MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer : Organizacija dela MANAGEMENT V TURIZMU RAZVOJ UNIOR TURIZMA Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat: Lea Sebunk Kranj, december 2007

ZAHVALA Za strokovno pomoč, nasvete in razumevanje pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem rednemu profesorju dr. Jožetu Florjančiču. Hvala direktorju podjetja Unior turizem g. Damjanu Pintar in predstavnici za stike z javnostjo Rosani Šuc Ravničar za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Predvsem pa se zahvaljujem vsem delavcem v podjetju, ki so izpolnili in oddali anketo. Saj so mi s tem pripomogli, da sem lahko naredila primerjavo napredka razvoja podjetja. Posebna zahvala gre moji komaj rojeni hčeri Angelini, ki mi je dala ponovno energije za izdelavo diplomske naloge.

POVZETEK V nalogi sem predstavila razvoj Unior turizma in naredila primerjavo z letom 2000. Naloga vsebuje teoretični in empirični del. Teoretični del V tem delu je predstavljen razvoj, zgodovina in vrste. Opisane se tudi slabosti in prednosti razvoja v Sloveniji. Opisan je turizem na Štajerskem, ekologija, promocija in marketing. Zajema tudi usposabljanje in izobraževanje kadrov v turizmu. Empirični del V tem poglavju je predstavljen razvoj in dejavnost Unior turizma. Narejena je anketa med zaposlenimi v Unior turizmu in primerjava napredka z letom 2000. Ključne besede Turizem, management, turistične storitve, organizacija, turizem v Sloveniji. SUMMARY In my paper I presented development of Unior tourism and made a compare on the development progress from the year 2000; it s based on a theoretical and empirical part. Theoretical part In this chapter is presented development, history and all sort of the tourism. Described are also disadvantages and advantages of tourism development in Slovenia; described is tourism in Štajerska region, ecology, promotion and marketing. It also captures the qualifying and education of staffs in the tourism. Empirical part This chapter presents development and activities of Unior tourism. It was made a survey between the employees of Unior tourism and also was made a compare on the development progress from the year 2000. Keywords Tourismus, management, tourist services, organisation, tourismus in Slovenia

I. TEORETIČNI DEL...1 II. 1. UVOD...1 2. ZGODOVINSKI RAZVOJ MANAGMENTA...1 3. TURISTIČNE DEJAVNOSTI IN NJEN RAZVOJ...2 3.1. SPLOŠNO O TURIZMU...2 3.2. IZHODIŠČE ZA OBRAVNAVO TURIZMA...2 3.3. ZGODOVINA TURIZMA...3 3.4. POJEM TURIZEM...3 3.5. VRSTE TURIZMA...4 4. TEMELJNI ELEMENTI TURISTIČNEGA RAZVOJA...6 4.1. ZNAČILNOSTI DOSEDANJEGA RAZVOJA TURIZMA...7 4.2. TRENDI V RAZVOJU TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA V SVETU...8 5. SLABOSTI IN PREDNOSTI SLOVENSKE TURISTIČNE PONUDBE...8 5.1. SLABOSTI...8 5.2. PREDNOSTI...9 6. SREDSTVA ZA DOSEGO ZASTAVLJENIH CILJEV...10 7. PROMOCIJA TURIZMA...11 8. TURIZEM NA ŠTAJERSKEM...12 9. KADROVSKI MANAGEMENT V TURIZMU...13 10. USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE KADROV...14 11. VPLIV EKOLOGIJE V TURIZMU...15 12. MARKETING V TURIZMU...17 13. MARKETINŠKI SPLET 7P...18 13.1. IZDELEK P-1 (product)...19 13.2. CENA P-2 ( price)...19 13.3. RAZPEČAVA P-3 ( place)...19 13.4. PROMOCIJA, POSPEŠEVANJE PRODAJE P-4 (promotion)...20 EMPIRIČNI DEL...21 14. UVOD...21 15. RAZVOJ UNIOR TURIZMA...21 16. ZAPOSLENOST IN KAPACITETE...25 17. PONUDBA...25 17.1. PONUDBA ROGLE...25 17.2. PONUDBA TERM...26 17.2.1. TERAPIJE...27 17.2.2. KAJ ZDRAVIMO V TERMAH?...28 18. KMEČKI TURIZEM...28 19. ZASEDENOST UNIOR TURIZMA IN UGODNOSTI...29 20. ORGANIZIRANOST UNIOR TURIZMA IN PODJETJA UNIOR ZREČE...29 21. ANKETA MANAGEMENT V TURIZMU...31 21.1. SPLOŠNI PODATKI O ANKETIRANCIH...31 21.2. MNENJSKI DEL ANKETE...34 22. ZAKLJUČEK...47 LITERATURA IN VIRI...48

I. TEORETIČNI DEL 1. UVOD Diplomska naloga z naslovom»management V TURIZMU Razvoj Unior turizma «je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je na splošno opisan razvoj, zgodovina in vrste turizma. V nalogi sem predstavila tudi razvoj turizma v Sloveniji in prednosti, kakor tudi slabosti. Predstavljena je gledanosti na ekologijo, promocijo, marketing in management v turizmu. V drugem delu oziroma v empiričnem delu zajema predstavitev, razvoj in dejavnosti Unior turizmu. Na koncu empiričnega dela je obdelava ankete med zaposlenimi v podjetju Unior turizem, ki delajo v rekreacijskem smučarskem središču Rogla in termah Zreče. Narejena je tudi primerjava napredka oz. mišljenja zaposlenih od leta 2000. Danes, v postindustrijskem obdobju, so potovanja čedalje bolj povezana z novimi motivi, ki odstopajo od potreb po oddihu po napornem delu. Velike spremembe v vsebini in načinu dela in z njim povezanega prostega časa ter v razvoju prometa in telekomunikacij, spodbujajo vedno nove vrste potovanj, ki se jih v praksi težko ločuje na turistična in neturistična. Zato enostavno pravimo, da so potovanja in z njimi turizem, postala sestavina sodobnega načina življenja. Turistična ponudba, ki sledi sodobnemu povpraševanju, zato ne vsebuje le storitev, ki so povezane z oddihom, ampak tudi z delom, izobraževanjem itd. V njeno oblikovanje so zaradi tega vključene najrazličnejše dejavnosti in panoge, zaradi česar dejansko izginja ločnica med turističnimi in neturističnimi dejavnostmi in med gospodarstvom in negospodarstvom. Uspešnost spodbujanja potovanj in obiska krajev z ustrezno ponudbo, ki jo je potrebno na poseben način tudi predstaviti potencialnim kupcem, je danes zato odvisna predvsem od načrtnega skupnega sodelovanja zasebnega in javnega sektorja, vladnih ustanov in različnih izvajalcev. Le z ustreznimi oblikami organiziranega sodelovanja obeh sektorjev je mogoče doseči optimalno izrabo vseh naravnih in drugih virov ter znanja za pripravo in prodajo konkurenčnih turističnih proizvodov. 2. ZGODOVINSKI RAZVOJ MANAGMENTA Začetek oziroma nastanek prve organizacijske teorije sega v leto 1890. Takrat je F. W. Taylor objavil svojo organizacijsko teorijo, ki je še danes poznamo po imenom Klasična organizacijska teorija. Sestavljajo jo tri pomembna področja: znanstveno upravljanje, upravno vodenje in birokratske teorije organizacije. Naslednja se je pojavila v tridesetih letih tega stoletja in jo poznamo pod imenom Teorija o medčloveških odnosih. Teorijo je razvijalo več šol tistega časa pomembna Lea Sebunk: Managemet v turizmu razvoj Unior turizma stran 1

