Gradivo št./deliverable No. 12-13 DRŽAVE ČLANICE EU IN NJIHOVI JEZIKI / THE MEMBER STATES OF THE EU AND THEIR LANGUAGES 27 th September 2012 Celje, MFDPŠ Uredile: dr. Nada Trunk Širca Katja Kolenc, uni. dipl.soc. Jasmina Mohorko, dipl. evr. štud. (UN) The material is also avaiable on http://www.eupika.mfdps.si. This project has been funded with support from the European Commission. This publication [communication] reflects the views only of the author, and the Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein.
KAZALO 1 PROGRAM DOGODKA / PROGRAMME OF THE EVENT... 2 2 UVOD / INTRODUCTION... 3 3 JEZIKOVNA RAZNOLIKOST V EU / MULTILINGUALISM IN THE EU... 3 4 DRŽAVE ČLANICE EVROPSKE UNIJE IN NJIHOVI JEZIKI / MEMBER STATES OF THE EU AND THEIR LANGUAGES... 4 AVSTRIJA AUSTRIA - ÖSTERREICH... 5 BELGIJA BELGIUM - BELGIQUE/BELGIË... 6 BOLGARIJA BULGARIA - БЪЛГАРИЯ... 7 ČEŠKA - CZECH REPUBLIC - ČESKÁ REPUBLIKA... 8 CIPER CYPRUS - ΚΎΠΡΟΣ... 9 DANSKA DENMARK - DANMARK... 10 ESTONIJA ESTONIA - EESTI... 11 FINSKA FINLAND - SUOMI/FINLAND... 12 FRANCIJA FRANCE - FRANCE... 13 GRČIJA GREECE - ΕΛΛΆΔΑ... 14 IRSKA IRELAND - ÉIRE... 15 ITALIJA ITALY - ITALIA... 16 LATVIJA LATVIA - LATVIJA... 17 LITVA LITHUANIA - LIETUVA... 18 LUKSEMBURG LUXEMBOURG - LUXEMBOURG... 19 MADŽARSKA HUNGARY - MAGYARORSZÁG... 20 MALTA MALTA - MALTA... 21 NEMČIJA GERMANY - DEUTSCHLAND... 22 NIZOZEMSKA - THE NETHERLANDS - NEDERLAND... 23 POLJSKA POLAND - POLSKA... 24 PORTUGALSKA PORTUGAL - PORTUGAL... 25 ROMUNIJA ROMANIA - ROMÂNIA... 26 SLOVAŠKA SLOVAKIA - SLOVENSKO... 27 SLOVENIJA SLOVENIA - SLOVENIJA... 28 ŠPANIJA SPAIN - ESPAÑA... 29 ŠVEDSKA SWEDEN - SVERIGE... 30 ZDRUŽENO KRALJESTVO - UNITED KINGDOM - UNITED KINGDOM... 31 5 NEKAJ OSNOVNIH IZRAZOV V JEZIKIH EU / SOME GENERAL PHRASES IN EU LANGUAGES... 33 6 LITERATURA... 34 KAZALO SLIK IN PREGLEDNIC Slika 4.1: Države članice EU in (morebitne) države kandidatke... 4 Preglednica 4.1: Pregled nacionalnih izrazov uradnih jezikov in njihova uporaba kot uradnih jezikov v EU.32 Preglednica 5.1: Nekaj osnovnih pogovornih izrazov v vseh uradnih jezikih EU.33 1
1 PROGRAM DOGODKA / PROGRAMME OF THE EVENT 2
2 UVOD / INTRODUCTION Pričujoče gradivo obravnava tematiko na področju držav članic Evropske unije ter njihovih jezikov. Pripravljeno je izključno za namen priložnostnega gradiva v okviru okrogle mize z naslovom»knowledge of foreign languages as fundamental competence in life and at work«, ki je bila izvedena v okviru projekta EU-PIKA. This material presents additional information about member states of the EU and their languages. It was prepared only for the participants usage in the framework of the project EU-PIKA regarding the round table entitled: Members states in the EU and their languages. 3 JEZIKOVNA RAZNOLIKOST V EU / MULTILINGUALISM IN THE EU Uradni jeziki držav članic so države članice dosegle status uradnosti. Ti jeziki so enakopravni v vseh pogledih, poleg tega, da so uradni jeziki, so tudi delovni jeziki Evropske unije, kar pomeni, da se uporabljajo na plenarnih zasedanjih Evropskega parlamenta, da se v vseh teh jezikih tiska uradni list skupnosti in da lahko vsak državljan držav članic EU pri odnosih z vsemi institucijami skupnosti uporablja katerega koli od teh jezikov, v istem jeziku pa ima tudi pravico do odgovora. To načelo je bilo uveljavljeno od vsega začetka, to je od ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti skoraj pred petdesetimi leti, ko so bili jeziki štirje, članic pa šest. Francoščina, nemščina, italijanščina in nizozemščina so postali tako prvi uradni in delovni jeziki skupnosti (Brezigar, 2003, str. 6-17). V EU je triindvajset uradnih in delovnih jezikov: angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina. Prvi predpis o uradnih jezikih je Evropska skupnost sprejela leta 1958. Kot prvi uradni in delovni jeziki EU so bili v njem navedeni nizozemščina, francoščina, nemščina in italijanščina, tj. jeziki tedanjih držav članic. S širjenjem Evropske unije se je večalo tudi število uradnih in delovnih jezikov, vendar jih je manj kot držav članic, saj nekatere jezike govorijo v več državah. Tako so v Belgiji uradni jeziki nizozemščina, francoščina in nemščina, medtem ko na Cipru večina prebivalcev govori grščino, ki je tudi uradni jezik (Evropska komisija b, b.l.). Govorci uradnih in delovnih jezikov imajo dve osnovni pravici: dopise in dokumente lahko evropskim institucijam pošljejo v katerem koli uradnem jeziku, in v njem tudi prejmejo odgovor; ter predpisi in drugi zakonodajni dokumenti EU so objavljeni v uradnih in delovnih jezikih, prav tako Uradni list. Zaradi časovnih in finančnih omejitev je razmeroma malo delovnih dokumentov prevedenih v vse te jezike. V Evropski komisiji se za vsakdanje poslovanje uporabljajo angleščina, francoščina in nemščina, v Evropskem parlamentu pa prevajajo dokumente v različne jezike glede na potrebe poslancev (Evropska komisija c., b.l.). 3
4 DRŽAVE ČLANICE EVROPSKE UNIJE IN NJIHOVI JEZIKI / MEMBER STATES OF THE EU AND THEIR LANGUAGES Evropska unija je na začetku gospodarskega sodelovanja evropskih držav leta 1951 štela samo šest članic: Belgijo, Nemčijo, Francijo, Italijo, Luksemburg in Nizozemsko. Sčasoma so se pridružile še druge države. S pridružitvijo Romunije in Bolgarije 1. januarja 2007 se je število članic povečalo na današnjih 27. EU se bo širila še naprej, saj je držav, ki se zanimajo za članstvo vedno več. Razdelimo jih lahko v dve skupini: države kandidatke in morebitne države kandidatke. V prvi skupini so države, ki že prenašajo (ali uveljavljajo) zakonodajo EU v svojo nacionalno zakonodajo, v drugi pa države, ki pogojev za članstvo v EU še ne izpolnjujejo. Država pristopnica je trenutno Hrvaška. Države kandidatke so naslednje: Črna Gora, Islandija, Srbija, Nekdanja Jugoslovanska Republika Makedonija ter Turčija. Morebitne države kandidatke so naslednje: Albanija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo 1 (Evropska komisija a., b.l.). Države članice EU Države na poti k članstvu v EU Slika 4.1: Države članice EU in (morebitne) države kandidatke Vir: europa.eu. (b.l.). Pridobljeno s http://europa.eu/about-eu/countries/index_sl.htm. 1 To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova. 4
