vir za teoretični del naloge, in na podlagi empirične raziskave med srednješolskimi učitelji v
8 Sloveniji. Hkrati bomo obravnavali tudi, kakšno je stanje med istovrstnimi učitelji v drugih državah Evropske unije. V nalogi bodo upoštevane tudi izkušnje avtorice naloge na obravnavanem področju. Ugotavljali bomo, kako vplivajo profesionalne obremenitve, kot sta stres in izgorelost na delovne in obče življenjske sposobnosti srednješolskih učiteljev. Hipoteze bomo preverjali s pomočjo raziskave o stresu in izgorelosti v slovenskih srednjih šolah ter s primerjavo rezultatov raziskave z razmerami pri učiteljih v EU. H1: Stres je v veliki meri prisoten v slovenskih srednjih šolah in je v veliki meri posledica organizacijskih okoliščin. Prav tako nanj vplivajo številni drugi razlogi. Hipotezo bomo preverjali z metodo spraševanja, rezultate pa bomo obdelali s pomočjo programskega paketa SPSS. H 1.1. Obstajajo statistično pomembne razlike med doživljanjem stresa pri mlajših učiteljih in pri učiteljih, ki poučujejo dalj časa. H1.2. Obstajajo statistično pomembne razlike med doživljanjem stresa pri učiteljih, ki poučujejo mlajše dijake (zlasti 1. letnik), in tistimi, ki poučujejo višje letnike. H1.3. Obstajajo statistično pomembne razlike med doživljanjem stresa pri učiteljih, ki poučujejo v gimnazijah, in tistimi, ki poučujejo v srednjih poklicnih šolah. H2: Izgorelost je v veliki meri prisotna v srednjih šolah, kjer učitelji delajo z dijaki v adolescentnem in post-adolescentnem obdobju in nanjo vplivajo številni razlogi. Hipotezo bomo preverjali z metodo anketiranja, rezultate pa bomo obdelali s pomočjo programskega paketa SPSS. H2.1. Izgorelost je v veliki meri posledica organizacijskega stresa (prostorska stiska, delovni čas, urnik). H2.2. Na izgorelost srednješolskih učiteljev v veliki meri vpliva faktor komunikacijskega sistema: slaba delovna klima in odnosi med sodelavci, pa tudi odnosi z dijaki. H3: Pri srednješolskih učiteljih se pojavljata fizična in duševna simptomatika stresa, ki pomembno vplivata na njihovo duševno zdravje in na njihove delovne sposobnosti. Hipotezo bomo preverjali z metodo spraševanja, rezultate pa bomo obdelali s pomočjo programskega paketa SPSS. H3.1. Učitelji uporabljajo za preventivo in preprečevanje stresa in izgorelosti številne aktivne in pasivne metode. H3.2. Učitelji pri svojem delu pogrešajo podporo, občutijo, da imajo v družbi premajhen ugled in pomanjkanje podpore na delovnem mestu in v zasebnem življenju. H4: Mednarodne organizacije za varnost in zdravje pri delu igrajo pomembno vlogo pri osveščanju o posledicah stresa na delovnem mestu tudi pri učiteljih. Hipotezo bomo preverjali s pomočjo metode deskripcije.
9 1. 3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE Predpostavljamo, da je raziskava, kot jo je zasnoval Walter Stressmeier (1988) in uporabila dr. Škrinjarjeva v Zagrebu (1998, str. 115), uporabna tudi na ciljni skupini srednješolskih učiteljev. Ostale predpostavke v glavnem temeljijo na trditvah iz poglavja hipoteze (4.1) - Predpostavljamo, da bo večina srednješolskih učiteljev potrdila, da je njihovo delo v veliki meri stresno. - Predpostavljamo, da je veliko bolj stresno poučevati v srednji strokovni šoli kot v gimnaziji, saj je v prvi bolj prisoten konflikt profesionalnih vlog (učitelj ali vzgojitelj). - Predpostavljamo, da stresnost dela narašča z delovno dobo poučevanja v šoli. - Predpostavljamo, da stres pri srednješolskih učiteljih vodi v burnout (izgorelost). - Predpostavljamo, da bodo pri učiteljih prisotni številni relevantni simptomi izgorelosti. - Predpostavljamo, da doživljajo večje profesionalne obremenitve učitelji, ki poučujejo mlajše dijake (zlasti prve letnike). - Predpostavljamo, da večina anketiranih učiteljev občuti pomanjkanje socialne podpore v svoji ožji in širši okolici. - Predpostavljamo, da bodo učitelji pripravljeni odgovarjati na vprašanja. V pričujoči magistrski nalogi bomo upoštevali splošne in posebne omejitve: - v magistrski nalogi in zlasti v raziskavi se bomo omejili le na populacijo srednješolskih učiteljev na reprezentativnem vzorcu; - vzorec bo omejen (okoli 100 učiteljev), vendar dovolj reprezentančen za relevantnost raziskave; - v raziskavi se bomo omejili le na stres in izgorelost kot ključni determinanti profesionalnih obremenitev; - pojavljale se bodo nekatere omejitve zaradi dostopnosti in primerljivosti podatkov o profesionalni obremenjenosti učiteljev v ostalih državah Evropske unije; - kljub temu da na stres vplivajo mnogi dejavniki, smo se v naši raziskavi omejili na najbolj relevantne (organizacijske okoliščine, doba poučevanja, kronološka starost dijakov, vrsta šole), nismo proučevali recimo tipa osebnosti, ki je bolj podvržen stresu; - splošna omejitev je, da ljudje niso vedno pripravljeni odgovarjati na vprašanja, ki so povezana z njihovo zasebnostjo. Pri oblikovanju raziskave o stresu in izgorelosti se pojavljajo številna raziskovalna vprašanja: - Kakšna je struktura izgorevanja pri učiteljih v slovenskih šolah? - Kateri so dominantni faktorji pri percepiranju in doživljanju profesionalnih obremenitev? - Kateri so latentni faktorji, ki vplivajo na nastanek izgorevanja?