imena ustvarjalcev pa so Likert, Argyris, McGregor in drugi. Jedro teorije je vloga in pomen človeškega dejavnika v organizaciji. Sistemska teorija se pojavi pred letom 1940 in sloni na tako imenovani sistemski teoriji. Bistvo temelji na razumevanju organizacije kot podsistema družbe in jo obravnavamo kot odprti sistem. Organizacija je življenjsko odvisna od okolja v katerem deluje. V sedemdesetih letih se pojavi kontingenčna teorija, ki predvsem poudarja, da se mora notranja struktura organizacije ravnati po okolju. 3. TURISTIČNE DEJAVNOSTI IN NJEN RAZVOJ 3.1. SPLOŠNO O TURIZMU Turizem je interdisciplinarna dejavnost, ki zajema gostinstvo (restavracije), hotelirstvo, turistično posredovanje (agencije) in dopolnilne turistične dejavnosti (igralništvo, prireditve, rekreacija). Učinki turistične dejavnosti so očitni tudi v drugih gospodarskih (promet, trgovina, kmetijstvo, živilska industrija ) in negospodarskih (kultura, šport, znanost, izobraževanje ) dejavnostih. Ne smemo pa pozabiti, da turizem trži tudi okolje v širšem smislu besede. Sodobna turistična ponudba pa ne vsebuje le storitev, ki so vezane na oddih in rekreacijo, ampak tudi na delo, izobraževanje, raziskovanje, trgovino 1 Porast turistične dejavnosti v zadnjih letih, odpiranje novih turističnih agencij in uveljavljanje Slovenije v svetu, zahtevajo tudi izboljšavo kvalitete turističnih delavcev. Spreminjanje politične podobe sveta, sodobnejši in hitrejši način potovanja pa tudi večja zahtevnost tako domačih kot tujih gostov narekuje sposobnega vodnika ali vodjo podjetja, ki se mora zavedati svoje odgovornosti do gosta, agencije in sodelavcev. Le s stalnim in aktivnim izpopolnjevanjem, ter pridobivanjem novega znanja si bo turistični delavec ustvaril pogoje za kvalitetno opravljanje svojega dela. 3.2. IZHODIŠČE ZA OBRAVNAVO TURIZMA Danes, v postindustrijskem obdobju, so potovanja čedalje bolj povezana z novimi motivi, ki odstopajo od potreb po oddihu po napornem delu. Velike spremembe v vsebini in načinu dela in z njim povezanega prostega časa ter v razvoju prometa in telekomunikacij, spodbujajo vedno nove vrste potovanj, ki se jih v praksi težko ločuje na turistična in neturistična. Zato enostavno pravimo, da so potovanja in z njimi turizem, postala sestavina sodobnega načina življenja. Turistična ponudba, ki sledi sodobnemu povpraševanju, zato ne vsebuje le storitev, ki so povezane z oddihom, ampak tudi z delom, izobraževanjem itd. V njeno oblikovanje so zaradi tega vključene najrazličnejše dejavnosti in panoge, zaradi česar dejansko izginja ločnica med turističnimi in neturističnimi dejavnostmi in med gospodarstvom in negospodarstvom. Uspešnost spodbujanja potovanj in obiska krajev z ustrezno ponudbo, ki jo je potrebno na poseben način tudi predstaviti potencialnim kupcem, je danes zato 1 Dr. Jože Florjančič, skupina avtorjev, Management v turizmu, MO, 1997 Lea Sebunk: Managemet v turizmu razvoj Unior turizma stran 2

odvisna predvsem od načrtnega skupnega sodelovanja zasebnega in javnega sektorja, vladnih ustanov in različnih izvajalcev. Le z ustreznimi oblikami organiziranega sodelovanja obeh sektorjev je mogoče doseči optimalno izrabo vseh naravnih in drugih virov ter znanja za pripravo in prodajo konkurenčnih turističnih proizvodov. Turizem je za Slovenijo razvojna priložnost tudi zato, ker lahko različni proizvodi, zaradi svoje kakovosti in omejene količine, dosežejo ustrezno ceno le s pomočjo izvoza na domačih tleh, to je z direktno prodajo turistom iz tujine. Prav sredstva, ki jih turisti ustvarijo v tujini in potrošijo pri nas za nakup blaga in storitev, ki se prodajajo po polni ceni, so najbolj dragocen vir dohodka zasebnega in javnega sektorja. To je tudi tista bistvena ekonomska prednost, ki jo ustvarja turizem, in ga zato tudi vse države na različne načine spodbujajo. Poleg tega turizem pomaga ekonomsko ovrednotiti tudi posamezne dobrine, ki sicer nimajo tržne vrednosti, vendar dajejo proizvodom visok simbolni pomen in višjo ceno. 3.3. ZGODOVINA TURIZMA Ljudje so vedno potovali, ko so iskali hrano ali živalsko kožo za oblačila, ali zaradi teritorialne ekspanzije. Potovanje v tistih časih je bilo zamudno in nevarno delo. Beseda travel izhaja iz francoske besede travial, ki pomeni delo, in to je potovanje tudi bilo, trdo delo 2 Verjetno je turizem star toliko kot človeštvo in je posledica človekove prirojene potrebe po potovanju. In vendar pravimo, da je na splošno turizem mlad družbenoekonomski pojav. Pri tem mislimo na sodobni turizem, kot ga poznamo in razumemo danes in ki se je začelo približno v osemnajstem stoletju. Oblike, ki so obstajale že prej, pa imenujemo predhodne oblike današnjega. 3.4. POJEM TURIZEM Besedo turist prvič zasledimo v Angliji okoli leta 1800 v Pegge: Anecdotes of the English Language, kjer je navedeno.» A Traveler is now-a-days called a Tour-ist.«Izraz turizem pa se je prvič uporabil leta 1811 v Angliji v časniku Sporting Magazine v članku Sublime Cockey Tourism. Izraza turizem in turist sta imela v Angliji prejšnjega stoletja posmehljiv prizvok, kar se kaže tudi v romanih in novelah angleških piscev. Planina navaja, da je klasičen primer turista v svetu Anglež iz prejšnjega stoletja svetovni popotnik v karirastih hlačah, ki vtika nos v vse, kar ga ne briga, ki je malo čudnega obnašanja, ima pa polno denarnico v žepu. Izraz turist je bil po vsej verjetnosti povezan z izrazom Grand Tour. Grand Tour je oznaka za velika krožna potovanja, ki so se jih kot del vzgoje udeleževali mladi aristokrati in buržuji. Ti so pred nastopom svojih dolžnosti po opravljenem študiju 2 Tanja Mihalič, Vodnik po ekonomiki turizma, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 1998 Lea Sebunk: Managemet v turizmu razvoj Unior turizma stran 3

