Pregled ukrepov in reform za naslavljanje finančne in ekonomske krize - po državah

Pregled ukrepov in reform za naslavljanje finančne in ekonomske krize - po državah 1/134

Kazalo I. KRATI PREGLED UKREPOV... 3 Splošna priporočila OECD... 3 Izkušnje nekaterih držav EU... 4 II. DRŽAVE ČLANICE EU... 5 Avstrija... 5 Belgija... 10 Bolgarija... 19 Ciper... 21 Češka... 22 Danska... 24 Estonija... 26 Finska... 27 Francija... 28 Nemčija... 33 Grčija... 37 Madžarska... 41 Irska... 47 Italija... 52 Latvija... 60 Litva... 61 Luksemburg... 62 Malta... 66 Nizozemska... 68 Poljska... 71 Portugalska... 76 Romunija... 78 Slovaška... 82 Španija... 90 Švedska... 94 Združeno kraljestvo... 96 III. DRUGE DRŽAVE... 104 Avstralija... 104 Hrvaška... 106 Indija... 109 Japonska... 110 Kitajska... 112 Rusija... 113 San Marino... 115 Švica... 116 Združene države Amerike... 119 IV. Bruto domači proizvod (nominalni) in ukrepi 2009 2011... 122 V. Javni sektor in ukrepi 2008 2011... 131 2/134

I. KRATI PREGLED UKREPOV Splošna priporočila OECD 1. Davki zmanjšanje davčne obremenitve dela (fiskalno nevtralno) možnosti za povečevanje javnofinančnih prilivov predvsem na področju obdavčitve potrošnje, premoženja in okoljskih dajatev ter s širjenjem davčne osnove 2. Javnofinančni izdatki Zniževanje izdatkov je trajnejše, kadar je doseženo s strukturnimi spremembami in manj vzdržno, ko gre za krčenje investicij in subvencij (razen neučinkovitih) ter za interventne ukrepe, ki na daljši rok običajno povzročijo neravnovesja reorganizacija in racionalizacija javne uprave racionalizacija javnih naročil horizontalni ukrepi za učinkovitejšo porabo javnih sredstev racionalizacija porabe v zdravstvu reforme oziroma modernizacija sistemov socialne zaščite 3. Trg dela učinkovita APZ izvzeta iz krčenja sredstev v procesu konsolidacije ob ponovni stagnaciji /recesiji ponovno uvajanje krajšega delovnega časa po tem, ko gospodarstva začnejo okrevati (ne prej): postopno ukinjanje (začasnih) ukrepov na področju brezposelnosti in uvajanje sprememb na področju varovanja zaposlitve v smeri večje prožnosti fleksibilnost pri plačnih pogajanjih premik od makro ravni k mikro ravni večje finančne spodbude za daljše ostajanje v aktivnosti 4. Trg proizvodov in storitev lajšanje vstopa novim ponudnikom v segmentu mrežnih industrij povečanje konkurence zmanjšanje administrativnih bremen povečanje neposrednih tujih investicij povečanje učinkovitosti izobraževanja (zlasti terciarnega) 3/134

Izkušnje nekaterih držav EU 1. Davki dvig DDV (npr. B, CY, F, FL, SK, IE, I, LV, PL, P, RO, UK), trošarin na alkohol in tobak (npr. SK, F, IE, RO, UK,), odprava povračila davka na dizel (npr. AT) davek na nepremičnine (npr. AT, SK, CY, I, ) povišanje okoljskih dajatev (npr. IE, P) zmanjševanje davčnih utaj (npr. B, I, GR, RO) zmanjšanje nekaterih davčnih olajšav (npr. F) uvedba začasnih kriznih davkov (npr. H) 2. Javnofinančni izdatki zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju (npr. AT, NL, SK, CZ, IE, LV, MT, RO) mehko ali z odpuščanjem zamrznitev plač v javnem sektorju delno ali v celoti (npr. AT, SK, F, UK) znižanje plač v javnem sektorju - delno ali v celoti (npr. EE, IE, P, GR, RO) zamrznitev ali spremembe indeksacije socialnih transferov (npr. DK, F, UK ) znižanje socialnih prejemkov (IE, LV, RO, UK) znižanje nadomestil za brezposelne (IE, P, GR) racionalizacija izdatkov za blago in storitve ter javnih naročil (npr. B, CZ, MT, NL, E, UK) racionalizacija izdatkov za zdravstvo (npr. B, F, IE) racionalizacija in povečanje učinkovitosti in subvencij (npr. AT, MT) zmanjšanje števila proračunskih porabnikov (npr. FL, NL) prodaja državnega premoženja (npr. SK, FL, P) krepitev JZP (npr. I ) in/ali racionalizacija infrastrukturnih investicij (npr. SK) 3. Trg dela začasno povečanje in trajanje prejemanja nadomestil za brezposelne (npr. B, FL, CZ, PL) ukrepi APZ izobraževanje in usposabljanje (npr. B, D, I, DK, F, IE, FL, SK) spodbujanje zaposlovanja mladih in starejših (npr. B, E, UK) spodbujanje ustvarjanja zelenih delovnih mest (npr. B, DK) socialno podjetništvo (npr. SK) uvajanje/ povečevanje obsega prožnih oblik zaposlitve (npr. B, GR) zniževanje odpravnin (npr. E, GR, P) podminimalna plača za mlade, znižanje nadurnih izplačil (GR) 4. Trg proizvodov in storitev davčne olajšave oziroma davčne spodbude za MSP (npr. D, MT, E, SK, UK) liberalizacija na področju mrežnih industrij (npr. I, GR, IE, P) nadaljnje izvajanje ukrepov za zmanjšanje administrativnih bremen 5. Reforme oziroma modernizacije sistemov socialne zaščite povišanje minimalne upokojitvene starosti in/ali podaljšanje pokojninske dobe (npr. D, AT, NL, CZ, F, I, GR, IE) redefinicija košarice storitev, krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (npr. D, PL) 4/134

