Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev in Anka Zuljan. Raziskujem preteklost 8

Transcription

1 Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev in Anka Zuljan Raziskujem preteklost 8 PRIROČNIK ZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

2 Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan RAZISKUJEM PRETEKLOST 8 Priročnik za učitelje Uredila: Tjaša Volk Prelom: David Guček s.p. Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet Druga izdaja Ljubljana, november 2010 Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu Prva izdaja Založba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/ Telefaks: 01/ E-pošta: rokus@rokus-klett.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana :93/94( ) RAZISKUJEM preteklost 8. Priročnik za zgodovino v osmem razredu osnovne šole [Elektronski vir] : priročnik za učitelje / Anita Mirjanić... [et al.] izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010 Način dostopa (URL): ISBN Mirjanić, Anita DN100359

3 Dragi učitelji zgodovine, Komplet Založbe Rokus Klett Raziskujem preteklost za 8. razred osnovne šole ob učbeniku in delovnem zvezku tvori tudi priročnik za učitelje. Trudili smo se, da bi vanj vključili spoznanja sodobnega zgodovinopisja in didaktike zgodovine. Še posebej smo mislili na to, da bi Vam bil priročnik v resnično pomoč pri načrtovanju in izvedbi učnih ur. V priročniku so različni vsebinski deli povezani v celoto: vsako poglavje najprej prinaša podatke o učnem gradivu za določeno temo, ki obsegajo seznam literature, filmov, spletnih strani in učil, rešitve delovnega zvezka Raziskujem preteklost 8 z učnimi cilji (za vsako učno uro) ter učno motivacijo, množico idej za različne metode in oblike obravnave teme pri pouku, dodatne informacije o obravnavani (Anekdote, Več o ), in aktualnih sorodnih temah (Aktualno) ter vprašanja za ponovitev. Drage učiteljice in učitelji, upamo, da Vam bo ta nenavadni priročnik v pomoč pri poučevanju zgodovine in uvajanju sodobnih pristopov pri delu v razredu. VSEBINA Evropa in svet v 15. in 16. stoletju: meje znanega sveta se razširijo Evropa in svet v 16. stoletju: Spremenjena politična in verska podoba Evrope Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju: od fevdalne razdrobljenosti do konca starega reda Evropa in svet v 19. stoletju: vzpon meščanstva in uveljavljanje demokracije Evropa in svet v 19. stoletju: tehnična revolucija in industrializacija

4 Evropa in svet v 15. in 16. stoletju: meje znanega sveta se razširijo 8 Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek 10 Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet 12 Kakšne so bile posledice geografskih odkritij 14 Kako je svetovna trgovina vplivala na svet 16 Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa 18 Nov pogled na svet in človeka 19 Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah 21 Potovanja v skrivnostne kraje Azije in Afrike UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: 2000 let krščanstva: ilustrirana zgodovina Cerkve v barvah, Mihelač, Ljubljana, Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, I-III, DZS, Ljubljana, Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, Ilustrirana zgodovina Slovencev; Mladinska knjiga, Ljubljana, Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, Kako so živeli Azteki, EWO, Ljubljana, Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, Maurice Keen, Srednjeveška Evropa, Cankarjeva založba, Ljubljana, Joseph Ki-Zerbo, Zgodovina Črne Afrike, Borec, Ljubljana, Milko Kos, Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, Kronika krščanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, Bartolomé de Las Casas, Uničevanje Indijancev in evangelizacija, Celje, Mohorjeva založba, Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, Michela Mullet, Luther, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, Peter Štih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, Stephen J. Lee, Tridesetletna vojna, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige). Velike kulture sveta, II. knjiga, Kitajska, Japonska, Islam, Stara Amerika, Mohorjeva družba, Celovec Ljubljana Dunaj, Vikingi, vladarji morja, DZS, Ljubljana, 1997, Zbirka Mejniki. Ignacij Voje, Nemirni Balkan, DZS, Ljubljana, Ignacij Voje, Slovenica Balcanica, Slovenska matica, Ljubljana, Zbirka Človek in čas: 3. knjiga: Veliki imperiji, Mladinska knjiga, Ljubljana, knjiga: Pozni srednji vek, Mladinska knjiga, Ljubljana, knjiga: Renesansa, Mladinska knjiga, Ljubljana, Zbirka Kako so živeli: V času Majev, Aztekov in Inkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, V času velikih odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, V času Vikingov, Mladinska knjiga, Ljubljana, Na krovu velikih jadrnic 18. stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, Zbirka Veliki raziskovalci: Krištof Kolumb, Slovenska knjiga, Ljubljana, Marco Polo, Slovenska knjiga, Ljubljana, Magellan in da Gama, Slovenska knjiga, Ljubljana, Zgodovina cerkve, III. knjiga: Reformacija, katoliška prenova in protireformacija, Družina, Ljubljana, Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, Zgodovina človeštva: 4. knjiga ( ), DZS, Ljubljana, Zgodovina krščanstva, Ognjišče in DZS, Koper, Ljubljana, Zgodovina v slikah, knjiga 10 ( ) in 11 ( ), DZS, Ljubljana,

5 Evropa in svet v 15. in 16. stoletju LITERATURA ZA UČENCE: Gilles Béguin, Dominique Morel, Prepovedano mesto Nebeških sinov, DZS, Ljubljana, 1999, Zbirka Mejniki. Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, Neil Grant, Veliki svetovni atlas odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, Kako so živeli Azteki, EWO, Ljubljana, Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, Miki Muster, Gusarji (strip), Delo, Ljubljana, Miki Muster, Krvavi kapitan (strip), Delo, Ljubljana, Josephine Poole, Ivana Orleanska, Učila, Tržič, Sandro Rossi, Marco Polo, DZS, Ljubljana, Spremenili so svet, Mladinska knjiga, Ljubljana, Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, Vikingi, vladarji morja, DZS, Ljubljana, 1997, Zbirka Mejniki. Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, Philip Wilkinson, Najlepša knjiga o raziskovalcih, Učila, Tržič, Zbirka Človek in čas: 3. knjiga: Veliki imperiji, Mladinska knjiga, Ljubljana, knjiga: Pozni srednji vek, Mladinska knjiga, Ljubljana, knjiga: Renesansa, Mladinska knjiga, Ljubljana, Zbirka Kako so živeli: V času Majev, Aztekov in Inkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, V času velikih odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, V času Vikingov, Mladinska knjiga, Ljubljana, Na krovu velikih jadrnic 18. stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, Zbirka Veliki raziskovalci: Krištof Kolumb, Slovenska knjiga, Ljubljana, Marco Polo, Slovenska knjiga, Ljubljana, Magellan in da Gama, Slovenska knjiga, Ljubljana, Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, LEPOSLOVJE: Dante Alighieri, Božanska komendija: izobr, Mladinska knjiga, Ljubljana, Ivo Andrić, Most na Drini, Mladinska knjiga, Ljubljana, Evelyn Anthony, Elizabeta I. angleška: zgodovinski roman, DZS, Ljubljana, Giovanni Boccaccio, Dekameron: izbor novel, Mladinska knjiga, Ljubljana, Miguel de Cervantes Saavedra, Veleumni plemič don KIhot iz Manče, DZS, Ljubljana, Geoffrey Chaucer, Canterburyjske zgodbe, Radiotelevizija, Ljubljana, Sarah Dunant, Rojstvo Venere, Učila, Kranj, Volker Ebersbach, Francisco Pizarro: blišč in beda konkvistadorja, Obzorja, Maribor, Paul Frischauer, Leonardo da Vinci: sonce, vrzi senco, Obzorja, Maribor, Gianni Granzotto, Krištof Kolumb, Cankarjeva založba, Ljubljana, Pierre La Mure, Mona Liza, DZS, Ljubljana, Thomas More, Utopija, Cankarjeva založba, Ljubljana, Rolland Romain, Michelangelovo življenje, Obzorja, Maribor, Erazem Rotterdamski, Hvalnica norosti, Založništvo slovenske knjige, Ljubljana, William Shakespeare, Zbrane gledališke igre, Knj. 1 (Beneški trgovec, Komedija zmešnjav, Ukročena trmoglavka ), Mladinska knjiga, Ljubljana, William Shakespeare, Zbrano delo (Henrik VI ), DZS, Ljubljana, William Shakespeare, Kralj Richard Tretji, Nova Gorica, PDG, William Shakespeare, Romeo in Julija, Mladinska knjiga, Ljubljana, Wilheml Strube, Nikolaj Kopernik: kanonik in astronom, Obzorja, Maribor, Stefan Zweig, Erazem Rotterdamski: triumf in tragika, Obzorja, Maribor, MLADINSKA LITERATURA Harriet Beecher Stowe, Koča strica Toma ali življenje črncev v suženjskih državah Amerike, Mladinska knjiga, Ljubljana, Walt Disney, Pocahontas, Mladinska knjiga, Ljubljana, Henry Rider Haggard, Zaton Aztekov, Karantanija, Ljubljana, Henry Rider Haggard, V senci žrtvenikov, Karantanija, Ljubljana, Walter Heichen, Beli bogovi prihajajo, Karantanija, Ljubljana, 1997 (o Cortezu). Walter Heichen, Osvajalec v imenu miru, Karantanija, Ljubljana, 1997 (o Jamesu Cooku). Charles in Mary Lamb, Pripovedke iz Shakespeara, Mladinska knjiga, Ljubljana, Iain Lawrence, Gusarji, Grlica, Ljubljana, Iain Lawrence, Razbitinarji, Grlica, Ljubljana, Iain Lawrence, Tihotapci, Grlica, Ljubljana, Mary Pope Osborne, Gusarji popoldan, Grlica, Ljubljana, Robert Louis Stevenson, Črna puščica, Karantanija, Ljubljana, Zbirka Časovni stroj, Mladinska knjiga 5

6 Evropa in svet v 15. in 16. stoletju FILMI (IZBOR) 1492: zavzetje raja, r. Ridley Scott, ZDA, Beneški trgovec, r. Michael Radford, Korpodukcija, Hamlet, r. Kenneth Branagh, VB, Ivana Orleanska, r. Luc Besson, ZDA, Kraljica Margot, r. Patrice Chéreau, Francija, 1994.Luther, r. Eric Till, Nemčija, Macbeth, r. Jeremy Freeston, ZDA, 1997.Misija (Odprava), r. Roland Joffé, ZDA, Pirati s Karibov: prekletstvo črnega bisera, r. Gore Verbinski, ZDA, Pirati s Karibov: mrtvečeva skrinja, r. Jerry Bruckheimer, ZDA, Pocahontas, r. Mike Gabriel, ZDA, 1995 (risani fi lm). Pogumno srce, r. Mel Gibson, ZDA, Ran, r. Akiro Kurusawa, Japonska, 1985 (srednjeveška Japonska). Richard III., r. John Farrell, ZDA, Veliko hrupa za nič, r. Kenneth Branagh, VB, Zaljubljeni Shakespeare, r. John Madden, ZDA, DOKUMENTARNI FILMI Martin Luther, (videokaseta), Blejska dobrava, Videofon, [1998?]. Največje skrivnosti sveta, Skrivnost Majev (DVD), Dnevnik in No, Ljubljana, Starodavni Inki (videokaseta), Bookmark, Vester & Co. d. n. o. Starodavni Maji (videokaseta), Bookmark, Vester & Co. d. n. o. V deželi Inkov (videokaseta), Blejska dobrava, Videofon, [1998?]. Zgodovina ZDA (videokaseta): 1 del: Kolonije postanejo neodvisne, Videofon, Blejska Dobrava, SPLETNE STRANI: Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek Spletne strani v slovenščini: Spletne strani v tujih jezikih: Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet Spletne strani v slovenščini: Spletne strani v tujih jezikih: Kakšne so bile posledice geografskih odkritij Spletne strani v slovenščini: Spletne strani v tujih jezikih:

7 Evropa in svet v 15. in 16. stoletju Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa Spletne strani v slovenščini: Spletne strani v tujih jezikih: Potovanja v skrivnostne kraje Azije in Afrike Spletne strani v slovenščini: Spletne strani v tujih jezikih: UČILA: Evropa in svet na pragu novega veka (zgoščenka), Ljubljana, esoft-si.co, Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, zgoščenka Encarta, Microsoft, zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, METODIČNI PRIROČNIKI: Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, Dominique Chansel, Europe on-screen cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, Paul Ginnis, Učitelj sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, Božo Mrevlje, Evropa in svet od 16. do 18. stoletja: priročnik za učitelje zgodovine v osnovni šoli, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. revija Primary Teaching, Historical Association, London. revija, History Teaching, Historical Association, London. (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) (viri in ideje za poučevanje) MEDPREDMETNE POVEZAVE Geografija, glasbena vzgoja, fizika, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika, državljanska kultura. 7

8 Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek UČNI CILJI: Učenec: navede bistvene značilnosti srednjega veka, razloži položaj posameznih družbenih skupin v srednjem veku, pojasni vzroke za nemiren konec srednjega veka, našteje območja, ki so bila Evropejcem poznana ob prehodu v novi vek, zna sklepati o razlogih za potovanja Marca Pola in Ibna Batute. Srednji vek sta v Evropi zaznamovala fevdalna ureditev in slabo poznavanje preostalega sveta. Ob koncu srednjega veka so se zvrstile kriza cerkva, vojna in mnogo bolezni, zaradi katerih je umrlo veliko ljudi.. Srednji vek sta v Evropi zaznamovala fevdalna ureditev in slabo poznavanje preostalega sveta. Ob koncu srednjega veka so se zvrstile kriza cerkve, vojne in mnoge bolezni, zaradi katerih je umrlo veliko ljudi. Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek Kakšen je bil srednji vek v Evropi Srednji vek je po eni strani videti mračen, po drugi pa živahen, poln vojakov, gradov ter princev in princes. 1. Ilustracija prikazuje različne družbene sloje v srednjem veku. Pozorno si jo oglej. A. K vsakemu sloju na sliki dopiši njegovo ime. PLEMSTVO VLADAR DUHOVŠČINA Kakšen je bil srednji vek v Evropi UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učitelj učencem s pomočjo slik predstavi najpomembnejše dogodke v srednjem veku. Uporabi lahko slike Vikingov, germanskih in slovanskih naselij, križarskih pohodov ipd. Ob slikah učencem zastavi vprašanja: V katerem obdobju srednjega veka so se selili Slovani (Germani, Huni )? Katero celino so prvi dosegli Vikingi? Zakaj so izbruhnile križarske vojne AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (sliko) Učenci si ogledajo sliko, ki prikazuje kmeta (učbenik, stran 8) in jo analizirajo: Opišejo obleko kmeta in uradnika. Kaj drži v rokah fevdalčev uradnik? Čemu je to predmet služil? Kaj kmet dela? Katero poljedeljsko orodje kmet uporablja pri delu? Kje naj bi nastala ta slika? B. Komu so bili odgovorni vazali? C. Kakšen je bil položaj kmetov? Srednji vek se je končal s krizo V srednjem veku so v Evropi potekale številne vojne. Kralji so se spopadali med seboj za prestol, fevdalci za ozemlja. 2. V učbeniku na strani 9 preberi portret Francozinje Ivane Orleanske. Med spodaj navedenimi trditvami podčrtaj tisto, ki odgovori na vprašanje, zakaj je bila Ivana Orleanska pomembna v francoski zgodovini. a. Ivana Orleanska je bila zelo pobožna ženska, ki je prispevala veliko denarja za gradnjo cerkva in samostanov. b. Bila je zelo lepa in pametna hči francoskega kralja, za roko katere so plemiči nenehno tekmovali. c. Bila je pastirica, ki naj bi jo Bog vodil v stoletni vojni, v kateri je popeljala Francoze do zmage nad Angleži. č. Ivana Orleanska je bila plemkinja, ki je junaško branila svojo posest in jo je pri tem ubil pohlepni plemič. 6 KMETJE VLADARJU, KI JIM JE V ZAMENO ZA VOJAŠKO SLUŽBO PODARIL ZEMLJO. BILI SO NESVOBODNI IN NISO SMELI ZAPUSTITI SVOJEGA GOSPODA. AKTIVNOST: motivacijska tehnika (nevihta možganov) Učenci lahko na tablo na začetku ure zapišejo pojme, besede, besedne zveze, ki jim pridejo na misel ob pojmu srednji vek. Učitelj razumevanje pojmov preveri tako, da jih najprej skušajo pojasniti učenci. Učitelj po potrebi dopolni pojasnila učencev ali prečrta pojme, ki v omenjeno obdobje ne sodijo. BODIMO USTVARJALNI: sodelovalno učenje (jig saw): Učitelj učence razdeli v štiri ali pet skupin, tako da ima vsaka skupina vsaj toliko članov, kot je skupin. Razdeli jim delo tako, da prve tri skupine s pomočjo učbenika za 7. razred predstavijo obdobja srednjega veka, njihovo razmejitev in trajanje (prva skupina), družbene skupine v srednjem veku (druga skupina) in križarske vojne (tretja skupina). Zadnji dve skupini uporabita učbenik za 8. razred, str Četrta skupina predstavi razmere v cerkvi in njeno krizo ter peta kugo in njene posledice. Po 15 minutnem delu se ustvarijo nove skupine, tako da je v vsaki novi skupini po en član iz prejšnjih skupin. Izmenjajo si pridobljene rezultate. Po 15-ih minutah učenci skupaj pod vodstvom učitelje ter napravijo sintezo pridobljenega znanja. Podobno lahko učenci nalogo naredijo v dvojicah ali samostojno. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem pripravi delovne liste z izvlečki opisov (poglavitnimi gesli) srednjeveškega mesta, družbe, križarskih vojn, kuge, cerkvenega razkola Učenci preberejo in potem sklepajo na razmere v srednjem veku ter utrdijo svoje znanje o obravnavanem obdobju. 8

9 Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek 3. Ilustracija prikazuje eno od poznosrednjeveških nesre. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja ob njej. A. Katera huda bolezen je pustošila po Evropi v 14. stoletju? KUGA ČRNA SMRT B. Zakaj se je bolezen hitro širila? ZARADI SLABE HIGIENE IN SLABE PREHRANE C. Kakšno je sporočilo ilustracije? TUDI CERKEV JE BILA NEMOČNA PROTI BOLEZNI (molitve niso pomagale) Srednji vek se je končal s krizo KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 9, ki se nanaša na širjenje kuge po Evropi. in odgovorijo na vprašanja: Zakaj se je kuga tako hitro širila? Zakaj jo je bilo težko zdraviti? Kako bi se lahko hitreje končala epidemija v takratnih razmerah? AKTUALIZACIJA Učenci poiščejo primere sodobnih bolezni, ki bi jih lahko primerjali s kugo (aids, hepatitis, pa tudi diabetes, bolezni srca in ožilja ) ter sklepajo o razširjenosti bolezni v odvisnosti od razvitosti posameznega območja. Kako so si Evropejci predstavljali svet Srednjeveško poznavanje sveta je bilo zelo skromno, kajti ljudje niso potovali daleč od domačega kraja. Med popotniki, ki so odšli v daljne kraje, so bili največkrat trgovci in romarji. 4. Zemljevid prikazuje svet, ki so ga ob koncu srednjega veka poznali Evropejci. A. Pobarvaj obmo ja, ki so jih poznali Evropejci ob koncu srednjega veka. V pomo ti je zemljevid v u beniku na strani 6. B. S katerimi besedami ozna ujemo Evropejcem tedaj znani svet? a. Evrazija b. Stari svet c. Novi svet 5. Zemljevid prikazuje tudi potovanja dveh najpomembnejših popotnikov tistega časa na Daljni vzhod. A. S črno barvo obkroži dežele, ki jih je obiskal Marko Polo; dežele, ki jih je obiskal Ibn Batuta, pa z rdečo. Indija Indonezija osrednja Azija Kitajska Arabski polotok AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci v obliki miselnega vzorca predstavijo glavne značilnosti poznega srednjega veka. družbene dejavnosti kriza v Evropi poznavanje sveta Kako so si Evropejci predstavljali svet AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V učbeniku na strani 9 si učenci ogledajo zemljevid Evropejcem znanega sveta v poznem srednjem veku. Zemljevid analizirajo: Do kje je segal znani svet v Afriki? Ali je spadala Rusija med znani svet? Katere dele je prepotoval Ibn Batuta? 7 VEČ O Za simbol kuge je veljala krastača, ki so jo uporabljali tudi kot protistrup kugi. Krastače so posušili na soncu, nato pa stolkli in zdrobili v prah. Posušene in v kisu zmehčane krastače so polagali na kužne rane. Ponekod so kot zdravilo za kužne rane uporabljali kuhane, posušene in v prah stolčene veverice. Drugod pa tudi človeške in živalske iztrebke ali pijavke. Zdravniki, ki so zdravili kužne bolnike, so, da bi preprečili stik z obolelim, nosili rokavice in maske, nadišavljene s parfumom. AKTUALNO Era zadnjih velikih epidemij v svetu je bila ptičja gripa. Po raziskavah znanstvenikov obstaja 15 vrst ptičje gripe. Najbolj nalezljiva in nevarna za ptice pa sta virusa H5 in H7 ter podtip H5N1. Človek se naleze le ob neposrednem stiku z živo okuženo živaljo. Oboleli se počuti slabo, ima povišano temperaturo, boli ga grlo in kašlja. Ptičja gripa se je najprej pojavila v Jugovzhodni Aziji (v letu 1996 na Kitajskem). Po domnevah znanstvenikov prenos ptičje gripe na druge celine prenašajo ali ptice selivke ali prodaja perutnine preko državnih meja. Oktobra 2005 in spomladi 2006 so odkrili kar nekaj primerov okuženih ptic tudi v Evropi, najprej v Turčiji in Romuniji, nato pa tudi v srednji in zahodni Evropi. Prvi primeri okužbe ljudi so se pojavili leta 1997 v Hongkongu. Do oktobra 2005 so potrdili 117 primerov ptičje gripe pri ljudeh, in sicer v Indoneziji, Vietnamu, Tajski in Kambodži. Umrlo jih je 70. Po ocenah strokovnjakov bi v pandemiji, če bi zajela ves svet, lahko umrlo od dva do 50 milijonov. 9

10 Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet UČNI CILJI: Učenec: zna razložiti pojem Stari svet, pozna vzroke, ki so pripeljali do odkritja čezmorskih dežel, ve, kateri tehnični pripomočki so omogočili geografska odkritja, zna utemeljiti (ne)uspešnost Kolumbovega potovanja, poimenuje raziskovalce in na karti omeji področja njihovega raziskovanja, ve, kako sta si Portugalska in Španija razdelili odkriti svet. Evropejci so zaradi želje po zaslužku iskali nove trgovske poti do Indije, od koder je izviralo raznovrstno blago. Najuspešnejši so bili Portugalci, ki so prvi obpluli Afriko. Z njimi so tekmovali Španci, ki so odkrili Ameriko. Evropejci so zaradi želje po zaslužku iskali nove trgovske poti do Indije, od koder je izviralo raznovrstno blago. Najuspešnejši so bili Portugalci, ki so prvi obpluli Afriko. Z njimi so tekmovali Španci, ki so odkrili Ameriko. Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet Kaj je Evropejce privlačilo v oddaljenem svetu Ob koncu 15. stoletja so Evropejci začeli potovati po svetu z namenom, da bi našli pomorsko pot v Indijo in tako povečali svoje bogastvo. 1. Ilustracija prikazuje tržnico v evropskem mestu ob koncu srednjega veka. A. Zakaj je bilo na evropskih tržnicah tedaj le malo blaga? MAJHEN PRIDELEK LE ZA LASTNE POTREBE B. Navedi tri vrste blaga, ki ga imenujemo orientalsko. ZAČIMBE DIŠAVE SVILA C. Kako so želeli evropski trgovci povečati izbiro orientalskega blaga v Evropi in povečati svoje bogastvo? Kaj je Evropejce privlačilo v oddaljenem svetu UČNA MOTIVACIJA: metoda pisnografičnih izdelkov Učencem pripravimo učni list, na katerem zapišemo 20 dobrin, ki jih danes široko uporabljamo. Njihova naloga je ugotoviti, katerih dobrin Evropejci ob koncu srednjega veka še niso poznali. Učenci jih na listu obkrožijo. AKTIVNOST: motivacijska tehnika (nevihta možganov) Učenci na tablo zapišejo pojme, besede, besedne zveze, ki jim pridejo na misel ob pojmu geografska odkritja. Skozi delo pojme preverjamo, dopolnjujemo ali črtamo, če v omenjeno obdobje ne sodijo. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE: Učitelj učencem postavi vprašanje: Zakaj je bilo Evropejcem tako pomembno, da so imeli možnost kupovati začimbe? Učenci pri iskanju odgovora razmišljajo o naslednjih možnostih: naraščanje bogastva v Evropi, enolična hrana, vpliv križarskih vojn Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanje AKTIVNOST: metoda dela s slikovnimi gradivom Učitelj učencem s pomočjo slik predstavi karavelo, ki jo je uporabil Kolumb. Učitelj ob slikah postavi vprašanja: Kakšna ladja je na sliki? Kdo jo je uporabljal? V čem je bila boljša od dosedanjih? 8 Z VZPOSTAVITVIJO NEPOSREDNIH TRGOVSKIH STIKOV Z INDIJO IN KITAJSKO. Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanje Pomorske odprave Evropejcev so omogočile nove iznajdbe in izume. 2. Na slikah so različne naprave in tehnični pripomočki, ki so Evropejcem pomagali na pomorskih poteh. A. Pod sliko zapiši ime naprave. B. Dopiši uporabnost/koristnost naprave za pomorščake. Ime naprave Uporabnost/ koristnost naprave GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovnografičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanje v učbeniku na strani Izdelajo plakate, na katerih predstavijo podobo navedenih tehničnih pripomočkov. Če so učenci tehnično zelo spretni, lahko celo pripravijo razstavo (miniaturnih) izdelanih pripomočkov iz kartona ali lesa. KOMPAS ZEMLJEVIDI ASTROLAB ORIENTACIJA ORIENTACIJA DOLOČANJE POLOŽAJA ZVEZD AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem na delovnem listu pripravi naslednje besedilo:»leta 1478 so Portugalci prepričali papeža, da jim je dal izključno pravico do morij južno od Kanarskih otokov. To je pomenilo, da je vsem drugim državam prepovedano pluti navzdol ob afriški obali. V letih je portugalski kapitan Bartholomeo Diaz zaplul okrog južne konice Afrike in v Indijski ocean. Končno so odkrili pot v Indijo, uporabljale pa so jo lahko samo portugalske ladje /.../. (Vir: Magellan in da Gama, Ljubljana, Slovenska knjiga, 1994, str. 9) Nato učenci besedilo analizirajo: Ob katerih obalah so si Portugalci ustvarili svoj monopol? Poimenujte tri portugalske pomorščake, ki so pluli ob omenjenih obalah. Kateri portugalski pomorščak je prvi priplul v Indijo in kakšne posledice je to dejanje imelo za Portugalsko? 10

11 Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet Ali je bilo potovanje Krištofa Kolumba uspešno Na iskanje pomorske poti do Indije so se najprej odpravili pomorščaki, ki sta jim denarno pomagala portugalski in španski kralj. 3. Reši spodnjo nalogo tako, da razvrstiš pomorščake po pravilnem kronološkem zaporedju. Tistemu, ki je odšel na pot prvi, pripiši številko 1, drugemu številko 2 in tako naprej. Nato poveži njihova imena z njihovimi odkritji v tretjem stolpcu Pedro Alvares Cabral Vasco da Gama Fernando Magellan Krištof Kolumb Amerigo Vespucci Srednja Amerika Brazilija Južna Amerika Rt dobrega upanja Filipini 4. Oglej si zemljevid v učbeniku na straneh 6 7 in reši nalogo. A. Poimenuj dve državi, ki sta poleg Portugalske in Španije odkrivali nova ozemlja, ter zapiši imena njunih pomorščakov in celine, ki so jih odkrivali. DRŽAVE POMORŠČAKI CELINE FRANCIJA CARTIER S AMERIKA B. Na spodnjem zemljevidu označi: pot pomorščakov: Kolumba, Magellana, da Game; kolonije posameznih evropskih držav; vsako pobarvaj z drugo barvo. C. Kateri del sveta je postal zanimiv za Nizozemce? Kaj so od tam uvažali? JV AZIJA; ZAČIMBE, DIŠAVE Č. Pojasni pojem KOLONIJA. ANGLIJA CABOT S AMERIKA AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem na delovnem listu pripravi naslednje besedilo: Portugalska je imela, dasi je bila majhna pomorska država, veliko ladjevje, morja vajene ljudi, izurjene v oceanskem ribolovu, dobro organiziran sistem pomorskega zavarovanja in naložb, pa še kraljevsko družino, ki je bila pripravljena podpirati te pomorske odprave. Vrh tega so se v 15. stoletju hitro razvijali tipi evropskih ladij pa tudi potrebni navigacijski pripomočki /.../. (Vir: Velika ilustrirana enciklopedija: srednji vek, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1985, str. 81) Učenci nato pojasnijo, kateri pogoji, navedeni v viru, so omogočili portugalskim pomorščakom, da so prvi osvajali in raziskovali neznana ozemlja. AKTUALIZACIJA Učenci poiščejo primere potovanj človeka v vesolje ter primerjajo vesoljska odkritja z geografskimi. Učenci poiščejo skupne poteze, na primer nova, boljša oprema, negotovost, strah pred neznanim Učitelj povpraša učence, ali bi se pridružili takšnim odpravam? RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani (na primer s pomočjo projekta doba_odkritij/) napišejo zgodovinski prosti spis o odkrivanju novih ozemelj ali opišejo življenje mornarjev na ladjah. PRIDOBLJENA OZEMLJA EVROPSKIH DRŽAV V NOVEM SVETU 9 AKTIVNOST: Interdisciplinarno delo Učitelj zgodovine se poveže z učiteljem gospodinjstva ter skupaj pripravita seznam tipičnih jedil ameriških staroselcev. Učenci v dveh šolskih urah pripravijo preprost obrok iz jedi, ki so jih poznali Indijanci, npr. puranov zrezek, koruzno polento, paradižnikovo solato, za poslastico pa morda čokoladni napitek (ampak, grenak!) BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenec se živi v Krištofa Kolumba. Pri tem mu učitelj prepusti izbor, ali bo upodobil Kolumba, ko prepričuje kastiljsko kraljico, da podpre njegovo odpravo; ali bo upodobil Kolumba na poti, ko se mu mornarji zaradi obupa že upirajo; ali bo upodobil Kolumba ob prvem srečanju z ameriškimi staroselci, lahko pa vodijo ladijski dnevnik na dan, ko so mornarji ugledali novo zemljo. BODIMO USTVARJALNI: metoda razgovora (debata) Učitelj učence razdeli v dve skupini in pripravi»debato«na vprašanje, ali je bilo Kolumbovo izkrcanje na Karibskem otočju prelomen dogodek v zgodovini človeštva ali ne? Pri pripravi zagovora sodeluje celotna skupina, nato izberejo dva učenca, ki sodelujeta v debati. Ostali ocenjujejo, kdo je boljše zagovarjal določeno stališče. BELEŽKE: 11

12 Kakšne so bile posledice geografskih odkritij UČNI CILJI Učenec: ovrednoti posledice geografskih odkritij za staroselce in Evropejce, zna pravilno razvrstiti dobrine, ki sta si jih izmenjala Stari in Novi Svet, zna razložiti pojma Stari in Novi svet, opiše delo misijonarjev. Velika geografska odkritja so trajno spremenila svet. Veliki imperiji ameriških staroselcev so bili uničeni. V Ameriko so Evropejci preselili sužnje iz Afrike. Kakšne so bile posledice geografskih odkritij Kaj se je zgodilo z državami v Srednji in Južni Ameriki Španci in Portugalci so odkrita ozemlja priključili svojima državama, vsak odpor ameriških staroselcev pa hitro zadušili. 1) A. Razloži pojem. KONKVISTADOR ŠPANSKI ZAVOJEVALEC V AMERIKI B. S kakšnimi nameni so prihajali konkvistadorji v Ameriko? Velika geografska odkritja so trajno spremenila svet. Veliki imperiji ameriških staroselcev so bili uničeni. V Ameriko so Evropejci preselili sužnje iz Afrike. Kaj se je zgodilo z državami v Srednji in Južni Ameriki UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (pijača) in metoda razgovora V dogovoru z vodjo šolske prehrane učitelj učencem ob začetku ure postreže s toplim kakavom. Ob tem se z učenci pogovori: Katero pijačo pijemo? Kdo je v tej pijači užival pred 600 leti? Kako so Evropejci spoznali kakav? AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učenci si ogledajo sliko v delovnem zvezku na strani 10 zgoraj (njen avtor je bil nizozemski slikar Theodore de Bay v 16. stoletju) in analizirajo njeno vsebino: Opišejo držo Kolumba. Na kaj nakazuje ta drža? Kaj postavljajo španski mornarji? Zakaj? Kakšno je obnašanje ameriških staroselcev? DA BI ZAVZELI OZEMLJE IN SI PRILASTILI ZLATO. C. Kaj so konkvistadorji sprva zahtevali od poglavarjev staroselskih plemen? PLAČEVANJE DAVKOV V ZLATU, SREBRU... Č. Kakšna je bila usoda staroselskih poglavarjev in njihovih držav? IZGUBILI SO OBLAST, DRŽAVE SO PROPADLE. 2. Na zemljevidu sta vrisani inkovska in azteška država v času, ko so v Ameriko prišli konkvistadorji. A. Vpiši njuni imeni na črte. B. Zakaj je bil za Evropejce prodor do središč staroselskih držav težaven? NEPOZNAVANJE TERENA C. Poveži pravilna para. azteški imperij inkovski imperij Francisco Pizzaro Hernando Cortez Č. Razmisli, ali bi se glede na geografske razmere staroselci pred napadom Evropejcev lahko ubranili. Odgovor utemelji. NEPOZNAN IN TEŽKO PREHODEN TEREN JE Kolumbovo srečanje z ameriškimi staroselci. AZTEKI INKI PREDSTAVLJAL VELIKO OVIRO ZA NAPREDOVANJE EVROPEJCEV 10 AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem na delovnem listu pripravi naslednje besedilo: Španska kolonizacija je močno vplivala na novi svet. Uvedba evropskih vrst žita in živine je uničila domače življenje Indijancev in predrugačila ekološko ravnotežje srednje Mehike. Razpad starih plemenskih ureditev in hierarhije azteške družbe je ustvaril odtujeno in oslabljeno skupnost, ki je hitro podlegla evropskim boleznim, tako da se je prebivalstvo začelo v 16. stoletju 12 naglo redčiti. Latinska Amerika je postala nato dežela mešane kulture, v kateri je prevladovala kultura španskih naseljencev. (Vir: Velika ilustrirana enciklopedija: srednji vek, Ljubljana, Mladinska knjiga 1985, str. 83) Učenci nato pojasnijo, katere posledice španske kolonizacije za azteške Indijance lahko razberejo v viru.. AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje napak) Učitelj učencem na delovnem listu pripravi spodnjo nalogo. V spodnjem besedilu, ki govori o španskih odkritjih, ki so sledila portugalskim, so tri napake. Poiščite in izpišite jih, ob vsaki pa tudi napišite pravilen odgovor. Krištof Kolumb se je odločil za plutje v Indijo po zahodni strani, potem ko se je seznanil z zemljevidom Ptolomeja. Amerigo Vespucci je želel uresničiti tisto, kar ni uspelo Kolumbu prek Atlantika pripluti v Indijo. V. N. Balboa si je podredil kulturo Majev v današnji Gvatemali. Najbogatejšo srednjeameriško civilizacijo Aztekov je uničil Francisco Pizzaro. NAPAKE: PRAVILNI ODGOVORI:

13 Kakšne so bile posledice geografskih odkritij Kakšen je bil odnos Evropejcev do ameriških staroselcev 3. Zakaj je bil odpor ameriških staroselcev proti konkvistadorjem neuspešen? Obkroži pravilne odgovore. a. Evropejci so imeli boljše orožje. b. Staroselska plemena so bila neenotna, kar so Evropejci izkoristili. c. Evropejska vojska je bila številčnejša. č. Evropejci so med ameriškimi staroselci razširili številne bolezni. 4. Preberi spodnje trditve. Dve sta napačni. Podčrtaj ju in popravi tako, da ju kot pravilni trditvi napišeš na črto. Ameriški staroselci in belci so dolgo časa živeli v miru. Staroselci so Evropejce napadali in se jim upirali. Ameriški staroselci so Špancem dajali velikanske količine železa v zameno za svobodo. Staroselci so Špancem ponujali zlato. Evropejci so ameriške staroselce izkoriščali za delo v rudnikih in na plantažah. Ameriški staroselci so ob španskem napadu prvič videli konje. 5. Pojasni pojem. MISIJONARJI KATOLIŠKI DUHOVNIKI, KI SO MED AMERIŠKIMI STAROSELCI ŠIRILI KRŠČANSTVO. Evropejci so spoznali nove pridelke Po odkritjih so Evropejci spoznali dobrine, ki jih prej niso še nikoli videli ali okusili, enako tudi ameriški staroselci. 6. Navedenih je 15 dobrin, ki sta si jih izmenjala Stari in Novi svet. krompir tobak banane konj sladkorni trs kakav prašič paradižnik pšenica fižol grozdje buče koruza limone čebele Kakšen je bil odnos Evropejcev do ameriških staroselcev GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kakšne so bile posledice geografskih odkritij v učbeniku na straneh Izdelajo kronološko tabelo o vzpostavitvi španske nadoblasti v Južni in Srednji Ameriki. 1492: K. Kolumb se izkrca na Karibskem otočju A. Z rdečo barvo pobarvaj tiste dobrine, ki so jih Evropejci prinesli iz Amerike. B. Z modro barvo pobarvaj tiste dobrine, ki so jih Evropejci prinesli v Ameriko. C. Kako je izmenjava dobrin vplivala na evropsko gospodarstvo? UGODNO, SAJ SE JE TRGOVINA OKREPILA 11 VEČ O Ko sta se leta 1519 španski konkvistador Cortés in azteški poglavar Montezuma II prvič srečala je bilo med njima opaziti mnoge podobnosti: bila sta približno enake starosti in fizično enako postavna. Vsak od njiju je bil oblečen v tipično oblačilo svojega roda, Montezuma okrašen s perjem, Cortés pa z oklepom. Oba so spremljali služabniki, katerih naloga je bila služiti svojemu gospodarju. Med Španci in Azteki pa je obstajala velika razlika v snažnosti. Španci so se AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskim besedilom Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 14. Odgovorijo na vprašanje: Kako so se staroselci odzvali na prihod prvih belcev? VEČ O Med redkimi in znanimi zagovorniki ljudmi, ki so zahtevali obrambo pravic Indijancev, je bil poleg teologa Las Casasa tudi španski teolog Francisco de Vitoria ( ). Pravice ameriških staroselcev je začel zagovarjati leta 1532, ko je imel na to temo več predavanj. Kasneje je ta predavanja objavil v delu Čtivo o Indijancih in vojnem pravu. V njem je zagovarjal pravice ameriških staroselcev in poudaril, da so imeli že pred španskim odkritjem v lasti ozemlja, na katerih so živeli, zato so bili na svojih ozemljih pravzaprav enakovredni podložniki španskega kralja in ne podjarmljeno ljudstvo. Nasprotoval je tudi spreobračanju ameriških staroselcev v krščanstvo in menil, da mora španska vlada vzpostaviti sistem, ki bi staroselcem koristil in ne škodil. Evropejci so spoznali nove pridelke AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) in terensko delo (odkrivanje) Učenci si v učbeniku na strani 15 ogledajo zemljevid, ki prikazuje izmenjavo dobrin med Evropo in Ameriko. Izpišejo si kulture, ki so po geografskih odkritjih prišle prvič v Evropi. Nato odidejo v bližnji supermarket ter si pri vsaki poljedeljski kulturi, ki jo imajo na seznamu zapišejo, od kod je bila kupljena za prodajo v trgovini. Pri tem so pozorni na sledeče: Ali te kulture za potrebe današnjih trgovin v Sloveniji še prihajajo iz Amerike? Katera kultura, ki so jo Evropejci prinesli v Ameriko, pa je danes najpogosteje uvožena iz Južne Amerike? Katere poljedeljske kulture, ki so jih Evropejci v 16. stoletju prinesli iz Amerike, danes gojijo kmetje v Sloveniji? redko umivali, medtem ko so Azteki zelo skrbeli za čistočo in so se kopali vsak dan.. Tudi glavno mesto Aztekov Teotihuacan so očistili vsak dan. 13

14 Kako je svetovna trgovina vplivala na svet Z odkritjem nove pomorske poti je upadel pomen Sredozemlja. Oblikovala so se nova trgovska središča. Uveljavil se je nov način poslovanja, imenovan kapitalizem. Najbolj donosna je bila trgovina s sužnji. UČNI CILJI Učenec: pojasni vzroke za pojav trgovine s sužnji in vzroke za njeno razširitev, pozna spremembe, ki so jih v gospodarstvo vnesla geografska odkritja. Z odkritjem nove pomorske poti je upadel pomen Sredozemlja. Oblikovala so se nova trgovska središča. Uveljavil se je nov način poslovanja, imenovan kapitalizem. Najbolj donosna je bila trgovina s sužnji. Kako je svetovna trgovina vplivala na svet Oblikovala so se nova trgovska središča Odkritje Amerike je vplivalo na nastanek novih trgovskih središč v zahodni Evropi. 1. V preglednici so našteta nekatera takrat najbolj pomembna pristanišča v zahodni Evropi. A. Dopiši ime države, v kateri so pristanišča. B. Ime pristanišča vpiši na zemljevid. ROTTERDAM NIZOZEMSKA Uveljavil se je kapitalizem AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (ilustracijo) Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 16 zgoraj (založništvo), preberejo besedilo pod njo in jo analizirajo: Kdo so bili podjetniki v novem veku? Kater izdelke so izdelovali domači obrtniki? Kdo so bili kupci izdelanega blaga? Zakaj se je ta oblika proizvodnje imenovala založništvo? LIZBONA BRISTOL SEVILLA PORTUGALSKA ANGLIJA ŠPANIJA BRISTOL LIZBONA SEVILLA ROTTERDAM B. Med navedenimi obkroži ime tistega pristanišča, ki je še danes eno največjih v zahodni Evropi. Uveljavil se je kapitalizem Svetovna trgovina je vplivala na razmah kapitalizma v Evropi, ki je bil takrat razširjen v obliki založništva in manufaktur. 2. Pojasni pojem KAPITAL. DENAR, VLOŽEN V NADALJNO TRGOVANJE IN PROIZVODNJO. 3. Primerjaj založništvo in manufakturo. Katere razlike in podobnosti lahko ugotoviš med obema oblikama proizvodnje? AKTIVNOST: metoda pisnografičnih izdelkov Učenci primerjajo založništvo in manufakture ter svoje ugotovitve strnejo v preglednico. surovine kupec podjetnik domača obrt končni izdelki Način dela Kolikšen del izdelka je izdelal en delavec Kje je potekalo delo Založništvo Manufaktura AKTUALIZACIJA Učitelj učencem prinese nekaj člankov iz dnevnega časopisa o sodobnem suženjstvu kot imenujemo trgovino z belim blagom. Učenci članke preberejo in primerjajo suženjstvo v času 17. in 18. stoletja z današnjim glede na to, kdo je (bil) predmet trgovine, kolikšna je (bila) donosnost te trgovine, kolikšna je (bila) legalnost tovrstne trgovine Število delavcev Delitev dela Način izdelovanja izdelkov 12 Trgovina s sužnji je postala donosna trgovina KRITIČNO RAZMIŠLJANJE: Učitelj učencem postavi vprašanje: Kako to, da so»dobri«krščanski možje podpirali trgovino s sužnji? V premislek učencem posreduje tabeli, ki prinašata podatke o tem, kakšni o bili donosi trgovine s sužnji. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci izdelajo strip s tremi-štirimi slikami, ki prikazujejo delo sužnjev na plantaži ter ravnanje lastnikov z njimi. VELIKO VSAK DELAVEC NAREDI LE DEL IZDELKA ROČNO, DELAVNICE EN DELAVEC CELOTEN IZDELEK NAREDI EN ČLOVEK ROČNO, DOMA Tabela 1: Trgovska pot ladje Chesterfield (cene so v tedanjih funtih) ena pot ladje Chesterfiled stroški zaslužek nakup ladje $ agentova provizija 300 $ strošek za nakup sužnjev v Afriki in njihov prevoz $ tehnična ureditev ladje za plovbo $ mezde mornarjev $ stroški za hrano ipd. 950 $ prodaja vseh sužnjev enega prevoza v Zahodni Indiji (Ameriki) $ SKUPAJ STROŠKI IN ZASLUŽEK 9550 $ $ ZASLUŽEK OD ENE VOŽNJE $ 14

15 Kako je svetovna trgovina vplivala na svet Trgovina s sužnji je postala donosna trgovina Lastniki plantaž v Braziliji, na Karibskih otokih in v južnem delu Severne Amerike so v 16. stoletju zaradi velikih potreb po delovni sili začeli iz Afrike voziti sužnje. 4. Največji obseg je trgovina s sužnji dosegla v 17. in 18. stoletju. A. Pojasni pojem SUŽENJ. NESVOBODEN ČLOVEK, KI JE LAST GOSPODARJA IN POPOLNOMA ODVISEN OD NJEGA BODIMO USTVARJALNI: metoda razgovora (debata) Učitelj učence razdeli v dve skupini in pripravi»debato«na temo potrebnosti oziroma nepotrebnosti suženjske delovne sile. Ena skupina zagovarja argumente za in druga argumente proti trgovini s sužnji. Pri vsakem argumentu učitelj doda svojo razlago oziroma pojasnilo. B. Oglej si sliko v učbeniku na strani 17. Lahko ugotoviš, kaj prikazuje? To je ladja, ki je prevažala sužnje. Poskusi prešteti število sužnjev na ladji. Prerez ladje prikazuje le eno nadstropje ladje. Običajno je imela ladja tri nadstropja. Koliko sužnjev je potem pripeljala ena ladja? Na kratko opiši razmere, v katerih so sužnji potovali iz Afrike v Ameriko. TESNI PROSTORI, SLABA PREHRANA, SLABA HIGIENA, KRUTOST PAZNIKOV 5. Na sliki sta suženj in njegov gospodar. A. Dopolni prazne prostore ob sliki tako, da opišeš življenje sužnjev. DELO SUŽNJEV NA PLANTAŽAH, HIŠNA DELA ODNOS GOSPODARJEV DO SUŽNJEV KRUTOST, NESPOŠTOVANJE ALI LAHKO UGOTOVIŠ, KAJ PRIKAZUJE SLIKA? GOSPODAR Z ŽIGOM OZNAČUJE SVOJEGA SUŽNJA B. Premisli, ali je bilo prav, da so Evropejci na tak način ravnali z Afričani? Tabela 2: Zaslužki v 18. stoletju povprečna tedenska mezda letna mezda priporočena najnižja mezda leta 1900 cena odličnega sužnja v Južni Karolini kmečko delo na plantaži riža 10 ali 50 šilingov 26 funtov 52 funtov funtov 250 do 300 funtov Učenci tabelo analizirajo: Kaj je bilo za lastnike plantaž finančno bolj ugodno: najeti kmeta ali kupiti sužnja? Kater lastnosti je moral imeti»odličen suženj«? Kdo je bil torej najbolj odgovoren za suženjstvo? BIVALIŠČA SUŽNJEV SLABE, PREPROSTE KOČE PREHRANA SUŽNJEV PREPROSTA, KRUH, ZELENJAVA 13 SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani schoolnet.co.uk/slavery.htm lahko učenci izvedo več o suženjstvu. Kliknejo na rubriko The Slave System in v poglavju African Slave Trade lahko preberejo nekaj pričevanj sužnjev. Poiščejo odgovore na vprašanja: - Na katerih plantažah so najpogosteje uporabljali sužnje? - Kdo so bili mulati? (poglavje Mulattoes) - Kakšna je bila podoba prodaje sužnjev na trgih? Sliko in pričevanja o prodajah lahko najdejo v poglavju Slave Markets. Kliknejo na rubriko Slave Life in se seznanijo z bivalnimi razmerami, v katerih so sužnji živeli (poglavje Housing prinaša fotografijo suženjske koče in pričevanja), kako so jih lastniki kaznovali (poglavje Whipping prinaša pričevanja sužnjev in fotografijo prebičanega sužnja) ter kakšno je bilo preživljanje otroštva (poglavje Childhood prinaša pričevanja). RAZISKOVALEC Učenci preberejo literarno delo Koča strica Toma ali življenje črncev v suženjskih državah Amerike pisateljice Harriet Beecher Stowe. Učitelj se lahko tudi določi, da nek odlomek prebere v razredu. Učitelj z učenci nato analizira vsebino: Kateri družbeni skupini pripadajo glavne osebe v delu? Kako so Afroameričani prišli v Ameriko? Kakšno je bilo življenje sužnjev glede na opis v delu? ZA primerjavo: Najbogatejše angleške aristokratske družine, ki so v sredini 18. stol. imele v lasti 20% obdelovalne zemlje v Veliki Britaniji, so za vzdrževanje svojega razkošnega življenja letno porabile okoli $. Učenci tabelo analizirajo: Na kaj kaže primerjava med navedenimi podatki in zaslužkom od ene vožnje? Kdo je največ zaslužil s trgovino s sužnji? Na kaj lahko sklepajo učenci od naslednji primerjavi: Najbogatejše angleške plemiške družine, ki so v sredini 18. stol. imele v lasti 20 % obdelovalne zemlje v Veliki Britaniji, so za vzdrževanje svojega razkošnega življenja letno porabile okoli $. 15