nekaj let potovali, v prvi vrsti po Italiji. Udeleženec takšnega potovanja je dobil naziv tour-ist. 3 V začetku so pripisovali naziv turist le posameznikom, zato je razumljivo, da se je najprej pojavila beseda turist in še le kasneje turizem. To so bili najprej posamezniki ali skupine posameznikov, kateri so potovali predvsem iz radovednosti in zabave. Prva pisana definicija zato opredeljuje pojem turista.» Naziv turist se uporablja za potnike, ki obiskujejo tuje dežele le zaradi radovednosti in zabave, ki po naprej določenem programu potujejo po deželah, ki so jih obiskovali njihovi sonarodnjaki. Izraz se uporablja predvsem za angleške potnike v Franciji, Švici in Italiji.«Šele ko je število posameznih potnikov postalo večje, je lahko nastala beseda turizem, da bi označila nov pojav«masovno potovanje posameznikov. Leta 1985 New English Dictionary turizem opredeljuje:«turizem: teorija in praksa opravljanja izletov, potovanja zaradi zadovoljstva, navadno v podcenjujočem smislu.«4 Za prvo znanstveno definicijo štejemo definicijo utemeljiteljev turistične znanosti Walterja Hunzikerja in Krapfa Kurta iz leta 1942:» Turizem je celota odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja tujcev v enem kraju, v kolikor to bivanje ne povzroči stalne naselitve in ni povezano s pridobitno dejavnostjo.«danes je splošno sprejeta tako imenovana: St. Gallenska definicija :» Turizem je celota odnosov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja oseb, za katere kraj zadrževanja ni niti glavno in stalno bivališče niti kraj zaposlitve.«5 3.5. VRSTE TURIZMA Izrazi, ki se pojavljajo v zvezi z vrstami, so številni. Vendar si vsak posameznik drugače razlaga te različne izraze. V naslednji tabeli* prikazujemo različne izraze v zvezi s turizmom. KRITERIJ VRSTA OPOMBA 1. Smer gibanja 2. Država izvora Emitivni Receptivni Domači Meddržavni = mednarodni»odtekanje«turistov iz kraja stal. bivanja Sprejemanje turistov v destinaciji Kraj stalnega bivališča Potni list 3 Tanja Mihalič, Vodnik po ekonomiki turizma, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 1998 4 Tanja Mihalič, Vodnik po ekonomiki turizma, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 1998 5 Tanja Mihalič, Vodnik po ekonomiki turizma, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 1998 *Tabela iz knjige Vodnik po ekonomiki turizma Lea Sebunk: Managemet v turizmu razvoj Unior turizma stran 4

3.. Državljanstvo in prestop meje 4. Vpliv na plačilno bilanco 5. Čas bivanja 6. Sezona 7. Organizacija 8. Ekološka škodljivost 9. Letni čas 10. Starost 11. Motiv 12. Statistična metodologija RS 13. Vrsta prenočitvenega obrata Domači Mednarodni receptivni Mednarodni emitivni oziroma Tranzitni ali prehodni Izletni Weekend Aktivni Pasivni Stacionarni Mobilni oziroma Počitniški Tranzitni ali prehodni Izletni Weekend Sezonski Izvensezonski Individualni s posredovanjem agencije brez posredovanja agencije Pavšalni ali organizirani Individualni = nemasovni Masovni = množični Poletni Zimski Otroški Mladinski Turizem»tretje dobe«poslovni Počitniški Kongresni Študijski Verski Nakupovalni Kulturni Lovni Športni Zdraviliški Obmorski Gorski Hotelski Parahotelski Statistika Svetovne turistične organizacije Povečuje aktivo (priliv) Povečuje pasivo (odliv) Daljše oblike: 4 in več nočitev Krajše oblike: brez prenočevanja (tranzitni in enodnevni turizem) oblike do treh nočitev Glavna, zgodnja, pozna, zimska, mrtva sezona» Neorganizirani» Paketni (» aranžmajski») Kvantitativna in kvalitativna dimenzija Rekreativni Delitev se nanaša na delitev na turistične kraje (Ljubljana, zdraviliški kraji, obmorski, gorski, drugi turistični in drugi kraji) Lea Sebunk: Managemet v turizmu razvoj Unior turizma stran 5

14. Drugo Tabela 1: Vrste turizma Klimatski Camping Urbani, mestni Avtomobilski Avtobusni Yachting Socialni Delavski Alternativni Incentivni (Low cost Travel) Integrirani turizem, obrnjen knaravi,ekološki turizem z odgovornostjo, novi turizem Nagradni (incentive) 4. TEMELJNI ELEMENTI TURISTIČNEGA RAZVOJA O sodobnem razvoju lahko govorimo le celovito, upoštevajoč pri tem njegove socialne, ekonomske, prostorske, kulturološke in politične prvine, skupaj z njihovim preteklim razvojem, sedanjostjo in bodočnostjo. Brez tega spleta namreč ni mogoče ustrezno opredeliti razvojne vizije in ciljev ter sredstev za njihovo uresničitev. Smotrnost pristopa in preglednost dokumenta pa zahtevata prikaz samo tistih prvin, ki odločilno vplivajo na razvoj. Te prvine pa so: trg oziroma ponudba in povpraševanje, prostor, atraktivnosti, dostopnost (promet, komunikacije, informacije), storitve, kadri, promocija. Zastavljanje uresničljivih ciljev in politike oziroma smeri in načinov delovanja za doseganje razvojnih ciljev na področju, pa zahtevajo opredelitev ukrepov makroekonomske politike, ki se nanašajo predvsem na: 1. spodbujanje razvoja storitev in infrastrukture, 2. spodbujanje tujskega in domačega turističnega prometa in prilagajanje kakovosti turistične ponudbe glede na povpraševanje oziroma na pričakovanja, 3. načrten razvoj posameznih turističnih središč na zaokroženih turističnih območjih, ki naj bi se po možnosti pokrivali tudi z upravnimi regijami, 4. zagotavljanje stabilnosti, varnosti in zaščite turista kot potrošnika, 5. skladen regionalni razvoj, 6. zaščito in obnovo virov za razvoj ter za ohranjanje krajinskih in drugih kulturnih značilnosti, 7. spodbujanje kakovosti kot načela razvoja in trženja, 8. ohranjanje in poudarjanje izvirnosti in identitete, 9. organizirano sodelovanje zasebnega in javnega sektorja, 10. razvoj znanja in stalnega izobraževanja, 11. razvoj podjetništva, 12. spodbujanje aktivnosti turističnih in drugih društev, ki bogatijo turistično ponudbo. Lea Sebunk: Managemet v turizmu razvoj Unior turizma stran 6

Večina ukrepov na naštetih področjih, ki so ne obhodni za načrtovanje razvoja, še ni povsem določno opredeljena, zato jih obravnavamo kot predpostavke in ne kot dejstva, na podlagi katerih bi lahko izpeljali določene usmeritve in dejavnosti. Njihovo izvajanje je zato predmet vsebine programov aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev, ki sledijo tej resoluciji. Vse te predpostavke, od katerih je odvisen turizem in njegova ekonomska uspešnost, narekujejo tudi ustrezno funkcionalno organiziranost in sodelovanje zasebnega in javnega sektorja pri pripravi in promociji proizvodov, kot ju že poznajo vse turistično razvite države. Ta organiziranost je za turizem specifična, saj so turistični proizvodi neoprijemljivi in se ustvarjajo na celotnem območju, ki je turistom dostopno. 4.1. ZNAČILNOSTI DOSEDANJEGA RAZVOJA TURIZMA Dosedanji razvoj je uravnaval plan, ki je bil za področje turističnih storitev precej ohlapen in ne obvezujoč za tako imenovane nosilce razvoja, predvsem pa ni bil prilagojen potrebam po kakovostnem razvoju in razvoju storitev, zaradi pomanjkanja ustreznih tržnih mehanizmov razvoja in njegovega strateškega usmerjanja v prihodnost, se je turistična ponudba lahko odzivala na povpraševanje bolj ali manj le s posnemanjem storitev iz turistično razvitejših okolij in s časovnim zamikom, kar vse je vplivalo na manjšo privlačnost ponudbe in donosnost. Negativne posledice prednostne usmerjenosti razvoja v industrijo, brez upoštevanja trga, ki je turizmu in z njim povezanemu razvoju storitev dajal obroben pomen, se danes najbolj vidno odražajo v: zastarelosti turističnih proizvodov in njihovi nerazpoznavnosti ter preveliki odvisnosti od gostinstva, neustrezni organizaciji trženja, slabi izrabi primerjalnih prednosti, neprimerni izobrazbeni strukturi zaposlenih, neovrednotenih naravnih in drugih virih, neizraženi kompetitivnosti, slabi izrabi znanja na področjih zunaj gostinstva, visokih stroških poslovanja, neusklajenosti razvoja različnih dejavnosti, nepovezanosti javnega in zasebnega sektorja, zaradi česar turizem ne deluje kot sistem storitev, ki so nujne, da je nek kraj turističen. Kljub tem slabostim, ki izvirajo iz sistema, v katerem niso bili vgrajeni notranji vzgibi za razvoj storitev, je Slovenija, vsaj po fizičnih kazalcih o turističnem prometu, zmogljivostih in deviznemu prilivu, srednje razvita turistična država. Lea Sebunk: Managemet v turizmu razvoj Unior turizma stran 7