II. DRŽAVE ČLANICE EU Avstrija Avstrijska vlada je sprejela paket varčevalnih ukrepov za obdobje 2012 do 2016, ki predvideva 17,3 milijard prihrankov in 9,2 milijarde dodatnih prihodkov ter 1,2 milijard EUR za reševanje Ljudske banke (Volksbank), skupaj torej 27,9 milijard EUR vredno varčevanje. Glavni cilj je doseči ničelno raven deficita do leta 2016 in pri tem ne ogrožati blaginje. Osnovna načela paketa, ki vsebujejo 98 zakonov so varčnost in investicije, pri čemer je 4 milijone predvidenih za investiranje v izobraževanje, zaposlovanje mladih in starejših ter za zdravstveno oskrbo. 28. marca naj bi paket sprejel še Državni zbor, dan kasneje pa Zvezni svet. Prvi del paketa naj bi v veljavo stopil 1. aprila, drugi del (reforme in varčevalni ukrepi) pa 1. maja. Pokojnine in trg delovne sile Vlada želi zvišati starostno mejo za upokojitev za dve do štiri leta. Osebe, mlajše od 50 let, naj ne bi več prejemale invalidske pokojnine, temveč t.i. rehabilitacijski dodatek. Poleg tega bi lahko prejemniki višjih pokojnin (uradniki, politiki, Narodna banka) vplačevali solidarnostne prispevke. Pogajanja pa potekajo tudi o višjih odbitkih in stroškovnih prispevkih delodajalcev v primerih zgodnjih upokojitev. Upokojenci lahko pričakujejo le majhno usklajevanje pokojnin (1% v 2013 in 0,8% v 2014). Kdor se bo želel predčasno upokojiti, bo potreboval 40 let zavarovanja, invalidske pokojnine bodo veljale le za osebe, starejše od 50 let. Cilj je privarčevati 7,259 milijard EUR do 2016. Spremembe pokojninskega sistema Eden izmed bistvenih ukrepov varčevalnega paketa bodo spremembe v pokojninskem sistemu. V okviru načrtovanega varčevalnega paketa bodo najbolj na udaru (bodoči) upokojenci, saj namerava vlada na tem področju prihraniti 7,3 milijarde EUR do 2016. Upokojenci lahko pričakujejo le majhno usklajevanje pokojnin (1% v 2012 in 0,8% v 2014). Največja sprememba se obeta z ukinitvijo vzporednega računa (do zdaj so pokojnine obračunavali po dvojnih, starih in novih pravilih) in z uvedbo pokojninskega računa od leta 2014, kar bo prispevalo k večji transparentnosti sistema. Kar se tiče usklajevanja pokojnin z inflacijo, naj bi zvišanje pokojnin pokrilo vsaj stopnjo inflacije, kar pomeni zvišanje v višini 1% leta 2013 in 0,8% leta 2014. V letošnjem letu do uskladitve ne bo prišlo, kar naj bi pomenilo prihranek v višini 2,56 milijard EUR. Pri predčasnih upokojitvah se še ohranja starostna meja 62 let, a namesto sedanjih 37,5 let zavarovalne dobe bo po novem potrebnih 40 let, kar naj bi prineslo 500 milijonov EUR prihrankov. Možnost polovičnega delovnega časa kot priprave na upokojitev, se bo ohranila. Povečali se bodo tudi prispevki za samostojne podjetnike. V prihodnje se bo prispevek obrtnikov in kmetov za pokojninsko zavarovanje zvišal za eno odstotno točko na 18,5%, s čimer bi pridobili 550 milijonov EUR. Najvišja osnova za prispevke za zavarovanje (do sedaj je znašala 4.230 EUR) se bo leta 2013 (poleg valorizacije) zvišala za 90 EUR, s čimer si vlada obeta dodatnih 218 5/134

milijonov EUR. Prav tako se bodo zvišali prispevki pri težkemu delu v nočnih izmenah iz 2 na 5%. Invalidske pokojnine za mlajše od 50 let bodo ukinili in namesto tega uvedli rehabilitacijski dodatek Zavoda za zaposlovanje, ki naj bi šele na dolgi rok prinesel znatne prihranke. Pri starejših invalidskih upokojencih (nad 50 let) se bo zvišala starost»zaščite dejavnosti za neuke«iz 57 na 60 let, s čimer bodo privarčevali 464 milijonov EUR. V skladu z veljavnimi predpisi so invalidski upokojenci upravičeni do invalidskih pokojnin, če niso več zmožni opravljati dejavnosti, ki so jo v zadnjih 15»aktivnih«letih opravljali vsaj 10 let neprekinjeno. T. i. predplačilo pokojnin, ki je trenutno na voljo prosilcem invalidskih pokojnin, ki čakajo na razsodbo o upravičenosti prejemanja invalidske pokojnine, se bo odpravilo. Namesto tega bodo v tem času prejemali denar za bolniški staž ali nadomestilo za brezposelnost. Za ohranjanje starejših delavcev in delavcev z zdravstvenimi težavami v poklicnem življenju bodo porabili skupno 750 milijonov EUR, pri čemer je treba še urediti področje subvencioniranja plač za zaposlovanje teh ljudi. Prispevki za zavarovanje v primeru brezposelnosti se bodo plačevali do starostne upokojitve. Neto stopnja denarnega nadomestila za brezposelne se bo zvišala iz 55% na 60% prejšnjega povprečnega dohodka. V primeru odpuščanj bodo delodajalci od leta 2013 plačevali določeno vrsto 'kazenskega prispevka' v višini 110EUR, vendar le pri pogodbah za določen čas, s čimer bi preprečili manipulacije v zvezi s kratkoročnimi odpuščanji (ki so potem strošek in odgovornost zavarovanja v primerih brezposelnosti). Obdavčevanje zasebnih dodatnih pokojnin je spremenjeno tako, da se 75% pokojnine izplača brez davka, preostala četrtina pa je obdavčena, pri čemer gre za davek na izključno državni ravni; iz omenjene postavke pričakujejo 900 milijonov EUR. Glede zvišanja starostne meje za upokojitev še vedno potekajo pogajanja. Eden najpomembnejših ciljev vlade je zvišanje dejanske starostne meje za upokojitev, ki naj bi se približala zakonsko določeni meji. Da bi to dosegli, bo potrebna vrsta ukrepov, zlasti za ohranjanje starejših delojemalcev v poklicnem življenju. Minister za delo in socialne zadeve Hundstorfer računa na to, da bi se starostna meja do leta 2020 zvišala za največ 3 leta, medtem ko jo želi vice-kancler Spindelegger želi zvišati za 4 leta. Državna uprava Iz tega naslova naj bi privarčevali 1,8 milijard EUR do leta 2016. V prihajajočem letu se plače v javni upravi ne bodo zviševale, šele leta 2014 naj bi prišlo do zmerne uskladitve plač. Poleg tega ne bodo več zapolnjevali delovnih mest po upokojitvah, razen v sodstvu, izobraževanju in na policiji. Ukiniti nameravajo 4.147 (3%) delovnih mest v javni upravi največ v vojski, izobraževanju in finančni upravi. Nadaljnji ukrepi v paketu: - z odpravo nekaterih bonitet in združevanjem nekaterih sorodnih ustanov (npr. združevanje arhivov in muzeja vojaške zgodovine), - z zmanjšanjem prispevka države za zdravstveno varstvo delavcev v javni upravi (prispevek delodajalca za zdravstveno zavarovanje naj bi se zmanjšalo v letih 2012 in 2013 za 1 odstotno točko, v letih 2014 in 2016 pa za 0,3 odstotne točke vsako leto. Za proračun bi to pomenilo skupni prihranek 540 milijonov EUR) - s premestitvami znotraj javne uprave (delavci v javni upravi ne bi več uživali varstva pred neprostovoljno premestitvijo na drugo delovno mesto. Premestitve naj bi bile možne ne le znotraj istega sektorja (ministrstva ali dejavnosti), pač pa tudi izven dosedanjega sektorja). Premestitve izven»matičnega«sektorja, vendar prostovoljno, je vlada vzpodbujala vse od začetka mandata in pri tem imela le delen uspeh.), 6/134