16 Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa Evropejci so v 15. in 16. stoletju začeli znova odkrivati znanje in lepoto antične dobe. V ospredju zanimanja učenjakov sta bila človek in vesolje. To literarno in kulturno gibanje imenujemo humanizem. V tem času so nastala nekatera največja dela svetovne umetnosti in književnosti. UČNI CILJI Učenec: opiše bistvene značilnosti humanizma, se seznani z napredkom različnih znanosti v času humanizma, ovrednoti pomen tiska in vlogo tiskane knjige za širjenje novih idej, pojasni vzroke za pojav renesanse in opiše njene značilnosti, poimenuje najpomembnejše renesančne umetnike in njihova dela. Evropejci so v 15. in 16. stoletju začeli znova odkrivati znanje in lepoto antične dobe. V ospredju zanimanja učenjakov sta bila človek in vesolje. To literarno in kulturno gibanje imenujemo humanizem. V tem času so nastala nekatera največja dela svetovne umetnosti in književnosti. V središču zanimanja sta bila človek in vesolje V času humanizma se je spremenil pogled ljudi na človeka, družbo in znanje. 1. Pod vplivom humanizma so se razvijale moderne znanosti. Ob sliki zapiši dve njihovi značilnosti. UČENJAKI SO OPAZOVALI POJAVE V NARAVI. S PREIZKUSI SO PREISKOVALI TEDAJ VELJAVNE RESNICE. Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa 2. Na sliki je heliocentrični sistem, ki je močno zamajal tedanjo znanost in srednjeveške cerkvene resnice. A. Kdo je avtor teorije o heliocentričnem sistemu? V središču zanimanja sta bila človek in vesolje UČNA MOTIVACIJA: demonstracija predmetov Učitelj v razred prinese daljnogled. Učence ob tem povpraša: Kaj je ta predmet? Zakaj se uporablja? Kdo in kdaj je izumil ta predmet? Kako je ta predmet spremenil življenje človeka? POLJSKI ASTRONOM NIKOLAJ KOPERNIK B. Kako so njegovo teorijo sprejeli tedanji cerkveni voditelji? Zakaj tako? Z NASPROTOVANJEM, KER JE BILA V NASPROTJU S TEDAJ VELJAVNIMI CERKVENIMI RESNICAMI C. V čem se heliocentrični sistem bistveno razlikuje od geocentričnega? PRI PRVEM JE V SREDIŠČU SONCE, PRI DRUGEM PA ZEMLJA. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. mos.org/sln/leonardo in v razdelku Inventor s Workshop poiščejo poglavje Visions of the Future. Katere tehnične izume pripisujemo Leonardu da Vinciju? V tem poglavju so prikazane njihove današnje izvedbe. Č. V prazni prostor na desni vriši geocentrični sistem. 3. Poveži znanstvenike in njihova odkritja/dosežke s črtami. Nikolaj Kopernik daljnogled Johannes Kepler plima in oseka (zakoni nihanja) Galileo Galilej karta sveta Gerard Mercator heliocentrični sistem Andreas Vesalius preučevanje človeškega telesa 14 AKTIVNOST: metoda reševanja problemov in metoda dela z besedili Učenci preberejo rubriko Ali veš? na strani 18 v učbeniku in nato pojasnijo, zakaj je v 16. in 17. stoletju vladalo nasprotovanje razvoju znanosti. Poiščejo podobne primere iz sodobnosti (npr. kloniranje ljudi ) ter pojasnijo, zakaj sploh prihaja do nasprotovanja znanstvenim dosežkom. Učitelj jih lahko spodbudi tudi k razmišljanju o knjigi da Vincijeva šifra, lahko primerjajo odnos uradnih cerkvenih oblasti do te knjige danes in odnos renesančnih papežev do znanosti. VEČ O Leta 1633 se je Galileo Galilej zaradi svoje teorije, ki je zagovarjala, da se Zemlja vrti okoli Sonca, znašel pred cerkvenim sodiščem. Sodišče je od Galileja zahtevalo, da prekliče svoje ideje, sicer bo obsojen na smrt. Galilej je svoje ideje res preklical, legenda pa pravi, da je med tem, ko je zapuščal sodno dvorano, zamrmral»vendar se vrti [lat. Epure si muove]«. Čeprav večina zgodovinarjev zavrača resničnost tega izreka, naj bi ta stavek našli zapisan na portretu Galileja, ki je bil naslikan okoli leta Leta 1992 je papež Janez Pavel II. v imenu Rimskokatoliške cerkve priznal, a je imel Galilejo prav, ko je trdil, da se Zemlja vrti okoli Sonca. Papeževa izjava je bila objavljena potem, ko so vatikanski znanstveniki trinajst let preučevali Galilejeve ideje. V izjavi je papež poudaril, da so takratni cerkveni voditelji ravnali napačno, ko so obsodili Galileja, da pa so delovali v dobri veri in v skladu z znanjem tistega obdobja. RAZISKOVALEC Učitelj učencem zastavi vprašanje: Kako je Kopernik prišel do ideje, da je sedišče vesolja Sonce? Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo odgovor na zastavljeno vprašanje. 16

17 Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa 4. Zakaj je bil za evropsko zgodovino pomemben tisk? Podčrtaj pravilni trditvi. a. Omogočil je izid številnih knjig, ki so bile poceni in dostopne vsem. b. Spodbudil je uporabo latinskega jezika, saj je bilo največ knjig tiskanih v latinščini. c. Ljudi je množica knjig v maternem jeziku spodbudila k temu, da so se naučili brati. č. Ker so potrebovali veliko papirja, se je cena tiska dvignila, podražile pa so se tudi knjige. V središču likovne umetnosti je bilo človeško telo Dela renesančnih umetnikov so še danes občudovana zaradi svoje lepote in upodobitev človeškega telesa. 5. Ob slikah zapiši značilnosti renesančnega umetnostnega sloga. RENESANČNI UMETNIKI SO UPODABLJALI: MED NAJBOLJ SLAVNE UMETNIKE ŠTEJEMO: V središču besedne umetnosti je bil Shakespeare V renesansi je velik razvoj doživela tudi literatura. Dela so odsevala razpoloženje avtorjev ali pa so opisovala razmere v družbi. 6. Med največje besedne mojstre vseh časov sodi William Shakespeare, ki je ustvarjal v času renesanse. A. Na sliki je naslovnica Hamleta, enega najpomembnejših Shakespearovih del. Katera od spodaj naštetih del niso Shakespearova? Prečrtaj jih ter izpiši na črte. Poleg dopiši tudi njihove avtorje. Kralj Lear, Don Kihot, Romeo in Julija, Hamlet, Božanska komedija, Macbeth, Dekameron Don Kihot (De Cervantes), Božanska komedija (Alighieri), Decameron (Boccaccio) B. Zakaj Shakespearova dela niso zastarala? Ker je v njih moč prepoznati značajske lastnosti in probleme človeštva (ljubezen, zavist, prevara...). VERSKE MOTIVE, KIPE, PORTRETE POMEMBNIH LJUDI LEONARDO DA VINCI, MICHELANGELO 15 BODIMO USTVARJALNI: metoda razgovora (debata) Učitelj učence razdeli v dve skupini in pripravi»debato«na temo cerkvene obsodbe Galilejevih idej: Ali je Cerkev ravnala prav, ko je od Galileja zahtevala, da prekliče svoje ideje? Pri tem naj učenci pomislijo na tedanje znanje in ureditev tedanje družbe ter možne posledice, če bi se Galilejeve ideje takoj uveljavile V središču besedne umetnosti je bil Shakespeare SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani učenci lahko spoznajo gledališče Shakespeare s Globe, ki danes deluje v Londonu in je zgrajeno po vzoru gledališča, v katerem je deloval Shakespeare. V poglavju Exhibition: Inside the Exhibition lahko v razdelku Costume and Clothing izvedo več o pripravi kostumov za igralce. V poglavju Education: GlobeLink Resource Center lahko učenci v razdelku Look inside the Globe with our virtual tour spoznajo, kako gledališče izgleda. V katerem času gledališče redno uprizarja drame? Katere Shakespearove drame v gledališču uprizarjajo to sezono? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje V središču zanimanja sta bila človek in vesolje v učbeniku na strani Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. Izum 1 Izum 2 Izumi in odkritja v času humanizma in renesanse Odkritje 1 Odkritje 2 AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav) Učenci povežejo imena znanstvenikov z njihovimi znanstvenimi idejami ali dosežki, tako da na črtice v drugem stolpcu zapišejo ustrezne črke iz prvega stolpca. A Nikolaj Kopernik nizozemski geograf, ki je izdal Atlas sveta B Leonardo da Vinci teorija prostega pada C Johannes Kepler planeti se okoli Sonca gibljejo po poti v obliki elipse Č Galileo Galilei utemeljitelj heliocentričnega sistema D Andreas Vesalius načrti za helikopter F Gerardus Mercator prvi anatomv Izum 3 Odkritje 3 17

18 Nov pogled na svet in človeka Humanizem in renesansa sta se v 15. stoletju najprej pojavila v Italiji, nato pa se razširila po Evropi. UČNI CILJI Učenec: opiše razmere v Italiji, ki so omogočile pojav humanizma in renesanse, navede pomembne humaniste in umetnike v Evropi. Humanizem in renesansa sta se v 15. stoletju najprej pojavila v Italiji, nato pa se razširila po Evropi. Nov pogled na svet in človeka Italija zibelka humanizma in renesanse Italijanske plemiške in meščanske družine so denarno podpirale mnoge umetnike, zato so v Italiji nastala čudovita renesančna umetniška dela. 1. Oglej si dela treh največjih italijanskih umetnikov. Izpolni preglednico/razpredelnico. Italija zibelka humanizma in renesanse SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www. museoscienza.org/english/ leonardo lahko učenci spoznajo več o inženirskem delu Leonarda da Vincija. Začnejo s klikom na ikono Leonardo s Machines: S pomočjo poglavja War Machines izpišejo pet vojnih naprav, načrte katerih je Leonardo narisal. S pomočjo poglavja Flying Machines izpišejo pet letalskih naprav, načrte katerih je Leonardo narisal. S pomočjo poglavja Work Machines izpišejo pet delovnih naprav, načrte katerih je Leonardo narisal. S pomočjo poglavja The Mechanical Weaving Loom učenci spoznajo, kakšen je bil načrt Leonarda za tkalske statve in kako je delovala ta naprava. Kako je bila izdelana? Ogledajo si lahko tudi animacijo njenega delovanja. S pomočjo poglavja Leonardo the Architect pa učenci spoznajo njegova arhitekturna dela. Lahko si ogledajo, kako si je Leonardo predstavljal idealno mesto (Ideal City). V poglavju Virtual Leonardo (VRML) pa lahko učenci spoznajo Leonardovo delo s pomočjo računalniške animacije. Ime umetnika Naslov dela Kaj upodablja delo? Katere prvine renesančne umetnosti vsebuje? Pomembni humanisti in umetniki po Evropi V zahodni Evropi so ustvarjali številni umetniki in umetnice. 2. Na Nizozemskem je renesančni slikar Pieter Bruegel starejši upodabljal vsakdanje življenje. Na sliki je upodobitev otroških iger. Zapiši, katere igre opaziš na sliki. 16 LEONARDO DA VINCI RAFFAELO SANTI MICHELANGELO ZADNJA VEČERJA VEČERJA JEZUSA IN APOSTOLOV VERSKI MOTIV MARIJINA ZAROKA BIBLIJSKO ZGODBO O MARIJI VERSKI MOTIV, PERSPEKTIVA DAVID IGRA Z OBROČEM, PRESKOKI, IGRA Z IGRAČAMI... KIP BIBLIJSKE OSEBE KIP ČLOVEŠKEGA TELESA SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani Vatikana www. vatican.va učenci obiščejo razdelek Vatican Museums On Line: Pod naslovom The Sistine Chapel se skrivajo opis in fotografije Sikstinske kapele. Priporočamo klik na ikono Virtual visit of Sistine Chapel. RAZISKOVALEC Učenci v literaturi poiščejo primere slik flamskih renesančnih slikarjev Pietera Bruegla in Jana van Eyka, ki prikazujejo vsakdanje življenje. Učenci predstavijo eno od slik, pri čemer so pozorni na sledeče: Kateri dogodek je na sliki upodobljen? Opiši družbo na sliki (kmetje, meščani, premožni, revni ). Kaj slika priča o navadah ljudi v 15. stoletju? 18

19 V času humanizma in renesanse so slovenske dežele na kulturnem področju doživele velik napredek. Pod umetniškim vplivom iz Italije so delovali tudi rokodelci. Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah Cerkvene in duhovne razmere v 15. stoletju Novo ustanovljena ljubljanska škofija je postala središče humanizma in renesanse. 1. Obkroži trditve, ki pravilno opisujejo razmere na Slovenskem v 15. stoletju. a. Na prehodu v novi vek so obstajale mestne, cerkvene in zasebne šole. b. Prebivalci slovenskih dežel so hodili na študij v znana samostanska središča. c. V šole so hodili vsi otroci. č. Rokodelci, ki so se uveljavili v tem času, so svoje znanje izpopolnjevali pri mojstrih v drugih deželah. Kakšna je bila zapuščina humanizma in renesanse v slovenskih deželah V času humanizma in renesanse je v slovenskih deželah delovalo mnogo ustvarjalcev, katerih dela so bila pomembna v evropskem merilu. 2. Preberi zapise o pomembnih ustvarjalcih iz slovenskih dežel, ki so delovali v času humanizma in renesanse. TOMAŽ PRELOKAR Študiral na Dunaju in v Italiji; pridobil humanistično, retorično in pravno izobrazbo; opravljal pomembne državne funkcije; v imenu cesarja se udeležil številnih diplomatskih odprav; bil tudi škof. BENEDIKT KURIPEČIČ Javni notar v Ljubljani; prevajalec avstrijske delegacije pri turškem sultanu (1530); o tem obisku napisal knjigo, ki velja za najstarejši potopis po Balkanu; napisal tudi knjigo o razmerah v Turčiji, Nemčiji in Avstriji. A. Kateri od njih se ti zdi najpomembnejši? Zakaj? V času humanizma in renesanse so slovenske dežele na kulturnem področju doživele velik napredek. Pod umetniškim vplivom iz Italije so delovali tudi rokodelci. JURIJ SLATKONJA Študiral na dunajski umetniški fakulteti; leta 1513 imenovan za dunajskega škofa; bil tudi cesarjev svetnik in vodja dvorne glasbene ustanove; tudi skladatelj. ŽIGA (SIGISMUND) HERBESTEIN Po študiju na Dunaju opravljal pomembne državne posle; kot odposlanec nemškega cesarja poslan v Rusijo; v nemščini napisal mnogo del o svojih potovanjih. UČNI CILJI: Učenec: pozna cerkvene razmere na Slovenskem, pozna pomen in posledice humanizma in renesanse na Slovenskem, zna utemelji pomen delovanja izobražencev, ki so izhajali iz slovenskega ozemlja in so bili pomembni v evropskem merilu. Cerkvene in duhovne razmere v 15. stoletju UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora Učitelj se z učenci pogovori o humanizmu in renesansi v Evropi: Kaj je bilo značilno za evropske humaniste? Poznate katerega znanega humanista? Kakšen odnos do izobraževanja so imeli humanisti? Kaj je bilo značilno za ustvarjanje renesančnih umetnikov? B. Kakšne službe so opravljali? Izpiši jih. DIPLOMATI, URADNIKI, NOTARJI C. Kje so se izobraževali navedeni humanisti? NA DUNAJU 3. Med ustvarjalci renesančne glasbe je bil pomemben Jakob Gallus. Preberi zapis o njem v učbeniku na strani 24 in odgovori na vprašanje. Kakšna je bila Gallusova glasba? RAZNOLIKA»V razvoju evropske glasbe pomenijo njegova dela prehod iz pozne gotike v renesanso, to je od polifonije k monodiji. Veljava, ki si jo je pridobil v glasbi zaradi razvojnih in umetniških kvalitet, je živa še danes. (Ilustrirana zgodovina Slovencev, MK, Ljubljana, 1999 )»Imeli so ga za nadarjenega skladatelja. / /Posebno pozornost je posvetil motetu, glasbeni upodobitvi liturgičnih in bibličnih tekstov. / / Mnoge njegove skladbe zvenijo drugače kot dela njegovih sodobnikov. Še zlasti izrazite so v zvočnih kontrastih, v neposredno učinkujoči melodiki, ki je spevna.«(enciklopedija Slovenije, 3, MK, Ljubljana, 1989, str ) 17 Kakšna je bila zapuščina humanizma in renesanse v slovenskih deželah AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinski besedili Učitelj učencem razdeli delovni list s spodnjim besedilom.»podoba razširjenosti in vloge šol na Slovenskem v poznam srednjem veku je, / /: poleg samostanskih šol, ki so bile namenjene predvsem vzgoji redovniškega naraščaja, a sprejemajo tudi zunanje učence, predvsem iz vrst plemstva, obstajajo še župnijske šole, locirane predvsem po mestih in trgih, nekaj tudi po vaseh, ter mestne šole, ki jih vzdržujejo mestne in trške občine. Njihov značaj je bil različen: župnijske in del mestnih šol je latinski in njihov namen je posredovati branje in pisanje v latinščini / /. Na drugi strani so tako imenovane»nemške«(v obmorskih mestih italijanske) šole, kjer se uče elementi računanja ter branje in pisanje v nemščini oz. italijanščini in latinščini; / /, vendar očitno šole na Slovenskem niso v ničemer zaostajale za enakimi vzgojnimi in izobrazbenimi ustanovami v tujini, / /. Dokaz za njihovo enakovrednost pa smemo videti tudi v razmeroma velikem številu sholarjev[študentov] iz naših krajev, ki so hodili uspešno študirat na tuje univerze.«(vir: Primož Simoniti, Humanizem na Slovenskem, Slovenska matica, Ljubljana, 1979, str ) Učenci besedilo analizirajo s pomočjo preglednice: Vrsta šole Značilnosti Poreklo učencev Kaj so poučevali v šolah? Ali so bile šole na Slovenskem primerljive z drugimi šolami? Kje najdemo dokaze, da so bile šole na Slovenskem primerljive s tujimi šolami. 19

20 VEČ O Največ študentov iz slovenskih dežel je v 16. stoletju, do ustanovitve univerze v Gradcu, študiralo na univerzi na Dunaju, nekateri pa tudi v Italiji (Padovi, Bologni) in Nemčiji (Tübingenu). Ker je bil študij na italijanskih univerzah zelo drag (visoke takse), je tam študiralo le malo študentov iz slovenskih dežel, večinoma so bili po poreklu plemiči ali pa so izhajali iz višjih stopenj duhovščine. Veliko več študentov je študiralo na dunajski univerzi, ki ni bila tako draga (imela je nižje takse, revnejši pa so bili celo oproščeni plačila taks) in na kateri lahko zasledimo študente iz slovenskih dežel že vse od njene ustanovitve leta 1365 dalje. V letih je dunajsko univerzo obiskovalo 667 študentov, v letih pa 1604 študentje. Kasneje je delež študentov iz slovenskih dežel upadel (v letih jih je bilo 1325), saj je bila leta 1585 ustanovljena univerza v Gradcu. Največji del študentov, ki so študirali na dunajski univerzi, je izhajal iz srednjega družbenega sloja (trgovci, mestni uslužbenci, obrtniki). Velik del študentov je izhajal tudi iz nižjih slojev, saj so jim študij omogočali razni štipendijski skladi, ki so jih za svoje rojake ustanavljali meceni (na primer Brikcijeve štipendije, štipendija Andreja Perlaha ). Za 15. in 16. stoletje je bil za dežele, poseljene s slovenskim prebivalstvom, zelo značilen t. i. beg možganov. RAZISKOVALEC Učenci poiščejo in naštejejo nekaj današnjih slovenskih ustvarjalcev (znanstvenikov, literarnih ustvarjalcev, umetnikov), za katere bi lahko dejal, da so svetovno znani in pomembni. Kateri izmed teh delujejo v tujini? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci se seznanijo s potovanjem Žige Herbersteina v Rusijo. Na zemljevidu Rusije označijo njegovo pot in obkrožijo kraje, ki jih je obiskal in opisal v svojem delu. AKTUALNO Do leta 2006 so v Republiki Sloveniji delovale tri nadškofije: ljubljanska, koprska in mariborska. 7. aprila 2006 je papež Benedikt XVI. v Sloveniji ustanovil tri nove škofije: Celje, Murska Sobota in Novo mesto. Mariborska škofija pa je postala nadškofija. Več o tem na: 20 AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z besedili Učitelj učencem prebere spodnje besedilo.»za splošni kulturni razvoj slovenskega ozemlja se je tudi v poznam srednjem veku odražala okoliščina, da na njem ni bilo pomembnega cerkveno-upravnega središča. Nove prvine v ta položaj je prineslo leto 1462 z ustanovitvijo ljubljanske škofije. Bolj kot cerkveni in verski razlogi, / /, so bili za ustanovitev škofije odločilni politični interesi. S tem dejanjem je Friderik III. Naposled izpeljeval to, kar so si prizadevali že njegovi predhodniki / /, odtegniti svoje podložnike vplivu cerkvenih središč zunaj svojih dednih dežel. / / si je cesar tudi pridržal pravico patronstva nad škofijo/ /.«(Vir: Primož Simoniti, Humanizem na Slovenskem, Slovenska matica, Ljubljana, 1979, str. 59) Učenci pisni vir analizirajo: Kaj je vplivalo na ustanovitev ljubljanske škofije? Kaj priča vir o moči cesarja Friderika III.? Kaj pomeni beseda»patronstvo«? Kdo mora dati danes soglasje k ustanovitvi nove škofije? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Valvazor ni bil prvi, ki je opisoval ljudi na Kranjskem. Učitelj učencem posreduje spodnje besedilo Trubarja.»To je dobro, pošteno, zvesto, resnicoljubno, pokorno, gostoljubno in milo ljudstvo, ki se prijazno in lepo vede do vseh tujcev in do vsakogar. Toda preveč in premočno je praznoverno, zakaj kranjsko in slovensko dobrosrčno ljudstvo hoče vse svoje zadeve pri Bogu, pri devici Mariji in pri svetnikih urediti samo s pogostim branjem maš, z biljami, z darovanjem, z rožnimi venci, z ognjem, s prižiganjem sveč, s procesijami, z blagoslovljeno vodo, s soljo, palmami, s kajenjem, z daljnim romanjem in z zidanjem novih cerkva«. (Vir: Primož Trubar v: Maja Žvanut, Slovenci v 16. stoletju, Narodni muzej, Ljubljana, 1986, str ) Učenci pisni vir analizirajo: Katere kvalitete našteva Trubar, ko opisuje Slovence? Kaj pa ga je pri Slovencih motilo? Ali lahko iz vira sklepamo, da so bili Slovenci v 15. in 16. stoletju zelo verni ljudje? ANEKDOTA Kronist je ob Gallusovi smrti zapisal:»tukaj počiva Petelin v rakvi neznatni, Piramid vreden, da teža krije njega kosti.«aktivnost: motivacijska tehnika (besednica) Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo smiselne povedi. LJUBLJANSKA ŠKOFIJA JAKOB PETELIN GALLUS ŽIGA HERBERSTEIN SLAVA VOJVODINE KRANJSKE AKTIVNOST: motivacijska tehnika (premetanka) Učenci premečejo črke in dobili bodo naslednje pojme: RAVBAR, HUMANIZEM, RENESANSA, PORTRET, ROTOVŽ, DIPLOMAT, GALLUS, HERBESTEIN, BAKROREZ, VALVASOR VARABR MZNAIEMHU SEANSARNE ROPETTR VTROŽO LOPATMDI LASLUG BNEESEHTIR RAKBORZE VALARVOS BELEŽKE

21 Skrivnostna Afrika UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V učbeniku 6 7 si učenci ogledajo zemljevid Evropejcem znanega sveta v poznem srednjem veku. Zemljevid analizirajo: Do kje je segal znani svet v Afriki? Do kam je segal znani svet na vzhodu? O čem nam priča podatke, da je kitajski admiral Čeng He v 15. stoletju priplul vse do Afrike? RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani pripravijo krajše referate o afriških kraljestvih, ki so tedaj obstajala: Etiopija, Benin, Monomotapa, Šongaj, Zimbabve Oddaljena Azija AKTIVNOST: slikovna demonstracija in metoda razgovora Učitelj učencem pokaže nekaj slik iz knjige o Marcu Polu, v kateri je opisano, kako je prišel na Kitajsko. Ob tem učencem postavi vprašanja: Kdo je bil Marco Polo? Zakaj je odšel na Kitajsko? Katere današnje države je prepotoval, da je prišel na Kitajsko? AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem predstavi odlomek iz filma Zadnji kitajski cesar (nekje na začetku, kjer je prikazano življenje na cesarskem dvoru). Skupaj prikazani odlomek analizirajo: O kateri državi govori posnetek? Kdo je bil glavni na Kitajskem? Ob katerih rekah je nastala Kitajska? KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem zastavi hipotetično vprašanje: V kolikšni meri bi bila zgodovina drugačna, če bi Kitajci nadaljevali svoje raziskovalne odprave? Pri tem jih opozori na nekaj možnosti: kaj bi bilo z močjo kitajske mornarice, kaj bi bilo s kitajsko zaprtostjo, kakšno bi bilo srečanje z evropskimi raziskovalnimi odpravami v Indijskem oceanu VEČ O Skozi stoletja so mešanja med dvema skupinama Arabci in afriškimi prebivalci Bantu ustvarila novo jezikovno skupino svahili. Mnogi arabski trgovci so se poročili z Afričankami in iz teh zvez je nastala skupina ljudi Svahili, kar v arabščini pomeni»ljudje z obale«in se uporablja na vzhodni afriški obali. Jezik svahili izhaja iz jezika Bantu in uporablja mnoge arabske besede. Danes jezik svahili govori okoli 30 milijonov ljudi, skoraj polovica teh, ki govore tudi Bantu jezik. V Tanzaniji in Keniji je svahili uradni jezik. AKTIVNOST: terensko delo (odkrivanje, zbiranje podatkov) Učenci, ki živijo v večjih mestih, kjer se nahajajo kitajske restavracije, naj se odpravijo v eno od njih. Pogledajo naj jedilnik v teh restavracijah in v razredu predstavijo tipične kitajske jedi. Pri tem naj bodo pozorni na naslednje: Katere vrste meso je najpogosteje na jedilniku? Katera priloga je dodana mesnim jedem? Kakšnega okusa so juhe? Kakšen pribor uporabljajo Kitajci? Morda še povprašajo kuharja, katere začimbe pri pripravi jedi uporablja. Če v bližini domačega kraja učencev ni nobene kitajske restavracije, si lahko v osrednji knjižnici izposodijo knjigo s kitajskimi recepti. Lahko pa si pomagajo tudi s spletnimi stranmi. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda dela s slikovnimi gradivom (zemljevidom) Učenci s pomočjo literature in/ali spletnih strani poiščejo podatke o tem, kje na Kitajskem so pridelovali določene izdelke (porcelan, svilo ) in pridobivali surovine (riž ). Z določenimi znaki na zemljevidu Kitajske ta območja označijo. Označijo tudi trgovsko pot do Sredozemlja, pri čemer jim je v pomoč zemljevid v učbeniku na strani 9 (še posebej pot Marca Pola). Nato zemljevid analizirajo: Kje so pridelali največ svile? S katerim območij je prihajal čaj? Kje so izdelali največ porcelana? Potovanje v skrivnostne kraje Azije in Afrike VEČ O Kitajci so leta poimenovali po eni do dvanajstih živali, podgani, bivolu, tigru, zajcu, zmaju, kači, konju, kozi, opici, petelinu, psu ali prašiču. Kitajci verjamejo, da žival, ki vlada v letu posameznikovega rojstva, močno vpliva na njegovo življenje. Hrupna, živahna in polna ognjemetov pa so kitajska praznovanja novega leta, v letu 2006 že po vrsti. Za Kitajce je to pomemben dan, na katerega se družine temeljito pripravijo. Hiša mora biti popolnoma čista, na ta dan se ne sme izgovarjati psovk ali grdih besed, o izgubljenih duhovih pa se ne sme razmišljati, saj naj bi to priklicalo zle sile. Novo leto se na Kitajskem praznuje kar petnajst let, začne pa se ob polni luni. V petnajstih dneh se nato zvrstijo dobrodošlice bogovom, molitve, obiskovanja sorodnikov, večerje za prijatelje in sorodnike. Zadnja dva dneva sta namenjena festivalu papirnatih svetilk in lampijonov, pri čemer prevladuje rdeča barva. Ljudje plešejo, pojejo in si ogledujejo ognjemete pozno v noč. BODIMO USTVARJALNI: sodelovalno učenje (jig saw ): Učitelj učence razdeli v štiri skupine. Učenci imajo 20 minut časa, da s pomočjo učbenika in/ali drugih gradiv, ki so na voljo (strokovna literatura, internet ) raziščejo, kaj se je na prehodu iz srednjega v novi vek dogajalo v severni, kaj v južni Afriki, kaj na Kitajskem in kaj na Japonskem. Po končanem delu v skupinah, vsaka od skupin poroča o svojih ugotovitvah. Učenci sami (ali pa to delajo pod vodstvom učitelja) rešujejo delovni list, s tabelo, v kateri se primerja lego, obseg, gospodarstvo, državno ureditev, verstva ter zanimivosti obravnavanih območij. Podobno lahko učenci nalogo naredijo v dvojicah ali samostojno. UČNI CILJI: Učenec: zna ob karti opisati raziskovanje Livingstona in Stanleya v Afriki, navede dosežke indijsko-islamske umetnosti, opiše značilnosti kitajske države. BELEŽKE AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v učbeniku na straneh in v preglednici ponazorijo razlike in podobnosti med navedenimi območji in kraljestvi: Način vladanja Obseg Najpomembnejše dobrine, s katerimi so trgovali Afrika Kitajska Japonska Učitelj lahko postavi še dodatno vprašanje: Katera je bila skupna značilnost vseh obravnavanih civilizacij? Pri odgovoru želimo priti do odgovora zaprtost, odmaknjenost pred Evropejci. 21

22 Slovenske dežele v 15. in 16. stoletju: doba drižbenih in verskih sporov PONOVIMO VZROKI TEHNIČNO ZNANJE PORTUGALCI Vasco de Gama DRAGOCENO BLAGO ASTROLAB Pedro A. Cabral ŠIRJENJE OSMANSKEGA CESARSTVA ŽELJA PO BOGASTVU SEKSTANT KARAVELE KOMPAS PORTULANI OROŽJE ŠPANCI Krištof Kolumb Amerigo Vespucci DRUGI POMORŠČAKI Jolin Cabot Jacques Cartier VELIKA GEOGRAFSKA ODKRITJA POSLEDICE IZMENJAVA DOBRIN (VPIŠI ŠTIRI DOBRINE) IZ AMERIKE V EVROPO paradižnik koruza kakav vanilija IZ EVROPE V AMERIKO banane konj hruške pšenica DRUGE POSLEDICE PROPAD STAROSELSKIH DRŽAV GOSPODARSKE SPREMEMBE SUŽENJSTVO Azteški in inkovski imperij, izmenjava dobrin, razmah iz Afrike; za delo na ameriških Kolonije evropskih držav svetovne trgovine in kapitalizma plantažah; težko življenje sužnjev 22

23 PONOVIMO PRIMERJAJ SVET SREDNJEVEŠKEGA OBDOBJA IN HUMANIZMA. SVOJE UGOTOVITVE ZAPIŠI V PREGLEDNICO.»Šestnajsto stoletje je bilo doba vsakršnih revolucij. Naglih, odmevnih, celo razvpitih, pa tudi neslišnih in počasnih, ki so svoj sad pokazale šele čez čas. V človeški zgodovini to ni bila niti prva niti edina tako prelomna doba, vendar je videti ta, zaradi nekaterih temeljnih sprememb in dosežkov, veličastna. Bil je to čas odkritij, ki niso le razširila vedenja, marveč so imela globoke posledice v človekovem mišljenju in predstavah. Človek je odkril svet, vesolje in lastno telo.«(maja Žvanut, Slovenci v šestnajstem stoletju, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1986) odnos do človeškega telesa odnos do znanosti odnos do vere odnos do preostalega sveta SREDNJI VEK telesa ne raziskujejo nezanimanje za znanost izjemno pomembna nepoznavanje sveta HUMANIZEM raziskovanje telesa spodbujajo znanstvena raziskovanja dvom v cerkvene resnice odkrivanje novih celin HUMANIZEM IN RENESANSA ZNANSTVENIKI IN NJIHOVA DELA BESEDNA UMETNOST SLIKARSTVO IN KIPARSTVO N. Kopernik + J. Kepler heliocentrični sistem G. Galilej zakon nihanja A. Versaluis preučevanje človeškega telesa William Shakespeare, Francesco Petrarca upodbljanje verskih motivov, kipov, portretov pomembnih ljudi Leonardo da Vinci, Michelangelo 23

24 BELEŽKE 24

25 Evropa in svet v 16. stoletju: spremenjena politična in verska 28 Kako je reformacija razdelila Evropo 30 Zakaj je imela reformacija na Slovenskem velik pomen 32 Kako so verske vojne prizadele Evropo 34 Kako je Osmansko cesarstvo vplivalo na Evropo 36 Življenje v Osmanskem cesarstvu 38 Kakšne so bile posledice turških vpadov na Slovenskem 40 Kmečki upori, epidemije in naravne nesreče podoba Evrope UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, Enciklopedija Slovenije (ustrezni pojmi), Mladinska knjiga, Ljubljana, Peter Fister, Arhitektura slovenskih protiturških taborov, Slovenska matica, Ljubljana, Ferdo Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Slovenska matica, Ljubljana, Dorothy Gies Macguian, Habsburžani privatno, Cankarjeva založba, Ljubljana, Mihael Glavan, Prve slovenske knjige: slovenski reformacijski tiski v izvirnikih in v ponatisih: ob 450. obletnici prve slovenske knjige: razstavni katalog, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana, Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zv., DZS, Ljubljana, Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, II. Zv., Družbena razmerja in gibanja, DZS, Ljubljana, Bogo Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, DZS, Ljubljana Bogo Grafenauer, Migracije v jugoslovanskih deželah od 15. do 18. stoletja in njihov pomen za nadaljnji narodnostni razvoj, Zgodovinski časopis št. 45, Ljubljana, 1991, str Bogo Grafenauer, Razvoj programa slovenskih kmečkih uporov od 1473 do 1537, Situla št. 13, Ljubljana, Bogo Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda, DZS, Ljubljana, Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Mohorjeva družba, Celje, Sigismund Herbestein, Moskovski zapisi, Slovenska matica, Ljubljana, Eva Holz, S kočijo od Alp do morja, Mladika, Ljubljana, 1997, Zbirka ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke. Eva Holz, Henrik Costa, Ljubljanski kongres 1821, Nova Revija, Ljubljana, Valentin Inzko, Zgodovina Slovencev: do leta 1918, Družba sv. Mohorja, Celovec, Jože Javoršek, Primož Trubar, Partizanska knjiga, Ljubljana, Katoliška prenova in protireformacija v notranjeavstrijskih deželah , Celovec, Mohorjeva založba, Jože Koropec, Mismo tu: veliki punt na Slovenskem, Obzorja, Maribor, Dušan Kos, Turnirska knjiga Gašperja Lambergerja, Viharnik, Ljubljana, Dušan Kos, Urbarji za Belo krajino in Žumberg, SAZU, Znanstveno raziskovalni center SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Ljubljana, Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, Irena Lačen Benedičič, Zgodovina železarstva in rudarstva, Gornjesavski muzej, Jesenice, Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice, v: Celjski zbornik, Kulturna skupnost, Celje, Walter Pohl, Habsburžani: zgodovina evropske rodbine, Mladinska knjiga, Jože Pogačnik, Reformacijsko slovstvo, Izbrano delo, Mladinska knjiga, Miha Preinfalk, Auspergi, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, Branko Reisp, Podobe iz kmečkih puntov, Narodni muzej, Ljubljana Mirko Rupel, Slovenski protestantski pisci, Tiskovna zadruga, Ljubljana, Bogdan Sajovic, Turki pred Dunajem, v: Radar, 2001, št. 273, str Primož Simoniti, Humanizem na Slovenskem, Slovenska Matica, Ljubljana, Vasko Simoniti, Obrambna organizacija, založba, kraj, letnica Vasko Simoniti, Turki so v deželi že, Mohorjeva založba, Celje, Vasko Simoniti, Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju, Slovenska matica, Ljubljana, Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, založba, Stanko Škaler, Boj za staro pravdo, DZS, Ljubljana, Stanko Škaler, Po poteh slovensko-hrvaškega kmečkega upora 1573, Maribor, Založba Obzorja, Peter Štih, Vasko Simoniti: Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, Ignacij Voje, Migracijski procesi v slovenskem prostoru v turškem obdobju (16. do 18. stoletje), v: Zgodovinski časopis, 1992, št. 3, letnik 46, str Ignacij Voje, Nemirni Balkan, DZS, Ljubljana, Ignacij Voje, Slovenci pod pritiskom turškega nasilja, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1996 Ignacij Voje, Slovenica Balcanica, Slovenska matica, Ljubljana, Marijan Zadnikar, Hrastovlje: romanska arhitektura in gotske freske, Družina, Ljubljana, Drago Zdunič, Matija Gubec: monografija o spomeniku Matiji Gubcu i muzej Seljačkih buna u Gornoj Stubici, Spektar, Zagreb, Zgodovina cerkve na Slovenskem, Mohorjeva založba, Celje, Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana,

26 Evropa in svet v 16. stoletju Josip Žontar, Obveščevalna služba in diplomacija avstrijskih Habsburžanov v boju proti Turkom v 16. stoletju, SAZU, Ljubljana, Maja Žvanut, Slovenci v šestnajstem stoletju, Narodni muzej, Ljubljana, Maja Žvanut, Od viteza do gospoda, Ljubljana, Viharnik, Znanstveni inštitut FF, Ljubljana, LITERATURA ZA UČENCE Berta Golob, Napisal je knjigo, Viharnik, Ljubljana, Dušan Kos, Turnirska knjiga Gašperja Lambergerja, Viharnik, Ljubljana, Gašper Lamberger na viteškem turnirju, Viharnik, Ljubljana, Vasko Simoniti, Kaj pomnimo Slovenci, Korona plus, Ljubljana, Janko Prunk, Kratka zgodovina Slovenije, Založba Grad, Ljubljana, Darja Mihelič, Meščan sem, Mihelač in Nešovič, Ljubljana, Miki Muster, Turki! Turki! (strip), Delo, Ljubljana, Njuta Povasnica, Klemen Galanda in dož, Lipa, Koper, Bogdan Sajovic, Smuk skozi slovensko zgodovino, Mohorjeva družba, Celje, Evelina Umek, Sprehodi z baronom, Mladika, Trst, Janez Vajkard Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske, Mladinska knjiga, Ljubljana, Mirko Žeželj, Prizori iz kmečkega punta 1573, Mladinska knjiga, Ljubljana, Maja Žvanut, Andreja Peklar, Stoji, stoji mi beli grad, Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Založba Mladika, Ljubljana, Maja Žvanut, Od viteza do gospoda, Ljubljana, Viharnik, Znanstveni inštitut FF, 1994 LEPOSLOVJE Anton Aškerc, Balade in romance, Lirske in epske poezije, Zbirka slovenski klasiki, DZS, Ljubljana, 1988 (Slovenska legenda, Znamenja na nebu, Kralj Matjaž, Pred cesarjem, Tlaka, Boj pri Brežicah, Tabor, Stava, Kronanje v Zagrebu, Janičar, Primož Trubar). France Bevk, Iskra pod pepelom, Prešernova družba, Ljubljana, France Bevk, Tolminski punt, Borec, Ljubljana, Viljem Gogala, Sen kralja Matjaža: pot v osrčje srednjeevropskega mita, Modrijan, Ljubljana, Ivan Grafenauer, Slovenske pripovedke o kralju Matjažu, SAZU, Ljubljana, Josip Jurčič, Hči mestnega sodnika, Karantanija, Ljubljana, Bratko Kreft, Velika puntarija, Mladinska knjiga, Ljubljana, Janez Menart, Srednjeveške pridige in balade, Cankarjeva založba, Ljubljana, Ivan Pregelj, Tolminci, Založništvo tržaškega tiska, Trst Srednjeveško slovstvo, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1972, str. 196 (puntarski davek). Jakob Šket, Miklova Zala, Povest iz turških časov, DZS, Ljubljana, Ivan Tavčar, Vita vitae meae; Grajski pisar, DZS, Ljubljana, Ivan Tavčar, Visoška kronika, DZS, Ljubljana, Ivan Tavčar, V zali, Karantanija, Ljubljana, MLADINSKA LITERATURA Josip Jurčič, Jurij Kozjak, Ljubljana, Mladinska knjiga, Fran Milčinski, Turki v Butalah, v: Butalci, Karantanija, Ljubljana, Fran Levstik, Martin Krpan, Mladinska knjiga, Ljubljana, FILMI Amandus, r. France Štiglic, Viba, (čas protireformacije) Heretik, r. Andrej Stojan, Viba&RTV Ljubljana, (o Primožu Trubarju) Pustota, r. Jože Gale, Viba, (razmere po porazu tolminskega punta) DOKUMENTARNI FILMI Za staro pravdo (zbirka vokalnih skladb), Svet slovenskih organizacij, Gorica, SPLETNE STRANI Kako je reformacija razdelila Evropo Kako so verske vojne prizadele Evropo

27 Evropa in svet v 16. stoletju Kako je Osmansko cesarstvo vplivalo na Evropo: Slovenske dežele: (muzej cerkniškega jezera) (vse o soli) (položaj slovenske manjšine v Avstriji) (Stališče Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) o eksistenčnih vprašanjih slovenske narodne skupnosti na Koroškem) UČILA: Evropa in svet na pragu novega veka (zgoščenka), Ljubljana, esoft-si.co, Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, Zgodovinski časovni trak (zgoščenka), DZS, Ljubljana, METODIČNI PRIROČNIKI: Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, Dominique Chansel, Europe on-screen cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, Paul Ginnis, Učitelj sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, Božo Mrevlje, Evropa in svet od 16. do 18. stoletja: priročnik za učitelje zgodovine v osnovni šoli, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. revija Primary Teaching, Historical Association, London. revija, History Teaching, Historical Association, London. (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) (primeri učnih ur) (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) (viri in ideje za poučevanje) MEDPREDMETNE POVEZAVE Geografija, likovna vzgoja, glasbena vzgoja, državljanska vzgoja. 27

28 Kako je reformacija razdelila Evropo UČNI CILJI: Učenec: pojasni razmere, ki so privedle do pojava reformacije, opiše vlogo Martina Luthra in ovrednoti njegov pomen za pričetek reformacije, našteje različne smeri reformacije, opiše nastanek anglikanske cerkve. Kako je reformacija razdelila Evropo V 16. stoletju so renesančni znanstveniki s svojimi odkritji povzročili dvom v verske resnice. Posamezni reformatorji kot Martin Luther so zahtevali prenovo katoliške cerkve. V 16. stoletju so renesančni znanstveniki s svojimi odkritji povzročili dvom v verske resnice. Posamezni reformatorji kot Martin Luther so zahtevali prenovo katoliške cerkve. Kaj je povzročilo nezadovoljstvo s Cerkvijo Čeprav je bila katoliška cerkev v Evropi pomembna institucija, so postajale zahteve po reformi v Cerkvi na prehodu v 15. stoletje vse glasnejše. 1. Kritike napak Cerkve so bili sčasoma vse bolj glasni in so pridobivali vse več privržencev. A. Katere napake so kritiki očitali Cerkvi? Navedi tri. 1. SLABA IZOBRAZBA DUHOVNIKOV 2. NEMORALNO ŽIVLJENJE DUHOVNIKOV Kaj je povzročilo nezadovoljstvo s cerkvijo UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (didaktična igra) Učitelj na tablo ob začetku ure napove, da bo tema ure reformacija in napiše besedno zvezo: M N L R. Učenci ugotavljajo, katera besedna zveza se skriva za danimi črkami. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (ilustracijo) Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 32 (prodajanje odpustkov), preberejo besedilo pod njo in jo analizirajo: Kaj prodajajo možje na sliki? Kdo je bil prodajalec in kdo so bili kupci? Zakaj so prodajali odpustke? Kaj pomeni odpustiti nekomu? 3. PRODAJA CERKVENIH SLUŽB IN ODPUSTKOV B. Kako se je Cerkev odzvala na prve kritike? KRITIKE JE PREGANJALA, JIH RAZGLASILA ZA KRIVOVERCE IN JIH OBSODILA. Sežig Jana Husa na grmadi Kako je Luther izzval Cerkev Nemški duhovnik Martin Luther je najprej grajal prodajo odpustkov, pozneje pa ustanovil novo, protestantsko cerkev. 2. Ob sliki in izjavi Martina Luthra zapiši njegove najpomembnejše ideje oziroma zahteve. CERKEV IN DUHOVNIKI ČLOVEKA NE MOREJO PRISILITI V VEROVANJE ČLOVEK MORA SAM VERJETI V DUHOVNOST, VERO RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature poiščejo podatke o Johnu Wycliffu in Janu Husu. Učenci predstavijo njuno življenje in delo pri čemer so pozorni na sledeče: Ali je študij vplival na oblikovanje njunih idej? Katere ideje sta širila Wycliffe in Hus? Kakšna je bila njuna usoda? Ali sta bila zaradi svojih idej preganjana? Zakaj njune ideje niso bile širše podprte? LE VERA JE TISTA, KI POMAGA LJUDEM»Oglejmo si notranjega, duhovnega človeka, da bi videli, kaj je potrebno, da o njem lahko rečemo, da je pobožen in svoboden kristjan. Očitno je, da ga nobena zunanja stvar ne more narediti svobodnega in pobožnega... Duša nima ne v nebesih ne na zemlji nobene druge stvari, v kateri bi lahko živela in bila pobožna, svobodna in krščanska, razen evangelija /.../. Zato samo vera prinaša človeku pravičnost in izpolnjevanje vseh zapovedi /.../. Dela pa so mrtve reči in ne morejo Boga ne častiti in ne hvaliti /.../.«(Martin Luther,»O svobodi kristjana«, 1520) 3) Na Luthrove ideje sta se odzvala Cerkev in kralj. A. Zapiši, kakšen je bil njun odziv v preglednico na naslednji strani. 21 Kako je Luther izzval cerkev AKTIVNOST: metoda reševanja problemov in metoda dela z besedili Učenci preberejo opis portreta Martina Luthar v učbeniku na strani 33. Nato jim učitelj postavi vprašanje, kaj je Martina Luthra pripeljalo do tega, da je začel glasno opozarjati na napake v cerkvi. Pri tem naj učenci razmislijo: značaju Luthra in njegovih izkušnjah, njegovem načinu razmišljanja, njegovih ciljih BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Leta 1521 je moral Luther svoje ideje braniti pred cesarjem Karlom V. na državnem zboru v Wormsu. Učenci si zamislijo Luthra na tem zboru, njegov zagovor in vprašanja cesarja oziroma navzočih. Učenci svoje razmišljanje zapišejo. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kako je Luther izzval cerkev v učbeniku na strani 33 in razmislijo o posledicah Luthrovih dejanj. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. Posledica 1 Posledica 2 Posledica delovanja Martina Luthra Posledica 3 Posledica 4 28