AVSTRIJA AUSTRIA - ÖSTERREICH Članstvo v EU: 1995 Glavno mesto: Dunaj Celotna površina: 83 870 km² Prebivalstvo: 8,3 milijona Denarna enota: Članica evrskega območja od leta 1999 ( ) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 1995 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Eurovision Song Contest winner 1966: Udo Jurgens: Merci - Cherie Na zahodnem in južnem delu države se raztezajo Alpe, na vzhodu Podonavje, kjer leži tudi Dunaj. Avstrija je bila pred prvo svetovno vojno središče habsburškega cesarstva, ki je dolga stoletja obsegalo večino srednje Evrope. Danes je Avstrija zvezna republika devetih dežel. Na Dunaju imajo sedež številne mednarodne organizacije, denimo Sekretariat Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, Mednarodna agencija za atomsko energijo in Organizacija izvoznic nafte. Avstrijski parlament je dvodomen. Državni zbor (Nationalrat) ima 183 poslancev, ki jih na neposrednih volitvah izvolijo za pet let. Zgornji dom je zvezni svet (Bundesrat) z 62 predstavniki vseh deželnih zborov, ki imajo štiriletni ali šestletni mandat. Avstrija se ponaša z bogato kulturno dediščino. Med skladatelji ima posebno mesto Wolfgang Amadeus Mozart, zelo je priljubljena tudi glasba Franza Schuberta. Področje humanistike sta zaznamovala Sigmund Freud, katerega dela še naprej burijo duhove, in Ludwig Wittgenstein, eden najpomembnejših filozofov 20. stoletja. V slikarstvu zbujajo občudovanje dela Gustava Klimta z začetka 20. stoletja. Avstrijsko gospodarstvo temelji na industriji in kmetijstvu, pomemben vir prihodkov je tudi turizem. Avstrijski kuhinji sta prinesla mednarodni sloves dunajski zrezek in jabolčni štrudelj (Evropa a., b.l.). Uradni jezik je nemški, na Koroškem tudi slovenski, na Gradiščanskem hrvaški in madžarski ter romski, jeziki priseljencev v mestih (Krajc, Prebilič, Rebernik, Zupančič, Razpotnik, Najrajter in Nečimer, 2010, str. 187). 5
BELGIJA BELGIUM - BELGIQUE/BELGIË Članstvo v EU: ustanovna članica (1952) Glavno mesto: Bruselj Celotna površina: 30 528 km² Prebivalstvo: 10,7 milijona Denarna enota: Članica evrskega območja od leta 1999 ( ) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 1985 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Eurovision Song Contest winner 1986: Sandra Kim: J'aime la vie Belgija je zvezna država treh regij:;flamske z nizozemsko jezikovno skupnostjo na severu, Valonije s francosko jezikovno skupnostjo na jugu ter dvojezične prestolnice Bruslja s francoščino in nizozemščino kot uradnima jezikoma. Na vzhodu države živi še približno 70 000 pripadnikov nemške manjšine. Belgijska pokrajina je zelo razgibana. Ob Severnem morju se razteza priobalna ravnina s 67 km obale, osrednji del je gričevnat, na jugovzhodu se dvigujejo gozdnati Ardeni. V Bruslju ima sedež več mednarodnih organizacij: večina evropskih institucij in Nato. Belgija je leta 1830 postala neodvisna ustavna monarhija. Dvodomni parlament sestavljata poslanska zbornica, v katero volijo poslance za največ štiri leta, ter senat z izvoljenimi ali imenovanimi člani. Zaradi politične sestave države so belgijske vlade vedno koalicijske. Znani Belgijci so Georges Rémi (Hergé), avtor stripov o Tintinu, pisatelja Georges Simenon in Hugo Claus, skladatelj in pevec Jacques Brel ter kolesar Eddy Merckx. James Ensor, Paul Delvaux in René Magritte so sodobni nasledniki Rubensa in drugih flamskih slikarskih mojstrov.ves svet pozna tudi belgijske čokoladne bonbone. Najbolj priljubljena jed so dagnje z ocvrtim krompirčkom (pomfrijem, ki je po izročilu belgijska iznajdba), žejni obiskovalci pa lahko izbirajo med več kot 1 000 vrstami piva (Evropa c., b.l.). Uradni jeziki so flamski (nizozemski) na severu (Flandrija), valonski (francoski) na jugu, nemški v Ardenih. V rabi so številni jeziki priseljencev. Zaradi prisotnosti evropskih institucij je veliko govorcev le angleškega jezika (Krajc idr., 2010, str. 187). 6
BOLGARIJA BULGARIA - БЪЛГАРИЯ Članstvo v EU: 2007 Glavno mesto: Sofija Celotna površina: 111 910 km² Prebivalstvo: 7,6 milijona Denarna enota: bolgarski lev (лв) Schengensko območje: Ni članica schengenskega območja Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Bolgarija, ki leži v osrčju Balkana, je pokrajinsko zelo razgibana: na severu se razprostira podonavsko nižavje, na jugu se dvigujejo hribi in visoke planote, na vzhodu je Črno morje, ki na svojo obalo vse leto vabi turiste. Bolgarija je bila ustanovljena leta 681 in je ena najstarejših držav Evrope. Njeno zgodovino je zaznamovala bližina evropske meje z Azijo. Približno 85 % prebivalcev je pravoslavne vere, 13 % je muslimanov. Okrog 10 % je Turkov in 3 % Romov. Tudi v bolgarski kuhinji je čutiti vpliv vzhoda in zahoda. Najbolj znana bolgarska jed je gotovo jogurt, ki slovi po tem, da njegovo redno uživanje prinaša dolgo življenje. Bolgarska narodna skupščina (enodomni parlament) ima 240 poslancev, ki jih volijo na štiri leta. Bolgarija izvaža predvsem izdelke lahke industrije ter hrano in vina, ki se uspešno uveljavljajo na evropskih trgih. Ljubitelji ljudske glasbe zagotovo poznajo številne bolgarske glasbenike. Bolgarsko ljudsko pesem so posneli na zlato gramofonsko ploščo, ki jo je NASA s sondo Voyager poslala v vesolje. Med znane Bolgare se uvrščajo filozofinja Julija Kristeva, Nobelov nagrajenec za književnost leta 1981 Elias Canetti ter ustvarjalec nenavadnih zunanjih skulptur Kristo Javačev Christo (Evropa d., b.l.). Uradni jezik je bolgarski, jezik manjšin omejevan (zelo številčna turška skupnost), romski, makedonski (ni priznan). (Krajc idr., 2010, str. 187). 7
ČEŠKA - CZECH REPUBLIC - ČESKÁ REPUBLIKA Članstvo v EU: 2004 Glavno mesto: Praga Celotna površina: 78 866 km² Prebivalstvo: 10,5 milijona Denarna enota: češka krona (Kč) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 2007 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Češka se je osamosvojila januarja 1993, ko je Češkoslovaška razpadla na svoji dve ustanovni republiki. Češkoslovaška je bila do druge svetovne vojne med desetimi najbolj industrializiranimi državami na svetu in edina država v srednji Evropi, ki je ohranila demokratično ureditev do leta 1938. Več kot 1000 let staro češko glavno mesto Praga je prava zakladnica zgodovinskih arhitekturnih slogov in priljubljena snemalna lokacija mnogih mednarodnih filmskih režiserjev. Industrijska proizvodnja je še vedno glavna gospodarska dejavnost, zlasti izdelava avtomobilov, strojnega orodja in strojev. Na Moravskem (vzhodni del Češke) sta pomembni panogi železarstvo in jeklarstvo. Glavne poljščine so koruza, sladkorna pesa, krompir, pšenica, ječmen in rž. Približno 95 % dežele pokrivajo hribi in gore popolno okolje za smučanje, gorsko kolesarjenje in planinarjenje. V prostranih gozdovih najdemo divjega prašiča in lisico. Na Češkem izdelujejo svetovno znana piva, med njimi tudi priljubljeno pivo pilsner. Vinsko trto gojijo na jugu Moravske in v nekaterih delih zahodne Češke. Na Češkem imajo tudi več kot 900 naravnih izvirov mineralne vode, kar je svetovni rekord. V tradicionalni kuhinji so pogosti knedlíky, cmoki iz krompirja ali kruha. Znani Čehi so Alfons Mucha, predstavnik stila art nouveau, skladatelja Antonin Dvoržak in Bedřich Smetana, pisatelja Milan Kundera in Franz Kafka ter maratonski tekač Emil Zátopek (Bultje, 2006). Uradni jezik je češki, v rabi tudi jeziki manjšin (slovaški, poljski, nemški, romski). Razmeroma enostavno razumljiva sta slovaški in poljski jezik. (Krajc idr., 2010, str. 187). 8
