UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov PLANIRANJE IN ORGANIZIRANJE KADROV V MEDOBINSKI UPRAVI OBIN ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE Mentor: red. prof. dr. Jože Florjani Kandidat: Simona Koren Kranj, maj 2007

ZAHVALA Za pomo pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem mentorju dr.jožetu Florjaniu, Obini Lue, še posebej pa direktorju obinske uprave g.davidu Špehu za posredovanje literature in potrebnih podatkov, ki sem jih potrebovala za izdelavo diplomske naloge.

POVZETEK Tako v mestnih kot v ostalih obinah se trudijo, da bi bili imbolj uinkoviti pri opravljanju svojih obsežnih, strokovnih, upravnih in razvojnih nalogah. Tukaj pa pridemo do problema predvsem v manjših obinah, ker imajo premalo zaposlenih s specialnimi znanji, zato je najboljša rešitev ustanovitev Medobinske uprave. Kot v vsakem podjetju moramo tudi v Medobinski upravi planirati kadre, saj je od tega odvisna kakovost dela in delovanje služb. V diplomskem delu predstavljam planiranje kadrov v Medobinski upravi obin Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Obine že imajo ustanovljeno medobinsko upravo, ki deluje na dveh podrojih in sicer v Medobinskem inšpektoratu in Skupnem uradu za okolje in prostor. Ker se obseg nalog in projektov nenehno poveuje sem v diplomski nalogi na podlagi analize obstojeega stanja predlagala razširitev Medobinske uprave tudi na podroju financ, režijskega obrata, turizma in družbenih dejavnosti. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretini in praktini del. V prvem delu sem predstavila teoretina izhodiša na katerih temelji praktini del. Podrobneje sem opisala planiranje nalog za pridobivanje kadrov in predpise, ki jih moramo upoštevati pri planiranju ter metodologijo planiranja kadrov v skupni obinski upravi. V drugem praktinem delu pa sem analizirala obine po številu prebivalcev in povprenem številu zaposlenih v obinskih upravah ter zaposlene po stopnjah izobrazbe in delovnih nalogah v Zgornje Savinjski in Šaleški dolini. Glede na te zakljuke pa sem predlagala razširitev skupne obinske uprave. Kljune besede: planiranje kadrov, metodologija planiranja obina medobinska uprava obin

ABSTRACT As well in town communities as in other rural communities, authorities are trying its best to be as effective as possible in performing their extensive work concerning development, administrative and specialist tasks. The problems occur first of all in smaller communities, due to low number of employees who have special knowledge, therefore the best solution is establishing the inter-communities direction. As in every company, the cadre policy is needed to assure the high quality of work and efficient services linked to the direction. In this graduation thesis I present the cadre policy in inter-community directions of Zgornja Savinjska and Šaleška dolina. The inter-community direction is already founded and it functions in two fields in inter-community direction and Common office for environment and spatial planning. Due to extended work of the directorate, I have analysed the possibility of widening its field of activities to financial department, management, tourism and social sphere. The graduation work is split into a theoretical and practical part. In the first part, I have presented the theoretical origin of the practical work. I have thoroughly described the planning of the tasks for acquisition of new cadres and the regulation that have to be taken into the consideration during cadre planning in intercommunity directorate. In second, practical, part I have analysed the average count of inhabitants, average number of employees in community services, their grade of education and their tasks in different communities in Zgornje Savinjska and Šaleška dolina. According to my conclusions I have proposed the widening of inter-community directorate. Key words: -cadre policy - planning methodology - community - inter-community directorate

KAZALO 1 UVOD 6 1.1. PREDSTAVITV PROBLEMA 6 1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA 6 1.3. METODE DELA 6 2 TEORETINE OSNOVE 12 2.1. OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV 12 2.2. SPLOŠNO O PLANIRAJU 12 2.3. VEDA O KADRIH 13 2.4. PLANIRANJE KADROV 13 2.5. PLANIRANJE NALOG ZA PRIDOBIVANJE KADROV 16 2.6. PREDPISI, KI JIH MORAMO UPOŠTEVATI PRI PLANIRANJU 17 3 PREDSTAVITEV OBINE IN NJENIH NALOG 19 3.1. PREDSTAVITEV OBINE 19 3.2. NALOGE OBINE 19 3.3. ORGANI OBIN 20 3.3.1. OBINSKI SVET 21 3.3.2. ŽUPAN 21 3.3.3. NADZORNI ODBOR 21 3.4. OBINSKA UPRAVA 22 4 METODOLOGIJA PLANIRANJA KADROV V SKUPNI OBINSKI UPRAVI 23 5 USTANOVITEV ORGANA SKUPNE OBINSKE UPRAVE 33 5.1. MEDOBINSKA UPRAVA OBIN ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE 33 5.1.1. MEDOBINSKI INŠPEKTORAT SAŠA 33 5.1.2. MEDOBINSKI URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR 33 5.2. PREDLOG USTANOVITVE SKUPNE OBINSKE UPRAVE 34 6 ZAKLJUEK 38 7 LITERATURA IN VIRI 38 8 PRILOGE 39 9 KAZALO SLIK 45 10 KAZALO TABEL 46

1 UVOD 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA V Sloveniji imamo trenutno 193 razlino velikih obin od tega je 182 navadnih obin oz. vaških obin in 11 mestnih obin. Glede na velikosti obine, obsega nalog zaposlenih v obinski upravi in s tem povezanih stroškov nas pripelje do potreb po ustanavljanju skupnih obinskih uprav ter planiranju in organiziranju kadrov v skupnih obinskih upravah. Tukaj pridemo do problema kdo bo izbiral kadre, kdo jih bo razporejal, koliko jih bomo potrebovali, e jih bomo in kakšen profil kadra potrebujemo oz. kam jih bomo razporedili, namestili in kakšne bodo njihove naloge. 1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA Predstavitev vseh obin Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Mestna obina Velenje leži v vzhodnem delu Šaleške doline na nadmorski višini 396 m. Ima 33.600 prebivalcev. Osrednji del obine predstavlja dolinski del ob reki Paki. Ves vzhodni dolinski del Šaleške doline je urbaniziran, saj se je mesto, ki je po številu prebivalcev peto najveje v Sloveniji, v svojem razvoju zadnjih 50 let razširilo med nekdanjimi naselji in zaselki Škale, Stara vas, Staro Velenje, Šalek in Šmartno. Severno obrobje obine sega v hribovit svet, ki se razteza od Razborja do Graške Gore in preko prebojne doline Pake v Hudi luknji do Paškega Kozjaka. Vzhodna meja obine poteka po Dobrnskem podolju, preko potoka Pirešica, proti jugu na Ponikovsko planoto in Ložniško grievje, ki Šaleško dolino loujeta od Spodnje Savinjske doline. Zahodna meja obine razpolovi Šaleško dolino v smeri sever-jug na obmoju nekdanje vasi Preloge, kjer danes pod dolinskim dnom poteka v Premogovniku Velenje najintenzivnejši odkop lignita. Meja se nadaljuje po spodnjem toku potoka Velunja do podnožja Graške Gore. Središe obine je mesto Velenje, ki je izrazito industrijsko središe (Gorenje, Premogovnik Velenje, Vegrad, Esotech, ) in preraša v regionalni savinjsko-šaleški center z razvito trgovino in ostalimi upravnimi, izobraževalnimi ter drugimi dejavnostmi. Obinska uprava ima notranje organizacijske enote in sicer: - Urad župana in splošne zadeve, - Urad za gospodarske javne službe, - Urad za negospodarske javne službe, - Urad za gospodarstvo in finance, - Urad za stanovanjsko gospodarstvo, - Urad za notranjo revizijo. V upravi sta sistematizirani tudi dve notranje organizacijski enoti in sicer: - Urad za okolje in prostor SAŠA regije, - Medobinski inšpektorat. 6

V mestni obin Velenje je zaposlenih 91 uslužbencev. Obina Šoštanj je gospodarsko mono povezana sosednjim Velenjem. Ima 8.400 prebivalcev. V tej dolini se ob velikih gospodarskih družbah, kot so Gorenje, Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj, dobro razvijajo tudi manjši in srednji podjetniki. Na gospodarstvo pri njih dobro vpliva prihod Gorenja d.d., ki je odprlo svoj obrat, v katerem je zaposlenih približno 450 ljudi. Glede na velike gospodarske družbe bi si upala trditi, da je Šoštanj gospodarsko precej dobro razvit. Najbolj znane so Terme Topolšica, preostalo pa je predvsem izletniški turizem, zanimivo se je ustaviti na številnih kmetijah odprtih vrat ali kmekem turizmu. Šoštanju manjka manjših podjetij, ki bi stabilizirala lokalno gospodarstvo. Razumljivo je, da je termoelektrarna izrednega pomena, saj z elektrino energijo oskrbuje približno tretjino Slovenije. Poleg tega je TEŠ pomembno prispevala k razvoju istilnih naprav, njeni negativni vplivi na okolje so edalje manjši, kar je še posebej pomembno. Šoštanj je dokaz, da lahko velike industrijske družbe dobro delujejo v svojem okolju in mu tudi veliko vraajo. Šoštanj ima novo osnovno šolo. Ta objekt vsakomur, ki ga vidi, vzame sapo. Šola je svetla in prostorna in omogoa res odline pogoje za delo uencev in uiteljev. Gre za eno izmed vejih šol v Sloveniji, letos je vanjo vpisanih 754 uencev na matini šoli (61 na treh podružnicah). Morda Šoštanju manjkajo ravno srednja in mala podjetja. Še nekaj manjših in predvsem srednjih podjetij, ki bi stabilizirala tukajšnje gospodarstvo, predvsem pa zmanjšala odvisnost od prej omenjenih velikih gospodarskih družb. Z boljšo organiziranostjo zveze in nekaterih društev bi lahko ve naredili v turizmu, ker imamo res pogoje za to. Uprava Obine Šoštanj je enovita in ima 13,63 zaposlenih. Organizirani pa so na naslednjih podrojih: - Podroje za splošne zadeve, - Podroje za gospodarstvo, okolje in prostor, - Podroje za finance, - Podroje za družbene dejavnosti. Obina Mozirje je že od nekdaj bila središe za obrt oziroma rokodelstvo. V obini živi 6.350 prebivalcev. Tudi razne oblike trgovine so se uspešno razvijale. Premožnejši tržani so pogosto živeli od lesne trgovine, veliko tržanov od obrti, ostali pa so bili splavarji in žagarji, pa tudi lesnih posrednikov (barantaev) je bilo dosti. Na sodstvo v teh krajih spominja sramotilni kamen na Reici ob Savinji, ki je edini v Zgornji Savinjski dolini. Leta 1585 je škof Janez Tavar podelil Reici trške pravice. V kraju še danes stoji znameniti Tavarjev dvor. Krajevno ime izvira iz imena potoka, ki tee skozi kraj. Gospodarsko je bil kraj pred drugo svetovno vojno bolje razvit kot sedaj, poleg razvejane obrti je imel tudi usnjarsko industrijo, zelo dobro kmetijsko zadrugo in dale znano hranilnico. Zgodovinsko je Reica zelo zanimiva. Kot v vsej dolini so tudi tu imeli svojo posest plemenitaši Chagere, ki so obširno posestvo podarili oglejskemu patriarhu in Reica je ostala v njihovi lasti. V kraju so patriarhu zgradili dvorec, saj so bili pogosto tu. Ljubljanski škof Ivan Tavar (1580 1597) je dvorec obnovil ter kraju podaril trške pravice in nižjo sodstvo. 7