- z velikim paketom premestitev iz obrambnega resorja v druge resorje (do julija 2014 naj bi se na ministrstvo za finance prezaposlilo 400 oseb). - Čeprav ne gre za izvršno vejo oblasti, je vlada predlagala tudi zmanjševanje zveznega parlamenta z 183 na 165 poslanskih mest. Načrtuje se tudi združitev državnega arhiva in muzeja vojaške zgodovine, zaprli naj bi vojaške bolnišnice, majhna okrajna sodišča in zmanjšali diskrecijske izdatke. Napredek je opazen tudi v nekaterih zveznih deželah (Štajerska je že uvedla združevanje občin, Zgornja Avstrija pa naj bi uvedla vsaj sodelovanje na področju uprave med občinami). Število poslancev v Državnem zboru, Zveznem svetu in članov vlade se bo pri naslednjih volitvah zmanjšalo za 10% (za reformo Zveznega sveta je potrebna ustavna večina). Urad zveznega kanclerja bo v l. 2012 prihranil 1,35 milijonov EUR iz naslova financiranja medijev, 1.3 milijone EUR pri oglasih in 550 milijonov EUR v okviru strankarskih akademij. Diplomacija Cilj je privarčevati 13,4 milijonov EUR; in sicer preko zmanjšanja prostovoljnih prispevkov v mednarodne organizacije (sedaj so ti 20 milijonov EUR letno, zmanjšali bi jih za 4 milijone EUR) ter pri administrativnih zadevah (prihranki pri stroških potovanj, prenehanje zaposlovanja po upokojitvah, zapiranje oz. združenje določenih veleposlaništev in predstavništev pri organizacijah). Približno polovica sredstev iz proračuna MZZ gre za plače. Varčevalni ukrepi se plač ne dotikajo. Bistveno znižanje plač v tujini so sicer uvedli leta 2000 ohranitev osnovne plače, precej pa so se znižali multiplikatorji za dodatke. Odpuščanje v MZZ ne glede na kompleksnost in stroške, ni predvideno. Število zaposlitev v posameznem resorju je odobreno na ravni zvezni vlade. MZZ ima trenutno odobrenih 1280 delovnih mest, zaposluje pa okrog 1240 ljudi. Kljub neizpolnjeni kvoti MZZ, zaradi pomanjkanja sredstev, ne bo dodatno zaposlovalo. MZZ Avstrije je doslej sprejelo dva paketa ukrepov: I. Prvi paket: - V okviru revizije državnega proračuna se bo delež sredstev za MZZ v obdobju od 2010 do 2014 postopno zmanjševal s 440 mio EUR v letu 2010 (0,62% celotnega državnega proračuna) na ciljnih 395 mio EUR v letu 2014. Ponovno povišan bo predvidoma leta 2015 na 403 mio EUR. - Črtanje vseh finančnih rezerv na DKP-jih. - Zaprtje devetih DKP-jev, kar ne vključuje veleposlaništev v Evropi. Kot izhodišče za zapiranje DKP-jev jim je služila podrobna analiza vsakega DKP-ja po petdesetih postavkah, ki so jo opravljali in aktualizirali na letni ravni od 2005, s čimer so prišli do konkretnih podatkov, če in koliko se z zaprtjem dejansko privarčuje. Prek zapiranja DKPjev so bila posledično zreducirana diplomatska mesta v tujini; praviloma morajo biti na vsakem DKP-ju vsaj tri osebe. - Skupaj z gospodarsko zbornico so se lotili triletnega pilotskega projekta odprtje diplomatskega predstavništva z uslužbencem MZZ in gospodarskim svetovalcem, veleposlanik pa opravlja delo z Dunaja. Stroški projekta znašajo 200.000 EUR letno, medtem ko so stroški najcenejšega običajnega DKP okrog 500.000 EUR letno. - Določeno znižanje finančnih podpor Avstrijski razvojni agenciji. Namen ukrepov iz tega paketa je dolgoročna, trajna finančna konsolidacija. II. Drugi paket Gre za 5-letni stabilizacijski paket, namen katerega so 2 milijonski prihranki na letni ravni in se prekriva z ukrepi, sprejetimi za celotno javno upravo. Nekatere ključne postavke za MZZ: - Omejevanje službenih poti. - Znižanje sredstev za reprezentanco. 7/134

- Omejitve pri prostovoljnih multilateralnih prispevkih. - Razmišljanja o nakupih prostorov za DKP-je - namesto najema. - Modernizacija informacijskih in komunikacijskih sistemov (v smislu zniževanja stroškov za komunikacijo). Izobraževanje Privarčevali naj bi predvsem pri plačah učiteljev. Finančna ministrica je predlagala višje začetne plače, manjša zvišanja plač v primeru napredovanj in daljši delovni čas. Več zveznih dežel je napovedalo tudi zaprtje majhnih šol. Prav tako pa bi lahko ponovno uvedli šolnine za študente. Zdravstvo Zdravstvena reforma je še vedno predmet pogajanj med državo, deželami in občinami. Dogovorjeno je le varčevanje pri socialnem zavarovanju, ki naj bi letos znašalo 60 milijonov EUR in nato vsako leto naraščalo. Cilj je privarčevati 1,4 milijard EUR do 2016, tako da stroški zdravstvenega sistema ne bi rasli hitreje od celotnega gospodarstva. Nekatere zvezne dežele (Štajerska in Zgornja Avstrija) so že uvedle reforme bolnišnic. Sicer pa ostaja odprto še vprašanje financiranja zdravstva na ravni dežel in države. Davki Cilj je privarčevati 7,531 milijard EUR do 2016 (od tega 4,935 milijard EUR na ravni države in 2,596 milijard EUR na ravni dežel). Največji delež bi prispeval t.i. davek na dobiček iz kapitala na nepremičnine. Vsi, ki bodo po 1. aprilu 2012 prodali nepremičnino ali zemljišče, bodo plačali 25% davek, v primeru spremembe namembnosti zelenih površin v gradbišča pa davek v višini najmanj od 15%. Davek ne velja za osebe z vsaj dvoletnim stalnim prebivališčem v nepremičnini. Novi davek bi v blagajno prinesel 2,05 milijard EUR do 2016. Velik delež prihodkov predstavlja tudi davek na finančne transakcije, za katerega vlada upa, da bo sprejet na EU ravni. Ta davek bi do 2016 prinesel 1,5 milijard EUR v proračun. Z uvedbo omejitve odbitka vstopnega davka pri gradbenih projektih bi pridobili 1,1 milijard EUR. Davčni sporazum s Švico, ki naj bi ga sklenili leta 2013, naj bi zadeval davčne zavezance z bančnimi računi v Švici, bi v proračun prispeval 1,15 milijard EUR do 2016 v blagajno. Z uvedbo vstopnega davka želi država odpraviti razne davčne luknje in s tem pridobiti 1,33 milijard EUR. S spremembami obdavčenja (skupin) podjetij s podružnicami v tujini bi v proračun prinesli 275 milijonov EUR do 2016. Načrtovane so omejitve odpisov izgub zabeleženih v tujini. V zvezi z davkom na mineralna goriva bodo odpravili povračilo davka na agrarni dizel in na tirna vozila, prav tako pa bi osvobodili davke za avtobuse v krajevnem prevozu. S to postavko bi prejeli 310 milijonov EUR. Solidarnostni prispevki bi se nanašali na 13. oz. 14. plačo, v primerih bruto mesečne plače nad 13.2000 EUR, pri čemer naj bi dajatev uvedli v obdobju od 2013 do 2016, prav tako bi obdavčili regres. Tudi podjetja z nad 175.000 EUR letnega dobička bi prispevala solidarnostne dajatve. Do 2016 naj bi tako prejeli 440 milijonov EUR iz te postavke. 8/134

