UPORABA PODATKOV APG IN EU-SILC ZA RAZISKOVALNE NAMENE

UPORABA PODATKOV APG IN EU-SILC ZA RAZISKOVALNE NAMENE mag. Nataša Kump (natasa.kump@ier.si), Inštitut za ekonomska raziskovanja dr. Nada Stropnik (stropnikn@ier.si), Inštitut za ekonomska raziskovanja POVZETEK Inštitut za ekonomska raziskovanja za svoje raziskave redno uporablja podatke Ankete o porabi v gospodinjstvih (APG), v zadnjem času (po vključitvi slovenskih podatkov leta 2005) pa tudi podatke Ankete o življenjskih pogojih (EU-SILC). Podatki obeh anket so pomembni za raziskovalno dejavnost, saj omogočajo preučevanje osnovnih socio-ekonomskih značilnosti prebivalstva, njihovega dohodkovnega položaja, potrošnje, opremljenosti z materialnimi dobrinami, različnih vidikov materialne deprivacije itd. V prispevku bomo podrobneje opisali za kakšne raziskave smo v preteklosti uporabljali podatke teh dveh anket. Poudarili bomo uporabnost podatkov, njihove prednosti in omejitve za še večjo uporabnost. Med drugim bomo utemeljili potrebo po podatkih obeh anket. Poskušali bomo predvideti še druge možnosti za uporabo razpoložljivih podatkov, ki bi povečale izkoriščenost le-teh. Ključne besede: Anketa o porabi v gospodinjstvih, APG, Anketa o življenjskih pogojih, EU-SILC, raziskave, podatki THE USE OF THE HBS AND EU-SILC DATA IN RESEARCH ABSTRACT The Institute for Economic Research has a long tradition of using the Household Budget Survey (HBS) data, while the Survey on Living Conditions (EU-SILC) data have been used since the inclusion of the Slovenian data (starting with the EU-SILC 2005). Both surveys are very important sources of data for various research purposes as they provide data on the socio-economic characteristics of residents/households and their income position, consumption and ownership of assets, as well as data on material deprivation. The paper will provide an overview of the kind of research projects where the HBS or EU-SILC data were used. Adequacy, strengths and weaknesses of the data will be discussed. Furthermore, the need for both surveys to be undertaken on a regular basis will be advocated, and the future research projects for which the HBS or EU-SILC data are inevitable will be listed. Key words: Household Budget Survey, HBS, Survey on Living Conditions, EU-SILC, research, data 1

1. UVOD Inštitut za ekonomska raziskovanja ima dolgo tradicijo redne uporabe podatkov Ankete o porabi v gospodinjstvih (APG) pri svojem raziskovalnem delu. Začeli smo z analizo APG 1978, torej pred približno tremi desetletji. V zadnjih letih vse pogosteje uporabljamo tudi podatke Ankete o življenjskih pogojih (EU-SILC). Podatki obeh anket so pomembni za raziskovalno dejavnost, saj omogočajo preučevanje osnovnih socio-ekonomskih značilnosti prebivalstva, njihovega dohodkovnega položaja, potrošnje, opremljenosti z materialnimi dobrinami, različnih vidikov materialne deprivacije itd. Namen tega referata je predstaviti naše izkušnje in utemeljiti potrebo po nadaljevanju obeh anket. Potrebno je poudariti, da se osredotočamo le na študije, ki so jih opravili raziskovalci Inštituta za ekonomska raziskovanja, čeprav so APG uporabljali tudi nekateri drugi raziskovalci, hkrati pa je bila APG podlaga za več magistrskih nalog. 2. DOSEDANJI NAMENI UPORABE PODATKOV APG IN EU-SILC V preteklosti smo podatke APG uporabljali predvsem pri raziskovanju dohodkovnega položaja prebivalcev Slovenije, relativne revščine in dohodkovne neenakosti. Analizirali smo socialno-ekonomsko strukturo prebivalstva, strukturo dohodkovnih virov, razpoložljivi dohodek ter porazdelitev oseb/gospodinjstev po decilnih skupinah (oblikovanih na podlagi razpoložljivih dohodkov) (Stanovnik, 1990a, 1991b in 1993; Stanovnik in Stropnik, 1995a-c, 1996 in 2000a; Stropnik, 2002a; Stropnik in Stanovnik, 1996c, 2002a-b in 2004; Verbič in Stanovnik, 2006). Ugotavljali smo tako obseg in globino relativne revščine kot subjektivno občutenje revščine (oceno, kako gospodinjstva shajajo s svojim dohodkom). Podatki APG so bili podlaga za ugotavljanje socialne stratifikacije slovenske družbe v obdobju 1983-1999 (Stropnik, 2002a). Cirmanova in Stanovnik (2000) sta ugotavljala trendne spremembe v strukturi in porazdelitvi dohodka gospodinjstev, dohodkovni razpršenosti in neenakosti. Stropnikova in Kumpova (2009b) sta raziskovali spremembe v obsegu in globini relativne revščine, subjektivni percepciji revščine in dohodkovni neenakosti v Sloveniji v obdobju 1997 2007. Ocenjevali smo vpliv socialnih transferjev na preprečevanje relativne revščine. Stanovnik in Stropnikova (1998a) sta primerjala predtranzicijsko in potranzicijsko obdobje, Stropnikova in Stanovnik (2002a-b in 2004) pa leto 1993 in leta 1997-1999. Kumpova in Stropnikova (2009) sta prispevali analizo situacije v tem tisočletju in sta posebno pozornost namenili učinkom socialnih transferjev na zmanjšanje revščine pri otrocih. Pred tem je Stropnikova (2005 in 2006) ocenila in primerjala učinke za otroke in gospodinjstva z otroki v letih 1998 in 2002. S pomočjo različnih mer neenakosti smo analizirali dohodkovno neenakost na ravni gospodinjstev in posameznikov (Stanovnik in Stropnik, 1995a-c in 1996; Stropnik, 1997a-b; Stropnik in Stanovnik, 1996c, 2002a-b in 2004; Stropnik in Kump, 2009b). Posebno pozornost smo namenili socialno-ekonomskemu položaju otrok oz. družin/gospodinjstev z otroki in relativni revščini (Stropnik, 2002, 2005 in 2006; Stropnik in Stanovnik, 1996a-b; Kump in Stropnik, 2009a). Druga skupina prebivalstva, ki smo jo 2