Obinska uprava ima notranje organizacijske enote in sicer: - Urad župana, - Oddelek za družbene dejavnosti, - Oddelek za gospodarske dejavnosti, - Oddelek za okolje in prostor. V upravi je zaposlenih 9 uslužbencev. Obina Nazarje je gospodarsko in zaposlitveno središe Zgornje Savinjske doline. V obini Nazarje živi 2.650 prebivalcev. Gospodarski razvoj kraja se je zael leta 1901 s postavitvijo prve industrijske žage, takrat druge po velikosti v Sloveniji, obseg lesne predelave pa je skozi desetletja z gradnjo novih proizvodnih obratov postopoma narašal. Leta 1930 je bila v Nazarjah zgrajena takrat najveja zabojarna v Sloveniji, v šestdesetih letih pa nov obrat stavbnega pohištva in žagalnica z lastno kotlovnico. Leta 1971 je bila zgrajena takrat najveja in najmodernejša tovarna ivernih ploš v državi, v zaetku osemdesetih pa še obrat za oplemenitenje ivernih ploš in proizvodnjo pohištva ter žagalnica za drobno hlodovino. Lesna industrija je skozi zgodovino doživljala številne organizacijske spremembe. Danes na omenjenem kompleksu deluje pet samostojnih gospodarskih družb z lesnopredelovalno dejavnostjo: Glin Žagarstvo, Glin IPP, Glin TIP Brest, Gorenje Glin in Peleti. Zelo uspešno in strokovno je v prejšnjem stoletju delovalo Gozdno gospodarstvo Nazarje, ki pa z denacionalizacijo gozdov v Zgornji Savinjski dolini izgublja nekdanjo vlogo ter se vse bolj povezuje z lesno industrijo. Leta 1970 se je v Nazarjah zaela proizvodnja malih gospodinjskih aparatov Gorenje. Tovarna se je postopoma širila in poveevala kapacitete. Leta 1993 jo je v celoti odkupil koncern Bosch Siemens in na tej lokaciji razvil kompetenni center za male gospodinjske aparate na motorni pogon. Podjetje BSH Hišni aparati je v zadnjem obdobju zaelo proizvajati tudi nekatere druge gospodinjske aparate in prevzelo prodajo velikih gospodinjskih aparatov za celotno obmoje bivše Jugoslavije. V Nazarjah je locirana tudi tovarna modne konfekcije Elkroj, katere zametki segajo v leto 1947, ko je bila v Mozirju ustanovljena obrtno storitvena delavnica. V nove poslovne prostore na Prihovi pri Nazarjah se je podjetje preselilo leta 1970. Skozi desetletja razvoja in izkušenj v modnem oblikovanju je Elkroj postal vrhunski proizvajalec modnih oblail. Na obmoju obine Nazarje poslujejo tudi številni subjekti malega gospodarstva, med katerimi po obsegu dejavnosti izstopajo Kovinoplastika Benda, Kovinska galanterija Cigale in Prevozništvo Pfeifer. S ciljem spodbujanja razvoja malega gospodarstva Obina Nazarje nartuje gradnjo obrtno-poslovne cone na Prihovi. Uprava Obine Nazarje je enovita in ima 3 zaposlene. Obina Gornji Grad leži v kotlinici v predgorju Savinjskih Alp pod Menino planino. Ima 2.600 prebivalcev. Kraj je upravno središe, veinoma agrarne okolice, ki jo sestavljajo hribovske vasice in osamljene višinske kmetije. Nekatere od njih se ukvarjajo s kmekim gostinstvom. Sam kraj daje umirjen videz, saj je industrijski 8

obrat, v katerem je zaposlenih nekaj sto domainov odrinjen na obrobje. Okolje je bilo poseljeno že pred dobrimi 3000 leti. Ko so v te kraje prišli Slovani so si uredili bivališe na bližnjem hribu, ki se od takrat imenuje Gradiše. Po ve stoletjih so njihovo dušno pastirstvo prevzeli benediktinski menihi. Ti so si v prvi polovici 12- tega stoletja zgradili samostan, ki je deloval 333 let. Proti koncu srednjega veka je bil Gornji Grad prikljuen h ljubljanski škofiji. Ob razpustitvi samostana je sodstvene pravice prevzela škofija. Zaradi te slavne preteklosti je bila gornjegrajska cerkev Sv. Mohorja in Fortunata vekrat prezidana. Sedanjo mogono podobo je dobila sredi 18-tega stoletja, ko so jo predelali v katedralo z najvejo prostornino in kupolo v Sloveniji. Poleg nje je ohranjen še del obrambnega obzidja, ki so ga naredili konec 16-tega stoletja. To je Štekl ali obrambni stolp. V njem so domaini uredili kar nekaj zbirk, ki so vredne ogleda. Obinska uprava Obine Gornji Grad je enovita in ima 4 zaposlene. Obina Ljubno leži na zaetku ozke soteske, po kateri tee reka Savinja, ki se vije iz osrja gora. Obina meji z obinami Mozirje, Gornji Grad, Lue in rno na Koroškem in ima 2.680 Prebivalcev. Zaradi svoje izredne lege je obina Ljubno izhodiše za številne lepe in zanimive planinske poti, obiskovalcem pa nudi tudi prijetne izlete po okolici. Od naravnih znamenitostih velja omeniti na prvem mestu Tirske Pei. To so preko 100m visoke apnenaste stene na jugovzhodni strani planote Golte. Tu uspeva znailna termofilna flora, v previsnih peinah pa skoraj vsako leto gnezdijo orli. Druga zelo pomembna naravna znamenitost je greben Smrekovec Komen. To je andezitni hrbet, ki je ostal kot rezultat miocenskega vulkanizma. Vrhovi grebena so zaobljeni in zaradi neapnenaste, kisle podlage veinoma porašeni z rastlinami, ki jih drugje v Kamniško Savinjskih Alpah ni. Na Ljubnem ob Savinji imajo prireditve, ki so vredne ogleda. V zaetku leta potekajo tekmovanja v smuarskih skokih, 19. marca je Jožefov sejem, meseca marca je cvetna nedelja, kjer lahko obudujemo ljubenske butare, potice ali presmece. Ta prireditev vsako leto dobiva vse veje število obiskovalcev od vsepovsod. Vsak cvetno-nedeljski izdelek je vreden pozornosti in obudovanja. Najveja prireditev pa je Flosarski bal, ki poteka prvo nedeljo v avgustu. To je etnografska prireditev, kjer poteka prikaz flosarskih navad, dela in obiajev. Prireditev spremljajo tudi razne športne dejavnosti. Pri njih si lahko ogledate Flosarsko zbirko, ki je na ogled v muzeju, v središu Ljubnega. Ogledate si lahko tudi romarsko cerkev sv. Franiška Ksaverja v Radmirju, ki slovi po svoji opravi in zakladnici, z zbirko daril in mašnih plašev iz 18. stoletja. Med drugimi je enega od mašnih plašev darovala tudi Marija Terezija. Obina nudi tudi pestro gostinsko ponudbo. Gostiša lahko gostu poleg dobre in domae hrane ponudijo tudi prijeten ambient za sreanja vejih skupin, nudijo pa tudi prenoiša. Obinska uprava Obine Ljubno je enovita in ima 6 zaposlenih. Obina Lue. Lue so tipina predalpska vasica, na nadmorski višini 522 metrov, stisnjena med sotoje Lunice in Savinje, pod mogono Raduho, porasel Rogatec in zakraselo Dleskovškovo planoto. Obina Lue obsega 109 km2 predalpskega in 9

alpskega sveta, kar 89% površine pa pokrivajo gozdovi. Na obmoju obine živi 1.600 prebivalcev. Okoliške zaselke Konjski vrh, Krnico, Podvežo, Podvolovljek, Raduho in Strmec veji del sestavljajo samotne kmetije na strmih pobojih. Kmetijstvo je pomemben dejavnik in soustvarjalec okolja. Veina kmetij v Luah kmetuje sonaravno. Ljudje na tem obmoju že stoletja živijo in delajo z naravo. Planinstvo, gorsko vodništvo, ob tem pa tudi turizem na kmetijah ima tod že dolgoletno tradicijo. Ohranjeno naravno okolje in kulturno izroilo naših prednikov so nedvomne primerjalne prednosti Lu in okolice. Dobro ohranjeni so viri in navade, ki izhajajo iz gozdarske tradicije. Najbolj obiskana med turistinimi zanimivostmi je Snežna jama v Raduhi, ki predstavlja svojstven biser visokogorskega krasa. Lue so se vrsto let ponašale z nazivom najlepše urejenega turistinega kraja, kar pa je bila samo krona dobremu sodelovanju med turistinimi ponudniki in drugimi domaini pri organizaciji prireditev (Luki dan) in urejanju okolice. Med nastanitvenimi objekti prevladujejo turistine kmetije, le malo je ponudnikov apartmajev, eprav je zanimanje zanje precejšnje. Turistine postelje so v penzionu, v zasebnih sobah, planinskih domovih. Na obmoju je en avtokamp. Sedemnajst turistinih ponudnikov razpolaga s preko 280 ležiši. Kar 40% ležiš pa je v dveh planinskih postojankah. Obnovljene kaše, mlini, žage in druge etnološke zanimivosti se s pomojo zavednih domainov vztrajno upirajo zobu asa. Tradicionalne kulinarine posebnosti Lu in ostalih delov Zgornje Savinjske doline se še pogosto znajdejo na mizah domaij, turistinih kmetij in gostinskih obratov. Veliko je idej in nartov za ponovno oživitev turizma v Luah. Dobri obeti so v aktivnem preživljanju prostega asa ob športno rekreacijskih aktivnostih. Lepo tržno nišo pa predstavlja tudi ribolov. Obinska uprava Obine Lue je enovita in ima 3 zaposlene. Obina Solava je najmanjša obina po številu prebivalcev, saj jih ima samo 540. Med oarljivo lepe krajinske posebnosti Alp spada tudi Solavsko. S to skupno besedo povezujemo dolinski svet Solave, Logarske doline, Matkovega in Robanovega kota ter kraljestvo gorskih kmetij, celcev, raztresenih visoko pod Olševo in Raduho, nad Matkovim in Robanovim kotom. Solavsko obmoje leži ob skrajnem zgornjem toku reke Savinje in je okrog in okrog obdano z gorami. Olševa je del Karavank in zapira Solavsko s severne strani, na vzhodu, jugu in zahodu pa doline obdajajo preko 2000 m visoki vršaci Savinjskih Alp z Raduho, Ojstrico, Planjavo, Brano, Rinkami, Skuto in Mrzlo goro. Visokogorski alpski svet narekuje klimatske razmere, zime so obiajno razmeroma dolge in hladne, poletja pa prijetno topla. Preko 70-odstotkov površine pokrivajo gozdovi. V njih najdemo najve smreke in bukve, v manjši meri pa so prisotni tudi jelka, bor in macesen, ki raste do zgornje gozdne meje. Nad njo uspeva rušje ter gorske trate. Ljudje se tukaj ukvarjajo z gozdarstvom, kmetijstvom in obrtjo, vedno bolj pa tudi s turizmom. Naravne danosti in ohranjena naravna ter kulturna dedišina so ob skladnem trajnostnem razvoju obmoja velike primerjalne prednosti v sonaravnem turizmu. Obinska uprava Obine Solava je enovita in ima 4 zaposlene. 10