CIPER CYPRUS - ΚΎΠΡΟΣ Članstvo v EU: 2004 Glavno mesto: Nikozija Celotna površina: 9 250 km² Prebivalstvo: 0,8 milijona Denarna enota: Članica evrskega območja od leta 2008 ( ) Schengensko območje: Ni članica schengenskega območja Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Otoška država Ciper je največji otok v vzhodnem Sredozemskem morju. Leži južno od Turčije. Osrednji gorski verigi sta Kirenijsko hribovje na severu in Troodos v srednjem in jugozahodnem delu otoka, med njima se razprostira rodovitna ravnina Mesaoria. Ciper je starodavno križišče poti med Evropo, Azijo in Afriko. Na njem so se menjavale civilizacije, kar dokazujejo številne sledi rimska gledališča in vile, bizantinske cerkve in samostani, gradovi križarjev in prazgodovinske naselbine. Glavne gospodarske panoge so turizem, izvoz tekstilnih in obrtnih izdelkov ter trgovski ladijski promet. Domača obrt obsega vezenine ter lončarske in bakrene izdelke. Narodne jedi so tradicionalni meze (samostojni obrok iz različnih prigrizkov), sir halumi in žganje zivania. Odkar je Turčija leta 1974 zasedla severni del otoka, je Ciper razdeljen na turško in grško skupnost. Ciper slovi kot otok Afrodite, boginje ljubezni in lepote, ki naj bi se po izročilu rodila na njem. V sodobni književnosti sta najbolj znani imeni Kostas Montis (pesnik in pisatelj) in Demetris Th. Gotsis (pisatelj), medtem ko sta v svetu uveljavljena ciprska glasbenika Evagoras Karageorgis in Marios Tokas (Bultje, 2006). Uradni jezik je grški, na severnem delu turški (ni komunikacije), razširjeno znanje angleškega jezika (Krajc idr., 2010, str. 187). 9
DANSKA DENMARK - DANMARK Članstvo v EU: 1973 Glavno mesto: København Celotna površina: 43 094 km² Prebivalstvo: 5,5 milijona Denarna enota: danska krona (kr.) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 1996 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Eurovision Song Contest winner 2000: Olsen Brothers: Fly on the wings of love Danska obsega polotok Jutlandijo (Jylland) in kakih 400 poimenovanih otokov. Poseljenih jih je 82, največja med njimi sta Fyn in Sjælland. Na Danskem sta zelo pomembna ribištvo in pomorstvo. Glavne industrijske panoge so živilska, kemična in strojna industrija, kovinski izdelki, elektronska in transportna oprema, pivo ter papirna in lesna industrija. Pomembna gospodarska dejavnost je tudi turizem. Med osmim in enajstim stoletjem je bila Danska tako kot Norveška in Švedska znana predvsem po Vikingih, ki so na svojih bojnih pohodih osvajali in napadali ozemlja ter trgovali po vsej Evropi. Današnji Danci se ponašajo s svojo socialno državo in sistemom socialne zaščite za vsakogar. Danska je ustavna monarhija, ki jo zdaj ureja ustava iz leta 1953. V enodomnem parlamentu (folketing) sedi 179 izvoljenih poslancev. Znani Danci so pripovednik Hans Christian Andersen, pisateljica Karen Blixen in oblikovalec Arne Jacobsen. S filmskim režiserjem Larsom von Trierjem si je mednarodni sloves pridobila tudi danska kinematografija. Med danske specialitete štejemo obložene kruhke smørrebrød, kuhan ali karameliziran krompir, kuhano rdeče zelje, pečeno svinjino ali pečeno raco (Evropa e., b.l.). Danščina je uradni jezik le de facto, v Hollsteinu nemščina, splošno razširjeno znanje angleščine, na ferskih otokih ferščina (Krajc idr., 2010, str. 187). 10
ESTONIJA ESTONIA - EESTI Članstvo v EU: 2004 Glavno mesto: Talin Celotna površina: 45 000 km² Prebivalstvo: 1,3 milijona Denarna enota: Članica evrskega območja od leta 2011 ( ) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 2007 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Eurovision Song Contest winner 2001: Tanel Pandar, Dave Benton, 2XL: Everybody Estonija je najsevernejša baltska država. Samostojna je znova postala leta 1991, ko se je ločila od Sovjetske zveze. Leži ob vzhodni obali Baltskega morja, je pretežno ravninska dežela s številnimi jezeri in otoki. Zemlja je večinoma obdelana ali pogozdena. Estonščina je sorodna finščini, se pa povsem razlikuje od jezika drugih dveh baltskih republik Latvije in Litve ter od ruščine. Približno četrtina prebivalcev je ruskega izvora. Glavno mesto Talin je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Prihodek od turizma znaša 15 % estonskega BDP. Glavne gospodarske dejavnosti so strojna, živilska, kovinska, kemična in lesna industrija. Deželi so v zgodovini vladali številni drugi narodi Danci, Nemci, Švedi, Poljaki in Rusi in zaznamovali tudi estonsko kuhinjo. Narodne jedi so marinirana jegulja, krvavice in kislo zelje s svinjino. Znani Estonci so pisatelj Jaan Kross, katerega dela so prevedena v več kot 20 jezikov, avtor narodnega epa (Kalevipoeg) Friedrich Reinhold Kreutzwald ter pisatelj, filmski režiser in politik Lennart Meri (Hiisjää in Hiiepuu, 2006). Uradni jezik je estonski, razširjen tudi ruski jezik (Krajc idr., 2010, str. 187). 11
FINSKA FINLAND - SUOMI/FINLAND Članstvo v EU: 1995 Glavno mesto: Helsinki Celotna površina: 338 000 km² Prebivalstvo: 5,3 milijona Denarna enota: Članica evrskega območja od leta 1999 ( ) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 1996 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Eurovision Song Contest winner 2006: Lordi: Hard Rock Hallelujah Finska je dežela gozdov in jezer, ki slovi po neokrnjeni naravi. Na skrajnem severu sonce poleti kakih 10 tednov sploh ne zaide to je čas polnočnega sonca, pozimi pa se v teh krajih sonce približno osem tednov sploh ne dvigne nad obzorje. Finska je bila sedem stoletij pod švedsko vladavino (od 12. stoletja do 1809), zato je približno 6 % prebivalcev Švedov. Osamosvojila se je po ruski revoluciji leta 1917 in postala republika. Ima enodomni parlament z 200 poslanci, ki jih volijo na štiri leta. Finska ima sodobno in konkurenčno gospodarstvo in je vodilna proizvajalka telekomunikacijske opreme na svetu. Izvaža predvsem telekomunikacijsko opremo in izdelke strojne industrije, papir, papirno maso in les, steklene izdelke, nerjaveče jeklo in keramiko. V lepoti daljnega severa so našli navdih mnogi njeni umetniki, tudi skladatelj Jan Sibelius in oblikovalec Alvar Aalto. Znani Finci so tudi nekateri uveljavljeni športniki, kot sta voznika formule ena Mika Häkkinen in Kimi Räikkönen. V finski kuhinji se čuti vpliv kontinentalne Evrope, Rusije in Švedske. Za tradicionalno kuhinjo so značilne ribe (zlasti losos in ikre menka) ter meso severnega jelena, posebne finske jedi pa so na primer karjalanpiirakka (pecivo iz riža ali krompirja) in kalakukko (v hlebcu pečena riba s svinjsko maščobo) (Evropa f., b.l.). Uradna jezika sta finski in švedski; slednji ni priznan kot manjšinski, saj velja v vsej državi, regionalno samijski (laponski) (Krajc idr., 2010, str. 187). 12