podrobneje obravnavali v naših raziskavah, so starejše osebe (npr. Kump in Stropnik 2009b) in še zlasti upokojenci oz. upokojenska gospodinjstva. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Inštitut za ekonomska raziskovanja začel z raziskovanjem socialnega in ekonomskega položaja upokojencev v Sloveniji (z analizo APG 1978). Te raziskave so bile dokaj redne od leta 1996 naprej (Stanovnik, Zorko in Usenik, 1996; Stanovnik in Kump, 2003, 2005, 2007 in 2008), v zadnjih letih pa imajo status redne raziskave in se ponavljajo na vsake dve leti. Osredotočajo se predvsem na upokojenska gospodinjstva in spremljajo njihov relativni položaj glede na celotno prebivalstvo. Ekonomski položaj upokojencev se pogosto obravnava v povezavi z reformo pokojninskega sistema in se tudi napoveduje, kakšen bo vpliv reforme v prihodnje (Stanovnik in Stropnik, 1999a-b in 2000b; Stropnik in Kump, 2008a). Z raziskavo na to temo smo bili vključeni tudi v mednarodni projekt (Stanovnik et al., 2000). Odličen pregled ekonomskih in družbenih sprememb v štirih tranzicijskih državah od začetka devetdesetih let do prvih let po letu 2000 daje tudi mednarodna primerjava, ki temelji na nacionalnih APG (Stanovnik in Čok 2009; Stanovnik in Kump, 2009). Analizirali smo tudi strukturo porabe gospodinjstev in še zlasti strukturo porabe srednjega dohodkovnega razreda (Stropnik, 2002a) in mladih družin (Stropnik, 2002c). Kuzmin (2002) je na podlagi podatkov APG ugotavljal spremembe v strukturi osebne potrošnje gospodinjstev v letih 1995 2000. S pomočjo input-output analize je za leto 1997 ocenil multiplikativne učinke, ki jih generirajo te spremembe z vidika povečevanja oziroma zmanjševanja proizvodnje. Na podlagi podatkov APG smo v letih 1998 (Stanovnik in Stropnik, 1998) in 2009 (Stropnik et al., 2009) izračunali minimalne življenjske stroške v Sloveniji. Ustrezno modificirani izračun minimalnih življenjskih stroškov je bil podlaga za določitev oskrbnine za otroka v rejniški družini v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti iz leta 2002. Nadaljnji pomemben namen uporabe podatkov APG je pri raziskovanju stanovanjskih razmer v Sloveniji (Stanovnik 1988,in 1994). Stanovnik in Stropnikova (1999a-b) sta za vsa gospodinjstva ter ločeno za upokojenska in ne-upokojenska gospodinjstva ugotavljala opremljenost s centralnim ogrevanjem, tekočo vodo in kanalizacijo. Kvaliteto stanovanj in stanovanjska razmerja v Sloveniji smo obravnavali tudi v drugih objavah (npr. Stanovnik in Stropnik, 2000a; Stropnik, 2002a: spodnji srednji razred; Stropnik, 2002c: mlade družine). Stanovnik (1986 in 1987) je analiziral porabo energije v slovenskih gospodinjstvih. Analizirali smo tudi lastništvo trajnih potrošnih dobrin, npr. avtomobila, telefona, barvnega televizorja, pralnega stroja in pomivalnega stroja - tako za vsa gospodinjstva, kot za različne skupine gospodinjstev, tudi po decilnih skupinah (Stanovnik, 1990b; Stanovnik in Stropnik, 1999a-b in 2000a-b; Stropnik, 2002a: spodnji srednji razred; Stropnik, 2002c: mlade družine). Cirmanova in Stanovnik (2001) sta ugotavljala spremembe v odvisnosti doseženega dohodka prebivalstva od izobrazbe in starosti v obdobju 1983-1998. Stanovnik (1995 in 1997) je analiziral zvezo med izobrazbo, dohodki in socialno-ekonomskim statusom. Za proučevanje pravičnosti državnega financiranja izobraževanja (zlasti terciarnega) smo na podlagi APG po decilnih razredih analizirali socialno-ekonomsko strukturo šolajočih, zasebne in javne izdatke za izobraževanje ter neto koristi javnih izdatkov za izobraževanje (Bevc, Prevolnik in Stanovnik, 2001; Bevc, Uršič in Čok, 2008). 3

Stanovnik (1993) je kvaliteto podatkov, pridobljenih z APG, ocenil kot zelo dobro. Da bi ovrednotila kakovost anketnih podatkov, sta Rodica in Stanovnik (2001) opravila nekaj primerjav podatkov APG z drugimi statističnimi viri. Anketno strukturo dohodka gospodinjstev sta primerjala s strukturo dohodka zavezancev za dohodnino (ob prilagoditvi obeh virov podatkov) in ugotovila podobno dinamiko števila prejemnikov posameznih dohodkovnih virov. Primerjava starostne strukture članov gospodinjstev iz APG s starostno strukturo, dobljeno iz registra prebivalstva, je pokazala odlično ujemanje. Tudi Kuzmin (2002) je podatke APG, kjer je bilo to možno, preverjal s podatki uradnih statističnih registrov. Kot prvi je javno opozoril še na en metodološki problem