1.3. METODE DELA Na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega znaaja (uradno preišeno besedilo) ZDIJZ-UPB2 (Ur.l. RS, št. 51/2006) sem pridobila podatke na Službi vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v zvezi s skupnimi obinskimi upravami, organizaciji in številu zaposlenih na obinah v Sloveniji. V pomo so mi bili tudi pooblašenci za dostop do informacij javnega znaaja v Zgornje Savinjskih in Šaleških obinah. 11

2 TEORETINE OSNOVE 2.1. OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV KADER: beseda kader izhaja iz francoske besede cadre - okvir esa in pomeni osnovni sestav nartno šolanih delavcev oziroma njihovo strukturo. Pojem je pri nas v rabi kot skupni izraz za vse delavce v podjetju ali organizaciji, ne glede na njihovo strukturo, stopnjo izobrazbe ali drugano strokovno usposobljenost na nekem podroju ali v stroki. 1 PLANIRANJE: v organizaciji je planiranje predvidevanje, kako naj bo neko delo opravljeno, da bi dosegli cilj. Planiranje vsebuje iskanje odgovorov na sledea vprašanja: Kaj je potrebno opraviti, da bi dosegli cilj? Kdaj je potrebno opraviti? Kako je potrebno opraviti? Katere vire potrebujemo, da bi bilo neko delo opravljeno? Planiranje je torej doloanje prihodnjega delovanja na osnovi predvidevanja prihodnosti. METODOLOGIJA PLANIRANJA: metodologija planiranja kadrov v medobinski upravi, je izdelana na osnovi dobljenih podatkov iz teoretinega dela in analize obstojeega stanja planiranja kadrov v podjetju, organizaciji, medobinski upravi. OBINA - je samoupravna lokalna skupnost, katere obmoje obsega naselje ali ve naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. MEDOBINSKA UPRAVA OBIN je ustanovljena iz enega ali ve organov skupnih obinskih uprav, ki opravljajo naloge obinske uprave na podroju inšpekcijskih služb, okolja in prostora ter drugih podroij, kot so na primer: finanne službe, nartovanja, organiziranja in izvajanja politike spodbujanja turizma na ravni turistinega obmoja in podobno. 2.2. SPLOŠNO O PLANIRANJU Pri delu se ljudje sreujejo s številnimi problemi. Eden izmed prvih je ta,da niso prepriani, kaj želijo dosei. Mislijo si, da bo že nekaj uspelo in zato pogosto prehajajo iz enega naina delovanja v drugega, od ene želje do druge. Želeli bi eno, ali drugo, najvekrat pa oboje. Dosežejo le del nameravanega, nato pa naletijo na težave. Težave nas lahko odvrnejo od nadaljevanja prvotno zastavljenega, lahko pa privedejo v povsem napano ravnanje. Ko tudi to doživi polom, se lotijo esa drugega. Spreminjajo svoje namere. 1 Sedej M. (1997), Metode in tehnike kadrovanja, str. 80 12

Pogosto se tudi dogaja, da sicer vemo, kaj bi želeli dosei, vendar se na poti do želenega povsem prepustimo toku dogodkov. e se esarkoli lotevamo nepripravljeni, pogosto tvegamo, da je potek dogodkov prepušen nakljujem, vnaprej pa nismo pripravljeni na ukrepanje. Stvari nekaj asa potekajo v redu, navadno pa se spet pojavijo težave. Zaradi nepripravljenosti na težave pogosto zmanjka asa za pripravo ustreznih ukrepov. Sicer vemo kaj želimo dosei, vendar je rezultat dela klub temu nikakršen. Znano je, da uspejo le stvari, ki so pripravljene. Planirati pomeni vnaprej razmišljati o neem v prihodnosti in doloati ustrezne ukrepe za ravnanje v prihodnosti. Planirati v organizaciji pomeni prikazati nain, kako nekaj dosei. Predpogoj za planiranje v organizaciji je poznavanje tistega, kar želimo dosei. Želeno stanje, katerega želimo dosei, imenujemo cilj. Poznavanje cilja, torej tistega, kar želimo dosei je bistveno za uspešno planiranje. V organizaciji je planiranje predvidevanje, kako naj bo neko delo opravljeno, da bi dosegli cilj. Planiranje vsebuje iskanje odgovorov na sledea vprašanja: Kaj je potrebno opraviti, da bi dosegli cilj? Kdaj je potrebno opraviti? Kako je potrebno opraviti? Katere vire potrebujemo, da bi bilo neko delo opravljeno? Planiranje je torej doloanje prihodnjega delovanja na osnovi predvidevanja prihodnosti. 2.3. VEDA O KADRIH Veda o kadrih se pri nas že dalj asa razvija na osnovi poglobljenega zanimanja za kadre kot posameznike, svobodne ljudi. Njen cilj je dobiti enotno, sistematino povezano predstavo o sodelovanju oziroma delovanju kadrov posameznikov pri družbenem razvoju. Žal v sistemu odloanja v družbi niso zadosti upoštevana znanstvena spoznanja, do katerih so se dokopale mnoge vede, ki prouujejo osebnost, posameznika, državljana. Veda o kadrih in sorodne discipline niso izjema. Moderne organizacije ni mogoe razumeti, e nimamo temeljitih znanj o ljudeh v procesu dela in odloanja. Zato veda o kadrih zajema in sintetizira spoznanja razlinih disciplin, ki raziskujejo tako loveka kot družbo. 2.4. PLANIRANJE KADROV V vsaki organizaciji moramo izvajati tudi dejavnosti v zvezi s kadri. Kadrovska funkcija torej kljub visoki razvitosti stanja znanosti in tehnike ostaja ena pomembnejših funkcij v managementu. 13

pridobivanj e PLANIRANJE KADROV ohranjanje motiviranje IMPLEMENTACIJA razvoj SLIKA 1:Osnovni model kadrovske funkcije Kadrovske funkcije kakor jih opredeljuje Armstrong so prikazane na sliki 1 in so: Pridobivanje kadrov, ohranjanje obstojee kadrovske strukture, motiviranje, razvoj kadrov. Mescon pa kadrovske dejavnosti razume nekoliko širše. planiranje kadrov pridobivanje selekcija plailo orientacija/ socializacija usposabljanje ocenjevanje uspešnosti razvoj karier promocija napredovanje degradacija premešanje odpušanje SLIKA 2:Kadrovske dejavnosti po Mescon-u 14

V zvezi s pridobivanjem kadrov je na tem mestu pomembno omeniti, da ugotovimo, od kje je možno oziroma od kje bomo pridobivali potrebne kadre (npr. znotraj same organizacije, v šolah, iz okolja). Pri selekciji gre za preizkušanje kandidatov za delo in izbor najprimernejših. V ta namen je smiselno izdelati metodologijo. Kot je razvidno, je vsebina planiranja kadrov zelo kompleksna. Ne glede na širino razumevanja in izvajanja dejavnosti v zvezi s kadri je kadre nujno planirati. Planiranje že po definiciji pomeni tudi predvidevanje virov, ki so potrebni za dosego ciljev organizacije. Ena od vsebin procesa planiranja v organizaciji je torej nujno tudi planiranje kadrov. Planiranje kadrov je sistematien in kontinuiran proces spoznavanja potreb organizacije po kadrih, ob upoštevanju spreminjajoih se pogojev poslovanja organizacije in individualnih potreb posameznikov. Planiranje kadrov ima za cilj zagotoviti uspešnost organizacije in je sestavina procesa planiranja v organizaciji. Glede na vsebino planiranja so bile razvite številne metode, ki služijo kot orodje pri planiranju kadrov. Skupna znailnost metod planiranja kadrov je, da planiranje poteka v ve fazah. Analiza sedanjega stanja kadrov (število,struktura). Ocena potreb v prihodnosti. Razvoj instrumentov za zadovoljitev potreb. SLIKA 3: Faze planiranja kadrov Planiranje kadrov se zane z analizo sedanjega stanja kadrov. Gre za ugotavljanje števila kadrov, strukture (formalna izobrazba, dejanska usposobljenost, navade, produktivnost, starost, spol, ). Bistvena karakteristika analize naj bo ugotavljanje dejanske usposobljenosti, dejanskega znanja, spretnosti in navad, torej kakovosti kadrov. Gre za to, da ugotovimo, kaj z razpoložljivimi kadri lahko dosežemo. Pri tem seveda ne gre zgolj za ugotavljanje koliine produktov oziroma storitev, ki jih obstojei kadri lahko proizvedejo, pa pa predvsem za njihovo kakovost. Najzahtevnejša faza planiranja kadrov je ocena potreb za prihodnost. Zahtevana je vsaj zaradi dveh razlogov: na prihodnost pogosto vplivajo dejavniki, na katere posamezniki in organizacija ne moreta vplivati; 15

napana ocena potreb privede do hudih posledic. Potrebe za prihodnost lahko opredelimo šele, ko so poznani cilji organizacije. Na osnovi poznavanja sedanjega stanja in opredeljenih potreb za prihodnost moramo najti instrumente za zadovoljitev potreb. Opredelitev potreb za prihodnost v bistvu pomeni opredelitev ciljev izvajanja kadrovskih dejavnosti. Da bi te cilje dosegli, moramo izdelati program dejavnosti. Cilje planiranja kadrov v organizacijah torej lahko povzamemo kot: pridobiti in ohraniti potrebno število in profil kadrov, ki jih organizacija potrebuje, predvidevati probleme v zvezi z številom kadrov (višek, pomanjkanje), razvijati, izobraževati in drugae prilagajati kadre potrebam organizacije, omejiti odvisnost od zunanjih virov kadrov kljunih profilov, kar pomeni vzpostaviti zaupanje med posamezniki in organizacijo. 2 2.5. PLANIRANJE NALOG ZA PRIDOBIVANJE KADROV Postopki in formalnosti v zvezi s kadrovskimi procesi v medobinski upravi so pogosto sestavljeni iz ve nalog. Zelo pogosto se dogaja, da si opredelimo nek cilj in rok, do katerega naj bi ta cilj dosegli. Vnaprej pa ne poznamo niti vseh nalog, katere bo potrebno opraviti, kaj šele njihovega trajanja. V tem primeru nam mrežno planiranje omogoa dvoje: prepoznati vse dejavnosti kadrovskih procesov; prepoznati njihovo zaporedje in trajanje. Znailnosti posameznih dejavnosti oz. zaporedij pa so: 1. Razpis oz. oglasni postopek: Vsa prosta delovna mesta je potrebno javno razglasiti, da se lahko vsakdo, ki je za zaposlitev zainteresiran vloži prošnjo za zaposlitev. Za veino del se uporablja oglasni postopek, za dela delavcev s posebnimi pooblastili (v javnih zavodih in organizacijah katera je ustanoviteljica država) pa se uporablja javni nateaj, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ali v dnevnem asopisu ter pri Zavodu za Zaposlovanje. Za konkretni primer velja, da delovno mesto razpiše direktor tiste obinske uprave, ki bo imela status delodajalca, s soglasjem županov vseh vkljuenih obin. 2. Zbiranje prijav: Vlaganje prijav za javni nateaj ne sme biti krajši od 8 dni. V zvezi s formalnostmi (roki, nain prijave,...) veljajo predpisi o upravnem postopku. 3. Mnenja - Izbira kandidatov: Izmed vseh prijavljenih kandidatov se izberejo tisti, ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo nateajne pogoje in so s tem uvršeni v izbirni postopek. 2 Florjani J., Ferjan M., Bernik M., (1999), Planiranje in razvoj kadrov, str. 12,13,14,15,16. 16