29 Kako je reformacija razdelila Evropo Papežev odziv Cesarjev odziv Odziv nekaterih nemških knezov OBSODBA, ZAHTEVA PO PREKLICU ZAPISANEGA B. Kako se je na papeške in cesarske pozive odzval Martin Luther? ZAVRNIL JIH JE IN VZTRAJAL PRI SVOJEM. 4. Pojasni pojem: PROTESTANTIZEM Kako je Anglija postala anglikanska Ker papež angleškemu kralju Henriku VIII. ni dovolil ločitve, je ta v želji, da bi se znova poročil in dobil sina, ustanovil novo, anglikansko cerkev. 5. Ko je angleški parlament sprejel zakon, s katerim je končal papeževo oblast v Angliji, je določil tudi novega poglavarja anglikanske cerkve. Kdo je to bil? ANGLEŠKI KRALJ ZAHTEVA PO PREKLICU ZAPISANEGA 6. Henrika so na prestolu nasledili njegovi otroci, med katerimi je najdlje vladala Elizabeta I. Med njeno vladavino je parlament sprejel zakon, s katerim je določil značilnosti anglikanske vere. Duhovniki so se lahko poročali in si ustvarili družino. Obredi so potekali v angleškem jeziku. Obdržali so okrasje in nekaj katoliških simbolov. Pri obredih so uporabljali knjigo molitev, ki je bila napisana v angleškem jeziku. Prvine katerih dveh ver so se združile v anglikanski veri? PODPORA LUTHRU, SAJ SE S TEM UPREJO CESARJU GIBANJE ZA PRENOVO KATOLIŠKE CERKVE V 16. STOLETJU, IZ KATEREGA JE IZŠLA NOVA VERA AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prinese kopijo članka z naslovom Ponovno vstajenje Martina Luthra (1. del), Delo, Sobotna priloga, 27. decembra [Drugi del besedila je bil objavljen pod naslovom Martin Luther: Konec monopola nad tolmačenjem biblije (2. del), Delo, Sobotna priloga, 3. januarja 2004.] Učitelj ob tem učencem pripravi delovni list, s katerim analizirajo prebrani članek. Pri tem se lahko odloči tudi za sodelovalno učenje in učence razdeli v skupine, pri čemer vsaka skupina reši le del delovnega lista. Skupaj nato rešimo ves delovni list. Vprašanja, s katerimi lahko analiziramo članek: Avtor članka trdi, da je danes»luther in«. Izpiši tri vzroke za popularnost Luthra danes: Stanje Cerkve je bilo v začetku 16. stoletja po mnenju avtorja članka»sicer nasploh obupno«. Navedi nekaj značilnih napak. Kdo je bil zares Martin Luther? Izpiši v kronološkem vrstnem redu prelomne dogodke v Luthrovem življenju, ki se omenjajo v članku. Kako bi na podlagi članka ocenil/a Luthrovo delovanje? Je bilo pozitivno ali negativno? V tabelo razvrsti dejstva, ki kažejo Luthrovo delovanje v svetli luči in dejanja, ki ga kažejo v temni luči. POZITIVNA DEJANJA KATOLIŠKE IN KALVINISTIČNE (PROTESTANTSKE) Kako se je v Švici rodila nova protestantska cerkev Reformacija je zajela tudi Švico, kjer je Jean Calvin ustanovil novo smer reformacije. 7. Pojasni pojem: KALVINIZEM POSEBNA SMER REFORMACIJE, KI SE JE UVELJAVILA V ŠVICI, KASNEJE TUDI DRUGOD. NEGATIVNA DEJANJA 22 VEČ O Martin Luther je imel precej nesrečno otroštvo. Izhajal je iz družine, v kateri sta bila mati in oče zelo stroga. Martina naj bi tudi pretepala. Oče je želel, da bi Martin študiral pravo. V duhovništvo pa je Luthra vodil predvsem strah. Pri 21 letih je Luther na prostem doživel hudo nevihto. V njegovo bližino je udarila strela. Prepričan, da bo umrl, je zaklical:»sveta Ana, pomagaj! Postal bom menih.«in resnično se je odločil postati duhovnik in deloval kot avguštinski menih. Kot menih se je ves čas počutil grešnega in zavrnjenega s strani Boga. AKTUALIZACIJA Učitelj prinese učencem razne članke o širjenju novih verskih skupin (npr. jehove priče, mormoni ) po svetu danes. Lahko uporabi tudi kratke predstavitve iz spletnih strani. Ob tem naj izbere nekaj člankov, ki so bili objavljeni v katoliških časnikih ali revijah o teh verskih skupinah. Učenci nato: ugotovijo, katere verske skupine se v zadnjem času najbolj širijo in kaj naj bi bil vzrok za to širjenje, kje se te verske skupine najbolj širijo in kaj naj bi bil vzrok, da se širijo ravno tam, primerjajo odziv Rimsko-katoliške cerkve na te pojav teh verskih skupin danes z odzivom Cerkve na širjenje protestantizma v 16. stoletju. O čem priča navedeni citat iz teksta?»a brez razvoja tiska Johannesa Gutenberga iz Mainza pred 80 leti bi se Luthrovo delo razblinilo. Gutenbergovo genialno odkritje je revolucionaliziralo širjenje misli in vizij.«29

30 Zakaj je imela reformacija na Slovenskem velik pomen UČNI CILJI Učenec: pozna razmere na Slovenskem, ki so sprožile reformacijo, zna poimenovati najpomembnejše reformatorje in njihova dela, utemelji pomen reformacije za slovenski kulturni in narodni razvoj, navede vzroke za protireformacijo na Slovenskem, utemelji posledice protireformacije za slovenske dežele. pojasni vzroke za ohranitev protestantizma v Prekmurju. Kako se je reformacija razširila v slovenske dežele UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj učencem pokaže bankovec ali sliko bankovca (op. tolarjev kmalu ne bo več) s podobo Primoža Trubarja. Ob tem lahko postavi naslednja vprašanja: Kdo je upodobljen na bankovcu? V katerem stoletju je živel? Kako označujemo čas njegovega delovanja? Kako je nastala prva tiskana slovenska knjiga AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj pripravi učencem naslednje besedilo (na delovni list ali prosojnico) iz Trubarjevega Katekizma:»Ljubi krščeniki! Jest sem le-te štuke iz svetiga pisma, katere zastopi človik, kir hoče v nebo priti, ima vejditi inu držati, h tim tudi to litanijo inu ano pridigo v le-te bikvice pustil prepisati v naš jezik / /.«Učenci preberejo tekst in ga poskušajo razložiti. Izpišejo besede, ki so jim nerazumljive. Učitelj jim razloži, da je zapis iz prve slovenske knjige. Razloži jim, v katerem narečju je napisana prva slovenska knjiga in zakaj se je Trubar odločil za to narečje. AKTUALIZACIJA Učenci s pomočjo spletnih strani in imenika poiščejo podatek: Koliko šol v Sloveniji nosi ime po Primožu Trubarju ali drugih protestantih? V katerih krajih se te šole nahajajo? Ali so ti kraji kakorkoli povezani z življenjem protestantov? 30 Zakaj je imela reformacija na Slovenskem velik pomen Prote stantske cerkve so začele na Slovenskem nastajati v 60. letih 16. stoletja, ustanovili in vzdrževali so jih deželni stanovi. Med reformacijo je bila izdana prva slovenska knjiga, slovenščina pa je postala knjižni jezik. Kako se je reformacija razširila v slovenske dežele Ideje reformacije so kmalu prišle v slovenske dežele. Razširjali so jih ljudje, ki so imeli stike z nemškimi deželami. 1. Med navedenimi skupinami prebivalstva obkroži tiste, ki so med Slovenci širile ideje reformacijskega gibanja. kajžarji študentje izobraženci uskoki plemiči deželni knez trgovci vojaki 2. Kakšen pomen je za širjenje reformacije v slovenskih deželah imela oseba na sliki? Obkroži pravilni odgovor. a. V krožkih, ki jih je organiziral, je spodbujal kritiko napak cerkve. b. V sodelovanju z nadvojvodo Ferdinandom je vodil protireformacijske komisije. c. Napisal je prvo knjigo v slovenskem jeziku. 3. Reformacija se je v različnih oblikah razširila med vsemi sloji na Slovenskem. A. Kateri sloji prebivalstva so najprej sprejeli novo vero? DUHOVŠČINA IN MEŠČANSTVO B. Kdo je prevzel glavno vlogo pri širjenju protestantizma? DEŽELNI STANOVI (PLEMIČI, MEŠČANI) C. Kmetje so se zatekali k posebnim verskim sektam. Na podlagi virov poimenuj dve. Zavzemali so se za gradnjo novih cerkva in kapel, v katerih so se priporočali Materi Božji ali svetnikom. Mnoge od teh cerkva so se pozneje uveljavile kot zelo obiskana romarska središča. Ime so dobile po nemški besedi Stift, ki pomeni ustanova. ŠTIFTARJI Kako je nastala prva tiskana slovenska knjiga Z reformacijo so bili postavljeni temelji slovenskega knjižnega jezika. 4. A. Kdo je na fotografiji? PRIMOŽ TRUBAR B. V učbeniku na strani 35 si lahko prebereš besedilo o tem znamenitem Slovencu. Katero izmed njegovih del je bilo najpomembnejše? KATEKIZEM PREVOD NOVE ZAVEZE V SLOVENSKI JEZIK C. Kakšen pomen je to delo imelo za Slovence kot narod? VELJA ZA ZAČETEK SLOVENSKE KNJIŽNE PRODUKCIJE. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Danes je sveto pismo (Biblija) prevedena v 315 jezikov, Dalmatinova biblija pa je bila šele 15 po vrsti. Biblijo je Dalmatin prevajal pet let. Izšla je v nakladi 1500 izvodov. Kljub temu, da je imela Dalmatinova Biblija posebno obravnavo in je bila dovoljena, je danes ohranjenih le okoli 100, večinoma nepopolnih ali poškodovanih primerkov, od tega v Sloveniji 36. Učenci naj odgovorijo na vprašanje: Zakaj je imelo dejstvo, da Dalmatinova Biblija ni bila prepovedana, velik pomen za Slovence? (ohranitev Prote stantske cerkve so začele na Slovenskem nastajati v 60. letih 16. stoletja, ustanovili in vzdrževali so jih deželni stanovi. Med reformacijo je bila izdana prva slovenska knjiga, slovenščina pa je postala knjižni jezik. škof Bonomo Krščevali so le odrasle osebe, ki so lahko razumele pomen vere in se spreobrnile. Zavzemali so se za strogo moralno življenje ter demokratično urejanje cerkvenih in življenjskih opravil, nekateri tudi za skupno lastnino. PREKRŠČEVALCI slovenske besede, ohranjena pravila za knjižno rabo) AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učitelj seznani učence z naslednjimi dejstvi: Bohoričeva slovnica Zimske urice je prva uzakonila slovenski knjižni jezik, predstavila njegova pravila (pravopis, oblikoslovje ter skladnjo) in črkopis. Črkopis so v 19. stoletju poimenovali bohoričica. Njegova slovnica je kljub napakam, zgledoval 23 se je namreč po zgledu latinščine, veljala celih dvesto let. Črkopis protestantov je ostal vse do sredine 19. stoletja, ko so Slovenci prek Hrvatov in Ljudevita Gaja sprejeli češki črkopis s strešicami. Učitelj zatem učencem razdeli delovni list, na katerem je zapis v bohoričici in s pomočjo katerega učenci: sami razberejo kako so takrat označevali šumnike od sičnikov in izpišejo pomembnejše značilnosti črkopisa (na primer, vpeljava črke j, razločevanje med u in v, natančna ločitev sičnikov in šumnikov : z = c, zh = č, s = z, sh =ž, = s, h = š).

31 24 Zakaj je imela reformacija na Slovenskem velik pomen 5. V učbeniku na strani 36 si oglej preglednico o najpomembnejših ustvarjalcih v času reformacije. Spodaj navedena dela in zapise o tem, kaj je delo pomenilo za Slovence, poveži z avtorjem. OTROČJA BIBLIJA PRIMOŽ TRUBAR prva slovenska slovnica ZIMSKE URICE SEBASTIJAN KRELJ prvi slovenski knjigi KATEKIZEM IN ABECEDNIK BIBLIJA ADAM BOHORIČ JURIJ DALMATIN v slovenščino prevedeno sveto pismo abecednik, slovarček in katekizem v petih jezikih Ali sta bili protireformacija in katoliška prenova na Slovenskem uspešni Protireformacija je slovenske dežele zajela konec 16. stoletja. Nadvojvoda Maksimilijan je ustanovil posebne verske skupine, ki so imele nalogo izkoreniniti reformacijo. 6. Med naštetimi trditvami izberi tiste, ki so bile značilne za delovanje posebnih protireformacijskih komisij. Podčrtaj jih. a. Hodili so po deželah in ljudi prepričevali, da bi zapustili novo vero. b. Posebne verske skupine na Slovenskem sta vodila Sebastijan Krelj in Peter Bonomo. c. Po deželi so potovali v spremstvu vojakov. č. Zažigali so protestantske knjige. d. Če so se odpovedali reformacijskim idejam, so ljudem dali denar. e. Izganjali so protestantske pridigarje. f. Sežigali so knjige ter rušili protestantske cerkve in pokopališča. g. Ukinjali so protestantske šole. 7. Poleg posebnih verskih skupin so imeli pomembno vlogo pri obnovi katoliške vere tudi jezuiti. Preberi besedilo in odgovori na vprašanja.»za dolgoročen uspeh katoliške A. Kaj je bilo značilno za delo jezuitov na Slovenskem? obnove je bil poleg pastoralnega dela škofov zlasti pomemben dvig izobrazbene ravni VODILI SO SREDNJE IN VIŠJE ŠOLE; VODILI SO GIMNAZIJE VSE DO 18. STOLETJA duhovščine. Ob zanemarjanju osnovnih šol so skrb nad srednjim in višjim šolstvom prevzeli jezuiti. Do šolskih reform v 18. stoletju so obvladovali vse B. Zakaj so imeli posebno mesto v cerkvi? gimnazije na slovenskih tleh /.../. Glavni namen latinskih SKRBELI SO ZA DVIG IZOBRAZBE DUHOVŠČINE šestrazrednih jezuitskih gimnazij je bil izšolati dobre pridigarje, ki bodo znali prepričljivo razširjati "pravo" vero.«(vir: Ilustrirana zgodovina Slovencev, MK, Ljubljana, 1999, str. 169) C. S pomočjo spletnega naslova jezuiti.rkc.si poišči, s čim se jezuiti ukvarjajo danes. DELO Z MLADIMI, IZOBRAŽEVANJE Kateri ukaz deželnega kneza Ferdinanda je pomenil konec reformacije na Slovenskem? 1628 DA SE MORAJO PROTESTANTI VRNITI V KATOLIŠKO CERKEV ALI SE IZSELITI VEČ O Prva papirnica je na slovenskem ozemlju obratovala proti koncu 16. stoletja. Leta 1563 ustanovljena celovška papirnica je nato delovala tristo let. Tedanji mlini za papir so uporabljali vodno silo. V začetku 18. stoletja je bilo na osrednjem Slovenskem nekaj poskusov, da bi odprli nove mline za papir, vendar se ti načrti niso uresničili (ustanovljena je bila le papirnica v Žužemberku). Več mlinov za papir je začelo z delovanjem v drugi polovici 18. stoletja: Radeče (1736), Sv. Duh pri Škofji Loki, Ajdovščina, Goričane in Podgorica. Papir so izdelovali iz cunj, ki jih je vedno primanjkovalo. Leta 1745 je pričel v Ljubljani delovali magazin, ki je papirničarje v osrednji Sloveniji oskrboval s cunjami. Največ tekstila so potrošili in zavrgli prebivalci Gorenjske, koder so cunje kupovali nabiralci iz ozemlja beneške republike, kjer je bilo veliko papirnic, ki so izdelovali mednarodno znan kvaliteten papir. Ali sta bili protireformacija in katoliška prenova na Slovenskem uspešni AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj prebere učencem zapis o delu reformacijskih komisij.»dne 8. februarja so komisarji začeli reformirati Kamnik. Škof je imel govor v mestni hiši. Poslušni meščani so takoj prisegli na katoliško veroizpoved, le štirje so bili obsojeni na pregnanstvo. Precejšnje število krivoverskih knjig so na trgu sežgali. Nato so šli komisarji na grad Križ, kjer je bila luteranska molilnica in pokopališče, ter oboje razstrelili / /.«(Vir: Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Mohorjeva družba, Celje, 1992, str. 834). Učenci vir analizirajo: Kaj se je zgodilo z protestanti, ki niso želeli nazaj v katoliško vero? Kaj se je zgodilo s protestantskimi knjigami, cerkvami in molilnicami? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kako je nastala prva tiskana slovenska knjiga v učbeniku na strani 36. Izdelajo kronološko tabelo o navedenih knjižnih izdajah protestantov na Slovenskem. 1550: Trubar izda Katekizem in Abecednik RAZISKOVALEC Učenci naj poiščejo slovenske slovnice za splošno rabo, ki so izšle po drugi svetovni vojni. Za vsako posebej izpišejo: avtorja, naslov, založba, kraj in letnico izida. Pri tem ugotovijo: Koliko slovnic je izšlo v tem obdobju? V čem se slovnice razlikujejo? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Večina prebivalstva v Sloveniji je rimskokatoliške veroizpovedi, poleg nje je v Sloveniji registriranih tudi 30 drugih verskih skupnosti. S pomočjo spletnega mesta si/popis učenci: Naštejejo verske skupnosti v Republiki Sloveniji. Ugotovijo, katere verske skupnosti imajo največje število vernikov. Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo osnovne podatke o izvoru slovenskega jezika. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani občine Velike Lašče učenci poiščejo razdelek Velikolaška dežela/ Velikolaški razumniki in tam kliknejo na ime Primož Trubar. S pomočjo besedila poiščejo dogovore na vprašanja: S kakšno dejavnostjo se je preživljal oče Primoža Trubarja? Od kod naj bi izviral priimek Trubar? Kako velika in pomembna je bila vas Rašica (Rašca) v času Primoža Trubarja? Ali je oče Primoža Trubarja znal pisati? Na podlagi česa so zgodovinarji to ugotovili? 31

32 Kako so verske vojne prizadele Evropo UČNI CILJI Učenec: pozna razširjenost reformacije po Evropi in zna ob karti opisati versko podobo Evrope sredi 16. stoletja, razloži reforme, ki jih je uvedla katoliška cerkev, našteje vojne, ki so izbruhnile zaradi verskih vzrokov in pozna njihove posledice, ovrednoti pomen vestfalskega miru za nadaljnje dogajanje v Evropi. Kako so verske vojne prizadele Evropo Versko razdeljena Evropa Reformacija je trajno spremenila versko podobo Evrope. Uspešnemu širjenju reformacije je sledila prenova katoliške cerkve in boj proti reformaciji, ki je prerasel v vojne. Po vojnah je Evropa ostala versko razdeljena. 1. Oglej si zemljevid Evrope v učbeniku na strani 38, kjer je prikazana verska delitev Evrope v 16. stoletju. A. S črtami poveži versko smer z državo, kjer je bila razširjena. hugenoti Škotska prezbiterijanci Anglija luterani Švica, Nizozemska anglikanci Francija kalvinisti nemške in skandinavske dežele B. V preglednici označi, kako je bilo z reformacijo razdeljeno krščanstvo. Uspešnemu širjenju reformacije je sledila prenova katoliške cerkve in boj proti reformaciji, ki je prerasel v vojne. Po vojnah je Evropa ostala versko razdeljena. KRŠČANSTVO srednji vek ZAHODNO (KATOLIŠKO) VZHODNO reformacija PROTESTANTIZEM KATOLIŠTVO Versko razdeljena Evropa UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V učbeniku na strani 38 si učenci ogledajo zemljevid verske podobe Evrope sredi 16. stoletja. Zemljevid analizirajo: Kaj prikazuje zemljevid? Katera veroizpoved je bila tedaj najbolj razširjena? Kakšne vere so bili prebivalci današnje Slovenije? Katere nove verske smeri so se razširile po Evropi? Kaj lahko zaključimo o verski podobi v Evropi sredi 16. stoletja? LUTERANI KALVINISTI ANGLIKANCI Kako se je reformirala katoliška cerkev V 16. in 17. stoletju se je katoliška cerkev prenovila in odpravila svoje napake. 2. Škofje so na zasedanju v Tridentu sprejeli različne sklepe, s katerimi so uredili razmere v cerkvi. Navedi tri sklepe, ki so jih sprejeli. DOLOČILI SO OBVEZNO IZOBRAŽEVANJE ZA DUHOVNIKE PREPOVEDALI SO PRODAJO ODPUSTKOV POTRDILI SO AVTORITETO ZA PAPEŽA BODIMO USTVARJALNI: sodelovalno učenje (jig saw ): Učitelj učence razdeli v štiri skupine, tako da ima vsaka skupina vsaj toliko članov, kot je skupin. Razdelimo jim delo tako, da prva skupina s pomočjo učbenika predstavi luteranstvo, druga skupina anglikansko cerkev, tretja kalvinistično cerkev in četrta kmečko versko gibanje. Po 15 minutnem delu se ustvarijo nove skupine, tako da je v vsaki novi skupini po en član iz prejšnjih skupin. Izmenjajo si pridobljene rezultate. Po 15-ih minutah učenci skupaj pod vodstvom učitelja izpolnijo preglednico na delovnem listu (ki jo razdeli učitelj). Voditelj Država porekla Ena od idej te vere Ali je bila vera razširjena na Slovenskem? Ali vera obstaja še danes? luteranstvo Anglikanska cerkev Kalvinistična cerkev Kmečko versko gibanje 25 AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 38 zgoraj, ki govori o delu protestantkih žensk v 16. stoletju in ga analizirajo: Katera dela je opravljala Katarina Zellska? Zakaj trdi, da je naredila več kot katerikoli pastor? Kdo danes opravlja opisana dela? S svojimi besedami učenci nato pojasnijo vlogo ženske nekoč in danes. 32

33 26 Kako so verske vojne prizadele Evropo 3. Na sliki je Ignacij Lojolski, ustanovitelj reda jezuitov. Kakšno vlogo so imeli jezuiti v protireformaciji? VODILI SO ŠOLE, USTANOVILI ŠTEVILNE KOLEGIJE IN UNIVERZE Kako so se končale verske vojne Vojne, ki so izbruhnile zaradi sporov med katoličani in protestanti, označujemo kot verske. Poleg nizozemske osvobodilne vojne je najdlje trajala tridesetletna vojna v nemškem cesarstvu. 5. Zemljevid prikazuje Evropo po verskih vojnah. A. Katere države so bile udeležene v tridesetletni vojni? Njihova imena vpiši v zemljevid. B. Katera ozemlja so bila najbolj prizadeta? NEMŠKE DEŽELE C. Zapiši pet evropskih držav, ki so obstajale ob koncu tridesetletne vojne. ŠVICA, FRANCIJA, NIZOZEMSKA, NEMŠKO CESARSTVO, PAPEŠKA DRŽAVA 6. Verske vojne v Evropi so se končale leta 1648 z vestfalskim mirom. Določila mira so bila: protestantskim knezom v nemškem cesarstvu so potrdili pravico do verske svobode, nemško cesarstvo je bilo razdeljeno na neodvisne nemške države, s čimer je bila moč cesarja oslabljena, moč Habsburžanov je bila oslabljena, saj so morali priznati nastanek Združene Nizozemske in neodvisnost Švice, okrepila se je moč Francije, ki je dobila Alzacijo. A. Z modro podčrtaj tisto določilo, s katerim se je končalo preganjanje protestantov v nemškem cesarstvu. B. Z rdečo obkroži dve na novo mednarodno priznani državi v Evropi. VEČ O Med reformacijo so pomembno vlogo marsikje imele tudi ženske, še posebno v času med 1519 in Na primer, Margerita Navarska, sestra kralja Francisa I., je v Franciji varovala Kalvina in s tem preprečila, da bi bil usmrčen. Mnogo drugih plemiških žensk je podobno varovalo druge reformatorje. Mnoge žene reformatorjev, na primer Katerina Zell (žena protestanta Matea Zella) in Katarina von Bora (žena Martina Luthra) so aktivno ali pa v ozadju pomagala svojim možem. Ko se je protestantska cerkev ustalila, je tudi njena organizacija postala bolj formalna. Moški voditelji so omejili aktivnosti žensk v teh cerkvah in jim omejili možnosti, da bi se preveč izpostavljale. RAZISKOVALEC S pomočjo literature in interneta učenci poiščejo podatke o Johnu Knoxu iz Škotske in o veri, katere začetnik je bil - prezbiterijanci. Kako se je reformirala katoliška cerkev AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 39, ki govori o reformi katoliške cerkve. Na list naredijo tabelo s tremi stolpci, v enega zapisujejo, kaj se jim zdi pri cerkvenih reformah pozitivno (+), kaj negativno (-) in kaj zanimivo. Svoje ugotovitve primerjajo, učitelj pa morebitne napačne razlage argumentirano popravi. VEČ O Inkvizicija je ime za cerkveno sodišče, ki je bilo ustanovljeno okoli leta 1232, da bi odkrivalo in kaznovalo heretike (krivoverce), v času, ko verske sekte niso ogrožale le katoliške vere, temveč tudi trdnost tedanje družbe. Tovrstna sodišča so bila ustanovljena z odlokom Rimsko-nemškega cesarja Friderika II., ki je določal državne inkvizitorje. Papež pa je trdil, da je za tovrstna sodišča odgovorna cerkev in je delo inkvizitorjev podelil redovoma frančiškanom in dominikancem. Tistim, ki so bili obtoženi herezije in se po priznanju niso pokesali, so sodili inkvizitor in porota. Kazni so bile zaplenitev premoženja, mučenje in smrt. V času protireformacije so inkvizicijska sodišča delovala v preganjanju protestantov. V Španiji je delovala posebna španska inkvizicija, ki jo je s privoljenjem papeža ustanovil španski kralj. BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci v učbeniku na strani 39 preberejo portret Ignacija Lojolskega. Skušajo se vživeti v njegovo vlogo in opisati njegove misli in občutke, ko se odloča za meniško življenje. Svoje delo lahko pripravijo v obliki namišljenega intervjuja z Ignacijem Lojolo. Kako so se končale verske vojne AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učitelj učencem pokaže sliko, na kateri Parižani skozi okno praškega gradu mečejo cesarske odposlance (ob začetku tridesetletne vojne). Kaj prikazuje slika? V katerem kraju se dogaja? Poimenujte vojno, ki je v zgodovini do 17. stol. trajala najdlje. (stoletna vojna) AKTUALIZACIJA Učenci preberejo besedilo (vir) v učbeniku na strani 40, ki govori o vedenju vojakov med tridesetletno vojno. Učenci nato izberejo eno od vojn iz novejše zgodovine ali sedanjosti in v viru opisano vedenje vojakov primerjajo z ravnanjem vojakov v vojnah v sodobni zgodovini, na primer ravnanje nemških vojakov v drugi svetovni vojni, ravnanje vojakov v vojni na Hrvaškem ter Bosni in Hercegovini v 90. letih prejšnjega stoletja ali z ravnanjem vojakov v vojni v Iraku. Pri tem primerjanju skušajo priti do odgovorov na naslednja vprašanja: Ali poznamo primere krutega obnašanja vojakov tudi v sodobni zgodovini? Kdo so največkrat žrtve krutosti vojakov? Ali je danes takšno ravnanje vojakov dovoljeno? 33

34 Kako je Osmansko cesarstvo vplivalo na Evropo UČNI CILJI Učenec: ob karti opiše širjenje osmanske države, zna razložiti ime Osmani in Osmansko cesarstvo, primerja vojaško moč evropskih sil in Osmanskega cesarstva, zna sklepati o vzrokih za upad moči Osmanskega cesarstva. sklepa o posledicah islamizacije na Balkanu. Bojevnik Osman UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere poljuben odlomek iz dela Rada Murnika: Lepi janičar. Potem učence povpraša: Kdo so bili janičarji? Kje so se urili? Zakaj se niso vrnili k družinam? AKTIVNOST: motivacijska tehnika (nevihta možganov) Učenci na tablo na začetku ure zapišejo pojme, besede, besedne zveze, ki jim pridejo na misel ob pojmu Turki. Skozi delo pojme preverjamo, dopolnjujemo ali črtamo, če v omenjeno obdobje ne sodijo. Kako je Osmansko cesarstvo postalo velesila AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniška slika) Učenci imajo dve minuti časa, da si ogledajo sliko v učbeniku na strani 41. Nato učbenike zaprejo in učitelju opišejo vsebino slike. Učitelj naj bo še posebno pozoren na detajle. V ospredju slike je vojaški tabor. Katera vojska je zbrana? Kako je bil zavarovan Konstantinopel? S katerimi tehnični pripomočki je razpolagala osmanska vojska na sliki? Kako je osmanska vojska prebila blokado Konstantinopla? BODIMO USTVARJALNI: sodelovalno učenje (jig saw ): Učitelj učence razdeli v štiri ali pet skupin, tako da ima vsaka skupina vsaj toliko članov, kot je skupin. Razdelimo jim delo tako, da prva skupina s pomočjo učbenika predstavi nastanek osmanske države, druga skupina širjenje osmanske države do padca Konstantinopla, 34 Kako je Osmansko cesarstvo vplivalo na Evropo Bojevnik Osman Nomadska turška plemena so v srednjem veku poseljevala Anatolijo (Turčijo). 1. Pojasni pojma: OSMAN JE BIL BOJEVNIK, KI JE V 14. STOLETJU USTANOVIL OSMANSKO CESARSTVO. SULTAN JE BIL NAZIV ZA VODITELJA OSMANSKEGA CESARSTVA. V poznem srednjem veku so se države srednje in vzhodne Evrope srečale z osvajalci z vzhoda. Osmansko cesarstvo se je razširilo daleč proti srednji Evropi in celo mejilo s Habsburškim cesarstvom. Kako je Osmansko cesarstvo postalo velesila Osmanska (turška) vojska je v dvesto letih osvojila ozemlja v Evropi, Aziji in severni Afriki. 2. V besedilu je opisan padec Konstantinopla. Preberi ga in odgovori na vprašanja. A. O katerem vladarju govori odlomek?»vladar, ki je prišel z vso svojo vojsko, je začel oblegati Konstantinopel, ki so O SULTANU MEHMEDU II. (OSVAJALCU) ga imenovali Stambul, se pravi cesarska prestolnica. Na nenavaden in veličasten način je pripeljal ladje, da je osupnil B. Kako so Turki dokončno osvojili Konstantinopel? mesto in vojsko. V hribih so bili izkopali jarek in na njegovo dno vkopali plohe, dobro namazane z mastjo in za vsako NAJPREJ SO ZAVZELI PRISTANIŠČE, NATO PA ŠE MESTO. ladjo pripravili kar se da gladek valj. Ladje so dvignile jadra in vseh trideset je jadralo druga za drugo / /.«(iz spominov nekega janičarja) C. Zakaj je bil Konstantinopel pomemben za Turke? BIL JE POMEMBNA TOČKA ZA NADZOR POMORSKEGA PROMETA MED SREDOZEMSKIM IN ČRNIM MORJEM. 3. Kaj je osvojitev Konstantinopla pomenila Evropejcem? KONEC VZHODNORIMSKEGA CESARSTVA, DOKONČEN ZATON ANTIKE, OVIRO ZA KOPENSKO POVEZAVO MED EVROPO IN AZIJO. tretja širjenje Turkov po padcu Konstantinopla, četrta slabitev turške moči in družbene skupine ter peta organizacijo Osmanskega cesarstva. Po 15 minutnem delu se ustvarijo nove skupine, tako da je v vsaki novi skupini po en član iz prejšnjih skupin. Izmenjajo si pridobljene rezultate. Po 15-ih minutah učenci skupaj pod vodstvom učitelje napravijo sintezo pridobljenega znanja. Podobno lahko učenci nalogo naredijo v dvojicah ali samostojno. Da bi uničil bizantinsko obzidje, je sultan Mehmed II. dve leti gradil močno vojsko, ki jo je sestavljalo mož in 125 ladij. Mesto (v katerem je živelo prebivalcev) so napadli z orjaškimi topovi, turški mornarici pa je uspelo vdreti v pristanišče. Odpor mesta (na sliki) je bil po petih tednih zlomljen. Sultan mesta ni dal podreti, ampak je vanj povabil nove prebivalce ne glede na njihovo vero. Tako so mesto znova poselili Turki, judje, kristjani in muslimani. V poznem srednjem veku so se države srednje in vzhodne Evrope srečale z osvajalci z vzhoda. Osmansko cesarstvo se je razširilo daleč proti srednji Evropi in celo mejilo s Habsburškim cesarstvom. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 41 (bizantinski opis turškega zavzetja Konstantinopla) in ga analizirajo: Kateri so bili vzroki za uspeh osmanske vojske? Kako so se po zapisu bizantinskega pisca obnašali osmanski vojaki po zavzetju mesta? Učenci nato preberejo zapis pod fotografijo Sv. Sofije. O čem priča podatek, da je sultan Mehmed II. meje Konstantinopla»odprl novim 27 prebivalcem ne glede na njihovo vero. Tako so mesto poselili Turki, judje, kristjani in muslimani.«sprehod PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran zgo/turki/snov/index.htm, s pomočjo katere lahko spoznajo širjenje Osmanskega cesarstva po Evropi. Po vsakem koraku učenci lahko svoje znanje preizkusijo s posebno nalogo.

35 Kako je Osmansko cesarstvo vplivalo na Evropo 4. Zemljevid prikazuje širjenje Osmanskega cesarstva. SISAK LEPANT VEČ O V času velikega širjenja Osmanskega cesarstva je na indijski podcelini nastal mogočen Mogulski imperij, ki so ga ustanovili Mongoli ( ) in pomeni vrhunec indijske muslimanske civilizacije. Leta 1631 je tedanjemu šahu Jahanu, ki je gojil posebno strast do dveh stvari: lepih stavb in svoje žene, umrla žena. Da bi ohranil spomin na svojo ljubljeno ženo, je naročil zgraditi grobnico, ki bo tako lepa kot preminula žena. Bel marmor in raznovrstni dragulji so prispeli iz različnih delov celine delavcev je 22 let gradilo eno najlepših stavb na svetu Tadž Mahal, ki jo obdajajo prelepi vrtovi. Tadž Mahal je še danes veličasten spomenik ljubezni in Mogulskemu imperiju. A. Na zemljevidu pobarvaj največji obseg Osmanskega cesarstva. V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na strani 42. B. Osmanska (turška) vojska je dolgo veljala za nepremagljivo. Kaj je Osmanom zagotavljalo vojaške uspehe? IZURJENA VOJSKA, BOLJŠE OROŽJE (TOPOVI, SMODNIK) C. Katero srednjeevropsko mesto so leta 1529 Osmani (Turki) oblegali? Obkroži pravilno ime. PRAGA BRATISLAVA CELOVEC DUNAJ Č. V prazna kvadratka vpiši kraja, kjer so bili Osmani (Turki) v 16. stoletju odločilno poraženi. Posledice širjenja Osmanskega imperija Osmanska država je močno vplivala na srednje in vzhodne evropske dežele. 5. Pojasni, kako je osmanska oblast vplivala na življenje prebivalcev v vzhodni Evropi. SIRJENJE OSMANSKE KULTURE SPREMENJENA ETIČNA PODOBA DEŽEL AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V učbeniku na strani 42 si učenci ogledajo zemljevid širjenja Osmanske države: V katerem obdobju se je država najbolj razširila? Kam se je premaknilo težišče širjenja po padcu Konstantinopla? Na katerih celinah se je raztezalo Osmansko cesarstvo? Ali lahko učenci poimenujejo še kakšno državo, ki se je raztezala po istih celinah (v 4. stoletju po Kristusu)? SPREMEMBA GOSPODARSKEGA STANJA 28 GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci smiselno izpolnijo tabelo o osvojitvah osmanske vojske. Letnica Bitka Osvojitev ozemlja 1514 Mezopotamija in Sirija Konstantinopel/Istanbul 1389 Jugovzhodna Evropa Mohač 1529 Srednja Evropa KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem postavi vprašanje: Zakaj je bila osmanska vojska takrat nepremagljiva? Učenci razmišljajo o sledečih temah: Kakšna je bila pri tem vloga značajev posameznih voditeljev (sultanov)? Učencem je v pomoč portret sultana v učbeniku na strani 43. Koliko so k uspehu te vojske prispevale oslabitve posameznih držav pred tem? (na primer vpad moči Bizantinskega cesarstva)? Koliko je k uspehu te vojske prispevalo dobro in napredno orožje? VEČ O Sultan Sulejman I. je s tremi vojnami proti safavidski Perziji (zadnja leta 1514 pri Caldiranu) utrdil nadzor Osmanov nad vzhodno Malo Azijo. Safavidi, po izvoru člani islamske bratovščine iz Irana, so v 14. stoletju ustanovili močan imperij v Perziji. Njihovi voditelji so prevzeli antično perzijsko poimenovanje za voditelja šah ter zgradili najmočnejšo vojsko v tem delu Azije. Svoje ozemlje so razširili proti Kavkazu in s tem dosegli največji obseg. Šah Ismail je prebivalce spreobrnil v šiitsko vero. Pod šahom Abasom (16. stoletje) je Perzija doživela zlato dobo razcveta. Glavno mesto Isfahan so takrat krasile široke avenije, prelepi vrtovi in veličastne stavbe. 35

36 Življenje v Osmanskem cesarstvu UČNI CILJI Učenec: opiše organizacijo Osmanskega cesarstva, opiše življenje na dvoru velikega sultana, opiše in oceni dosežke osmanske umetnosti in znanosti. Življenje v Osmanskem cesarstvu Osmansko cesarstvo je preživelo stoletja zaradi dobre organiziranosti in močne vojske. Obisk ovalce iz zahodne Evrope pa je vedno pritegnil svojevrsten način življenja. Osmansko cesarstvo je preživelo stoletja zaradi dobre organiziranosti in močne vojske. Obiskovalce iz zahodne Evrope pa je vedno pritegnil svojevrsten način življenja. Kako je bilo organizirano Osmansko cesarstvo Oblast Osmanskega cesarstva je bila šesto let v rokah osmanske družine in je bila dobro organizirana. 1. Vojska je bila sestavljena iz vojakov, zvestih sultanu. S pomočjo slike opiši opremo vojaka. Kako je bilo organizirano Osmansko cesarstvo AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo besedilo v učbeniku, ki se nanaša na janičarje na strani 43 in ga analizirajo: Pojasnijo izvor janičarjev; Katere vere so bili prvotno janičarji? Zakaj so janičarji veljali za eno najboljših osmanskih enot? Kaj je bila osnova osmanske vojaške moči? Kako se je imenoval janičarski poveljnik? AKTUALIZACIJA Učenci pripovedujejo o konfliktu med islamsko in krščansko vero danes (Irak, Iran, Čečenija, Bosna ). Iščejo vzporednice med tedanjim in današnjim načinom reševanja problemov (Ali so današnje vojne med kristjani (Evropa, ZDA, Avstralija) in islamom še vojne za ozemlje?) ter sklepajo o možnostih za čimbolj miroljubno rešitev konfliktov. KONJ ŠČIT MEČ LOK ČELADA Življenje na dvoru velikega sultana Sultan je s svojo družino in služabniki živel v cesarski palači Topkapi v Istanbulu. 2. Na sliki je sultanova palača Topkapi. Kako si predstavljaš življenje v njej? UDOBNO, RAZKOŠJE RED PRIVATNOST ZA ČLANE SULTANOVE DRUŽINE Osmanska kultura Kultura Osmanskega cesarstva se je razvijala pod vplivom različnih kultur. 3. Na sliki je mošeja. A. Čemu so namenjene mošeje? VERSKI PROSTOR (MOLILNICA) B. Opiši podobo mošeje. KUPOLA, OSREDNJI PROSTOR, MINARET 29 AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci napišejo zgodovinski prosti spis, v katerem se vživijo v vlogo janičarja. Opišejo: svoj delovni dan, v katerem predstavijo urjenje, druženje s prijatelji, molitve, versko vzgojo, prostore, v katerih prebivajo, preživljanje časa s prijatelji in družino. RAZISKOVALEC S pomočjo literature in interneta učenci poiščejo podatke o islamskih mošejah danes: kakšna je njihova arhitektura; kje se nahajajo največje mošeje na svetu, katere pomožne stavbe obdajajo največje mošeje, koliko mošej se nahaja v Evropi... Svoje ugotovitve učenci predstavijo sošolcem. BELEŽKE 36

37 BELEŽKE 37

38 Kakšne so bile posledice turških vpadov na Slovenskem UČNI CILJI: Učenec: pozna obdobje v katerem so na slovensko ozemlje vpadali Turki, opiše posledice turških vpadov, opiše različne načine obrambe in obveščanja pred turškimi vpadi, utemelji vlogo Vojne krajine pri obrambi slovenskih dežel. Turki so več kot 250 let napadali in ropali slovenske dežele. Turški vpadi so se vtisnili globoko v spomin prebivalcev slovenskih dežel. Spomin nanje se je ohranil v raznih narodnih pesmih in pripovedkah do danes. Turki so več kot 250 let napadali in ropali slovenske dežele. Turški vpadi so se vtisnili globoko v spomin prebivalcev slovenskih dežel. Spomin nanje se je ohranil v številnih narodnih pesmih in pripovedkah do danes. Kakšne so bile posledice turških vpadov na Slovenskem Kako so turški vpadi vplivali na slovenske dežele Prvi stiki prebivalcev slovenskih dežel z osmansko vojsko so se zgodili na začetku 15. stoletja, ko so Osmani (Turki) prvič vpadli v slovenske dežele. 1. S pomočjo zemljevida v učbeniku na strani 47 vriši glavne vpadne poti, po katerih so Osmani (Turki) vdirali v slovenske dežele. Kako so turški vpadi vplivali na slovenske dežele UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere pisni vir.»a kadar je prišla velika nevarnost za graščaka in njegovo družino, tedaj se je zaklenil v svoj dobro utrjeni grad, kmeta pa je pustil brez pomoči zunaj v njegovi borni koči. In če je došel potem sovražnik, moral je ubogi kmet zapustiti dvor in dom; pobegnil je visoko gor v planine in pečine, da si reši življenje. Sovražnik mu je pa požgal brez ovire in usmiljenja hišo, skedenj, vzel mu je vse, kar je našel, in odpeljal s seboj, česar ni mogel kar na mestu uničiti.«(vir: Jakob Sket, Miklova Zala, Povest iz turških časov, DZS, Ljubljana, 1997, str. 8) Učenci pisni vir analizirajo: O kateri nevarnosti, ki je grozila slovenskim deželam, priča pisni vir? Kako so si kmetje v času turških vpadov reševali življenje? Ali so lahko rešili tudi svoje imetje? Kaj so naredili graščaki v času turške nevarnosti? 2. Turki niso ljudi le pobijali, ampak so jih tudi veliko zajeli in jih odpeljali s seboj. A. Kaj se je zgodilo z ljudmi, ki so jih Turki odpeljali s seboj? KOT SULTANOVA LAST SO BILI PRODANI KOT SUŽNJI B. Kako so, poleg omenjenega v besedilu, turški vpadi še prizadeli slovenske dežele? ROPANJE IN PLENJENJE VASI, VIŠJI DAVKI IN POVEČANA TLAKA ZARADI OBRAMBNIH DEL. 30 VOJNA KRAJINA VOJNA KRAJINA»Petina skupnega števila vojnih ujetnikov je postala sultanova last. Bistri lepo raščeni fantje so bili poslani v janičarske šole, lepo razvita dekleta pa v sultanov harem. Ostali del plena in ujetnikov je bil razdeljen tako, da je en del pripadal vojaškim komandantom, en del pa sandžakbegom, ki so sodelovali v vojaških akcijah. Velik del je bil potem poslan na tržišča s sužnji. Sužnje so izkoriščali kot delovno silo v poljedelstvu, živinoreji, obrti in kot hišno služinčad.«(ignacij Voje, Migracijski procesi v slovenskem prostoru v turškem obdobju, Zgodovinski časopis, letnik 46, 1992, št. 3) RAZISKOVALEC Učenci v učbeniku na strani 46 preberejo portret kralja Matija Korvina. V zadnji točki je navedeno, da se je spomin nanj na Slovenskem ohranil v pesmih in pripovedkah o Kralju Matjažu. Učenci poiščejo in preberejo nekaj teh pesmi ali pripovedk ter jih analizirajo: Na kakšen način prikazujejo Kralja Matjaža? V katerih dejanjih je Kralj Matjaž pokazal velik pogum? Kako lahko razložiš, da so prebivalci slovenskih dežel ohranili dober spomin nanj? 38 Kako so so se slovenske dežele branile pred turškimi vpadi RAZISKOVALEC Vzporedno s turškimi vpadi na ozemlje poseljeno s slovenskim prebivalstvom so se začeli priseljevati prebivalci z juga, ki so bežali pred turškim nasiljem. Najprej so se naseljevali kot navadni podložniki na podložniških kmetijah, ki so bile opustele, kasneje pa so prihajali organizirano skupaj s poglavarji in si zagotovili tudi določene pravice. Učenci s pomočjo literature in interneta poiščejo podatke o migracijah na slovenskih tleh skozi zgodovino (smeri, vzroki ) in jih grafično ali kartografsko prikažejo. Ob tem odgovorijo na vprašanji: Ali so se še kdaj kasneje na slovensko ozemlje v večjem številu priseljevali begunci iz južnoslovanskih držav? Kateri so bili vzroki teh novejših selitev? Učenci primerjajo migracije zaradi Turkov z migracijami v sedanjem času AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učenci si v učbeniku na strani 46 ogledajo sliko, ki prikazuje turško obleganje ter jo analizirajo: Katero orožje uporabljajo Turki na sliki? Kako se proti njim branijo prebivalci utrdbe? Kaj, meniš, ali je Turkom uspelo osvojiti mesta in gradove v slovenskih deželah, ki jih je varovalo obzidje? Odgovor lahko učenci najdejo v učbeniku.

