DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ-ISO STANDARDI 26000 Amira Fajić amira.fajic@strabag.com Povzetek V samem začetku prispevka se srečamo s pomenom družbene odgovornosti. Našteli smo področja, ki jih zajemajo omenjeni standardi ter jih na kratko predstavili. Podrobno predstavimo prihajajoče Iso standarde 26000, ki predstavljajo novost na omenjenem področju v letu 2010. Sledi družbena odgovornost na področju Slovenije. Da začnejo podjetja upoštevati načela družbene odgovornosti, morajo skozi nekaj osnovnih korakov, ki so podani na koncu. Veliko držav uvaja programe stimuliranja družbene odgovornosti podjetij, da bi ravnali v skladu z interesi vseh udeležencev v okolju, vendar je še vedno majhen procent podjetij, ki se resnično udejstvujejo v skladu z družbenimi kodeksi. Ključne besede: družbena odgovornost, podjetje, novost, Iso standardi 26000, interesi udeležencev 1. Pojem družbene odgovornosti O družbeni odgovornosti smo govorili že v 20. stoletju, ko je izšla knjiga Družbena odgovornost poslovneža (Social Responsibilities of the Businessman). Archie B. Carroll (1979) navaja Howarda Bowena za začetnika moderne teorije. Njegovo delo izide leta 1953 (Carroll v Dickson in Eckman 2006, 179) in govori o družbeni odgovornosti poslovnežev, kasneje pa se spremeni v družbeno odgovornost podjetij (Rejc, 2004, str. 503). Jančič (1999, 114) pravi, da so deležniki vsi tisti, ki imajo kakršnekoli odnose s podjetjem, so povezani z njegovo politiko in prakso, nanj vplivajo ter imajo delež v podjetju, ki ni nujno lastništvo. Komisija evropskih skupnosti je družbeno odgovornost korporacij opredelila kot koncept, kjer podjetja na lastno iniciativo skrbno delujejo na družbenem in okoljevarstvenem področju, v okviru svojega vsakdanjega poslovanja ter sodelovanja z akterji v svojem okolju (COM 347, Brussels, 2002, str. 5). Definicija Svetovnega gospodarskega sveta za trajnostni razvoj (World Business Council on Sustainable Development) trdi, da je družbena odgovornost podjetij njihova zavezanost, da se bodo vedli v skladu z etičnim kodeksom in se usmerjali v gospodarski razvoj, hkrati pa izboljšali kakovost življenj delavcev in njihovih družin ter lokalne skupnosti in širše družbe (Elecras Nova, 2006). 321
Jaklič v svojem delu navaja, da je družbeno odgovorno podjetje tisto, ki se obnaša odgovorno do vseh subjetkov delujočih v njegovem okolju. To pomeni biti odgovoren do vseh, primarnih in sekundarnih interesnih skupin (Jaklič, 1999, str. 276). Center za razvoj slovenskih virov opredeljuje družbeno odgovornost podjetništva kot zadovoljevanje potrošnikovih potreb ob sočasni skrbi za zaposlene, dobavitelje in celotno skupnost. Skrb za vse udeležence v delujočem okolju ni nič novega. Veliko podjetij že od nekdaj skrbi za svoje zaposlene, se udejstvuje v skupnosti, kjer delujejo ter se zavzemajo za varovanje okolja. Na žalost pa na slovenskih tleh odgovornost do družbe šele začenja svojo pot. Evropska komisija je prevzela glavno vlogo pri promociji družbene odgovornosti, saj verjame, da je to eden od načinov dviga konkurenčnosti podjetja ter trajnostne rasti. Glavni namen družbene odgovornosti ni samo konkurenčnost temveč tudi skrbeti za druge, prispevati k reševanju družbenih in okoljskih težav in s tem višati splošno blaginjo. Družbena odgovornost pomaga uresničevati cilje Evropske Unije o povečevanju konkurenčnosti podjetij, doseganju odličnosti in oblikovati trajnostno družbo. Podjetje si uspešnost na dolgi rok zagotovi z urejenimi odnosi vodilnih do podrejenih, z odnosi med zaposlenimi, na drugi strani pa z urejenimi odnosi do poslovnih partnerjev in svojih potrošnikov. 