4.2. TRENDI V RAZVOJU TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA V SVETU Razvoj komunikacij, ki je zmanjšal razdalje, način življenja in dela, je bistveno vplival tudi na motive in vrste ter načine potovanj. Tako ni več želje po»videti«, ampak»doživeti«. Po drugi strani pa je kakovost lastnega bivalnega in življenjskega okolja, ki nudi možnosti rekreacije ob vsakem času, zmanjšala povpraševanje po potovanjih v oddaljene kraje za zadovoljitev omenjenih potreb. Priča smo naraščanju potovanj, ki izhajajo iz novih motivov in upadanju povpraševanja po klasičnih počitnicah. Vse več je kratkih potovanj, izletov, obiskov preko celega leta in vse manj sezonskih turističnih migracij. Meje med turističnimi in drugimi potovanji so čedalje bolj zabrisane, tako da je pravzaprav vsako potovanje tudi turistično. Motivi potovanj, ki so bili v industrijskem obdobju obrobni, postajajo sedaj osrednji. Privlačni in iskani so»turistični«proizvodi visoke kakovosti oziroma tisti, ki so razpoznavni in izvirni. Pomemben je stik z vsem, kar nudi tudi psihično sprostitev. Nezanimivi pa postajajo neavtentični proizvodi»za turiste«, ki niso v povezavi z živečimi običaji. Narašča povpraševanje po pristnem in naravnem, ki pa ne pomeni le iskanja zelene narave, gozdov in posamičnih atraktivnosti, ampak okolja v celoti, kamor štejejo tudi urbana okolja, ki negujejo svoje kulturno bogastvo in kakovost življenja. Kulturne različnosti ostajajo privlačne, vendar niso povezana z željo po doživljanju nerazvitosti. Ta je namreč simbol nevarnosti, ne-lagodja in drugih negativnih predznakov, ki odvračajo obisk. Kaže, da bo večina potovanj še naprej potekala med razvitimi deželami in v njihove bližnje sosede. Te namreč ponujajo mešanico različnih kakovostnih turističnih storitev, med katerimi turisti zlahka izbirajo in najdejo zadovoljitev po svoji meri. Izjema v takšnih turističnih potovanjih bo ostalo obiskovanje enkratnih kulturnih in drugih svetovnih znamenitosti. 5. SLABOSTI IN PREDNOSTI SLOVENSKE TURISTIČNE PONUDBE 5.1. SLABOSTI Slovenska turistična ponudba nima dovolj razpoznavnih turističnih proizvodov, zato se v tržnem komuniciranju uporabljajo predvsem naravne in druge prvine, iz katerih je potrebno konkurenčne proizvode šele oblikovati in jim dati ustrezno podobo, s pomočjo katere bodo potencialni kupci zaznali, da gre za posebno ponudbo, ki jo bodo povezovali z imenom Slovenije. Struktura nastanitvenih zmogljivosti v večjih turističnih krajih v veliki meri ne ustreza novemu, vedno bolj poosebljenemu povpraševanju. Po tehničnih merilih kakovosti bi objekti sodili predvsem v srednjo in nižjo kategorijo. Vendar pa kategorija sama po sebi ni vprašljiva, bolj problematična je kakovost storitev, ki mora biti v posamezni kategoriji v skladu s pričakovanji gostov. Iz tega razkoraka pa se da sklepati, da je oblikovanje storitev in njihovo trženje še premalo prilagojeno gostu oziroma posameznim skupinam potrošnikov. Lea Sebunk: Managemet v turizmu razvoj Unior turizma stran 8

Življenjska doba turistične ponudbe klasičnih turističnih centrov je v izteku. Ponudba naravnih zdravilišč pa ni dovolj strukturirana glede na trge in specifičnost naravnih zdravilnih sredstev in možnosti zdravljenja. Premajhna specializacija onemogoča usmerjenost v doseganje vrhunske kakovosti specifičnih storitev, kar dolgoročno slabi njihovo konkurenčnost. Cene, ki so dolgo veljale za temeljno prvino konkurenčnosti turistične ponudbe Slovenije, ki je bila povezana z imenom Jugoslavije (oziroma nižje kakovosti storitev), niso še postale sestavni del politike trženja. Te so bolj odraz stroškov kot pa razmerja med kakovostjo ponudbe in povpraševanjem. Privlačnosti so v primerjavi s sosedi pomembne le kot zmes različnih storitev, ki izrabljajo naravne in druge vire. Zimski centri ne morejo konkurirati alpskim državam s podobnimi proizvodi, ker nimajo enakih izhodišč zaradi slabših naravnih danosti. Prav tako nimamo svetovno znanih kulturnih atraktivnosti, prestolnic, prireditev ali enkratnih naravnih znamenitosti in virov, ki bi sami po sebi privabljali veliko število turistov. Imamo pa dovolj raznovrstnih danosti, ki so podlaga za oblikovanje konkurenčnih proizvodov. Informacije o turistični ponudbi Slovenije ne ustrezajo niti po količini, niti po kakovosti. Vzrok za to ni le v dejstvu, da ni vzpostavljen sistem, ki bi omogočal pretok informacij, ampak predvsem v nerazvitosti in neorganiziranosti turističnega marketinga. Slabosti so tako v oblikovanju proizvodov, torej na strani ponudbe, kot tudi v ustvarjanju povpraševanja oziroma komuniciranja z ustreznimi javnostmi. Kadri, od katerih je najbolj odvisna kakovost storitev oziroma odnos do gostov, niso dovolj strokovno usposobljeni na področju komuniciranja z gosti in marketinga v celoti. Za izboljšanje stanja je potrebno prenoviti strokovno izobraževanje na srednji stopnji in omogočiti nadaljevanje strokovnega študija. 5.2. PREDNOSTI Policentričnost: turistična središča, ki so enakomerno razprostrta po celotnem območju Slovenije, niso oddvojena od domačega prebivalstva, kar je zelo pomembno za ohranjanje identitete. Poseljenost z domačim prebivalstvom in razvitost ostalih dejavnosti pa bistveno zmanjšuje stroške vzdrževanja infrastrukture. Razpršenost in majhnost turističnih naselij zelo pozitivno vplivata tudi na ohranjanje okolja in na vključevanje privlačnosti zaledja v turistično ponudbo ter zmanjšujeta možnost nastajanja nesoglasij med turisti in domačini. Atraktivnosti: veliko je manjših, vendar pestrih naravnih in kulturnih znamenitosti, po drugi strani pa je razvejana tudi ustvarjalnost na različnih področjih umetnosti, izobraževanja in športa. Prav tako so znani dosežki medicine in drugih ved. Veliko je še izvirnega na področju domače obrti, pridelave ter predelave hrane itd., kar vse lahko postane sestavina turističnih proizvodov. Veliko vrednost imajo lahko tudi različne ljubiteljske aktivnosti, ki ohranjajo domačnost in pristnost. Dostopnost: oddaljenost od sedanjih in potencialnih trgov je majhna, dostopnost je enostavna, vendar prometno ne najboljša. Ker pa v turizmu pot pomeni oviro, ki jo je potrebno premostiti, da se doseže cilj, je zelo pomembno, kakšne vrste tranzitnih poti bomo razvijali in kako bomo vzdrževali obstoječe cestno omrežje. Od tega ni Lea Sebunk: Managemet v turizmu razvoj Unior turizma stran 9