slovenske APG: nekonsistentnost med podatki APG in nacionalnih računov kar zadeva pripisane najemnine. Tudi zaradi na splošno potrjene kvalitete anketnih podatkov smo se odločili za uporabo APG kot podlage za izdelavo statičnega mikrosimulacijskega modela za analizo učinkov sprememb davkov (oziroma davčnega sistema) in sprememb socialnih prejemkov v Sloveniji (Čok, Stropnik in Stanovnik, 2002 in 2004; Čok in Stropnik, 2006). S tem modelom lahko ugotovimo neto učinke, ki jih pri posameznih gospodinjstvih povzročajo konkretni ukrepi davčne politike ali politike socialne varnosti. Ocenjena končna potrošnja gospodinjstev po kvintilnih razredih na podlagi APG je služila tudi kot pomemben input za model splošnega ravnotežja (Bayar et.al., 2006), ki ga je razvil Boris Majcen s skupino raziskovalcev na Inštitutu za ekonomska raziskovanja. Anketa EU-SILC je odprla možnosti za analizo dodatnih vidikov materialne deprivacije. Stropnikova in Kumpova (2008b) sta na podlagi prve datoteke, v katero so bili vključeni tudi slovenski podatki (EU-SILC 2005), analizirali absolutni in relativni dohodkovni položaj starejšega prebivalstva (oseb, starih 55 let in več) v državah Evropske unije, (morebitne) materialne težave/stiske in subjektivno oceno lastnega položaja. Poudarek je bil na položaju relativno revnega starejšega prebivalstva v novih državah članicah. Ta raziskava je bila izvedena v okviru večjega mednarodnega projekta, ki ga je financirala Evropska komisija (Adequacy of Old-Age Income Maintenance in the EU - AIM). Še zlasti zanimivo je bilo ugotavljati razlike in neskladja med uvrstitvijo oseb med relativno revne na podlagi praga tveganja revščine (60% mediane ekvivalentnih dohodkov) in med tiste, ki so na različne načine materialno deprivirane oziroma same menijo, da njihova gospodinjstva ne morejo shajati z lastnimi dohodki (Stropnik in Kump, 2008c-č: v Sloveniji; 2008d-f in 2009a: v Evropski uniji). Avtorici sta analizirali tudi različne vidike stanovanjskega standarda starejših oseb (2009a: v Sloveniji; 2009b: v novih državah članicah Evropske unije). 3. SKLADNOST PODATKOV APG Z OSTALIMI STATISTIČNIMI VIRI Skladnost podatkov APG z ostalimi statističnimi viri bomo prikazali na podlagi rezultatov raziskav o socialnem in ekonomskem položaju upokojencev v Sloveniji, saj se te izvajajo periodično in že v razmeroma dolgem obdobju. Primerjali bomo socialno-ekonomsko strukturo prebivalstva in dohodkovni položaj. Struktura članov gospodinjstev glede na njihov socialno-ekonomski položaj, izračunana na podlagi APG, je predstavljena v tabeli 1. Delež delovno aktivnih oseb se je v celotnem 4

opazovanem obdobju zviševal, kar potrjujejo tudi drugi statistični viri. Po letnih poročilih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je bilo leta 2000 število zaposlenih oseb 715 tisoč, leta 2006 pa 742 tisoč. Če deleže delovno aktivnih oseb, ki so pridobljeni iz APG, uporabimo na številu vseh prebivalcev v posameznih letih, dobimo precej podobne številke: leta 2000 je bilo delovno aktivnih 713 tisoč oseb, leta 2006 pa 753 tisoč. Razlika med oceno števila zaposlenih na podlagi APG in številom registriranih zaposlenih oseb je le približno 1%. Pred letom 2000 so razlike nekoliko večje, saj registrski podatki niso zajemali zaposlenih v zasebnih podjetjih z enim ali dvema zaposlenima. Tabela 1: Struktura članov gospodinjstev glede na njihov socialno-ekonomski status Status članov gospodinjstev (%) 1993 1997-1999 1999-2001 2001-2003 2003-2005 2005-2007 Osebe v delovnem razmerju 35,2 34,9 35,8 36,0 36,1 37,5 Aktivni kmetovalci 2,5 1,2 1,2 1,0 1,1 0,8 Aktivne osebe v drugih dejavnostih 2,3 3,2 3,2 3,4 3,6 3,2 Osebe, ki prejemajo občasne prejemke 0,8 0,2 0,2 0,4 0,6 0,8 Brezposelni 5,2 7,1 6,4 5,9 6,3 6,1 Upokojenci 21,9 22,6 22,9 23,6 24,6 24,9 Vzdrževane osebe 31,1 30,3 29,9 29,3 27,6 26,4 Drugo 0,9 0,5 0,4 0,4 0,1 0,1 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Število vseh oseb 9.928,3 11.692,6 11.350,8 10.555,7 10.146,4 9.825,7 Viri: Stanovnik in Kump, 2003, tabela 4, in 2008, tabela 2. Število aktivnih kmetovalcev se je po uradnih statističnih virih znižalo s 55 tisoč v letu 1993 na 32 tisoč v letu 2006. Tudi podatki APG kažejo na zmanjšanje števila aktivnih kmetovalcev, a je bilo leta 2006 po oceni APG število kmetov nižje (16 tisoč oseb). Na podlagi podatkov APG (v tabeli 1) lahko izračunamo, da je bila stopnja brezposelnosti leta 1993 11,3%, leta 2006 pa kar 12,6% (tabela 2). Po Anketi o delovni sili (ADS) je bila stopnja brezposelnosti leta 1993 9,1%, leta 2006 pa 6,1%. Trend padanja brezposelnosti kažejo tudi registrski podatki, saj je stopnja brezposelnosti leta 1993 znašala 14,4%, leta 2006 pa 9,4%. V APG se anketiranci sami opredelijo za brezposelne. Domnevamo, da veliko samoopredeljenih brezposelnih ne ustreza definiciji brezposelnosti po ADS; t.j. ne iščejo aktivno zaposlitve, so opravili najmanj uro plačanega dela v referenčnem tednu itd. Stanovnik in Čok (2009) ugotavljata, da se razlike med stopnjo brezposelnosti, ocenjeno na podlagi APG, in stopnjo brezposelnosti na podlagi ADS pojavljajo tudi v drugih državah. Tabela 2: Stopnja brezposelnosti na podlagi APG in ADS Stopnja brezposelnosti Bolgarija Madžarska Romunija Slovenija 1992 2002 1993 2002 1995 2004 1993 2002 Po APG 11,5 28,7 17,3 8,3 12,0 12,3 11,3 12,6 Po ADS - 18,1 11,3 5,8-8,0 9,1 5,9 Vir: Stanovnik in Kump, 2009, tabela 4. 5