Razpolovila bi se tudi premija stanovanjskega varčevanja, ki naj bi v prihodnje znašala največ med 1,5 in 4%. Tudi premija zasebnega zavarovanja bi se razpolovila na 2,75%. Skupaj bi to pomenilo 376 milijonov EUR do 2016. Bančni davek gre za davek na izključno državni ravni, omejen za obdobje od 2012 do 2017, ki naj bi prinesel letno 125 milijonov EUR. Sredstva iz tega davka bi se skupaj z obdavčenjem zasebnih dodatnih pokojnin nabirala v fondu za reševanje bank. Varčevalni paket naj bi tudi prispeval k odpravi proračunska primanjkljaja. Letos naj bi primanjkljaj znašal 3% BDP, medtem ko naj bi se do leta 2016 zmanjšal na 0,1%. Avstrijski dolg naj bi v prihajajočem letu dosegel najvišjo vrednost (75,4% BDP) in se nato zmanjševal do leta 2016 naj bi padel na 71% BDP. Strukturni primanjkljaj bi se prav tako zmanjšal iz letošnje vrednosti 2,6% BDP na 0,6% BDP do leta 2016. Implementacija zlatega pravila Avstrija je t.i. zlato pravilo (Schuldenbremse) sprejela že decembra 2011 kot del Zakona o proračunu. V skladu z omenjeno spremembo bo s finančnim letom 2017 strukturni deficit omejen na 0,35% BDP Vsekakor pa si avstrijska vlada še naprej prizadeva za umestitev pravila v ustavo, vendar ji do sedaj ni uspelo pridobiti glasov nobene od opozicijskih strank. Ostalo Subvencioniranje: Država se z deželami in občinami dogovarja o uvedbi t. i.»subvencijske piramide«, s katero naj bi odpravili podvajanje subvencij. Prav tako želi vlada z večjim nadzorom nad raziskovalnimi premijami privarčevati 40 milijonov EUR. Odpravili naj bi tudi subvencije za dizelska goriva pri kmetovanju in sredstvih javnega prevoza. Cilj je privarčevati 1,364 milijarde EUR do 2016, od 2015 naprej naj bi s tem privarčevali 500 milijonov EUR. Obresti: Ker se bo vlada v naslednjih letih manj zadolževala, bi s tem privarčevali 1,634 milijard EUR do 2016. Avstrijske železnice: V skladu z varčevalnim načrtom naj bi do leta 2016 dosegli varčevalni potencial v višini 920 milijonov EUR v okviru železniških projektov, prenehanje zgodnjih upokojitev pa naj bi doprineslo še 525 milijonov EUR. ÖVP prav tako ne želi več zaposlovanja delavcev iz Avstrijskih železnic na policiji in sodstvu. Kmetijstvo: Pogajanja potekajo o davku na spremembe namembnosti zelenih površin v gradbena zemljišča ter o novih opredelitvah zastarelih enotnih vrednostih. Kmetijska zbornica pa sicer nasprotuje odpravi subvencij za agrarni dizel, traktorje in vlečna vozila oz. znižanju agrarnih zahtev. 9/134

Belgija Ekonomska in finančna kriza ki se je začela leta 2008 je tudi v Belgiji prizadela tako podjetja kot državljane. Za ohranitev oz. zagotavljanje socialnega modela in ekonomskega dinamizma, si je belgijska vlada kot prvo nalogo v soočanju s krizo zadala ureditev javnih financ. Belgija se je v skladu z evropskimi obveznosti zavezala, da bo do konca leta 2012 znižala proračunski deficit na 2,8% BDP, in do leta 2015 dosegla proračunsko ravnotežje. V Nacionalnem reformnem programu se je Belgija enako zavezala, da bo do leta 2020 dosegla stopnjo zaposlenosti v višini 73,2%. Nova vlada premiera Di Rupa, ki je zaprisegla decembra 2011, sprejema oz. načrtuje vrsto strukturnih reform, katerih namen je izhod iz krize, zagotavljanje kvalitete življenja državljanov in zagotovitev prihodnosti mladim generacijam. S strukturnimi reformami naj bi se ne le izboljšalo delovanje BE gospodarstva, temveč tudi okrepili t.i. socialni stabilizatorji, ki so že doslej BE omogočili, da se s krizo sooča bolje od povprečja v EU. V Belgiji istočasno s sprejemanjem ukrepov in reform za naslavljanje finančne in ekonomske krize poteka tudi izredno globoka (že šesta) reforma države, ki je rezultat dolgotrajne institucionalne krize v državi in je bila predpogoj za sestavo nove vlade. Oba procesa potekata paralelno, in vplivata eden na drugega, čeprav reforma države ni predmet te predstavitve. Javne finance Aprila 2011 je vlada PV Leterma Evropski komisiji predložila Program stabilnosti (http://stabilityprogramme.be/fr/stabilityprogramme.htm), v katerem je definirala način sanacije javnih financ za obdobje 2011-2014. Belgija se je v skladu z evropskimi obveznosti zavezala, da bo do konca leta 2012 znižala proračunski deficit na 2,8% BDP, in do leta 2015 dosegla proračunsko ravnotežje. Decembra 2011 je vlada sprejela proračun za leto 2012, ki predvideva prihranek v višini 11,3 milijarde EUR v letu 2012, s ciljem zmanjšanja proračunskega deficita na 2,8.% (s predpostavko gospodarske rasti 0,8%, ki pa je BE v letu 2012 ne bo dosegla). Proračun predvideva, da bodo 42% sredstev privarčevali z zmanjšanjem porabe, 34% z dodatnimi davki, 24% pa z drugimi sredstvi, kot je npr. okrepljen boj proti davčnim prevaram. Glavni ukrepi za sanacijo javnih financ, ki jih predvideva proračun 2012: - zamrznitev števila zaposlenih v vladi in operativnih stroškov vlade - varčevalni ukrepi na železnicah in pošti ter drugje v javnem sektorju - zmanjšati porabo v zdravstvu do leta 2015 - zmanjšanje oboroženih sil na 30.000 do leta 2015 (iz 34.000 v letu 2010), - uvedba dodatnega 4% davka na dohodek na kapital, ki presega 20.000 EUR, z izjemo kapitalskih prihodkov - povečane takse na borzne transakcije in na delnice (stock options) - kontroverzna "indeksacija plač" (avtomatsko povečanje plač glede na višino inflacije) ostane v veljavi, (prvenstveno) zaradi zagotavljanja socialnega miru s ciljem ohranitve domače potrošnje in ohranitve kupne moči prebivalcev - ukrepi za soočanje s povečanimi stroški cene energije (s ciljem omejitve inflacije) - dodatna finančna obremenitev lastnikov jedrskih elektrarn 10/134

- povečana davčna obveznost bank, zaradi povečanega rizika, s katerim so obremenile državo (belgijski javni dolg se je zaradi prevzema propadle banke Dexia s strani države v letu 2011 povečal na 97% GDP v primerjavi s 96,1% GDP v letu 2010) - postopno zmanjševanje podpore za brezposelne, ki so dalj časa brez dela - reforma pokojninskega sistema (uradna starost za upokojitev je 65 let, v praksi je po podatkih OECD dejanska upokojitvena starost 59,1 let, se pravi še nižja kot v Grčiji ali Španiji. Vlada načrtuje do leta 2016 zvišati minimalno starost za dejansko upokojitev na 62 let. V letu 2013 vlada predvideva proračunski primanjkljaj v višini 2% BDP, ter do leta 2015 postopoma zmanjševati zadolževanje. Podrobnejši pregled proračunskih ukrepov: Zmanjšanje porabe naj bi obsegalo 42% vseh proračunskih naporov v letu 2012. Le to bodo dosegli s 5% zmanjšanjem plač ministrov ter proračunov kabinetov ministrov, zmanjševanjem stroškov osebja, delovanja ministrstev in investicij v javni upravi. Upravljanje v javni upravi naj bi postalo bolj centralizirano (skupne javne nabave, dodeljevanje prostorov, oz. nepremičnin,...), zmanjšanje prostovoljnih subvencij s strani države. Za naslednji dve leti bo država zamrznila dotacije kraljevi družini, parlamentu, računskemu sodišču, vrhovnemu sodišču,... Vlada bo zamrznila višino mednarodne razvojne pomoči, brez da bi se odpovedala cilju doseganja 0,7% BDP za mednarodno razvojno pomoč. Število vojakov bo zmanjšano. Podjetja v javni lasti (železnica, pošta) bodo morala zmanjšati stroške, odpravi se davčna olajšava za nakup privatnih vozil v službene namene. Na področju zdravstva se bo odpravil predpis, da mora država vsako leto nameniti več za zdravstvo, namesto tega se uvede strukturno varčevanje, brez povišanja obveznosti za paciente (o tem več v nadaljevanju). Poveča se DDV za plačljivo TV iz 12% na 21%, povečajo se trošarine na tobak. DDV na storitve notarjev in sodnih izvršiteljev se poveča na 21%. Drugi ukrepi: strožji nadzor nad zapuščinskimi postopki, pri katerih bo dosledno treba izterjevati neporavnane davčne ali socialne obveznosti umrlega. Jedrska renta, ki jo lastnik jedrskih elektrarn plača državi se poveča na 300 milijonov EUR letno. Uvedejo se novi ukrepi za boj proti davčnim utajam. S ciljem zmanjševanja pranja denarja se plačevanje v gotovini najkasneje do leta 2014 zmanjša iz 15.000 EUR na 3.000 EUR za storitev. Uvedba obvezne prijave vseh računov pravnih in fizičnih oseb pri centralnem registru Narodne banke Belgije. Uvedba močnih ukrepov v boju zoper davčne, carinske, delovnopravne, socialne in druge prevare in goljufije, tudi z okrepljenim sodelovanjem vseh pristojnih institucij. Posebej se bo okrepil boj proti prevaram v "rizičnih sektorjih" (gostinstvo, gradbeništvo, čistilni servisi, ipd). Pokojnine in trg delovne sile Reforma trga dela Belgija se je v»nacionalnem programu reform«zavezala k izpolnitvi cilja, po katerem naj bi do leta 2020 dosegla 73.2% raven zaposlenosti, kar pomeni, da bo morala raven zaposlenosti iz leta 2011 zvišati za 5%. S ciljem doseči zgoraj omenjeno raven zaposlenosti bo Belgija sprejela naslednje reforme in ukrepe: 1. Povečanje 'privlačnosti' dela - belgijska vlada načrtuje zmanjšanje davkov tistim čigar prihodek sodi v skupino nizkih ali povprečnih prihodkov, saj bo tako povečala razliko med vsoto, ki jo prejmejo brezposelni in tisti, ki delajo. S to gesto naj bi na dolgi rok 'nagradila' delo in povečala njegovo priljubljenost; - načrtujejo tudi možnosti dviga minimalne bruto plače, vključujoč mlajše od 21 let. 11/134