(60.len). 3 Izbira kandidatov se nato opravi v izbirnem postopku, v katerem se preizkusi usposobljenost kandidata za opravljanje nalog na delovnem mestu. Sam izbirni postopek se lahko opravi v ve fazah, tako, da se kandidati postopno izloajo. Opravi se v obliki preverjanja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki. (61. len) 4 4. Imenovanje: Izmed kandidatov se izbere kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za razpisano delovno mesto. 5. Varstvo pravic: Vsak kandidat, ki je sodeloval v izbirnem postopku ima pravico, pod nadzorom uradne osebe, vpogled v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni nateaj in dokazujejo izpolnjevanje nateajnih pogojev in v gradiva izbirnega postopka. Kandidat, ki se je prijavil in ni bil izbran, ima zoper sklep pravico do pritožbe na pristojno komisijo za pritožbe, e meni, da : 1. je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje nateajni pogojev; 2. izpolnjuje nateajne pogoje, pa mu ni bila dana možnost sodelovanja v izbirnem postopku; 3. je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka oitno ni dosegel najboljšega rezultata; 4. je prišlo do bistvenih kršitev postopka javnega nateaja oz. izbirnega postopka. Pritožbo lahko neizbrani kandidat vloži v roku osmih dni od vroitve sklepa. To je zaporedja po katerem se zaposli javni uslužbenec zato si je nemogoe predstavljati, da medobinska uprava deluje brez planiranja kadrov, ki so nosilci delovanja služb. 2.6. PREDPISI, KI JIH MORAMO UPOŠTEVATI PRI PLANIRANJU Planiranje se mora izvajati tako, da je v skladu z zakonodajo. Postopek o zaposlitvi javnega uslužbenca opredeljuje ustrezen zakon (Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o delovnih razmerjih). Zakona doloata vsa opravila v zvezi z zaposlitvijo. Objava za zaposlitev javnega uslužbenca mora vsebovati: 1. organu in o kraju opravljanja dela; 2. vrsti delovnega mesta; 3. nazivih, v katerih se lahko opravlja delo uradniškega delovnega mesta; 4. pogojih za opravljanje dela; 3 kot je navedeno v Zakonu o javnih uslužbencih 4 kot je navedeno v Zakonu o javnih uslužbencih 17

5. dokazilih, ki jih mora kandidat priložiti prijavi; 6. roku in naslovu za vlaganja prijav in o roku obvešanja o izbiri; 7. oseba, ki daje informacije o izvedbi javnega nateaja. O zaposlitvi javnega uslužbenca odloa župan, e so izpolnjeni naslednji pogoji in sicer: da se trajno ali zaasno povea obseg dela, poveanega obsega dela pa ni mogoe opravljati z obstojeim številom javnih uslužbencev, oz. se ob nespremenjenem obsegu dela izprazni delovno mesto; da ima organ zagotovljena finanna sredstva za zaposlitev; da je delovno meto doloeno v sistematizaciji, razen v primerih, ko gre za sklenitev delovnega razmerja za doloen as in za opravljanje pripravništva ali druge podobne oblike teoretinega in praktinega usposabljanja; da je delovno mesto prosto in da je nova zaposlitev v skladu s kadrovskim nartom. ( 56. len) 5 Preden sprejme župan odloitev o novi zaposlitvi, preveri ali je mogoe prosto delovno mesto zasesti s premestitvijo javnega uslužbenca znotraj uprave lokalne skupnosti. e prostega delovnega mesta ni mogoe zasesti na naveden nain, se lahko delovno mesto zasede s premestitvijo javnega uslužbenca iz drugega organa za ta namen se izvede interni nateaj. Slednji se lahko izvede samo v primeru, da lokalna skupnost sklene poseben dogovor z drugimi lokalnimi skupnostmi in organi državne uprave. e se na prosto delovno mesto ne premesti javni uslužbenec iz istega oz. drugega organa, se zane postopek za novo zaposlitev. Postopek se izvaja kot javni nateaj, postopek za novo zaposlitev na strokovno-tehninem delovnem mestu pa po postopku, doloenem s predpisi, ki urejajo delovna razmerja in kolektivno pogodbo. (57. len) 6 Javni nateaj se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ali v dnevnem asopisu ter pri Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije, pri emer rok za vlaganje prijav na javni nateaj ne sme biti krajši od 8 dni. 5 kot je navedeno v Zakonu o javnih uslužbencih 6 kot je navedeno v Zakonu o javnih uslužbencih 18

3 PREDSTAVITEV OBINE IN NJENIH NALOG 3.1. PREDSTAVITEV OBINE Obina je samoupravna lokalna skupnost, katere obmoje obsega naselje ali ve naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Obina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev. Z zakonom o ustanovitvi obine se doloi tudi obmoje obine, ime in sedež, število lanov prvega obinskega sveta in druge zadeve, pomembne za dobro delovanje obine. Poznamo tri vrste obin in sicer: navadne oz. vaške obine, mestne obine in obine s posebnim statusom. Danes imamo v Sloveniji 182 navadnih oz. vaških obin in 11 mestnih obin. Najveja mestna obina je Ljubljana, ki ima 280.000 prebivalcev, druga najveja je Maribor s 115.000 prebivalci, druge mestne obine pa imajo 50.000 prebivalcev ali manj. Kot vrsta obin so predvidevane še obine s posebnim statusom, ki se jim lahko podeli, kadar je izražen poseben interes države za ohranitev in razvoj posameznih obmoji npr. gorska obmejna, narodnostno mešana, ekološko degradirana in razvojno šibka obmoja. Država zagotavlja takšnim obinam posebna sredstva za razvoj. V tem trenutku obin s posebnim statusom v Sloveniji ni. Obina mora zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev. Ob ustanovitvi mora izpolnjevati naslednje pogoje in sicer mora imeti: popolno osnovno šolo, primarno zdravstveno varstvo obanov (zdravstveni dom ali zdravstvena postaja), komunalno opremljenost (oskrba s pitno vodo, odvajanje in išenje odpadni voda, oskrba elektrino energijo), poštne storitve, knjižnico (splošna ali šolska), prostore za upravno dejavnost lokalnih skupnosti. 3.2. NALOGE OBINE Obina samostojno opravlja lokalne zadeve, ki so doloene predvsem z zakoni, ki urejajo posamezna podroja (npr. Zakon o varstvu okolja, Zakon o graditvi objektov, Zakon o urejanju prostora, itd.) in obinskimi akti. Tako, da obina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev samostojno opravlja naslednje naloge: upravlja obinsko premoženje, 19

omogoa pogoje za gospodarski razvoj obine in v skladu z zakonom opravlja naloge s podroja gostinstva, turizma in kmetijstva, nartuje prostorski razvoj, ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za poveanje najemnega socialnega sklada stanovanj, v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe, pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte, pospešuje vzgojno-izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistino, kulturno in drugo dejavnost na svojem obmoju, pospešuje kulturno- umetniško ustvarjalnost, omogoa dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošno-izobraževalno knjižnino dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dedišino na svojem obmoju, pospešuje razvoj športa in rekreacije, gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, v skladu z zakonom ureja promet v obini ter opravlja naloge obinskega redarstva, opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v obini; obina opravlja statistino, evidenno in analitino funkcijo za svoje potrebe v skladu z zakonom, skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomo, organizira pomo in reševanje za primere elementarnih in drugih nesre, organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe, doloa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi obine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem obinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, e ni z zakonom drugae doloeno, organizira obinsko upravo, sprejema statut obine in druge splošne akte, ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. 3.3. ORGANI OBIN Organi obin so obinski svet, župan in nadzorni odbor. lani obinskega sveta, župan in podžupan obine so obinski funkcionarji, ki opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Po zakonu pa se lahko župan odloi, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno. Podžupan pa jo lahko opravlja samo v primeru, e to predlaga župan in tako odloi obinski svet. Organi obine se volijo za štiri leta. Delo organov in njihovih delovnih teles je javno. 20

3.3.1. OBINSKI SVET Obinski svet je najvišji organ odloanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti obine. Njegove naloge oz. pristojnosti so: sprejema statut obine, sprejema odloke in druge obinske akte, sprejema prostorske plane in druge plane razvoja obine, sprejema obinski proraun in zakljuni raun, imenuje in razrešuje lane nadzornega odbora ter lane komisij in odborov obinskega sveta, nadzoruje delo župana, podžupanov in obinske uprave glede izvrševanja odloitev obinskega sveta, imenuje in razrešuje predstavnike obine v sosvetu naelnika upravne enote, odloa o pridobitvi in odtujitvi obinskega premoženja, e ni z zakonom drugae doloeno, imenuje in razrešuje lane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, odloa o drugih zadevah, ki jih doloa zakon in statut obine. 3.3.2. ŽUPAN Temeljne naloge župana so: da predstavlja in zastopa obino, predstavlja obinski svet, ga sklicuje in vodi seje obinskega sveta, nima pa pravice glasovanja, predlaga obinskemu svetu v sprejem proraun obine in zakljuni raun prorauna, odloke in druge akte iz pristojnosti obinskega sveta ter skrbi za izvajanje odloitev obinskega sveta, skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov obine, usmerja in nadzira obinsko upravo, katere delo vodi tajnik obine, doloi sistematizacijo delovnih mest v obinski upravi in odloa o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v obinski upravi, imenuje in razrešuje podžupana. 3.3.3. NADZORNI ODBOR Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v obini. Nadzorni odbor opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem obine, nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proraunskih sredstev ter nadzoruje finanno poslovanje uporabnikov proraunskih sredstev. O svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poroilo, katerega so dolžni obinski svet, župan in uporabniki, obravnavati ter upoštevati priporoila in predloge. lane nadzornega odbora imenuje obinski svet, najvekrat pa so v nadzorni odbor imenovani obani, ki imajo ustrezna strokovna znanja. 21

3.4. OBINSKA UPRAVA Obinska uprava obine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz obinske pristojnosti. Ustanovi jo obinski svet na predlog župana s splošnim aktom, s katerim doloi njene naloge in notranjo organizacijo. Župan doloi sistematizacijo delovnih mest in sklenitev delovnega razmerja zaposlenih oz. druga oseba po njegovem pooblastilu. Usmerja in nadzira jo župan, delo pa vodi tajnik obine. 7 7 Brezovnik B.,Grefenauer B.,Oplotnik Ž., Železnik M., (2000),Pristojnosti slovenskih obin str.152,153,154 22