FRANCIJA FRANCE - FRANCE Članstvo v EU: ustanovna članica (1952) Glavno mesto: Pariz Celotna površina: 550 000 km² Prebivalstvo: 64,3 milijona Denarna enota: Članica evrskega območja od leta 1999 ( ) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 1985 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Eurovision Song Contest winner 1977: Marie Myriam: L'oiseau et l'enfant Francija sega od Severnega morja do Sredozemlja in je največja država v EU. Pokrajina je razgibana, z goratim vzhodom in jugom, kjer je tudi najvišji vrh Alp in zahodne Evrope Mont Blanc (4810 m). Nižinski del obsega štiri porečja: Seno na severu, Loaro in Garono, ki tečeta na zahod, in Rono, ki iz Ženevskega jezera teče proti Sredozemskem morju. Predsednik republike ima pomembno politično vlogo: predseduje sejam ministrskega sveta (kabineta), v njegovi pristojnosti so tudi najpomembnejša področja zunanje politike in obrambe. Predsednik vlade je odgovoren za vsakodnevno vodenje države. Državljani predsednika republike izvolijo neposredno za pet let. Parlament sestavljata narodna skupščina, v katero volijo poslance neposredno vsakih pet let, in senat, ki ga izbere volilni odbor. Gospodarstvo temelji na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu. Glavne dejavnosti so avtomobilska industrija, letalska industrija, informacijska tehnologija, elektronika ter kemična, farmacevtska in modna industrija. Francija je dala nekatere najpomembnejše evropske pisatelje in mislece: Descartesa in Pascala v 17. stoletju, Rousseauja in Voltairja v 18. stoletju, Balzaca, Baudelaira in Flauberta v 19. stoletju, Sartra in Camusa v 20. stoletju. V zadnjih dveh stoletjih so umetnost zaznamovali francoski slikarji Renoir, Monet, Cezanne, Gauguin, Matisse in Braque, če naštejemo le nekatere. Francoska kuhinja je med najbolj izbranimi v Evropi, kuhanje in uživanje hrane pa sta del francoske kulture in načina življenja (Evropa g., b.l.). Uradni jezik je francoščina, lokalno v rabi bretonščina, baskovščina, provansalščina, na Korziki italijanščini podobna korzijščina, v Perpignanu katalonščina in v Alzaciji alzaška nemščina (Krajc idr., 2010, str. 187). 13
GRČIJA GREECE - ΕΛΛΆΔΑ Članstvo v EU: 1981 Glavno mesto: Atene Celotna površina: 131 957 km² Prebivalstvo: 11,2 milijona Denarna enota: Članica evrskega območja od leta 2001 ( ) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 1992 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Eurovision Song Contest winner 2005: Helena Paparizou: My Number One Grčija leži v jugovzhodni Evropi v bližini stičišča Evrope in Azije in je najjužnejši del Balkanskega polotoka. Njeno ozemlje obsega več kot 2 000 otokov v Egejskem in Jonskem morju, vendar jih je poseljenih samo kakih 165. Najvišji vrh države je gora Olimp. Grčija je ena od zibelk evropske civilizacije. Starogrški misleci so s svojim delom pripomogli k napredku v filozofiji, medicini, matematiki in astronomiji. Grške mestne države so bile prve demokratične oblike vladanja. Zgodovinska in kulturna dediščina Grčije odmeva tudi v književnosti, umetnosti, filozofiji in politiki sodobnega sveta. Sodobna Grčija je republika, ki jo ureja ustava iz leta 1975. Enodomni parlament ima 300 poslancev, ki jih izvolijo za štiri leta. Država je razdeljena na 13 upravnih regij. Več kot 50 % grške industrije je v širšem območju Aten, glavne gospodarske panoge države pa so kmetijstvo, turizem, gradbeništvo in ladijski promet. Med znanimi sodobnimi Grki so režiser Costa Gavras, Nobelov nagrajenec Odysseus Elitis in skladatelj Mikis Theodorakis. V grški kuhinji prevladuje kozje in ovčje meso, priljubljene so tudi ribje jedi. Značilnemu okusu grške hrane doda svoje tudi oljčno olje, ki ga pridelujejo v velikih količinah (Evropa h., b.l.). Uradni jezik je samo grški, lokalno v rabi jeziki manjšin (turški, makedonski, albanski) (Krajc idr., 2010, str. 187). 14
IRSKA IRELAND - ÉIRE Članstvo v EU: 1973 Glavno mesto: Dublin Celotna površina: 70 000 km² Prebivalstvo: 4,5 milijona Denarna enota: Članica evrskega območja od leta 1999 ( ) Schengensko območje: Ni članica schengenskega območja Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Eurovision Song Contest winner 1996: Eimear Quinn: The Voice (največ zmag na Euroviziji) Republika Irska (Éire) se je iz pretežno poljedeljske dežele, kakršna je bila leta 1973, ko se je pridružila Evropski uniji, spremenila v keltskega gospodarskega tigra in postala sodobna, tehnološko napredna družba. Poljedelska je predvsem notranjost dežele, ki je pretežno ravninska s posameznimi hribi, številnimi jezeri in močvirnatimi predeli. Obalno hribovje na zahodu se ponekod dvigne tudi nad 1 000 m. Skoraj tretjina prebivalstva živi v Dublinu. Spodnji dom parlamenta (Dáil) ima 166 poslancev, zgornji dom (Seanad) pa 60. Parlamentarne volitve so vsake štiri leta. Predsednik s sedemletnim mandatom ima predvsem reprezentativno vlogo. Irsko ljudstvo je kljub težavni in viharni zgodovini ohranilo ljubezen do glasbe in pripovedništva. Irska, ki jo pogosto imenujejo dežela svetnikov in učenjakov, je rojstni kraj mnogih znamenitih angleško pišočih pisateljev, denimo Yeatsa, Joycea, Becketa, Wildea in Shawa. Irska je tudi domovina rokerjev mednarodnega slovesa, kot so U2, The Corrs in Sinead O'Connor. Tradicionalna irska kuhinja pozna preproste mesne jedi in kuhano zelenjavo, denimo krompir, korenje, repo in pastinak (Evropa i., b.l.). Uradna jezika sta (prevladujoča) angleščina ter irščina (gaelik; govori jo manjše število Ircev). (Krajc idr., 2010, str. 187). 15
ITALIJA ITALY - ITALIA Članstvo v EU: ustanovna članica (1952) Glavno mesto: Rim Celotna površina: 301 263 km² Prebivalstvo: 60 milijona Denarna enota: Članica evrskega območja od leta 1999 ( ) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 1990 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Eurovision Song Contest winner 1990: Toto Cutugno: Insieme: 1992 Italija je pretežno gorata dežela, izjema je Padska ravnina na severu države. Sega od Alp do srednjega dela Sredozemskega morja, k njenemu ozemlju sodijo tudi otoki Sicilija, Sardinija in Elba ter še kakih 70 manjših. Na italijanskem polotoku ležita dve majhni neodvisni državici: Vatikanska mestna država v Rimu in Republika San Marino. Italijanski parlament je dvodomen: zgornji dom se imenuje senat (Senato della Republica) in spodnji poslanska zbornica (Camera dei Deputati). Parlamentarne volitve so vsakih pet let. Glavne gospodarske panoge so turizem, modna, strojna, kemična in živilska industrija ter industrija motornih vozil. Severne dežele so po dohodku na prebivalca med najbogatejšimi v Evropi. Italijanski polotok je bil najprej središče ogromnega rimskega imperija, ki je zapustil bogato arheološko, kulturno in literarno dediščino. Pozneje je postal zibelka srednjeveškega humanizma in renesanse, ki sta z deli Machiavellija, Danteja, Leonarda da Vincija in Galileja oblikovala evropsko politično in filozofsko misel ter kulturo. Dolgi seznam italijanskih slikarjev se ponaša z imeni Giotta, Botticellija, Leonarda, Michelangela, Tintoretta in Caravaggia. Italija je dala tudi operna skladatelja Verdija in Puccinija ter režiserja Federica Fellinija. Italijanska kuhinja sodi med najbolj izbrane in raznovrstne v Evropi ter ponuja pikantni okus Neaplja in Kalabrije, pesto Ligurije ter sir in rižoto italijanskih Alp (Evropa. j., b.l.). Uradni jezik je italijanščina. V rabi jeziki manjšin (nemški, slovenski, francoski, ladinski (retoromanski), na Apeninskem polotoku tudi govorci albanskega, grškega, katalonskega, hrvaškega jezika. V regionalni rabi romanska jezika sardski in furlanski. V rabi jeziki priseljencev, zlasti iz Romunije in Poljske (Krajc idr., 2010, str. 187). 16