10 - Ali določeni učitelji glede na faktorje stresa intenzivneje doživljajo profesionalne obremenitve? - Kako vpliva kronološka starost dijakov na doživljanje profesionalnih obremenitev? - Ali so učitelji v gimnazijah manj obremenjeni kot učitelji v poklicnih šolah? 1.4. UPORABLJENE METODE RAZISKOVANJA V teoretičnem delu naloge bomo uporabili metodo kompilacije, ki bo zajemala spoznanja, stališča, vrednote, ugotovitve raziskav različnih domačih in tujih avtorjev. Od tujih avtorjev bodo zajeti zlasti evropski, ker so ciljna skupina naše naloge oziroma raziskave srednješolski učitelji v Evropi. Prav tako bodo vključene tudi ugotovitve nekaterih ameriških avtorjev s tega področja. Literatura s področja stresa bo kombinirana z literaturo na področju izgorelosti, ker je značilno povezovanje obeh vidikov profesionalnih obremenitev oziroma njunih determinant. Proučevanje in obdelava obeh vidikov profesionalnih obremenitev bo predvidoma pripeljala do novih spoznanj na tem področju, ki bodo primerna za aplikacijo v praksi. V teoretičnem delu naloge bomo uporabili tudi metodo komparacije, s katero bomo primerjali profesionalne obremenitve slovenskih učiteljev z obremenitvami učiteljev v ostalih evropskih srednjih šolah. V raziskovalnem delu naloge bomo uporabili metoda spraševanja, s katero bomo ugotavljali stopnjo stresa in izgorelosti pri slovenskih učiteljih. Rezultati bodo obdelani s programskim paketom SPSS. Vprašalnik vsebuje komponente Reasonerjevega vprašalnika (1998) in vprašalnika dr. Škrinjarjave (1998, stran 120) ter je kombiniran z vprašanji, ki so izkušnja avtorice, in je apliciran na ciljno skupino srednješolskih učiteljev. Oba vprašalnika sta osnovana na osnovi raziskave Walterja Strassmeierja (1988), ki je v Nemčiji opravil obsežno raziskavo o profesionalnih obremenitvah uslužbencev v ustanovah za rehabilitacijo mentalno retardiranih oseb. Vprašanja so seveda posodobljena in v duhu sedanjega časa. V raziskavi bomo ugotavljali, kako vpliva delovna doba poučevanja, zvrst šole, v kateri učitelji poučujejo in kronološka starost učencev na stres in izgorelost učiteljev. Nadalje bomo raziskovali simptome stresa pri učiteljih, determinante in stopnjo izgorelosti ter metode preprečevanja posledic profesionalnih obremenitev. Zanimala nas bo tudi stopnja socialne podpore učiteljem v njihovem profesionalnem in zasebnem okolju. Raziskavo bomo opravili na vzorcu najmanj 100 srednješolskih učiteljev. Vzorec bo reprezentativen po spolu, starosti, stopnji izobrazbe in glede na šolo, v kateri ciljna skupina poučuje, torej gimnaziji ali srednji strokovni šoli. Na podlagi zaključkov raziskave in spoznanj s teoretičnega področja bomo oblikovali celovit model za preventivo in preprečevanje stresa in izgorelosti. Ta bo vseboval tako miselne in vedenjske predloge za učitelje, predloge seminarjev in psihološke podpore za učitelje. Vključene bodo tudi številne metode aktivne in pasivne sprostitve ter urjenja duha in telesa.
11 V zaključnem delu bomo z metodo komparacije primerjali teoretična spoznanja in analizo naše raziskave. Na podlagi verifikacije hipotez bomo oblikovali sklepe kot izhodišča za predloge šolskim oblastem, kako naj ukrepajo v prihodnje. Na koncu bodo podani zaključki, ki bodo nakazali možno raziskovano problematiko v prihodnje.