39 Kakšne so bile posledice turških vpadov na Slovenskem Kako so se slovenske dežele branile pred turškimi vpadi Prebivalci slovenskih dežel so zaradi turških vpadov zelo trpeli, zato so deželne oblasti poskrbele za učinkovito obrambno organizacijo. 3. V slovenske dežele so pribežali mnogi begunci iz jugovzhodne Evrope. A. Na zemljevidu na prejšnji strani obkroži območja, kamor so se naseljevali begunci iz jugovzhodne Evrope. B. Kako še imenujemo te begunce? a. prebežniki b. uskoki c. turški emigranti 4. Prebivalci slovenskih dežel so se pred turškimi vpadi zavarovali. A. Pod ilustracijo zapiši, kako so se zavarovali različni sloji prebivalstva. PLEMSTVO GRADOVI MEŠČANI MESTNO OBZIDJE B. Obkroži mesta, ki so dobila mestne pravice v času turških vpadov. Ptuj Lož Celje Kočevje Ljubljana C. Kateri del prebivalstva je nosil največje breme turških vpadov? Razloži, zakaj. KMETJE: VIŠJI DAVKI, NAJBOLJ PRIZADETI ZARADI VPADOV KMETJE TABORI Višnja Gora 5. Za boljšo obrambo pred Turki so Habsburžani na meji z Osmanskim cesarstvom ustanovili posebno obrambno enoto. S črtami jo označi na zemljevidu na prejšnji strani in zapiši njeno ime. A. Kako je bila ta enota organizirana? Krško AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učenci so ogledajo sliko protiturškega tabora v učbeniku na strani 47 in opišejo značilnosti protiturškega tabora: Kako je bil tabor zavarovan? Kaj se je nahajalo v središču tabora? Kateri objekti so sestavljali tabor? VEČ O Arhitekt Peter Fister je v svoji raziskavah protiturških taborov našel dokaze za obstoj 200 taborov, okrog 50 pa jih je ohranjenih v ljudskem izročilu, še okoli sto pa na slovenskem narodnostnem ozemlju. Nekateri so prerasli v večje obrambne komplekse in lahko sprejeli tudi do 2000 ljudi (Djekše na Koroškem, Dolnja Košana na Notranjskem, Mozelj na Kočevskem). Turški vpadi so v slovenskih deželah pustili veliko sledi, ki jih lahko srečamo tudi danes: - krajevna poimenovanja (turški križ, turške šance), - ponekod hranijo, predvsem v cerkvah turško podkev ali verigo, - posredno pa tudi priimki beguncev pred Turki (Hrovat, Bosjak, Vlah, Vlahčič). Besedo Turki so ljudi že v 15. stoletju zamenjevali z besedami kot so: dedni sovražniki, stekli psi, ptiči smrti, požigalci SISTEM TRDNJAV S STALNO VOJAŠKO POSADKO. B. Kdo je zagotavljal denar zanjo? DEDNE HABSBURŠKE DEŽELE 6. Pomembno vlogo pri obrambi je imelo tudi obveščanje. Kako so se prebivalci obveščali o prihodu Turkov? S POMOČJO SIGNALNE SLUŽBE» Velik del / / davkov je šel za vzdrževanje Vojne krajine, vladar je namreč največji delež bremen za obrambo proti Turkom prenašal na svoje dedne dežele / /. Občasna podpora je postala stalna obveznost. Hrvaške dežele same teh stroškov niso zmogle. Sredi stoletja je bila Štajerska dolžna vzdrževati Slavonsko krajino, Koroška in Kranjska pa sta imeli v oskrbi Hrvaško krajino. / / Po podatkih naj bi / / do leta 1594 za Vojno krajino odobrili 17,2 milijona goldinarjev / /. Toda v tem času deželni stanovi niso več vedno zbrali dovolj davkov za odobreno vsoto in so se zato zadolževali. / / Posojila so najemali pri domačih bankirjih za 6 7% obresti.«(ferdo Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Slovenska matica, Ljubljana, 1991) RAZISKOVALEC Učenci na zemljevidu Republike Slovenije poiščejo krajevna imena, ki spominjajo na obrambo pred Turki (na primer, z imenom tabor). S pomočjo literature naj poiščejo, ali je bil v bližini njihovega kraja kakšen turški tabor in si ga ogledajo. Pomagajo si lahko s knjigo: Peter Fister, Arhitektura slovenskih protiturških taborov, Ljubljana, GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci si ogledajo strip Mikija Mustra Turki! Turki (Delo, Ljubljana, 2006). Zamislijo si svojo zgodbo iz turških časov in narišejo svoj strip. V pomoč o podobah iz časov turških vpadov jim je lahko delo Vaska Simonitija, Turki so v deželi že (Mohorjeva založba, Celje, 1990). V razredu nato lahko priredimo razstavo stripov. AKTIVNOST: terensko delo (odkrivanje in zbiranje podatkov) Manj znano je, da so Slovenci od Turkov prevzeli nekaj besed (čaj, sladkor ) in kasneje tudi nekaj jedi. Danes v raznih restavracijah, trgovinah in po novem tudi turških restavracijah lahko najdemo ponudbo teh jedi. Učenci s pomočjo literature, poizvedo, katere jedi so to in jih opišejo (na primer, burek, baklava ). Zatem se odpravijo v bližnje trgovine in gostilne, ter ugotovijo, kolikšna je ponudba teh jedi v njihovem kraju. Svoje ugotovitve predstavijo v razredu. 31 VEČ O Legenda pravi, da naj bi se ob turškem pohodu na Dunaj leta 1683 iz mesta odselilo okoli ljudi. Takrat naj bi se ljudje zatekali tudi v cerkve, enako se je zgodilo tudi v kraju Percholddorf. Turški paša naj bi bil sedel pred cerkev in zahteval, da mu svetlolasa devica izroči cerkvene ključe in guldnov, potem pa lahko prebivalci mirno pridejo ven. Prebivalci so zahtevano naredili. Seveda pa se paša rečenega ni držal in je pobil vse moške, ženske in otroke, živega so pustili le župnika in ga odpeljali v suženjstvo. Župnik je bil po islamski navadi namreč sveti človek. VEČ O Leopold I. Habsburški, nemški cesar , je bil eden redkih vladarjev, ki bi si zaslužil naziv dobri. Vzgojen je bil za duhovnika, toda zaradi muhaste usode je ostal edini prestolonaslednik. Na vladanje je bil slabo pripravljen, zato se je močno zanašal na svoje pomočnike in ministre. Njegova želja je bila, da bi podložniki čim manj trpeli, a zopet je vmes posegla usoda in povzročila, da so bile med njegovim vladanjem nenehne vojne in druge težave. S pomočjo poljskega kralja Jana Sobieskega je leta 1683 odvrnil turški napad na Dunaj, v kasnejših pohodih proti Turkom pa je ponovno zavzel večji del Ogrske. 39

40 Kmečki upori, epidemije in naravne nesreče UČNI CILJI Učenec: opiše oblike ljudske pobožnosti, navede vzroke in posledice kmečkih uporov, zna našteti največje kmečke upore na Slovenskem ter ugotavlja podobnosti in razlike med njimi. Prebivalci slovenskih dežel so se spopadali s številnimi težavami. Zaradi težkega položaja so kmetje v 16. stoletju svoje zahteve večkrat izrazili z uporom. Prebivalci slovenskih dežel so se spopadali s številnimi težavami. Zaradi težkega položaja so kmetje v 16. stoletju svoje zahteve večkrat izrazili z uporom. Kmečki upori, epidemije in naravne nesreče Težave vsakdanjega življenja Prebivalci slovenskih dežel so se v 16. stoletju spopadali s številnimi boleznimi in z naravnimi nesrečami. 1. A. Navedi tri najpogostejše težave prebivalcev slovenskih dežel. Slabe letine so povzročale lakoto. Pogoste so bile epidemije kužnih bolezni. Visoka je bila umrljivost otrok zaradi otroških bolezni. Težave vsakdanjega življenja AKTUALNO Slovensko prebivalstvo so v 15 in 16. stoletju pestile mnoge težave. V učbeniku na strani 49 je prikazan napad kobilic. Ali se tudi še danes srečujemo s podobnimi nevšečnostmi? Katere naravne nesreče danes najbolj pestijo slovensko prebivalstvo? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani si/popis učenci poiščejo podatke o številu prebivalcev v največjih slovenskih mestih danes in v preteklosti. Primerjajo s številom prebivalstva v 15. in 16. stoletju in ugotovijo: Katera so bila največja mesta na prehodu v novi vek? Ali so tista mesta, ki so bila največja po številu prebivalstva takrat, največja tudi danes? 32 B. Kje so prebivalci ob navedenih težavah poiskali uteho? v ljudskih pobožnostih Zakaj so se uprli kmetje Kmečko življenje je bilo na začetku novega veka obremenjeno z mnogimi bremeni. Kmetje so bili še vedno osebno nesvobodni. 2. Kmetje so v skupne zveze vstopali tako, da so izrekli prisego. A. Član katere zveze je postal kmet s prisego? Kmečke zveze B. Kaj je kmet prisegel? Da se bo boril za staro pravdo in svobodo. 3. Preberi odlomke iz pisnih virov in pod njimi izpiši vzrok za kmečki upor, ki ga najdeš v besedilu.»kmetje so se pritoževali cesarju ter svetnim in cerkvenim knezom zaradi velikih davščin, prekomernih dajatev, tlake in drugih bremen.«(arhiv Republike Slovenije, Vicedomski arhiv, fasc. 58a, XXVII-9, V: Kmečki punti na Slovenskem, Situla, Razprave narodnega muzeja v Ljubljani, Ljubljana, 1973)»Bohinjski kmeti se pritožujejo / /, ker blejsko gospostvo, ki mu pripadajo, zahteva od njih vedno večje davke, noče jim plačevati tovornine za prevoz blaga, prepoveduje jim ribolov, zahteva dajatev v siru od planinske paše / /.«(Arhiv Republike Slovenije, Vicedomski arhiv, fasc. 52, XXVII-9, V: Kmečki punti na Slovenskem, Situla, Razprave narodnega muzeja v Ljubljani, Ljubljana, 1973) 4. Razloži pomen naslednjih besednih zvez, ki so se pojavile med kmečkimi upori: le vkup, le vkup, uboga gmajna boj za staro pravdo»pred troedinim bogom in sveto Božjo jezo prisegam pri tem meču, da stopam v Kmečko zvezo. Da ne priznam gospodi nobenega denarja, ne tlake in ne bere, le davek za cesarja. Da bom za staro pravdo in puntarsko svobodo, ko sel mi glas prinese, šel v vojsko nad gospodo.«(prisega kmetov ob vstopu v kmečko zvezo)»/ / poslali drugo pritožbo, v kateri mu naznanjajo, da so se uprli zaradi radovljiških meščanov, ki jim preprečujejo kmečko trgovino in obrt / /«(Arhiv Republike Slovenije, Vicedomski arhiv, fasc. 52, XXVII-9, V: Kmečki punti na Slovenskem, Situla, Razprave narodnega muzeja v Ljubljani, Ljubljana, 1973) prekomerne dajatve višji davki in spor zaradi omejevanje kmečke trgovine tovornine poziv kmetom (gmajna), da se zberejo za stare, v urbarjih zapisane obveznosti Zakaj so se uprli kmetje MOTIVACIJSKA TEHNIKA (nevihta možganov) Učitelj na tablo napiše pojem UPOR. Učenci izrekajo svoje obrazložitve pojma oziroma sopomenke ali besede povezane s pojmom. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 51. Nato navedene vzroke razvrstijo v preglednico, glede na to, kako odločilni so bili posamezni vzroki za izbruh kmečkih uporov. Vzroki za izbruh kmečkih uporov Zelo odločilni Srednje odločilni Niso bili odločilni AKTIVNOST: motivacijska tehnika (premetanka) Učenci premečejo črke in dobili bodo naslednje pojme: KMEČKA ZVEZA; IZREDNI DAVKI; STARA PRAVDA; MATIJA GUBEC AZEVZ AKČEMK. IRDIZEN DVIAK. SRATS ADVAPR.. MTJAIA GBCUE.. 40

41 Kmečki upori, epidemije in naravne nesreče Največji kmečki upori na Slovenskem Največja kmečka upora na Slovenskem sta se zgodila v 16. stoletju. Na njun izbruh je vplivalo, da so kmečki dohodki od trgovanja in drugih dodatnih kmečkih dejavnosti upadali zaradi posegov plemstva. Stara in nova kmečka bremena so postala prevelika. 5. A. Trditve se nanašajo na velike kmečke upore na Slovenskem. Ugotovi, na katere, in jih poveži tako, da pred posamezno trditev vpišeš črko, s katero je označen posamezen upor. Če trditev velja za vse upore, ji pripiši vse črke. vodja je bil Matija Gubec najbolje organiziran upor v upor je bilo vključenih okoli kmetov v Zagrebu so želeli ustanoviti cesarjevo namestništvo C napadali in uničevali so gradove spodbujali so se z bojnimi klici: Le vkup, le vkup, uboga gmajna! B C C B AB CČ A UPOR NA KOROŠKEM B VELIKI SLOVENSKI KMEČKI UPOR C HRVAŠKO-SLOVENSKI KMEČKI UPOR Č DRUGI VELIKI SLOVENSKI UPOR upor so zatrli Turki na Krškem polju so kmete premagali uskoki po porazu je sledilo maščevanje plemičev poslali so pismo cesarju B Maksimiljanu in pričakovali njegovo pomoč uporniki so si kot znamenje upora pošiljali petelinje pero središče upora je bilo v okolici Beljaka B. Med največjimi kmečkimi upori sta samo dva presegla slovensko narodnostno mejo. Obkroži ju med zgoraj navedenimi. 6. A. Kateri so bili vzroki za kmečke poraze? Podčrtaj jih med spodaj naštetimi. a. Kmetje so bili neenotni. b. Kmetje so bili nepovezani, bojevali so se vsak v svoji deželi. c. Plemiška vojska je bila slabo opremljena. č. Kmetje so bili slabo oboroženi, saj so bile njihovo glavno orožje vile, kose in sekire. d. Plemiči so bili neenotni. e. Kmetje so bili neizkušeni v bojevanju, saj so bili izurjeni predvsem za obrambo, ne pa tudi za napad. B. Na podlagi slike opiši orožje upornih kmetov. Vile, kose, koli, predelano kmečko orodje... C. Zakaj so oblasti okrutno ravnale z uporniki? Da bi jih ustrahovale in tako preprečile nadaljne upore. A C AB CČ C A Največji kmečki upori na Slovenskem AKTUALNO Povsod po svetu se kmetje upirajo nepriljubljenim ukrepom oblasti tudi danes, ker naj bi po njihovem mnenju ukrepi poslabšali njihov položaj. Pri tem se poslužujejo zelo zanimivih včasih zelo domiselnih metod. Slike nekaterih od teh si lahko ogledate na Triera internetnem portalu: RAZISKOVALEC Tragična usoda kmečkih upornikov po neuspelih uporih je navdihnila in še navdihuje številne umetnike. Učenci v literaturi poiščejo pesmi, romane in slike povezane s tematiko kmečkih uporov, podatke o posameznih kmečkih uporih in njihovih voditeljih. Predstavijo jih v krajših referatih Učenci poiščejo pesmi, romane in slike povezane s tematiko kmečkih uporov. Svoje izsledke predstavijo pred sošolci v krajših referatih. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj pozove učence, da si v učbeniku na strani 50 preberejo zahteve največjih kmečkih uporov. Učenci nato odgovorijo na vprašanja: V čem se je tolminski kmečki upor razlikoval od ostalih uporov? Vsi kmečki upori so se končali neuspešno, kljub temu so se kmetje upirali tudi še v 17. in 18. stoletju. Zakaj? Ali so se vladar in zemljiški gospodje zavedali v kako hudem, slabem položaju so kmetje in poskušali še pred uporom rešiti njihove stiske? Nekatere upore so podpirali tudi meščani. Zakaj? Zakaj so želeli fevdalci spreminjati dajatve nazaj v naturalne? Zaradi inflacije. Razložijo pojem. Kolikšna je inflacija danes? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili, metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Največji kmečki upori v učbeniku na strani 50 in si ogledajo zemljevid na strani Izdelajo kronološko tabelo, s katero grafično prikažejo največje kmečke upore na Slovenskem Koroški upor RAZISKOVALEC Učenci v literaturi poiščejo primere uporabe motivov iz kmečkih uporov (kot na primer pesem Kronanje v Zagrebu Antona Aškerca). Kateri pesniki in pisatelji so uporabljali motive iz kmečkih uporov? Lahko pa učenci raziščejo, ali so morda katere izmed ulic v slovenskih večjih krajih poimenovane po voditeljih kmečkih uporov. 33 BODIMO USTVARJALNI: sodelovalno učenje (jig saw ): Učitelj učence razdeli v štiri skupine. Učenci imajo 20 minut časa, da s pomočjo učbenika in/ali drugih gradiv, ki so na voljo (strokovna literatura, internet ) raziščejo, kako so potekali posamezni kmečki upori. Prva skupina predstavi koroški upor, druga veliki slovenski upor, tretja hrvaško-slovenski upor in četrta drugi veliki slovenski upor. Po končanem delu v skupinah, vsaka od skupin poroča o svojih ugotovitvah. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 51. Nato navedene vzroke za poraz razvrstijo v preglednico, glede na to, kako odločili so bili posamezni vzroki za poraz kmečkih uporov. Vzroki za poraz kmečkih uporov Zelo odločilni Srednje odločilni Niso bili odločilni 41

42 PONOVIMO VZROKI SMERI VERSKE VOJNE dvomi v verske resnice razmišljanje o verskih vprašanjih napake Cerkve 1. luterani ali evangeličani 2. anglikanci ČAS 17. stoletje = tridesetletna vojna BOJUJOČE STRANI 3. kalvinisti protestanti in katoliška liga 4. kmečke oblike reformacije VESTFALSKI MIR 1648; pravica do verske svobode v nemškem cesarstvu REFORMACIJA VERSKO IN POLITIČNO GIBANJE SPREMENJENA POLITIČNA IN VERSKA OSMANSKO CESARSTVO IN NJEGOV VPLIV Na kratko zapiši bistvena dejstva o Osmanskem cesarstvu. 1. Širjenje Turkov v Evropi Padec Konstantinopla, širjenje po JV Evropi 2. Vrhunec turške moči v 16. stol, Sulejman I. Zakonodajalec 3. Turški porazi bitka pri Sisku (1593), bitka pri Lepanti (1571) TURŠKI VPADI NA OZEMLJE SLOVENSKIH DEŽEL VZROKI POSLEDICE OBRAMBA PRED TURKI izčrpavanje ozemlja, da bi ga opustošenje, številne žrtve, grajska in mestna obzidja, lažje zavzeli mnogi odpeljani v suženjstvo tabori, signalna služba 34 42

43 PONOVIMO OD KOD ŠIRJENJE iz nemških dežel NAJPOMEMBNEJŠI REFORMATORJI IN NJIHOVA DELA Primož Trubar Jurij Dalmatin Abecednik Katekizem prevod biblije PRIVRŽENCI REFORMACIJE plemstvo meščanstvo duhovščina KDO izobraženci, študentje, trgovci... Adam Bohorič zimske urice Sebastijan Krelj otročja biblija NASPROTNIKI REFORMACIJE deželni knez, Cerkev REFORMACIJA NA SLOVENSKEM PODOBA EVROPE V 16. STOLETJU KMEČKI UPORI NA SLOVENSKEM VZROKI ZAHTEVE KMETOV NAJVEČJI UPORI POSLEDICE NEUSPEHA ZA KMETE povečanje dajatev, omejevanje kmečke trgovine, posledice vojn in turških vpadov stare dajatve, svoboda trgovanja, zmanjšanje davkov, zaščita pred turškimi vpadi upor na Koroškem (1478) Veliki Slovenski upor (1515) hrvaško slovenski upor (1573) drugi veliki slovenski upor (1635) kaznovanje kmetov uničene vasi uporov maščevanje plemičev 35 43

44 Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju: od fevdalne razdrobljenosti do konca starega reda 48 Kako so Evropi vladali absolutisti 50 Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet 52 Kako se je reformirala habsburška monarhija 54 Ali so reforme v slovenskih deželah uspele 56 Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA 58 Zakaj je v Franciji leta 1789 izbruhnila revolucija 60 Kako je revolucija spremenila Francijo 62 Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij 64 Tri Napoleonove usodne napake 66 Kako je francoska revolucija odmevala v slovenskih deželah 70 Barok 44 UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, Charles in Mary Beard, Zgodovina Združenih držav Amerike, DZS, Ljubljana, Alan Bullock, Zgodovina: od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, Fernand Braudel, Strukture vsakdanjega življenja: mogoče in nemogoče, II, ŠKUC, Ljubljana, Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, let krščanstva: ilustrirana zgodovina Cerkve v barvah, Mihelač, Ljubljana, Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, Enciklopedija Slovenije (ustrezni pojmi), Mladinska knjiga, Ljubljana, Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, Ferdo Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Slovenska matica, Ljubljana, Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 7. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, Dorothy Gies Macguian, Habsburžani privatno, Cankarjeva založba, Ljubljana, Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zv., DZS, Ljubljana, Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, II. Zv., Družbena razmerja in gibanja, DZS, Ljubljana, Eva Holz, S kočijo od Alp do morja, Mladika, Ljubljana, 1997, Zbirka ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke. Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, Irena Lačen Benedičič, Zgodovina železarstva in rudarstva, Gornjesavski muzej, Jesenice, Valentin Inzko, Zgodovina Slovencev: do leta 1918, Družba sv. Mohorja, Celovec, Izumi, Pomurska založba, Murska sobota, Vasja Klavora, Predel 1806, Mladinska knjiga, Ljubljana, Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, Dušica Kunaver, Matematik Jurij Vega: od pastirja do barona, Moravče, Občina, Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, Bryan Magee, Poti filozofije, Mladinska knjiga, Ljubljana, Walter Markov, Albert Soboul, 1789 Velika revolucija Francozov, Cankarjeva založba, Ljubljana, Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij, DZS, Ljubljana, Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, Walter Pohl, Habsburžani: zgodovina evropske rodbine, Mladinska knjiga, Denis Richards, An Illustrated History of Modern Europe: , 7 izd., Longman, Harlow, Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, Markov Soboul, 1789 velika revolucija Francozov, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1989.

45 Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, Jože Šorn, Začetki industrije na Slovenskem, Založba Obzorja, Maribor, Peter Štih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, Janez J. Švajncer, Vojna zgodovina, DZS, Ljubljana, Michel Vovelle, Francoska revolucija, Komunist, Ljubljana, Zbirka Človek in čas: 7. knjiga: Absolutizem; Napoleonova doba, Mladinska knjiga, Ljubljana, Zbirka Kako so živeli: Na krovu velikih jadrnic 18. stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, Zbirka Veliki raziskovalci: James Cook, Slovenska knjiga, Ljubljana, Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, Zgodovina človeštva: 4. knjiga ( ), DZS, Ljubljana, Zgodovina 2: velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, Zgodovina v slikah, knjiga 12 ( ), knjiga 13 ( ) in knjiga 14 ( ), DZS, Ljubljana, LITERATURA ZA UČENCE: Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, Mate Dolenc, Morja široka cesta, Mladika, Ljubljana, Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, Ivo Košutić, Gusarji Jadranskega morja, DZS, Ljubljana, Bryan Magee, Poti filozofije, Mladinska knjiga, Ljubljana, Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, Jean Pierre Maury, Newton in nebesna mehanika, DZS, Ljubljana, 1997, Zbirka Mejniki. Leo Mazakarini, Mozart, Mohorjeva družba, Celovec, Miki Muster, Trije mušketirji (strip), Delo, Ljubljana, Branko Slanovic, Blaž Kumerdej, Trajanus, Kranj, Spremenili so svet, Mladinska knjiga, Ljubljana, Vera Šenica Pavletič, Skrivnosti zmajevega mesta, Mladinska knjiga, Ljubljana, Evelina Umek, Sprehodi z baronom, Mladika, Trst, Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, Philip Wilkinosn, Najlepša knjiga o raziskovalcih, Učila, Tržič, Zbirka Človek in čas: 7. knjiga: Absolutizem; Napoleonova doba, Mladinska knjiga, Ljubljana, Zbirka Kako so živeli: Na krovu velikih jadrnic 18. stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, Zbirka Veliki raziskovalci: James Cook, Slovenska knjiga, Ljubljana, Zgodovina človeštva: 4. knjiga ( ), DZS, Ljubljana, Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, LEPOSLOVJE: Eleanor Burford Hilbert, Izpoved kraljice Marije Antoinette, Pomurska založba, Murska Sobota, Denis Diderot, Rameaujev nečak, Mladinska knjiga, Ljubljana, Henry Fielding, Tom Jones: zgodba najdenčka, Cankarjeva založba, Ljubljana, Johann Wolfgang Goethe, Trpljenje mladega Wertherja, Cankarjeva založba, Ljubljana, Carlo Goldoni, Sluga dve gospodov, Drama, Ljubljana, Oliver Goldsmith, Župnik Wakefiledski, J. Jurčič, Ljubljana, Anton Ingolič, Gorele so grmade, DZS, Ljubljana, Fran Jaklič, Zadnja na grmadi, Mohorjeva družba, Celje, Josip Jurčič, Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja, DZS, Ljubljana, Gine Kaus, Katarina Velika, Cankarjeva založba, Ljubljana, Anton Tomaž Linhart, Veseli dan ali Matiček se ženi, Karantanija, Ljubljana, Anton Tomaž Linhart, Županova Micka, Mladinska knjiga, Ljubljana, Emil Ludwig, Napoleon: veliki Korzičan, Obzorja, Maribor, Hans Magenschab, Jožef II., Obzorja, Maribor, Alessandro Manzoni, Zaročenca, Cankarjeva založba, Ljubljana, Nancy Mitford, Ludvik XIV.: sončni kralj, Obzorja, Maribor, Molière, Ljudomrznik, Tartuffe, Don Juan, Mladinska knjiga, Ljubljana, Molière, Dela 4 (Namišljeni bolnik), DZS, Ljubljana, Muriel Romana, Marco Polo, 1 3, Mladinska knjiga, Ljubljana, Jean-Cristophe Ruffin, Abesinec, Mladinska knjiga, Ljubljana, Lev Tolstoj, Vojna in mir, DZS, Ljubljana, Voltaire, Kandid ali Optimizem, Cankarjeva založba, Ljubljana, Stefan Zweig, Maria Antoianetta, Založba Obzorja, Maribor, MLADINSKA LITERATURA Daniel Defoe, Ribonzon Crusoe, Cankarjeva založba, Ljubljana, Alexandre Dumas, Črni tulipan, Mladinska knjiga, Ljubljana, Alexandre Dumas, Trije mušketirji, Devin, Trst, 1995, Zbirka mladinski klasiki. Walter Heichen, Osvajalec v imenu miru, Karantanija, Ljubljana, 1997 (o Jamesu Cooku). Iain Lawrence, Gusarji, Grlica, Ljubljana, Iain Lawrence, Razbitinarji, Grlica, Ljubljana, Iain Lawrence, Tihotapci, Grlica, Ljubljana,

46 Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju Robert Louis Stevenson, Otok zakladov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997, Zbirka Ilustrirani klasiki. Jonathan Swift, Gulliverjeva potovanja, Jugoreklam, Ljubljana, Zbirka Časovni stroj, Mladinska knjiga FILMI (IZBOR) Angéline and the King, r. Bernard Borderie, Francija, 1966 (Ludvik XIV.) Amadues, r. Miloš Forman, ZDA, (o Mozartu) Bounty, r. Roger Donaldson, ZDA, Francoska revolucija, r. Robert Enrico, Richard T. Heffron, ZDA, 1989.Grof Monte Cristo, r. Kevin Reynolds, ZDA, Gusarski otok, r. Renny Harlin, ZDA, Les misèrables, r. Bille August, ZDA, Louis, en fant roi, r. Margaret Menegoz, Francija, 1993 (Ludvik XIV.) Kapitan Kljuka, r. Steven Spielberg, ZDA, Mož z železno masko, r. Randall Wallace, ZDA, 1998 (o domnevnem dvojčku Ludvika XIV.). Nevarna razmerja, r. Stephen Frears, ZDA, Novi svet, r. Terrence Malick, ZDA, 2005 (prve angleške kolonije v Severni Ameriki in njihovi spopadi z Indijanci). Norosti kralja Georga, r. Nicholas Hytner, VB, Poslednji Mohikanec, r. Michael Mann, ZDA, Rob Roy, r. Michael Caton-Jones, VB, Trije mušketirji, r. Stephen Herek, ZDA, Upor na ladji Bounty, r. Lewis Milestone, ZDA, Vojna in mir, r. Sergej Bondarčuk, SZ, 1967 (Napoleonove vojne). Vrnitev mušketirjev, r. Richard Lester, ZDA, DOKUMENTARNI FILMI Ludvik XIV. (videokaseta), Videofon, Blejska Dobrava, Napoleon skrivnostna smrt (DVD), 2005 (zadnji dnevi Napoleona in razkrivanje vzrokov za njegovo smrt) Zgodovina ZDA (videokaseta): 1 del: Kolonije postanejo neodvisne, Videofon, Blejska Dobrava, SPLETNE STRANI: (IZBOR) Kako so Evropi vladali absolutisti so želeli razsvetljenci spremeniti svet Kako se je reformirala habsburška monarhija Ali so reforme v slovenskih deželah uspele (Jurij Vega) Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanke ZDA (vse o zgodovini ZDA) Francoska revolucija Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij (o bitki pri Trafalgarju)

47 Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju UČILA: Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, zgoščenka Encarta, Microsoft, zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, METODIČNI PRIROČNIKI: Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, Dominique Chansel, Europe on-screen cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, Paul Ginnis, Učitelj sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, Božo Mrevlje, Evropa in svet od 16. do 18. stoletja: priročnik za učitelje zgodovine v osnovni šoli, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, Božo Mrevlje, Rojstvo moderne Evrope : priročnik za učitelje zgodovine v osnovni šoli, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. revija Primary Teaching, Historical Association, London. revija, History Teaching, Historical Association, London. (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) (viri in ideje za poučevanje) MEDPREDMETNE POVEZAVE Geografija, glasbena vzgoja, fizika, likovna vzgoja, slovenski jezik, državljanska vzgoja in etika, državljanska kultura. 47

48 Kako so Evropi vladali absolutisti UČNI CILJI Učenec: opiše pojem absolutizem in našteje značilnosti absolutizma, našteje glavne absolutiste in jih primerja med seboj, opiše vladavino Ludvika XIV. in njegovo življenje, primerja absolutizem in angleško parlamentarno monarhijo, opredeli vpliv vladanja na gospodarstvo in družbene odnose med posameznimi sloji. Kako so Evropi vladali absolutisti Katere so bile značilnosti absolutizma Absolutizem v 16. stoletju najprej zasledimo v Španiji, ki jo je takrat vodil kralj Filip II. Absolutizem kot oblika vladanja je višek dosegel v Franciji v času kralja Ludvika XIV. Absolutisti so bili prepričani, da jim je bila oblast zaupana od Boga, in so odločitve sprejemali sami. Drugače je bilo na Nizozemskem in v Angliji. 1. Španija je bila v 16. stoletju zelo bogata država, zaradi česar je kralj lahko imel številčno vojsko. Pojasni, od kod je izviralo špansko bogastvo. Španija je imela številne kolonije v Ameriki, od koder so pridobivali veliko srebra in drugih žlahtnih kovin. Absolutizem kot oblika vladanja je višek dosegel v Franciji v času kralja Ludvika XIV. Absolutisti so bili prepričani, da jim je bila oblast zaupana od Boga, in so odločitve sprejemali sami. Drugače je bilo na Nizozemskem in v Angliji. Katere so bile značilnosti absolutizma AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom, metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci so ogledajo obe sliki v učbeniku na strani 56 ter preberejo besedilo pod njima in rubriko Ali veš? na isti strani spodaj. Primerjajo oba omenjena vladarja v spodnji preglednici. Filip II. Peter Veliki Država Čas vladanja Značilnost njegovega značaja Kaj je njegovo vladanje prineslo državi 2. S pomočjo ilustracije ugotovi značilnosti absolutizma in izberi pravilne trditve. a. O vseh državnih zadevah je odločal vladar. b. Vladar se je pri vodenju države posvetoval s plemiči. c. Vladar za svoje dejanje ni bil odgovoren nikomur razen Bogu. č. Vladarju so državo pomagali voditi uradniki, ki so mu bili zvesti. d. Vladarju so državo pomagali voditi duhovniki. e. Pri vodenju države so se vladarji opirali na uradnike, vojsko in cerkev. 3. Naraščanje finančnih potreb države so vladarji reševali tako, da so povečali davke in spodbujali gospodarstvo. V 17. stoletju se je uveljavila gospodarska teorija, ki jo imenujemo merkantilizem. Pojasni pojem. MERKANTILIZEM JE GOSPODARSKA TEORIJA, KI podpira uvoz surovin, izvoz dragih izdelkov, gradnjo prometnih poti, zaščito domačega trga s carinami 37 Kako je državo vodil Sončni kralj AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem najprej prebere spodnje besedilo:»pomnite, jaz sem vaš kralj, vaš zakoniti kralj. Dobro pomislite na greh, ki ga boste naredili in na božjo sodbo nad to deželo. Rečem vam, pomislite dobro predno zaidete v še večji greh. Nosim zaupanje, ki mi ga je podaril moj Bog, stari in zakoniti nadzornik. Ne bom izdal zaupanja, da bi se podredil novi in nezakoniti oblasti.«(govor angleškega kralja Karla I. pred 48 sodniki (1649). Nato učenci opisni vir analizirajo: Na kakšen način se kralj Karl I. obrača na prisotne? Komu edinemu izkazuje ponižnost? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci naj izdelajo plakat, na katerem upodobijo Ludvika XIV oziroma nek prizor iz njegovega življenja. Bolj likovno spretni lahko narišejo tudi strip. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci v učbeniku na strani 57 preberejo odlomek, ki govori o navadah Evropejcev v 17. stoletju (iz dela F. Braudela). Besedilo analizirajo: Kakšen navade pri jedi so se uveljavile v 17. stoletju? Pitje katerih napitkov se je uveljavilo takrat? Kako bi opisal pravila obnašanja ob pitju kave? ANEKDOTA Ludvik XIV. je bil zelo zamerljive narave. Tako ni prenesel, če se mu plemstvo ni vedno poklonilo oziroma mu namenilo spoštljiv nasmešek. Nekoč sem mu je»pozabil«pokloniti eden izmed plemičev, ki je prebival na njegovem gradu. Ludvika je to tako razburilo, da je zaukazal, da mora pozabljivi plemič na večerji ves čas klečati. Stol mu je bil namreč odvzet. BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci pripravijo scenarij o življenju plemstva in Ludvika XIV. na Versaillesu. Zaigrajo prizore.

49 38 Kako so Evropi vladali absolutisti Kako je državo vodil Sončni kralj Najpopolnejša oblika absolutizma se je razvila v Franciji v 17. stoletju za časa Ludvika XIV. Simbol njegove moči je bil dvor v Versaillesu. 4. Nadaljuj izpolnjevanje oblačkov tako, da vanje zapišeš značilnosti vladanja Ludvika XIV. Pomagaj si z naslednjimi besednimi zvezami (če se njihov pomen dopolnjuje, jih združi): SONČNI KRALJ, VERSAILLES, ABSOLUTIST, RAZKOŠNO ŽIVLJENJE, NAJBOLJŠA VOJSKA. Država sem jaz. Sončni kralj je bil eden največjih absolutistov. Francija je v njegovem času imela najboljšo vojsko v Evropi. 5. Oglej si sliko Ludvikove palače v kraju Versailles. A. Kakšen vtis daje palača? razkošja, prostranosti B. Kako si predstavljaš življenje v njej? Bila je prenatrpana, polna ljudi, mnogo zabav. C. Ali bi tudi ti živel/a v takšni palači? Odgovor utemelji. Drugačen razvoj na Nizozemskem in v Angliji Nizozemska in Anglija sta bili v 17. stoletju pomorski sili in sta uvajali nove oblike vodenja države. 6. Pojasni pojme, ki se nanašajo na Nizozemsko in Anglijo v 17. stoletju. POMORSKA SILA PARLAMENTARNA MONARHIJA DEKLARACIJA zaradi trgovine sta imeli največjo mornarico parlament je soodločal o državnih zadevah izjava Palača Versailles je bila vzor mnogim kraljem. V Versaillesu je bilo življenje razkošno, s stalnimi zabavami. AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem najprej prebere spodnje besedilo:»tu si lahko dobil najrazličnejše novice. Ob prijetnem ognju si lahko sedel, dokler si želel. Postregli so ti s skodelico kave, ob kateri si obsedel s prijatelji zaradi poslovnega dogovora ali za zabavo. Vse to le za en peni.«(takole se je v svojih spominih spominjal kavarne Maxmilian Misson leta 1719) Nato učenci opisni vir analizirajo: Ali je bilo posedanje v kavarnah priljubljeno? Zakaj? Pomisli, katere novice je lahko obiskovalec kavarne izvedel? Drugačen razvoj na Nizozemskem in v Angliji AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere spodnje besedilo.»5. maja Surovine, za katere želimo, da jih pripravite za naše ladje so sledeče: vosek, mast, oljnate barve, platno,vrvi in krzno, največ soboljevina. Ocenjujemo, da bo skupna vrednost teh surovih okoli funtov.«(navodilo Moskovske trgovske družbe predstavniku družbe v Rusiji leta 1560) Učenci besedilo analizirajo: Kaj pričujoče navodilo priča o organiziranosti trgovskih družb? Zakaj so potrebovali velike količine vrvi in voska? AKTUALNO V 16. stoletju je na Nizozemskem začela delovati borza. Tudi v Ljubljani imamo danes borzo, ki deluje že več kot 10 let. S pomočjo časopisa ali spletne strani borze ( naj učenci ugotovijo in zapišejo, delnice katerih podjetij se nahajajo trenutno na borzi in kolikšna je njihova cena. AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere spodnje besedilo.»karel I., Kralj Anglije, ki mu je bilo zaupano, da bo vodil državo po veljavnih zakonih, je zlobno nameraval uvesti neomejeno in tiransko oblast, vladati le po svojih pravilih ter zavrniti pravice in svoboščine ljudstva. Izdajalsko je organiziral vojsko proti parlamentu in ljudstvu. Leta 1648 je obnovil vojno. Zato je odgovoren za vse izdaje, umore, posilstva, požige, škodo in opustošenje, ko so jih povzročile vojne. Zato ga obsojamo, da je tiran, izdajalec in morilec ter sovražnik Velike Britanije.«(obtožba Karla I., 1649) Učenci nato besedilo analizirajo: Česa so obtožili kralja Karla I.? Kakšno kazen, meniš, bi si zaslužil človek, ki je kriv vsega navedenega? VEČ O Državljanska vojna v Angliji ni vključila navadne državljane, razen, če se niso pridružili katerih od obeh vojska. Večina prebivalcev južne in vzhodne Anglije je podpirala parlament, sever in zahod pa sta podpirala kralja. Med kraljevimi podporniki so bili predvsem plemiči in dobri konjeniki, imenovani vitezi. Bili so dobro izurjeni v vojskovanju in so zato zmagali v mnogih bitkah. Vojsko parlamenta so podpirali predvsem meščani, majhni kmetje in trgovci. Le redki so imeli konje, zato so se KRITIČNO RAZMIŠLJANJE V 17. stoletju je Anglija postala parlamentarna monarhija. Učitelj učence pozove k razmišljanju: Kakšna je razlika med parlamentarno in absolutistično kraljevino? Učenec naj našteje prednosti in morebitne negativne strani. bojevali kot pešci in bili zaradi tega na slabšem proti kraljevi konjenici. Ko so dobili nadzor nad večjim delom Anglije, so lahko plačali konjenike in njihova vojska je postala močnejša. 49

50 Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet UČNI CILJI: Učenec: opiše razvoj znanosti v 17. in 18. stoletju, našteje glavne izume in njihove izumitelje, zna obrazložiti pojem razsvetljenstvo in pojasniti, za kaj so se zavzemali razsvetljenci, pozna glavne razsvetljence in njihove ideje, primerja absolutizem z razsvetljenim absolutizmom ter pozna glavne razlike, zna našteti glavne razsvetljene absolutiste. Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet V 17. stoletju se je med znanstveniki uveljavilo prepričanje, da je mogoče z razumom in znanstvenimi metodami priti do novih spoznanj. Novi znanstveni pristopi so utrli pot razsvetljenstvu, novemu filozofskemu gibanju, ki je preučevalo nove ideje o družbi. Naravni zakoni revolucija v znanosti Vera v razum je ob raziskovalnem delu in znanstvenih preizkusih pripomogla k novih znanstvenim spoznanjem. 1. Med tedanjimi znanstveniki izstopa Isaac Newton, ki je preučeval gravitacijo. A. Zapiši, kaj pomeni gravitacija. Gravitacija pomeni privlačnost zaradi mase. Deluje na zemlji in v vesolju. B. Ali poznaš zgodbo, s katero je povezano Newtonovo preučevanje gravitacije? C. Kako bi lahko ti dokazal/a gravitacijo v 17. stoletju? V 17. stoletju se je med znanstveniki uveljavilo prepričanje, da je mogoče z razumom in znanstvenimi metodami priti do novih spoznanj. Novi znanstveni pristopi so utrli pot razsvetljenstvu, novemu filozofskemu gibanju, ki je preučevalo nove ideje o družbi. Isaac Newton Naravni zakoni revolucija v znanosti UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (nevihta možganov) Učitelj učence povpraša, na kaj pomislijo, ko slišijo stavek:»posvetilo se mi je.«pozove jih k razmišljanju o tem, kdo so bili razsvetljenci. Njihove ideje zapisuje na tablo in jih kasneje med uro vpleta v snov. BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Fiziki so v 17. in 18. stoletju izumili številne inštrumente, ki so jim omogočili boljše raziskovalno delo. Učenci poiščejo podobe takratnih inštrumentov (barometer, mikroskop, termometer) in njihove današnje podobe. Skupaj jih prilepijo v zvezek in opišejo razlike med njimi. 2. Poveži znanstvenike z njihovimi odkritji. ANDERS CELSIUS GABRIEL FAHRENHEIT RENÉ DESCARTES KOORDINATNI SISTEM PRVI TERMOMETER IZPOPOLNJEN TERMOMETER 3) Izpolni preglednico/razpredelnico tako, da primerjaš značilnosti miselnosti o položaju človeka v srednjem in novem veku. NAČIN RAZMIŠLJANJA V SREDNJEM VEKU NAČIN RAZMIŠLJANJA V NOVEM VEKU pomembni sta bili Cerkev in vera znanstveniki poudarjajo pomen razuma in vraževerje znanstvenega preučevanja AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem razdeli delovni list s spodnjim besedilom.»ni svobode, če sodna oblast ni ločena od zakonodajne in izvršilne. Če je povezana z zakonodajno, postane oblast nad življenjem in svobodo državljanov samovoljna, ker je sodnik hkrati zakonodajalec...«(charles de Montesquieu, 1748) Učenci besedilo analizirajo: Kako naj bi bila po mnenju razsvetljenca de Montesquieuja oblast razdeljena? Kaj pomeni, da je oblast samovoljen? Poznate kakšen primer, ko je vladar vladal samovoljno. Ali danes kralji ali predsedniki v Evropi vladajo samovoljno? 50 RAZISKOVALEC Učenci si v knjižnici izposodijo Ustavo Republike Slovenije in izpišejo nekaj pravic državljanov, ki jih nato predstavijo v razredu. Skupaj s sošolci skušajo ugotoviti, ali gre za pravice podobne tistim, ki so jih zagovarjali razsvetljenci. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci izdelajo kronološko tabelo, ki kronološko prikazuje nastanek posameznih izumov in odkritij, ki so navedeni v preglednici v učbeniku na strani 60. Uporabijo model kot je prikazan spodaj. Učitelj učence lahko še povpraša: Kateri izum oziroma odkritje se ti zdi najpomembnejši? Zakaj? odkritje/izum 1628 W. Harvey je odkril način delovanja srca odkritje/izum odkritje/izum 39

51 Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet Ideje razsvetljencev revolucija v pojmovanju družbe Razsvetljenci so trdili, da ima vsak človek pravico do življenja, svobode in lastnine. 4. Dopolni besedilo. Novo filozofsko gibanje, ki se imenuje, razsvetljenstvo se je najbolj razširilo v 18. stoletju v. Franciji 5. V Evropi so bile najbolj razširjene ideje francoskih razsvetljencev. A. S črto poveži filozofe z ustreznimi opisi. J. J. ROUSSEAU Nemški filozof, ki je ljudi pozival, naj uporabljajo lastno pamet. DENIS DIDEROT Švicar, ki pa je dolgo časa živel v Franciji; bil je vnet zagovornik svobode posameznika. VOLTAIRE Zbral je vse tedanje znanje in ga izdal v enciklopediji. KANT Francoski razsvetljenec, ki je dolgo časa živel pri pruskem kralju. Zavračal je mučenje in delovanje inkvizicije. B. Obkroži ime tistega filozofa, ki je bil poznan po tesnih stikih z vladarji. 6. S pomočjo ilustracije in besedila odgovori na vprašanja. A. Navedi temeljne človekove pravice, o katerih so pisali že razsvetljenci. Enakost pred zakonom, pravica do svobode za vse, svoboda tiska in mišljenja... Kolikšen je bil vpliv razsvetljenskih idej na vladarje AKTIVNOST: metoda razgovora Učitelj v razgovoru z učenci primerja absolutizem in razsvetljeni absolutizem. Za izhodišče lahko primerjajo dve izjavi: Ludvika XIV:»Država, to sem jaz«in Friderika II. Pruskega:»Vladar je prvi služabnik kraljestva«. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE: Razsvetljenski ideal je bila država, v kateri bi bila oblast ločena na zakonodajno, izvršno in sodno. Učitelj pozove učence k razmisleku: Ali je današnja družba urejena po razsvetljenskih načelih? Katere institucije predstavljajo posamezno vejo oblasti? B. Na katere tri vrste oblasti bi morala biti deljena državna oblast po mnenju filozofa Montesquieua? Sodno, zakonodajno in izvršilno oblast»ni svobode, če sodna oblast ni ločena od zakonodajne in izvršilne. Če je povezana z zakonodajno, postane oblast nad življenjem in svobodo državljanov samovoljna, ker je sodnik hkrati zakonodajalec...«(baron Charles de Montesquieu, 1748). BODIMO USTVARJALNI: metoda razgovora (debata) Učitelj učence razdeli v dve skupini in pripravi»debato«. Ena skupina zagovarja - podpira absolutističen način vladanja in zapiše prednosti le tega. Druga skupina zagovarja razsvetljeni absolutizem. Kakšen je bil vpliv razsvetljenskih idej na vladarje Mnogi vladarji so sprejemali razsvetljenske ideje, saj so z njimi želeli izboljšati razmere v svojih državah. 7. Med navedenimi vladarji obkroži tiste, ki jih štejemo za razsvetljene absolutiste. Katarina Velika Filip II. Elizabeta I. Angleška Friderik II. Napoleon I. Marija Terezija Peter Veliki 8. Zakaj so razsvetljeni vladarji uvajali reforme po zgledu razsvetljenstva? Podčrtaj nepravilni odgovor. 40 a. Spoznali so, da izobraženi ljudje bolje delajo in so gospodarsko uspešnejši. b. Ugotovili so, da se državna blagajna polni hitreje, če vsi plačujejo davke. c. Spoznali so, da so zadovoljni prebivalci gospodarsko bolj uspešni. č. Ugotovili so, da je vladar močnejši, če ima poklicno vojsko in zveste, izšolane uradnike. d. Ugotovili so, da si vladar lahko privošči razkošnejša potovanja, če ga spremlja dobro oborožena poklicna vojska. AKTIVNOST: motivacijska tehnika (premetanka) Učenci premečejo črke in dobili bodo naslednje pojme: RAZSVETLJENSTVO, FRIDERIK VELIKI, VOLTAIRE, NEWTON, ENCIKLOPEDIJA, LOCKE. RZVTJNTOASELESV... NOTWEN... KIREDIRF IKILEV... EIODAENCKLPEIJ... VLAROTIE... EKCOL... Ideje razsvetljencev revolucija v pojmovanju družbe AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav) Učenci povežejo imena razsvetljencev z njihovimi idejami ali dejanji v smiselno celoto tako, da k idejam ali dejanjem pripišejo ustrezno črko imena. A Charles baron de Montesquieu Nastanek države je razlagal z družbeno pogodbo; to so ljudje prostovoljno sklenili, varuje naj njihove pravice in v njej se B Jean Jacques Rousseau posameznik podreja obči koristi. Pisec člankov in urednik Enciklopedije, zagovarjal deistične predstave (vera v razum). C Voltaire Napadal je fanatizem, praznoverje, religijo nasploh ter absolutistično monarhijo. Č Denis Diderot V svojem delu je utemeljeval načelo delitve oblasti, ko naj bi bili vladanje, zakonodaja in sodstvo dodeljeni različnim vejam oblasti. BODIMO USTVARJALNI: sodelovalno učenje (jig saw ): Učitelj učence razdeli v štiri skupine. Učenci imajo 20 minut časa, da s pomočjo učbenika in/ali drugih gradiv, ki so na voljo (strokovna literatura, internet ) raziščejo življenje in ideje posameznih razsvetljencev. Prva skupina predstavi Voltaira, druga J. J. Rousseau, tretja Ch. de Montesquieuja in četrta D. Diderota. Po končanem delu v skupinah, vsaka od skupin poroča o svojih ugotovitvah. AKTIVNOST: metoda pisnografičnih izdelkov Učenci med seboj primerjajo navedena voditelja in njuno delovanje. FRIDERIK PRUSKI Država delovanja Način delovanja Cilj delovanja Rezultat delovanja KATARINA VELIKA 51

52 Kako se je reformirala habsburška monarhija UČNI CILJI Učenec: zna opisati glavne vzroke za reforme v habsburški monarhiji, opiše glavne reforme in njihov pomen, navede in oceni posledice reform. Katere reforme sta uvedla Marija Terezija in Jožef II. UČNA MOTIVACIJA: metoda pisnografičnih izdelkov in metoda razgovora Učitelj učencem razdeli lističe, na katere učenci zapišejo, kaj so prednosti izobraževanja (obiskovanja šole). Njihove ideje in odgovore nato prebere pred razredom. Učence pozove k debati. Učitelj učencem nato pove, da je obvezno osnovno šolo pri nas uvedla Marija Terezija. VEČ O O Mariji Tereziji se je v glavnem govorilo kot o cesarici, kar pa ni pravilno. Sama ni bila nikoli kronana za cesarico. Njeni pravi družinski in stanovski naslovi so bili: avstrijska nadvojvodina in drugi naslovi vse do gospe slovenskih pokrajin; ogrska kraljica, češka kraljica, žena cesarja Franca I. Štefana (torej»gospa cesar«), cesarjeva vdova. Sama Marija Terezija se je ves čas imela za pravo cesarico. Marija Terezija je med 20. in 39. letom rodila 16 otrok, le deset jih je doseglo polnoletnost. Družinska sreča je bila le navidezna. Cesarski oče je bil sicer prijazen in je otroke razvajal, a ko mu je šlo vse na živce, je izginil in se posvetil svojim konjičkom in opravkom. Doma dejansko ni imel nobene besede. Vsi otroci so se bali matere, ki je bila zelo obremenjena z državniškimi zadevami. Družinska značilnost je bila ljubosumje, Marija Terezija je bila zelo ljubosumna na moževa ljubezenska razmerja, on pa na njeno vladanje in njen višji položaj na dvoru. Franc Štefan pa se je zelo dobro izkazal kot gospodarstvenik in finančnik. Zbral je več milijonov finančnih sredstev, ki jih je dobro naložil v bankah v Genovi, Benetkah in Amsterdamu. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim materialom (umetniško sliko) Učenci si v učbeniku na strani 63 ogledajo podobo kraljice Marije Terezije in jo analizirajo: Kakšna je drža kraljice? Ali bi lahko rekli, da kraljica na sliki deluje vzvišeno? Katere vladarske simbole je moč opaziti na sliki? 52 Kako se je reformirala habsburška monarhija Obdobje cesarice Marije Terezije in njenega sina Jožefa II. je bilo čas številnih reform. Habsburška monarhija je postala modernejša in bolje organizirana država. Reforme so preuredile šolstvo, davčni sistem, sodstvo, upravo, cerkveno organizacijo in gospodarstvo. Katere reforme sta uvedla Marija Terezija in Jožef II. Začetek vladanja cesarice Marije Terezije je zaznamovala vojna s Prusijo, v kateri so se pokazale slabosti habsburške monarhije. Marija Terezija se je odločila, da bo slabosti odpravila z reformami. 1. Kraljico Marijo Terezijo štejemo med razsvetljene vladarje. A. Zakaj? Podčrtaj pravilni odgovor. a. Ker je med verskim obredom doživela razsvetljenje. b. Ker je bila izredno verna in je zaupala, da jo vodi Bog. c. Ker je uvedla reforme na podlagi razsvetljenskih idej. B. Kakšne težave je imela Marija Terezija, ko je zavladala habsburškim deželam in vsemu Svetemu cesarstvu nemške narodnosti? Zaradi slabše vojske je izgubila bogato Šlezijo. 2. Marija Terezija in njen sin Jožef II. sta izvedla številne reforme. Dopolni preglednico/razpredelnico tako, da pod vsako reformo vpišeš tri pomembne ukrepe. V pomoč ti je besedilo v učbeniku na stani 64. DAVČNA REFORMA ŠOLSKA REFORMA GOSPODARSKA REFORMA popis zemljišč obvezno obiskovanje odprava carinskih meja poenotenje davkov šole gospodarska svoboda uporaba maternega odprava osebne jezika v šoli odvisnosti podložnikov 3. Friderik II. Veliki, pruski kralj, je nekoč dejal:»naposled imajo Habsburžani dedca in ta je ženska.«pomisli, kaj je želel s tem povedati? Da je Marija Terezija državo vodila odločno, z železno roko. AKTIVNOST: metoda dela z besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci skupaj z učiteljem preberejo glavne reforme (učbenik stran 64). Učitelj jih pozove, da ob vsaki reformi razmišljajo o njeni posledici in učinkih za prebivalstvo. Učenci nato svoje ugotovitve prikažejo v preglednici. Davčne reforme Vojaške reforme Upravne reforme Šolska reforma Cerkvene reforme Gospodarske reforme Sodne reforme Zdravstvene reforme Učinek (posledice) za gospodarski razvoj Učinek za kmečko prebivalstvo Obdobje cesarice Marije Terezije in njenega sina Jožefa II. je bilo čas številnih reform. Habsburška monarhija je postala modernejša in bolje organizirana država. Reforme so preuredile šolstvo, davčni sistem, sodstvo, upravo, cerkveno organizacijo in gospodarstvo. Učinek za plemstvo VOJAŠKA REFORMA vojaška akademija splošna vojaška obveznost popis prebivalstva 41 AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V učbeniku na strani 63 se nahaja zemljevid habsburške monarhije. Učenci ga analizirajo: Kako velika je bila Habsburška monarhija ob svojem največjem obsegu? Učenci izpišejo njene dele. Ugotovijo, ali je bila država večja ob začetku vladanja Marije Terezija ali ob koncu njenega vladanja. Kje je pridobila svoja ozemlja? S katerimi državami je mejila?