2. Reforma sistema finančnih nadomestil za brezposelnost s ciljem povečanja participacije na trgu dela - vlada bo zmanjšala ugodnosti, do katerih so upravičeni tisti, ki so brezposelni in iščejo službo, skrajšala obdobje, tekom katerega so upravičeni do prejemanja finančnih nadomestil (tri leta za tiste, ki ne uživajo posebnih pravic) ter poostrila pogoje (dokaz, da iščejo službo ipd.); - z jasno določenim časovnim okvirjem in konkretnim načrtom bo vlada postopno, a hkrati sledeč trendu stalnega zniževanja, spreminjala (tj. zmanjševala) vrednost finančnih nadomestil za brezposelnost; - s prvim julijem 2012 dalje se zviša minimalna starost za prejemanje dodatka za starejše k nadomestilu za brezposelnost, in sicer s 50 na 55 let; 3. Spodbujanje zaposlitve starejšega prebivalstva - uvedba možnosti 'predčasne upokojitve' (prepension) pri 58 letih, v primeru 35 let dolge delovne dobe (trenutno je predčasna upokojitev možna pri 50 letih); - sprememba minimalne starosti in delovne dobe kot pogoja za upokojitev 60 let oziroma 40 let delovne dobe; - oblikovanje kadrovskih programov za zaposlovanje starejših, namenjenih podjetjem. 4. Podpora politiki»ustvarjanja delovnih mest«- največ pozornosti bo usmerjeno na ustvarjanje delovnih mest na področju osebnih storitev; - načrtovano je drastično zmanjševanje uporabe naravnih virov in energije ter prehod na zeleno gospodarstvo, ne zgolj zaradi skrbi za naravo, temveč tudi s ciljem ustvarjanja bolj konkurenčnih podjetij in posledično več delovnih mest; 5. Izboljševanje kakovosti zaposlitve - ukrepi s ciljem izboljšanja zaščite na delu, socialne in zdravstvene, zlasti za stažiste in začasno zaposlene, ter namenjanje več pozornosti preventivi psiho-socialnih in ostalih bolezni povezanih z delom; - zmanjšanje razlike med najboljše in najslabše plačanimi delavci v javnih podjetjih; - 6. Modernizacija delovnega prava - zlasti na področju urejanja začasne zaposlitve; - vlada se bo zavzemala za uvedbo čim več različnih oblik dela, ki omogočajo sklad med profesionalnim in zasebnim življenjem delo od doma, prilagoditev šolskim počitnicam itn. 7. Izboljšanje pogojev za neplačani dopust in začasna prekinitev kariere - neplačani dopust bo možno vzeti za obdobje enega leta (polni neplačani dopust), dve leti (polovični delovni čas) ali pet let (ena petina delovnega časa); - prekinitev kariere bo omejena na 60 mesecev; 8. Promocija načela enakosti na delu - med spoloma, tujci, osebami s posebnimi potrebami itn. - uporaba anonimnih življenjepisov, vsaj v prvi fazi izbirnega postopka - v načrtu je priprava zakona o enakih plačah za moške in ženske 9. Boj proti izrabljanjem socialnega sistema - več sodelovanja in usklajevanja med institucijami, ki razpolagajo s podatki o osebah prejemnicah socialne pomoči in socialnih dodatkov; - več nadzora nad prejemniki socialne pomoči Pokojninska reforma Postopno zvišanje starosti za upokojitev: od leta 2013 se bo starostni pogoj za upokojitev zviševal za šest mesecev vsako leto, tako da bo v zasebnem sektorju leta 12/134

2016 predčasna upokojitev možna pri 62 letih starosti in 40 letih delovne dobe. Predvideni sta dve izjemi za zelo dolge kariere, ki sta razvidni iz preglednice: leto min. starost št. let izjeme 2012 60 let 35 let privatni sektor / 5 let javni sektor 2013 60 let in 6 mesecev 38 let 60 let (ob 40-letni delovni dobi) 2014 61 let 39 let 60 let (ob 40-letni delovni dobi) 2015 61 let in 6 mesecev 40 let 60 let (ob 41-letni delovni dobi) 2016 62 let 40 let 60 let (ob 42-letni delovni dobi) in 61 let (ob 41-letni delovni dobi) V javnem sektorju bo možno nadaljevati delo tudi po doseženem 65 letu starosti, če se bo s tem strinjal tudi delodajalec. Spremenil se bo sistem računanja pokojnin za funkcionarje v javnem sektorju, za katere velja specialni pokojninski sistem. V javnem sektorju se bo pokojninska osnova izračunavala na podlagi povprečnih dohodkov zadnjih deset let kariere. To ne bo veljalo za osebe, ki so 1. januarja 2012 stare 50 let ali več. S ciljem zaščititi prejemnike najnižjih pokojnin, bo vlada preučila možnosti, da se tem osebam ne zmanjša pokojnina pod določeno višino (ki jo bo treba še določiti). Spremenil se bo sistem obračunavanja pokojnine za osebe, ki so prostovoljno delale tudi po 65. letu starosti. V postopku izračuna pokojnine se bo izboljšal bo sistem ovrednotenja dela v primerjavi z obdobji neaktivnosti (npr. uporabo neplačane daljše odsotnosti z dela). Vdovske pokojnine se bodo omejile: nezaposleni vdovec/vdova bo prejel "prehodni dodatek", katerega trajanje bo odvisno od starosti, števila otrok in let skupnega življenja s pokojnim partnerjem. Po tem, ko vdovec/vdova ne bo imela več možnosti prejemati "prehodni dodatek", bo imel/a pravico da zaprosi za nadomestilo za brezposelnost. Pravila za združevanje lastne pokojnine in pokojnine po umrlem zakoncu se bodo omehčala. Vlada bo pozvala socialne partnerje k konsolidaciji prvega pokojninskega stebra, generalizaciji drugega pokojninskega stebra. Prispevki v drugi pokojninski steber ne bodo mogli biti več razlog za davčno olajšavo, če le ti dajejo možnost dobiti dodatno pokojnino, razen če le-ta skupaj z legalno pokojnino ne bo presegla maksimalno višino pokojnine v javnem sektorju. Davčne obremenitve drugega pokojninskega stebra se spremenijo. Izboljšanje informiranja o pričakovani višini pokojnine: na začetku kariere bo vsak delavec dobil izračun svoje pričakovane višine pokojnine. Vse omenjene spremembe imajo daljša prehodna obdobja. Zdravstvo Kot so pokazali rezultati zadnjega Eurobarometra je zdravje največja skrb Belgijcev. Belgijsko zdravstvo je na zelo visoki ravni, višina finančnih sredstev, ki se namenjajo za zdravstvo pa je enaka ostalim sosednim državam. Osnovni cilj reform zdravstvenega sektorja v BE je zmanjšati proračun za zdravstvo, a hkrati obdržati visoko raven zdravstvenih storitev. 1. Natančno in rigorozno financiranje zdravstvene nege - zmanjšati višini finančnih sredstev in hkrati povečati produktivnost zdravstvenega sistema; 2. Omogočiti dostop do zdravstvene nege čim večjem številu oseb - načrtovani so ukrepi, ki bodo v okviru finančnih zmogljivosti omogočale dostop do zdravstvenega sistema večjem številu ljudi, zlasti lažji dostop najbolj ogroženim skupinam; - lažji dostop do najdražjih zdravil ter posebna pozornost osebam z redkimi bolezni; 13/134