odvisno le število gostov, temveč tudi vsebina turistične ponudbe, kar vse seveda vpliva na možnost uspešnega poslovanja. Sedanje stanje zato, med drugim, zahteva premišljeno politiko cen motornih goriv in pa cestnin. Predvsem pa je potrebno zagotoviti, da bodo nove avtocestne povezave približale turistične centre potnikom v tranzitu z zagotovitvijo povezovalnih poti in ustrezne turistične neprometne signalizacije. Pristnost: izdelki imajo lastnosti naravnosti. Surovine, proizvodi in blago so pretežno domačega izvora. Povečuje se število ljudi, ki skuša svoje proizvode in storitve prodati na turističnem trgu, posebno na podeželju. Prestrukturiranje gospodarstva iz industrije v storitve pa bo omogočilo še večje zaposlovanje v turističnem gospodarstvu in tudi obogatitev ponudbe. Geografska lega prostora: tranzitna lega in načrti za vzpostavitev prometnih in drugih komunikacij med vzhodom in zahodom ter med severom in jugom, bodo oživele gospodarski utrip in s tem tudi pretok ljudi, turizem. Odprtost prostora in dobrososedsko sodelovanje nudi tudi možnost skupnega oblikovanja turistične ponudbe, še posebej za tretja, bolj oddaljena prekomorska tržišča. 6. SREDSTVA ZA DOSEGO ZASTAVLJENIH CILJEV Za izrabo razvojnih priložnosti, ki jih nudi turizem, je potrebna strateška odločitev na nacionalni ravni, saj samo gospodarske panoge, ki so neposredno povezane s turizmom, ne morejo ustvarjati pogojev za njegov razvoj. Le na tej podlagi je možno tudi načrtno vodenje turistične politike in konsistentnih ukrepov za spodbujanje turističnega prometa. Ne glede na takšno nacionalno strateško odločitev, ki je nujna za pospešitev razvoja, je sestavni del te resolucije najnujnejši program aktivnosti in ukrepov za doseganje zastavljenih ciljev na področju razvoja. Ta program pa je možno, odvisno od sprememb, ki jih narekuje trg in druge okoliščine, stalno dopolnjevati. Aktivnosti, ki jih opredeljuje ta program, so usmerjene na naslednja področja: zagotavljanje materialnih možnosti za kakovosten razvoj, zagotavljanje razvoja kakovosti, pospeševanje trženja kulturnih, športnih in drugih storitev, razvijanje podjetništva, izobraževanje in usposabljanje, razvijanje in zagotavljanje ustrezne organiziranosti, tržno komuniciranje, kontrola kakovosti, varstvo potrošnikov, pospeševanje društvene dejavnosti. Na posameznih področjih aktivnosti pa so opredeljeni tudi posamezni ukrepi za doseganje zastavljenih ciljev, ki so po svoji vsebini: ekonomski, organizacijski, socialni, pravni. Lea Sebunk: Managemet v turizmu razvoj Unior turizma stran 10

Celoten program aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev podrobneje opredeljuje tudi nosilce in roke za izvedbo posameznih nalog in ukrepov. Ker pa se aktivnosti in ukrepi nanašajo na različna področja dejavnosti, so tudi nosilci zelo različni. Prav to dejstvo pa narekuje, da je potrebno za uspešno funkcioniranje posvetiti največjo pozornost ustrezni organiziranosti in sodelovanju subjektov, ki ustvarjajo in tržijo turistične proizvode posameznih območij in Slovenije v celoti. 7. PROMOCIJA TURIZMA Turizem je gospodarska terciarna dejavnost, ki zajema vse posle in odnose v zvezi s potovanji in začasnim bivanjem ljudi izven njihovega prebivališča zaradi dopusta, zdravljenja, zabave in občudovanja naravnih lepot ter kulturne dediščine. Pogoj za številne vrste je njihov razvoj zaščite narave in čisto okolje. Turistični objekti se kategorizirajo glede na kvaliteto zadovoljevanja sodobnih turističnih potreb v skladu z oceno turističnih izvedencev, stopnjo tehničnih in higienskih pogojev, kar je izhodišče turističnega razvoja. 6 Razvoj je odvisna od stopnje razvoja celotnega gospodarstva države, oz. od nivoja turističnega povpraševanja in ponudbe. Po drugi strani pa pospešeno vpliva na izboljšanje vseh dejavnosti, vezanih na funkcioniranje, na primer: prometa, industrije, kmetijstva, trgovine, obrti, komunalnih dejavnosti, domače obrti, kulturnih institucij in športnih objektov. Pomembno vlogo ima tudi pri izvozu blaga; mislimo na oskrbovanje turistov in nakupe tujih turistov. Zato ima turizem pomembno vlogo pri prilivu deviz v državno blagajno. Primarne naloge turizma so številne in večpomenske s tem, pa je tudi promocija večpomenska: zadovoljevanja potreb po počitku, klimatskem zdravljenju, okrevanju, rekreaciji, zabavi; spoznavanje naravnih lepot in posebnosti; dviganje kulturne ravni prebivalstva; spoznavanje drugih narodov in dežel ter zbliževanje z njimi; priliv deviznih sredstev s prihodom kapitala iz razvitih v nerazvite dežele. Turistična promocija je osmišljen plan predstavitve turistične ponudbe na primeren in kreativen način, pri čemer je treba misliti na klasifikacijo storitev in diferenciacijo turistov (glede na izobrazbo, interese, kupno moč, ). Pri tem moramo poudariti, da zahteva ustvarjalnost ugodno podlago, iz katere črpa navdih. 7 Promocija turizma zahteva težko delo, saj je turistični proizvod kompleksnejši od običajnega proizvoda, hkrati pa ne obstaja fizična distribucija. Kupec turističnega proizvoda ne more preizkusiti fizično in zato se odloči za nakup na podlagi pričakovanj, ustvarjenih s pomočjo slik, besed in podob. Promocija je tisti dejavnik, ki s pomočjo prospektov, posnetkov, brošur, zemljevidov pripomore k odločitvi kupca za nakup. 6 Dr. Jože Florjančič, skupina avtorjev, Management v turizmu, MO, 1997 7 Dr. Jože Florjančič, skupina avtorjev, Management v turizmu, MO, 1997 Lea Sebunk: Managemet v turizmu razvoj Unior turizma stran 11