12 2. STRES NA DELOVNEM MESTU 2.1. Uvod v pojmovanje stresa V definiciji stresa ima pomembno mesto okolje, ki vznemirja ali moti neko osebo. Stres je po tej definiciji (Lindemann, 1977) neka zunanja sila, ki povzroči napetost pri neki osebi. Če napetost popusti, ker je bil človek sposoben stres obvladati, ne bo trajnih posledic. Stres je tudi reakcija individuuma na zunanji stresor. Zagovornik te teorije je bil Selye, ki je menil, da je stres nespecifična reakcija individuuma na vsako postavljeno zahtevo (Hafner, 1993). Reakcija pa je variabilna in ni mogoče pojasniti individualnih razlik v doživljanju stresa, ki pa obstajajo. Po naslednji teoriji je stres posledica dražljaja okolja in individualnih reakcij. Ta pristop poudarja kognitivno oceno posameznika. Stres nastane šele takrat, ko posameznik percepira zunanjo zahtevo, ki ji ne more ugoditi. Ta teorija dobiva v zadnjem času veliko pristašev, saj trdi, da vzrok stresa ni samo izven osebe, ampak tudi v njej sami (Hafner, 1995). Po njegovem ni stresa brez obremenitve. Te so lahko popolnoma nepomembne, če jih oseba ne zazna kot stresne. V nemški literaturi je stres pogosto definiran kot obremenitev, napetost ali posledica prevelikih zahtev do posameznika. Stresu se v današnjem času ni mogoče izogniti in se vse pogosteje pojavlja v našem življenju in tudi pri delu s šolsko populacijo. Zavedati se moramo, da stres nima le negativne konotacije. Stres je tudi mehanizem, ki ljudem in živalim omogoča odzivanje na dražljaje iz okolja in je večkrat koristen človekov spremljevalec. Določena mera stresa opozarja na nevarnost, potiska človeka v aktivnost in po potrebi mobilizira njegove obrambne sile. Najti pravo mero stresa pa ni lahko. Prava mera stresa je odvisna od marsičesa, tudi od človekovega vrednostnega sistema. Dogodki vsakdanjega stresa močno vplivajo na človekovo ravnanje. Kar nekomu predstavlja nujno življenjsko spremembo, ki se ji zlahka prilagodi, je lahko za drugega neznosen stres. To je odvisno od človekovega vrednostnega sistema, kaj je zanj pomembno ali kaj zanj predstavlja grožnjo. Velikokrat pripiše človek nekaterim doživetjem dodaten pomen in dogajanje, ki iz biološkega stališča sploh ni pomembno zanj, potencira problem in napravi zadevo pomembno. Glede na priloženo tabelo prenese človek do 300 točk, ki jih prinašajo glavni stresni dogodki.
13 TABELA 1: PREGLED STRESORJEV PO HOLMES, RAHE (TRČEK, 1994) STRESORJI TOČKE 1. Smrt zakonskega partnerja 100 točk 2. Ločitev 73 točk 3. Ločitev od mize in postelje 65 točk 4. Smrt ožjega družinskega člana 63 točk 5. Težja poškodba ali bolezen 53 točk 6. Poroka 50 točk 7. Izguba delovnega mesta 47 točk 8. Sprava med zakoncema 45 točk 9. Upokojitev 45 točk 10. Večja zdravstvena sprememba 44 točk 11. Nosečnost 40 točk 12. Seksualne težave 39 točk 13. Rojstvo otroka 38 točk 14. Smrt dobrega prijatelja 37 točk 15. Večja sprememba na delovnem mestu 36 točk 16. Bistveno več prepirov z zakoncem kot je normano 35 točk 17. Večja zadolžitev 31 točk 18. Zaplenitev imetja zaradi neporavnanih dolgov 30 točk 19. Večje spremembe pri odgovornosti na delu 29 točk 20. Odhod otroka iz družine 29 točk 21. Težave z zakonodajo 29 točk 22. Večje osebno napredovanje 28 točk 23. Zaposlitev ali upokojitev partnerja 26 točk 24. Večje stanovanjske spremembe (renoviranje, preselitev) 25 točk 25. Sprememba osebnih navad 24 točk 26. Težave s šefom 23 točk 27. Večje spremembe delovnega časa 20 točk 28. Sprememba kraja bivanja 20 točk 29. Sprememba šole 20 točk 30. Večja sprememba v načinu rekreacije 19 točk 31. Večja sprememba odnosa do ideologij, vere 19 točk 32. Večje spremembe socialnih aktivnosti 18 točk 33. Najem manjšega posojila 17 točk 34. Manjše spremembe spanja 16 točk 35. Manjše spremembe v načinu prehranjevanja 15 točk 36. Počitnice 13 točk 37. Preživljanje praznikov 12 točk 38. Manjši prekrški (npr. prometni prekršek) 11 točk
14 2.2. VRSTE STRESA V literaturi opisujejo: - pozitivni ali prijazni stres (eustres) To je tista jakost stresa, ki ustreza posamezniku, odvisna pa je tudi od njegove ravni energije, praga odzivnosti in temperamenta (Tomori, 1996). Stres je povsem individualna izkušnja. Kar je za nekoga prijetno, pozitivno, je za drugega lahko docela škodljivo in negativno. Namerno sprejemanje izzivov je enkrat lahko radost, drugič pa polomija. - negativni ali škodljivi stres (distres). Za večino ljudi pomeni stres nekaj slabega. Vtisne se v spomin kot grenka izkušnja, ki pa je v resnici stiska ali negativni stres. Če takemu stresu pustimo prosto pot, lahko povzroči upad učinkovitosti, zmogljivosti in nastanek bolezni. Škodljivi stres je tudi vzrok glavobolov, prebavnih motenj, pogostih prehladov, bolečin v vratu in hrbtu ter skaljenih medčloveških odnosov. O tej vrsti stresa govorimo tudi v tej nalogi. Baker (Kobolt, 1993, str. 10) opisuje tri vrste stresa: - optimalni stres, - disfunkcionalni stres in - paralitični stres. Optimalni stres vzpodbuja človekove kognitivne in emocionalne moči. Disfunkcionalni stres že načenja človekovo substanco in postane nevaren, če človek ne opravi z njim, ker vodi v paralitični stres, v izgoretje, kjer že evidentiramo fiziološke in psihične disfunkcije (slika 1) načrtovana aktivnost Optimalno delo izčrpanost PRAG DISFUNKCIONALNI OPTIMALNI STRES STRES PARALITIČNI STRES IZGORETJE kolaps, bolezen A B C D Slika 1 : Vrste stresa (Kobolt, 1993, str. 25)