53 42 Kako se je reformirala habsburška monarhija 4. Vojaška obveznost, ki sta jo habsburška vladarja vpeljala, je pomenila dolgoletno odsotnost od doma. Preberi besedilo, ki govori o pohodu vojakov skozi Ljubljano.»Leta 1796 je šlo skozi mesto 2400 mož A. Kako so se vedli vojaki, opisani v besedilu? Hessen-darmstadtske pehote in 120 mož lahke konjenice. Razsajali so, dokler so Kot divjaki. se mudili v mestu, kakor divjaki. Jeden je razbil v neki hiši peč, neko drugo hišo so ti surovini tako onečedili, da se po njihovem odhodu ni moglo v nji stanovati, dokler je niso osnažili od tal do vrha / / Vselej je bila nesreča za meščane, kadar B. Kakšni so bili občutki meščanov ob takšnem vedenju vojakov? so marširali vojaki skozi Ljubljano, bodisi avstrijski ali tuji.«(ivan Vrhovec, Ljubljanski meščanje) Bili so jezni. Kako pomembne so bile reforme za habsburško monarhijo Reforme so habsburški monarhiji prinesle napredek. Na nekaterih področjih je bil opazen hitro, na drugih pa je bilo potrebno še nekaj desetletij, da so se novosti uveljavile. 5. A. Zapiši dolgoročne posledice reform na področju šolstva, gospodarstva in cerkvene organizacije. ŠOLSTVO GOSPODARSTVO CERKVENA ORGANIZACIJA B. Ali se ti zdi šolska reforma Marije Terezije dobra odločitev ali ne? Odgovor utemelji. 6. Reforme so spremenile položaj kmetov in prinesle napredek kmetijstva. A. Kako imenujemo gospodarsko teorijo, ki je trdila, da je največje bogastvo države zemlja in njeno obdelovanje? Obkroži pravilni pojem. merkantilizem fiziokratizem založništvo B. S katerimi ukrepi so reforme Marije Terezije in Jožefa II. izboljšale položaj kmeta? Omejitev tlake, odprava osebne odvisnosti, podpiranje novosti, izobraževanje kmetov. C. Kakšen odnos so imeli kmetje do šolske reforme? Zakaj? Sprva negativen, ker so otroke potrebovali doma za delo na polju. VEČ O Blaž Kumerdej je v Ljubljani najprej študiral filozofijo, nato teologijo. Šolanje je nadaljeval na Dunaju, kjer je študiral pravo. Postal je doktor svobodnih umetnosti in filozofije in predavatelj na orientalni akademiji. Leta 1773 se je vrnil v Ljubljano kot ravnatelj prve ljubljanske normalke. Že v času študija na Dunaju se je Kumerdej zelo zanimal za vprašanje šolstva avstrijskih dežel. Marca 1772 je pripravil domoljubni načrt in ga leto kasneje predložil dunajski vladi. Načrt, Število nepismenih je upadlo. Kmetijska proizvodnja se je povečala, narasel je obseg manufaktur in trgovine. Verska svoboda. s ciljem kranjsko prebivalstvo najuspešneje poučevati v branju in pisanju, je predvideval tudi poučevanje v slovenskem jeziku in pripravo slovenskega abecednika in slovenske šolske knjige. Bil je član šolske komisije in prevajalec novega šolskega reda, s katerim je dunajska vlada uvedla v šolah slovenski učni jezik, v slovenščino. Zanimivo je, da so Kumerdejevemu načrtu nasprotovali zlasti predstavniki dežele in predstavniki cerkve. Vendar je dunajska vlada Kumerdejev načrt podprla. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci med reformami Marije Terezije in Jožefa II. izberejo tiste, za katere se zdi, da so prinesle največje oziroma najbolj odločilne posledice. Svojo odločitev utemeljijo. Pri tem razmislijo, ali bi habsburška monarhija doživela tolikšen napredek, če omenjenih reform ne bi bilo? Kako pomembne so bile reforme za habsburško monarhijo BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Dunajski dvor je bil v vseh časih znan po razkošni hrani. Učitelj učencem na kopijah pripravi seznam živil, ki ga je leta 1745 tovoril s seboj dvor z osebjem, kar je zneslo okoli 440 ljudi, ko je potoval v Frankfurt na cesarsko kronanje Franca I. Štefana. Za enega od obedov, imenovanega mesni, so si privoščili naslednja živila:»230 funtov govedine, 160 funtov teletine, 30 funtov ovčjega mesa, 200 funtov ovnovine, 200 funtov na zraku sušene slanine, 1 funt mozga, 6 svežih in 4 suhi goveji jeziki, 8 starih in 48 mladih kokoši, 6 puranov, 6 mladih gosi, 24 golobov, 20 kapunov, 1 srna, 24 jerebic, 6 fazanov, 12 kljunačev, 10 ducatov majhnih ptic in 4 ducate brinovk, 3 leščarke, 8 mladih in 10 starih zajcev, 3 šunke, 2 klobasi, 100 velikih in 200 majhnih rakov, 4 funte svežih gomoljk, 3 sladkorni stožci, rozine, pistacije, različne vrste moke, 3 funti riža, 2 funta zimskega ječmena, 3 funti italijanskih rezancev, različne začimbe, zelenjave za juhe, kapre, čebula, česen, špinača, šparglji in mnogo druge zelenjave, 2 košari solate, 14 kuhinjskih in 16 namiznih limon, gobe, pol funta sardel, rdeča pesa, pol vedra kislega zelja, 30 funtov surovega masla, 15 funtov masti, 192 jajc (48 izrecno svežih), 8 meric mleka, 5 meric kisle smetane, 6 meric kisa, 5 funtov provansalskega olja, 200 hrušk, 200 breskev, 300 sliv, 30 pomaranč, 200 jabolk, 24 grozdov, 3 funti parmezana, 6 funtov sira, 4 funti kave, 20 buteljk burgundca, 4 buteljk šampanjca, 20 buteljk renskega vina in 4 vedra najboljšega deželnega vina.«(povzeto po Hans Bankl, Bolni Habsburžani, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, Ljubljana, 2004). Učenci se vživijo v vlogo kuharja tega spremstva in pripravijo jedilnik jedi, ki bi jih pripravili iz naštetih živil. Pri tem naj upoštevajo vrstni red: hladna predjed, topla predjed, juha, glavna jed z belim mesom in prilogami, glavna jed z rdečim mesom in prilogami, desert. K vsaki jedi se doda tudi določeno vino. 53

54 Ali so reforme v slovenskih deželah uspele Slovensko ozemlje je bilo v 17. in 18. stoletju razdeljeno med tri države, največji del je bil v habsburški monarhiji. Z reformami se je spremenil položaj kmetov, ki so sestavljali devetdeset odstotkov prebivalstva. Razvoj slovenskih dežel je v drugi polovici 18. stoletja omogočil začetke slovenskega narodnega prebujenja. UČNI CILJI: Učenec: opiše posledice terezijanskih in jožefinskih reform na Slovenskem (položaj kmeta, področje kmetijstva in neagrarnih dejavnosti in področje šolstva), s svojimi besedami obrazloži, kaj pomeni beseda narodni preporod, našteje glavne narodne buditelje in njihova dela, ovrednoti pomen narodnega prebujanja za Slovence. Ali so reforme v slovenskih deželah uspele Slovensko ozemlje je bilo v 17. in 18. stoletju razdeljeno med tri države, največji del je bil v habsburški monarhiji. Z reformami se je spremenil položaj kmetov, ki so sestavljali devetdeset odstotkov prebivalstva. Razvoj slovenskih dežel je v drugi polovici 18. stoletja omogočil začetke slovenskega narodnega prebujenja. Ko je krompir postal del prehrane Reforme Marije Terezije in Jožefa II so slovenskim deželam prinesle veliko novosti na področju kmetijstva. 1. Napredek kmetijstva je spremenil obdelovanje zemlje in podobo slovenske vasi. A. Zakaj so bili mnogi kmetje nezaupljivi do novosti? Večina je bila nepismena in neizobražena. Kako je krompir postal del prehrane UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora Učitelj na tablo zapiše poved: Kako je krompir postal del prehrane. Pozove učence, da razmislijo, od kdaj na Slovenskem gojijo krompir. Katere jedi iz krompirja učenci poznajo? Kolikokrat na teden doma pripravijo krompir? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem razdeli delovni list s spodnjim besedilom.»leta 1767 so bila vsem deželam razposlana navodila o pridelovanju krompirja. Ta rastlina naj bi se uvedla, da bi v času slabih žitnih letin služili njeni plodovi prehrani revnega prebivalstva. Navodila ga priporočajo zaradi mnogovrstne uporabnosti: za človeško hrano, tudi za kruh, za živinsko in perutninsko krmo, za kuhanje žganja, za škrob in puder za lase. Prizadevanje dunajske vlade ni imelo neposrednega uspeha. Kranjska komora in reprezentanca je v soglasju s kmetijsko družbo odsvetovala, da bi se na Kranjskem zaradi kuhanja žganja pospeševalo sajenje krompirja. Vsa zemlja je že tako bolje in koristneje obdelana in uporabljena za druge sadeže. Zato bi zemljišča za krompir težko pogrešali. Dunajska vlada je tako naziranje zavračala. Razdeljevala je brezplačno seme, pridelovalcem pa so bile obljubljene denarne nagrade. Glavni uspeh te akcije je bil, da so se kmetje vsaj seznanili s to kulturno rastlino. Krompir so pričeli gojiti le v redkih okoliših, npr. na Pohorju, kjer je imel mesto v ljudski prehrani že konec 18. stoletja, na Notranjskem in v ribniškem okraju. Na splošno pa je prodrl šele v prvih desetletjih 19. stoletja.«(gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zv., DZS, Ljubljana, 1970) Učenci pisni vir analizirajo: Na kakšne načine je dunajska vlada spodbujala uvedbo krompirja? B. Navedi tri novosti, ki so jih začeli kmetje uvajati pri delu. Sajenje novih kultur (krompir...), gnojenje polj, uvajanje novih živalskih pasem C. Katere organizacije so skrbele za izobraževanje kmetov in spodbujanje novosti? Obkroži pravilno poimenovanje. zadruge kmetijske družbe trgovske družbe 2. V slovenskih deželah so se razvijale tudi nekmetijske dejavnosti. Pomembno mesto v habsburški monarhiji je imel rudnik v Idriji. A. Katero rudo so pridobivali v tem rudniku? živo srebro B. Delovale so tudi številne fužine. Katero rudo so predelovali v njih? železovo rudo C. Kdo so bili tovorniki? Blago so iz notranjosti do morja (Trst) tovorili s konji. Zakaj je kranjska družba zavračala uvedbo krompirja? V kakšne namene je bilo mogoče uporabiti krompir? Ali se krompir danes uporablja še za kaj drugega kot le za prehrano?»izkopano zemljo zajemajo v čebriče, jo usipajo na rešeto, katerega mreža je spletena iz kovinske žice, tako da so niti za prst narazen; nato neso zemljo k tekoči vodi in jo toliko časa perejo, dokler ne gre nobena snov več skozi rešeto / /. Na ta način nadaljujejo delo in presejejo rudninsko zemljo skozi kakih deset do dvajset sit, ki so vedno sorazmerno gostejša.«(j. V. Valvazor, Slava vojvodine Kranjske, 1689) Učitelj učencem demonstrira spodnjo preglednico, ki prikazuje izvoz iz Kranjske preko Trsta leta Kraji, kamor je bil namenjen izvoz Izvozno blago Vrednost izvoza v goldinarjih Italija, Amsterdam, Rotterdam Živo srebro Levant (vzhodno Sredozemlje) Platno Levant, Malta Železo: Žeblji Jeklo Komercialno železo Levant Sita Razno Razno , Učenci podatke v preglednici analizirajo: Katerega blaga se je največ izvozilo? Kolikšen del vsega izvoznega blaga to blago (živo srebro) predstavlja? V katere dele sveta je šlo izvoženo blago? Kaj nam podatki v preglednici pričajo o pomenu trgovine za slovenske dežele? 43 54

55 44 Ali so reforme v slovenskih deželah uspele Kako je bila uvedena šolska obveznost za vse otroke Šolska reforma je uvedla pouk za vse dečke in deklice. Šolo so morali obiskovati vsaj eno leto. 3. Kraljica Marija Terezija je splošno šolsko uredbo izdala leta A. Zakaj se je kraljica odločila za uvedbo splošne šolske obveznosti? Ker je bila večina prebivalcev nepismenih. B. Oglej si ilustracijo. Opiši, kako je potekal pouk v tistem času. Učitelj je imel ugled. Učenci so morali biti ubogljivi. C. Kaj je pomenil izrek, da je bil»učitelj prvi na vasi«? Učitelj je bil med redkimi, ki so bili izobraženi, zato je imel velik ugled. 4. Mnogim Slovencem je pridobitev izobrazbe omogočila napredovanje. Pod ilustraciji zapiši, katerega znanega Slovenca oziroma čigavo delo predstavljajo. Anton Janša Jurij vega Kako se je začel narodni preporod Za Slovence je bilo 18. stoletje tudi obdobje narodnega prebujenja. Pojavila se je zavest o narodni pripadnosti ter pomenu slovenskega jezika, navad in običajev. 5. A. Poveži takratne narodne buditelje na Slovenskem z ustreznimi opisi. MARKO POHLIN VALENTIN VODNIK ŽIGA ZOIS ANTON TOMAŽ LINHART Kako je bila uvedena šolska obveznost za vse otroke AKTIVNOST: metoda razgovora Pozove učence, da razmislijo, ali so reforme Marije Terezije in Jožefa II. slovenskim deželam prinesle napredek. Odgovore naj učenci utemeljijo. Odgovore, učitelj v obliki oblačkov, zapiše na tablo. mentor in mecen; spodbujal je buditelje z nasveti in denarjem pesnik, pisatelj in novinar; pisal je tudi poučne knjige zgodovinar, dramatik, pisatelj, ki je napisal komediji Ta veseli dan in Županova Micka duhovnik, ki je napisal Kranjsko gramatiko slovnico slovenskega jezika KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učence pozove k razmisleku o pomenu izobraževanja danes: Zakaj je danes izobrazba pomembna? Kakšne možnosti dobiti službo ima nekdo, ki ima končano le osnovno šolo? Ali končana fakulteta zagotavlja delovno mesto? S kakšnimi težavami se soočajo mladi, ko končajo univerzitetni študij? Na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo učenci lahko poiščejo podatek, koliko osnovnih in srednjih šol je danes v Republiki Sloveniji. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci izdelajo referat o Juriju Vegi. Pomagajo si z literaturo in spletnimi stranmi: Jurij_Vega in clanek.asp?id=211.. Pri tem skušajo odgovoriti na vprašanje: Zakaj je bilo delo Jurija Vege pomembno za razvoj znanosti? Vzrok 1 Vzrok 1 Narodni preporod Pomen preporoda AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem razdeli delovni list s spodnjim besedilom.»povabilo k občnimu zboru kranjsko kmetijske družbe v Ljubljani 20. dan tega mesca. / / Predlogi tega zbora so: 1. Začetni govor družbiniga predsednika. 2. Razglas važniših opravkov kmetijske družbe od poslednjiga zbora noter do tega. 3. Naznanilo delavnosti podkovijske in živinozdravniške učilnice preteklo šolsko leto. 4. Naznanilo zastran sadne in murvine raje na družbinim vertu. 5. Predlogi družbinih podružnic ali posameznih udov po 21 družbinih postav. 6. Naznanilo o važniših rečeh gojzdnih in kmetijskih iz veliga zbora nemških kmetovalcev v Solnogradu. 7. Napoved noviga gojzdnarskiga družtva, ki bo obseglo vse gorate dežele Avstrianskiga. 8. Nasvet: naj bi družba bukve za celo kmetijstvo kratko in v domačim slovenskim jeziku pisane, na svitlo dala. 9. Nova mašina, kis (jesih) hitro in dober v kup narejati. 10. Djanska razlaga: dobroto kromprija zvediti, to je, koliko močca (štirke) ima v sebi. 11. Spoznanje, kterim sadjo- in murvorejcem naj bi se častna svetinja podelila. 12. Volitev novih udov. 13. Sklep po govoru predsednika. Pristavek. V tem zboru bojo tudi nekatere nove kmetijske mašine in orodja na ogled postavljene.«(kmetijske in rokodelske novice, 1. novembra 1851) Pričujoče vabilo na občni zbor kranjske kmetijske družbe se nanaša na prvo polovico 19. stoletja, a vseeno dobro ponazarja, s čim so se kmetijske družbe ukvarjale. Učenci besedilo analizirajo: S čim se je ukvarjala kmetijska družba? Komu je bilo namenjeno njeno delovanje? Kdo je podpiral delovanje Kmetijske družbe? Kaj je bil namen delovanja kmetijske družbe? AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci ob pomoči besedila v učbeniku na strani 67 izdelajo miselni vzorec o narodnih buditeljih. Zapišejo njihova dela in pomen njihovega delovanja. Učenci si pomagajo tudi z znanjem, ki so ga pridobili pri slovenščini. Vzrok 1 Vzrok 1 55

56 Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA UČNI CILJI Učenec: opiše vzroke, ki so pripeljali do ameriške revolucije, obrazloži in vrednoti deklaracijo o neodvisnosti, razloži, kako je bila urejena ZDA, pojasni pojem republika, ustava in tri veje oblasti; pojme razloži s pomočjo aktualizacije, ve, da so ameriške razsvetljenske ideje imele daljnosežne posledice. Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA V ZDA so Angleži ustanovili številne kolonije. V 17. stoletju je med Anglijo in njenimi kolonijami izbruhnil spor, ki se je končal z nastankom ZDA. Kako so Angleži osvojili Severno Ameriko Ozemlje Severne Amerike je bilo sredi 17. stoletja razdeljeno med različne evropske države. 1. A. V učbeniku na strani 68 si oglej zemljevid Severne Amerike. Preglednico dopolni tako, da zapišeš, kateri deli te celine so pripadli posameznim državam oziroma skupinam. FRANCIJA ANGLIJA ŠPANIJA AMERIŠKI STAROSELCI Osrednji del današnjih ZDA vzhodni del današnjih ZDA: severni del Kanade V ZDA so Angleži ustanovili številne kolonije. V 17. stoletju je med Anglijo in njenimi kolonijami izbruhnil spor, ki se je končal z nastankom ZDA. južni del današnjih ZDA: od Floride do Kalifornije zahodni del ZDA in Kanade B. Koliko kolonij ob vzhodni obali Severne Amerike je imela Velika Britanija? Obkroži pravilni odgovor. Kako so Angleži osvojili Severno Ameriko UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci ob zemljevidu v učbeniku na strani 68 ugotovijo: Katere evropske države so imele kolonije v severni Ameriki? Skušajo odgovoriti na vprašanje, kaj pomeni»neprilaščeno«ozemlje. Katerih 13 kolonij je predstavljalo britanske kolonije na vzhodni obali Severne Amerike? AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem predvaja odlomek iz filma Zgodovina ZDA: 1 del, ki ga nato analizirajo: Kakšno je bilo življenje priseljencev v severni Ameriki? S katerimi težavami so se soočali? V kakšnih odnosih so bili z Indijanci? deset enajst dvanajst trinajst 2) Prvi kolonisti so se spopadali z mnogimi težavami. A. Kaj je Evropejce privlačilo v Severni Ameriki? V svoboščinah in pravicah so bili vsi enaki. B. S kakšnimi težavami so se soočali? Bolezni, lakota, napadi staroselcev. C. Prvi kolonisti so prihajali v stik tudi z ameriškimi staroselci. Kakšni so bili ti stiki? Predvsem trgovski stiki, velikokrat pa tudi spori in spopadi. Zakaj je izbruhnil upor proti Angležem Upor kolonij zoper angleško oblast je privedel do razglasitve ameriške neodvisnosti in ustanovitve ZDA. 3. Dvanajst kolonij (pozneje se je pridružila še trinajsta) je 4. julija 1776 sprejelo deklaracijo o neodvisnosti. A. Kakšen dokument je bila deklaracija o neodvisnosti? Odločitev o odcepitvi kolonij od VB. B. Ali morda veš, kako Američani danes praznujejo 4. julij? Državni praznik. Zakaj je izbruhnil upor proti Angležem VEČ O Udeležba Anglije v sedemletni vojni je bila veliko finančno breme za državo. Po vojni (1763) so Angleži morali del svoje vojske pustiti v Severni Ameriki, da je koloniste varovala pred napadi Indijancev. Po podpisu utrehteskega sporazuma (1713) so se ameriški kolonisti počutili varne, saj sta bili Španija in Francija poraženi in nista več ogrožali njihovega teritorija. Niso potrebovali več angleške vojaške pomoči. Vse bolj pa je naraščalo njihovo nezadovoljstvo zaradi naraščajočih davkov, s katerimi je Anglija pokrivala svoje stroške za vojsko. Angleška vlada je uvedla davke na uvoz sladkorja, časnikov in drugih dokumentov v kolonije. Kolonisti so najprej organizirali bojkot plačila davkov in blago tihotapili v ZDA. Leta 1770 je razjarjena množica kolonistov v Bostonu napadla angleško vojaško patruljo. Angleži so uporabili ogenj in ubili več ljudi. Dogodek so kasneje poimenovali»bostonski pokol«in je še povečal sovraštvo kolonistov do angleške oblasti. Leta 1772 je v pristanišču na Long Islandu nasedla ladja angleške obalne carinske straže. Kolonisti so jo zažgali, kar je povečalo nestrpnost angleških oblasti do kolonistov. Leta 1773 je angleška vlada dovolila Vzhodnoindijski trgovski družbi, da v kolonijah prodaja čaj po nižji ceni od cene, po kateri so čaj prodajali tihotapci v ZDA. Jezni Američani so v pristanišču Boston pometali zaboje časa v morje. Dogodek je dobil ime bostonska čajanka. 45 AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenec prebere odlomek iz Deklaracije o neodvisnosti v učbeniku na strani 69 in si z zvezek izpiše razsvetljenske ideje, ki jih v odlomku zasledi. Učenec utemelji, zakaj se je odločil za te povedi. 56

57 Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA C. Preberi odlomek iz deklaracije o neodvisnosti. Izpiši tri ideje, omenjene v odlomku, ki po tvojem mnenju izvirajo iz razsvetljenskih idej. Enakost ljudi, pravica do svobode, pravica do življenja, ljudstvo izbira vladajoče...»vse ljudi je Stvarnik ustvaril enake in jim dal nekatere neodpravljive pravice, med drugim zlasti pravico do živ ljenja, svobode in iskanja sreče. Vladavine so na svetu zato, da bi zagotovile ljudem te pravice, in vsa upravičena oblast jim izvira le iz soglasnosti tistih, katerim vladajo. Če kakršnakoli oblika vladavine ugonablja te cilje, ima ljudstvo pravico, da jo spremeni ali odpravi, pravico, da si ustanovi novo vladavino in jo utemelji s takimi načeli in ji uredi oblast v takšni obliki, da je kar najbolj primerna za uveljavitev njega varnosti in sreče«. (Deklaracija o neodvisnosti, 1776) Američani so se odločili za republiko Ob nastanku so ZDA dobile državno ureditev, po kateri je imelo oblast v državi ljudstvo. 4. Novoustanovljene ZDA so postale republika. A. Pojasni pojem. REPUBLIKA JE... državna ureditev, kjer se oblast voli. VEČ O V razpravi ob sprejemanju ustave leta 1787 so bili predstavniki kolonij neenotni. Da bi bila ustava sprejeta, jo je moralo potrditi vsaj 9 od 13 zveznih držav. Jedro spora je bila moč centralne oblasti. Federalisti so bili prepričani, da bo nova skupna vlada vodila uravnoteženo politiko med državami in centrom. Protifederalisti pa so se bali, da bo imeli centralna vlada preveliko moč glede na posamezne zvezne dežele. Prav tako so zahtevali izjavo, da bodo zaščitene pravice posameznikov. Federalisti so privolili, da se te pravice vključijo v ustavo, protifederalisti pa so podprli ustavo. Kongres je ustavo dodal 10 členov, znanih pod imenom Bill of rights, ki zagotavljajo pravico do svobode govora, pisanja, združevanja in izpovedi vere. B. Zapiši ime in priimek prvega predsednika ZDA. George Washington C. V ustavi so bile zapisane človekove pravice, ki pa niso veljale za vse živeče v ZDA. Kdo takrat ni imel zagotovljenih državljanskih pravic? Ali je bilo to v duhu razsvetljenstva? Staroselci, ženske, sužnji. Ne, to ni bilo v duhu razsvetljenstva. Č. V ZDA je bila z ustavo uzakonjena trojna delitev oblasti. Na vsako črto zapiši eno vejo oblasti, pod njo pa njene pristoj nosti. Pomagaj si s shemo v učbeniku na strani 69. ZAKONODAJNA OBLAST IZVRŠILNA OBLAST SODNA OBLAST SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran in poiščejo podatke o življenju in delu aktualnega ameriškega predsednika: Zapišejo njegovo ime. Kdaj je nastopil svoj predsedniški mandat? Iz katere zvezne države prihaja? Kakšne politične izkušnje je imel preden je bil izvoljen za predsednika države? Kdo so njegovi najožji sodelavci? 46 sprejema zakone RADOVEDNEŽ Ureditev ZDA je bila zapisana v ustavi. Pojasni pojem USTAVA. Ali ima Republika Slovenija ustavo? izvaja zakone nadzoruje izvajanje zakonov KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem pojasni, da so ZDA nastale na podlagi razsvetljenskih idej. Kljub temu pa je imela ureditev države svoje pomanjkljivosti. Učence pozove, da razmislijo in naštejejo, katere so bile te pomanjkljivosti in svoj odgovor utemeljijo. Ali so te pomanjkljivosti danes odpravljene? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Zakaj je izbruhnil upor proti Angležem v učbeniku na strani 69. Izdelajo kronološko tabelo, s katero grafično prikažejo nastanek ZDA Bostonska čajanka Američani so se odločili za republiko SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran in na podlagi najdenih podatkov izdelajo referat o prvem ameriškem predsedniku Georgu Washingtonu. Morda poiščejo odgovore na sledeča vprašanja: Kakšno izobrazbo je imel George Washington? Kakšen vojaški čin je dosegel? Koliko let je bil predsednik ZDA? Ali je prebival v glavnem mestu ZDA? Kje je bil rojen in v kaj je danes preurejena njegova rojstna hiša? AKTIVNOST: motivacijska tehnika (besednica) Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo smiselne povedi. REPUBLIKA DEKLARACIJA USTAVA

58 Zakaj je v Franciji leta 1789 izbruhnila revolucija UČNI CILJI: Učenec: zna opisati značilnosti treh stanov, medsebojno primerja tri stanove, pozna glavne vzroke, ki so pripeljali do nezadovoljstva prebivalstva in izbruha revolucije. Zakaj je v Franciji leta 1789 izbruhnila revolucija Francija je bila v 18. stoletju še vedno simbol absolutizma in fevdalne ureditve. Razkošje dvora so omogočali visoki davki meščanstva in revnih kmetov. Zahteve tretjega stanu po spremembah so privedle do izbruha revolucije. Francija je bila v 18. stoletju še vedno simbol absolutizma in fevdalne ureditve. Razkošje dvora so omogočali visoki davki meščanstva in revnih kmetov. Zahteve tretjega stanu po spremembah so privedle do izbruha revolucije. Kakšno je bilo življenje v Franciji pred revolucijo V francoski družbi sta imela prvi in drugi stan mnoge privilegije, tretji pa nobenih pravic in obveznost plačevanja davkov. 1. Prebivalstvo Francije je bilo v 18. stoletju razdeljeno na stanove, ki so se med seboj razlikovali po pravicah in privilegijih. Oglej si karikaturo francoske družbe pred revolucijo in ob njej zapiši poglavitne značilnosti posameznih stanov. Kakšno je bilo življenje v Franciji pred revolucijo UČNA MOTIVACIJA: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci v zvezku izdelajo stanovsko (fevdalno) piramido. Pri tem jim je lahko v pomoč ilustracija v delovnem zvezku na strani 6. Nato svojo piramido primerjajo s karikaturo iz učbenika na strani 70: Katere podobnosti in katere razlike lahko opazijo? BODIMO USTVARJALNI: sodelovalno učenje (jig saw ): Učitelj učence razdeli v štiri skupine. Učenci imajo 20 minut časa, da s pomočjo učbenika, delovnega zvezka in/ali drugih gradiv, ki so na voljo (strokovna literatura, internet ) raziščejo, položaj posameznih družbenih skupin v Franciji pred revolucijo. Prva skupina predstavi duhovščino, druga plemstvo, tretja kmete in četrta meščanstvo. Vsaka skupina pripravi tudi plakat. Po končanem delu v skupinah, vsaka od skupin poroča o svojih ugotovitvah. Pri svojem delu skupine predstavijo položaj skupine v družbi, socialni položaj posameznih slojev tega stanu ter opišejo njihovo podobo (način oblačenja). PRVI značilnosti: niso plačevali davkov lastniki posestev neenoten (visoka, nižja duhovščina stan TRETJI stan značilnosti: brez posesti plačevali davke kmetje nesvobodni meščani zahtevajo politične pravice 2. V učbeniku na strani 71 preberi besedilo v rubriki Ali veš. A. Pojasni, zakaj kraljevi par ni bil priljubljen med ljudmi. Kraljica je živela predvsem za zabave, kralju pa je manjkalo poguma za reforme. B. Razmisli, kako je potekal dan v življenju plemiča na dvoru Versailles. V zabavah, druženju, opravljanju, razkošnih večerjah. DRUGI stan značilnosti: niso plačevali davkov lastniki posestev neenoten (dvorno in podeželsko plemstvo) Kaj je sporočilo karikature? Tretji stan (kmetje) nosi breme prvega in drugega stanu. 47 AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci primerjajo življenje plemstva in kmečkega prebivalstva v Franciji tako, da svoje ugotovitve vnesejo v preglednico. Kmetje Plemstvo Buržoazija Osebna svoboda Premoženje/lastnina Izobraženost Zahteve 58 AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili V 17. stoletju so francoski kralji podpirali merkantilizem, ki je povzročil spremembe tudi v družbi. Učitelj prebere sledeče besedilo.»odkar sta obrt in trgovina zajeli ljudstvo in ustvarili nove vire bogatenja proizvajajočih plasti, se pripravlja preobrazba v političnih postavah; prerazdelitev bogastva prinaša novo prerazporeditev moči.«(barnave, 1791). Učenci nato pojasnijo, kako je podpiranje merkantilizma vplivalo na francosko družbo. AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 71 (Sieyès, 1789). Učenci odgovorijo na vprašanja: Kaj je želel Sieyès sporočiti? Na koga, meniš, je naslovil svoje besede? Kdo je želel slišati njegove besede? V imenu katerega stanu je pisal Sieyès?

59 Zakaj je v Franciji leta 1789 izbruhnila revolucija 3. V učbeniku na strani 71 preberi pisni vir (Arthur Young). A. Opiši, katere težave so pestile kmečko prebivalstvo pred revolucijo. Visoki davki in dajatve. B. Kako je potekal dan v življenju kmeta ali malega obrtnika? Delo od jutra do večera, skromna prehrana. C. Razmisli, v čem se je položaj bogatega meščanstva razlikoval od kmečkega. Meščani so bili osebno svobodni; imeli so lastnino. 4. Kriza v Franciji se je v drugi polovici 18. stoletja poglabljala. Finančni minister Necker je leta 1781 v znamenitem poročilu kralju objavil dotlej skrivne podatke o državnih financah ter s tem povzročil»strahoten škandal s številkami o stroških za vzdrževanje dvora in plačah plemstvu, ki so znašali več kot pet odstotkov vsega proračuna«. Navedi tri vzroke za finančno krizo države. Razkošno življenje na dvoru, plače uradnikov, visoki izdatki za vojsko. 5. Ključna oseba v državi je bil kralj Ludvik XVI. Preberi besedilo in odgovori na vprašanja. Ali je bil Ludvik XVI. primerna oseba za vodenje države v krizi?»a Ludvik XVI. nikakor ni neumen in omejen; toda kakor ga ovira pri njegovih nastopih Ne. Bil je plašen, po značaju zelo šibak in neodločen. kratkovidnost, tako ga duševno zavira plahost /.../ Pogovor pomeni za tega bolestno plahega vladarja vsakokrat duševni napor /.../ V splošnem pa rajši bere in piše, kakor govori, kajti knjige so tihe in ne tišče v človeka; Ludvik XVI. (človek ne bi verjel) rad in veliko bere...«(stefan Zweig, Maria Antoinetta, Obzorja, Maribor, 1969) Kaj se je zgodilo 14. julija 1789 Zaradi nevzdržnih finančnih razmer v državi je moral Ludvik XVI. leta 1789 sklicati generalne stanove. Tretji stan se je oklical za predstavnike ljudstva in se preimenoval v narodno skupščino. 6. Kralj je narodno skupščino priznal kot parlament. AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere spodnje besedilo.»bogati pripadniki tretjega stanu /.../ so bili tisti, ki so bili najbolj pod vplivom kritikov kot sta bila Rousseau in Voltaire. Ustanavljali so politične klube, kjer so razpravljali /.../ Izdajali in brali so naraščajoče število časnikov, časopisov, letakov in iger, v katerih so kritizirali socialni, ekonomski in politični sistem.«(vir: Peter in Christopher Lane, History, London, Letts, 2002, str. 80) Učenci odgovorijo na vprašanja: Kaj nam pisni vir sporoča o bogatih pripadnikih tretjega stanu? Kako z drugo besedo še imenujemo bogate predstavnike tretjega stanu? Kako so ti pripadniki tretjega stanu pridobili svoje bogastvo? Kaj so kritizirali? Zakaj? Kaj se je zgodilo 14. julija 1789 GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom (ilustracijo) Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 71 zgoraj in jo analizirajo: Kakšen prizor predstavlja slika? Kaj na sliki delajo plemiči? Kaj na sliki delajo kmetje? Ali slika potrjuje besedilo, ki je ob njej? Napad na Bastiljo 48 GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 71 spodaj in jo analizirajo: Kaj se dogaja na sliki? S kakšnim orožjem so oboroženi ljudje na sliki? Kaj se dogaja na vrhu trdnjave? AKTIVNOST: motivacijska tehnika (besednica) Naslednje pojme učenci razložijo in iz njih sestavijo smiselne povedi. STANOVI BANKROT ZASEDANJE GENERALNIH STANOV.. BASTILIJA A. Kakšna oblika vladanja v Franciji se je s tem končala? absolutizem B. Francija je postala PARLAMENTARNA MONARHIJA, kar pomeni, da je kralj vladal ob pomoči parlamenta (narodne skupščine). C. Zakaj je pomemben datum 14. julij 1789? Kaj se je takrat zgodilo? Nezadovoljni prebivalci Pariza so napadli zapor Bastilja. AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav) V francoski revoluciji so imele različne družbene skupine različna pričakovanja. Učenci povežejo pojme v smiselno celoto tako, da na črtice v desnem stolpcu vpišejo ustrezne črke iz levega stolpca. A Kmetje Želeli so monarhijo s šibko kraljevo močjo. B Liberalci Želeli so odpravo fevdalnih obveznosti. C Republikanci Želeli so republiko. Č Plemiči Želeli so ustavo. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. chnm.gmu.edu/revolution/. Kliknejo na besedo Search in na seznamu možnih tem, ki se odpre, izberejo Middle Class in Images. Izmed seznama slikovnega gradiva, ki se odpre, priporočamo ogled: Awakening of the Third Estate: Kaj slika simbolizira? Active Citizen/Passive Citizen: Kdo so bili prvi državljani (aktivni) in kdo drugi (pasivni)? Kako so prikazani eni in kako drugi? Učenci ponovno kliknejo na besedo Search in na seznamu možnih tem, ki se odpre, izberejo Women in Images. Ogledajo si slike pod naslovom Liberty (dve). Kaj simbolizirata? AKTIVNOST: motivacijska tehnika Učenci dogajanje v Franciji v letu 1789 razvrstijo v kronološki vrstni red od 1 do 4 tako, da 1 pomeni najstarejši, 4 pa najmlajši dogodek. napad na Bastilijo sklic generalnih stanov preimenovanje tretjega stanu v Narodno skupščino razglas državnega bankrota 59

60 Kako je revolucija spremenila Francijo UČNI CILJI Učenec: opiše potek francoske revolucije, ovrednoti ukrepe narodne skupščine za napredek revolucije, ovrednoti pomen deklaracije o pravicah človeka in državljana, navede nekaj človekovih pravic, spoštovanje katerih je zagotovila deklaracije o pravicah človeka in državljana, opiše politične, gospodarske in družbene posledice francoske revolucije. Revolucionarni sklepi narodne skupščine UČNA MOTIVACIJA: metoda pisnografičnih izdelkov Učenci ponovijo stanovsko delitev prebivalstva in vzroke za francosko revolucijo. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Svoje namere je tretji stan uresničil z vrsto zakonov, sprejetih avgusta na nočni seji Narodne skupščine. Sklepe učenci preberejo v učbeniku na strani 88. Eden izmed sklepov se je glasil:»naj bo objavljeno /.../ narodni predstavniki so odločili, da bodo davke plačevale vse osebe v državi glede na svoje dohodke.«učenci pojasnijo, zakaj lahko po mnenju nekaterih zgodovinarjev zakone, ki jih je sprejela narodna skupščina, označimo za»smrtno listino starega režima«. Kako je revolucija spremenila Francijo Poslanci narodne skupščine so Francijo spremenili v moderno meščansko monarhijo. Pravice državljanov so najprej zapisali v deklaraciji človeka in državljana. Nestabilen položaj v državi je omogočil prevzem oblasti jakobincem, predstavnikom revnega meščanstva. Revolucionarni sklepi narodne skupščine Zakoni, ki jih je avgusta 1789 sprejela narodna skupščina, so temeljito spremenili Francijo. 1. Katere spremembe je sprejela narodna skupščina? Zapiši jih v oblačke. Odpravljen je bil absolutizem. Uvedena je bila enakost vseh ljudi.»naj bo objavljeno /.../ narodni predstavniki so odločili, da bodo davke plačevale vse osebe v državi glede na svoje dohodke. / / Tlaka, osebna odvisnost in druge služnosti se odpravijo brez odškodnine.«(sklepi narodne skupščine 4. avgusta 1789) 2. Narodna skupščina je sprejela tudi deklaracijo o pravicah človeka in državljana. V učbeniku na strani 72 preberi njena določila. A. Izpiši določila deklaracije, ki se ti zdijo še posebej pomembna. Ljudje se rodijo in živijo svobodni ter enaki v pravicah. Temeljne človekove pravice so: svoboda, lastnina... B. Po katerih idejah in vzorih so se zgledovali poslanci narodne skupščine pri pisanju deklaracije? Po razsvetljenskih idejah in ZDA. C. Kakšno stališče so do francoske revolucije imele druge države? Negativno, saj so se bale, da se bo revolucija razširila k njim. Poslanci narodne skupščine so Francijo spremenili v moderno meščansko monarhijo. Pravice državljanov so najprej zapisali v deklaraciji človeka in državljana. Nestabilen položaj v državi je omogočil prevzem oblasti jakobincem, predstavnikom revnega meščanstva. Francija je dobila moderen parlament. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Poslanci Narodne skupščine so s svojimi ukrepi posegli tudi v versko območje. Učenci preberejo spodnje besedilo in ugotovijo, o katerih cerkvenih ukrepih govori.»zaradi odvzema cerkvenih posestev z njegovimi stranskimi učinki je postala neizogibna tudi reorganizacija Cerkve same. Konstituanta se ni pri tem vdajala nikakršnemu protikatoliškemu sovraštvu. Odposlanci so neprestano izkazovali spoštovanje tradicionalni religiji...«(walter Markov, Albert Soboul, 1789 Velika revolucija Francozov, Ljubljana, CZ, 1989, str. 105) AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov V učbeniku na strani 72 učenci preberejo člene iz deklaracije o pravicah človeka in državljana. Besedilo analizirajo in v preglednico izpišejo razsvetljenske ideje. Člen Razsvetljenske ideje 1. člen 2. člen 3. člen 4. člen 5. člen 49 Teror jakobincev AKTIVNOST: metoda pisnografičnih izdelkov Po smrti kralja leta 1792 je Francija postala republika. Učenci primerjajo kraljevino in republiko v 18. stoletju tako, da naredijo primerjalno tabelo. Zapišejo tudi prednosti in pomanjkljivosti obeh državnih oblik. Naštejejo še nekaj sodobnih kraljevin in republik. 60

61 Teror jakobincev Obdobje, ko so imeli oblast jakobinci, je zaznamovalo preganjanje nasprotnikov revolucije. 3. Karikatura na desni prikazuje obdobje jakobinske oblasti. A. Navedi štiri značilnosti, ki kažejo na to, da karikatura prikazuje čas jakobinske oblasti. 1. jakobinski simbol (rdeča kapa) 2. usmrtitev z giljotino 3. požiganje cerkva Kako je revolucija spremenila Francijo AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci v delovnem zvezku na strani 50 preberejo Marseljezo in jo analizirajo: Na koga se pesem obrača? Od kod prihaja omenjeno nasilje? Kdo so sovražniki? Kaj pomeni poziv»orožje vsi v roko!«? Kakšne občutke budi/spodbuja pesem? 4. preganjanje duhovnikov B. Ali je avtor karikature podpiral ravnanje jakobincev? Svoj odgovor utemelji. Ne, saj jih prikazuje negativno. 4. Pojasni, s katerimi ukrepi so jakobinci okrepili vojaško moč Francije in na vseh frontah prešli v napad. Pomagaj si z besedilom. K obrambi domovine so pritegnili vse prebivalce, povečali so proizvodnjo orožja, spodbujali domoljubje, dali priložnost mladim in sposobnim poveljnikom. Naprej, sinovi domovine, prišel je slave dan za nas! Nasilje vstaja iz temine, (da bi zadalo nam poraz). Kako čez naša polja rjove sovražna vojska in divja; to tuja k nam vihra pobijat žene in sinove. Orožje vsi v roko! Naprej, naprej! Naj to zemljo sovrag poji s krvjo! (Marseljeza, 1792). Zaključek francoske revolucije AKTIVNOST: motivacijska tehnika (asociacije) Učenci ob zaključku teme o francoski revoluciji izpolnijo kvadrate tako, da pripravijo kratke povzetke glavnih oseb v francoski revoluciji. Pomagajo si z učbenikom in dodatno literaturo. LUDVIK XVI. 5) Dogodke kronološko razporedi od 1 do 5 tako, da najstarejšemu dopišeš številko Franciji zavladajo jakobinci. Ustanovljena je narodna skupščina. Absolutizem je odpravljen, Francija postane parlamentarna monarhija. Kralja obglavijo, Francija postane republika. Obglavljen je Maximillien Robespierre in oblasti jakobincev je konec. Zaključek francoske revolucije Francoska revolucija se je končala leta 1799 z državnim udarom novega junaka, Napoleona Bonaparteja. 6) Primerjaj ureditev v Franciji pred revolucijo in po njej. PRED REVOLUCIJO absolutizem privilegiji prvega in drugega stanu davke plačuje le tretji stan kmetje so nesvobodni tretji stan nima političnih pravic OB KONCU REVOLUCIJE parlamentarna monarhija enakost pred zakonom davke plačujejo vsi osebna svoboda kmetov tretji stan dobi volilno pravico (s cenzusom) AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci izdelajo tabelo PRED in PO, v katero vpišejo stanje v Franciji pred revolucijo. Tabelo ustrezno dopolnjujejo tako, da vpišejo še ugotovitve po revoluciji. Pred 1789 Po 1789 Voditelj Pravice tretjega stanu Pravice prvega in drugega stanu Privilegiji prvega in drugega stanu Položaj kmetov KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem v razmislek postavi sledeče vprašanje: Ali se ti zdi revolucija prava pot za dosego ciljev? Odgovor učenci utemeljijo. MAXIMILIEN ROBERSPIERRE MARIJA ANTOANETA KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Francoski zgodovinar M. Vovelle je zapisal:»revolucija ni pomenila radikalnega in nezaustavljivega preloma samo v zgodovini Francije, ampak v svetovni zgodovini: ne samo po tistem, kar je uničila, ampak predvsem po tistem, kar je zgradila ali napovedovala.«(michel Vovelle, Francoska revolucija, Ljubljana, Komunist, 1989, str. 44) Učitelj učence pozove, da pojasnijo pomen francoske revolucije v svetovni zgodovini. Kaj je francoska revolucija zgradila oziroma napovedovala? RAZISKOVALEC S pomočjo literature internetnih naslovov učenci raziščejo osebnost, življenje in delo Maximiliena Robespierra. 61

62 Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij UČNI CILJI: Učenec: pojasni pomen Napoleona v času francoske revolucije, navede glavne vzroke in posledice napoleonskih vojn. Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij Leta 1799 je najprej Franciji, nato pa vsej Evropi zavladal drzen in sposoben vojak Napoleon Bonaparte. Vojne so trajale vse do leta 1813, ko je bil Napoleon poražen. Pod njim je bila Francija spet monarhija. Francoska revolucija se je končala, ko je na oblast prišel drzen in sposoben vojak Napoleon Bonaparte. Francijo je ponovno spremenil v monarhijo. Napoleon je zavladal Franciji Francija pod Napoleonom je bila ponovno kraljevina, a je obdržala pridobitve francoske revolucije. 1. Dopolni besedilo. Napoleon je prišel na oblast tako, da je izvedel DRŽAVNI UDAR, kar pomeni, da je Napoleon je zavladal Franciji UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora in metoda pisnografičnih izdelkov Učitelj učence pozove, da mu povedo, kaj že vedo o Napoleonu. Dejstva, ki jih že poznajo napišejo v zvezek v tabelo pod naslovom ŽE POZNAM. ŽE POZNAM. na oblast prišel nenadno, ob pomoči sile. 2. Oglej si karikaturo, ki prikazuje Napoleonovo oblast. A. V kvadratke zapiši značilnosti njegovega vladanja. podpirala ga je vojska policija je preganjala nasprotnike SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletnih straneh www. napoleon-series.org in edu/~napoleon učenci poiščejo odgovore na vprašanja: Napoleona imenujejo tudi»veliki mali mož«. Kako visok je bil? Napoleon je želel modernizirati francoski šolski sistem. Katere šolske institucije je uredil/ustanovil? Zakaj je Napoleon na slikah najpogosteje upodobljen z roko v žepu? državo je vodil sam državljani niso mogli vplivati na politične odločitve B. Pojasni, zakaj je meščanstvo podpiralo Napoleona. Država je bila gospodarsko in politično stabilna. Zaradi ozemeljske širitve Francije, so se pojavila nova tržišča, kar je meščanstvu prinašalo bogastvo. 3. Napoleon je uvedel novo ustavo, imenovano obči civilni zakonik. Obkroži njena določila. BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci narišejo Napoleona, kakor ga vidijo sami. Risbe pokomentirajo. Lahko se odločijo tudi za izdelavo stripa. a. Uzakonil je enakost državljanov pred zakonom. b. Potrdil je odpravo fevdalizma. c. Kmetje so ponovno postali nesvobodni. č. Potrdil je ločitev cerkve od države. AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere spodnjo izjavo Napoleona ob državnem udaru:»ob svoji vrnitvi v Pariz sem našel oblastne avtoritete v razkroju, soglasje je vladalo le v eni sami resnici, da je bila ustava do polovice uničena in da svobode ni bilo mogoče več rešiti. Vse stranke so se obrnile name / / in prosile za mojo podporo; jaz pa sem odklonil pripadnost katerikoli stranki.«besedilo učenci analizirajo: Katere okoliščine so Napoleonu omogočile, da je izvedel državni udar? Zakaj je Napoleon odklonil pripadnost katerikoli stranki? Pomislijo, zakaj je buržoazija podprla Napoleona. 62 GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci po učiteljevi razlagi izdelajo miselni vzorec o značilnostih vladavine Napoleona. Značilnost 1 Značilnost 3 Vladavina Značilnost 2 Napoleona Značilnost 4 51 RAZISKOVALEC Napoleon je po državnem udaru sam vodil državo. S pomočjo literature učenci v krajšem razmišljanju opišejo njegovo oblast. V svojem razmišljanju upoštevajo značilnosti civilnega zakonika, odnos do cerkve, odnos do plemstva in nasprotnikov režima.