Razmerje med delovno aktivnimi osebami in upokojenci, izračunano na podlagi APG, je skoraj enako razmerju med zavarovanci in upokojenci iz obveznega zavarovanja v ZPIZ-ovih letnih poročilih (tabela 3). Delež upokojencev na podlagi podatkov APG rahlo presega dejanski delež upokojencev iz obveznega zavarovanja, ki smo ga izračunali na podlagi letnih poročil ZPIZ-a in Statističnega letopisa. Tudi tukaj do razhajanj prihaja zato, ker v APG anketiranci sami opredelijo svoj socialno-ekonomski status. Tako se lahko zgodi, da se prejemnik državne pokojnine, ki ga ni v ZPIZ-ovih evidencah upokojencev iz obveznega zavarovanja, v APG opredeli za upokojenca. Tabela 3: Razmerje med številom delovno aktivnih oseb in upokojencev na osnovi podatkov APG ter razmerje med povprečnim številom zavarovancev in upokojencev iz obveznega zavarovanja 1993-2007 Leto Delovno aktivni/upokojenci Delež upokojencev v prebivalstvu Podatki APG Podatki ZPIZ Podatki APG Podatki ZPIZ 1993 1,83 1,82 21,9 21,6 1997-1999 1,74 1,75 22,6 22,6 1999-2001 1,75 1,80 22,9 23,5 2001-2003 1,71 1,73 23,6 24,2 2003-2005 1,66 1,68 24,6 24,9 2005-2007 1,67 1,67 24,9 25,4 Viri: Stanovnik in Kump, 2003, tabela 3, in 2008, tabela 1. Ocene dohodkovnega položaja posameznih skupin upokojencev na podlagi podatkov APG so dokaj skladni s podatki Statističnega urada Republike Slovenije in ZPIZ-a o rasti plač in pokojnin. Povprečna pokojnina, izračunana na podlagi APG, je sicer nižja od uradnih podatkov ZPIZ-a (ki objavlja povprečno starostno pokojnino) (tabela 4), toda razlika je pričakovana, saj podatki APG vključujejo vse pokojnine: starostne, invalidske, družinske, državne in druge. Prav tako je pričakovana nižja povprečna plača, izračunana na podlagi podatkov APG. SURS namreč do konca leta 2004 v izračun povprečne plače ni vključeval zasebnih pravnih oseb z eno ali dvema zaposlenima osebama, še vedno pa ne vključuje samostojnih podjetnikov posameznikov in pri njih zaposlenih oseb. APG pa vključuje dohodke vseh prejemnikov plač, tudi tistih, ki jih SURS ne zajema in za katere so značilne podpovprečne plače. Poleg tega je za anketne podatke tudi sicer značilno, da so podatki o dohodkih nižji od dejanskih. Iz tabele 4 še vidimo, da na podlagi podatkov APG izračunana povprečna pokojnina raste počasneje kot povprečna plača, posledično pa padajoč trend izkazuje tudi razmerje med povprečno pokojnino in povprečno plačo, kar je skladno z uradnimi statistikami. 6

Tabela 4: Povprečna neto plača in povprečna starostna pokojnina na podlagi APG in na podlagi podatkov ZPIZ-a Indeks 97-99 99-01 01-03 03-05 05-07 1999-01 (98=100) 2001-03 (00=100) 2003-05 (02=100) 2005-07 (04=100) Povprečna neto plača (APG) 7.182 7.155 7.371 7.804 8.258 99,6 103,0 105,9 105,8 Povprečna neto pokojnina (APG) 5.363 5.597 5.758 5.980 5.993 104,4 102,9 103,9 100,2 Razmerje pokojnina/plača 74,7 78,2 78,1 76,6 72,6 Povprečna neto plača (ZPIZ) 7.777 8.277 8.585 8.887 9.311 106,4 103,7 103,5 104,8 Povprečna starostna pokojnina (ZPIZ) 5.880 6.232 6.246 6.234 6.370 106,0 100,2 99,8 102,2 Razmerje pokojnina/plača 75,6 75,3 72,7 70,2 68,4 Vir: Stanovnik in Kump, 2008, tabela 6. 4. POMEN ANKETE EU-SILC OB HKRATNEM OBSTOJU APG EU-SILC je razmeroma nov, za države članice EU enotni in referenčni vir za izračun kazalnikov socialne povezanosti. Gre za zelo bogat vir podatkov, ki omogoča poglobljeno raziskovanje socialno-ekonomskega položaja prebivalstva EU. V primerjavi z APG je EU- SILC boljši vir podatkov o dohodku, saj večji vzorec zagotavlja večjo natančnost ocene. Poleg tega EU-SILC temelji na administrativnih virih podatkov o dohodkih, s čimer je zagotovljeno boljše zajetje virov dohodka kot v primeru, ko o dohodkih članov svojega gospodinjstva poročajo anketiranci. Za raziskovalne namene je zelo pomembna pridobitev to, da anketa EU-SILC - v primerjavi z APG - vsebuje veliko več podatkov, ki iz več zornih kotov opisujejo življenjske pogoje prebivalstva in predvsem različne vidike materialne deprivacije. EU-SILC torej omogoča hkratno primerjavo podatkov o relativni dohodkovni revščini, subjektivno ocenjeni revščini, materialni deprivaciji in ostalih vidikih blaginje posameznikov. Sklepanje o blaginji le na podlagi enega kazalca - še zlasti v mednarodnih primerjavah - ali ni mogoče/utemeljeno ali pa je vsaj potencialno napačno in zato morda zavajajoče. Zadnje raziskave (npr. Bradshaw, 2009; Stropnik in Kump, 2009a) so namreč pokazale, da obstaja precej velik razkorak med (dohodkovno) relativno