4 METODOLOGIJA PLANIRANJA KADROV V SKUPNI OBINSKI UPRAVI Metodologija planiranja kadrov v skupnih obinskih upravah je izdelana na osnovi dobljenih podatkov iz teoretinega dela in analize obstojeega stanja planiranja kadrov. Glede na število ponovitev delovnih procesov bi te lahko razvrstili v : ponavljajoe se, oziroma kontinuirane, pri katerih se posamezne delovne operacije periodino ponavljajo (npr.: v finanni službi, obraunavanje DDV, kontroliranje...) enkratne, oziroma tiste, pri katerih je število ponovitev posamezne delovne operacije majhno, za dosego cilja pa je potrebno ve razlinih delovnih operacij, katere izvajajo specialisti (npr.: planiranje prorauna, izvajanje prorauna, nartovanje insesticij...) Danes se pojavlja vse ve delovnih procesov, ki so enkratni, oziroma je število ponovitev majhno. Ponavadi ti delovni procesi potekajo vsakokrat v druganih okolišinah oziroma, da naronik vsakokrat postavlja specifine zahteve. Za organiziranje v takih primerih pogosto uporabimo projektno organizacijo. Projekt je zakljuen proces odvijanja doloenih dejavnosti, ki so med seboj logino povezane v doseganju podciljev oziroma delnih ciljev. Izvedba vsake dejavnosti v projektu pripelje do nekega rezultata (podcilja, delnega cilja dogodka) Preko doseganja podciljev oz. delnih ciljev dosežemo konni cilj projekta. Z velikostjo projekta naraša število nalog, katere je potrebno opraviti, zato se vea število ljudi, ki v projektu sodelujejo. Nekateri projekti potekajo soasno. Naroniki projektov postavljajo zahteve po im cenejši izvedbi, postavljajo roke za dosego delnih ciljev in konnega cilja. Dinamika poteka projekta je odvisna od finannih zmožnosti in drugih zahtev naronika, ne samo od želje izvajalca po optimalni zaposlenosti kadrov oz. zasedenosti kapacitet. Izvajalci namre želijo po eni strani imeti enakomerno zasedene kapacitete, tudi kadre, po drugi strani pa želijo dosei razpoložljivost kadrov za izvedbo posameznih dejavnosti takrat, kadar je to potrebno. Kot metoda planiranja projektov je primerna metoda mrežnega planiranja. S to metodo planiramo potrebe po kadrih v posameznih fazah projekta oz. za izvedbo posameznih dejavnosti v projektu. Metoda mrežnega planiranja je mono orodje za planiranje vseh vrst projektov. Je zelo pregledna, saj z njo lahko grafino prikažemo dogodke, dejavnosti in potrebe po virih. Primerna je tako za analizo kot tudi za sintezo. Cilji mrežnega planiranja kadrov v projektu so: držati se postavljenih rokov za dosego posameznih ciljev; dosei optimalno zasedenost kapacitet; dosei razpoložljivost kadrov za izvedbo posameznih nalog. 23

Delo pri mrežnem planiranju se deli na: analizo strukture projekta; analizo in izraun potrebnega števila kadrov posameznih profilov za izvedbo posameznih nalog oz. za celoten projekt. Analiza strukture projektov vsebuje sledea opravila: prepoznavanje delnih ciljev projekta; prepoznavanj nalog, ki se morajo opraviti, da bi dosegli posamezne delne cilje, njihovo trajanje, izvajalce in potrebne vire; ugotavljanje povezanosti posameznih nalog, kjer se pokaže odvisnost med njimi in vrstni red nalog; analizo rokov za izvedbo celotnega projekta in za izvedbo posameznih nalog. Za lažje razumevanje moramo najprej opredeliti osnovne pojme, katere bomo obravnavali: Dejavnost je proces, ki se mora opraviti, da bi se napoti k konnemu cilju prešlo z neke stopnje na naslednjo višjo stopnjo. Traja nek doloen as. Velja, da: povezuje dva in samo dva dogodka; se lahko prine šele, ko nastopi dogodek, ki pogojuje njen zaetek; hkrati lahko poteka ve dejavnosti. Dogodek je stanje, ki nastopi, ko se opravi ena ali ve dejavnosti, ki vodijo k njemu. Dogodek je rezultat opravljanja dejavnosti in pomeni dosego delnega cilja projekta. Dogodku lahko sledi ena ali ve dejavnosti. Pot je vsako zaporedje dejavnosti, ki povezuje zaetni dogodek in konni dogodek. Rok dogodka pa je vsak dogodek, ki povezuje zaetni dogodek in konni dogodek. Analiza strukture projekta poteka po sledeem postopku; 1. Prepoznamo vse dejavnosti, katere moramo opraviti, izvajalce in vir.ocenimo ali kako drugae ugotovimo njihovo trajanje. Prepoznamo tudi dogodke, ki so pogoj za zaetek posameznih dejavnosti oz. ki sledijo ob koncu posameznih dejavnosti. Prepoznavne dejavnosti tabeliramo. DOGODEK DEJAVNOST TRAJANJE KADRI ZAETEK KONEC (dni) profil število i j A 3 k1 k2 3 2 i k B 2 k2 2 j l C 2 k3 6 k l D 3 k4 2 l m E 2 k 1 TABELA 1: Primer tabele dejavnosti 24

Trajanje dogodka oz. potrebno število kadrov za izvedbo ocenimo po postopku: ocenimo oz. izraunamo število ur, katere morajo opraviti izvajalci posameznih profilov, da bi bila dejavnost opravljena; ugotovimo, kako število izvajalcev posameznega profila zaradi narave dela vpliva na trajanje dejavnosti (ali je število izvajalcev linearno povezano s trajanjem, ali obstaja najveje oz. najmanjše število izvajalcev za izvedbo posamezne dejavnosti, ali obstaja optimalno število izvajalcev,...) ob upoštevanju pravkar navedenega in morebiti vnaprej postavljenih rokov posameznih dogodkov izraunamo potrebno število delovnih mest, pri emer lahko uporabimo normativno metodo; ocenimo oz. izraunamo trajanje dejavnosti v delovnih dnevih. Glede na razpoložljivost kadrov oz. na druge okolišine število izvajalcev posameznih dejavnosti za posamezno dejavnost, lahko kasneje korigiramo. Ravno možnost prilagajanja je bistvena prednost mrežnega planiranja, saj omogoa, da izvajalce prestavljamo iz enega projekta na drugega, da spreminjamo dinamiko poteka projekta ipd. Vendar moramo upoštevati, da se trajanje dejavnosti, zaradi spremembe števila izvajalcev spremeni. To tudi pomeni, da se lahko spremeni kritina pot in trajanje projekta. e v postopku analize potrebnega števila kadrov za opravljanje posameznih dejavnosti spremenimo število izvajalcev, moramo opraviti novo analizo asov trajanja dejavnosti in izdelati nov gantogram. 2. S pomojo matrike ugotovimo soodvisnost dejavnosti. KASNEJŠE PREDHODNE A B C D E A X + B X + C X + D X + E X SLIKA 4: Matrika dejavnosti V vrsticah matrice so vpisane neposredno predhodne dejavnosti, to je dejavnosti, ki jih je treba opraviti prej. V stolpnicah pa so odvisne (kasnejše) dejavnosti, to je dejavnosti, ki neposredno sledijo. e je dejavnost A neposredno predhodna dejavnost B, je v tabeli to oznaeno. 3. Matrika je podlaga za risanje mrežnega diagrama. V mrežnem diagramu lahko grafino prikazujemo samo dejavnost,naloge, samo dogodke ali oboje. Tako pregledno ugotovimo kakšno je njihovo zaporedje. 25

Pri risanju mrežnega diagrama moramo paziti na sledee: grafino prikazati vse dogodke oz. dejavnosti; vsak dogodek se lahko zgodi samo enkrat; vsaka dejavnost se lahko zane šele potem, ko se je že zgodil dogodek, ki omogoa njen zaetek; nobeden dogodek se ne zgodi pred zakljukom vseh dejavnosti, ki vodijo k njemu. 4. Narišemo gantogram. Iz njega je razvidno tako trajanje posameznih dejavnosti, nalog kot njihovo zaporedje. Na abscisno os koordinatnega sistema vnašamo trajanje dejavnosti,naloge, izraženo v delovnih dnevih, na ordinatno os pa imena dejavnosti. Vse dejavnosti vnesemo v zaporedju, kakršnega smo predhodno ugotovili. Gantogram je torej grafini prikaz asovnega poteka dejavnosti. 5. Iz gantograma ugotovimo: trajanje projekta, kritino pot, dejavnosti na kritini poti in pominosti. Trajanje projekta je vsota asov trajanja dejavnosti na kritini poti. Trajanje projekta lahko oditamo na asovni osi. Kritina dejavnost je dejavnost za katero velja: najkasnejši in najzgodnejši rok zaetka sta enaka; najkasnejši in najzgodnejši rok zakljuka sta enaka. i A j C l E m B k D i DOGODEK; A DEJAVNOST; SLIKA 5: Primer mrežnega diagrama Dejavnosti, ki niso kritine, imajo pominost. as izvedbe teh dejavnosti lahko premikamo znotraj doloenega asovnega intervala. V prikazanem primeru imata pominost dejavnosti B in C. Kritina pot povezuje kritine dejavnosti v zaporedju od zaetka do konca. V prikazanem primeru je kritina pot A- D E. Metoda mrežnega planiranja se kot metoda planiranja kadrov uporablja: kot orodje za analizo potrebnega števila kadrov v posameznih asovnih obdobjih; kot orodje za planiranje opravil v zvezi z pridobivanjem kadrov; 26

kot orodje za planiranje opravil v zvezi z procesom planiranja. Ko izdelamo analizo strukture projekta, lahko pristopimo k analizi in novemu izraunu števila kadrov posameznih profilov za izvedbo posameznih nalog. Posamezniki sodelujejo v veih projektih. Naš cilj je dosei optimalno zasedenost virov, hkrati pa spoštovati predvideno dinamko projektov. Z analizo se poskušamo temu im bolj približati.procesi, katere opravimo pri analizi in novemu izraunu števila kadrov za izvedbo posameznih nalog so: ugotavljanje potrebnega števila kadrov za izvedbo posameznih nalog; analiza trajanja nalog v odvisnosti od števila kadrov; prerazporejanje kadrov med projekti; prilagajanje izvdbe nalog, ki niso kritine, razpoložljivosti kadrov; ugotavljanje vpliva prerazporejanja in prilagajanja na ase trajanja posameznih nalog in na kritino pot; iskanje optimalnega razporejanjakadrov, gledano z vidika vseh projektov, katere izvajamo. 8 8 FlorjaniJ.,Ferjan M.,Bernik M. (1999), Planiranje in razvoj kadrov, str. 65,66 27