15 2.3. VZROKI STRESA Vzroki stresa so lahko pri posamezniku, v širšem socialnem okolju in v sami značilnosti delovnega okolja. 2.3.1. Posameznik in njegove lastnosti Doživljanje stresne obremenitve in jakost odziva nanjo sta odvisna od posameznika. Selye (Luban, Plozza, 1994, str. 13) trdi, da je vsaki osebi dana določena količina protistresne energije. Ženke imajo več te energije. Morda zato živijo dlje, saj ko to energijo porabijo, tudi umrejo. Odzivnost na stres je pri posamezniku odvisna od: - karakteristik osebnosti, - individualnih razlik v reagiranju na stresne življenjske dogodke, - kognitivnih procesov, ki posredujejo v interakciji oseba - okolica. Odzivnost na stres je odvisna od značajskih potez. Prilagodljiv, dinamičen človek, ki je odprt za spremembe in okolico, se stresu lažje upre. Nasprotno, pa pasivnega, omahljivega bojazljivca tokovi življenja nosijo iz stresa v stres. Pasivno se jim prepušča in postaja žrtev lastne nemoči. Večja ali manjša občutljivost je odvisna tudi od anksioznosti osebe. To je karakteristika osebnosti, ki se nanaša na dispozicijsko tendenco, da doživlja situacije kot ogrožujoče in reagira na njih z zaskrbljenostjo (Spielberger, 1985, str. 86). Tyrer (1987, str 13) je opisal sedem tipov osebnosti in njihovo odzivnost na stres. Visoka odzivnost je pri ambicioznih, zaskrbljenih in nezaupljivih tipih osebnosti. Živčni in odvisni so zmerno odzivni, le redko pa posledice stresa čutijo mirni in brezskrbni tipi. Ljudje na stresne življenjske dogodke različno reagirajo. V tem kontekstu naj omenimo človekova stališča in prepričanja, ki bistveno pripomorejo k načinu doživljanja stresnih obremenitev. Posameznik bi se moral zavedati, da velja njegova interpretacija realnosti, ne pa realnost sama. Obstajajo dogodki, na katere lahko vpliva in tisti, na katere nima vpliva. Skrb za dogodke, na katere ne more vplivati, je irelevantna in nepotrebna ovira. Prav tako je napačno prepričanje, da človekovo vrednost določa mnenje drugih. Izhod je v striktnem ločevanju ocenjevanja dejavnosti in človeka kot osebnosti. Kljub zgornjim ugotovitvam pa v literaturi ločijo dvoje vrst ljudi. Tisti, ki po vseh stresnih dogodkih ostajajo brez resnih posledic, so»stresno čvrsti«. Na drugi strani pa so osebe, ki so ranljive (občutljive) in dovzetne za stres. Škrinjarjeva (1995, str. 22) ugotavlja, da ranljivost osebe izvira iz: - genetske dispozicije, - izkušenj iz otroštva iz družinskih odnosov, - slabše razvitih interpersonalnih sposobnosti. Za obvladovanje stresa so pomembne življenjske izkušnje, ki človeka okrepijo, mu dajo občutek moči in potrebno samozavest. Že kot otroci si jih pridobivamo v družini, med
16 vrstniki, v skupini in med prijatelji. Imeti prijatelja je pomemben socialni dosežek, indikator socialne kompetentnosti in znak dobrega zdravja (Havelka, 1980, str. 80). Kognitivna ocena je proces, ki evalvira pomen nekega dogodka ali situacije (Škrinjar, 1995, str. 17). Ta je lahko: - primarna, ko oseba odloči, ali je situacija koristna ali stresna v negativnem smislu. Če je stresna, potem ugotavlja, ali je potrebno delovanje. - sekundarna pa ocenjuje, kateri resursi so potrebni, da obvlada stresno situacijo. Kognitivna ocena ima močan vpliv na stresne reakcije. Odločilno je, kako neka oseba oceni situacijo, ali kot izziv ali kot grožnjo. Na kognitivno oceno imajo močan vpliv emocije. Te so sestavni del vseh pedagoških poklicev in se jim ni moč izogniti. Ker pogosta doživljanja napetosti, strahu, pričakovanj povzročajo stresno situacijo, mora človek obvladati ta spremljajoča čustva. 