revščino, subjektivno revščino in materialno deprivacijo, kar je še posebej pomembno v mednarodnih primerjavah. Na primer, v Estoniji kar 32,5% relativno revnih starejših oseb nima težav s shajanjem s svojim razpoložljivim dohodkom (tabela 5). Po drugi strani v Latviji in na Poljskem približno polovica oseb, ki niso relativno revne, s svojim dohodkom shaja z velikimi težavami. Eden od razlogov je gotovo višina mediane ekvivalentnih dohodkov in s tem tudi višina praga tveganja revščine v posameznih državah. Če je znesek mediane dohodkov visok, lahko pričakujemo, da bo tudi določen delež relativno revnih lahko shajal s svojimi dohodki, in obratno. Podobno je tudi Bradshaw (2009) opozoril, da stopnja relativne revščine ne more biti edini kazalec blaginje. 7

Tabela 5: Osebe, stare 55 let in več, v novih članicah EU glede na relativno in subjektivno revščino Shajanje s svojim dohodkom Država Zelo težko ali težko Z manjšimi težavami Dokaj lahko, lahko ali zelo lahko Osebe, ki so relativno revne Ciper 59.0 27.4 13.6 Češka 62.0 24.3 13.6 Estonija 32.5 35.0 32.5 Madžarska 53.6 38.8 7.6 Latvija 78.8 16.4 4.7 Litva 58.7 33.7 7.6 Poljska 79.8 16.7 3.5 Slovaška 51.5 37.2 11.2 Slovenija 54.2 33.3 12.5 Osebe, ki niso relativno revne Ciper 32.0 31.0 37.0 Češka 22.3 42.1 35.6 Estonija 9.6 29.5 60.9 Madžarska 31.1 48.2 20.7 Latvija 55.2 31.5 13.3 Litva 31.7 44.5 23.8 Poljska 49.7 33.3 16.9 Slovaška 32.4 47.9 19.8 Slovenija 21.2 45.6 33.2 Vir: Stropnik in Kump, 2009a, tabela 1. Panelni značaj EU-SILC odpira nove možnosti raziskovanja socialno-ekonomskega položaja prebivalstva. Ugotavljali bomo lahko trajanje izpostavljenosti relativni revščini, vstope v in izstope iz relativne revščine - vse to v povezavi s spremembami v številu in strukturi članov gospodinjstva, zaposlitvenem statusu, strukturi in višini dohodkovnih virov in drugih relevantnih spremenljivk. Ob tem je treba poudariti, da je APG edini vir, ki omogoča analizo potrošnje v gospodinjstvih, in to v povezavi z dohodki. Zato je kljub delnemu podvajanju z EU-SILC nepogrešljiv za določene namene raziskovanja. 5. ANALIZE NA PODLAGI APG IN EU-SILC KOT PODLAGA ZA OBLIKOVANJE POLITIK Rezultati naših raziskav so bili pogosto navajani v analizah pristojnih ministrstev in v strateških državnih dokumentih, kar potrjuje njihovo uporabnost za oblikovanje politik, predvsem socialne politike. Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je naše raziskovalne rezultate vključilo v besedilo Programa boja proti revščini in socialni izključenosti (MDDSZ, 2000), analizo izvajanja strategije socialnega vključevanja in poročilo o uresničevanju programa boja proti revščini in socialni izključenosti (Apohal et al., 2002) in druge dokumente oziroma poročila. Tudi sami smo večkrat na podlagi svojih ugotovitev predlagali smeri razvoja politik in konkretnih ukrepov (npr. Stanovnik, 1990a; Stropnik in Stanovnik, 2002a-b in 2004). Stropnikova je podala predlog ukrepov za izboljšanje položaja spodnjega srednjega razreda in mladih družin (2002a in 2002c). Prispevali smo tudi za Poročilo o človekovem razvoju 2002/2003 (Kajzer et al., 2003) in 8

Socialne razglede, ki so nadaljevanje tovrstnih poročil (Javornik S. et al., 2006). Analize dohodkovnega položaja prebivalcev Slovenije, revščine, dohodkovne neenakosti ipd. smo vlada Republike Slovenije in raziskovalci uporabili v dokumentih in poročilih v času pridruževanja Evropski uniji (npr. Stropnik, 2002b; Stropnik et al., 2003). Izračuni minimalnih življenjskih stroškov za več tipov potrošnikov v Sloveniji iz leta 1998 (Stanovnik in Stropnik, 2008) so bili leta 2001 podlaga za prvo določitev osnovnega zneska minimalnega dohodka in meril za višino minimalnega dohodka za posamezne družinske člane za namen dodeljevanja denarnih socialnih pomoči po Zakonu o socialnem varstvu. Podobno so izračuni iz leta 2009 (Stropnik et al., 2009) podlaga za predvideno zvišanje osnovnega zneska minimalnega dohodka in morebitna drugačna razmerja višin minimalnega dohodka za posamezne družinske člane do osnovnega zneska minimalnega dohodka. 6. SKLEPNE UGOTOVITVE 1. APG in EU-SILC sta metodološko različni statistični raziskovanji. Metodološke razlike izhajajo iz načina vzorčenja, virov podatkov o dohodkih in definicij dohodka. Zaradi tega kazalniki, izračunani na podlagi obeh virov, med seboj niso (povsem) primerljivi. Anketa EU-SILC je namenjena tudi podrobnejšemu prikazu življenjskih pogojev prebivalstva, medtem ko je APG - poleg na dohodke - osredotočena tudi na potrošnjo gospodinjstev. Raziskovalci potrebujemo podatke obeh anket. 2. Kot panelna anketa, EU-SILC raziskovalcem odpira nove možnosti za analizo socialno-ekonomskega položaja prebivalstva. Spremembe socialno-ekonomskega položaja posameznikov bo namreč mogoče spremljati v času. Lahko bomo na primer ugotavljali dalj časa trajajočo izpostavljenost revščini, povezanost med daljšo brezposelnostjo in dohodkovnim položajem, vpliv sprememb mediane ekvivalentnih dohodkov na obseg relativne revščine itd. 3. Podatki, pridobljeni z APG, so v veliki meri skladni s podatki iz drugih statističnih virov. 