Dobro načrtovana in organizirana turistična promocija lahko zviša vrednost turistične destinacije, saj ustvari zavedanje o turistični ponudbi države in izboljša njeno ponudbo. Načrtovanje promocije turistični organizaciji omogoča, da določi prednostne naloge in cilje, preden se odloči o razporeditvi denarja in sredstev za izvedbo promocijskih akcij. Specifične zadeve, ki jih lahko gostom ponudijo slovenske toplice: daleč znane kulinarične specialitete, zdravilne mineralne vode, klasične in specialne slaščice, vina z geografskim poreklom in slavna piva. Slabosti turističen promocije v Sloveniji: Promocija, brez katere se storitve na turističnem trgu ne morejo realizirati, ni ustrezno organizirana in prilagojena specifičnim potrebam turističnega marketinga, turistična ponudba je nerazpoznavna, ker niso dovolj izoblikovani tipični proizvodi z ustreznimi identitetnimi znaki, ni javne ustanove ali podjetja, ki bi skrbelo za promocijo, ampak se z njo ukvarja več različnih organov in organizacij, brez enotnih izhodišč in ciljev. Prednosti turistične promocije v Sloveniji: Kot nova, še neodkrita turistična destinacija, je Slovenija potencialno zelo zanimiva za obisk in za uveljavitev svoje podobe in blagovne znamke, ker ni obremenjena s stereotipi. Glede na to, da gre za nov turistični proizvod, je potrebno za promocijo Slovenije izdelati strateški plan, ki bi na podlagi značilnosti proizvodov, opredelil način trženja in tržnega komuniciranja. 8. TURIZEM NA ŠTAJERSKEM Maribor leži prav tam, kjer imata Pohorje in Kozjak svoj vzhodni konec in se Dravska dolina dokončno odpre v Dravsko polje. Temu geografskemu sklopu pravimo tudi Pohorsko Podravje. V osrednjem masivu 60 kilometrov dolgega Pohorja dominira Rogla, s 1517 metri drugi najvišji vrh pogorja. Tam je tudi največje zimsko in letno gorsko turistično središče Pohorja, ki velja za enega najuspešnejših turističnih krajev pri nas. Čeprav sodi vrh Rogla v slovenjebistriško občino, center naravno in funkcionalno korespondira s Zrečami ob južnem vznožju Pohorja, kjer so v osemdesetih letih razvili terme. Bolj proti jugovzhodu Pohorja, nad Slovensko Bistrico oziroma Šmartnim, je manjše zimsko in letno turistično središče Trije Kralji, nad Rušami, ki ležijo ob severnem vznožju vzhodnega Pohorja, pa podobno središče z imenom Areh. To je prek sistema med seboj povezanih smučišč in vlečnic povezano z mariborskim Pohorjem, ki je predvsem naravni rekreacijski poligon in smučišče. Lea Sebunk: Managemet v turizmu razvoj Unior turizma stran 12

Seveda je ves ta del Pohorja kot tudi njegov zahodni konec, ki sega na Koroško, zelo zanimiv za planince, sprehajalce, turne smučarje in sploh za ljudi, ki si želijo oddiha v še dokaj prvobitnem naravnem okolju. 8 9. KADROVSKI MANAGEMENT V TURIZMU Ne glede na to, ali gre pri določenih turistično-gostinski dejavnosti za promocijo ali storitev, lahko splošno poslanstvo te dejavnosti opredelimo kot skrb za zadovoljno stranko oziroma gosta. Učinkovita realizacija tega cilja je možna le ob ustrezni organizaciji. Najbolj značilne organizacijske oblike gostinske in turistične dejavnosti so turistične in potovalne agencije, hoteli ali verige hotelov, moteli, letovišča, zdravilišča, avtokampi, gostišča pa tudi nekatere transportne in druge organizacije. 9 V Sloveniji so predlagali kar nekaj sprememb glede kadrovanja: stalno usposabljanje kadrov na vseh ravneh. V ta namen je potrebno v strokovne šole vključiti programe usposabljanja, ki so bili pridobljeni v okviru tehnične pomoči PHARE in razviti možnosti za stalno usposabljanje zaposlenih v turističnih dejavnostih, pospeševati podjetništvo v turizmu, za kar je potrebno izrabiti obstoječo pospeševalno mrežo za razvoj malega gospodarstva v okviru Zavoda za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in usposobiti tudi svetovalce za področje turizma. stalno usposabljanje prebivalstva za potrebe turizma, zlasti v turističnih krajih. Odločilnega pomena za razvoj, uspešnost in učinkovitost turistično-gostinske dejavnosti je ustrezen management, ki ga odlikuje naslednje karakteristike: usmerjenost h gostu; storilnostna usmerjenost oziroma usmerjenost k učinkovitosti; hitro ukrepanje in reagiranje v izjemnih situacijah, kratkoročno reagiranje; dolgoročna strategija razvoja; učinkovito upravljanje človeških virov; stalno prizadevanje za izboljšanje. 10 Vsak management mora poznati in razvijati dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost organizacije, ki jo vodijo in upravljajo. V gostinsko turistični organizaciji so ti dejavniki naslednji: turistični in gostinski delavci, ki skrbijo za turiste oz. goste; kakovost storitve, katerih je cilj v največji možni meri zadovoljiti pričakovanja, želje in zahteve turista oz. gosta; ponudba turističnih in gostinskih storitev, za katere smo ugotovili, da po njih obstaja ustrezno povpraševanje; iskanje in uvajanje inovativnih turističnih in gostinskih storitev, ki jih konkurenca še ne ponuja; komunikacije s stalnim, občasnim in potencialnimi strankami. 8 Dr. Jože Florjančič, Management v turizmu 2, MO, 1998 9 Dr. Jože Florjančič, skupina avtorjev, Management v turizmu, MO, 1997 10 Dr. Jože Florjančič, skupina avtorjev, Management v turizmu, MO, 1997 Lea Sebunk: Managemet v turizmu razvoj Unior turizma stran 13

Pomemben dejavnik uspešnosti celotne gostinsko turistične dejavnosti in njenih posameznih organizacij so ustrezno usposobljeni in motivirani kadri. Naloga kadrovskega managementa v katerikoli organizaciji je, da proučuje in zadovoljuje njene kadrovske potrebe in da skrbi za ustrezno usposobljenost in motiviranost njenih delavcev. 11 10. USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE KADROV Glede na naš šolski sistem je razvidno, da se lahko za poklice na področju gostinstva in turizma izobražujejo kadri na različnih stopnjah zahtevnostih in na različnih šolah. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport ter z Združenjem gostinstva in turizma predlaga kar nekaj sprememb na področju izobraževanja v turizmu: izpopolniti je potrebno srednješolsko izobraževanje z dodatnimi programi za potrebe prakse, ki bodo prispevali tudi h gospodarnejši rabi zmogljivosti, spodbuditi je potrebno uvajanje visokošolskega strokovnega izobraževanja za potrebe agencij in hotelirstva. Na ekonomski fakulteti pa je potrebno ohraniti možnost poglobljenega študija, več sodobnega znanja o turistični ponudbi in komuniciranju z obiskovalci je potrebno vnesti tudi v programe osnovnih šol in vpeljati tudi različne neobvezne učne programe s teh področij. Usposabljanje in izpopolnjevanje turističnih in gostinskih delavcev lahko poteka interno (v večjih organizacijah) ali eksterno (za delavce manjših organizacij ali za specialne oblike usposabljanja). Ne glede na to, kje usposabljanje ali izpopolnjevanje poteka, je smotrno, da pri organizaciji upoštevamo naslednja pravila: za politiko izobraževanja zaposlenih je odgovoren celoten management organizacije in ne zgolj kadrovski management; stalno usposabljanje in izpopolnjevanje zaposlenih sta nujna pogoja za konkurenčnost in nadaljnji razvoj vsake, zato tudi gostinske ali turistične organizacije; usposabljanje in izpopolnjevanje zaposlenih predstavlja za management orodje pri realizaciji ciljev organizacije; vsebine usposabljanja ali izpopolnjevanja morajo temeljiti na potrebah dela oziroma zaposlenih; usposabljanje ali izpopolnjevanje je namenjeno povečanju usposobljenosti zaposlenih za sedanje delo, morebitni adaptaciji na nove delovne zahteve in pripravi za načrtovanje novosti; usposabljanje ali izpopolnjevanje je namenjeno tako posredovanju znanj, razvijanju sposobnosti, spretnosti in veščin kot tudi spreminjanju stališč in oblikovanju vrednot; kadrovsko-izobraževalna dejavnost mora imeti zagotovljene ustrezne prostorske, materialne, finančne in kadrovske pogoje; 11 Dr. Jože Florjančič, skupina avtorjev, Management v turizmu, MO, 1997 Lea Sebunk: Managemet v turizmu razvoj Unior turizma stran 14