3. Izboljšanje kakovosti zdravstvenega sistema - izpeljana bo evalvacijska študija, ki bo ocenila delo belgijskega zdravstvenega sistema upoštevaje naslednje kriterije: kakovost, dostopnost, učinkovitost ter trajnost; 4. Povečanje vloge splošnega zdravnika - izboljšanje pogojev dela splošnim zdravnikom - uvajanje splošne zdravstvene datoteke, ki bo vključevala čim več podatkov o zdravju določenega pacienta; 5. Poenostavljanje administrativnega postopka - uvedba elektronskega sistema ehealth bo omogočila boljšo komunikacijo med različnimi zdravstvenimi entitetami in olajšala življenje pacienta. Nadzor cen in kupna moč Država bo podpirala kupno moč državljanov, zlasti tistih z nizkimi prihodki in upokojencev. Sistem avtomatične indeksacije plač in socialnih transferjev se ohrani, s ciljem ohranitve domače potrošnje in ohranitve kupne moči prebivalcev. Minimalna pokojnina oseb, ki so bili samozaposleni, se bo progresivno dvignila, upoštevajoč proračunske možnosti. Nadzor cen in inflacije Pripravila se bo ambiciozna konkurenčna politika, ki bo osredotočena na ključne sektorje belgijske ekonomije, s ciljem podpreti rast, zmanjšati inflacijske pritiske, izboljšati konkurenčnost podjetij, zagotoviti pravilno in transparentno oblikovanje cen in podpreti kupno moč prebivalstva. Cene energije se bo poskušalo omejiti, in jih uskladiti z višino v sosednjih držav. Povečali bodo učinkovitost Urada za varstvo konkurence, koordinacijo s sektorskimi regulatorji. Reforma in krepitev finančne regulative in finančnega nadzora Vlada uvaja reformo finančne regulative, tako kot tudi finančnega nadzora, s ciljem preprečevanja finančnih kriz, odziva na šibkosti finančnega sektorja, povečanje regulacije in nadzora financ. Parlament bo dobil dodatne pristojnosti za nadzor in kontrolo Urada za storitve in finančne trge (Autorité des services et des marches financiers). Banke v katerih ima delež tudi vlada bodo morale okrepiti podporo ekonomski aktivnosti gospodinjstev. Vlada želi doseči restrukturacijo bank s ciljem boljšega upravljanja z riziki in večje solventnosti, pri čemer že delajo na sklepih vrha evroobmočja z dne 26. oktobra 2011. Za "short selling" in "high frequency trading" bodo uvedli posebno zakonodajo. Plače oz. nagrade v finančnem sektorju morajo biti povezane z rezultati bank na dolgi rok. Na omenjenem področju si na nivoju Evropske unije belgijska vlada prizadeva za : - uvedbo davka na finančne transakcije, - krepitev nadzora nad bonitetnimi hišami, - uvedbo trše evropske regulative spekulativnih fondov, - ureditev na evropski ravni problema "stock options", - oblikovanje evropskega pravnega okvirja, ki naj omogoči zmanjšanje zlorab spekulacij glede cen osnovnih življenjskih produktov in energije, - okrepitev evropskih regulatorjev. Podpora podjetjem in vzpodbujanje gospodarske aktivnosti Na področju ekonomskega razvoja, so glavni akterji v Belgiji regije, v skladu z ustavno delitvijo pristojnosti med zvezno vlado, tremi regijami in tremi jezikovnimi skupnostmi. Ustavna reforma predvideva prenos dodatnih ekonomskih pristojnosti na regije. Glede na povedano, ukrepov treh regij ne povzemamo. Izpostavljamo pa, da tudi zvezna vlada sprejema ukrepe katerih cilj je podpora podjetjem in olajšanje njihovega delovanja (skozi promocijo investicijam naklonjenega okolja, posebno davčno politiko za razbremenitev 14/134

malih in srednjih podjetij, socialni prispevki malih in srednjih podjetij naj bi se zmanjšali s 30% na 25% do konca mandata vlade Di Rupa, okrepilo naj bi se uporabo modernih tehnologij,...), vzpodbujanje in boljša zaščita malih podjetnikov, krepitev investicij v raziskave in razvoj. Reforme gospodarskega modela Tudi na tej temi imajo pristojnosti regije, katerih ukrepov ne navajamo. Belgija se želi priključiti državam pionirkam na področju novih gospodarskih modelov, ki omogočajo trajnostni razvoj in bolj konkurenčna podjetja. S tem v zvezi si Belgija prizadeva tudi za zmanjšano uporabo naravnih virov in energije in prehod na zeleno gospodarstvo. To namerava storiti z ukrepi, kot so: - Podpiranje javnega sektorja kot motorja trajnostnega razvoja; - Zagotavljanje oskrbe z energijo, ki je trajna in vsem dostopna; - Zagotavljanje nemotene mobilnosti in transportne infrastrukture Migracije Osnovno načelo, na podlagi katerega se bo reforma migracijskega in azilnega sistema izvajala je, da pravice vedno spremljajo tudi obveznosti. - Omogočanje dostojanstvenega sprejema beguncev in imigrantov s hitrim in učinkovitim postopkom za azil; - Spodbujanje mehanizma vrnitve beguncev (v sodelovanju z matičnimi državami); - Spodbujanje pravice do združitve družine, hkrati boj proti zlorabljanju tega mehanizma; - Zagotavljanje hitre in učinkovite obravnave prošenj za dovoljenje za prebivanje; - Spremeniti postopek za pridobitev belgijskega državljanstva; Sodstvo Sodne reforme bodo potekale na podlagi dveh ključnih načel: vsak državljan ima pravico, da živi varno; ter pravico do učinkovitega in hitrega sodstva. S tem v zvezi vlada načrtuje: - temeljito reforma sodnega sistema (ob upoštevanju modernizacije informacijske tehnologija) - zagotavljanje učinkovitega sodnega in kazenskega sistema. Diplomacija MZZ Belgije skupaj zaposluje okrog 3000 oseb, kar vključuje diplomate, tehnično osebje, lokalno zaposleno osebje. Od tega jih nekaj več kot polovica dela na 143 DKPjih v tujini. Pred letom in pol so pričeli s pripravo zelo poglobljene študije o svoji DKP mreži, iz katere sedaj lahko potegnejo zelo konkretna priporočila za reorganizacijo BE diplomacije. Ekspertna skupina (zunanjih sodelavcev in predstavnikov MZZ) je namreč za vse države na svetu pripravila preglednico, iz katere se da jasno razbrati pomen in težo vsake države za Belgijo, na podlagi treh kriterijev: 1. ekonomski interesi (trenutni BE gospodarski interesi v omenjeni državi, potencialne gospodarske priložnosti v prihodnosti, potencialni riziki, članstvo države v G8/G20), 2. politični interesi (sosednje države, pomembne EU članice, države, ki mejijo na EU, pomen države v multilateralnem sistemu, sedež mednarodnih ali regionalnih organizacij v državi, države glede katerih ima BE posebne ekspertize, oz. le te še lahko razvije, države, v katerih je BE vojaško prisotna, partnerske države za BE razvojno sodelovanje) 3. konzularni interesi (belgijska skupnost, gibanje BE državljanov (podjetja, študentje, turisti...), število izdanih oz. zaprošenih vizumov). 15/134