2.3.2. Socialno okolje Človek ne more živeti sam. Takoj po rojstvu je odvisen od ljudi in je do smrti v interakciji z njimi. Zato so drug drugemu v oporo, pogosto pa je prav človek žarišče stresa. Socialne okoliščine lahko povzročijo dolgotrajen stres. Današnji človek je usmerjen vase, v zadovoljevanje svojih potreb in v varovanje zasebnosti. Današnji človek se najraje izogne tujcem, ki jih srečuje. Pa vendar mora večina ljudi v današnjem času vzpostavljati odnose tudi z ljudmi, ki jih vidijo prvič. Takšna srečanja doživljajo na svojih delovnih mestih tudi učitelji, ko se srečujejo s starši svojih učencev, sorodniki. Raziskave o odnosih med učitelji so dale protislovne rezultate (Skalar, 1991, str. 56). Kratzsch, Hitpass sta dobila pozitivne rezultate, 75 % delavcev šole je pozitivno ocenilo odnose med sodelavci. Drugi raziskovalci kot Furstenau, Larritsen, Schmidt (Skalar, istotam) pa so z analizami pokazali, da je za interakcijo značilna izolacija, opravljanje in oblikovanje klik. Sicer pa so odnosi v šoli zelo zapleten in kompleksen sistem. Slabi odnosi med učitelji vplivajo tudi na učence in obratno. Dodatno obremenitev predstavlja močna osebna in čustvena vpletenost, ki se pojavi takrat, ko se učitelj identificira z učencem, sočustvuje z njim ali pa ko v odnosu zaposleni zadovoljuje lastne potrebe po pozornosti, priznanju ali spoštovanju. Težavna je tudi relacija odnosov s starši, ki pogosto pričakujejo več, kot so dejanske zmožnosti. Pravice staršev in učencev so večje kot učiteljeve. Zato ta doživlja neprestano kritiko svojega dela, saj o tem, kako je potrebno poučevati, domnevno vsi vse vedo. Učitelj je skoraj ves čas v interakciji z učenci. Tudi učenci so v stresu, kar vpliva na njihovo vedenje: pogosta je slaba motivacija za učenje, veliko je izostankov in neprimernega vedenja dijakov. V odnosu učitelj - učenec je malo regulativnih mehanizmov, ki zmanjšujejo stres. Nasploh je delo z ljudmi zahtevno in naporno. Predvsem od ljudi, ki so zaposleni v poklicih, usmerjenih k človeku (posebej še k otroku
17 ali mladostniku), se pričakuje, da bodo vedno prijazni, mirni, potrpežljivi, nezmotljivi, sočutni. Pri odnosih s sodelavci so vir stresa lahko neprimerna tekmovalnost in osebni konflikti. Stres pa lahko povzročajo tudi sodelavci, ki ignorirajo čustva drugih in so neobčutljivi. Kratka raziskava, ki jo je med slovenskimi osnovnošolskimi učitelji opravila dr. Daniela Bračko (iz pogovora Polnočni klub, RTV Slovenija 1, 13. 2. 2007) je pokazala, da je veliko»mobbinga«med zaposlenimi, med učitelji samimi. To je pojav, ki prizadene vse več delavcev.»mobbing«pomeni sistematično slabo ravnanje s podrejenimi, sodelavci ali z nadrejenimi, ki lahko, če poteka kontinuirano, povzroči žrtvam resne socialne, psihične in telesne zdravstvene težave. Vključuje verbalne, pa tudi fizične napade in bolj prefinjene oblike, kot npr. degradacijo dela kolega/kolegice ali socialno izključenost (UKC Ljubljana, Klinični institut za medicino dela, prometa in športa). Iz ankete EU izhaja, da je bilo v letu 2000 9 % zaposlenih v Evropi žrtev mobbinga, se pravi približno 12 milijonov ljudi (Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu). Za slovenska podjetja je značilno, da odnosi med zaposlenimi niso najboljši. Med zaposlenimi in vodstvom ni dovolj odkritosti. Konflikti se ne rešujejo konstruktivno. Veliko je nezaupanja med zaposlenimi in veliko opravljanja (Organizacijska klima v Sloveniji, Poročilo za leto 2001). Dobra klima v kolektivu je pomemben faktor pri preprečevanju posledic stresa. Dobro klimo odražajo: - občutek pripadnosti pri delavcih institucije, - občutek solidarnosti, - občutek skupinske moči, - visoka stopnja angažiranosti, - lojalnost in dobro počutje. K dobri klimi prispevajo vsi objektivni pogoji dela, prvenstveno vlogo pa imajo medsebojni odnosi. Klima se odraža v kvalitetah, kot so: angažiranost, samostojnost posameznika, medsebojna pomoč, načini komuniciranja, možnost reševanja osebnih problemov, odnos do reda in discipline, jasnost pri odrejanju dolžnosti in pravic. Socialna podpora lahko močno ublaži ranljivost na stres. Na delovnem mestu pa je sploh izredno pomembna. Socialna podpora zadovolji temeljne človekove potrebe po varnosti, sprejetosti, afirmaciji, in zato neposredno izboljšuje človekovo zdravje in počutje. 2.3.3. Delovno okolje Stres, ki izhaja iz dela, imenujemo stres na delovnem mestu. Delo je eden največjih povzročiteljev stresa. Ostra konkurenca, prestrukturiranja, reorganizacije, stalne spremembe v tehnologiji, potrebnih znanjih, veščinah in pogojih dela vzpodbujajo stres. V raziskavi, ki je bila opravljena v petnajstih članicah EU (Internetni vir, 2007) so ugotovili, da poišče pomoč pri zdravniku zaradi stresa 70 do 80 % vseh bolnikov. Moderna medicina trdi, da je 80 % vseh bolezni psihosomatskega izvora. V EU je stres na delovnem mestu za