1.1. Piramida družbene odgovornosti Večanje zanimanja za družbeno odgovornost podjetij pripisujemo spoznanju, da so zaradi nepravilnega delovanja tržnih mehanizmov povzročili tržno neravnovesje. Nasprotni si interesi med različnimi skupinami udeležencev povzročajo nepopolno delovanje trga in tako ne zagotavljajo sočasne maksimizacije koristi vseh, ki so prispevali k dolgoročni rasti podjetij (Jaklič, 1999). Pri udejanjanju družbene odgovornosti se sprašujemo komu nameniti večji pomen, kako zadovoljiti interese ene osebe brez zmanjšanja deleža koristi drugega udeleženca. Katere interese vključiti v temeljne funkcije podjetja? Kolikšni bodo stroški na račun povečanja družbene odgovornosti podjetja? Zaradi političnih, informacijskih in etičnih ovir je težko oblikovati enoten sistem koristnosti deležnikov (Mygind, 2004, str. 463-466). Jaklič je predstavil piramido družbene odgovornosti (slika 1), razdeljeno v štiri stopnje, ki bi posameznim podjetjem pomagala pri njihovih odločitvah (Jaklič, 1999, str. 277). 322
Slika 1. Piramida družbene odgovornosti podjetja Filantropska odgovornost Etična odgovornost Zakonska odgovornost Ekonomska odgovornost Vir: Jaklič (1999, str. 277-280) Ekonomska odgovornost je postavljena na vrh in pomeni temelj za izvajanje vseh ostalih odgovornosti. Ekonomsko neodgovorno podjetje je tisto, ki posluje z izgubo. Vsako podjetje mora ravnati v skladu z zakoni države, v kateri deluje. Zakonsko neodgovorno podjetje je tisto, ki deluje v nasprotju z zakonom in njegovimi predpisi. Etična odgovornost je dodatek zakonski odgovornosti. Vsebuje vse aktivnosti, ki jih od podjetja pričakuje družba, vendar niso urejena z zakoni. Etično neodgovorno podjetje je tisto, ki posluje neetično. Na vrhu je filantropska odgovornost, ki pomeni razne aktivnosti fakultativne narave. To so razne donacije, prispevki, sponzorstva. Če podjetje sodeluje pri teh aktivnostih, še ne pomeni, da je neodgovorno (Jaklič, 1999, str. 277). 1.2. Področja uvajanja družbene odgovornosti Družbena odgovornost deluje na različnih področjih, ki so odvisna od posameznega podjetja. Neizvedljivo je pokrivati vsa področja družbene odgovornosti. Pri osnovanju družbene strategije je potrebno prepoznati ključne notranje in zunanje dejavnike, ter definirati kakšen je prispevek posameznega dejavnika k učinkovitosti ali neučinkovitosti podjetja (Electras Nova, 2006). Področja uvajanja: Trg: zadovoljstvo potrošnikov, plačilna disciplina, sodelovanje z dobavitelji, odnosi z konkurenti, kakovost in varnost izdelkov, etično promoviranje, pravična trgovina-fair trade, družbeno odgovorno investiranje, Naravno okolje: učinkovita in varčna poraba energetskih virov (obnovljivih, neobnovljivih), ravnanje v skladu z določili naravnovarstvenih zakonov, skrb za odpadke, 323
pline, izdelke, embalažo in s tem preprečevanje onesnaževanja okolja, spodbujanje recikliranja in uporaba recikliranega materiala, izobraževanje zaposlenih o varstvu okolja. Notranje okolje v podjetju: ustvarjanje dobre delovne klime, zdravo in varno delovno okolje, enakost med vsemi zaposlenimi, skrb za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, socialna varnost zaposlenih, štipendiranje, preprečevanje diskriminacije, preprečevanje korupcije, odpravljanje absentizma in fluktuacije. Lokalna skupnost: zavzemanje za razvoj skupnosti, širitev podjetja, dobri odnosi z oblastmi, sodelovanje pri načrtih vlade in gospodarstva, sodelovanje s šolami in univerzami, seznanjanje okolja z razmerami v podjetju. Država, kjer podjetje deluje: plačevanje davkov, zagotoviti etičnost pri prenosu mednarodnih dobičkov. Dobrodelnost, sponzorstvo: finančne donacije, nefinančne donacije in razne aktivnosti, kot so prostovoljno delo zaposlenih v skupnosti, sodelovanje z nevladnimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi, lastno organiziranje projektov. Človekove pravice: ravnanje skladno z zakonodajo, sodelovati z udeleženci in spoštovati temeljne človekove pravice. 