LATVIJA LATVIA - LATVIJA Članstvo v EU: 2004 Glavno mesto: Riga Celotna površina: 65 000 km² Prebivalstvo: 2,3 milijona Denarna enota: lats (Ls) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 2007 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Eurovision Song Contest winner 2002: Marie N: I Wanna Latvija je znova postala neodvisna država leta 1991 z razpadom Sovjetske zveze. Leži ob Baltskem morju in je nižinska dežela s širnimi gozdovi, ki dajejo les za gradbeno in papirno industrijo, ter bogatim rastlinstvom in živalstvom. Pomembna je proizvodnja potrošniškega blaga, tekstilnih izdelkov in strojnega orodja. Dežela privablja turiste iz vse Evrope. Latvijcev je 59%, ruska manjšina šteje 29%, več kot tretjina vsega prebivalstva živi v glavnem mestu Rigi. Riga je bila ustanovljena leta 1201 in je s 730 000 prebivalci največje mesto v vseh treh baltskih državah. Kip svobode v Rigi meri 43 m in je med najvišjimi spomeniki v Evropi. Enodomni latvijski parlament (saeima) ima sto poslancev, ki jih volijo neposredno na splošnih volitvah vsake štiri leta. Predsednika izvoli parlament za štiri leta. Med znanimi Latvijci so ekspresionistični slikar Mark Rothko in sodobni skladatelj Pēteris Vasks. Značilne latvijske narodne jedi so speķa pīrādziņi (pita s slanino) in osvežilna hladna juha s kislim zeljem (Aizupiete, 2006). Uradni jezik je latvijski, razširjen tudi ruski jezik (Krajc idr., 2010, str. 187). 17
LITVA LITHUANIA - LIETUVA Članstvo v EU: 2004 Glavno mesto: Vilna Celotna površina: 65 000 km² Prebivalstvo: 3,3 milijona Denarna enota: litas (Lt) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 2007 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Litva je najjužnejša od treh baltskih držav, hkrati pa je tudi največja in ima največ prebivalcev. Bila je prva od okupiranih sovjetskih republik, ki se je osvobodila od Sovjetske zveze in razglasila svojo neodvisnost 11. marca 1990. V deželi prevladuje nižavje, le na vzhodu in zahodu se dviga nizko gričevje. Najvišji vrh je Aukštasis z 294 m. Litva ima 758 rek, več kot 2 800 jezer in 99 km obale na Baltskem morju njene vode pa so večinoma namenjene prostočasnim dejavnostim in ohranjanju okolja. Gozdovi pokrivajo malo več kot 30 % države. Približno 84 % prebivalcev je etničnih Litovcev. Največji manjšini sta poljska, z malo več kot 6 % prebivalstva, in ruska, z malo več kot 5 % prebivalstva. Litovski jezik spada v družino indoevropskih jezikov. Prestolnica Vilna je slikovito mesto na rekah Neris in Vilnia. Staro mestno jedro je eno najbolj zanimivih v Vzhodni Evropi. Vilnska univerza je bila ustanovljena leta 1579 in je renesančni sklop zgradb z neštetimi notranjimi dvorišči, nekakšno mesto v mestu. Litovski predsednik je izvoljen neposredno za petletni mandat, njegove naloge pa zadevajo predvsem zunanjo in varnostno politiko. V enodomnem litovskem parlamentu (seimas) sedi 141 poslancev. Najbolj znana litovska jed je zagotovo hladna juha iz rdeče pese. Na jedilniku je pogosto tudi krompir, iz katerega pripravljajo krompirjeve palačinke in cepelinai krompirjeve cmoke, polnjene z mesom, skuto ali gobami (Bultje, 2006). Uradni jezik je litovski, razširjeno znanje ruskega jezika (Krajc idr., 2010, str. 187). 18
LUKSEMBURG LUXEMBOURG - LUXEMBOURG Članstvo v EU: ustanovna članica (1952) Glavno mesto: Luxembourg Celotna površina: 2 586 km² Prebivalstvo: 0,5 milijona Denarna enota: Članica evrskega območja od leta 1999 ( ) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 1985 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Eurovision Song Contest winner 1983: Corinne Hermes: Si la vie est cadeau Veliko vojvodstvo Luksemburg je majhna državica med Belgijo, Francijo in Nemčijo. Tudi njegova zgodovina je prepletena z zgodovino velikih sosed. Pokrajina je pretežno gričevnata in gozdnata. Luksemburg je bil vse od 10. stoletja ločena, če že ne samostojna politična enota, čeprav so mu v dolgi zgodovini vladale mnoge države in vladarske hiše. Današnji Luksemburg je dedno vojvodstvo z enodomnim parlamentarnim sistemom. Luksemburščina je podobna nemščini. Nemščina je za večino Luksemburžanov prvi tuji jezik in jezik medijev, francoščina pa je jezik uprave. Luksemburško gospodarstvo temelji predvsem na bančništvu, zavarovalništvu in jeklarski industriji. Pomembna sta tudi poljedelstvo in pridelava vina. Mnoge luksemburške specialitete so značilne za gozdnate predele, denimo zajčja obara in ardenska šunka. Na jedilnem listu sta pogosti tudi domača rečna postrv in ščuka. Luksemburg si z Nemčijo deli vinorodno dolino Mozele. Prideluje dobra in priljubljena bela vina, tako kot druge severne evropske države pa tudi dobro pivo (Evropa k., b.l.). Uradni jezik je luksemburški, administrativna tudi nemški in francoski jezik (Krajc idr., 2010, str. 187). 19
MADŽARSKA HUNGARY - MAGYARORSZÁG Članstvo v EU: 2004 Glavno mesto: Budimpešta Celotna površina: 93 000 km² Prebivalstvo: 10 milijona Denarna enota: forint (Ft) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 2007 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Madžarska je celinska dežela, ki meji na mnoge sosede Slovaško, Ukrajino, Romunijo, Srbijo, Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo. Dežela je večinoma ravninska, bolj hribovita je le na severu. Blatno jezero je priljubljen turistični kraj in največje jezero v srednji Evropi. Prva madžarska plemena so karpatsko kotlino poselila leta 896. Leta 1000, v času Štefana I. Svetega, je Madžarska postala krščansko kraljestvo. Madžarski jezik ni podoben nobenemu sosednjih jezikov in je le v daljnem sorodstvu s finščino in estonščino. Glavno mesto Budimpešta je nastalo iz nekdaj ločenih mest Budima in Pešte. Mesto na bregovih reke Donave ima bogato zgodovino in kulturo ter slovi po svojih zdravilnih vrelcih. Madžarska ima enodomni parlament ali državni zbor s 386 poslanci, ki jih volijo na štiri leta. Dežela ima nekaj naravnega bogastva (boksit, premog in zemeljski plin), rodovitno prst in polja. Madžarska vina pozna vsa Evropa. Glavni izvozni izdelki so električna in elektronska oprema, stroji, živila in kemikalije. Madžarska je dežela glasbe in velikih skladateljev Liszta, Bartoka in Kodalyja, ki so našli navdih tudi v njeni ljudski glasbi. Znani Madžari so še Albert Szent-Györgyi, ki je odkril vitamin C, pisatelj in Nobelov nagrajenec Imre Kertesz ter z oskarjem nagrajeni filmski režiser Istvan Szabo (Lang, 2006). Uradni jeziki so madžarski in jeziki manjšin, vendar zastopani zelo skromno (srbski, hrvaški, romunski, slovaški, slovenski, nemški), razširjen romski (Krajc idr., 2010, str. 187). 20