18 bolečinami v hrbtenici, druga najpogostejša težava, povezana z delovnim mestom (Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev). 2000.»Stres na delovnem mestu se pojavi, kadar zahteve delovnega okolja presegajo sposobnost zaposlenih, da jih zapolnijo ali obvladajo.«(evropska agencija za varstvo in zdravje pri delu, Luxemburg, 2000). Stres na delovnem mestu povzroča neskladnost med osebo in njenim delom, nasprotujoče si zahteve med vlogami na delovnem mestu in zunaj njega ter neustrezna stopnja nadzora nad delom in življenjem. Zahteve delovnega okolja ali poklica presegajo sposobnost zaposlenih, da jih izpolnijo ali obvladajo. Poudariti je potrebno, da do stresa na delovnem mestu prihaja tudi v povezavi s stresnimi dogodki v zasebnem življenju. Zaradi tega stresa ne moremo obravnavati le z vidika dela, ampak moramo v obravnavo stresa na delovnem mestu vključiti tudi komponente izven dela in v zasebnem življenju (Božič, 2003, str. 23). Zaposleni v nobeni drugi novi članici EU niso tako nezadovoljni z razmerami na delovnem mestu kot v Sloveniji. Več kot tretjina Slovencev je izjavila, da delajo v slabih razmerah, da imajo težave z motivacijo za delo in produktivnostjo. Stres povzročajo zlasti naslednji dejavniki: - slaba organizacija dela, pomanjkljive informacije, nepoznavanje svoje vloge in odgovornosti, - nezmožnost vpliva na svoje delo, - fizične obremenitve in prostorska omejenost, - monotonija, preprostost in število enoličnih gibov (tipkovnica, tekoči trak, blagajna) - nizko zahtevna dela pri visoki poklicni kvalifikaciji, - nočno delo, delo s strankami. (Eurostat, 2004, str. 42). V zadnjih letih je več psihičnih kot fizičnih obremenitev. Vedno več je nasilja, nesreč, telesnih poškodb. Iz podatkov obrazcev ER-8 je razvidno, da je bilo v Sloveniji leta 2003 prijavljenih 26.736 primerov poškodb pri delu, od tega je bilo 40 smrtnih (UKC Ljubljana, Klinični institut za medicino dela, prometa in športa). Vse več je negotovosti na delovnem mestu. Občutek osebe, da ni kos delovnim obveznostim, vodi v stiske, izgubo volje in delovnih idealov. Negotovost povzroča dejstvo, da ni več stabilnih poklicev, da lahko skoraj vsak ostane brez delovnega mesta. Na fizično in mentalno zdravje neugodno vplivajo delovni pogoji, kot sta kvalitativna in kvantitativna preobremenjenost z delom (Mikuš-Kos, 1990). Kvalitativna preobremenjenost pomeni, da je delo pretežko, ker zahteva stalno koncentracijo in visoko stopnjo odločanja. Obremenjujoče lahko vpliva tudi sam družbeni koncept, stopnja cenjenosti poklica in splošna družbena perspektiva. Kvantitativna preobremenjenost pa pomeni preveč dela s časovnim pritiskom. Institucije se zaradi ekonomskih razlogov odločajo za kadrovske omejitve, kot so normativ na razred pri srednješolskem učitelju. 32 dijakov v razredu je res veliko. Povečajo se delovne obremenitve in odgovornosti, zmanjša se čas za počitek (Ščuka, 1993, str. 5).
19 Hargolis je ugotavljal, da je preobremenjenost z delom povezana s stresnimi pokazatelji, kot so pretirano pitje alkohola, nizka motivacija za delo, nizka samopodoba (Hafner, 1993). Fiziološke obremenitve kot so prekomeren hrup, vročina, vibracije ali delo z nevarnimi substancami, lahko povzročijo velik stres ali pa povzročijo, da so zaposleni bolj občutljivi za druge stresorje pri delu. Ženske v učiteljskem poklicu so občutljive na ene vrste stresorjev, moški pa na druge. Pri ženskah nastaja stres zaradi konflikta med vlogo matere in profesionalno vlogo, prav tako zaradi dominacija moških vodij (ravnateljev) na področju, kjer so zaposlene pretežno ženske. Pri ženskah je potrebno neprestano dokazovanje strokovne kompetence in uresničevanje velikih pričakovanj, npr. da bo pri svojem delu odločna. Stresno delujejo tudi nekateri stereotipi: - moški so bolj inteligentni, - poklic in uspeh jim pomenita več kot ženskam - so emocionalno stabilnejši (Kobolt po Li Mc Dermet, 1993, str. 25). Moški praviloma ne marajo, da je njihov šef ženska (spet eden od stereotipov), stresna pa so tudi nekatera pričakovanja): - da bo ženske kolegice zavaroval pred agresivnostjo dijakov, - pričakovani»macho«stil vodenja, - biti dober oče in strokovnjak.
20 3. POSLEDICE STRESA 3. 1. Posledice stresa z vidika posameznika Človek se je prisiljen prilagajati stresni situaciji. Vendar kljub temu na določeni točki vsak zaposleni občuti nekatere posledice, ki jih pušča stres. Posledice delimo na tri glavne skupine: čustvene, vedenjske in telesne. Občutenje posledic stresa je seveda individualno. Ljudje se na stres in okoliščine, v katerih nastaja, odzivajo različno. Kar nekatere vznemiri, drugi sploh ne zaznajo. Nekdo lahko enako situacijo enkrat oceni kot izziv, drugič pa kot negativni stres. Posameznikovo razumevanje stresa gre pripisati temu, da nekateri posamezniki zbolijo, drugi pa v enakih okoliščinah ne. Dolgoročna izpostavljenost stresu oslabi imunski sistem. Organizem je bolj dovzeten za bolezni. Simptomi stresa so predvsem neprijetni, lahko pa so tudi uničujoči tako za posameznika kot za podjetje. Luban-Ploza in Pozzi (1994, str. 13-15) navajata tri skupine simptomov na nivoju posameznika, ki jih imamo za prve znanilce prevelike izpostavljenosti stresnim dogodkom. Čustveni simptomi: - apatija: brezbrižnost, izguba motivacije, izguba smisla za