Vsak kriterij so točkovali, na podlagi tega so pripravili več list, v katerih so razvrstili države po pomenu za Belgijo. Iz preglednice izhaja, da BE za ključne partnerice šteje (upoštevajoč kumulativo vseh kriterijev, po vrstnem redu) naslednje države: 1. Francija, 2. VB, 3. Nemčija, 4. ZDA, 5. RF, 6. Kitajska, 7. Kanada, Indija, Italija, 10. Japonska, Turčija, 12. Nizozemska, 13. Brazilija, 14. Španija, 15. Južna Afrika. Glede na ekonomski pomen države za BE gospodarske interese si prvo mesto delijo Rusija, Kitajska, Indija, Japonska, sledijo jim Francija, UK, Nemčija, ZDA, Kanada, Italija, Turčija in Brazilija. Politično je za Belgijo najpomembnejša Francija, ki ji sledijo Nemčija, VB in (bivša kolonija) Demokratična republika Kongo, sledita pa jim ZDA in Nizozemska. Po konzularni teži si prvo mesto enakovredno delijo VB, ZDA, Turčija, Južna Afrika, Tajska in Maroko. Slovenja je umeščena skupaj na 81. mesto po pomembnosti države za Belgijo (takoj za Novo Zelandijo, pred Ciprom, Malijem in Ugando). Od EU članic so za nami še Malta in tri baltske države, medtem ko sta pred nami na 20. mestu Poljska in Avstrija, na 25. Luksemburg, ki mu sledijo (po pomenu za BE) Grčija, Švedska, Portugalska, Finska, Češka, Romunija, Danska, Madžarska, Bolgarija, Hrvaška in Slovaška (obe na 62. mestu)... Slovenija je po ekonomski teži umeščena na 63. mesto, po politični na 89. mesto in po konzularni teži na 99. mesto. S študijo so naredili tudi pregled stroškov, ki jih predstavlja vsak DKP (stroške za plače in za delovanje) za proračun MZZ. Veleposlaništvo BE v Ljubljani (kjer je skupaj 4 zaposlenih) jih npr. stane 400.000 evrov letno, Zagreb (skupaj 5 zaposlenih) 530.000 evrov letno, Lizbona (skupaj 11 zaposlenih) 840.000 evrov. Ugotovili so, da imajo v nekaterih mestih v lasti mnogo prevelike objekte (le-to je posledica dejstva, da so veleposlaništva v nekaterih državah že sto in več let; kot primer je navedel dve palači v Rimu, od katere ima ena rezidenca 4hektarje velik park in 16 kopalnic...) Študija je opravila tudi pregled kadrovske sestave po DKPjih, primerjajoč leto 2000 in leto 2011. DKPje so z zelo podrobnim vprašalnikom vprašali kako porabijo svoj čas, pri čemer so prišli do ugotovitve, da male ambasade večino časa porabijo za lastno delovanje (za ukvarjanje z vsemi administrativnimi in logističnimi zadevami, ki so sicer reden, a vendar manjši del delovanja vsake ambasade), kar pomeni, da majhni DKPji niso niti najbolj učinkoviti, niti najbolj poceni, glede česar bodo sprejeli ustrezne odločitve. Kot je napovedal že MZZ Reynders na diplomatskih dnevih, bodo v drugi polovici leta 2012 sprejeli odločitev o zapiranju DKPjev. Na predlaganem spisku za zaprtje je okrog 12 DKPjev, med njimi baltske države, Malta, Pakistan, združitev multilaterale na Dunaju. Ljubljane naj ne bi bilo na spisku. MZZ BE ocenjuje, da EEAS vsaj še 5-6 let ne bo mogla nadomestiti delovanje BE DKPjev. V prestolnici zmanjšujejo število zaposlenih za med 2-4% letno, v glavnem z upokojevanjem in nenadomeščanjem ljudi, ki diplomacijo zapustijo. Število zaposlenih v prestolnici so od leta 2010 zmanjšali za 100. To sicer že predstavlja problem, saj se v 16/134

prestolnici ustvarja "črna luknja", in DKPji ne dobivajo vedno ustreznih odzivov na svoje depeše, ki jih je dnevno okrog 800. Ob ustanovitvi EEAS so predvideli odhod kadrov srednjega ranga na delo v EEAS in zato 2010 in 2011 še vedno rekrutirali po cca. 30 mladih diplomatskih pripravnikov (skozi zelo zahteven sprejemen izpit, in pripravništvo, ki traja 2 leti in vsebuje tudi staž na DKPju, zaključi pa se s težkim zaključnim izpitom, na katerem še zdaleč niso vsi kandidati uspešni. Politično kadrovanje na pripravniška mesta v BE diplomaciji ne obstaja, oz. ga sistem ne omogoča). Kar se odhodov v EEAS tiče ima MZZ BE sestavljen seznam držav, ki so za BE diplomacijo prioritetne, in tistih, ki to niso. BE diplomati, ki kandidirajo za neprioritetna mesta lahko v EEAS odidejo tako, da vzamejo mirovanje delovnega razmerja, ki traja največ le tri leta. Mirovanje v primeru za BE prioritetnih mest v EEAS (enako kot tudi v mednarodnih organizacijah) pa lahko traja neomejeno obdobje. MZZ BE vse bolj upošteva in spoštuje načela modernega upravljanja s človeškimi viri. Top management se rekrutira po zelo strogih merilih, prav tako čedalje bolj strogo ocenjujejo delovne rezultate vseh zaposlenih. Nesposobnih in nedelavnih kadrov se želijo znebiti, in to tudi počnejo. Več delajo v ekipah, kjer je več "peer pressure" in kjer imajo vsi člani ekipe jasen vpogled v output vsakega posameznika. Manj pozornosti v zadnjem času posvečajo hierarhičnemu delovanju MZZ, uslužbence se več povezuje v ekipe. Enkrat letno imajo letni kadrovski pogovor z uslužbenci, in tistim ki ne izpolnjujejo pričakovanih rezultatov se da trimesečni popravni rok, v nasprotnem primeru se jim delovno razmerje prekine. Tudi GS MZZ BE je pod pritiskom sindikata, da se ljudi ne more odpuščati, vendar morajo v primeru nasprotovanja odpuščanju zaradi neizpolnjevanja pričakovanih rezultatov sindikati pripraviti utemeljeno argumentacijo o delovnih rezultatih posameznika. Za povečanje učinkovitosti delovanja MZZ zmanjšujejo "predalčkanje dosjejev" in podvajanje vsebinskega dela (npr. eno tematiko poskušajo obravnavati na enem mestu, celostno). Ločeno obravnavanje tematik po sektorjih je sicer potrebno, da ima sistem ustrezno strukturo, ne zagotavlja pa njegove učinkovitosti (Irana ne more bilateralni sektor obravnavati le z vidika bilateralnih odnosov, sektor za varnostno politiko le z vidika problematike jedrske neproliferacije, sektor za EU le z vidika EU sankcij, oddelek za OZN pa z vidika obravnave v OZN...). Takšna praksa je zastarela in zahteva mentalni preskok v navadah diplomatov, za kar je nujno potrebno v prakso uvesti moderna načela upravljanja. MZZ BE čedalje več tehnično administrativnih in podpornih nalog predaja zunanjim partnerjem. Z zveznimi ministrstvi si delijo skupne tehnično-podporne službe, npr. upravljanje z nepremičninami v lasti države, vzdrževalce, kurirje, tiskarje, računalničarje. Veliko so lahko prihranili z dosledno uporabo modernih elektronskih komunikacijskih sredstev, saj večino dokumentov več ne tiskajo na papir, komunikacija poteka po mailu. V službi za odnose z javnostmi so npr. zaradi uvedbe elektronskih "klippingov" zmanjšali število zaposlenih iz 15 na 8. Kar se financ tiče, so od leta 2010 stroške, povezane z zaposlenimi v MZZ zmanjšali za 4%, operativne stroške (potovanja, nakupi, materialni stroški) pa za vsaj 10%. Pri zmanjševanju števila osebja na DKPjih se srečujejo z velikim izzivom, ki ga predstavlja zatečeno stanje, pri katerem se celotno osebje DKPja trudi utemeljevati, zakaj je potrebno obdržati neko (ponavadi ne diplomatsko) delovno mesto, ki ga prestolnica ne smatra za nujnega. DKPje sedaj stimulirajo h kreativnem in konstruktivnem razmišljanju tako, da jim določijo kadrovske cilje ("targets") in jim dajejo tudi ustrezne vzpodbude za takšno razmišljanje (DKPje na večjih veleposlaništvih 17/134