MALTA MALTA - MALTA Članstvo v EU: 2004 Glavno mesto: Valletta Celotna površina: 316 km² Prebivalstvo: 0,4 milijona Denarna enota: Članica evrskega območja od leta 2008 ( ) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 2007 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Malta obsega skupino sedmih otokov v Sredozemskem morju. Naseljeni so samo trije največji: Malta, Gozo in Comino. Pokrajina je nižinska in kamnita, s prepadnimi obalnimi stenami. Malta v samem osrčju Sredozemlja je bila v svoji večtisočletni zgodovini dom številnih civilizacij. Prvi prebivalci so prišli okoli 5200 pr. n. št., že pred prihodom Feničanov, ki so največji otok poimenovali Malat, kar pomeni varen pristan, pa je otok poseljevala pomembna prazgodovinska civilizacija. Pozneje je bila Malta dolga stoletja sedež viteškega reda sv. Janeza, nato pa del britanskega imperija. Neodvisna je postala leta 1964. Predsednik malteške vlade postane vodja stranke, ki dobi največ sedežev v enodomnem parlamentu (Kamra tar-rappreżentanti). Prebivalci Malte govorijo malteščino, jezik iz semitske jezikovne družine, kamor spada tudi arabščina. Uradni jezik je še angleščina, številni Maltežani pa govorijo tudi italijansko. Turizem je pomembna gospodarska panoga, čedalje večji pomen imajo tudi storitvene dejavnosti. K tradicionalni malteški hrani sodijo juha (mineštra, ribja juha), testenine in pecivo, značilne so tudi jedi z nadevom. Narodna jed je Stuffat Tal-Fenek (zajčja obara) (Bultje, 2006). Uradna jezika sta malteški in angleški, razširjeno znanje italijanskega (Krajc idr., 2010, str. 187). 21
NEMČIJA GERMANY - DEUTSCHLAND Članstvo v EU: ustanovna članica (1952) Glavno mesto: Berlin Celotna površina: 356 854 km² Prebivalstvo: 82 milijona Denarna enota: Članica evrskega območja od leta 1999 ( ) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 1985 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Eurovision Song Contest winner 2012: Lena: Satellite Nemčija je država z največ prebivalci v Evropski uniji. Sega od Severnega in Baltskega morja na severu do Alp na jugu, po njenem ozemlju pa tečejo nekatere največje evropske reke: Ren, Donava in Laba. Nemčija je zvezna republika. Poslance zvezne skupščine (Bundestag) izvolijo na splošnih volitvah neposredno za štiri leta, v zveznem svetu (Bundesrat) pa je 69 predstavnikov 16 zveznih dežel. Po 2. svetovni vojni je bila Nemčija razdeljena na demokratični Zahod (Zvezna republika Nemčija) in komunistični Vzhod (Nemška demokratična republika). Simbol te delitve je postal berlinski zid. Leta 1989 je berlinski zid padel in Nemčija je bila leto pozneje znova združena. Nemščino kot prvi jezik govori največ prebivalcev Evropske unije. Nemčija je gospodarsko tretja najmočnejša država na svetu, najpomembnejše panoge pa so avtomobilska in strojna industrija, proizvodnja elektronske in komunikacijske opreme ter kemična in farmacevtska industrija. Nemška podjetja veliko vlagajo v države srednje in vzhodne Evrope, ki so se EU pridružile leta 2004. V Nemčiji so se rodili velikani evropske klasične glasbe Johann Sebastian Bach, Ludwig van Beethoven, Johannes Brahms in Richard Wagner. Nemška filozofska in književna dediščina obsega dela Lutra, Goetheja, Schillerja, Nietzscheja, Kanta, Brechta in Thomasa Manna. Nemčija je drugi največji pridelovalec hmelja na svetu in slovi po svojem pivu. Vinsko trto gojijo v dolinah Mozele in Rena (Evropa l., b.l.). Uradni jezik je nemški, v Schleswigu danski in v vzhodni Nemčiji lužiški (srbski). Med zelo številčnimi priseljenci so razširjeni različni jeziki, največ turški, grški, srbski in hrvaški idr. Za severnonemške pokrajine je nizozemščina razumljiva (Krajc idr., 2010, str. 187). 22
NIZOZEMSKA - THE NETHERLANDS - NEDERLAND Članstvo v EU: ustanovna članica (1952) Glavno mesto: Amsterdam Celotna površina: 41 526 km² Prebivalstvo: 16,4 milijona Denarna enota: Članica evrskega območja od leta 1999 ( ) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 1985 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Eurovision Song Contest winner 1975: Teach-In: Ding-a-dong Nizozemska je izrazito nižinska dežela. Četrtina ozemlja leži na ravni morske gladine ali pod njo. Marsikje so se pred poplavami zavarovali z nasipi, velik del kopnega so iztrgali morju, nazadnje Flevolandski polder. Nizozemski parlament (Staten General) je dvodomen. V zgornjem domu je 75 posredno izvoljenih članov z omejenimi pooblastili, v spodnjem domu sedijo neposredno izvoljeni poslanci. Oba doma imata štiriletni mandat. Zaradi številnosti političnih strank vse vlade sestavljajo koalicije. V gospodarstvu prevladujejo živilska in kemična industrija, rafinerija nafte ter električni in elektronski stroji. Nizozemska ima tudi živahen kmetijski sektor ter je znana po rastlinah in rezanemu cvetju. Rotterdam je najprometnejše evropsko pristanišče s širnim zaledjem, ki sega vse do Nemčije in srednje Evrope. Nizozemska je domovina velikih umetnikov: holandskih mojstrov iz 17. stoletja, kot so Rembrandt van Rijn, Johannes Vermeer in Jan Steen, ter velikih slikarjev iz 19. in 20. stoletja Vincenta van Gogha in Pieta Mondriana. Med znane nizozemske specialitete sodijo surovi slaniki, prekajena jegulja in grahova juha ter seveda znamenita sira edamec in gauda (Evropa m., b.l.). Nizozemščina je uradni jezik de facto, lokalna krepka podpora frizijskemu jeziku, čeprav brez pravne podlage. V rabi jeziki precej številčnih skupin iz Azije in Afrike; razširjena tudi angleščina. Za Nizozemce so severnonemški dialekti razumljivi (Krajc idr., 2010, str. 187). 23
POLJSKA POLAND - POLSKA Članstvo v EU: 2004 Glavno mesto: Varšava Celotna površina: 312 679 km² Prebivalstvo: 38,1 milijona Denarna enota: zlot (zł) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 2007 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Poljska sega na severu do Baltskega morja in je pretežno nižinska, njeno južno mejo pa zaznamujejo Karpati (s pogorjem Tatre vred). Mazurija je dežela jezer in priljubljena izletniška točka tudi za tuje obiskovalce. Poljska država je nastala pred več kot tisoč leti. V 16. stoletju je bila ena najmogočnejših evropskih držav. Poljski kralj Jan III. Sobieski je z zmago v bitki pri Dunaju leta 1683 razbil turško obleganje Dunaja in zahodno Evropo rešil pred turškim vdorom. Poljska ima precejšnje rudno bogastvo, med drugim tam pridobivajo železo, cink, baker in kameno sol. Nekdanji rudnik soli v Wieliczki, zgrajen v 13. stoletju, je zdaj turistični spomenik s podzemnim zdraviliščem, kavarno in kapelo ter gledališkimi prireditvami. Vse v njem, od stopnic do luči, je izdelano iz soli. Sedanja poljska ustava je iz leta 1997. Predsednika republike izvolijo na splošnih volitvah za pet let. Volitve v spodnji dom (sejm) in senat so neposredne, 460 poslancev prvega in 100 poslancev drugega izvolijo neposredno po proporcionalnem sistemu za štiri leta. Poljske narodne jedi so pesna juha, zeljni zvitki (zeljni listi z nadevom iz mesa in riža) in pierogi (blazinice iz testa, polnjene na primer z zeljem in gobami). Znani Poljaki so astronom Kopernik, skladatelj Chopin, znanstvenica Marie Curie-Sklodowska, režiserja Roman Polanski in Krzysztof Kieslowski ter papež Janez Pavel II (Kadziolka in Wojciechowski, 2006). Uradni jeziki so poljski in jeziki manjšin (nemški, beloruski, ukrajinski, kašubski idr.). Razmeroma enostavno razumljivi so tudi češki, slovaški, ukrajinski in ruski jezik. Zaradi zaposlovanja v Nemčiji in Veliki Britaniji se je znanje angleškega jezika precej razširilo (Krajc idr., 2010, str. 187). 24