humor, nezadovoljstvo, žalost, nezmožnost uživanja v prijetnih stvareh, pesimizem, pomanjkanje odločnosti, želja po samoti, - anksioznost: napetost, živčnost, vznemirjenost, nemir, negotovost, občutek nekoristnosti ali nespoštovanja samega sebe, strah, zaskrbljenost, razdražljivost, neučakanost, jeza, agresivnost, - duševna utrujenost: raztresenost, slabša koncentracija, pomanjkanje prožnega mišljenja, pozabljivost, - pretirana zaverovanost vase ali zavračanje samega sebe: nepriznavanje težav, sumničavost. Prav čustvene spremembe so tiste, ki jih pripisujemo preveliki izpostavljenosti stresnim dogodkom. Vedenjski simptomi: - izogibanje: zapiranje vase, zavračanje dela, težave pri sprejemanju odgovornosti - pretiravanja: odvisnost od nikotina in alkohola, prenajedanje, hazardne igre, seksualna promiskuiteta, deloholičnost, - zanemarjanje samega sebe: slaba osebna higiena, neurejenost - težave z zakoni: zadolženost, nasilno obnašanje - negativno obnašanje: grizenje nohtov, kričanje, jok, preklinjanje. Telesni simptomi: - hipertenzija, bolezni prebavil (pogost je ulkus na želodcu ali na dvanajsterniku), kožne bolezni, astma, napetost v mišicah, bolečine v vratni hrbtenici, hormonske motnje, urološke težave, - pretirana skrb ali nepriznavanje bolezni, - pogosta obolevnost: prehladi, gripa, okužbe dihal,
21 - fizična izčrpanost, - nerazpoloženje: glavobol, vrtoglavica, nespečnost, sprememba teka, pridobivanje ali izguba teže, slabost, zaprtje. Vsi omenjeni simptomi se pojavljajo občasno pri mnogih zaposlenih. Če pa stresno dogajanje traja dalj časa, so pri zaposlenih pogoste dolgotrajne zdravstvene posledice. Zaradi posledic stresa se zaposleni počuti slabo, trpi bolečine, zboli ali celo umre. Odsotnost z delovnega mesta pa prinaša velike stroške tako podjetju kot državi. 3.2. Posledice stresa z vidika organizacije Stres ne prizadene le posameznika, ampak tudi celotno organizacijo, v našem primeru šolo. Stres je nalezljiv. Vsak, ki zaradi stresa ne dela tako, kot bi moral, prenaša stres na sodelavce, nadrejene, pa tudi učence, tako da prihaja do stresa v celotni organizaciji. Za delo z občutljivo populacijo, kot so mladostniki, pa je še posebej pomembna pozitivna delovna klima. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (Stres na delovnem mestu, 2004) navaja naslednje simptome stresa na nivoju organizacije: - Vpliv na sodelavce: izostajanje z dela, fluktuacija zaposlenih, disciplinske težave, agresivno komuniciranje, konflikti med vodstvom in zaposlenimi, izolacija. Od navedenih se v šolstvu največ pojavlja izostajanje z dela. - Vpliv na uspešnost: zmanjšana storilnost ali kakovost izobraževanja, nezgode, slabo odločanje, napake pri delu - Vpliv na stroške: povečani stroški za nadomestila, povečani stroški zdravstvenega varstva. Največ bolezenskih odsotnosti v srednjem šolstvu je zaradi bolezni glasilk in dihal. 3.3. Posledice z vidika države Posledice, ki se pojavljajo v državi zaradi stresa na delovnem mestu, se kažejo v povečanih stroških. Sem sodijo stroški zaradi absentizma (začasne zadržanosti z dela), stroške zdravljenja in stroški prezgodnjih upokojitev. V članicah Evropske unije izgubimo letno okoli 500 milijonov delovnih dni. S problematiko absentizma se ukvarja Evropska komisija. Njeno osnovno stališče je, da je stopnja absentizma odvisna od podjetja in njegovega vodstva. Kjer so odnosi v podjetju urejeni in se zaposleni počutijo dobro, je tudi odsotnosti manj. V državah Evropske unije naraščajo izdatki za začasno zadržanost z dela. Zato se trudijo zmanjšati absentizem, pa tudi doseči boljše zdravje aktivne populacije, da bi bila ta aktivna do upokojitve in še naprej. Tako bi se zmanjšala nadomestila plač, hkrati pa bi se povečal BDP države in njene razvojne možnosti. Slovenija porabi letno desetino zbranih sredstev iz zdravstvene blagajne za izplačilo plač v primeru odsotnosti zaradi bolezni. Še enkrat toliko plačajo iz svoje blagajne delodajalci. V
22 letu 2003 je bilo v Sloveniji porabljenih 84 milijard tolarjev za bolniško odsotnost, kar znaša 1,48 % BDP Slovenije. Potrebna bi bila večja aktivnost glede varstva pri delu in večja skrb za delavce, za njihovo dobro počutje in zadovoljstvo na delovnem mestu. 