2. Standardi družbene odgovornosti Spodaj naštevamo nekaj standardov, ki trenutno urejajo družbeno odgovornost v svetu in pri nas (Electras Nova, 2006): AA1000-AccountAbility 1000: oblikovan leta 1995 v Angliji s strani ISEA-Institute for Social and Ethical Accountability. Da si podjetje zagotovi določeno kvaliteto mora upoštevati procesne standarde, ki jih uporabi pri računovodstvu, reviziji in poročanju o družbeni odgovornosti. DJSI-Dow Jones Sustainability Indexes: prvi globalni indeksi ustanovljeni leta 1999, ki spremljajo finančne učinke vodilnih svetovnih podjetij, ki stremijo k trajnostnemu razvoju. Certifikat Družini prijazno podjetje: zagotavlja kratkoročne in dolgoročne pozitivne učinke združevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenega, ki se odraža na zmanjševanju bolniških odsotnosti, fluktuacije, nezgod, povečevanju zadovoljstva, motivacije, pripadnosti. V Sloveniji si je do sedaj certifikat Družini prijazno podjetje pridobilo 60 podjetij. EMAS-Eco-Management and Audit Scheme: namenjen spodbujanju primernejšega ravnanja z okoljem in obveščanju javnosti o vplivu njihovega delovanja na okolje. Hkrati pa pomeni priložnost za pozitivno promocijo podobe podjetja pri kupcih, dobaviteljih, okolici, pogodbenikih, zaposlenih. EU Eco-Label: certifikacijska shema za okolje prijaznejše izdelke in storitve. FTSE4Good: namenjen merjenju učinkov podjetja, ki izpolnjujejo svetovne standarde družbene odgovornosti podjetij ISO 14001: sistem ravnanja z okoljem, obravnava celotno obvladovanje okoljskih vidikov proizvodnje in storitvene dejavnosti, uravnavanje stroškov, učinkovito izkoriščanje virov, skrb za preprečevanje onesnaževanja, aktivnosti pri zahtevah poslovnih partnerjev, lastnikov organizacije, ustanoviteljev. 324
OHSAS 18001: sistem ocenjevanja poklicnega zdravja in varnosti zaposlenih. Podjetja, ki impelmentirajo ta standard v svoje poslovanje, zmanjšujejo tveganje za nastanek delovnih nezgod, poklicnih bolezni v obratih. Unated Nations Global Compact: svetovna mreža za družbeno odgovornost, ki deluje pod okriljem Združenih narodov. Leta 2000 uvede načela poročanja o družbeni odgovornosti podjetij. 3. Iso standardi 26000 V letu 2010 naj bi stopil v veljavo nov standard ISO 26000, ki naj bi podjetju omogočil celoten pogled nad poslovanjem. Usmerjen bo v trajnostni razvoj organizacij, njihovo odgovornost do kupcev blaga in storitev, odgovornost do zaposlenih, skupnosti in okolja v katerem delujejo. Z uporabo standardov podjetja upajo, da si bodo zagotovila stabilnejše poslovanje. Zadovoljni zaposleni s podporo skupnosti in upoštevanju naravnih virov omogočajo organizaciji lažje delovanje in dolgoročno stabilnejši prihodek. Novi standard ne bo obvezujoč, kljub temu pa strokovnjaki pričakujejo, da se bo v prihodnjih petih letih uveljavil v vsaj 50 slovenskih podjetjih (Hafner, 2007). Gospodarska zbornica na Štajerskem pravi, da bo Standard uporaben za vse velikosti in vrste organizacij in v različno razvitih državah. Vseboval bo navodila in ne zahteve. Vključil