PORTUGALSKA PORTUGAL - PORTUGAL Članstvo v EU: 1986 Glavno mesto: Lizbona Celotna površina: 92 072 km² Prebivalstvo: 10,6 milijona Denarna enota: Članica evrskega območja od leta 1999 ( ) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 1991 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Portugalska je dežela pomorščakov in raziskovalcev morij. Leži na atlantski strani Iberskega polotoka. Portugalska zgodovina je vtisnila neizbrisen pečat njeni kulturi: v arhitekturi in umetnosti je prepoznaven mavrski in orientalski vpliv. Na Portugalskem so se v tri tisoč letih izmenjale številne civilizacije in zaznamovale deželo: Feničani, Grki, Kelti, Kartažani, Rimljani in Arabci. V 15. stoletju so neustrašni pomorščaki pod vodstvom Vasca da Game odkrili nova ozemlja in Portugalska se je razširila v čezmorski imperij. Univerza v Coimbri, ki so jo ustanovili leta 1290, je med najstarejšimi v Evropi. Predsednika volijo na splošnih volitvah za pet let, njegova pooblastila so omejena. Parlament ima 230 poslancev s štiriletnim mandatom. Med umetniki je bilo vedno veliko Portugalcev, znana pesnika sta na primer Luís de Camões in Fernando Pessoa. Ustvarjalnost lahko najdemo tudi v nastopih mednarodno uveljavljenega nogometnega igralca Cristiana Ronalda. Vsako leto junija povsod po Portugalskem praznujejo tri svetnike, imenovane Santos Populares (ljudski svetniki). Stalnice teh praznovanj so ljudski plesi in glasba, zlasti tradicionalno melanholični fado. Vsaka portugalska regija ima svoje tipične jedi, ki jih pripravljajo z različnimi vrstami mesa in morske hrane. Portugalska je znana predvsem po polenovki, ki jo znajo pripraviti na sto načinov (Evropa n., b.l.). Uradni jezik je portugalščina, jeziki priseljencev in mirandijske manjšine. Razširjen še v Braziliji in ponekod v bivših kolonijah (Krajc idr., 2010, str. 187). 25
ROMUNIJA ROMANIA - ROMÂNIA Članstvo v EU: 2007 Glavno mesto: Bukarešta Celotna površina: 237 500 km² Prebivalstvo: 21,5 milijona Denarna enota: romunski lej Schengensko območje: Ni članica schengenskega območja Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Romunija leži na jugovzhodu Evrope. Na severu je gorata, za južni del pa je značilna širna dolina Donave. V bližini Črnega morja se Donava razširi v delto, ki je naravni rezervat za neštete domače ptice in ptice selivke. Romunski parlament ima dva doma: senat (Senat) in poslansko zbornico (Camera Deputaţilor). Volitve v oba doma so vsaka štiri leta. Prebivalstvo sestavlja 90% Romunov in 7 % Madžarov. Romunščina tako kot nekateri južnoevropski jeziki izhaja neposredno iz latinščine, od drugih romanskih dežel pa jo ločijo slovanske dežele. Romunija ima precejšnje naravno bogastvo nafto, zemeljski plin, premog, železo, baker in boksit. Glavne industrijske panoge so kovinsko predelovalna, petrokemična in strojna industrija. Romunske specialitete so meso na žaru, sarmale (zeljni listi, polnjeni z mesom), svinjska obara s česnom in čebulo ter krofi, polnjeni s smetano in sirom. Zamisel za znano zgodbo o Drakuli izvira iz življenja romunskega kneza iz 15. stoletja Vlada Drakule in njegovega sina, o katerem je šel glas, da zajete vojne ujetnike nasadi na kol. Med svetovno znane Romune sodijo pisatelj Eugene Ionesco, telovadka Nadia Comaneci in skladatelj George Enescu (Evropa o., b.l.). Uradni jezik je romunski in na območjih manjšin zlasti madžarski, manj nemški, zelo razširjen je romski jezik. Zaradi množičnega zaposlovanja v tujini se je zelo razširilo znanje italijanščine in španščine (Krajc idr., 2010, str. 187). 26
SLOVAŠKA SLOVAKIA - SLOVENSKO Članstvo v EU: 2004 Glavno mesto: Bratislava Celotna površina: 48 845 km² Prebivalstvo: 5,4 milijona Denarna enota: Članica evrskega območja od leta 2009 ( ) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 2007 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Slovaška se je osamosvojila januarja 1993, ko je Češkoslovaška razpadla na svoji dve ustanovni republiki. Leži v osrčju Evrope, s sosedami jo povezuje reka Donava. V severnem delu države se širijo Karpati, katerih del so tudi Visoke Tatre. Tam najdemo priljubljena smučišča in najvišji vrh Slovaške Gerlachovský štít (2 655 m). Donavska nižina je rodovitna poljedelska regija, na kateri uspevajo pšenica, ječmen, krompir, sladkorna pesa, sadje, tobak in grozdje. Predsedniške volitve so splošne in neposredne, predsednik ima petletni mandat z omejenimi pooblastili. Enodomni parlament ima 150 poslancev, ki jih volijo za štiri leta. Slovakov je 86 % prebivalstva, Madžari so največja manjšina. Utrdbe na gričih pričajo o številnih vdorih tujcev v dolgi slovaški zgodovini. Bratislava s svojo bogato srednjeveško in baročno arhitekturo je bila nekoč kraj, kjer so kronali ogrske kralje. Narodna jed so krompirjevi cmoki z ovčjim sirom in zelenjavna jota s klobaso. Znana Slovaka sta Štefan Banič, ki je leta 1913 izumil padalo, in umetnik poparta Andy Warhol, ki se je leta 1928 v Ameriki rodil slovaškima staršema (Koller, 2006). Uradni jezik je slovaški in na južnem Slovaškem tudi madžarski, v rabi romski, rusinski, poljski. Razmeroma enostavno razumljiva sta češki in poljski jezik (Krajc idr., 2010, str. 187). 27