izbira sodelavcev za usposabljanje ali izpopolnjevanje je naloga managerjev; usposabljanje ali izpopolnjevanje mora temeljiti na interesih in potrebah zaposlenih; managerji sodelujejo pri ugotavljanju potreb po usposabljanju ali izpopolnjevanju; praviloma se mora vsak na novo zaposleni delavec udeležiti uvajalnega usposabljanja. Pri usposabljanju in izpopolnjevanju kadrov v gostinstvu in turizmu vse več uporabljamo aktivne metode kot so: metoda diskusije, metoda igranja vlog in metoda reševanja primerov. 12 11. VPLIV EKOLOGIJE V TURIZMU Kakorkoli že definiramo turizem ali njegove vsebinske sklope, ne moremo mimo dejstva, da te aktivnosti oziroma posamezni procesi potekajo v nekem dobro definiranem, vendar občutljivem okolju. To spoznanje in ta omejitev pa pomenita poleg ostalega tudi kvaliteto ponujenega prostora. Sama storitev, takšna ali drugačna, ne zadostuje sama po sebi, če je ne spremlja tudi urejen in ambientno sprejemljiv prostor. Smiselno lahko to ugotovitev razumemo zelo poenostavljeno: še tako privlačna znamenitost, ponudba, priljubljenost ali kaj drugega ne doseže tistega učinka, ki bi ga sicer, če bi bilo okolje in prostor»čisto in urejeno«. Tudi pojma»čisto in urejeno«nista več zadostna, kajti to je le zunanja, vidna oblika določenih aktivnosti, ki so vzrok, da je stanje v danem prostoru takšno, kot je. Povedano z drugačnimi besedami: turizma v vseh ali samo v nekaterih njegovih pojavnih oblikah in vsebinah si ni možno več zamišljati v neurejenem in neskladnem okolju. Še tako privlačna ali nenavadna naravna ali ustvarjena danost bo imela v neurejenem okolju na obiskovalca-gosta, ki je ekološko osveščen, negativen učinek: občutek določene stopnje ogroženosti, ki izvira iz primerjave med ekološko situacijo v njegovem bivalnem okolju in tisto, ki jo je v danem prostoru kljub zainteresiranosti in morebitnemu navdušenju nad odkritim ali videnim dobil. Na ta pojav je potrebno računati z vso resnostjo, saj so predmet»turističnega trženja«pravzaprav porabniki oziroma potrošniki, ki so praviloma na vsaj enaki, če ne višji stopnji ekološke zavesti. To sicer v praksi popolnoma ne drži, ostaja pa kot osnova predpostavka. 13 Ekološki razlogi za vmešavanje države na turistično področje pridobivajo na pomenu. Turistična dejavnost je v večini primerov odvisna od kakovosti naravnega okolja. Odločitev za razvoj konkurenčnega turizma zato predpostavlja maksimalno stopnjo ekološkega usmerjanja razvoja na vseh področjih in tudi v turizmu. Znotraj turističnega razvoja je aktualno soočenje z vprašanjem, kaj je bolj smiselno: nadaljevati z oblikami turizma, ki so za okolje tako škodljive, da bo Slovenija kmalu izgubila svojo privlačnost za turizem in da bo odpravljanje teh škod v prihodnosti zahtevalo ogromna sredstva, ali prilagoditi turistični razvoj tako, da bo v skladu z zaščito okolja. 12 Dr. Jože Florjančič, skupina avtorjev, Management v turizmu, MO, 1997 13 Dr. Jože Florjančič, skupina avtorjev, Management v turizmu, MO, 1997 Lea Sebunk: Managemet v turizmu razvoj Unior turizma stran 15

Druga alternativa pomeni tudi ekološko privlačno in na splošno kakovostnejšo turistični ponudbo in prodor v višje cenovne razrede na turističnem trgu. Rezultati raziskovanj jasno kažejo, da se z okoljem skladne oblike turizma bolje prodajajo in da so turisti za takšne oblike pripravljeni odšteti nekaj več in celo, da niso več pripravljeni tržiti slabe ekološke kakovosti, tudi ne za nižjo ceno. Morali bi stimulirati takšne oblike turizma, ki so kakovostnejše in zato tudi v višjem cenovnem rangu, ki nimajo značilnosti masovnega turizma. Škodo, ki jo v okolju povzroča turizem oziroma njegova prekomerna koncentracija je prikazana v nadaljevanju: 1. Škodo zaradi onesnaževanja Škoda zaradi onesnaževanja se nanaša na: onesnaževanje zraka, ki ga povzročajo motorna vozila, industrijski obrati in ogrevanje; onesnaževanje voda (morja, rek, jezer, studencev) zaradi: iztoka neprečiščenih odplak, odmetavanja odpadkov s čolnov, vožnje z motornimi čolni; fizično onesnaževanje zaradi odmetavanja odpadkov (pikniki itd.) in zaradi neurejenega zbiranja gospodinjskih odpadkov; hrup zaradi prometa in vožnje z vozili za rekreacijo (snežna vozila, motorni čolni, privatna letala itd.), kakor tudi zaradi koncentracije turistov in zanje organiziranih zabavnih prireditev (obalna tekmovanja itd.). 2. Škoda zaradi izgube naravne pokrajine, kmetijskih površin in pašnikov Posledice razvoja turizma so: da se naravna krajina, kmetijske površine in pašniki umikajo novim nastanitvenim zmogljivostim in drugim turističnim objektom ter infrastrukturi; da se omejuje dostop javnosti do nekaterih površin (plaže, gozdovi), ki postanejo privatna last hotelov ali posameznikov. 3. Škoda zaradi uničevanja rastlin in živali Uničevanje rastlinskega in živalskega sveta je posledica: že v 1. točki omenjenih oblik onesnaževanja, kakor tudi zmanjševanja površine naravne krajine, kmetijskih zemljišč in travnikov zaradi razvoja turizma; prevelike koncentracije turistov v naravnem okolju oziroma njihovega neprimernega obnašanja (teptanje flore, pretirano nabiranje sadja in rož, neprevidnost, vandalizem, ali nepremišljeno vedenje, ki lahko povzroči gozdni požar, itd.). 4. Škoda zaradi degradacije pokrajine, zgodovinskih krajev in spomenikov Ta vrsta škode se nanaša na vizualno onesnaževanje pokrajine in uničevanje kulturno-zgodovinskih spomenikov. Poznamo dve vrsti degradacije: degradacijo pokrajine, ki je posledica izgradnje moderne turistične infra- in superstrukture: arhitektura novih zgradb često ni skladna s tradicionalno, prostorska razporeditev turističnih objektov je često razpršena, kar daje pokrajini neurejen videz; degradacijo zgodovinskih in naravnih znamenitosti, ki je posledica prevelike koncentracije obiskovalcev (npr. grafiti, kraje itd.). Lea Sebunk: Managemet v turizmu razvoj Unior turizma stran 16