5 USTANOVITEV ORGANA SKUPNE OBINSKE UPRAVE Dve ali ve obin se lahko odloijo, da ustanovijo enega ali ve organov skupne obinske uprave ali skupno službo obin za opravljanje posameznih nalog. Odloitev o tem sprejme obinski sveti, na podlagi odlokov o organizaciji in delovnem podroju svojih obinskih uprav, višino sredstev za delo organa pa najvekrat zagotavljajo posamezne obine v odvisnosti od števila prebivalcev. S to ustanovitvijo zagotovimo skupno opravljanje posameznih nalog obinske uprave na podroju inšpekcijskih služb, okolja in prostora in drugih podroij. Najprej si oglejmo koliko slovenskih obin ima ustanovljene skupne obinske uprave. 9 Z.ŠT. SKUPNE OBINSKE UPRAVE V SLOVENSKIH OBINAH (stanje marec 2006) SEDEŽNE OBINE 1 BELTINCI 2 DOLENJSKE TOPLICE 3 JESENICE 4 LENDAVA 5 PTUJ 6 ROGAŠKA SLATINA PODROJE MEDOBINSKI INŠPEKTORAT MEDOBINSKI INŠPEKTORAT OB. REDARSTVO IN CESTNO INŠP. MEDOBINSKI INŠPEKTORAT SKUPNA OBINSKA UPRAVA KOMUNALNI NADZOR IN OB. REDARSTVO OBINE BELTINCI, RENŠOVCI, ODRANCI, TURNIŠE, VELIKA POLANA DOLENJSKE TOPLICE, MIRNA PE, ŽUŽEMBERK JESENICE, ŽIROVNICA LENDAVA, KOBILJE, DOBROVNIK PTUJ, DESTRNIK, DORNAVA, GORIŠNICA, HAJDINA, JURŠINCI, MARKOVCI, PODLEHNIK, SV. ANDRAŽ V SLOV. GORICAH, TRNOVSKA VAS, VIDEM, KIDRIEVO, MAJŠPERK, ŽETALE, ZAVR ROGAŠKA SLATINA, ROGATEC ŠTEVILO USTANOVITELJIC 5 3 2 3 15 3 9 Podatki Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (marec 2006) 28

7 ŠKOFJA LOKA 8 ŠKOFLJICA 9 ŠMARJE PRI JELŠAH 10 TABOR 11 TRZIN 12 VELENJE MEDOBINSKI INŠPEKTORAT MEDOBINSKI INŠPEKTORAT CZ IN POŽARNA VARNOST SKUPNA OBINSKA UPRAVA MEDOBINSKI INŠPEKTORAT MEDOBINSKI INŠPEKTORAT 13 VELENJE SAŠA REGIJE 14 VOJNIK 15 VRHNIKA MEDOBINSKI INŠPEKTORAT MEDOBINSKI INŠPEKTORAT ŠKOFJA LOKA, GORENJA VAS - POLJANE, ŽELEZNIKI, ŽIRI ŠKOFLJICA, IG 2 BISTRICA OB SOTLI, KOZJE, PODETRTEK, ROGAŠKA SLATINA, ROGATEC, ŠMARJE PRI JELŠAH TABOR, VRANSKO 2 TRZIN, LUKOVICA, KOMENDA, MENGEŠ, MORAVE, VODICE VELENJE,SOLAVA, LJUBNO, LUE, GORNJI GRAD, NAZARJE, MOZIRJE, ŠMARTNO OB PAKI, ŠOŠTANJ, BRASLOVE VELENJE,SOLAVA, LJUBNO, LUE, GORNJI GRAD, NAZARJE, MOZIRJE, ŠMARTNO OB PAKI DOBRNA, VITANJE, VOJNIK IN ZREE VRHNIKA, LOGATEC, BREZOVICA, DOBROVA-POLHOV GRADEC IN BOROVNICA 4 5 6 10 8 4 5 TABELA 2 VIR: Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (marec 2006) Iz tabele 2 je razvidno, da ima 15 obin sedeže skupnih obinskih uprav, v skupne uprave pa je vkljueno skupaj kar 77 obin. V skupnih obinskih upravah delujejo predvsem inšpektorati in uradi za okolje in prostor. V tabeli 3, ki je priloga k diplomski nalogi, so prikazane obine po številu prebivalcev in številu zaposlenih v obinskih upravah v marcu 2006. V tabeli 4 pa je prikazano povpreno št. zaposlenih v obinah glede na število prebivalcev. 29

ZAP. ŠT. OBINA Povpreno število zaposlenih 1 Do 3000 prebivalcev 4,8 2 Od 3000 do 5000 prebivalcev 7,8 3 Od 5000 do 10.000 prebivalcev 13,6 4 Od 10.000 do 15.000 prebivalcev 23,6 5 Od 15.000 do 20.000 prebivalcev 37,5 6 Od 20.000 do 30.000 prebivalcev 48,1 7 Od 30.000 do 52.000 prebivalcev 89,8 8 MARIBOR 249,0 9 LJUBLJANA 550,0 TABELA 3: Obine po številu prebivalcev in povprenem številu zaposlenih v obinskih upravah - marec 2006 VIR: Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (marec 2006) 600,0 550,0 500,0 400,0 300,0 200,0 100,0 0,0 4,8 7,8 13,6 23,6 37,5 48,1 Povpreno 89,8 249,0 Do 3.000 prebivalcev Od 3.000 do 5.000 prebivalcev Od 5.000 do 10.000 prebivalcev Od 10.000 do 15.000 prebivalcev Od 15.000 do 20.000 prebivalcev Od 20.000 do 30.000 prebivalcev Od 30.000 do 52.000 prebivalcev MARIBOR 111.550 prebivalcev LJUBLJANA 266.935 prebivalcev število zaposlenih SLIKA 6: Obine po številu prebivalcev in povprenem številu zaposlenih v obinskih upravah VIR: Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (marec 2006) Iz tabele 3 in slike 6 je razvidno, da je v obinah do 5.000 prebivalcev zaposlenih manj kot deset uslužbencev, ti pa dejansko zaradi obsega in zahtevnosti podroij težko obvladajo vse naloge in podroja dela. Ne glede na velikost obin, so v poglavju 3.2. opisane naloge obin, ki so v vseh enake, nekaj dodatnih nalog imajo 30

samo mestne obine, te naloge pa so prenesene z države. Dejstvo je, da je v malih obinah, glede na naloge obin, premalo zaposlenih oziroma niso dovolj specializirani in mogoe tudi usposobljeni za opravljanje vseh nalog. Poglejmo si še stanje v upravah obin Zgornje Savinjske in Šaleške doline. SLIKA 7: Zemljevid obmoja obin Zgornje savinjske in Šaleške doline VIR: spletna stran www.velenje.si 31

ZAPOSLENI V OBINSKIH UPRAVAH PO STOPNJAH IZOBRAZBE V OBINAH ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE OBINA Stopnja izobrazbe IX VIII VII VI V IV OSTALO SKUPAJ 1. GORNJI GRAD 1,00 3,00 4,00 2. LJUBNO 3,00 1,00 1,00 1,00 6,00 3. LUE 1,00 1,00 1,00 3,00 4. MOZIRJE 1,00 2,00 4,00 1,00 1,00 9,00 5. NAZARJE 1,00 1,00 1,00 3,00 6. SOLAVA 1,50 2,00 0,50 4,00 7. ŠMARTNO OB PAKI 2,00 1,00 1,00 4,00 8. ŠOŠTANJ 6,00 1,63 5,00 1,00 13,63 9. VELENJE 3,00 39,00 13,00 29,00 6,00 1,00 91,00 S K U P A J 0,00 4,00 56,50 18,63 47,00 8,00 3,50 137,63 TABELA 4 VIR: Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (marec 2006) Stopnja izobrazbe IX VIII VII VI V IV OSTALO Št. zaposlenih 45,00 40,00 35,00 30,00 25,00 20,00 15,00 10,00 5,00 0,00 GORNJI GRAD LJUBNO LUE MOZIRJE NAZARJE SOLAVA ŠMARTNO OB PAKI ŠOŠTANJ VELENJE SLIKA 8: Zaposleni v obinskih upravah po stopnjah izobrazbe v obinah Zgornje Savinjske in Šaleške doline VIR: Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (marec 2006) 32

V obinah Zgornje Savinjske in Šaleške doline, z izjemo mestne obine Velenje je malo zaposlenih, v obinah Lue in Nazarje samo trije. Smiselno je, da se glede na obseg dela in velikost obin ustanavljajo skupne obinske uprave. 5.1. MEDOBINSKA UPRAVA OBIN ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE Medobinska uprava Zgornje Savinjske in Šaleške doline je sestavljena iz dveh notranjih organizacijskih enot Medobinskega inšpektorata SAŠA in Medobinskega urada za okolje in prostor. SEDEŽNA OBINA PODROJE OBINE USTANOVITELJICE ŠTEVILO ZAPOSLENIH VELENJE VELENJE MEDOBINSKI INŠPEKTORAT URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR SAŠA VELENJE,SOLAVA, LJUBNO, LUE, GORNJI GRAD, NAZARJE, MOZIRJE, ŠMARTNO OB PAKI, ŠOŠTANJ VELENJE,SOLAVA, LJUBNO, LUE, GORNJI GRAD, NAZARJE, MOZIRJE, ŠMARTNO OB PAKI 9 7 TABELA 5: Skupna obinska uprava Obin Zgornje Savinjske in Šaleške doline po št. zaposlenih (stanje marec 2006) 5.1.1. Medobinski inšpektorat SAŠA Medobinski inšpektorat deluje kot skupni organ obinskih uprav Zgornje Savinjske in Šaleške doline (Obina Gornji Grad, Obina Ljubno, Obina Lue, Obina Mozirje, Obina Nazarje, Obina Solava, Obina Šmartno ob Paki, Obina Šoštanj in Mestna obina Velenje). Medobinski inšpektorat izvaja nadzor na osnovi sprejetih obinskih predpisov Mestne obine Velenje ter ostalih obin ustanoviteljic. Hkrati je Medobinski inšpektorat od januarja 2005 tudi prekrškovni organ, ki odloa o prekrških na prvi stopnji. V okviru Medobinskega inšpektorata deluje tudi obinsko redarstvo, ki opravlja poleg nadzora nad sprejetimi obinskimi predpisi tudi nadzor nad dolobami Zakona o varnosti cestnega prometa. 5.1.2. Medobinski urad za okolje in prostor Urad za okolje in prostor SAŠA regije je odgovoren za podroje urejanja prostora in varstva okolja na obmoju obin. 33