63 Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij Napoleon je zavladal Evropi Napoleon je s sijajnimi zmagami nad državami koalicije Francijo povzdignil v evropsko silo. 4. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 77. A. Obkroži imena držav, ki so bile združene v koalicijo proti Napoleonu. B. Z rdečo barvo pobarvaj države, ki jih je Napoleon priključil k Franciji in so tvorile francoski imperij. C. Z zeleno barvo pobarvaj ozemlja, ki so bila odvisna od Francije. Č. Obkroži ime kraja, kjer je angleška mornarica močno porazila francosko. Napoleon je zavladal Evropi AKTIVNOST: metoda razgovora (debata) Učitelj učence razdeli v dve skupini. Prva skupina zagovarja, da je bil Napoleon veliki junak, druga pa trdi nasprotno, da je Evropi prinesel le trpljenje in razočaranje. Svoje zagovore podprejo z argumenti in soočijo. BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) in metoda razgovora Učenci si ogledajo sliko Napoleona v učbeniku na strani 76. V zvezek napišejo (v obliki oblačkov) misli, za katere mislijo, da krožijo vladarju po glavi. Svoje ideje preberejo v razredu in se o njih pogovorijo. RAZISKOVALEC Učenci pripravijo referat o vojnah Napoleona. Pomagajo si s knjigo: Vojna zgodovina ali s spletnimi stranmi. 5. Katere značilnosti dobrega vojaka bi pripisal/a Napoleonu? RADOVEDNEŽ Premeči črke in dobil boš pojme, povezane z Napoleonom. Pravilno jih izpiši in pojasni. AAFLRTGAR: TRAFALGAR poraz Francozov proti Veliki Britaniji NHLEAE TAESV: SVETA HELENA otok, kamor so zaprli poraženega Napoleona EKACILNS OZRPAA: CELINSKA ZAPORA prepoved trgovanja z VB NOLOVNAPEO EKKSOD: NAPOLEONOV KODEKS zbirka zakonov TAIKB OOVANRD: BITKA NARODOV 1813 pri Leipzigu, poraz Napoleona 52 Drzen, pogumen, dober strateg, veliko vojaškega, zgodovinskega in matematičnega znanja. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Napoleon je zavladal Evropi v učbeniku na strani 76. Izdelajo kronološko tabelo o navedenih koalicijskih vojnah in Napoleonovih vojaških uspehih : prva koalicijska vojna AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav) Napoleon velja za izredno uspešnega vojaškega poveljnika. Učenci njegove bitke in pohode razvrstijo v kronološki vrstni red od 1 do 4 tako, da 1 pomeni najstarejši, 4 pa najmlajši dogodek. V pomoč jim učitelj poda naslednje letnice 1805, 1809, 1812, zasedba slovenskega dela Avstrije bitka pri Waterlooju pohod proti Rusiji bitka pri Trafalgarju AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid Napoleonovih osvojitev v učbeniku na strani 77 in ga analizirajo: Za kolikokrat se je povečalo Francosko cesarstvo (primerjava je mogoča z zemljevidom v učbeniku na strani 64 65)? Katere države je Napoleon zasedel? Katere pomembne bitke so označene na zemljevidu? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Napoleon je zavladal Evropi v učbeniku na strani 76 in v nemo karto v delovnem zvezku na strani 52 zgoraj vrišejo: pohod francoske vojske v prvi koalicijski vojni pohod francoske vojske v drugi koalicijski vojni pohod francoske vojske v tretji koalicijski vojni potek celinske zapore proti Veliki Britaniji. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 76 spodaj in ga analizirajo: Kdo je avtor pisnega vira? Kakšna je bila francoska vojaška taktika pod vodstvom Napoleona? Kako je imela francoska vojska organiziran sistem preskrbovanja? Kaj pomeni, da je imela francoska vojska dobre informacijske zveze? Zakaj, meniš, so francoski vojaki imeli radi Napoleona? 63

64 Tri Napoleonove usodne napake UČNI CILJI: Učenec: navede tri usodne napake Napoleona in ugotovi, zakaj so bile zanj usodne, s pomočjo zemljevida opiše Napoleonove vojne, način vojskovanja in taktiko. Tri Napoleonove usodne napake 1. K dogodkom, ki jih štejemo za odločilne Napoleonove napake, pripiši manjkajoča dejstva. DOGODEK ČAS DOGODKA OPIS DOGODKA ZAKAJ SE JE NAPOLEON ODLOČIL ZANJ? CELINSKA ZAPORA prepoved trgovanja z Anglijo Konec leta 1805 je bila Anglija edina evropska država, ki še ni priznala francoske nadvlade. Napoleonov napor, da bi jo vendarle porazil, je povzročil njegov končni poraz. Konec leta 1805 je bila Anglija edina evropska država, ki še ni priznala francoske nadvlade. Napoleonov napor, da bi jo vendarle porazil, je povzročil njegov končni poraz. da bi oslabil Anglijo POSLEDICE DOGODKA ZA KOALICIJO Anglija je povečala trgovino s Kolonijami. UVODNA MOTIVACIJA: Učitelj učence povpraša: Katere pozitivne in katere negativne lastnosti bi pripisali Napoleonu? BOJEVANJE NA PIRENEJSKEM POLOTOKU Španci so se uprli francoski oblasti da bi zatrl upor Špancev zaradi neuspeha Francije, se koalicija okrepi AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere dve besedili. Prvo besedilo:»hotel sem doseči gospostvo nad svetom; da bi to dosegel, sem potreboval neomejeno moč.«(izjava Napoleona Bonaparteja po porazu) Drugo besedilo:»napoleon je pozabil, da človek ne more biti Bog, da velja narod več kot posameznik in da je zakon nad človeštvom; pozabil je, da vojna ni največji cilj, kajti mir je nad vojno.«(izjava maršala Focha, 1921) Nato učenci obe besedili analizirajo: Kako se je pokazala neomejena moč Napoleona? V katerih Napoleonovih dejanjih lahko najdemo dokaze, da je Napoleon pozabil,»da človek ne more biti Bog«? Ali je izjava maršala Focha Napoleonu naklonjena? POHOD PROTI RUSIJI Države koalicije so z Napoleonom in njegovo vojsko obračunale v dveh bitkah. Obkroži ju na zemljevidu na prejšnji strani (naloga 4). 3. O Napoleonu so imeli prebivalci Evrope različno mnenje. A. Ob slikah zapiši, kako prikazujeta Napoleona. B. Kakšno je tvoje mnenje o Napoleonu? nevarnost, ki povzroča trpljenje in smrt Napoleon je nameraval zavzeti Rusijo da bi preprečil ruske kršitve celinske zapore uspešen in oboževan cesar zaradi neuspeha Francije, se koalicija okrepi 53 SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani http//.news.bbc. co.uk/1/hi/in-depth/uk/2005/ trafalgar_200/default.stm lahko učenci izvedo več o bitki pri Trafalgarju. V razdelku Victory Trip lahko obiščejo ladjo, s katere je poveljeval Nelson. - Koliko topov je bilo na palubi? - Kakšno orožje se je nahajalo v podlubju? V razdelku Battle Plan lahko ugotovijo, kako sta obe strani britanska in francoska razvrstili svoje ladje v bitki. 64 V razdelku Trafalgar basics lahko učenci ugotovijo: - Kdo so bile ključne osebe v bitki (key figures)? - Zakaj se je bitka odvijala ravno pri Trafalgarju? - Kakšna je bila Nelsonova taktika? V razdelku How UK is making Trafalgar weekend učenci lahko izvedo, kako so v Veliki Britaniji oktobra 2005 praznovali dvestoto obletnico bitke. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (grafom) Učitelj učencem pokaže spodnji graf, ki ga nato učenci analizirajo. Graf: število vojakov na pohodu Napoleona v Rusijo Kaj lahko razberemo iz grafa? Kaj se je zgodilo s francosko vojsko? Kaj je poraz francoske vojske v Rusiji pomenil za Napoleona in kaj za države koalicije proti Napoleonu? junij 1812 september november 1812 december

65 AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj prebere spodnje besedilo.»zgodovina evropskih držav v tistih letih je bila Napoleonova zgodovina, tudi notranjepolitično. Pod Napoleonovo oblastjo so se evropske države obnavljale oplajali so jih vplivi, ki so prihajali vanje z vojnami. Zlasti v nekaterih evropskih deželah je bilo čutiti širjenje svobodomiselnih teženj, fevdalne vezi so pokale, novi gospodar je uvajal moderno upravo in sodstvo, centralizirano upravo in državno šolstvo. Obenem pa os se te ideje, ki jih je Napoleonova oblast sčasoma uresničevala, povezovale s prebujanjem nacionalnih čustev, ki so se upirala francoskemu varuštvu.«(zgodovina v slikah, 14, DZS, Ljubljana, 1978, str. 6333) Učenci besedilo analizirajo: Kakšen je bil vpliv Francije v deželah Renske zveze? a) V Badnu je nastala moderna enotna država s centralno upravo, strokovnimi ministrstvi in uradniki, z zajamčeno svobodo trgovanja, gibanja in vere, z davčno in pravno enakostjo ter z državnim nadzorom nad cerkvijo in šolami; tu so celo uvedli Napoleonov zakonik) b) Pojavila se je zavest o enotni nemški kulturi: pesnik Heinrich Kleist se je v Katekizmu Nemcev strastno obračal proti»vsega zaničevanja vrednemu človeku«, Friedrich Schleiermacher in Johann Gottlieb Fichte pa sta se čutila za učitelja naroda, ki so ga zgodovina, običaji, jezik, umetnost in vera določili za to, da reši Evropo prevlade Francije. Torej, kakšen zamisli je širjenje Francije spodbujalo po Evropi? BELEŽKE GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci ponovijo osvojeno snov tako, da v tabelo, ki so jo naredili ob začetku ure, dodajo še rubriko SPOZNAL/a SEM in zapišejo ugotovitve. ŽE POZNAM SPOZNAL/a SEM 65

66 Kako je francoska revolucija odmevala v slovenskih deželah UČNI CILJI Učenec: opiše spremembe, ki so jih uvedli Francozi v času Ilirskih provinc, oceni pomen Ilirskih provinc za razvoj slovenske narodne zavesti. Z ustanovitvijo Ilirskih provinc ( ) so prebivalci večine slovenskih dežel prišli pod francosko oblast in spoznali nekatere pridobitve revolucije. Po porazu Napoleona so slovenske dežele znova postale del habsburške monarhije. Z ustanovitvijo Ilirskih provinc ( ) so prebivalci večine slovenskih dežel prišli pod francosko oblast in spoznali nekatere pridobitve revolucije. Po porazu Napoleona so slovenske dežele znova postale del habsburške monarhije. Kako je francoska revolucija odmevala v slovenskih deželah Kdo se je navduševal nad francosko revolucijo Francoska revolucija je odmevala tudi v slovenskih deželah, vendar nad njo niso bili vsi navdušeni. Pridobitvam revolucije so bili privrženi zlasti slovenski razsvetljenci in kmetje. 1. Zapiši, nad katerimi pridobitvami francoske revolucije so bili navdušeni izobraženci in nad katerimi kmetje. IZOBRAŽENCI KMETJE Kdo se je navduševal nad francosko revolucijo UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora Učitelj z učenci ponovi spremembe, ki jih je Napoleon uvedel v Franciji. Pri tem učence pozove, da razmislijo: Kdaj so Francozi prišli na ozemlje slovenskih dežel? Katere od teh sprememb je imela francoska oblast interes uvesti tudi pri nas? Za katere družbene sloje so bile francoske spremembe dobrodošle? Za katere pa ne? deklaracija o pravicah človeka in državljana svoboda in enakost pred zakonom 2. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 95. A. V zemljevid na desni vpiši imena slovenskih dežel, ki so bile vključene v Ilirske province. B. Obkroži mesto, kjer je bil sedež Ilirskih provinc. C. Zakaj je Napoleon ustanovil Ilirske province? Vzroke razdeli na gospodarske in vojaško-politične. Gospodarski vzroki Vojaško-politični vzroki trgovska povezava celinska zapora odprava fevdalizma svoboda in enakost pred zakonom AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si v učbeniku na strani 79 ogledajo zemljevid Ilirskih provinc. Zemljevid analizirajo: Katere slovenske dežele so obsegale Ilirske province? Katere druge dežele so še obsegale? Katera slovenska dežela ni bila vključena v Ilirske province? S katerimi državami so Ilirske province mejile? Učenci sklepajo, kaj so bili glavni vzroki, da je Napoleon ustanovil Ilirske province. z Osmanskim cesarstvom Avstrijsko cesarstvo odrezati od morja Ilirske province so segale od Koroške do Dalmacije. 54 GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci grafično predstavijo pričakovanja posameznih družbenih slojev v slovenskih deželah ob prihodu slovenskih dežel. Pričakovanja 66 Kmetje Meščanstvo Plemstvo Zakaj so bile Ilirske province pomembne v slovenski zgodovini AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani o spremembah, ki so jih k nam prinesli Francozi. Izpostavijo in utemeljijo tiste, ki se jim zdijo še posebej pomembne. BODIMO USTVARJALNI Po vzoru Valentina Vodnika, ki je Napoleonu napisal odo Ilirija oživljena, učenci skušajo spesniti pesem o Napoleonu, kakor ga vidijo sami. Pesmi preberejo v razredu. BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci z igro vlog predstavijo prihod francoske vojske v slovenske dežele. Pri tem si razdelijo vloge predstavnikov obeh strani, tiste, ki Francoze navdušeno pozdravlja in tiste, ki do nje čuti odpor.

67 Kako je francoska revolucija odmevala v slovenskih deželah Zakaj so bile Ilirske province pomembne v slovenski zgodovini Čeprav so Ilirske province, ki jih je Napoleon ustanovil 1809, obstajale le štiri leta, je bil njihov pomen v slovenski zgodovini velik. 3. Do kdaj so obstajale Ilirske province? Obkroži pravilno letnico. a b c Francoska oblast je v Ilirskih provincah uvedla nekatere spremembe. A. Dopolni preglednico tako, da zapišeš, katere so te spremembe. Področje šolstva SPREMEMBE, KI JIH JE UVEDLA FRANCOSKA OBLAST Cerkveno področje enotna štirirazredna šola; ukinitev mnogih verskih novi davki Slovenščina kot učni jezik B. Kdo je bil razočaran nad uvedenimi reformami? Zakaj? Kmetje, ker fevdalizem ni bil odpravljen. 5) Pesnik Valentin Vodnik je 31. julija 1811 objavil pesem Ilirija oživljena. A. O čem govori pesem? O prihodu Napoleona (Francozov) v slovenske dežele. B. Kakšen pomen je imelo obdobje Ilirskih provinc za Slovence? Uveena je bila večja svoboda izobraževanja. Slovenščina je bila učni jezik v šolah. 6) Dopolni besedilo s spodnjimi besedami. Po dokončnem porazu Napoleona habsburški monarhiji Položaj kmeta je ozemlje Ilirskih provinc spet pripadlo. Ustanovljeno je bilo Kraljestvo Ilirija, ki se je v dokumentih omenjalo vse do leta V slovenske šole je bila znova uvedena nemščina. Številne spremembe, ki so jih uvedli Francozi, so bile odpravljene. nemščina Napoleon Francozi Ilirija habsburška monarhija odpravljene VEČ O Ob koncu 18. stoletja, v času vladavine Franca Jožefa, so bile v Gorici, Trstu, Kopru, Poreču in Ljubljani ustanovljene prve prostozidarske lože v Sloveniji. Njihovi člani so bili vneti razsvetljenci in privrženci francoske revolucije, med ustanovitelji je bil tudi Anton Tomaž Linhart. Te lože so kmalu prenehale delovati. Znova je loža v Ljubljani oživela s prihodom Francozov leta 1808, ko so francoski uradniki in vojaki ustanovili ložo Popolno prijateljstvo. Po treh letih praznikov in samostanov je bila ustanovljena še ena loža, imenovana Prijatelji rimskega kralja in Napoleona, katere član je bil tudi generalni intendant Ilirskih provinc. Ta loža, ki je delovala le do konca francoske oblasti, je ob koncu delovanja štela okoli 60 članov. Ljubljančanom se je v spomin vtisnila po človekoljubnem delovanju ter podpiranju verske strpnosti. Po prenehanju delovanja se je oprema lože deloma izgubila, en del pa se je ohranil in ga hrani Narodni muzej v Ljubljani. odpravljena sodna oblast nad kmeti Napoleon reče: Ilirija vstan! Vstaja, izdiha: Kdo kliče na dan? O vitez dobrotni kaj ti me budiš? Daš roko mogočno, me gori deržiš! Kaj bodem ti dala? Pogledam okrog, izložit ne morem skor svojih otrok. Kdo naj le Metulo in terpo moj grad? 55 KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učence pozove, da razmislijo, v čem so bile Ilirske province izredno pomembne za slovensko zgodovino. Učenci skušajo razložiti: kakšne vpliv so imeli francoski ukrepi na kulturnem področju, kaj so francoski ukrepi pomenili za slovenski narodi preporod, kako daljnosežne so bile posledice ukrepov francoskih oblast. VEČ O Avstrija in Francija sta se bojevali vse od izbruha francoske revolucije, vendar je morala Avstrija večkrat priznati poraz. Z mirom leta 1805 se je moral avstrijski cesar Franz II odpovedati svojemu vplivu v Nemčiji in Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti je prenehalo obstajati. Poleg tega je habsburška monarhija izgubila precej ozemlja. Francozi so takrat pridobili tudi ozemlje Beneške republike (in s tem tudi Istro), od Avstrije pa so dobili Benečijo in Dalmacijo. Ker je bila Avstrija še vedno največji nasprotnik Francije in jo je Napoleon hotel odrezati od morja, so se v avstrijski armadi leta 1809 odločili za vojno proti Franciji. Avstrijci so načrtovali napad v treh smereh, proti Nemčiji, na območje Varšavskega velikega vojvodstva in proti Kraljevini Italiji. Avstrijske enote, razporejene v Savski dolini od Ljubljane so začel prodirati proti Pontebbi, Predelu in Gorici z namenom prodreti na ozemlje Kraljevine Italije. Na tem bojišču je francoska armada kmalu prešla v proti napad in prodrla do Kanalske doline. Francozi so slavili zmago pri Naborjetu v Kanalski dolini, na Predelu in na Razdrtem pod Nanosom. V obrambi teh utrdb so se izkazali hrvaški, slovenski in avstrijski brambovci. O teh spopadih na slovenskih tleh je Vasja Klavora napisal izjemno izčrpno delo Predel 1809 (Celovec, Mohorjeva družba, 2003). Spopadi so se končali z avstrijskim porazom in podpisom miru v Schoenbrunnu. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Pesnik Valetnin Vodnik je objavil pesem Ilirija oživljena, ki se nahaja tudi v učbeniku na strani 81. Učenci pesem preberejo. Napoleon reče: Ilirija vstan! Vstaja, izdiha: Kdo kliče na dan? O vitez dobrotni Kaj ti me budiš? Daš roko mogočno, Me gori deržiš! Kaj bodem ti dala? Pogledam okrog, izložit ne morem skor svojih otrok. Kdo naj le Metulo in terpo moj grad? Učenci nato pesem analizirajo: Ali je bil Vodnik naklonjen Napoleonu? Kako ga je v pesmi poimenoval? Kakšno vlogo mu je pripisal? 67

68 PONOVIMO ABSOLUTIZEM ZNAČILNOSTI LUDVIK XIV. NIZOZEMSKA IN ANGLIJA vladar vlada sam najbolj znan absolutist trgovski in pomorski sili odgovoren je le bogu državne zadeve mu pomaga voditi zvesto uradništvo vladarju je podrejena vojska državno spodbujanje gospodarstva (17./18. st) rek Država, to sem jaz palača Versailles kolonije na Daljnem Vzhodu parlamentarna monarhija EVROPA IN SLOVENSKE FRANCOSKA VZROKI 14. JULIJ 1789 NOVI RED V FRANCIJI fi nančne težave države, napad na Bastiljo začetek odprava fevdalizma privilegij prvega in drugega stanu slab položaj tretjega stanu revolucije tretji sloj zahteva obdavčitev prvega in drugega stanu meščani zahtevajo politične pravice odprava absolutizma ustava: enakost in svoboda volilna pravica s cenzusom 68

69 PONOVIMO IDEJE RAZSVETLJENSTVO FILOZOFI RAZSVETLJENI VLADARJI NASTANEK ZDA svoboda J. J. Roussean z razsvetljenskimi 4. julija 1774 kolonije enakost Voltaire idejami reformirajo razglasijo neodvisnost razum C de Nontesquieu države delitev oblasti na znanstveno D. Diderot Friderik II., Marija sodno, izvršilno in preučevanje Terezija zakonodajno DEŽELE V 17. IN 18. STOLETJU REVOLUCIJA JAKOBINSKA DIKTATURA oblast v rokah tretjega stanu obdobje nasilja (giljotina) preganjanje nasprotnikov revolucije NAPOLEON bonapartizem osvajalne vojne po Evropi celinska zapora koalicija ga porazi ODMEV REVOLUCIJE NA SLOVENSKEM Ilirske province Francozi uvedli nekaj sprememb boljši položaj slovenščine 69

70 Barok UČNI CILJI Učenec: opiše značilnosti vraževerja, zna našteti glavne značilnosti baroka, s pomočjo slikovnega in glasbenega gradiva opiše značilnosti baročne arhitekture, in glasbe, opiše, kako se je barok širil na Slovenskem in našteje glavne baročne umetnine. Zakaj so sežigali čarovnice UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (nevihta možganov) Učitelj učence pozove, da razmišljajo o čarovnicah. V zvezek zapišejo asociacije, ki jih dobijo, ko pomislijo na besedo VRAŽEVERJE. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE: Učenci v dvojicah ugotavljajo, zakaj so bili ljudje v preteklosti zelo vraževerni. Pri svojem delu si pomagajo z literaturo. Svoje ugotovitve naj zapišejo v zvezek in jih predstavijo svojim sošolcem. Razmišljajo naj tudi o tem, zakaj so bile ženske glavna tarča čarovniških procesov. RAZISKOVALEC Učenci pregledajo časopise določenega obdobja in sledijo, če se za kateri dogodek uporablja oznaka»lov na čarovnice«. Kakšen dogodek je to bil? Zakaj uporaba izraza»lov na čarovnice«? AKTIVNOST: terensko delo (anketiranje) Učenci pripravijo anketo o tem, kako močno so ljudje vraževerni danes. Ali poznajo kakšne uroke in vraže? Anketirajo naj učence drugih razredov, prijatelje itd.. Rezultate naj predstavijo v razredu. BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se skušajo vživeti v čas čarovniških procesov. Napišejo spis o čarovniškem sojenju. Vključijo naj obtožnico in obrambo obtoženca/ obtoženke. Spise naj preberejo sošolcem v razredu. RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature (na primer Matevž Košir, Boj krvavi zoper čarovniško zalego, Muzej Miklova hiša, Ljubljana, 2002; Maša Simonič, Čas procesov zoper čarovnice, Zg. Kungota, Osnovna šola, 2002; Sašo Radovanovič, Čarovniški procesi na slovenskem Štajerskem v letih , Pomurska založba, Murska Sobota, 1997) raziščejo čarovniške procese na Slovenskem. Pri tem so pozorni na sledeče: Podatke o tem, koliko žensk je bilo na Slovenskem obsojenih kot čarovnic. V kateri deželi je bilo največ procesov in obtoženk? Kakšen je bil odnos oblasti in cerkve do teh procesov? V katerih literarnih delih se pojavlja motiv čarovniškega procesa? AKTUALNO Na gradu Bogenšperk pri Litiji se danes nahaja čarovniška zbirka, ki prikazuje vraževerje, uroke in vraže ljudi. Več o gradu Bogenšperk in njegovi muzejski zbirki lahko najdete na: AKTIVNOST: slikovna demonstracija Učitelj učencem pokaže slikovno gradivo, ki prikazuje baročno stavbo. Učenci s pomočjo opazovanja ugotovijo, kaj je bilo značilno za baročno stavbarstvo. Namig: v tej učni uri lahko učencem vrtimo baročno glasbo. Baročni umetniki so se prepustili domišljiji in čustvom VEČ O V 17. stoletje sodijo začetki opere, ki se je najprej uveljavila v Italiji. Za prvo operno mojstrovino priznavajo delo Orfej (1607), katerega partituro je napisal Claudio Monteverdi, imenovan tudi»oče opere«. V nekaj desetletjih se je opera uveljavila kot posvetna zabava, v Benetkah pa so odprli prvo operno gledališče. Z razvoj opere je scena na odru postala bolj razkošna, povečal se je tudi orkester. Resna opera (opera seria) se je razvila na Dunaju v začetku 18. stoletja. Hkrati je ta doba prinesla popularnost kastratov, pevcev z deškim glasom. Kastrate so v deških letih skopili, da so ohranili svoj deški glas vse življenje. Z delom Giovannija Battista Pergolesija se je leta 1733 pojavila komična opera. Vrhunec opernega ustvarjanja v 18. stoletju 70 pa predstavljajo Mozartove opere Figarova svatba, Don Juan (1787), Così fan tutte (1789) in Čarobna piščal (1791). Mozartove opere so postale temelj za nadaljnji razvoj opere v 19. stoletju. AKTUALNO Leta 2006, ob 250-letnici Mozartovega rojstva, so se v Avstriji in po vsej Evropi zvrstili številni glasbeni dogodki. Vrhunec kulturnega dogajanja je bil na njegov rojstni dan, 27. januarja. Na Dunaju so odprli prenovljeno Mozartovo hišo (v kateri je preživel večino svojega življenja) in jo uredili kot muzej, posvečen skladatelju. V Salzburgu, Mozartovem rojstnem mestu, pa se nahaja več muzejskih objektov, povezanih z Mozartovim življenjem. Več o njih na: Vsako leto v Salzburgu prirejajo Salzburški poletni festival, na katerem uprizarjajo Mozartova dela. V letu 250-obletnice so priredili mnoge Mozartove opere v sodobni scenski preobleki. Več o tem najbolj znanem evropskem opernem festivalu na: AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učenci si ogledajo umetniško sliko P. P. Rubensa v učbeniku, na strani 72 in jo analizirajo: Kakšen prizor prikazuje? Opiši obleke narisanih ljudi- Za katero družbeno skupino gre? Zakaj lahko rečemo, da slika prikazuje neko idilično okolje?

71 AKTIVNOST: motivacijska tehnika (kviz) Učenci spodaj navedenim umetnikov dopišejo številko 1 ali številko 2 glede na to, v katero obdobje umetnosti spadajo njihova dela. Nalogo izvedejo v obliki kviza. 1 barok 2 renesansa. P.P. Rubens. W.A. Mozart. Da Vinci. J. Svetokriški. Michelangelo. J.S. Bach SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Narodne galerije in poiščejo podatke o tem, katere baročne umetnine galerija hrani: a) V rubriki Vsebina/Stalna zbirka kliknejo na naslov 17. in 18. stoletje ter odgovorijo na vprašanja: Kaj zbrane slike upodabljajo? Katere osebnosti slike prikazujejo? Slika št. 5 ima naslov Kvartopirci. Učenci opišejo podobe na njej. b) V rubriki Vsebina/Stalna zbirka kliknejo na naslov Flamski in holandski slikarji. Ogledajo si slike od številke 10 do številke 13: Kakšne podobe življenja prinašajo? S pomočjo slik opišejo življenje v 17./18. stoletju. VEČ O Izdelovanje porcelana, ki je prihajal iz Kitajske, je zelo zanimalo Avgusta Močnega, volilnega kneza Saške in poljskega kralja ( ) ter velikega baročnega navdušenca. Januarja 1710 je ustanovil prvo evropsko manufakturo porcelana v nemškem Meissnu. Avgust je zaposlil alkimiste in rudarske strokovnjake, ki so ugotovili, kako bi lahko pridobivali porcelan: 65 % kaolina, kvarc in glinenec. Kaolin za potrebe tovarne porcelana v Meissnu kopljejo v bližnjem rudniku Seilitz že 250 let. V meissenski manufakturi v največji tajnosti hranijo recepte za več kot deset tisoč barv, s katerimi okrašujejo svoje porcelanske izdelke. Najbolj znan vzorec je čebulni vzorec modre barve, imenovan Zwiebelmuster. V manufakturi danes izdelujejo okoli različnih porcelanskih izdelkov, od tega največ jedilnih servisov, drugi del proizvodnje pa predstavlja okrasni porcelan (na primer figurice) ter unikati. Med okrasnimi figuricami so najbolj znane figurice opičjega orkestra iz 21 figuric glasbenih opic, katerih avtor je bil Johann Joachim Kaendler, izredno nadarjeni dresdenski kipar, ki je v meissnovi manufakturi ustvarjal petinštirideset let ( ). Barok se je razširil tudi v slovenskih deželah AKTIVNOST: metoda dela slikovnim gradivom ( (zemljevidom) Učenci se s pomočjo literature (ali razlage učitelja) seznanijo s slovenskimi kraji, kjer se nahajajo posvetne stavbe v baročnem slogu. Nato na zemljevidu Republike Slovenije te kraje označijo in nastalo situacijo analizirajo: V katerem delu (oziroma nekdanji deželi) Slovenije je več posvetnih baročnih stavb? Zakaj, meniš, je temu tako? Nato učenci na zemljevidu označijo še največje cerkvene baročne stavbe. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE V Ljubljani ustanovljena Akademija delavnih Ljubljančanov (1693) je med drugim ustanovila prvo javno knjižnico. Zakaj je bila ustanovitev te knjižnice pomembna? Zakaj je bila pomembna ustanovitev Akademije delavnih Ljubljančanov? Ali obstaja danes kakšna podobna slovenska ustanova? AKTIVNOST: metoda dela slikovnim gradivom (fotografijo) Že več let zapored v Škofji Loki prirejajo pasijonske igre. Enega od prizorov prikazuje fotografija v delovnem zvezku na strani 57 zgoraj. Učenci fotografijo analizirajo: Kateri prizor je na fotografiji? Kolikšno je zanimanje ljudi za pasijonske igre? PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja: Kdo so bile po prepričanju ljudi čarovnice? Na kakšne načine so kaznovali čarovnice? Katere so značilnosti baročne umetnosti? Zakaj je poznan Mozart? Katere baročne stavbe na Slovenskem poznaš? BELEŽKE 71

72 BELEŽKE 72

73 Evropa in svet v 19. stoletju: vzpon meščanstva in uveljavljanje 78 Kako je dunajski kongres preuredil Evropo 80 Leto 1848 leto revolucij 82 Pomlad narodov v Evropi 84 Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj v 19. stoletju 86 Kako se je utrjevala demokracija 88 Leto 1848 in Slovenci 90 Kako se je okrepilo politično delovanje Slovencev 92 Uspehi slovenskega naroda na prelomu 19. stoletja demokracije UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, Charles in Mary Beard, Zgodovina Združenih držav Amerike, DZS, Ljubljana, Alan Bullock, Zgodovina: od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, Enciklopedija Slovenije (ustrezni pojmi), Mladinska knjiga, Ljubljana, Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, Marjan Drnovšek, Usodna privlačnost Amerike, Nova revija, Ljubljana, Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 7. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, Dorothy Gies Macguian, Habsburžani privatno, Cankarjeva založba, Ljubljana, Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, Stane Granda, Prva odločitev Slovencev za Slovenijo: dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi podatki, Nova revija, Ljubljana, Igor Grdina, Habsburška sfinga brez uganke, v: Hans Bankl, Bolni Habsburžani, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, Ljubljana, Igor Grdina, Ipavci, Založba ZRC, Ljubljana, Igor Grdina, Vladarji, lakaji in bohemi, Studia humanitatis, Ljubljana, Andrea Iannaccone, Ivano Palmieri, Devetnajsto stoletje; Začetek dvajsetega stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998, Zbirka Človek in čas 9). Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, Valentin Inzko, Zgodovina Slovencev: do leta 1918, Družba sv. Mohorja, Celovec, Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, Charles Moraze, Zgodovina človeštva: 19. Stoletje, DZS, Ljubljana 1976 (strani: , , , , ). Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, Walter Pohl, Habsburžani: zgodovina evropske rodbine, Mladinska knjiga, Alenka Puhar, Prvotno besedilo življenja, Studia Humanitatis, Ljubljana, Denis Richards, An Illustrated History of Modern Europe: , 7 izd., Longman, Harlow, Sila spomina: Dr. France Prešeren v spominih svojih sodobnikov, Mladinska knjiga, Ljubljana, Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, Slovenija : iskanje lastne poti: znanstveno posvetovanje, Narodni dom, Pokrajinski muzej, Maribor, Slovenska kronika XIX. stoletja, , Nova revija, Ljubljana, Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, A. J. P. Taylor, Habsburška monarhija , DZS, Ljubljana, Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, Zgodovina človeštva: 5. knjiga (Devetnajsto stoletje), DZS, Ljubljana, Zgodovina 2: velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, Zgodovina v slikah, knjiga 14: , DZS, Ljubljana, LITERATURA ZA UČENCE Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, Andraž Arko, Indijanski škof: slikanica o božjem služabniku Frideriku Ireneju Baragi, Brat Frančišek, Ljubljana, Pam Brown, Henry Dunant: ustanovitelj Rdečega križa, Mohorjeva družba, Celje,

74 Evropa in svet v 19. stoletju Alan Bullock, Zgodovina: od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, Benjamin Capps, Indijanci, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1974, Zbirka Resnična zgodovina divjega zahoda. Mate Dolenc, Morja široka cesta, Mladika, Ljubljana, Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, William Forbis, Kavboji, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1974, Zbirka Resnična zgodovina divjega zahoda. Stane Granda, Hočemo Slovenijo, Založba Mladika, Ljubljana,1999. Neil Grant, Veliki svetovni atlas odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, Andrea Iannaccone, Ivano Palmieri, Devetnajsto stoletje; Začetek dvajsetega stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998, (Zbirka Človek in čas; 9). William W. Johnson: Zlatokopi, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1975, (Zbirka Resnična zgodovina divjega zahoda). Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, Miki Muster, Rdeči kanjon (strip), Delo, Ljubljana, Miki Muster, Šerif (strip), Delo, Ljubljana, Janez Mušič, Zgodbe o Prešernu, Mladika, Ljubljana, Michael Pollard, Maria Montessori, Mohorjeva družba, Celje, Bogdan Sajovic, Smuk skozi slovensko zgodovino, Mohorjeva družba, Celje, Sandi Sitar, Sto pričevanj o slovenski zgodovini, Prešernova družba, Ljubljana, Spremenili so svet, Mladinska knjiga, Ljubljana, Mike Stotter, Najlepša knjiga o Divjem zahodu, Učila, Tržič, Vera Šenica Pavletič, Skrivnosti zmajevega mesta, Mladinska knjiga, Ljubljana, Paul Trachtman, Revolveraši, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1975, Zbirka Resnična zgodovina divjega zahoda. Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, Brigitte Mazohl Wallnig, Tisoč let Avstrije, Mohorjeva družba, Celovec, Philip Wilkinson, Najlepša knjiga o raziskovalcih, Učila, Tržič, Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, Marjeta Zorec, Utrinki iz slovenske zgodovine: od reformacije do 1848, Karantanija, Ljubljana, Marta Zorec, Iz otroških dni Franceta Prešerna, Viharnik, Ljubljana, Znanost za otroke in mladino: CD Enciklopedija, DZS, Ljubljana, LEPOSLOVJE Jean Paul Bled, Franc Jožef, Mladinska knjiga, Ljubljana, Janos Bokay: Bohemi in metulji (biografija), DZS, Ljubljana, 1967 (roman o Pucciniju). Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Bratje Karamazovi, Cankarjeva založba, Ljubljana, Gustave Flaubert, Gospa Bovaryjeva, Mladinska knjiga, Ljubljana, Nikolaj Vasiljevič Gogolj, Mrtve duše, Cankarjeva založba, Ljubljana, Victor Hugo, Nesrečniki, DZS, Ljubljana, Fran Jaklič, Peklena svoboda: povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848, Mihelač, Ljubljana, Tita Kovač Artemis, Slovenski oratar: Dr. Janez Bleiweis (biografija), Amaletti, Ljubljana, Stephen in Ethel Longstreet: Utrillo človek z Montmarta (biografija), DZS,Ljubljana, Mimi Malenšek, Marčni veter, freska iz pomladi narodov, Slovenska matica, Ljubljana, Janez Mencinger, Moja hoja na Triglav, Karantanija, Ljubljana, Mira Mihelič, Cesta dveh cesarjev, Cankarjeva založba, Ljubljana, Janez Poljanec, Knjiga o Slomšku (biografija), Mohorjeva družba, Ljubljana, Alojz Rebula, Duh Velikih jezer: lik Ireneja Friderika Barage, Celje, Mohorjeva družba, Alojz Rebula, Pastir prihodnosti: lik Antona Martina Slomška, Mohorjeva družba, Celje, Stendhal, Rdeče in črno, Cankarjeva založba, Ljubljana, Ivan Tavčar, Izza kongresa, DZS, Ljubljana, Lev Tolstoj, Ana Karenina, DZS, Ljubljana, Ivan Turgenjev, Očetje in sinovi, Cankarjeva založba, Ljubljana, Ilka Vašte, Roman o Prešernu, Mladinska knjiga, Ljubljana, Leon Vončina, Friderik Baraga, Celovec, Mohorjeva družba, Braco Zavrnik, Anton Martin Slomšek, Mladinska knjiga, Ljubljana, MLADINSKA LITERATURA Harriet Beecher Stowe, Koča strica Toma ali življenje črncev v suženjskih državah Amerike, Mladinska knjiga, Ljubljana, dela Deana Blackmoora (o Davyju Crockettu) James Oliver Curwood, Lov za zakladom, Karantanija, Ljubljana, dela Jacka Londona dela Karla Maya dela Marka Twaina Charles Dickens, Oliver Twist, Mladinska knjiga, Ljubljana, Charles Dickens, Nicholas Nickleby, Mladinska knjiga, Ljubljana, Charles Dickens, David Copperfield, Mladinska knjiga, Ljubljana, Henry Rider Haggard, Salomonovi rudniki, Mladinska knjiga, Ljubljana, Johanna Spyri, Heidi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997, Zbirka Ilustrirani klasiki. dela Julesa Verna (Petdeset tisoč milj pod morjem, V 80 dneh okoli sveta, Otroka kapitana Granta ) Liselotte Welskopf Heinrich: Harka (več knjig) Zbirka Časovni stroj, Mladinska knjiga 74

75 Evropa in svet v 19. stoletju FILMI (IZBOR) Bledi jezdec (Pale Rider), r. Clint Eastwood, ZDA, Maverick, r. Richard Donnes, ZDA, 1994 (Divji Zahod). Prevzetnost in pristranost, r. Joe Wright, 2005, VB. Točno opoldne, r. Fred Ziommermann, ZDA, 1952 (western) DOKUMENTARNI FILMI 1848: revolucija in Slovenci [scenarij Stane Granda], Izobraževalni program TV, Ljubljana, Anton Martin Slomšek, r. Jože Pogačnik, TV Slovenija: Kulturni in umetniški program, Cukrarna, r. Jože Pogačnik, TV Slovenija, Dr. France Prešeren, r. Ljubič Milan, TV Slovenija, Podobe preteklosti (VHS kaseta), dr. Nataša Golob in Tone Frelih, Orion film d.o.o., Ljubljana, Prešeren, nadaljevanka (5 delov), r. Franci Slak, RTV Slovenija ( Prešernova Zdravljica, r. Žbontar Matjaž, TV Slovenija, Sprehod z baronom in drugimi imenitnimi Slovenci, r. Zoran Lasič, TV Slovenija, (Prirejeno po delu Eveline Umek, ki je izšlo pri tržaški Mladiki; mladi in manj mladi gledalci se na privlačen način ob pripovedi barona Žige Zoisa izčrpno poučijo o Trstu in njegovih znamenitih Slovencih od Primoža Trubarja naprej) Zgodovina ZDA (VHS kaseta): 2. del: Osvajanje divjega zahoda in secesijska vojna, Videofon, Blejska Dobrava, Zgodovina ZDA (VHS kaseta): 3. del: Vstop v svetovno politiko, Videofon, Blejska Dobrava, Življenje je cesta, r. Boštjan Mašera, TV Slovenija, (igrano-dokumentarni film; Rojstvo prestolnice, r. Vesna Emerji, Jure Pervanja, Profi Light Entertainment, Ljubljana, (Serija šestih izobraževalno-dokumentarnih oddaj, za obravnavano obdobje primerni: Čas Ilirskih provinc in avstrijske restavracije (Ljubljanski kongres); Ljubljana v dobi industrializacije) ( &c_id=24688) SPLETNE STRANI: a) slovenska zgodovina Zemljevid, ki omogoča tudi virtualni ogled slovenskih muzejev (veliko učnega gradiva za vaje ali naloge; tudi kviz o Prešernu) (za razvoj železarstva in industrije na Kranjskem) Na tem naslovu si lahko ogledate opremo avstrijske vojske, ilustracije so odlične... (o inženirju Ghegi) b) svetovna in evropska politična zgodovina Na tej strani je množica zabavnih portretov pomembnih mož 19. stoletja z naslovnic revije Vainity Fair (Garibaldi) Na tej strani so opisana zanimiva obdobja avstralske zgodovine 19. stoletja. (slikovni pregled razvoja ZDA (Detroit) (ameriška državljanska vojna) c) industrijska revolucija (vse o zgodovini koles) (zgodovina fotografije) Za pripravo učnih gradiv za učitelje je na tem naslovu veliko risb iz časa industrijske revolucije. Na tej strani so razno razni izumi 19. stoletja. (prikaz otroškega dela v Power Pointu) (za učitelje in učence, nanaša se na industrializacijo in vlogo žensk) (več kvizov o pomenu žensk v 19. stoletju) (kvizi za pripravo učne ure) (nekaj melodij, ki lahko učitelju služijo za glasbeno podlago pri delu) UČILA: Atlasi Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, Zgoščenke Dr. France Prešeren: jezični dohtar [avtor Vincetič Milan], Creativ Plus, Maribor, Animirani CD-ROM je zasnovan tako, da nam Jezični dohtar opisuje najpomembnejše dogodke svojega življenja, obenem pa nam predstavi dela, ki so nastala v posameznem obdobju. Jezični dohtar se z nami neprestano pogovarja, tako da nam postavlja vprašanja, povezana z obravnavano vsebino. Ob pravilnem odgovoru nas nagradi s figami. Zgoščenka vključuje glasbeno podlago in govorjeno besedo, podprto s fotografijami, ki prikazujejo zanimive podrobnosti iz Prešernovega življenja 75