5. Škoda zaradi prevelike koncentracije turistov Časovna in prostorska koncentracija turizma vodi do: prenatrpanosti plaž, smučišč, letovišč in preobremenitve turistične infrastrukture, kar povzroča zaskrbljujočo škodo v okolju in znižuje kakovost življenja; zastojev v prometu ob začetku in koncu tedna ter počitnic, kar ima za posledico zmanjševanje prostega časa, visoko porabo goriva, onesnaževanje zraka in hrup v okolju. 6. Škoda zaradi nasprotij med turisti in domačini Med turistično sezono se morajo domačini ne le spoprijeti s posledicami prevelike obljudenosti turističnega kraja, ki je neznačilna za ostali del leta, temveč morajo pogosto tudi popolnoma spremeniti način življenja (hitrejše delo, dodatne zaposlitve itd.) in živeti tesno skupaj z ljudmi drugačnih in bolj mestnih navad. Sožitja med turisti in lokalnim prebivalstvom ni vedno lahko vzpostaviti, često se pojavijo socialne napetosti, predvsem v krajih, kjer je koncentracija turistov še posebej visoka. 7. Škoda zaradi konkurenčne uporabe zemlje in delovne sile Razvoj turizma uzurpira velik del površin in zaposli precej delovne sile, zato ostane manj delavcev in produkcijskih sredstev za tradicionalne dejavnosti (npr. obdelovanje zemlje ipd.). Razvijajo se turistične aktivnosti, kar je z vidika regije lahko ekonomsko nezaželeno (erozija zaradi opuščanja tradicionalnih dejavnosti, ekonomska odvisnost od ene vrste dejavnosti, povečevanje uvoza zaradi razvoja turizma itd.). 14 12. MARKETING V TURIZMU Bistvo teorije in prakse marketinga v turizmu je v tem, da proučujemo potrebe oziroma plačilno sposobno povpraševanje; na osnovi tega razvijamo in proizvajamo tiste proizvode in storitve, ki jih lahko zatem ponudimo ugotovljenemu interesentu (povpraševanju). 15 Marketing je posel, ki ga gledamo z vidika končnega rezultata, to je stališča kupca. Poslovni uspeh ni določen s strani proizvajalca, ampak s strani kupca. 16 Sestavljajo ga aktivnosti, s katerimi se podjetje prilagodi okolju kreativno in donosno. Njegova naloga je spremeniti socialne potrebe v profitne možnosti. 17 Kljub velikemu razvoju in dosežkih marketinga na drugih področjih, ostaja marketing na področju gostinskih dejavnosti še precej v povojih. Razlogi za to so v tem, da so gostinska podjetja na splošno že zadovoljna s poslovnim prometom, ki prinaša dobiček, pa čeprav imajo kapacitete zasedene le npr. za 60% drugih, še večji razlog pa je v tem, da v gostinskih dejavnostih zelo primanjkuje ustreznih marketinških kadrov. 14 Tanja Mihalič, Vodnik po ekonomiki turizma, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 1998 15 Dr. Jože Florjančič, skupina avtorjev, Management v turizmu, MO, 1997 16 Peter Drucker, Management: Tasks, Responsibilities, Practices 17 E. Raymond Correy, Industrial marketing, cases and concepts Lea Sebunk: Managemet v turizmu razvoj Unior turizma stran 17

Gostinstvo se vse bolj srečuje z gosti, ki ne sprejmejo več vsakršne ponudbe, še več, postajajo vedno bolj izbirčni, pa tudi njihova izobrazbena struktura se veča. Ugotavljamo, da so današnji gostje izredno zahtevni osebki s svojimi nagibi, željami, mišljenjem in zahtevami. Vse te naštete lastnosti gostov so gostince vendarle predramile in ga prisilile, da začenja slediti modernemu poslovnemu konceptu marketinga z veliki koraki. Cilj turistične ponudbe je doseganje ekonomskih efektov, vendar ne smemo zanemariti pomena uresničitve njene humanistične funkcije. Sodoben marketing zahteva od podjetja več kot le dober izdelek, privlačno ceno in dostopnost izdelka za ciljne odjemalce; podjetje mora komunicirati tako z obstoječimi kot z možnimi gosti. Komuniciranje je namreč odločilno pri oblikovanju zavesti o obstoju izdelkov ali storitev, oblikovanju pozitivne podobe o blagovni znamki in pri pospeševanju distribucije. Nenehen razvoj tehnologije sili tudi k spreminjanju marketinških konceptov in strategij. Razvoj interneta je omogočil, da podjetja, organizacije in drugi uporabniki dosegajo ciljne trge po vsem svetu, ob nizkih distribucijskih stroških in brez pomoči klasičnih medijev. Prednosti interneta, tako za ponudnike različnih storitev kot za porabnike, so predmet različnih raziskav. Teoretiki tako opozarjajo na številne prednosti za podjetja, ki jih prinaša internet in v njem vidijo: nov medij za oglaševanje in odnose z javnostjo; nov kanal za distribucijo izdelkov / storitev; priložnost za vdor na novo tržišče; novo pot do kupca; nov način zmanjševanja stroškov zaradi reduciranja delovne sile. Internet prinaša koristi tudi potrošnikom saj lahko preko interneta na ugoden način naročajo ponujene izdelke in storitve, se informirajo o konkurenčnih ponudbah, zmanjšujejo porabljen čas in stroške nabave. Pomembna pa je tudi učinkovitejša komunikacija med kupci in ponudniki storitev. Prav neposredna dvosmerna komunikacija med ponudnikom in porabnikom pa daje prednost internetu pred ostalimi mediji. V tej interakciji ima porabnik večji nadzor nad procesom komunikacije kot pri uporabi klasičnih tržnih komunikacijskih orodij. Potrošnik s tem dobiva moč v komunikacijskem procesu in se lažje usmerja k informacijam, ki ustrezajo njegovim potrebam. Podjetje mora zato veliko pozornosti nameniti oblikovanju ustreznih vsebin, da bo pritegnilo potrošnikovo pozornost. 13. MARKETINŠKI SPLET 7P Praksa marketing obravnava sedem dejavnikov in sicer (po Kotlerju): (P1-product): Proizvod, za katerega je pomembna kvaliteta, tehnična karakteristika, standard; (P2-price): Cena, ki se prilagaja glede na geografsko področje, sloje kupcev, nakupne količine; (P3-promotion of product): Distribucija izdelka, ki predstavlja oblikovanje prodajne poti za čim večjo prodajo; (P4-propaganda): Promocija, kamor spada propaganda; (P5-people): Ljudje, ki so ključnega pomena v marketingu; Lea Sebunk: Managemet v turizmu razvoj Unior turizma stran 18