Njegova osnovna podroja dela so: skrb za pripravo in izvedbo prostorskih aktov, izdaja potrdila iz evidenc prostorskih aktov, izdaja soglasja k posegom v prostor, skrbi za izdelavo in koordinacijo pridobivanja digitalnih prostorskih podatkov. Naloge urada so: pripravlja in vodi izdelavo strategijo prostorskega razvoja obine in izvedbenih prostorskih aktov, pripravlja in vodi postopke za sprejem podrobnejših meril in pogojev urejanja prostora, nartuje, pripravlja ter vodi postopke za razvoj rabe prostora ter prostorske ureditve ter za doloanje pogojev prostorskega nartovanja in umešanja objektov v prostor v skladu z zakonom ter usmeritvami strategije prostorskega razvoja Slovenije in regionalno prostorsko zasnovo, spremlja stanje na podroju urejanja prostora, pripravlja poroila o stanju na podroju urejanja prostora, izdeluje lokacijske informacije, sodeluje pri vodenju postopkov za uveljavljanje predkupne pravice obine, izdeluje soglasja in mnenja glede nartovanih posegov v prostor, analizira podatke o predvideni rabi prostora ter vodi evidenco o rabi in posegih v prostor iz pristojnosti obine, sodeluje pri urejanju prometa, pri vodenju postopkov za usklajeno opremljanje javnih površin z urbano opremo, sodeluje pri vodenju postopkov planiranja in izvajanja ukrepov na podroju varstva naravnih vrednot lokalnega pomena in ohranjanja narave, spremlja delovanje ekološkega informacijskega sistema ter obveša javnost o onesnaženju okolja. Urad opravlja tudi strokovne, razvojne, pospeševalne in upravne naloge ter zagotavlja pogoje in nadzor za razvoj za podroja planiranja in urejanja prostora v okviru politike varstva okolja v skladu z veljavnimi predpisi, sodeluje pri izvajanju dejavnosti varstva okolja in naravne dedišine, pripravlja in spremlja program varstva okolja in operativnih nartov za varstvo okolja, izdeluje predloge sanacijskih ekoloških programov ter spremlja njihovo izvrševanje. 5.2. PREDLOG USTANOVITVE SKUPNE OBINSKE UPRAVE V obinah, kjer je najmanj zaposlenih, to so Solava, Lue, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje in Šmartno ob Paki, bi glede na njihove razvojne usmeritve predlagala ustanovitev naslednjih skupnih obinskih uprav: medobinsko finanno službo, medobinskem uradu za negospodarske dejavnosti in turizem, medobinski režijski obrat. 34

V predlogu ustanovitve je potrebno urediti ustanoviteljske pravice, pri emer so razmejene pristojnosti obinskih svetov in županov, glede na njihove z zakonom doloene pristojnosti, ki se nanašajo na ustanovitev, organizacijo, financiranje, nadzorovanje in usmerjanje organa skupne obinske uprave. Pri izvrševanju upravnih nalog nastopa medobinska uprava kot organ tiste obine v katero pristojnost zadeva spada. Pri tem se mora ravnati po usmeritvah župana te obine in po nalogah tajnika te obine. Medobinsko upravo vodi predstojnik katerega imenujejo župani obin ustanoviteljic. Ker pa zakon o javnih uslužbencih pravi, da je delodajalec pravna oseba, s katero je javni uslužbenec v delovnem razmerju, je potrebno doloiti, katera od obin bo imela status delodajalca in kdo bo izvrševal pravice in dolžnosti delodajalca. Doloiti je potrebno tudi, pri kateri obini bo medobinska uprava neposredni uporabnik prorauna ter kdo bo izvrševal njen finanni nart in pa kje bodo v okviru proraunov drugih obin ustanoviteljic zagotovljena sredstva za delo te uprave. Medobinsko upravo naj bi tako financirale obine ustanoviteljice v razmerju svojih prebivalcev do skupnega števila prebivalcev. To razmerje pa bi se uporabljalo tako za tekoe financiranje (plae, materialni stroški) kot za razdelitev stroškov uporabe prostorov, ki bi jih zagotovila obina (nabavo opreme, stroškov vzdrževanja in obratovanja). Potrebno je še sprejeti rok za sprejem nujnih pravnih podlag za zaetek delovanja te uprave ter rok za imenovanje predstojnika. Ob sprejetju teh rokov bi bilo mogoe zagotoviti zaetek delovanja medobinske uprave. Nova uprava naj bi prevzela delavce obinskih uprav ustanoviteljic, ki sedaj opravljajo naloge, za katere se medobinska uprava ustanavlja. Zaradi raznolikosti nalog je predlagano, da naj se medobinska uprava notranje organizira v treh notranjih organizacijskih enotah: medobinski finanni službi, medobinskem uradu za negospodarske dejavnosti in turizem, medobinskem režijskem obratu. Opravljala bo upravne, strokovne in pospeševalne naloge obinskih uprav obin ustanoviteljic in naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb in sicer: 1. Medobinska finanna služba: bo pripravljala proraun, spremembe in dopolnitve prorauna, zakljuni raun prorauna ter poroila o realizaciji prorauna, skrbela bo za izvrševanje prorauna, zagotavlja strokovno pomo pri sprejemanju in izvrševanju obinskih aktov s podroja javnih financ, vodila raunovodstvo prorauna ter pripravljala analize in finanna poroila, opravljala bo finanno raunovodska opravila za neposredne in posredne 35

proraunske uporabnike, pripravljala ter vodila premoženjsko bilanco obine ter skrbela za gospodarno ravnanje z obinskim premoženjem; 2. Medobinski urad za negospodarske dejavnosti in turizem: Urad za negospodarske dejavnosti in turizem bo opravljal upravne, strokovne, organizacijske in druge naloge s podroja negospodarskih dejavnosti, nartoval, koordiniral in izvajal strokovna in operativna dela pri izvajanju projektov, zlasti mednarodnih, v obini ter vodil in koordiniral aktivnosti v zvezi s sodelovanjem obin na razpisih za pridobivanje finannih sredstev. Na podroju družbenih dejavnosti bo opravljal urad zlasti naloge na podroju vzgoje in izobraževanja, kulture, športa, raziskovalne dejavnosti, otroškega varstva, zdravstva, socialnega varstva, prepreevanja zasvojenosti in mladine. Urad bo opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo delovanja javnih zavodov in drugih izvajalcev javnih služb s teh podroij. Urad bo v okviru turistino informacijskega centra opravljal strokovne, razvojne, pospeševalne in upravne naloge na podroju turizma in promocije obin ustanoviteljic. Pripravljal strategijo turistinega razvoja obin, spodbujal razvoj in urejanje objektov turistine infrastrukture, skrbel za oblikovanje in promocijo celovite turistine ponudbe obin ter njenih naravnih in kulturnih znamenitosti, sodeloval s turistinimi društvi in drugimi institucijami pri pripravi turistinih prireditev, skrbel za izvajanje odnosov z javnostmi za podroje turizma in prireditev. V okviru pooblastil bo sodeloval pri pobiranju in odvajanju turistine takse, vodil register lokalnih turistinih vodnikov in skrbel za njihovo strokovno izpopolnjevanje, skrbel bo za informiranje turistov. 3. Medobinski režijski obrat bo opravljal naslednje dejavnosti: javna snaga in išenje javnih površin; urejanje javnih poti, površin za pešce, zelenih površin in cvetline, grmovne in drevesne opreme javnih površin; pregledovanje, nadzorovanje in išenje komunalnih naprav; vzdrževanje in varstvo lokalnih cest, obinskih cest, javnih poti in drugih nekategoriziranih cest oz. poti; upravljanje z javno razsvetljavo v naseljih; urejanje javnih parkiriš; plakatiranje, obvešanje in okraševanje naselij zimska služba; vzdrževanje športno rekreacijskih objektov; vzdrževanje infrastrukturnih in drugih javnih objektov; rušenje objektov, zemeljska dela in druga gradbena dela; gospodarjenje z zazidanimi in nezazidanimi stavbnimi zemljiši; vzdrževanje in obnavljanje obinskih objektov, komunalni nadzor vodenje javnih del postavljanje reklamnih objektov; deratizacija in dezinfekcija ter zdravstveni nadzor nad pitno vodo iz lokalnega vira, 36

druga dela in naloge na podroju izvajanja gospodarskih javnih služb, ki jih doloi obinski svet. Vse te naloge so sedaj dolžne opravljati obstojee obinske uprave. Dela in naloge se izvajajo ad-hoc oziroma predvsem dela režijskega obrata preko javnih naroil z zunanjimi izvajalci. Dela so sicer opravljena vendar se zaradi neorganiziranosti in zasedenosti javnih uslužbencev velikokrat zavleejo, kar pa pomeni neracionalnost porabljenega asa in slabši servis uporabnikom, to pomeni obanom. V skupnih upravah bomo planirali naslednja delovna mesta, ki jih bomo zapolnili s prerazporeditvijo in novimi zaposlitvami. 1 2 3 Stopnja izobrazbe IX VIII VII VI V IV OST. SKUPAJ Medobinska Prerazporeditev 2 4 6 finanna služba Nova zaposlitev 0 Medobinski urad za Prerazporeditev 3 3 negospodarske dejavnosti in turizem Nova zaposlitev 1 1 Medobinski režijski obrat Prerazporeditev 0 Nova zaposlitev 1 1 1 2 5 Skupaj prerazporeditev 2 7 9 Skupaj nova zaposlitev 2 1 1 2 6 TABELA 6: Planiranje delovnih mest Vir: Podatki obin Solava, Lue, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje in Šmartno ob Paki (julij 2006) Iz tabele 6 je razvidno, da je potrebno zaposliti dva javna uslužbenca s sedmo stopnjo izobrazbe, ker bosta delala kot vodja Medobinskega urada za negospodarske dejavnosti in turizem in vodja Medobinskega režijskega obrata. Javna uslužbenca morata imeti najmanj sedmo stopnjo izobrazbe in najmanj pet let delovnih izkušenj. Poleg tega morata imeti opravljen državni izpit iz javne uprave in strokovni upravni izpit. V kolikor teh dveh izpitov še nimata opravljenih, jih morata opraviti v enem letu od imenovanja v naziv, drugae jim po enem letu delovno razmerje preneha. (Zakon o javnih uslužbencih in Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih). 37

6 ZAKLJUEK Z ustanovitvijo skupne obinske uprave z imenom Medobinska uprava obin Zgornje Savinjske in Šaleške doline pridemo do zakljuka, da je predvsem pri manjših obinah nujno ustanavljanje skupnih obinskih uprav. Glavni razlog je ta, da je na teh obinah premalo zaposlenih in da zaposleni nimajo dovolj specialnih znanj in specializiranega dela, z ustanavljanjem skupnih obinskih uprav, pa zaposlenim doloimo delovna podroja in jih specializiramo. Rezultat tega je veja uinkovitost in veje zadovoljstvo tako zaposlenih v obinah oziroma Medobinski uprava kot strank oziroma obanov. Na trgu dela je malo kadrov, ki imajo sedmo stopnjo izobrazbe in opravljene strokovne izpite ter predpisane delovne izkušnje, zato se v veini primerov iše delavce na internih razpisih znotraj javne uprave tako, da ti postanejo vodje uradov, na njihova delovna mesta pa se zaposlujejo pripravniki. Glede zaposlitve v režijskih obratih pa nebi smelo biti vejih težav. 7 LITERATURA IN VIRI Knjige: Florjani J., (1994), Kadrovska funkcija management Florjani J., Ferjan M., Bernik M., (1999), Planiranje in razvoj kadrov Brezovnik B.,Grafenauer B., Oplotnik Ž., Železnik M. (2005), Pristojnosti slovenskih obin Spletne strani: www.velenje.si http://www.velenje.si/default.asp?k=uprava http://www.velenje.si/default.asp?id=239 www.mozirje.si www.nazarje.si http://www.ljubno.si/ www.luce.si 38