pozovejo, da sami ugotovijo, katera delovna mesta bi se dalo racionalizirati, ob enem pa jim dovolijo, da ob dveh ukinitvah delovnih mest oblikujejo eno novo, na katerem se zaposli (običajno lokalno) osebo, ki je višjega strokovnega ranga in lahko opravlja vsebinsko bolj zahtevne naloge, ki ne sodijo (ozko) v krog podpornih služb. Za izboljšanje kvalitete kadrov daje MZZ BE navkljub krizi čedalje večji poudarek rednemu strokovnemu izpopolnjevanju kadrov (izobraževanje je obvezno in to na vseh nivojih!), tako skozi izobraževalne tečaje in usposabljanje na različnih področjih, potrebnih za izvajanje moderne diplomacije (vključno z managmentom), za kar imajo sklenjene pogodbe z zunanjimi izvajalci, tudi najboljšimi mednarodnimi akademskimi inštitucijami. Uspehi in izzivi reform Glede na to, da je celoten nabor načrtovanih reform dokaj "svež" - iz decembra 2011 (tehnična vlada premiera Leterma, bistvenih reform ni mogla izpeljati, saj za to ni imela polnih pooblastil) so le te še vedno v procesu bodisi natančnejše priprave ali pa v procesu realizacije. Za nekatere moramo reči, da so dosegle dobre odzive strokovnih javnosti (npr. zmanjšanje socialnih obremenitev delodajalcev s ciljem znižanja stroškov dela), druge, npr. predlog pokojninske reforme, pa izredno negativne odzive predvsem sindikatov, ki so v BE v zadnjih dveh mesecih organizirali že dve splošni stavki, ki sta bolj ali manj ohromili državo. Glede posameznih težjih dosjejev torej še potekajo pogajanja s socialnimi partnerji. Konkretnejši rezultati omenjenih ukrepov belgijske vlade bodo vidni na daljši rok. Zlato pravilo V Belgiji odločitve o implementaciji zlatega pravila še niso sprejeli, vse možnosti so še odprte. V vsakem primeru je že jasno, da bo v primeru, da bo zlato pravilo vključeno v ustavo - kar je manj verjetno - potrebna ratifikacija le v obeh domovih zveznega parlamenta (ne pa tudi v petih parlamentih regij in jezikovnih skupnosti). Če bodo sprejeli poseben zakon, bo le ta sprejet s posebno kvalificirano večino, in bo v notranjepravni red vključen na način, da bo zakon imel višjo veljavnost od proračunskega zakona (tako da proračunski zakon veljavnosti "zlatega pravila" ne bo mogel ogrožati). 18/134

Bolgarija Bolgarska vlada v kontekstu aktualne finančne in gospodarske krize posveča posebno pozornost naslednjim sklopom: - Učinkovitejša javna poraba in zagotovitev prerazporeditve javnih izdatkov za okrepitev gospodarske rasti. V tej povezavi vlada daje poudarek izboljšanju fiskalnega okvirja in proračunskih procedur, reformi pokojninskega sistema in sistema socialne varnosti, zdravstvenega in izobraževalnega sistema. - Fiskalna politika sledi dvema ciljema: javni sektor ne sme preseči 40% BDP in zamrznitev proračunskega deficita na 2% BDP. Bolgarija ima enega najnižjih javnih dolgov v EU, ki približno znaša 17%. Vlada je v kontekstu izboljšanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ v letu 2011 sprejela ukrepe za podaljšanje delovne dobe ter povečala socialne prispevke za 1,8%, spremenila sistem bolniških, itn. Na zdravstvenem področju so sprejeti ukrepi povečanega financiranja zdravstva za 20%, vendar so uvedeni mehanizmi povečane kontrole izdatkov, razvoju e-zdravstva ter preoblikovanje bolnišnic. Posebna pozornost se posveča izobraževanju (9,6% proračunskih izdatkov odpade na področje izobraževanja), saj si vlada prizadeva za razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah. - Stabilizacija in povečanje zaupanja v bančni sektor, kjer za razliko od nekaterih EU držav ni bilo večjega kreditnega krča, odprava negativnih učinkov in povečanje likvidnosti bolgarske borze. - Zagotovitev boljšega in učinkovitejšega izkoriščanja gospodarskega delovnega potenciala z ukrepi za povečanje produktivnosti in fleksibilnosti. Sprejeti so bili ukrepi za izboljšanje kvalitete storitev zavodov za delo s posebnimi ukrepi in programi za nezaposlene. Poudarek je bil dan na razvoju integriranega sistema povpraševanja in oskrbe delovnega trga. Med pomembnimi cilji je tudi zmanjšanje obsega sive ekonomije, zato bo povečana kontrola, zaradi česar načrtujejo povečanje števila inšpektorjev. - Odpravljanje pomanjkljivosti v poslovnem okolju in povečanje administrativne učinkovitosti, vključno na regionalnem in lokalnem nivoju. Le-to je bolgarska vlada delno dosegla z optimizacijo javne uprave (optimizacija funkcij ministrstev), razvojem človeških virov in državne administracije, zmanjšanjem administrativnega bremena, poenostavitvijo administrativnih procedur, elektronskega upravljanja in elektronskih storitev administracije, implementacije direktnih storitev ter dostopa bolgarskih podjetij do finančnih sredstev (posebni finančni skladi JEREMIE, Mezannine, itn.). Sprejet je bil akcijski načrt za 20% zmanjšanje administrativnih bremen do konca leta 2012. - Izboljšanje kvalitete in učinkovitosti izobraževanja z razvojem in uvedbo kvalitetnega upravljalskega sistema. V ta sklop sodi ustanovitev 28 regionalnih centrov za razvoj kariere, ustanovitev iskalnega informacijskega sistema, vzpostavitev sistema rangiranja visokih šol ter programa za pridobitev študentskih posojil. - Izgradnja in izboljšanje infrastrukture za dostop do enotnega trga. Posebna skrb je posvečena investicijam v okoljsko infrastrukturo ter vzdržnemu in integriranemu mestnemu razvoju. Bolgarska vlada si je zastavila za cilj doseči 76% zaposlenost populacije v starosti 20-64 let do leta 2020. Nadalje si prizadevajo doseči investicije v R&D v višini 1,5 19/134