bo dobre prakse, ki so jih razvile obstoječe javne in zasebne družbeno odgovorne institucije. Vseboval bo deklaracije in konvencije Združenih narodov in njihovih članic ter Mednarodne organizacije dela (ILO). V standard je vpetih 6 ključnih kategorij: industrija, vlada, zaposleni, potrošniki, nevladne organizacije in drugi. Na strani ISO (International Organization for Standardizaton) navajajo, da bo uvedba ISO stanarda 26000 pomenila dodano vrednost že obstoječim uredbam na področju družbene odgovornosti, razširila razumevanje in implementacijo družbene odgovornosti. Poskrbel bo za trajnostni razvoj organizacije, ki ne pomeni le zagotovitev proizvodov in storitev, ki zadovoljujejo stranke, brez ogrožanja okolja, ampak delovanje na družbeno odgovoren način. Iso standardi vsebujejo: Predgovor Predstavitev Področje uporabe Pogoji in opredelitve Razumevanje družbene odgovornosti Načela družbene odgovornosti Spoznanje družbene odgovornosti in vključevanje interesnih skupin Smernice o socialnih temah, ki pomenijo ključno odgovornost Smernice za vkljlučevanje družbene odgovornosti v celotni organizaciji Priloga A: prostovoljne pobude in orodja za družbeno odgovornost Priloga B: skrajšani izrazi Bibliografija ISO 26000 bo združil mednarodno znanje in izkušnje o družbeni odgovornosti. Kaj Iso standardi 26000 pomenijo, katera vprašanja mora organizacija obravnavati, da lahko deluje na družbeno odgovoren način in katere so najboljše prakse na področju družbene odgovornosti. Lahko jih 325
označimo kot orodje, ki bo omogočilo organizacijam, da se premaknejo iz dobrih namenov do prave akcije (ISO, SR, 2010). 4. Družbena odgovornost podjetij na slovenskih tleh Ravnati v skladu z družbeno odgovornostjo nam prinaša več prednosti. To je lahko pomoč tistim z manj znanja na področju odgovornosti in manj strokovnega kadra, večjo transparentnost, primerljivost, možnost izbire poslovnih partnerjev in projektov, boljše komuniciranje. V Sloveniji so najbolj pogosti standardi za sistem vodenja kakovosti ISO 9001:2000, sistem ravnanja z okoljem ISO 14001:2004 in sistem za vodenje varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001:1999. Do konca lanskega leta so izdali 2.213 potrdil kar pomeni, da zanimanje za uvajanje standardov vsako leto narašča (Hafner, 2007). Ker je družbena odgovornost eden izmed dejavnikov dviga konkurenčnosti podjetja, pa tudi lokalnih in regionalnih skupnosti, so se začeli izvajati projekti, ki bodo spodbujali družbeno odgovornost tudi na Slovenskem. Center razvoja človeških virov (RČV) in angleški partner Business Inovation Centre s pomočjo sredstev Evropske Unije izvajata projekt»crs-code to Smart Reallity«s katerim želita osveščati pomembnost družbene odgovornosti v Sloveniji ter ustanoviti podporno območje za razvoj družbeno odgovornega podjetništva, predvsem malih in srednje velikih podjetij. Projekt»CRS-Code to Smart Reallity«nudi: Malim in srednje velikim podjetjem: dostop do informacij o družbeni odgovornosti, metode uvajanja, standardi, dobre in družbeno odgovorne prakse, izmenjavo izkušenj in dobrih praks z drugimi podjetji, svetovno pomoč pri uvajanju družbene odgovornosti. Podjetniškim svetovalcem: izbor člankov, priročnikov o družbeni odgovornosti, modularni program za usposabljanje, vključitev v mrežo svetovalcev za družbeno odgovornost. 