8 PRILOGE TABELA 3 : Obine po številu prebivalcev in številu zaposlenih v obinskih upravah 30 OBINA SKUPAJ URADNIKI STROK. TEH. PRIPRAV. Režijski obrat PREB. 6/05 1 HODOŠ 3 2 1 342 2 OSILNICA 2 2 430 3 SOLAVA 4 1,5 2,5 543 4 KOBILJE 7 1 1 5 631 5 JEZERSKO 0 688 6 KOSTEL 6 3 2 1 700 7 DOBJE 5 3 2 1006 8 SV.ANA 4 3 1 1253 RIBNICA NA 9 POHORJU 3 1 2 1277 10 TRNOVSKA VAS 5 2 3 1279 11 VERŽEJ 4 2 2 1351 12 RAZKRIŽJE 4 2 2 1357 13 DOBROVNIK 7 3 2 2 1374 14 ŽETALE 4 3 1 1404 BISTRICA OB 15 SOTLI 3 1 2 1447 16 ZAVR 4 4 1496 17 TABOR 4 3 1 1505 18 VELIKA POLANA 13 1 2 10 1553 19 LUE 3 1 2 1608 20 BLOKE 3 2 1 1631 21 KUZMA 6 1 2 3 1641 22 ODRANCI 3 2 1 1707 23 ŠALOVCI 3 3 1745 24 PODLEHNIK 5 2 3 1939 25 CANKOVA 5 3 2 2028 26 LOŠKI POTOK 5 5 2042 27 DOBRNA 10 5 1 1 3 2103 28 CERKVENJAK 6 3 1 2 2113 29 SODRAŽICA 4 3 1 2161 30 BENEDIKT 6 4 1 1 2189 GORNJI 31 PETROVCI 7 7 2288 39

32 JURŠINCI 4 3 1 2323 33 VITANJE 5 4 1 2336 34 GRAD 7 2 2 3 2354 35 SV. JURIJ 4 4 2368 36 VRANSKO 5 4 1 2572 37 GORNJI GRAD 4 4 2624 38 DESTRNIK 8 4 2 2 2640 39 NAZARJE 3 3 2658 40 DORNAVA 5 1 2 2 2680 41 HORJUL 3,5 1 2,5 2680 42 LJUBNO 6 2 4 2686 43 PODVELKA 4 3 1 2741 44 MIRNA PE 6 5 1 2779 45 VUZENICA 4 4 2845 SVETI ANDRAŽ V 46 SL. GORICAH 5 1 2 1 1 2906 ŠMARTNO OB 1 PAKI 4 2 1 1 3015 LOVRENC NA 2 POHORJU 8 6 2 3149 3 ŠKOCJAN 11 6 5 3165 4 PREDDVOR 6 5 1 3166 5 ROGATEC 8 4 4 3235 6 BOVEC 13 8 5 3301 7 PODETRTEK 4 4 3338 8 KOZJE 9 5 4 3346 9 ROGAŠOVCI 3 2 1 3351 10 DOL.TOPLICE 7 4 2 1 3411 11 TURNIŠE 4 3 1 3496 12 KRIŽEVCI 5 3 2 3553 13 KOMEN 17 8 9 3566 14 TRZIN 11 6 4 1 3623 RNA NA 15 KOROŠKEM 15 8 5 1 1 3651 16 DOBREPOLJE 5,2 5,2 3674 17 MUTA 4 1 3 3678 18 HAJDINA 5 4 1 3702 19 SEMI 6 4 2 3827 20 BOROVNICA 5 2 3 3834 21 LOSKA DOLINA 7 6 1 3839 22 DIVAA 9 7 2 3850 40

23 MEŽICA 5,5 5,5 3917 24 OPLOTNICA 6 2 4 3957 25 VELIKE LAŠE 7,6 6 1,6 3961 26 MARKOVCI 8 6 2 4024 27 STARŠE 10 8 1 1 4061 28 VODICE 8 4 2 2 4078 29 HRPELJE-KOZINA 9 6 1 2 4093 30 MAJŠPERK 6 5 1 4141 31 ŠTORE 6,5 2,5 2 2 4143 32 ŽIROVNICA 7 4 2 1 4185 33 TIŠINA 10,5 2 5 3,5 4283 34 RENŠOVCI 5 2 2 1 4364 35 KOBARID 14,5 3 7 0 4,5 4517 36 KUNGOTA 5 5 4549 37 ŽUŽEMBERK 7,5 3,5 4 4554 SELNICA OB 38 DRAVI 6 6 4566 39 PREBOLD 5 3 2 4609 40 RADEE 13 5 7 1 4644 41 MORAVE 11 5 3 1 2 4658 42 KOMENDA 11 5 3 3 4665 DOL PRI 43 LJUBLJANI 5 5 4694 44 MISLINJA 6 6 4759 MIREN 45 KOSTANJEVICA 7 3 4 4821 46 ŽIRI 14 5 1 8 4911 1 CERKNO 9 5 4 5038 2 NAKLO 7 5 2 5038 3 LUKOVICA 18 7 2 9 5054 4 BRASLOVE 6 5 1 5192 ŠMARTNO PRI 5 LITIJI 8 6 2 5209 6 BOHINJ 33 11 3 3 16 5290 7 VIPAVA 9 8 1 5301 8 RADENCI 9 8 1 5328 9 KRANJSKA GORA 17 12 5 5391 10 POLZELA 6 3 3 5431 11 VIDEM 11 5 2 4 5558 12 BRDA 12 7 4 1 5760 13 IG 10 9 1 5783 41

14 PIVKA 17 8 7 2 0 5981 MIKLAVŽ NA DR. 15 POLJU 13 8 1 2 2 6110 16 KANAL 16 4 6 6 6124 17 GORIŠNICA 7,5 6 1,5 6183 18 DUPLEK 15 9 1 5 6188 MORAVSKE 19 TOPLICE 11 6 5 6223 20 PUCONCI 13 5 8 6301 21 RAE FRAM 13 8 1 4 6310 22 RADLJE 10 4 6 6313 23 ZREE 15 6 3 1 5 6349 24 MOZIRJE 9 4 5 6356 ŠEMPETER 25 VRTOJBA 12 5 7 6438 26 CERKLJE NA GOR. 9 5 3 1 6560 27 PREVALJE 15 10 5 6673 28 KIDRIEVO 14 9 1 4 6706 29 ŠENTJERNEJ 10 5 5 6719 30 MENGEŠ 9 7 2 6816 31 ŽELEZNIKI 13 6 3 4 6852 DOBROVA- 32 POLHOV GRADEC 10 6 2 2 6905 GOR. VAS 33 POLJANE 15 8 2 1 4 7009 34 RUŠE 43 9 8 26 7408 35 PESNICA 10,5 8,5 2 7454 36 ŠKOFLJICA 14,5 9 1,5 1 3 7672 37 ŠENUR 7 5 2 7834 38 VOJNIK 16 8 5 3 8097 39 ŠENTILJ 17 4 8 5 8353 40 ŠOŠTANJ 13,63 8,625 4 1 8421 41 METLIKA 14 12 1 1 8425 42 BELTINCI 12 3 9 8524 43 DRAVOGRAD 20 14 6 8765 44 RIBNICA 22,8 14,8 6 2 9201 ŠMARJE PRI 45 JELŠAH 26 12 9 1 4 9670 46 BREZOVICA 9 4 5 9906 1 HOE SLIVNICA 21 6 4 3 8 10115 2 HRASTNIK 25 9 15 1 10432 3 CERKNICA 19 12 6 1 0 10797 42

4 ROGAŠKA SLATINA 15,5 11 4,5 10830 5 BLED 21 18 3 11148 6 LENDAVA 27 10 9 3 5 11454 7 LENART 16 12 4 11591 8 LOGATEC 19,75 10 7,75 2 11741 9 IDRIJA 19 15 4 11938 10 SEŽANA 31,5 19,5 11 1 11972 11 TOLMIN 18 12 6 11992 12 LJUTOMER 32 18 14 12126 13 RAVNE 21,5 14 7,5 12268 GORNJA 14 RADGONA 32 12 19 1 12415 15 LAŠKO 32 16 14 1 1 13791 SLOVENSKE 16 KONJICE 20 10 9 1 13972 17 IVANNA GORICA 20 14 6 14107 18 IL. BISTRICA 25 16 7 2 14162 19 LITIJA 21 18 3 14508 20 MEDVODE 21,5 17 3,5 1 14534 21 POSTOJNA 37 21 16 14722 22 RNOMELJ 25,5 18 7,5 14748 1 IZOLA 62,5 34 21,5 1 6 15074 2 TRŽI 28 16 11 1 15253 3 KOEVJE 31 16 13 1 1 16806 4 GROSUPLJE 29 18 10 1 16887 SLOVENJ 5 GRADEC 43,5 22 19,5 2 17018 6 ZAGORJE 31 15 16 17086 7 SEVNICA 27 20 4 3 17430 8 PIRAN 69,5 43 22,5 4-17486 9 ORMOŽ 40 16 21 2 1 17692 10 TRBOVLJE 37 17 19 1 17950 11 VRHNIKA 29 16 10 1 2 18053 12 AJDOVŠINA 30,6 19 10,6 1 18227 13 RADOVLJICA 34 25 9 18405 14 ŠENTJUR 30 21 8 1 18580 15 TREBNJE 29 24 4 1 18814 16 MURSKA SOBOTA 50 27 14 9 19788 1 ŽALEC 34 16 18 21019 2 JESENICE 48,5 23,5 22 3 21896 43

3 ŠKOFJA LOKA 43 29 14 22308 4 PTUJ 58 29 25 4 23843 5 BREŽICE 45 25 19 1 24419 6 KAMNIK 45 28,5 14,5 2 27149 7 KRŠKO 63,5 35 24,5 4 28091 SLOVENSKA 1 BISTRICA 51 9 39 3 30388 2 DOMŽALE 57 37 16 4 31252 3 VELENJE 91 60 30 1 33668 4 NOVA GORICA 86,5 58 27,5 1 36084 5 NOVO MESTO 92,5 53,5 39 41652 6 CELJE 124,5 55 67,5 2 48731 7 KOPER 125,3 65,38 56 3 1 49272 8 KRANJ 90,25 50,75 38,5 1 52779 1 MARIBOR 249 125,5 123 1 111550 2 LJUBLJANA 550 279 263 8 266935 S K U P A J 4184 2291 1573 107 213 2E+06 44

9 KAZALO SLIK SLIKA1: Osnovni model kadrovske funkcije 14 SLIKA 2: Kadrovske dejavnosti po Mescon-u 14 SLIKA 3: Faze planiranje kadrov 15 SLIKA 4: Matrika dejavnosti 25 SLIKA 5: Primer mrežnega diagrama 26 SLIKA 6: Obine po številu prebivalcev in povprenem številu zaposlenih v obinskih upravah 30 SLIKA 7: Zemljevid obmoja obin Zgornje Savinjske in Šaleške doline 31 SLIKA 8: Zaposleni v obinskih upravah po stopnjah izobrazbe v obinah Zgornje Savinjske in Šaleške doline 32 45

10 KAZALO TABEL TABELA 1: Primer tabele dejavnosti 24 TABELA 2: Skupne obinske uprave v Slovenskih obinah 29 TABELA 3: Obine po številu in povprenem številu zaposlenih v obinskih upravah 30 TABELA 4: Zaposleni v obinskih upravah po stopnjah izobrazbe v obinah Zgornje Savinjske in Šaleške doline 32 TABELA 5: Skupna obinska uprava obin Zgornje Savinjske in Šaleške doline po številu zaposlenih 33 TABELA 6: Planiranje delovnih mest 37 46