SLOVENIJA SLOVENIA - SLOVENIJA Članstvo v EU: 2004 Glavno mesto: Ljubljana Celotna površina: 20 273 km² Prebivalstvo: 2 milijona Denarna enota: Članica evrskega območja od leta 2007 ( ) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 2007 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Slovenija je ena od nekdanjih šestih jugoslovanskih ustanovnih republik. Osamosvojila se je leta 1991 z razpadom Jugoslavije. Meji na Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Slovenija je stičišče štirih glavnih evropskih geografskih regij: Alp, Dinarskega gorstva, Panonske nižine in Sredozemlja. Slovenija je gorska dežela, njeni prebivalci pa so navdušeni smučarji in planinci. Na slovenski zastavi je upodobljen Triglav, ki je z 2 864 m najvišja gora Slovenije. Dežela je bila nekoč del avstroogrskega cesarstva, glavno mesto Ljubljana pa izvira še iz rimskih časov. K živahnemu kulturnemu utripu prestolnice prispeva tudi univerza z več kot 50 000 študenti. Najpomembnejše industrijske panoge so avtomobilska, kemična, kovinska, tekstilna in pohištvena industrija ter industrija elektronike in električnih naprav. Med turističnimi znamenitostmi slovi Postojnska jama s slikovitimi stalaktiti in stalagmiti. Napisi v jamah kažejo, da so bili v njih prvi obiskovalci že leta 1213. Tradicionalna slovenska slaščica je potica, narejena iz vzhajanega testa, polnjenega z orehi. Znani Slovenci so fizik Jožef Stefan, jezikoslovec Franc Miklošič in arhitekt Jože Plečnik (Večerič, 2006). Uradni jezik je slovenski in na območjih manjšin tudi madžarski in italijanski, v rabi tudi hrvaški, srbski, bošnjaški (ki so med seboj enostavno razumljivi), romski, makedonski, albanski. Znanje tujih jezikov je precej razširjeno (Krajc idr., 2010, str. 187). 28
ŠPANIJA SPAIN - ESPAÑA Članstvo v EU: 1986 Glavno mesto: Madrid Celotna površina: 504 782 km² Prebivalstvo: 45,8 milijona Denarna enota: Članica evrskega območja od leta 1999 ( ) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 1991 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Eurovision Song Contest winner 1969: Salome: Vivo cantando Celinski del Španije pokrivajo visoke planote in gorovja, kot so Pireneji in Sierra Nevada. Z njih teče več velikih rek, na primer Ebro, Duero, Tajo in Guadalquivir. V Sredozemskem morju so še Balearsko otočje pred špansko obalo in samostojni Kanarski otoki pred afriško. Španija je ustavna monarhija z dednim nasledstvom, parlament (Cortes) je dvodomen. Ustava iz leta 1978 varuje jezikovno in kulturno pestrost združene Španije. Država je razdeljena na 17 avtonomnih skupnosti (regij), ki vse neposredno volijo svoje organe. V Kataloniji, Baskiji in Galiciji imajo poleg španščine (imenovane tudi kastiljščina) uradno veljavo še regionalni jeziki. V Španiji sta močna zlasti storitveni sektor in industrijska proizvodnja, dohodek prinašata tudi kmetijstvo (predvsem sadje in zelenjava, oljčno olje in vino) in turizem. Španija ima bogato slikarsko dediščino z Velázquezom v 17. stoletju, Goyo v 18. in 19. stoletju ter Picassom, Dalijem in Mirojem v 20. stoletju. Cervantesov Don Kihot je eden od mejnikov sodobne evropske književnosti, medtem ko španski flamenko poznajo vsi ljubitelji glasbe in plesa. Mednarodno priznanje so osvojili tudi filmski režiserji Pedro Almodóvar, Alejandro Amenábar in Luis Buñuel. Španska kuhinja slovi po paelli (rižota s piščancem, morskimi sadeži in zelenjavo), tortilli (omleta s krompirjem) in sangriji (pijača iz vina z dodanim sadjem) (Evropa p., b.l.). Uradni jezik: kastilski (španski), regionalno katalonski, baskovski, galicijski in asturijski. Španščina je tudi v svetu zelo razširjen jezik (Krajc idr., 2010, str. 187). 29
ŠVEDSKA SWEDEN - SVERIGE Članstvo v EU: 1995 Glavno mesto: Stockholm Celotna površina: 449 964 km² Prebivalstvo: 9,2 milijona Denarna enota: švedska krona (kr) Schengensko območje: Članica schengenskega območja od leta 1996 Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Eurovision Song Contest winner 2012: Loreen: Euphoria Švedska je po prebivalstvu največja skandinavska država. Od Norveške jo na zahodu loči gorska veriga, na severu Baltskega morja pa si s Finsko delita Botnijski zaliv. Južni del države je pretežno poljedelski, proti severu pa postaja dežela čedalje bolj gozdnata. Za južni del Švedske je značilna tudi večja naseljenost z največjo gostoto v dolini jezera Mälaren in pokrajini Öresund. Parlament (riksdag) je leta 1971 postal enodomen. Ima 349 poslancev, ki jih izvolijo po proporcionalnem sistemu za štiri leta. Na Švedskem živi še najmanj 17 000 avtohtonih Laponcev (Samov) ta skupnost največ prihodka ustvari s severnimi jeleni. Na Švedskem živi tudi nekoliko manjša finska manjšina. Švedska izvaža avtomobile, izdelke strojne industrije, jeklo, elektronske naprave, komunikacijsko opremo in izdelke iz papirja. Šveda Mauritz Stiller in Victor Sjöström sta bila pionirja zgodnje kinematografije, pozneje so si režiser Ingmar Bergman in igralke Greta Garbo, Ingrid Bergman in Anita Ekberg sloves ustvarili na tujem. Švedsko glasbo mnogi povezujejo z uspešno pop zasedbo Abba iz 70. let prejšnjega stoletja. Med švedskimi jedmi slovijo Smorgåsbord (slastni narezki in prigrizki), baltski slanik, grahova juha in palačinke (Evropa r., b.l.). Uradni jezik je švedščina, regionalno samijščina (laponska), ob politiki multikulturalizma v rabi jeziki priseljenskih skupin; razširjeno znanje angleščine (Krajc idr., 2010, str. 187). 30
ZDRUŽENO KRALJESTVO - UNITED KINGDOM - UNITED KINGDOM Članstvo v EU: 1973 Glavno mesto: London Celotna površina: 244 820 km² Prebivalstvo: 61,7 milijona Denarna enota: britanski funt ( ) Schengensko območje: Ni članica schengenskega območja Nacionalna himna: http://www.supraphon.com/en/catalogue/releases/?item=766# Eurovision Song Contest winner 1997: Katrina and the Waves: Love Shine a Light Združeno kraljestvo sestavljajo Anglija, Wales, Škotska (vsi skupaj so Velika Britanija) ter Severna Irska. Geografsko je Združeno kraljestvo zelo razgibano, v njem najdemo obalne pečine, nižine in višavja ter ob škotski obali številne otoke. Najvišja gora je Ben Nevis na Škotskem, ki meri 1 344m. Združeno kraljestvo je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija. Najpomembnejši je spodnji dom parlamenta s 646 poslanci, ki jih izvolijo na splošnih volitvah. V zgornjem domu ali lordski zbornici sedi okoli 700 predstavnikov plemstva (z dednim ali dosmrtnim plemiškim nazivom) in škofov. Angležev je več kot 80 % prebivalcev, Škotov skoraj 10 %, Valižanov in Ircev preostali odstotek. Združeno kraljestvo je domovina industrijske revolucije ter mnogih velikih znanstvenikov, med njimi Isaaca Newtona in Charlesa Darwina. Adam Smith, oče sodobne ekonomije, je bil Škot. Angleška književnost je dala številne pesnike, dramatike, esejiste in pisatelje od Geoffreyja Chaucerja, Shakespearja in njegovih sodobnikov do sodobnih ustvarjalcev. V Združenem kraljestvu lahko obiskovalce premamijo številne regionalne in tradicionalne specialitete. Na Škotskem lahko poskusite Arbroath smokies (lahko kuhano dimljeno vahnjo), na Severnem Irskem pa lahko dan začnete z Ulster fry (ulstrskim cvrtjem iz slanine, jajc, klobase, postreženim s krompirjevim kruhom in kruhki iz sode bikarbone). Tradicionalna valižanska specialiteta so posebni kolački (laverbead) iz morskih alg in ovsene kaše, ocvrti in postreženi z jajci, slanino in školjkami srčankami (Evropa s., b.l.). Uradni jezik je angleški; na Škotskem je prisotna še škotščina (gaelik; različice na višavju (Highlands) in na jugu (Lowlands)), v Walesu velško ali valižansko (kimbrijsko). Učenju teh že rahlo pozabljenih jezikov namenjajo precejšnjo pozornost. Zelo vidno mesto imajo tudi jeziki priseljencev (Krajc idr., 2010, str. 187). 31