4. Raziskovalci Inštituta za ekonomska raziskovanja smo od konca 80-ih let prejšnjega stoletja redno uporabljali podatke APG. 5. Rezultati naših raziskav so bili pogosto uporabljeni v poročilih in analizah pristojnih ministrstev, predvsem sedanjega Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, in v strateških državnih dokumentih. 6. Verjamemo, da predstavljena dejstva utemeljujejo potrebo po nadaljevanju obeh anket, APG in EU-SILC. 7. Ne nazadnje, želimo poudariti, da bi bilo naše raziskovalno delo manj obsežno, kvalitetno in tudi prijetno, če ne bi bili v teh več kot četrt stoletja deležni sprotne, učinkovite in prijazne strokovne podpore s strani sodelavcev Statističnega urada Republike Slovenije, ki so delali in delajo na področju statistike življenjske ravni. 9

7. LITERATURA Apohal Vučkovič, Lidija et al. (2002): Izvajanje strategije socialnega vključevanja s poročilom o uresničevanju programa boja proti revščini in socialni izključenosti. Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana. Bayar, Ali, Cristina Mohora, Boris Majcen, Mitja Čok, Masudi Opese, Miroslav Verbič in Nataša Kump (2006): Analiza kompleksnih sektorskih in makro učinkov davčne reforme in reforme socialnih transferjev z uporabo dinamičnega modela splošnega ravnotežja slovenskega gospodarstva. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Bevc, Milena, Tine Stanovnik in Valentina Prevolnik Rupel (2001): Analiza pravičnosti državnega financiranja izobraževanja v Sloveniji in možnosti za njeno povečanje : raziskovalni projekt v okviru CRP "Vzgoja in izobraževanje ter šport". Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Bevc, Milena, Sonja Uršič in Mitja.Čok (2008): Sistem financiranja terciarnega izobraževanja, njegova pravičnost in ekonomska učinkovitost : raziskovalni projekt. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Bradshaw, Jonathan, in Dominic Richardson (2009): An Index of Child Well-Being in Europe (objavljeno bo v Child Indicators Research). Cirman, Andreja in Tine Stanovnik (2000): Izdatkovna struktura revnejših slovenskih gospodinjstev. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Čok, Mitja, Nada Stropnik in Tine Stanovnik (2002): Izdelava statičnega mikrosimulacijskega modela za Slovenijo. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Čok, Mitja, Nada Stropnik in Tine Stanovnik (2004): Denarna socialna pomoč v Sloveniji. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Čok, Mitja, in Nada Stropnik (2006): Ocena vpliva otroškega dodatka in denarne socialne pomoči na dohodkovni položaj gospodinjstev z uporabo statičnega mikrosimulacijskega modela za Slovenijo. IB revija, let. XL, št. 3, str. 18-24. Javornik S., Jana et al. (2006): Socialni razgledi 2006. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana. Kajzer, Alenka, Maja Kersnik, Dušan Kidrič, Saša Kovačič, Brina Malnar, Janja Pečar, Marjan Premik, Valentina Pevolnik Rupel, Matejka Rebolj, Mateja Rok-Simon, Tine Stanovnik, Nada Stropnik, Milivoja Šircelj, Janez Šušteršič, Ana Tršelič Selan, Barbara Artnik, Mirjana Ule, Gaj Vidmar, Jana Javornik in Valerija Korošec (2003): Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002/2003. UMAR, Ljubljana, in UNDP, Geneva. Kump, Nataša, in Nada Stropnik (2009a): Reducing and preventing child poverty and social exclusion in Slovenia Lessons learned form transition countries. Poročilo za UNICEF. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Kump, Nataša in Nada Stropnik (2009b): Socialno-ekonomski položaj starejšega prebivalstva. V Valentina Hlebec (ur.), Starejši ljudje v družbi sprememb. Aristej, Maribor. Kuzmin, Franc, in Stanovnik, Tine (1994): Ekonomski in socialni elementi stanovanjske problematike v Sloveniji. IB revija, št. 10-11, str. 20-29. Kuzmin, Franc (2002): Spremembe v strukturi osebne potrošnje kot dejavnik konjunkturnih gibanj. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. MDDS (2000): Program boja proti revščini in socialni izključenosti. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana. 10

Rodica, Marinka, in Tine Stanovnik (2001): Nekaj primerjav podatkov iz anket o porabi gospodinjstev z drugimi statističnimi viri. IB revija, št. 1, letnik XXXV, str. 30 38. Stanovnik, Tine (1986): Household energy consumption in Slovenia: ten years after the first oil shock. Energy policy, vol.14, št. 3, str. 272-280. Stanovnik, Tine (1987): Appliance-specific electricity consumption in Slovene households. Energy Economics, vol.9, št. 1, str. 31-36. Stanovnik, Tine (1988): Analiza nakupov peči za ogrevanje z multinomnim logit modelom. Ekonomska revija, št. 2, str. 141-148. Stanovnik, Tine (1990a): Revščina - definicije, analize in implikacije za socialno politiko. IB: informativni bilten: revija za planiranje, št. 8-9, str. 18-128. Stanovnik, Tine (1990b): Automobile ownership in Yugoslavia. Transportation Research, vol. 24A, št. 2, str. 113-119. Stanovnik, Tine (1991a): Energija in življenjski standard slovenskih gospodinjstev v obdobju 1973-1988. IB, IB: informativni bilten: revija za planiranje, št.3-4, str.46-52. Stanovnik, Tine (1991b): Perception of poverty and income satisfaction. Journal of Economic Psychology, vol. 13, str. 57-69. Stanovnik, Tine (1993): Analiza socialnoekonomskega položaja slovenskih gospodinjstev v letih 1978, 1983 in 1988. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stanovnik, Tine (1995): Izobrazba, dohodek in socialnoekonomski status prebivalcev Slovenije. IB revija, št. 8-9, str. 39-50. Stanovnik, Tine (1997): The returns to education in Slovenia. Economics of Education Review, vol. 16, št. 4, str. 443-450. Stanovnik, Tine in Mitja Čok (2009): Changes in household income, income inequality and poverty: a comparative overview. V Stǎnculescu M. and Stanovnik T. (ur.), Activity, incomes and social welfare : a comparison across four new EU member states, Public policy and social welfare, vol. 33, str. 231-267. Farnham, Burlington: Ashgate. Stanovnik, Tine, in Nataša Kump (2003): Socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva v Sloveniji. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stanovnik, Tine, in Nataša Kump (2005): Vpliv pokojninske reforme na socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stanovnik, Tine, in Nataša Kump (2007): Vpliv pokojninske reforme na socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stanovnik, Tine, in Nataša Kump (2008): Socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva v Sloveniji. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stanovnik, Tine in Nataša Kump (2009): The transition process and changes in income, income inequality and poverty : the case of Slovenia. V Stǎnculescu M. and Stanovnik T. (ur.), Activity, incomes and social welfare : a comparison across four new EU member states, Public policy and social welfare, vol. 33, str. 59-88. Farnham, Burlington: Ashgate. Stanovnik, Tine, in Nada Stropnik (1995a): Dohodkovni položaj slovenskih gospodinjstev (raziskovalno poročilo). V Tine Stanovnik in Stanka Kukar: Medgeneracijski transferji dohodka v Sloveniji. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana, str. 21-39. 11

Stanovnik, Tine, in Nada Stropnik (1995b): Dohodkovni položaj slovenskih gospodinjstev. V: Statistika dela, delovnih in življenjskih pogojev (zbornik referatov 5. mednarodnega statističnega posvetovanja, Radenci 95, 27-29. novembra 1995). Statistični urad Republike Slovenije in Statistično društvo Slovenije, Ljubljana, str. 196-214. Stanovnik, Tine, in Nada Stropnik (1995c): Income distribution and poverty among Slovenian households. 10th annual meeting of the European Society for Population Studies, Uppsala. Stanovnik, Tine, in Nada Stropnik (1996): Dohodki in dohodkovna neenakost v Sloveniji in drugih državah na prehodu. IB revija, let. 30, 3-4, str. 3-23. Stanovnik, Tine, in Nada Stropnik (1998a): Impact of Social Transfers on Poverty and Income Inequality in Slovenia: A Comparison between the Pre-Transition and the Post-Transition Period. Institute for Economic Research, Ljubljana. Stanovnik, Tine in Stropnik Nada (1998b): Study on Minimum Costs of Living. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana (v slovenskem prevodu: Raziskava o minimalnih življenjskih stroških. Končno poročilo). Stanovnik, Tine in Nada Stropnik (1999a): Economic well-being of the elderly in Slovenia. Statistics in Transition, vol. 4, št. 1, str. 59-78. Stanovnik, Tine in Nada Stropnik (1999b): Economic Well-Being of the Elderly and Pension Reform in Slovenia. Working Paper, št. 2, Institute for Economic Research, Ljubljana. Stanovnik, Tine in Nada Stropnik (2000a): Income Distribution and Poverty in Slovenia. V Sandra Hutton in Gerry Redmond (ur.): Poverty in Transition Economies, Routledge, London in New York, str. 154-172. Stanovnik, Tine, in Nada Stropnik (2000b): Slovenia: Income Stability in a Turbulent Period of Economic Transition. V Tine Stanovnik, Nada Stropnik in Christopher Prinz (ur.): Economic Well-Being of the Elderly: A Comparison Across Five European Countries. Ashgate, Aldershot, str. 135-179. Stanovnik, Tine, Nada Stropnik in Christopher Prinz (ur.) (2000): Economic Well-Being of the Elderly: A Comparison Across Five European Countries. Ashgate, Aldershot. Stanovnik, Tine, Marjan Zorko in Hedvika Usenik (1996): Analiza demografskega, ekonomskega in socialnega položaja upokojencev v Sloveniji v obdobju 1978-1993. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stropnik, Nada (1997a): Revščina v Sloveniji: Posledica ekonomske tranzicije. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stropnik, Nada (1997b): Poverty in Slovenia: a consequence of economic transition. Institute for Economic Research, Ljubljana. Stropnik, Nada (2002a): Življenjski pogoji spodnjega srednjega razreda. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stropnik, Nada (2002b): Social exclusion and poverty: Slovenia. Referat na konferenci The modernisation of social protection in Candidate Countries: new opportunities and challenges for the European Union. Bruselj, 5.- 6. december 2002. Dostopno na http://europa.eu.int/comm/employment_social/news/2003/jan/slovenia_en.pdf; oziroma http://europa.eu.int/comm/employment_social/news/2003/jan/conf_en.html). Stropnik, Nada (2002c): Ekonomski položaj mladih družin v Sloveniji. V Mirjana Ule et al.: Ekonomsko socialni položaj mladih družin v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Inštitut za družbene vede, Center za socialno psihologijo, Ljubljana. 12

Stropnik, Nada (2005): Materialna kakovost življenja otrok in mladine. V Andreja Črnak-Meglič (ur.): Otroci in mladina v prehodni družbi. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za mladino, Ljubljana, in Aristej, Maribor, str. 57-78. Stropnik, Nada (2006): Material Quality of Life of Children and Young People. V Andreja Črnak-Meglič (ur.): Children and Youth in the Transitional Society. Ministry of Education and Sport, The Slovenian Office for Youth, Ljubljana; in Aristej, Maribor, str. 57-76. Stropnik, Nada, Matej Gregorčič, Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Uroš Rozman, Brigita Bočkaj in Irena Dobrila (2009): Minimalni življenjski stroški. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana. Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008a): Slovenia. V J.C. Vrooman (ur.). Poor elderly in the EU's new member states. Bruselj: CEPS/ENEPRI, str. 137-167. Dostopno na http://shop.ceps.eu/bookdetail.php?item_id=1753. Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008b): Income and poverty among the elderly in the New Member States: a cross-comparative analysis. V J.C. Vrooman (ur.). Poor elderly in the EU's new member states. Bruselj: CEPS/ENEPRI, str. 3-43. Dostopno na http://shop.ceps.eu/bookdetail.php?item_id=1753. Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008c): Primerjava relativne revščine in materialne deprivacije v Sloveniji. Varuh, št. 12, str. 6. Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008č): Primerjava relativne revščine in materialne deprivacije v Sloveniji. Referat na posvetu "Revščina in človekove pravice", Ljubljana, 20. maja 2008. Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008d): Relationship between Poverty and Material Hardship of the Elderly in the European Union. Poster na European Population Conference, Barcelona. Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008e): Relativna revščina in materialna deprivacija v Evropski uniji. Vabljeno plenarno predavanje na XIV. dnevih Socialne zbornice, Portorož, 20.-21. november 2008. Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2008f): Relativna revščina in materialna deprivacija v Evropski uniji. Socialni izziv, let. 14, št. 28, str. 8-14. Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2009a): Income and poverty position of the elderly in the new EU Member States. Sixteenth International Research Seminar on Issues in Social Security : Social Security, Poverty and Social Exclusion in Rich and Poor Countries. Sigtuna, Švedska, 16. 18. junij 2009. Stropnik, Nada, in Nataša Kump (2009b): Spremembe v obsegu in globini relativne revščine, subjektivni percepciji revščine in dohodkovni neenakosti v Sloveniji v obdobju 1997 2007. Slovenski regionalni dnevi 2009: Razvojni izzivi Slovenije. Otočec, 24.-25. september 2009. Stropnik, Nada, in Tine Stanovnik (1996a): Ekonomski položaj gospodinjstev/družin z otroki in problemi revščine. V Vojnovič, Maja (ur.): Situacijska analiza o položaju otrok in družin v Sloveniji, 1995. Slovenski odbor za UNICEF, Ljubljana, str. 38-48. Stropnik, Nada, in Tine Stanovnik (1996b): The economic situation of households/families with children and incidence of poverty. V Situation Analysis of the Position of Children and Families in Slovenia, 1995. Slovenian Committee for Unicef, Ljubljana, str. 40-50. Stropnik, Nada, in Tine Stanovnik (1996c): Income distribution and poverty in Slovenia and other countries in transition. 9th International Symposium on Social Development, Oporto. Stropnik, Nada, in Tine Stanovnik (2002a): Combating Poverty and Social Exclusion - Volume 2, A Case Study of Slovenia. International Labour Office, Budimpešta. Stropnik, Nada, in Tine Stanovnik (2002b): Boj proti revščni in socialni izključenosti 2. knjiga, Primer Slovenije. Mednarodna organizacija dela, Budimpešta. 13

Stropnik, Nada, in Tine Stanovnik (2004): La combat contre la pauverté et l'exclusion sociale tome 2: La Slovénie. Bureau International du Travail, Budimpešta. Verbič, Miroslav, in Tine Stanovnik (2006): Analysis of subjective economic well-being in Slovenia. Eastern European Economics, vol. 44. št. 2, str. 60-70. 14