76 Evropa in svet v 19. stoletju Encarta, Microsoft, Rudarjenje v Zagorju [avtor Roman Rozina] : interaktivna multimedijska predstavitev 250-letnega rudarjenja v zagorski dolini, Multima, Kisovec, 1999 Klasična (filmska) predstavitev zgodovine rudarstva s spremnimi dejavnostmi, na primer železnica, apnarstvo, steklarstvo, delavske kolonije, zadruge, konzum Zgodovina železarstva in rudarstva Jesenice [avtor Irena Lačen Benedičič], Gornjesavski muzej, Jesenice, Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, Metodični priročniki: Dominique Chansel, Europe on-screen cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, Paul Ginnis, Učitelj sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, Božidar Mrevlje, Evropa in slovenske dežele v obdobju : priročnik za učitelje v osnovni šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Kdaj več glav več ve, DZS, Ljubljana, Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, Danijela Trškan et al., Evropsko gospodarstvo v 18. stoletju in začetki moderne industrializacije v Angliji: uporaba aktivnih učnih oblik in metod priročnik za učitelje, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, Danijela Trškan, Metoda dela z besedili pri pouku zgodovine, Zgodovina v šoli, letnik IX, št. 3 4, Danijela Trškan, Metoda dela s slikovnim gradivom pri pouku zgodovine, Zgodovina v šoli, letnik X, št. 1, Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. revija Primary Teaching, Historical Association, London. revija, History Teaching, Historical Association, London. (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) (primeri učnih ur) (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) (viri in ideje za poučevanje) MEDPREDMETNE POVEZAVE Geografija, tehnika in tehnologija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, zgodovina umetnosti slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika, državljanska kultura. 76

77 77

78 Kako je dunajski kongres preuredil Evropo UČNI CILJI: Učenec: navede vzroke za dunajski kongres in ovrednoti pomen, razloži, kako se je spremenil evropski zemljevid po dunajskem kongresu, opiše spremembe, ki jih je dunajski kongres uvedel v Evropi. Kako je dunajski kongres preuredil Evropo Dunajski kongres, ki se je začel junija 1814, je Evropo na novo preuredil. Rezultati kongresa so bili nove meje držav, nova pravila za trajen mir v Evropi in stare politične vladarske družine. Dunajski kongres, ki se je začel junija 1814, je Evropo na novo preuredil. Rezultati kongresa so bili nove meje držav, nova pravila za trajen mir v Evropi in stare politične vladarske družine. Kaj se je zgodilo z Napoleonovo Evropo Dunajski kongres, ki je trajal skoraj leto dni, je bil pomemben dogodek za ureditev razmer po vojnah z Napoleonom. 1. Na dunajskem kongresu so se zbrale vse evropske sile tistega časa. A. Naštej države, ki so se udeležile kongresa. Kaj se je zgodilo z Napoleonovo Evropo UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (glasba), metoda razlage, metoda razgovora, metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učitelj učencem predvaja glasbeni posnetek dunajskega valčka Johanna Straussa ml. Na lepi modri Donavi. Učencem predstavi glasbeno zvrst in razloži motiv za skladbo. Z učenci se pogovori o občutkih, ki jih doživljajo ob poslušanju skladbe. Učenci lahko prizor tudi narišejo. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevida v učbeniku na straneh in na straneh Zemljevida primerjajo in analizirajo: Kako se je spremenil obseg Avstrijskega cesarstva? V katero smer se je povečala Prusija? Kje si je ozemlje priključila Rusija? Ali je opazna kakšna sprememba glede lastništva slovenskih dežel? Kaj se je zgodilo z ozemljen Beneške republike? AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učitelj učencem razdeli kopije zemljevida Evrope v času Napoleonovih vojn. Na karti učenci vrišejo spremembe, ki jih je posameznim državam prinesel dunajski kongres. Avstrija, Prusija, Velika Britanija, povabljena tudi Francija B. Kakšen namen je imelo srečanje? a. Udeleženci so želeli zagotoviti trajen mir v Evropi. b. Druženje med evropskimi kralji. c. Udeleženci so se pripravljali na vojno. C. Karikatura kaže, kako so diplomati dosegli ravnotežje moči v Evropi. Opiši sporočilo karikature. Države, zmagovalke nad Napoleonom, so si razdelile evropsko ozemlje. 2. Evropski zemljevid se je po dunajskem kongresu spremenil. A. Obkroži točne trditve. Primerjaj zemljevida v učbeniku na straneh in 86. a. Avstriji je bilo vrnjeno ozemlje Ilirskih provinc. b. Velika Britanija se je ozemeljsko zelo povečala. c. Ustanovljena je bila Nemška zveza. č. Znova je bila ustanovljena papeška država. d. Rusija ni dobila nobenega ozemlja B. Katere države so na kongresu dobile največ ozemlja? Obkroži njihova imena. Velika Britanija Prusija Rusija Poljska Avstrija Francija 59 AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (karikaturo) Učenci si ogledajo karikaturo v učbeniku na strani 88 spodaj. Karikaturo analizirajo: Predstavnike katerih držav prepoznajo okoli mize? Kateri predstavniki so glavni pri mizi? Na podlagi česa se to lahko ugotovi? Ali je avtor karikature podpiral dejanja zbranih diplomatov ali ne? 78 RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o kraljih, ki so v času dunajskega kongresa vodili najpomembnejše evropske države takrat. Utemeljijo, po čem se jih bo zgodovina spominjala. V razredu skupaj izdelajo seznam takratnih voditeljev. Za zgled jim je lahko portret Metternicha na strani 88. RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo značilnosti mode v času dunajskega kongresa. Takratna modna oblačila lahko tudi narišejo. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 88 (Kaj se je zgodilo z Napoleonovo Evropo). Nato izpolnijo spodnjo pregledno o tem, kako je Metternich predvidel rešitev tedanjih evropskih problemov. Metternichov načrt Problem Rešitev

79 Kako je dunajski kongres preuredil Evropo Kdo se je veselil na Dunaju Osrednja osebnost kongresa je bil avstrijski zunanji minister knez Metternich. 3. Ilustracija prikazuje kneza Metternicha. A. V oblačke zapiši, kako je Metternich razmišljal o Evropi v začetku 19. stoletja: kakšen je bil njegov odnos do svobode govora, tiska, idej francoske revolucije B. Ali je bil knez Metternich na dunajskem kongresu v svojih stališčih osamljen? Ne, tudi ostali voditelji so zagovarjali podobne ideje. Sveta aliansa evropska zveza? Da bi preprečili novo revolucijo v Evropi, so evropski vladarji ustanovili sveto alianso. 4. Sveto alianso so ustanovili vladarji Rusije, Avstrije in Prusije. S kakšnim namenom so sklenili zavezništvo? 60 Braniti politični red (stari red), ki je bil vzpostavljen na dunajskem kongresu. 5. Kako je sveta aliansa delovala? Pomagaj si z odlomkom. Oblast je prepovedala širjenje liberalnih idej (cenzura). Nadzorovala je življenje ljudi. Ali je bila sveta aliansa uspešna AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Za Slovence zmotno velja, da nismo preveč vneti za vojsko in vojaške zadeve. Učenci preberejo tretjo kitico iz Prešernove pesmi Soldaška in presodijo, zakaj so Slovenci radi izbirali vojaško službo. Učeni stan je zaničván, skrbi in hude leta moré ubózga kmeta; narprvi stan soldaški stan: soldat živi vesel v en dan; sej cesar dá pol hleba, in kar je treba.»metternichovo politično prepričanje je izviralo iz časov pred francosko revolucijo. Bojeval se je proti vsem ustavnim in narodnim gibanjem. V notranji politiki se je zatekal k represiji in proti vsem demokratičnim pobudam nastopal s cenzuro, policijo in ovajanjem.«(spremenili so svet, Ljubljana, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005) Ali je bila sveta aliansa uspešna Sveta aliansa je nadzorovala politično dogajanje v Evropi nadaljnjih 30 let. 6. V času delovanja svete alianse, med 1815 in 1848, so se zgodili naslednji dogodki: leta 1820 so v nekaterih evropskih državah izbruhnile revolucije leta 1821 so Grki zaključili boj proti Osmanskemu cesarstvu in dosegli za neodvisnost leta 1830 so v Evropi ponovno izbruhnile revolucije Razmisli, ali je bila sveta aliansa uspešna? Ne, sveta aliansa ni uspela zatreti liberalnih idej in nacionalnih gibanj. Sveta aliansa evropska zveza? KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Dunajski kongres pomeni začetek mednarodnih konferenc pri reševanju mednarodnih razmer. Učitelj učence spodbudi k razmisleku o naslednjih vprašanjih: Kakšno vlogo imajo mednarodne konference pri reševanju napetih mednarodnih razmer danes? Kako trajne so take rešitve? Nobenih zahtev po svobodi ali enakosti. Red v Evropi, tudi s pomočjo policije. Nadzorovati ljudi, spremljati, kaj delajo. AKTUALIZACIJA Danes v Evropi poteka proces združevanja. Učitelj učence povpraša: Kako smo svoje nacionalne interese uresničevali Slovenci? Ali bomo Slovenci v združeni Evropi in v procesih povezovanja lahko ohranili svojo identiteto? Ali se bo razvila širša evropska identiteta? Na kaj moramo biti pozorni pri vključevanju v širši evropski prostor? Kdo se je veselil na Dunaju AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem spodnja besedila pripravi na kopiji ter jim doda vprašanja za analizo. a) Prvo besedilo:»po sledovih Napoleonove armade in za zasledujočimi armadami zaveznikov je sledila dolga karavana kočij z ministri in diplomati, tajniki, služabniki /.../. Medtem, ko so jahali po slabih cestah ali sedeli skupaj pri mizi ob svečah, so se Metternich, Aberdeen in Merveldt pogovarjali o možnostih za mir. /.../. Takoj po leipziški bitki z zmago v roki so se zavezniki že začeli dogovarjati o plenu. Kakšno upravo naj dobe osvobojene nemško govoreče dežele /.../. Saška je bila eno izmed jabolk spora, Poljska drugo /.../.«(D. G. McGuigan, Metternich in vojvodinja, CZ, Ljubljana, 1980, str. 252) O čem naj bi se pogovarjali zavezniki po zmagi? b) Drugo besedilo:»ko so se ministri srečali v sredo 25. januarja zvečer, da bi razpravljali o perečih problemih, je Metternich nenadoma namignil, naj sprejmejo Caulaincourtovo ponudbo za premirje in začnejo mirovne razgovore. /.../. Nasprotovali so mu Rusi in Prusi. Zavrnil ga je tudi Castelreagh /.../.«(D. G. McGuigan, Metternich in vojvodinja, CZ, Ljubljana, 1980, str. 301) Ali so bili zavezniki pri svojih zahtevah do Napoleona in Francije enotni? c) Tretje besedilo: Učenci preberejo portret Metternicha v učbeniku na strani 98. Kakšen je bil Metternichov odnos do revolucije in Francije? č) V avstrijskem cesarstvu, v katerem je bil od leta 1821 državni kancler knez Metternich, je bil uveden režim, ki je odbil naziv Metternichov absolutizem. Kakšen odnos je imela oblast do nasprotnikov režima?»italijanski karbonar Silvio Pellico je skoraj deset let preživel v ječi na ljubljanskem in brnskem gradu Spielberg. Svojo tragično usodo je opisal v romanu Moje ječe (1830), v katerem je metternichovsko Avstrijo po vsem svetu predstavil kot necivilizirano državo.«79

80 Leto 1848 leto revolucij UČNI CILJI: Učenec: pojasni značilnosti liberalnega in konzervativnega gibanja ter oceni njune uspehe, pojasni vzroke revolucije, na zemljevidu zna pokazati širitev revolucije, pozna različne družbene skupine, njihove motive in cilje odpora, oceni uspeh revolucije. Leto 1848 leto revolucij Kljub nadzoru svete alianse ideje francoske revolucije o svobodi niso zamrle. Leta 1848 se je iz Francije po Evropi razširil val revolucij. Upirali so se meščani, študenti in kmetje. Zakaj so se pojavila liberalna in nacionalna gibanja Meščanstvo po Evropi se je upiralo nadzoru svete alianse ter zahtevalo uveljavitev načel razsvetljenstva in francoske revolucije. 1. Iz zahtev meščanstva sta v prvi polovici 19. stoletja zrasli dve gibanji. A. Zapiši njune značilnosti. LIBERALNO-DEMOKRATIČNO GIBANJE NACIONALNO GIBANJE Zavzemanje za državo, utemeljeno na zakonih. Zavzemanje za ustanovitev enotne države posameznega naroda ali enakopravnost naroda Predstavniki ljudstva naj bi v parlamentu sprejemali v večnarodni državi. zakone in nadzirali oblast. Zagotovljena svoboda posameznika. Kljub nadzoru svete alianse ideje francoske revolucije o svobodi niso zamrle. Leta 1848 se je iz Francije po Evropi razširil val revolucij. Upirali so se meščani, študenti in kmetje. Zakaj so se pojavila liberalna in nacionalna gibanja AKTIVNOST: besedna demonstracija Učitelj učencem prebere spodnje besedilo.»v majhni italijanski vasici je živel rezbar Pepe. Njegova delavnica je bila zvrhano polna lesenih lutk. Nekega dne je mojster Pepe izrezal posebno prikupno lutko, ki ji je narisal navihan obraz; toda nos se mu je izrezal malce predolg. Ker je lutko ostrgal iz enega kosa lesa, ji je dal ime OSTRŽEK. Lutka je bila podobna prikupnemu fantičku, ki si ga je Pepe že od nekdaj želel. Ko je lutko dokončal, se je odpravil spat. Pred spanjem se je zazrl na zvezdnato nebo, zagledal utrinek in vzkliknil: Želim si, da bi Ostržek oživel! «Učenci so verjetno prepoznali zgodbo. Avtor priljubljenega lika Ostržka Carlo Collodi pa ni bil samo pisec. Bil je tudi vojak in borec v revoluciji 1848 Učitelj nato omenjeni podatek naveže na učno snov oziroma na dogajanje v letu Meščani so kritizirali obstoječo družbeno ureditev, ki jo prikazuje karikatura. A. Kdo je odločal v državi? Še vedno je odločalo plemstvo. B. Kdo je imel najslabši položaj? Delavci in kmetje. Revolucionarni dnevi Odpor meščanstva proti stari Evropi je leta 1848 v Evropi prerasel v revolucije. 3. Val revolucij leta 1848 je povzročilo več vzrokov. Podčrtaj jih. a. Vlade v evropskih državah niso upoštevale zahtev meščanstva po gospodarski in politični svobodi. b. Grški odpor proti oblasti Osmanskega cesarstva se je razširil na druge narode. c. Delavci in kmetje so se uprli zaradi visokih cen živil in slabšega položaja. č. Zaradi višjih cen živil se je poslabšal položaj študentov. plemstvo duhovščina vojska kapitalisti delavci Revolucionarni dnevi AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učitelj osredotoči pozornost učencev na sliko v učbeniku na strani 90 zgoraj. Povpraša jih: Kako so revolucionarji leta 1848 izražali revolucionarne zahteve? Kaj pomeni barikada? Kako je oblast nastopila proti revolucionarjem? Zakaj ljudje izberejo ulico za izražanje volje? Kje bi se moralo poslušati ljudske zahteve in dajati pobude za spremembe? 61 AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (karikaturo) Učenci si ogledajo karikaturo v učbeniku na strani 91 in jo analizirajo: Kako so prikazani posamezni sloji? Kaj je skupno prvim štirim slojem od zgoraj navzdol? Kateri sloj je najštevilčnejši? AKTIVNOST: metoda razgovora Učencem učitelj zastavi vprašanja: Kaj je nalezljivo? Bolezni. Katere poznaš? Kakšni so znaki obolenja? Kakšne barve so? Kakšne barve je revolucija? Ali je nevarna? Ali je nalezljiva? Učitelj nato omenjeni razgovor naveže na učno snov oziroma na dogajanje v letu VEČ O Zakon o zemljiški odvezi je septembra 1848 v Avstrijskem cesarstvu uvedel zemljiško odvezo z odkupom fevdalnih obveznosti, a po končani ureditvi tega vprašanja so morali kmetje sami v dvajsetih letih odplačati približno eno tretjino vrednosti dajatev; letni obrok odplačila je bil nekaj nižji, kakor vrednost poprejšnjih enoletnih bremen. 80

81 4. Preberi opis revolucionarnega vrenja v Parizu in odgovori na vprašanja. A. Kdo je sodeloval v uporu? B. Kako so Parižani pokazali svoje nezadovoljstvo? 5. Pojasni, ali so meščani v revoluciji leta 1848 dosegli izpolnitev svojih zahtev. 62»Potlej so na desnem bregu, na levem bregu, na obrežjih, na bulvarjih, v latinski četrti v okraju tržnic zasopli ljudje, delavci, študentje, pripadniki oddelkov prebirali zahtevke in vpili: k orožju! Razbijali so cestne svetilke, izprezali kočije, razdirali ulični tlak, udirali hišna vrata, izkoreninjali drevesa, brskali po kleteh, valili sode, grmadili plošče, tlak, kamenje, pohištvo, deske ter postavljali barikade / /. (opis revolucionarnega vrenja leta 1832)»Barikada Saint-Antoine je bila pošastna: visoka 3 nadstropja, sto pedi široka. Zapirala je od kraja do konca razsežni dostop v predmestje. / / To se pravi razorana, razbita, nazobčana, nasekana, opremljena s strelnimi linami in neznanskim razpoložljivim strelivom.«(opis revolucionarnega vrenja leta 1848) 6. V preglednici so navedene nekatere pomembnejše zahteve posameznih slojev v revoluciji leta 1848 v avstrijskem cesarstvu. Z barvnimi svinčniki obarvaj: zahteve kmetov zeleno, meščanov rumeno in delavcev modro. SVOBODA TISKA IN ZDRUŽEVANJA Leto 1848 leto revolucij Delavci, študentje, preprosti ljudje, vojaki. Razbijali so cestne svetilke, uničevali ulice, postavljali barikade. Le deloma, saj vse njihove zahteve niso bile izpolnjene. Revolucije so bile v mnogih primerih zatrte. MEŠČANSTVO VOLITVE, SOODLOČANJE V PARLAMENTU ZEMLJIŠKA ODVEZA KMETJE PRAVICA DO STAVKE IZBOLJŠANJE DELOVNIH RAZMER, BOLJŠE PLAČILO 7. Avstrijski cesar je septembra 1848 razglasil zemljiško odvezo. A. Kaj je bilo ukinjeno s tem razglasom ( esa so bili kmetje odvezani)? Odpravljena je bila tlaka in zemljiške obveznosti. B. Kako se je spremenil položaj kmetov? Kmetje so dobili možnost postati lastniki zemlje. C. Kaj je pomenilo, da so kmetje zemljo dobili z odškodnino? Da so morali za zemljo plačati. AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere spodnje besedilo.»za francoske plemiče, ki so se po zmagi nad Napoleonom vrnili iz tujine, je veljalo reklo, da se niso v pregnanstvu nič naučili, prav tako pa niso nič pozabili od svojega življenja pred revolucijo. Tak je bil tudi francoski kralj Ludvik XVIII. Burbonski (brat Ludvika XVI.). Ko je umrl, ga je leta 1824 nasledil brat Karel. Ta si ni pustil niti malo DELAVCI omejiti oblasti in je izjavil, da je raje kravji pastir kot kralj po angleškem vzorcu (tam je bil parlamentarizem). Julija 1830 je ukinil svobodo tiska, razpustil parlament in zmanjšal število tistih, ki so imeli volilno pravico. To je izzvalo nemire, v katerih so prednjačili dijaki in delavci iz pariških predmestij. Vojaki, ki jih je Karel poslal nadnje, pa se zaradi vročine niso hoteli boriti in so raje prestopili na stran upornikov. Revolucija je zmagala, ljudje so vrgli Burbone. Karel se je zameril Francozom, Francozi pa njemu. Po OSEBNA SVOBODA»Mi, Ferdinand Pervi, ustavni cesar Avstrijanski, kralj Ogerski in Češki, / /; Smo po naklepu Svojih ministrov soglasno z ustavnim zborom sklenili in ukažemo kakor sledi: Pervič. Podložtvo in zaveza med gruntnimi gosposkimi in podložnimi se z vsimi postavami, ki to zavezo zadevajo, nehajo. Drugič. Grunt ali zemljiše je vsih dolžnost odvezan; vsi razločki med gosposkimi in kmečkimi zemljiši imajo nehati. Tretjič. Vse dolžnosti, dela in davki vsake baže, ktere iz podložtva izvirajo in podložno zemljiše zadevajo, odsihmal nehajo; / /.«(Kmetijske in rokodelske novice, 13. septembra 1848) pregnanstvu s prestola se je zatekel v bližino Gorice, kjer je v samostanu v Kostanjevici (pri Gorici) kmalu umrl in je še danes tam pokopan.«(povzeto po Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996, str. 126) Učenci nato premislijo: Kaj je bil odločilen vzrok, da so se v Franciji uprli oblasti Burbonov? Kako so ljudje doživljali svoje vladarje? Kako so vladarji doživljali svoj položaj? BODIMO USTVARJALNI : metoda izkustvenega učenja (simulacija in igra vlog) Vsaka revolucija je povezana z organizacijo. Učenci si predstavljajo, da morajo organizirati revolucijo. Učitelj razred razdeli v dve skupini, lahko tudi v več skupin z isto nalogo: - Prva, liberalna skupina z navdušenjem pozdravlja odločitev za odpor in se vključi v revolucijo. - Druga skupina ima konzervativna načela, ne mara sprememb. Poleg tega naj ima pomisleke zaradi morebitnega nasilja, s katerim naj bi oblast odgovorila na odpor. Z oblastjo tesno sodeluje. Vsaka od skupin pripravi svojo taktiko, načrt in program za uspeh. Vsaka skupina izbere vse, ki so njim in njihovimi prizadevanjem naklonjeni. Pri tem lahko pride do podvajanja, ki ga dopustimo. Za pomoč jim učitelj da iztočnico. Pred razredom nato predstavijo svoj načrt (besedni ali slikovni). Primer načrta: Naše vrste sestavljajo (dijaki, študentje, obrtniki, plemiči, duhovščina, meščani, kmetje) Dosedanje izkušnje (kje so se naše enote urile, že izkazale, kakšna je njihova tradicija, sloves) Orožje (od kod, kakšno, koliko) Vojska (kakšna, od kod, koliko) pešadija, konjenica (da ali ne?), morebitni zavezniki Denar (za hrano, obleko, orožje) Cilj (kaj zavzeti/braniti, kaj doseči) Strategija, Obramba ali Napad Vodja odpora (lahko vzamejo resnično ali izmišljeno osebo) Mesto/država (Dunaj, Berlin, Pariz, Francija ) AKTIVNOST: motivacijska tehnika (premetanka) Učenci premečejo črke in dobili bodo naslednje pojme: METTERNICH, REPUBLIKA, ZEMLJIŠKA ODVEZA, POMLAD NARODOV, KOSSUTH, VSESLOVANSKI KONGRES MTENCETRIH... DALMOP VODORAN... PUREIKBLA... KSUHOST... AZEVDO... AKŠIJLMEZ... SERGNOK... KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem prebere geslo, ki je veljalo za vodilo romantičnega pesnika Georga Gordona Noela Byrona:»Živi hitro, umri mlad in bodi lepo truplo«. Učence nato povpraša o mnenju o tem reklu. Lahko se pred tem odloči, da učenci raziščejo Byronovo življenje. 81

82 Pomlad narodov v Evropi UČNI CILJI: Učenec: ovrednoti uspešnost prizadevanj posameznih narodov v letu 1848, ovrednoti pomen in dosežke narodnih programov. Narodno prebujenje AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo poudarjeni tekst v učbeniku na strani 93 (politični programi). Za vsakega od navedenih ciljev razložijo, zakaj je bil za pomemben. Nato izberejo tistega, ki je bil po njih njihovem mnenju najpomembnejši za odločitev in svojo izbiro utemeljijo. Pomlad narodov v Evropi Revolucionarnim zahtevam leta 1848 so se pridružile tudi zahteve podrejenih narodov, ki so zahtevali enakopraven položaj. Narodi, ki so živeli razdeljeni med več držav, pa so zahtevali skupno državo. Narodno prebujenje Zaradi narodnega prebujenja več evropskih narodov v letu 1848 imenujemo revolucionarno dogajanje tudi pomlad narodov. 1. Zemljevid prikazuje žarišča nacionalnega vrenja v letu V vsak kvadrat zapiši: A. narod, na katerega se žarišče nanaša, B. eno od zahtev naroda leta A. Čehi B. enakopravnost narodov v avstrijskem cesarstvu A. Nemci B. združena nemska država Revolucionarnim zahtevam leta 1848 so se pridružile tudi zahteve podrejenih narodov, ki so zahtevali enakopraven položaj. Narodi, ki so živeli razdeljeni med več držav, pa so zahtevali skupno državo. A. Nemci B. združena nemška država AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učitelj zemljevid revolucij 1848 demonstrira na prosojnici ali učenci uporabijo zgodovinski atlas. Učenci si ogledajo zemljevid in ugotovijo: od kod so se širila uporniška gibanja, v katerih krajih ali pokrajinah je izbruhnila revolucija, kje je bila gostota uporniških gibanj največja. ANEKDOTA Primer, kako lahko na zabaven način osvojimo novo besedo USTAVA ali Konstituciji. Avstriji je po zmagi nad Napoleonom vladal cesar Franc I. Tudi on je bil kot večina vladarjev povratnikov hud nasprotnik ustave ali s tujko povedano konstitucija, torej osnovni zakon vsake države, ki omejuje oblast vladarjem. Ko je Franca nekoč napadel prehlad, se je obrnil po pomoč k svojemu dvornemu zdravniku. Ta ga je potolažil, da ni nič resnega, in pohvalil cesarja, da ni nič boljšega kot dobra konstitucija. Pri tem je seveda mislil na cesarjevo krepko telo. Cesar, ki te besede ni mogel slišati je zagrmel: «Še nikoli nisem imel konstitucije in je tudi nikoli ne bom imel.«(andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996, str 117) 82 KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem prebere naslednji stavek:»zemljevid evropskih narodov se je precej razlikoval od zemljevida, ki so ga začrtali na Dunaju«(Atlas svetovne zgodovine, str. 138) Učenci skušajo na osnovi svojega znanja in razumevanja pojasniti zapisani stavek. Na primer: Narodi so za svoje meje določali več ozemlja, kar se je križalo z interesi sosednjih držav. To se je kazalo predvsem v državah v katerih je živelo več različnih narodov (Turčija, Avstrija), pri narodih, ki niso imeli svoje države,a so jo želeli. (Poljska, Grčija..) A. Italijani B. združena Italija A. Madžari B. lastna država AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v učbeniku na straneh (Pomlad narodov v Evropi) in izpolnijo spodnjo preglednico. Kako se je revolucija začela? Kako se odraža revolucija? Kako je Dunaj zvedel zanjo? Madžari hočejo. nočejo Kako se je začela? Čehi hočejo 63 nočejo hočejo nočejo Kaj so hoteli revolucionarji? Hrvati Uspeh revolucije? Kako je ravnal dvor? Slovenci hočejo nočejo

83 Pomlad narodov v Evropi 2. Pri Nemcih sta se oblikovala dva programa o možni nemški združitvi. Poimenuj ju ob besedilu iz njune listine. A. Združijo naj se nemške države pod vodstvom Prusije, brez Avstrije in njene oblasti. malonemški program B. Združijo naj se vse nemške države, vključujoč Avstrijo. velikonemški program 3. Na zemljevidu pobarvaj z različnima barvama predviden obseg malo- in velikonemškega programa. Poraz revolucij začetek nove dobe? 4. Kako uspešna je bila revolucija leta 1848 v Avstriji? H kateremu odgovoru se nagibaš? Dopiši svoj komentar. A. Vsi so izgubili, saj taki upori precej stanejo državo. B. Ne preveč, saj so samo kmetje pridobili prostost. C. Ne preveč, ob koncu leta je zmagala reakcija, nadzor je spet prevzel dvor. RADOVEDNEŽ Preberi besedilo in odgovori na vprašanja. Kdo je bil Goethe? književnik, fi lozof, vladni uradnik, direktor gledališča. Kakšna je bila njegova zavest o nemški državi? Šibka; zamisel o Nemčiji mu je bila tuja. Premisli: če je tako čutil pomemben pesnik, kot je bil Goethe, kakšna je bila potem zavest o Nemčiji pri običajnih ljudeh pred revolucijo leta 1848? 64 Te zavesti med običajnimi ljudmi ni bilo. Johann Wolfgang von Goethe ( ) je bil ena osrednjih osebnosti evropske (nemške) predromantične književnosti, pesnik in filozof. Rodil se je v bogati in vplivni družini. Po študiju je odšel v Weimar, kjer je postal vojvodov glav ni svetovalec in je opravljal druge visoke službe. Med drugim je bil tudi direktor gledališča in je sodeloval v vojnah proti Napoleonu. Glede položaja združene Nemčije v svetu je bil negotov. Poznana je njegova izjava:»nemčija? Toda kje se nahaja? Jaz te dežele ne najdem.«poraz revolucij začetek nove dobe? BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Mnogi učenci ne razumejo pravega pomena in dogodkov v letu Pridobitve pridobljene v tem letu se jim ne zdijo pomembne, zdijo se jim precej samoumevne. Malo je zanimanja za nacionalna prizadevanja posameznih narodov, težko sprejemajo, da nič ni bilo samo po sebi dano, ampak izbojevano v dolgih letih. V času, ko so njihove pravice prioriteta je težko razložiti boj za jezik, državo, vključevanje v politično odločanje Učitelj lahko odpre debato na to temo, lahko pa učence spodbudi, da izdelajo grafično podobo dogodkov. Na primer, izdelajo ilustrirano podobo Evrope v letu Nekaj predlogov: Strip: - Evropa kot utrujena stara gospa z veliko tegobami, - Evropa pri vedeževalki, ki ji napoveduje prihodnost v letu 1848, - Evropa se želi spremeniti, zato gre na lepotno operacijo. Plakat: - Kolažno izdelajte plakat, - Evropa kot žarišče uporov, - Evropa kot bojevnica ali kot bojišče. Časopis: posebna izdaja časopisa o dogodkih leta Poraz revolucij začetek nove dobe? AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci ob zaključku učne teme izpolnijo spodnjo preglednico tako, da smiselno dopolnijo prazna polja v njej. Zahteve Slabosti Dobre strani NARODNI PROGRAMI VOLILNA PRAVICA Bile so vsiljene, o njih se ni razpravljalo ali pa jih ni bilo V njem niso sedeli zastopniki najširših množic, ali pa ga ni bilo Omejuje absolutizem, samovoljo vladarjev Bili so jasno postavljeni V nekaterih državah je deloval vzporedno z vladarjem AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učitelj zemljevid revolucij 1848 demonstrira na prosojnici ali učenci uporabijo zgodovinski atlas. Učenci si ogledajo zemljevid in razvrstijo države glede na čas odprave fevdalizma v spodnjo preglednico. Pred letom 1848 Leta 1848 Druga polovica 19. stoletja 83

84 Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj v 19. stoletju UČNI CILJI: Učenec: opiše, kako je nastala združena Italija, ovrednoti pomen prizadevanj posameznika pri zgodovinskih dejanjih, opiše razvoj dogodkov, ki so pripeljali do združitve Nemčije, navede razloge za razdelitev Habsburške monarhije v Avstro-Ogrsko ter zna našteti skupne zadeve obeh delov, navede dežele, ki so spadale v okvir obeh delov Avstro- Ogrske. Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj v 19. stoletju Narodno gibanje je z vojnami doseglo združitev ter Zakaj je propadel rimski imperij nastanek Kraljevine Italije (1861) in Nemškega cesarstva (1871). Nastanek teh dveh držav je najbolj prizadel avstrij sko cesarstvo in vplival na nastanek Avstro-Ogrske. Kako je nastala združena Italija Po dunajskem kongresu se je med Italijani vse bolj širilo narodno gibanje, ki se je uprlo tuji oblasti in doseglo združitev Italijanov v eni državi. 1. Nastanek združene Italije je bil povezan z delovanjem treh mož: Giuseppeja Mazzinija, vojaka Giuseppeja Garibaldija in predsednika vlade Sardinskega kraljestva Camillia Cavourja. K vsaki od spodnjih trditev pripiši začetnico priimka moža, s katerim lahko povežemo trditev. a. Sem idejni voditelj gibanja Mlada Italija, ki se bori proti avstrijski oblasti. b. Kot italijanski vojak sem osvobodil Sicilijo in južno Italijo. G c. Kot prvi minister moram Sardinsko kraljestvo modernizirati in okrepiti, da bo lahko izvedlo združitev vseh Italijanov. 2. Leta 1861 so Italijani dosegli združitev. C Narodno gibanje je z vojnami doseglo združitev ter nastanek Kraljevine Italije (1861) in Nemškega cesarstva (1871). Nastanek teh dveh držav je najbolj prizadel avstrij sko cesarstvo in vplival na njegove notranje spremembe ter nastanek Avstro-Ogrske. M A. Kako se je imenovala nova država? Italija B. Kdo je vodil državo? Kralj Viktor Emanuel C. Katero mesto je postalo glavno mesto nove države? Vpiši ga na označeno mesto. Č. Ali ima Italija še danes enak obseg kot ob ustanovitvi? Ne, nekoliko se je spremenila meja na severovzhodu. RIM Kako je nastalo združeno Nemško cesarstvo 3. Karikatura prikazuje Otta von Bismarcka v parlamentu. Preberi še njegov opis v učbeniku na strani 96. Kako je nastala združena Italija UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učitelj ob zemljevidu v delovnem zvezku na strani 63(Pomlad narodov v Evropi) v razgovoru ponovi snov prejšnjih ur: Kakšen je bil zemljevid Evrope po Napoleonovem padcu? Katere države so bile posebej vesele Napoleonovega padca? Kaj je Avstrija pridobila po Dunajskem kongresu? Za kaj so se v letu 1848 prizadevali Italijani? Za kaj so se v letu 1848 prizadevali Nemci? Kako uspešni so bili? Zakaj so se upirali narodi v Avstriji? Kateri so bili najmočnejši? Kako uspešni so bili? Prehod na snov: Težnje narodov niso zamrle, kljub ponovni uvedbi absolutizma in cenzure. Prizadevanja nekaterih narodov so se uresničila v drugi polovici 19. stoletja. A. Kakšne osebnostne lastnosti je imel? a. odločen b. nezahteven c. povprečen č. discipliniran d. vztrajen e. trden f. liberalen g. omahljiv B. Katero od teh lastnosti prikazuje karikatura? Trden, odločen C. Pomisli, kakšne lastnosti mora imeti voditelj države, ko se dogajajo prelomni dogodki. Mora biti odločen, vztrajen, neomahljiv. Kako je nastalo združeno Nemško cesarstvo AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid širjenja železniškega omrežja v Evropi v učbeniku na strani 122 in ga analizirajo: Kako gosto so povezane nemške dežele? Katera nemška mesta so označena na zemljevidu? Tudi velika razvejanost železnice v nemških deželah je pripomogla k hitrejši povezavi nemških državic v eno veliko enoto. Zakaj? AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid Evrope v učbeniku na strani in ga analizirajo: Opišejo obseg Nemškega cesarstva. Naštejejo tri največje nemške dežele. Ali ima danes Nemčija še vedno enak obseg? 65 AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (plakatom) Učenci si ogledajo plakat na spletni strani co.uk/?pgid=40 in kot projekt izdelajo lasten ilustriran zemljevid Evrope 19. stoletja. Sporočilo plakata učenci primerjajo s plakatom na spletni strani. V čem se plakati razlikujejo in v čem so si podobni? 84

85 Kako je nastala Avstro-Ogrska Po vojaških porazih (proti Italiji in Nemčiji) je morala oslabljena Avstrija ugoditi zahtevam Madžarov, ki so z dualizmom dobili enakopraven položaj v državi. 4. Zaradi vojaških in gospodarskih neuspehov je moral cesar popustiti zahtevam liberalnega meščanstva. Dopolni trditve. 66 Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj v 19. stoletju Odpravljen je bil Obdobje, ki ga zaznamujejo spremembe, imenujemo Preureditev v državi pa ni zadovoljila 5. Cesar je moral leta 1867 popustiti Madžarom in uveden je bil dualizem dvojna monarhija. A. Navedi tri skupne zadeve obeh držav, Avstrije in Ogrske. B. Na zemljevidu obkroži: tri dežele, ki so pripadale avstrijskemu delu in tri dežele, ki so pripadale ogrskemu (madžarskemu) delu države. C. Kateremu delu so pripadale slovenske dežele? Avstrijskemu, razen Prekmurja Kako je nastala Avstro Ogrska AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Po zemljiški odvezi so se mnogi kmetje iz Avstrijske monarhije izselili v Ameriko, saj niso zmogli plačati odškodnine za zemljo. Ko so si uredili pogoje za osnovno bivanje so pogosto poslali denar svojcem za prihod za njimi. Poleg ekonomskih razlogov jih je v Ameriko vlekla tudi nenavadna družbena ureditev, katere niso bili vajeni. Učitelj učencem razdeli spodnje besedilo. Bachov nacionalnih ustavna fi nance zunanja politika vojska /.../ Mirno, kakor smo odšli, tako mirno se ustavi brod onkraj in zdaj smo pravzaprav šele v New Yorku. Ker se vozimo, s prva ni mogoče mnogokaj videti. Le velikanski hrušč od neštetih vozov in cestnih železnic udarja na uho. Ljudje ne hodijo, ampak letajo, čutimo, da smo prišli v pravi človeški mravljinjak. Voz se ustavi pred hišo, na kateri beremo napis: Glas naroda in še nekaj manjših slovenskih napisov (op. Sedež slovenskega časopisa Glas naroda). Kakšen krik bi bil v Avstriji, če bi kdo napravil take napise v mestu, katerega prebivalci absolutizem. doba. zahtev nenemških narodov. niso ravno izključno slovenske narodnosti! Anglež, Amerikanec se za take malenkosti ne briga in je tudi pravičen, da dá vsakemu, kar mu gre. (Odlomek iz knjige Jurija Trunka: Amerika in Amerikanci, povzeto po knjigi Marjana Drnovška: Usodna privlačnost Amerike, Nova revija, 1998, str. 330) Učenci besedilo analizirajo: Katero mesto je z ladje opazoval avtor besedila? Kakšen vtis je naredilo nanj? Kaj ga najbolj čudi? Kaj meni o Američanih? VEČ O Družino Franca Jožefa so v drugi polovici 19. stoletja pretresale tudi osebne tragedije. V istem letu, ko je moral popustiti Madžarom, so revolucionarji usmrtili kraljevega brata Maksimilijana v Mehiki. Maksimilijan Ferdinand Habsburški ( ) se je s svojimi romantičnimi predstavami odpravil v Mehiko, da bi tam zrušil mlado republiko Benita Juareza in ponovno oživil monarhijo. S pomočjo francoske vojske je bil leta 1864 postavljen za mehiškega cesarja, cesar Franc Jožef pa je v Avstrijski monarhiji dovolil zbirati prostovoljce za vzdrževanje miru v Mehiki, imenovane meksikajnarji. Toda kontrarevolucija ni uspela. Mehiški republikanci so Maksimilijana po zmagi leta 1867 ujeli in ustrelili. Maksimilijanove sanje pa tudi sanje mehiških prostovoljcev ali meksikajnarjev o obljubljeni deželi so se po treh letih razblinile. Končale so se z Maksimilijanovo smrtjo, blaznostjo njegove žene Charlotte in z razočaranimi, bolnimi in zdesetkanimi meksikajnarji. Med mehiškimi prostovoljci, ki so se borili za Maksimilijana Habsburškega v Mehiki, je bilo tudi mnogo Slovencev. V Mladini je bil objavljen zelo odmeven strip na temo meksikajnerjev stripovskega avtorja Zorana Smiljaniča. Prizorišče dogajanja se z gradu Miramar seli v Ljubljano in naprej v Vera Cruz v Mehiki. Več o tej temi tudi na spletni strani com/zgodovina.html clanek/kul-profil--max_modic/ index.print.html-l2. AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere narodno pesem, ki je nastala v spomin na meksikajnarje. Mi smo fajn ljudje meksikajnarji hočmo se vojskovat tam u Meksiki. Cesar Maksimiljan, on edini je zbran, za cesarja v Meksiko poslan. Tam je čisto drug svet, hoče nas imet. Bog daj dolgo nam na svet živet! Učenci pesem analizirajo: Kakšno je vzdušje pesmi? Kako se meksikajnarji odpravljajo v svet? 85

86 Kako se je utrjevala demokracija UČNI CILJI: Učenec: razloži, kako se je izgrajevala demokracija ter ob tem širila volilna pravica, oceni pomen širjenja volilne pravice, pozna pojem politična stranka in zna našteti tri različne politične stranke, pozna vzroke za izbruh državljanske vojne v ZDA ter njene posledice, pojasni, kaj je vplivalo na zaostajanje Rusije. Širjenje demokratičnih pravic v drugi polovici 19. stoletja AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (grafom) Učitelj učencem na prosojnici pokaže graf o volilnih upravičencih v Veliki Britaniji v 19. stoletju. Učenci graf analizirajo: Ali so v Veliki Britaniji hitro širili pravico do volitev? Kdaj se je volilna pravica najbolj povečala? Za kolikokrat se je povečal delež volilnih upravičencev med letoma 1832 in 1918? Kako se je utrjevala demokracija Za drugo polovico 19. stoletja je bila značilna krepitev moči parlamenta, v katerem so bile zastopane različne stranke. Proti koncu 19. stoletja je v večini evropskih držav potekal proces širjenja volilne pravice. Širjenje demokratičnih pravic v drugi polovici 19. stoletja Na prelomu iz 19. v 20. stoletje so v mnogih državah uvedli splošno volilno pravico za moške. 1. S krepitvijo parlamenta so začele delovati različne stranke. A. Pravilno poveži njihova imena z njihovim opisom. KONSERVATIVNA STRANKA LIBERALNA STRANKA SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SOCIALISTIČNA STRANKA B. Kaj je najbolj vplivalo na krepitev delavskih strank? Uvedba splošne volilne pravice (za vse moške). Podpirala je interese meščanstva. Zavzemala se je za gospodarsko in politično svobodo. Zagovarjala je pravice delavcev. Spremembe naj bi delavci dosegli po mirni poti, z zakoni v parlamentu. Zagovarjala je pravice delavcev. Spremembe naj bi delavci dosegli z revolucijo in s prevzemom oblasti. Podpirala je interese plemstva, cerkve in kmetov. Bila je proti demokratičnim spremembam. Boj za žensko enakopravnost V 19. stoletju so ženske dobile možnost za zaposlitev in izobraževanje. Postale so bolj samozavestne in so zahtevale enakopravnost z moškimi. 2. Slika prikazuje demonstracije, v katerih so ženske zahtevale volilno pravico. A. Kateremu sloju pripadajo zbrane ženske? Meščanstva B. Po čem to sklepaš? Po obleki so boljše oblečene. C. Ali so demonstracije nasilne ali miroljubne? Kako si to ugotovil/a? UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (nevihta možganov) Učitelj na tablo napiše besedo: DEMOKRACIJA. Učenci izrekajo pojme, ki bi jih povezali s to besedo. Učitelj lahko učence tudi povpraša: Ali imamo danes v Republiki Sloveniji demokracijo? Od kdaj imamo pri nas demokratičen sistem? Miroljubne; ženske se le sprehajajo s transparenti. 3. Med državami, ki so uveljavile žensko volilno pravico med prvimi, so bile nekatere ameriške države, pa tudi Avstralija. Kaj meniš, zakaj? Pomagaj si s pisnim virom. Ženske so se izkazale za močne in zanesljive pomočnice moškim. Pohod za volilno pravico žensk.»po treh letih, kar smo se preselili tja [Allen County, Kansas], je nastopila velika lakota. Niti pozimi 1859 niti spomladi 1860 ni deževalo /.../. Do leta 1861 smo premagali sušo, napade uši in kobilic. Nato pa je prišlo najhujše, državljanska vojna /.../. Večina mož je odšla v vojno in ženske so morale prevzeti vsa dela na kmetiji, tako v hiši kot zunaj.«(pričevanje Nancy Wisner, zapisano 1900) 67 AKTUALIZACIJA Učitelj lahko pripravi članke o trenutnih sodnih procesih, ki so imeli velik odmev v javnosti. Pri tem se z učenci pogovori: Zakaj so nekateri sodni procesi odmevni v javnosti? Ali poznamo v zadnjem času kakšen proces, ki je bil krivičen in dokazi ponarejeni? Na katero sodišče se lahko slovenski državljani obrnejo, če menijo, da v Sloveniji niso dobili pravično zadoščenje? % volilnih upravičencev, starih nad 20 let 5 % (volilno pravico so dobili moški srednjega razreda) 7 % (leta 1867 so volilno pravico dobili delavci, leta 1884 pa tudi kmetje) 28 % (volilno pravico so dobile ženske, stare 30 let) 54 % Pred letom Leto 86

87 Kako se je utrjevala demokracija Politični razvoj v Evropi in na Daljnem Vzhodu Za vse evropske države je bilo značilno, da je uveljavljanje demokracije potekalo počasi in z mnogimi težavami. 4. V preglednici primerjaj položaj posameznih držav. Ali je moč parlamenta naraščala? Razloži s primerom. Kdo je vodil državo? Kateri sloji so krepili svojo politično moč? Ali so obstajale stranke? Ali je veljala enakost vseh ljudi? Utemelji. VELIKA BRITANIJA 5. Primerjaj razvoj na Japonskem in Kitajskem. JAPONSKA Gospodarska razvitost Odvisnost od evropskih držav naraščala; širila se je volilna pravica vlada in kraljica meščanstvo in delavci Da: konzervativna, liberalna, delavska Da, vendar ženske niso imele polit. pravic. RADOVEDNEŽ Mnogi moški niso podpirali zahtev žensk po družbeni in politični enakopravnosti. Eden teh je leta 1900 narisal razglednico z naslovom»o ženski enakopravnosti«. Opiši, kako je ta mož videl žensko enakopravnost. Da bodo ženske zanemarile gospodinjska opravila, popivale, igrale karte ter ves čas sestankovale. industrijsko razvita FRANCIJA ZDA RUSIJA naraščala; širila se je volilna pravica meščanstvo in delavci Da: konzervativna, liberalna, delavska Delavci niso imeli političnih pravic. podrejenost tujim trgovcem naraščala; širila se je volilna pravica vlada in predsednik predsednik in vlada car delavci Da; demokratska in republikanska Afroameričani niso imeli političnih pravic. plemstvo Ne, ker so bile prepovedane KITAJSKA industrija je bila šibka parlamenta ni bilo; car je imel absolutno oblast Ne, plemstvo in cerkev sta bila privilegirana. podrejenost tujim trgovcem AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si v učbeniku na strani 100 ogledajo zemljevid ZDA in državljanske vojne: Naštejejo države, ki so se borile na strani Unije severnih držav. Koliko jih je bilo vseh skupaj? Naštejejo države, ki so se borile na strani Konfederacije južnih držav. Koliko jih je bilo vseh skupaj? Obkrožijo največje bitke v vojni. Katere zvezne države še niso bile ustanovljene v času državljanske vojne? Učenci jih naštejejo. Kaj jim je bilo skupno? Zemljevid prikazuje indijanske rezervate. Koliko večjih je označenih na zemljevidu? V katerem delu ZDA se nahajajo? AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem lahko predvaja film Pleše z volkovi (ali le odlomek). Predvajani film ali odlomek po zaključku z učenci analizira: Kako so v filmu predstavljeni Indijanci? Morda lahko za primerjavo predvaja še odlomek iz enega starejših vesternov, v katerem so Indijanci prikazani le negativno. Kakšen odnos je imel glavni junak do Indijancev? Kaj je vplivalo naj izoblikovanje takšnega odnosa? Kako se je razlikoval način življenja Indijancev in belcev? Kaj o zgodovini ZDA v drugi polovici 19. stoletja nam pove? 68 Kje je ostala Rusija AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (karikaturo) Učenci si v učbeniku na strani 101 ogledajo karikaturo, ki prikazuje japonsko rusko vojno in jo analizirajo: Kako je upodobljena Japonska? Kaj nakazuje to, da jo predstavlja petelin? Kako je upodobljena Rusija? Kaj nakazuje to, da jo predstavlja medved? GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci na podlagi besedila v učbeniku na strani 100 (Kje je ostala Rusija) v obliki miselnega vzorca zapišejo poglavitna dejstva o Rusiji. Oblast carja Delovanje parlamenta in strank Rusija v drugi polovici 19. stoletja Rusifikacija Gospodarstvo SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran in na podlagi najdenih podatkov izdelajo referat o prvem ameriškem predsedniku Abrahamu Lincolnu. Nekaj namigov: Kdaj je bil izvoljen za predsednika ZDA? Bil je prvi predsednik ZDA, na katerega so izvedli atentat. Kdaj? Kje je bil rojen? Kako je danes urejena njegova rojstna hiša? Spremembe na Daljnem vzhodu AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (plakatom) Učenci si ogledajo plakat v učbeniku na strani 101 spodaj in analizirajo njegovo sporočilo: Kaj je poglavitno sporočilo plakata? Kako je upodobljena Kitajska? Od kod prihaja grožnja Kitajski? Katere evropske države prikazuje posamezna figura? 87