5. Kako postati družbeno odgovorno podjetje? Prvi korak na poti do družbene odgovornosti je analiza obstoječega stanja v podjetju. Družbeno dolžnost je potrebno umestiti v vizijo podjetja, poslanstvo, vrednote, filozofijo in strateške cilje. Pregledati področja, kjer se družbena odgovornost že izvaja in opredeliti orodja ter ključne udeležence. V drugem koraku želimo analizirati priložnosti in tveganja podjetja na okolje in družbo. Ugotavljamo vplive podjetja na zunanje udeležence. Sledi oblikovanje strategije družbene odgovornosti in sestava programa za njen razvoj. V zadnji fazi se opredelijo konkretni projekti in določi način pretoka informacij (interno in eksterno). Na koncu preverjamo in ocenjujemo dosežene rezultate (Electras Nova, 2006). Za pripravo dobrega načrta uvajanja družbene odgovornosti se mora podjetje zelo dobro poznati. Vedeti mora, kdo so ključni udeleženci v njegovem okolju poslovanja, saj so oni tisti, s pomočjo katerih si bo zagotovil razvoj in dolgotrajni obstoj. Poznavanje njihovih potreb in želja ter zadovoljevanje le teh, bo podjetju prineslo stabilno umestitev v okolje. 326
Zaključek Vedno več podjetij prihaja do spoznanja, da je njihova uspešnost in dolgotrajni razvoj neposredno povezan s prosperiteto družbene skupnosti, v kateri delujejo. To so kupci, zaposleni, dobavitelji in druge pomembne skupine. Zavedamo se, da s svojim delovanjem vplivamo na naše okolje. Zmanjšujemo zaloge obnovljivih in neobnovljivih virov, uporabljamo embalažo, ki je ni moč reciklirati, onesnažujemo. Posledično se vedno več podjetij usmerja k družbeno odgovornemu delovanju, v tem pa jim pomagajo številne organizacije. Odgovorne ustanove usmerjajo podjetja z raznimi projekti in delavnicami. Družbeno odgovorno se moramo začeti vesti prav vsi, ne samo podjetja, tudi mi, posamezniki z lastnim ravnanjem do okolja in odnosom do drugih udeležencev, da bi lahko kot skupek dejavnikov napredovali kot skupnost in država. Literatura Dickson, Marsha A. in Molly Eckman. 2006. Social Responsibility: The Concept as Defined by Apparel and Textile Scholars. Clothing and Textiles Research Journal 24 (3):178-191. Jaklič, Marko. 1999. Poslovno okolje podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Jančič, Zlatko. 1999. Celostni marketing. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Mygind, Niels. Usklajevanje interesov različnih deležnikov v podjetju: Družbena odgovornost farmacevtskega podjetja Novo Nordisk. V: Prašnikar, Janez (ur.): Razvojnoraziskovalna dejavnost ter inovacije, konkurenčnost in družbena odgovornost podjetij. Časnik Finance, Ljubljana, 2004, str. 463-466 Rejc, Adriana. Balanced Scorecard: Kritična ocena z vidika družbene odgovornosti. V: Prašnikar, Janez (ur.): Razvojnoraziskovalan dejavnost ter inovacije, konkurenčnost in družbena odgovornost podjetij. Časnik Finance, Ljubljana, 2004, str. 503-514 Viri Center razvoja človeških virov: Načrti uvajanja družbene odgovornosti. 18.10.2010. http://www.center-rcv.org/index.php?id=1405. Commission of the European Communities. Communication from tree Commission concerning Corporate Social Responsibility. A business contribution to Sustainable Development. COM (2002) 347 FINAL, Brussells http://www.cmepius.si/files/cmepius/userfiles/grundtvig/gradivo/ucinkovitost_in_pravicnost_v_ EU_sistemih_IU.pdf Electras Nova.10.03.2009. hhtp://www.electras-nova.eu/. Hafner, Andraž. 2007. Standard ISO 26000 bo podjetjem zagotovil trajnostni razvoj. Finance. 25.01., let. 17, Ljubljana. http://www.siq.si/fileadmin/siqnew/objave/standard_iso_26000.pdf. ISO-International Organization for Standardization. Kaj so ISO standardi 26000? 17.05.2009. http://isotc.iso.org/livelink/fetch/2000/2122/830949/3934883/3935096/home.html?nodeid=44512 59&vernum=0. 327