3.4. Posledice stresa izgorelost Beseda»burnout«(angl.) pomeni izgoreti ali iztrošiti se in je relativno nov pojem, ki se je v literaturi hitro udomačil. Opredeliti ga je mogoče s pojmi»poklicna izgorelost«(freudenberger, 1974, str. 36),»izčrpanost«ali»izpraznjenost«(Kos-Mikuž, 1990, str. 704). Strokovni delavec se znajde v posebnem psihičnem stanju, ko izgubi pristno zanimanje za ljudi, s katerimi dela. Ima večen občutek izčrpanosti, znižana pa je tudi delovna učinkovitost in morala. Pojem izgorevanja je prvi uporabil Freudenberger, ki je delal kot supervizor pri socialnih delavcih. Pogosto je pri vestnih in angažiranih delavcih zasledil izčrpanost in utrujenost. Postali so razdražljivi, neprijazni in celo zahrbtni do svojih kolegov. Bili so tudi negativni in cinični do lastnega dela. Odnos do kolegov in klientov je postal sarkastičen (Büssing, Perrar, 1992, str. 160). Večina avtorjev je enotnih, da je izgorevanje prisotno v poklicih»pomoči«(vzgoja in izobraževanje, šolstvo, zdravstvo, socialne službe). To so poklici, v katerih posamezniki delajo z ljudmi, v svoj poklic pa vlagajo mnogo osebnega dela. Njihova pričakovanja so visoka. Pogosto se močno čustveno predajajo delu. V veliki meri sta tudi njihova samopodoba in samovrednotenje pogojena s poklicem. Probleme klientov doživljajo kot lastne in se z njimi obremenjujejo tudi doma. Prosti čas se redefinira okrog delovnega procesa. V Ameriki se je s tem pojavom največ ukvarjala Christine Maslach. Razvila je Maslach Burnout Inventory (MBI), tehniko za ugotavljanje intenzitete izgorelosti. Bila je uporabljena tudi na nemško govorečem področju, raziskovali so izgorelost pri 449 bolniških sestrah in strežnikih (Büssing, Perrar, 1992, str. 154). Prepoznani so bili trije faktorji: - emocionalna izčrpanost, - depersonalizacija odnosov do klientov in - občutek lastne nesposobnosti. Emocionalna izčrpanost se nanaša na občutek popolne čustvene izčrpanosti. C. Maslach (1988) navaja izjavo nekega strokovnjaka:»ne da ne bi želel pomagati, vendar več ne morem.» Pojavlja se depersonalizacija odnosov do klientov, ki postajajo brezosebni in ravnodušni. Odnos je negativen in lahko prerase v nehumano vedenje do tistih, ki potrebujejo njihovo pomoč. Avtorja Holgate in Cleagg (1991, str. 325) sta pri delavcih v zaporih ugotovila, da
23 izgorelost povzroča spremembo kontakta. Pri mlajših delavcih se kontakt poveča v želji, da kompenzirajo svoje občutke nemoči in nesposobnosti, pri starejših pa se zmanjša. Povečani kontakt je brez prave usmeritve, kar lahko povzroči še večjo izčrpanost. Avtorja Holgate in Cleagg (1991, str. 325) sta pri delavcih v zaporih ugotovila, da izgorelost povzroča spremembo kontakta. Pri mlajših delavcih se kontakt poveča v želji, da kompenzirajo svoje občutke nemoči in nesposobnosti, pri starejših pa se zmanjša. Povečani kontakt je brez prave usmeritve, kar lahko povzroči še večjo izčrpanost. Avtorja zaključujeta, da se kontakt v tem poklicu razlikuje od kontakta v drugih poklicih. Interakcije med prestopniki in delavci imajo značaj»tipični, ljubeznivi, površni in kratki«. Ni formalnih zahtev glede širine in tipa interakcije, vse je odvisno od pripravljenosti delavcev, koliko se angažirajo v medosebnem kontaktu. Občutek lastne nesposobnosti nastopi, ko oseba izgubi občutek kompetence za uspešno delo z ljudmi. Ti občutki postajajo ekstremni, oseba izgubi samospoštovanje, občutek adekvatnosti, nastopi depresija. Definicij izgorevanja je mnogo, veliko pa je tudi nejasnosti o samem pojavu, vzrokih, posledicah in preventivi. Napisanih je mnogo člankov in knjig. C. Maslach je s svojim znanstvenim raziskovalnim delom veliko pripomogla k pojasnitvi tega problema. Raziskovalci so si enotni v tem, da je izgorevanje reakcija na kronični interpersonalni in emocionalni stres na delovnem mestu. Anica Mikuž-Kos (1990, str. 705) pravi, da sindrom izgorelosti označuje postopno usihanje idealizma, pešanje moči in izgubo motivacije za poklicno dejavnost zaradi zahtev in stresov delovnega okolja. Vprašuje se, kaj se bo zgodilo s pojavom v službah pomoči. Odgovarja, da se bo v naslednjih letih izgorelost samo še stopnjevala. Vzrok vidi v vse težjih problemih, s katerimi se bodo srečevali strokovnjaki pri svojem delu. Farber (1985, str. 13), znani raziskovalec na tem področju, svetuje manj usmerjenosti v cilje in ideologijo stroke ter več prakticizma (usmerjenosti v potrebe klientov). V srednjih šolah je opaziti usmerjenost zaposlenih strokovnjakov v probleme, ob tem pa se zanemarjajo pozitivni aspekti življenja dijakov. Pines in Kafry opisujeta izgorevanje kot stanje telesne, duševne in emocionalne izčrpanosti. To stanje pa je rezultat dolgotrajnih ponavljajočih emocionalnih obremenitev v poklicih, kjer ima kontakt z ljudmi velik delež (Büssing, Perrar, 1992, str. 120). Cherniss označuje izgorevanje kot rezultat transakcijskega procesa, ki je sestavljen iz stresnih delovnih obremenitev in psiholoških prilagoditev. Prvotno zelo angažirani strokovnjaki, pod vplivom stresorjev postanejo odmaknjeni od svojega dela. Izgorevanje je izrazito, ko oseba defenzivno zaduši stres, ga zanika, pri tem pa postane distancirana, apatična in rigidna do dela. Proces izgorevanja ima tri stopnje : - 1. stopnja so nenavadni pritiski, nesorazmerja med zahtevami delovnega okolja in možnostmi delavca, da tem zahtevam ugodi,