88 Leto 1848 in Slovenci UČNI CILJI: Učenec: opiše značilnosti predmarčne dobe, pozna pomen delovanja Bleiweisovega in Prešernovega kroga, opiše vzroke, ki so vplivali na revolucionarnost posameznih slojev na Slovenskem, pozna kmečke zahteve v revoluciji 1848 in pozna pomen zemljiške odveze, zna navesti slovenske narodnostne zahteve ter zna sklepati o pomenu programa Zedinjena Slovenija, oceni pomen revolucije 1848 za Slovence, zna opisati razmere v času Bachovega absolutizma. Med Slovenci se je krepila narodna zavest UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem pripravi spodnje besedilo.»naša vas je tlako in desetino dajala bližnjemu graščaku, ki je imel čudno nemško ime /.../, valpet je bil z Nemškega doma. Precej ko je v naš kraj prišel, ni znal govoriti drugače ko po nemško, zato so mu ljudje dejali nemški valpet. Počasi se je pri delavcih naučil nekaj besed, da je tolkel za silo. Tudi njega ni menda nihče rad imel, zakaj siten je bil kakor muha. Kadar smo tlako delali, stal je nam zmerom za petami in priganjal. Gorje je bilo stari babici, katero je v grajskem gozdu dobil, da je drva pobirala ali zelenje smukala. Posodo ji je vzel in raztepel in njo je osuval neusmiljeno /.../. Celo lep je bil in ženskam, ki niso bile grde in stare, znal se je prikupiti in pridobrikati kakor noben drug. Prve besede, ki se jih je bil naučil, bile so: Micka moja in hudič. Kadar je ono izgovarjal, bil je sladek kakor med; kadar je pa zahudičeval, tačas so se ga bali stari in otroci.«(vir: Josip Jurčič, Nemški valpet, v: Jurčičeva kratka pripovedna proza, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978) Učenci besedilo analizirajo: Kakšna družbena ureditev je fevdalizem? Kdo je bil najbolj izkoriščan? Kdaj so se na Slovenskem kmetje upirali? Zakaj? Ali so bili kmečki upori uspešni? Kako so se običajno končali? Leto 1848 in Slovenci V revolucionarnem letu 1848 so Slovenci s političnim programom Zedinjena Slovenija podprli uveljavitev slovenskega jezika in naroda v avstrijskem cesarstvu ter združitev v avtonomno enoto. Konec revolucije pa je slovensko nacionalno delovanje znova omejil le na kulturno delovanje. Med Slovenci se je krepila narodna zavest V predmarčnem obdobju se je med Slovenci kljub neenakopravnemu položaju v avstrijskem cesarstvu krepila narodna zavest. 1. V učbeniku na strani 102 preberi besedilo o Janezu Bleiweissu in škofu Martinu Slomšku. Primerjaj njuno delovanje. Kakšne zasluge je imel za Slovence? Kakšen je bil njegov nazor: liberalen ali konservativen? 2. Pesnik France Prešeren je vodil liberalno-demokratični tabor, ki je povezal svobodomiselne izobražence na Slovenskem. A. Pojasni, kaj pomeni, da so bili člani tega tabora»svobodomiselni«. Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder Zagovarjali so svobodo posameznika, tiska, mišljenja, združevanja... sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo B. Ali so kmetje podpirali njihove ideje? mejak. Ne. V časopisu v slovenščini Kmetijske in rokodelske novice je objavljal strokovne članke o kmetijstvu in obrti. konservativen Med Slovenci se je razširila revolucija Marčna revolucija se je z Dunaja razširila tudi v slovenske dežele. 3. Najbolj burno so se v revoluciji odzvali kmetje. (predzadnja kitica Prešernove Zdravljice, 1846)»V noči 9. avgusta leta je francoska dežela use desetine, služnosti, dalke, tlake, jen use dajane, katire je kmet nositi mogel, gor uzdigninile [zbrala], jen na večne čase odvergla. Jest prašam, koga bo naša gospoda zdej sturila? Ona zmirej misli na postavo [zakone] za odkup, pa de si jih bo sama naredila po svoji voli, jen prav, da more kmet svojo frajost od nje kupiti: to pa kmet ne bo storu, kaker purgar [meščan], ne. Zakaj de bi se le kmet mogu frajost kupovat, al je kaj slabi koker purgar, al pa ta učen mož, kir imajo usim glih pravico do frajost / /.«(iz kmečkega letaka, 1848, v: Zgodovinska čitanka 7, DZS, Ljubljana, 1988) A. V besedilu podčrtaj besede, ki nakazujejo zahteve kmetov leta AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem pripravi kopijo pisnega vira o modi v prvi polovici 19. stoletja.»plemiči in meščani so takrat nosili dolge suknjiče in frake / /. Dolge hlače so se zoževale navzdol, nato so se razširjale / / vseskozi so bile prav ozke, vendar zmeraj dolge. Da so bile zmeraj napete, so bile opremljene z jermenom ali trakom, ki se je nosil čez obuvalo. Vsakdanje obuvalo so bili polškornji, za plesne in druge svečanosti so se nosili nizki čevlji. Najvažnejše pokrivalo je bil cilinder. Moški so včasih nosili manjše brke, kasneje že brado, lase so si včasih kodrali. Okrasi so bile igle za ovratnice na glavici okrašene z drobnimi biseri, okrasni gumbi na srajcah, verižice za ure so bile iz spletenih las ali zlate. Prešernova ura je ni imela: Svoboden mož ne nosi drugih verig kakor ljubezenskih. Moški so poleg poročnih nosili tudi pečatne prstane in včasih uhan v ušesu. Bidermajer je poznal tudi sprehajalno palico, ki je bila dokaz nedela lastnika. Med dodatke je sodil tudi dežnik. /.../ Moški v Prešernovi dobi so imeli kratke lase, dolge so nosili ljudje svobodnega duha. Prešeren je nosil precej razmršene, čeprav je imel rad, kadar V revolucionarnem letu 1848 so Slovenci s političnim programom Zedinjena Slovenija podprli uveljavitev slovenskega jezika in naroda v avstrijskem cesarstvu ter združitev v avtonomno enoto. Konec revolucije pa je slovensko nacionalno delovanje znova omejil le na kulturno delovanje. Kot škof lavatinske škofi je si je prizadeval za uporabo slovenščine v javnosti in šolah. konservativen 69 ga je česala Ana Jelovškova. Iz virov izvemo, da Prešeren ni dal kaj dosti na obleko, da se mu je suknja svetila in da je hodil na okrog precej zašpehan. Vendar ni čisto res, da ne bi maral za obleko in zunanji videz.«(damjan J. Ovsec, Kako se je nosil France Prešeren: bidermajerska moda, Gea, februar 2004, str. 67) Učenci vir analizirajo: Kakšna je bila moška moda? V čem se je razlikovala od današnje? Kako bi opisali način oblačenja pesnika F. Prešerna? 88

89 B. Kako je avtor letaka utemeljil pravico kmetov do zemljiške odveze brez odškodnine? C. Ali so kmetje dosegli zemljiško odvezo brez odškodnine? 4. Revolucija leta 1848 je pri Slovencih okrepila politične zahteve in prinesla prvi politični program. Preberi pisni vir in odgovori na vprašanja. A. Med revolucijo so Slovenci sestavili svoj prvi politični program. Kako se je imenoval? Zedinjena Slovenija B. Navedi tri osnovne zahteve Slovencev, izražene v letu 1848 in zapisane v programu. 1. Uvedba slovenščine v šole in urade 2. Združitev slovenskih dežel v skupno upravno enoto 3. podpora malonemškemu programu C. Ali so Slovenci med revolucijo dosegli uresničitev zahtev svojega prvega političnega programa? 70 Leto 1848 in Slovenci Da bi morali imeti kmetje enake pravice kot meščani. Ne. Ne. Politično delovanje je začasno zamrlo Ko je vojska revolucijo zatrla, se je v avstrijskem cesarstvu obnovil stari red. 5. Stari red je ponovno uvedel absolutizem, ki se je imenoval Bachov absolutizem. A. Obkroži njegove značilnosti. a. Politično delovanje meščanstva je bilo onemogočeno. b. Oblast je podprla zahteve Slovencev po združitvi. c. Uvedena je bila cenzura govora in tiska. d. Slovenski jezik je bil uveden v vseh uradih v slovenskih deželah. AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere izjavo Slovenskega zbora na Dunaju marca 1848.»Časi so minuli, v kterih so vladarji in njih malopridni svetovavci mislili, da ljudstvo ni zavoljo drugiga na svetu, kakor k temu služiti, de vladarji in njih prilizovavci s potam in kervijo podložnih njih strastim služijo. Hvala Bogu! ti časi so minuli, resnice večna luč je žalostne dni dolge in britke služnosti končala. Zdaj nam je»ljubljana, 23. marca. Z žalostjo svojim bralcem poročamo o dejanju najskrajnejšega, najbolj škandaloznega vandalizma, ki ga je predvčerajšnjim, v torek, 21. tega meseca, na 2 uri od Ljubljane oddaljenem lepem posestvu Sonegg, ki pripada grofu Auerspergu, povzročila kmečka jeza in surovost. O vnaprej pripravljenem načrtu o opustošenju gradu so se prebivalci bližnjih krajev (Iga, Tomišlja, Studenca) brez dvoma med seboj dogovorili že nekaj dni prej, tako na skrivaj, da tega prebivalci gradu niso niti malo zaslutili. Zvečer 21. marca, po osmi uri, so pridrvele trume kmetov s sekirami in drugim uničevalskim orodjem, na silo z velikim hrupom odprle grajska vrata in v trenutku se je celotno grajsko dvorišče napolnilo s kmečko sodrgo.«(laibacher Zeitung, 24. marca 1848) Kmetje na Slovenskem so bili v revolucionarnem letu najbolj zavzeti. 6. V času Bachovega absolutizma je Peter Kozler pripravil zemljevid slovenskega etničnega ozemlja (učbenik, stran 104). A. Izpiši dežele, ki so bile vključene v zemljevid. Istra, Kranjska, Spodnja Štajerska, Goriška, Koroška, Kvarner B. Pomisli, zakaj je cenzura prepovedala uporabo naslova Slovenija. Ker je preveč spodbujalo narodno zavest. Politično delovanje je začasno zamrlo AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci pripravijo 3-4 vprašanja za intervju z zgodovinsko osebnostjo, na primer J.Bleiweisom, A. M.Slomškom, M. Majarem Za intervjuvanca si izbere soseda. Izmenično (ustno ali pisno) učenca odgovorita. Na primer: 1. Gospod Majar Ziljski, pravkar prihajate s svežimi novicami. Kakšno je stanje na Koroškem? 2. Nam lahko bolj podrobno predstavite vaše zamisli: slišali smo, da originalno niso čisto vaše? pripušeno, vse državne naprave večni pravici, ktero je Bog v serce vsakiga človeka zapisal, primeriti, da se bodo zvile naprave serca in uma tlačile in tamnile, ampak da se um prost dvigne k večni resnici, in da čutno serce vse dobro z gorečnostjo objame. Nas vboge Slovence je, kakor zgodba kaže, meča sila ločila in razkropila, sila pa ni pravica. Ako ravno krivica in hudo skozi stoletja obstoji, za to ne bode nikdar pravica in dobro. Zakaj bi nam tedaj ne bilo pripušeno, našiga milostljiviga Cesarja prositi, da nam pripusti se zjediniti.«med Slovenci se je razširila revolucija AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se vživijo v dogajanje leta 1848 in napišejo kratko časopisno novico o dogodkih. Uporabijo obliko senzacionalne novice. Na primer: Marca 1848 je Matija M Ziljski, celovški kaplan, predstavil program zedinjene Slovenije. Trdil je, da ima slovenski narod pravico da stopi med druge narode. Začelo se je zbiranje podpisov za peticijo o avtonomni zedinjeni Sloveniji. AKTIVNOST: sodelovalno učenje Uporabimo poglavja iz knjige Staneta Granda Hočemo Slovenijo (Založba Mladika). KLASIČNO: Učence razdelite po posameznih skupinah. Vsaka skupina obdela enega od poglavij in ga v naslednji uri predstavi v razredu ROTACIJA: Učenci obiskujejo druge skupine po sistemu rotacije. Vsak učenec skupine predstavlja številko(1, 2, 3, 4) Skupine poimenujete A, B, C, D, E. Skupine delajo z gradivom. Skupina obiskovalcu razloži prebrano vsebino, obiskovalec predstavi vsebino svoje skupine.(5-6 minut). Nato se skupine zamenjajo: nekdo drug je obiskovalec in neki drugi skupini predstavi delo svoje skupine. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Pisatelj Rudi Šeligo je o Prešernu zapisal:»france Prešeren je stopil na mali, zatemnjeni oder zapečka evropske kulture. Vzel je v svoje roke jezik slovenskih kmetov in ga dvignil na raven evropskega duha in svetovne književnosti! Jezik, ki mu ni bilo namenjeno, da preživi. Jezik, ki je šel skozi šivankino uho zgodovine, zato da bi ga danes mi lahko govorili in na njem utemeljili svojo samostojno in demokratično državo.«učenci razmislijo: Katere zasluge je Šeligo pripisal Prešernu? Zakaj naj bi si Prešeren pridobil tolikšen ugled? Kako so v različnih obdobjih ocenjevali Prešernovo delo? Učenci besedilo analizirajo: Kateri časi so po mnenju piscev izjave minili? Katero ureditev so imeli v mislih avtorji? Na koga bi se avtorji izjave obrnili za pogovor in dovoljenje za združitev Slovencev? Zakaj ravno na to osebo? 89

90 Kako se je okrepilo politično delovanje Slovencev UČNI CILJI Učenec: pozna pomen odprave absolutizma za narodno, politično in kulturno delovanje Slovencev, opiše delovanje čitalnic in taborov, ovrednoti pomen delovanja čitalnic in taborov za razvoj slovenske narodne zavesti, zna našteti najpomembnejše slovenske politične stranke in opisati njihov odnos do narodnega vprašanja, pozna pojem jugoslovanska ideja in pojasni, zakaj se je zavzemanje zanjo okrepilo ob koncu 19. stoletja. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci poiščejo spletno stran Slovenske matice ( in ugotovijo: Kdaj je bila ustanovljena? Kdo in s kakšnim namenom jo je ustanovil? Kdaj je doživela vrhunec svojega delovanja? Kdo so bili prvi trije predsedniki matice? AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si v učbeniku na strani 105 ogledajo zemljevid čitalnic in taborov ter ga analizirajo: Ugotovijo glavna mesta slovenskih dežel. V kateri deželi je delovalo največ čitalnic? V kateri deželi je bilo organizirano največ taborov? Kako se je okrepilo politično delovanje Slovencev V drugi polovici 19. stoletja se je s političnimi spremembami v habsburškem cesarstvu postopno krepilo narodno gibanje Slovencev. Slovenci so v 60. letih dobili prve poslance v deželnih zborih. Pomembna vloga čitalnic in taborov Uvedba dualizma in nastanek Avstro-Ogrske sta močno vplivala na razmah političnega delovanja Slovencev. Čitalnice in tabori, ki so delovali v 60. letih 19. stoletja so imeli pomembno vlogo pri utrjevanju narodne zavesti. 1. Slovenski politični razvoj je v šestdesetih letih dobil veliko spodbudo v čitalniškem gibanju. Izpolni kvadrate. ČITALNICE SO BILE kulturna društva po slovenskih mestih v 60. letih 19. stol. NASTOPALI SO igralci, pevci, recitatorji, umetniki»čitavnica naša je praznovala 104. obletnico rojstnega dneva Vodnikovega. /.../ Zato se je nališpala tudi dvorana čitavnice, pa ovenčana podoba mojstra pevcev bila ji je najlepši kič. Privrelo je v to včernico od blizu in daleč toliko častiteljev /.../. Proslavila je današnjo večernico tudi genialna umetnica na klavirju /.../. Po besedi se je začel v najlepšem redu ples /.../.«(opis ljubljanske čitalnice, Novice, 2. februarja 1862) ZBRALI SO SE, DA BI v slovenskem jeziku organizirali POSLUŠALCI SO BILI 2. Po vseh slovenskih deželah so mladi slovenski politiki med 1868 in 1871 organizirali tabore, ki so se jih ljudje množično udeleževali. Izpolni kvadrate tako, da vanje vpišeš vprašanje, na katero bi dobil odgovor, ki je v besedilu podčrtan. Katere pravice so na taborih zahtevali? Kakšen pomen so imeli tabori za razvoj slovenske nacionalne zavesti? V drugi polovici 19. stoletja se je s političnimi spremembami v habsburškem cesarstvu postopno krepilo narodno gibanje Slovencev. Slovenci so v 60. letih dobili prve poslance v deželnih zborih.»kdor koli more, naj pride, nihče naj doma ne ostane, ker zdaj se po pretečenih 1000 letih zbiramo prvikrat na Slovenskem pod milim nebom, in ta shod je vse drugače bolj imenitna reč, nego kakršnakoli druga veselica na tem svetu, ker tu za naše naj svetejše, pa najbolj zanemarjene pravice /.../. Pride naj vsak, bodi si kmet, nagornjak ali vincar. Samo če bomo iz vseh stanov izkušeni kaj sklepali in sklenoli, potem bomo kaj dosegli /.../. Na noge torej!«(vabilo na tabor v Ljutomer, Slovenski narod, avgusta 1868) igre, pevske nastope, recitacije... slovenski meščani Kje so bili tabori organizirani? Kdo se je udeleževal taborov? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere (ali pa pripravi na fotokopiji) besedilo iz knjižice Poduk za državnozborske volitve v vojvodini Kranjski, ki jo je leta 1907 napisal voditelj stranke SLS dr. Ivan Šušteršič:»Splošna in enaka volilna pravica je kri in meso! Po njenih načelih se bodejo letos prvikrat volili naši državni poslanci. Ni dvoma, da ogromna večina slovenskih volivcev na Kranjskem pripada Slovenski ljudski stranki. Tedaj je pravilno, da zmagajo na dan volitve v vseh okrajih kandidati, ki jih postavi naša stranka. Toda ta uspeh je dosegljiv, ako se uresničijo razni predpogoji. Prvi teh predpogojev je popolna složnost stranke t.j. edinost vseh volivcev Slovenske ljudske stranke v tem, da oddajo kakor en mož svoje glasove možem, ki jih priporoča osrednji volilni odbor Slovenske ljudske stranke. Brez sloge in discipline politični uspehi niso mogoči. / / Drugi predpogoj zmage je vestno izpopolnjevanje volilne dolžnosti od strani naših somišljenikov. V naših resnih časih je vestna dolžnost poštenega moža, poslužiti se volilne pravice in pripomoči do zmage prijatelju ljudstva kajti sicer lahko zmaga nasprotnik / /. Tretji predpogoj naše zmage je pravilno vodstvo volilne agitacije po zaupnikih Slovenske ljudske stranke. Le pravilno organizovana ter modro in energično vojena večina je gotova zmage / /. Za spolnitev tega tretjega predpogoja, ki je silno važen, je pa neobhodno potrebno, da so zaupniki Slovenske ljudske stranke zanesljivo podučeni o tozadevnih določilih zakona. Kajti vsa volilna agitacija, vse volilno delo naše stranke bode le tedaj uspešno, ako se giblje v postavnem okviru, ako se vrši po določilih zakona, ako se poslužujemo vseh pravic, ki nam jih zakon daje na roko in ako se strogo 71 izogibljemo vsakega kršenja zakonitih predpisov.«(vir: Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 7. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1986) Učenci prebrano besedilo analizirajo: Ob katerem dogodku je nastalo pričujoče besedilo? Kaj je bil njegov namen? Ali danes stranke ob volitvah še sestavljajo podobna besedila? Kateri pogoji po mnenju avtorja lahko njegovi stranki zagotovijo zmago na volitvah? Ali bi danes ti trije pogoji zagotovili zmago stranki? 90

91 Prve slovenske politične stranke V 90. letih 19. stoletja so na Slovenskem nastale tri poglavitne politične stranke, ki so svoje politične in družbene nazore izrazile v svojih programih. 3. Poimenuj vse tri stranke in ob njih navedi, kateri politični tabor so zastopale. tabor: tabor: tabor: katoliški/klerikalni liberalni delavski 4. V preglednici so navedene značilnosti posameznih političnih strank. Z zeleno pobarvaj značilnosti stranke katoliškega tabora, z rdečo značilnosti stranke delavskega tabora in z modro značilnosti stranke liberalnega tabora. 72 Kako se je okrepilo politično delovanje Slovencev stranka: stranka: stranka: Katoliška narodna stranka Narodno napredna stranka Jugoslovanska Slovenska ljudska stranka socialdemokratska stranka ŽIVLJENJE V SKLADU S KATOLIŠKO VERO ZA KAPITALISTIČEN GOSPODARSKI RAZVOJ ZA BOLJŠI POLOŽAJ DELAVCEV DELAVCI KMETJE PODJETNIKI LIBERALIZEM SINDIKATI KREKOVE ZADRUGE Politični načrti Slovencev ob prelomu stoletja Ob koncu 19. stoletja se je med Slovenci začela širiti jugoslovanska misel misel o sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi narodi. 5. Viroma, ki navajata različne poglede na sodelovanje z jugoslovanskimi narodi, pripiši: a) kateremu programu pripadata in b) kako vidita povezovanje jugoslovanskih narodov. Pretežna masa slovenskega ljudstva je cesarju zvesta in stremi za veliko, mogočno monarhijo pod žezlom habsburške dinastije. Združitev jugoslovanskih dežel in pokrajin v tretje državnopravno telo v okviru monarhije je dinastična potreba Jugoslovani smatrajo za končni smoter svojega narodnopolitičnega stremljenja popolno narodno združitev vseh Jugoslovanov, ne glede na različnost imen, vere, pisave in dialektov ali jezikov Politični načrti Slovencev ob prelomu stoletja RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani raziščejo politično delovanje pisatelja Ivana Cankarja. Pri tem so pozorni na pripadnost stranki socialnih demokratov, njegovo javno nastopanje ter odnos avstroogrske oblasti do njegovih stališč. a) b) trializem avtonomija v okviru Avstro ogrske a) b) Preporodovci Združitev Južnih Slovanov v novi državi AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 108 (Jugoslovanska ideja) in značilnosti posameznih programov primerjajo v spodnji tabeli. Trializem Neoilirizem Preporodovci Odnos do Avstro-ogrske Odnos do drugih južnoslovanskih narodov Kdo je zagovarjal ta program Podpora med Slovenci Prve slovenske politične stranke BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci napišejo politični program, ki naj bi jim zagotovil zmago na parlamentarnih volitvah leta Pri tem morajo biti pozorni na to, kateremu narodu in družbenemu sloju bodo svoj program predstavili. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletne strani slovenskih političnih strank, na primer SLS ( in SDS ( V rubriki O stranki/ Zgodovina lahko izvedo več o ustanovitvi teh strank, njihovih voditeljih in programih. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere (ali pa pripravi na fotokopiji) besedilo iz predavanja Ivana Cankarja Slovenci in Jugoslovani, ki ga je imel 12. aprila 1913 v Ljubljani in zaradi katerega je bil za teden dni obsojen na zapor:»poglavitna naloga, ki je prisvojena nam Slovencem ob reševanju jugoslovanskega problema, je le-ta: uveljavimo svoje jugoslovanstvo za zdaj le v toliko, da se vsi skupaj, kolikor nas je, naučimo na izust stari srbohrvaški rek: Uzdaj se u se i u svoje kljuse! Toliko bodo priznali tudi gotovo tudi najbolj hripavi Ilirci: ako pride kdaj do političnega združenja jugoslovanskih narodov in ne samo moja vroča želja je, temveč tudi moje trdno prepričanje, da do tega združenja res pride tedaj se to ne more izvršiti drugače, kakor da se združijo enakopravni in enakovredni narodi.«(vir: Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 7. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1986) Učenci prebrano besedilo analizirajo: Ali je Cankar podpiral jugoslovansko misel? Kakšno združitev Južnih Slovanov je zagovarjal? Proti komu je ostro nastopil? Zakaj, meniš? 91

92 Uspehi slovenskega naroda na prelomu 19. stoletja UČNI CILJI: Učenec: zna razložiti, zakaj so naraščale napetosti med Slovenci na eni strani ter Nemci in Italijani na drugi, ovrednoti pomen uveljavljanja slovenščine v kulturi in znanosti, pozna položaj (vlogo) slovenščine v posameznih deželah, pozna načine uveljavljanja žensk v javnosti, zna našteti najvidnejše slovenske znanstvenike ter inovatorje na prelomu 19./20. stoletja. Uspehi slovenskega naroda na prelomu 19. stoletja Izboljšal se je položaj slovenskega naroda Širjenje parlamentarne demokracije je omogočilo uveljavitev slovenščine v šolah in uradih. 1. Z naraščajočo samozavestjo Slovencev se je pri Nemcih in Italijanih pojavil občutek ogroženosti njihovih interesov. A. V katerih slovenskih deželah je živelo največ Nemcev? na Koroškem in Štajerskem B. Kako so se organizirali Nemci v slovenskih deželah? Ustanavljali so nemške organizacije, nemške hiše... Na prelomu 19. stoletja se je slovenski narod oblikoval v razvit narod s knjižnim jezikom, z močno kulturno tradicijo in umetnostjo, ki je sledila evropskim tokovom. Uspešno uveljavljanje Slovencev je povzročilo povečan pritisk Nemcev in Italijanov. Na prelomu 19. stoletja se je slovenski narod oblikoval v razvit narod s knjižnim jezikom, z močno kulturno tradicijo in umetnostjo, ki je sledila evropskim tokovom. Uspešno uveljavljanje Slovencev je povzročilo povečan pritisk Nemcev in Italijanov. Nemci so ustanavljali»nemške hiše«, ki so bile središča zbiranja nemških društev in kulturnih prireditev. Nemški domovi so nastali v Celju (na sliki), Mariboru, Ljubljani (Kazina), na Ptuju Zakaj je bilo pomembno širjenje šol na Slovenskem Širjenje šol in dober šolski sistem sta vplivala na uspehe slovenskega naroda v 19. stoletju. 2. Oglej si zemljevid razširjenosti slovenskih šol in reši nalogo. Izboljšal se je položaj slovenskega naroda UČNA MOTIVACIJA: zvočna demonstracija in metoda razgovora Učitelj učencem predvaja odlomek glasbenega dela skladatelja Benjamina Ipavca ( ), na primer katerega od valčkov ali pa Prešernovo Zdravljico. V razgovoru z učenci ponovi, kar so se naučili o političnem dogajanju v drugi polovici 19. stoletja. A. S črno barvo obkroži štiri mesta, kjer je bilo največ osnovnih šol. B. Z rdečo barvo obkroži štiri mesta, kjer je bilo največ obrtnih nadaljevalnih šol. C. V kateri slovenski deželi je bilo največ šol? Na Kranjskem in Goriškem. 73 KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učence pozove k razmisleku: Zakaj je prišlo do največjih napetosti ravno na Štajerskem? Ali bi bilo mogoče preprečiti napetosti med Slovenci in Nemci. Učenci svoje mnenje utemeljijo s tehtnimi argumenti. Ali je danes med Avstrijci še prisotno mnenje, da so več vredni od Slovencev? 92 AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (tabelo) Učitelj učencem na prosojnici ali fotokopiji pripravi spodnjo tabelo, ki prikazuje sestavo prebivalstva mesta Celje. (vir: Janez Cvirn, Boj za Celje, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 1988) Celje-mesto Skupaj vseh prebivalcev Nemci Slovenci Učenci tabelo analizirajo: Kako veliko mesto je bilo Celje? Kolikšen je bil delež slovenskega prebivalstva? Ali je delež katerega prebivalstva sprva naraščal? Kdaj je začel bolj naraščati delež slovenskega prebivalstva? Zakaj je bilo pomembno širjenje šol na Slovenskem AKTUALNO Učenci na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport poiščejo: podatek, koliko osnovnih in srednjih šol deluje danes v Sloveniji, podatek, koliko učencev obiskuje osnovne in srednje šole. Pridobljene podatke primerjajo z podatki na zemljevidu v delovnem zvezku na strani 73. Kaj lahko ugotovijo?

93 Uspehi slovenskega naroda na prelomu 19. stoletja Č. Zakaj je bilo za Slovence pomembno širjenje šol? Slovenci so dobili možnost za boljši poklic. Izobraženi Slovenci so bili jedro narodno zavednega meščanstva. D. Zakaj je izobrazba pomembna danes? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo rubriko Ali veš? v učbeniku na strani 110 in jo analizirajo: Kaj lahko sklepamo o položaju žensk na Slovenskem? Kaj lahko sklepamo o možnostih za izobraževanje za ženske? Omogoča pridobiti boljši in bolje plačani poklic. E. Ali so Slovenci dobili svojo univerzo pred prvo svetovno vojno? Ne, temveč šele leta V drugi polovici 19. stoletja so se začele v slovenski javnosti uveljavljati tudi ženske. Dopolni besedilo. Ženske na Slovenskem so bile na začetku 19. stoletja predvsem gospodinje. V javnosti so se prve uveljavile delavke, znane so bile na primer»cigaretarice«iz Tobačne tovarne v Ljubljani. Izobražene ženske so se sprva zaposlovale kot učiteljice. Pozneje so se mnoge uveljavile kot pisateljice (na primer Zofka Kvedrova), pesnice in slikarke. Ženske so na začetku 20. stoletja začele ustanavljati svoja društva. Mnoge so delovale kot zavzete podpornice političnih strank. pisateljice delavke učiteljice gospodinje društva Uspehi slovenske znanosti na prelomu stoletja Na prelomu stoletja je slovenska znanost zelo napredovala. Slovenski znanstveniki so večinoma delovali v tujini. 4. Delovanje slovenskih znanstvenikov in izumiteljev je pripomoglo k razvoju evropske znanosti. Poveži njihova imena s področjem znanosti oziroma tehnike, na katerem so delovali. Anton Codelli fizika Janez Puh (Puch) kemija Edvard Rusjan radiotehnika Fritz Pregl letalstvo Jožef Stefan motorna kolesa Uspehi slovenske znanosti na prelomu stoletja AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v učbeniku Uspehi slovenske znanosti na prelomu stoletja (111). Poglavitna dejstva o napredku kulture oblikujejo v miselni vzorec. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani Narodne galerije si lahko učenci v rubriki Stalni zbirki/umetniki na Slovenskem/Slovenska moderna ogledajo likovna dela slikarjev slovenske moderne, ki jih hrani ta galerija: Koliko slik Ivana Groharja hrani galerija? Kakšno pokrajino te slike prikazujejo? Slika Mateja Sternena števila 1. Rdeči parazol prikazuje damo. Opiši njeno obleko? Kaj je bil parazol? RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani ugotovijo, kdo in zakaj podeljuje nagrado Maksa Fabianija. 74 VEČ O Jožefa Stefana, ki se je rodil na ozemlju današnje Avstrije in deloval na Dunaju, večina tujih virov ga navaja kot avstrijskega fizika. Stefanov zakon je edini fizikalni zakon, ki se imenuje po kakšnem Slovencu. Jožef Štefan je znanstvenik, ki je odkril enega temeljnih naravnih zakonov. Leta 1879 je namreč ugotovil, da je količina toplote pri sevanju premosorazmerna s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. Stefanov vstop v fiziko je bil izjemno prodoren. Star samo 22 let je postal srednješolski profesor (1857), naslednje leto je doktoriral in s 25 leti postal dopisni član akademije znanosti. Star komaj 28 let je postal univerzitetni profesor, s 30 leti pa je bilo njegovo znanstveno delo že tudi mednarodno tako priznano, da je leta 1865 postal redni član znanstvene akademije in ravnatelj fizikalnega inštituta. Umrl je za kapjo leta 1893, na višku svoje ustvarjalnosti. Na matematika, fizika in pesnika smo Slovenci zelo ponosni. Po njem se imenuje tudi največja slovenska raziskovalna ustanova Inštitut Jožef Štefan. Zakaj Jožefa Štefana večina virov navaja kot avstrijskega znanstvenika? Kakšne naloge opravlja Inštitut Jožef Štefan? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani si lahko učeni najdejo podatke o tem izumitelju. Lastnik katerih patentov je Janez Puh? Kako uspešna je bila njegova tovarna? S čim se ukvarja Društvo rojaka Janeza Puha? Kater eksponate hrani Puhov muzej v Sakušaku? 93

94 BELEŽKE 94

95 Zakaj je propadel rimski imperij PONOVIMO PREDMARČNA DOBA REVOLUCIJA 1848 narodnih idej 1. ZAHTEVE KMETOV odprava fevdalizma (fevdalnih obveznosti) policijski nadzor cenzura tiska 2. ZAHTEVE MEŠČANSTVA politične pravice, ustava 3. ZEDINJENA SLOVENIJA prvi politični program Slovencev: zahteve po političnih in narodnih pravicah PRVA POLOVICA 19. STOLETJA SLOVENSKE DEŽELE V 19. STOLETJU DRUGA POLOVICA 19. STOLETJA RAZMAH POLITIČNEGA DELOVANJA V 60. LETIH ČITALNICE kje v mestih kdaj 60. leta 19. stol kdo se je udeleževal dogodkov meščani kaj se je dogajalo koncerti, igre, recitacije... TABORI kje na podeželju kdaj 60. leta 19. stol. kdo se je udeleževal dogodkov kmetje kaj se je dogajalo zborovanja, na katerih so govorili politično aktivni Slovenci 1. preganjanje liberalno- POLITIČNE STRANKE 1. katoliški tabor ime stranke SLS volivci kmetje, malomeščanstvo 2. liberalni tabor ime stranke NNS volivci meščani, podjetniki 3. delavski tabor ime stranke NNS volivci delavci 4. Jugoslovanska misel ideja, da bi se Slovani v Avstro-ogrski povezali zdrugimi južnoslovanskimi narodi 75 95

96 Zakaj je propadel rimski imperij PONOVIMO DUNAJSKI KONGRES IN SVETA ALIANSA 1. NAMEN KONGRESA V Evropi vzpostaviti trajen mir in obnoviti stari red. 2. OZEMELJSKE SPREMEMBE Avstrija, Rusija in Prusija povečajo ozemlje. 3. NAMEN SVETE ALIANSE Zatirati napredne ideje in gibanja. 4. NEUSPEŠNOST SVETA ALIANSE Ni uspela preprečiti liberalna in nacionalna gibanja. VZPON MEŠČANSTVA IN Na zemljevidu: - z rdečo barvo pobarvaj države, v katerih so meščani leta 1848 zahtevali politično svobodo, - z modro barvo pobarvaj države, v katerih so narodi leta 1848 zahtevali enakopravnost, - z zeleno barvo pobarvaj države, v katerih so se leta 1848 pomešale zahteve po politični svobodi in enakopravnosti narodov. LETO REVOLUCIJ

97 PONOVIMO REVOLUCIJA 1848 politična svoboda (volilna pravica, delitev oblasti, ustava...) REVOLUCIONARNE ZAHTEVE MEŠČANSTVA gospodarska svoboda (svoboda trgovanja, odprava omejitev...) zahteve po lastni državi (Italijani, Nemci) POMLAD NARODOV zahteva po avtonomiji znotraj obstoječe države (Madžari, Hrvati, Slovenci...) UTRJEVANJE DEMOKRACIJE NASTANEK NOVIH DRŽAV Država ržž Leto nastankaa Glavno m Glavno mesto esto Nemško cesarstvo 1871 Berlin Avstro-Ogrska 1867 Dunaj + Budimpešta kraljevina Italija 1861 Rim UTRJEVANJE DEMOKRACIJE 1. vloga g parlamenta p se krepi 2. vvo volilna olilna pra pravica širi (vsi moški) 3. politič političn čne ččn n straan anke k konzervativne, liberalne, delavske 4. pravice p ženskk se širijo: do izobraževanja, dedovanja 97

98 Evropa in svet v 19. Stoletju: tehnična revolucija in industrializacija 103 Kaj je bilo značilno za zgodnji kapitalizem 104 Kdaj se je v Evropi začela industrijska revolucija 106 Kako se je industrializacija razširila po svetu 108 Kako je industrijska revolucija spremenila življenje ljudi 110 Kako je imperializem spremenil podobo sveta 112 Kdaj se je industrijska revolucija pojavila na Slovenskem 114 Kako je industrijski razvoj vplival na slovenske dežele 120 Prve kapitalistične velesile 121 Izumi, ki so spremenili življenje ljudi 122 Življenje v 19. stoletju 124 Kako je potekal boj za pravice delavcev in žensk 125 Kultura in umetnost v 19. stoletju 98 UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, Charles in Mary Beard, Zgodovina Združenih držav Amerike, DZS, Ljubljana, Jean Paul Bled, Franc Jožef, Mladinska knjiga, Ljubljana, Edward de Bono, Heureka: ilustrirana zgodovina izumov, Mladinska knjiga, Ljubljana, Fernand Braudel, Strukture vsakdanjega življenja: mogoče in nemogoče, II, ŠKUC, Ljubljana, Bill Bryson, Kratka zgodovina skoraj vsega, Mladinska knjiga, Ljubljana, Alan Bullock, Zgodovina: od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, Pierre Courthion, Impresionisti, Didakta, Radovljica, Janez Cvirn, Boj za Celje: politična orientacija celjskega nemštva , Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, Janez Cvirn, Andrej Studen, Ko vihar dirjajo hlaponi. K socialni in kulturni zgodovini Enciklopedija Slovenije (ustrezni pojmi), Mladinska knjiga, Ljubljana, Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, Marjan Drnovšek, Usodna privlačnost Amerike, Nova revija, Ljubljana, Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 7. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zv., DZS, Ljubljana, Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, II. Zv., Družbena razmerja in gibanja, DZS, Ljubljana, Stane Granda, Puh, Ptujski muzej, Ptuj, Igor Grdina, Ipavci, Založba ZRC, Ljubljana, Igor Grdina, Vladarji, lakaji in bohemi, Studia humanitatis, Ljubljana, Mary Hollingsworth, Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, Ljubljana, Ivan Hribar, Moji spomini, Slovenska matica, Ljubljana, Andrea Iannaccone, Ivano Palmieri, Devetnajsto stoletje; Začetek dvajsetega stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998, Zbirka Človek in čas 9). Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, Valentin Inzko, Zgodovina Slovencev: do leta 1918, Družba sv. Mohorja, Celovec, Izumi, Pomurska založba, Murska sobota, Janez Juhant, Krekovo berilo, Mohorjeva družba, Celje, Josip Jurčič, Spomini starega Slovenca, DZS, Ljubljana, Janez Kajzer, S tramovi podprto mesto, Mladinska knjiga, Ljubljana, Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, Charles Moraze, Zgodovina človeštva: 19. Stoletje, DZS, Ljubljana Lewis Mumford, Mesto v zgodovini, 2, DZS, Ljubljana, Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij, DZS, Ljubljana, Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993.

99 Evropa in svet v 19. stoletju Walter Pohl, Habsburžani: zgodovina evropske rodbine, Mladinska knjiga, Alenka Puhar, Prvotno besedilo življenja, Studia Humanitatis, Ljubljana, Razvoj turizma: zbornik referatov, 28. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, Denis Richards, An Illustrated History of Modern Europe: , 7 izd., Longman, Harlow, Sandi Sitar, Edvard Rusjan, Partizanska knjiga, Ljubljana, Slikarstvo in kiparstvo od 13. do 20. stoletja: vodnik, Narodna galerija, Ljubljana, Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, Slovenija : iskanje lastne poti: znanstveno posvetovanje, Narodni dom, Pokrajinski muzej, Maribor, Slovenska kronika XIX. stoletja, , Nova revija, Ljubljana, Slovenska kronika XIX. stoletja, , Nova revija, Ljubljana, Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, Andrej Studen, Stanovati v Ljubljani: socialnozgodovinski oris stanovanjske kulture Ljubljančanov pred prvo svetovno vojno, IHS, Ljubljana, Jože Šorn, Začetki industrije na Slovenskem, Založba Obzorja, Maribor, Fran Šuklje, Iz mojih spominov, Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana, A. J. P. Taylor, Habsburška monarhija , DZS, Ljubljana, To in ono o meščanstvu (več avtorjev), Pokrajinski muzej, Celje, Henrik Tuma, Pisma: osebnosti in dogodki , Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Ljubljana, Marta Verginella, Družina v Dolini pri Trsu v 19. stoletju, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, Josip Vošnjak, Spomini, Slovenska matica, Ljubljana, Zastave vihrajo: spominski dnevi in praznovanja na Slovenskem od sredine 19. stoletja do danes, Modrijan, Ljubljana, Stanley in Livingston, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995, Zbirka Veliki raziskovalci. Zgodovina človeštva: 5. knjiga (Devetnajsto stoletje), DZS, Ljubljana, Zgodovina 2: velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, Zgodovina v slikah, knjiga 15: , DZS, Ljubljana, Ženske skozi zgodovino: zbornik referatov, 32. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, Edward de Bono, Heureka: ilustrirana zgodovina izumov, Mladinska knjiga, Ljubljana, železnice v 19. stoletju, Radio Slovenija, III. program, Ljubljana Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zv., DZS, Ljubljana, Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, II. Zv., Družbena razmerja in gibanja, DZS, Ljubljana, Mary Hollingsworth, Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, Ljubljana, Izumi, Pomurska založba, Murska sobota, Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij, DZS, Ljubljana, Slikarstvo in kiparstvo od 13. do 20. stoletja: vodnik, Narodna galerija, Ljubljana, France Stele, Slovenski impresionisti, DZS, Ljubljana, To in ono o meščanstvu (več avtorjev), Pokrajinski muzej, Celje, Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, LITERATURA ZA UČENCE Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, Lionel Bender, Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994 (Zbirka Svet okrog nas). Pam Brown, Florence Nightingale, Mohorjeva družba, Celje, Alan Bullock, Zgodovina: od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, Benjamin Capps, Indijanci, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1974, Zbirka Resnična zgodovina divjega zahoda. Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, William Forbis, Kavboji, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1974, Zbirka Resnična zgodovina divjega zahoda. Neil Grant, Veliki svetovni atlas odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, Andrea Iannaccone, Ivano Palmieri, Devetnajsto stoletje; Začetek dvajsetega stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998, (Zbirka Človek in čas; 9). Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, Miki Muster, Rdeči kanjon (strip), Delo, Ljubljana, Miki Muster, Šerif (strip), Delo, Ljubljana, Michael Pollard, Maria Montessori, Mohorjeva družba, Celje, Bogdan Sajovic, Smuk skozi slovensko zgodovino, Mohorjeva družba, Celje, Sandi Sitar, Sto pričevanj o slovenski zgodovini, Prešernova družba, Ljubljana, Spremenili so svet, Mladinska knjiga, Ljubljana, Mike Stotter, Najlepša knjiga o Divjem zahodu, Učila, Tržič, Vera Šenica Pavletič, Skrivnosti zmajevega mesta, Mladinska knjiga, Ljubljana, Paul Trachtman, Revolveraši, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1975, (Zbirka Resnična zgodovina divjega zahoda). Clint Twist, Stanley in Livingston, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995, zbirka Veliki raziskovalci). Evelina Umek, Sprehodi z baronom, Mladika, Trst, Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, Brigitte Mazohl Wallnig, Tisoč let Avstrije, Mohorjeva družba, Celovec, Philip Wilkinson, Najlepša knjiga o raziskovalcih, Učila, Tržič, Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, Znanost za otroke in mladino: CD Enciklopedija, DZS, Ljubljana, Marjeta Zorec, Utrinki iz slovenske zgodovine: od revolucionarnega leta 1848 do konca prev svetovne vojne, Karantanija, Ljubljana,

100 Evropa in svet v 19. stoletju 100 LEPOSLOVJE Jane Austen, Prevzetnost in pristranost, Cankarjeva založba, Ljubljana, Charlotte Brönte, Sirota iz Lowooda; Jane Eyre, Pomurska založba, Murska založba, Ivan Cankar, Hiša Marije Pomočnice, DZS, Ljubljana, Ivan Cankar, Hlapci, DZS, Ljubljana, Ivan Cankar, Hlapec Jernej in njegova pravica, Mladinska knjiga, Ljubljana, Ivan Cankar, Dela 5 (Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Za narodov blagor), Mladinska knjiga, Ljubljana, Ivan Cankar, Martin Kačur, DZS, Ljubljana, Ivan Cankar, Moje življenje, Karantanija, Ljubljana, Ivan Cankar, Na klancu, DZS, Ljubljana, Eve Curie, Pierre in Marie Curie, Obzorja, Maribor, Fran Erjavec, Zbrano delo, Med Savo in Dravo, Mladinska knjiga, Ljubljana, John Galsworthy, Saga o Forsytih, Mladinska knjiga, Ljubljana, Heinrich Gemkow, Friedrich Engels (biografija), DZS, Ljubljana, Maksim Gorkij, Mati, Mladinska knjiga, Fran Govekar, V krvi, Mladinska knjiga, Ljubljana, Rudolf Harms: Robert Koch: zdravnik in raziskovalec (biografija) DZS, Simon Jenko, Jeprški učitelj, Dolenc, Ljubljana, Josip Jurčič, Deseti brat, Karantanija, Ljubljana, Josip Jurčič, Sosedov sin, Mladinska knjiga, Ljubljana, Josip Jurčič, Jurčičeva kratka proza (Telečja pečenka), Mladinska knjiga, Ljubljana, Janko Kersnik, Kmetske slike, Karantanija, Ljubljana, Janko Kersnik, Jara gospoda, Učila International, Tržič, Alojz Kraigher, Kontrolor Škrobar, DZS, Ljubljana, Fran Levstik, Popotovanje iz Litije do Čateža, Mladinska knjiga, Ljubljana, Janez Mencinger, Moja hoja na Triglav, Karantanija, Ljubljana, Alojz Rebula, Duh Velikih jezer: lik Ireneja Friderika Barage, Celje, Mohorjeva družba, Fran Saleški Finžgar, Gostač Matevž, DZS, Ljubljana, Fran Saleški Finžgar, Iz modernega sveta, Mohorjeva družba, Celje, Fran Saleški Finžgar, Prerokovana, Prešernova družba, Ljubljana, Irving Stone, Darwin, Obzorja, Maribor, Mihail Šolohov, Tihi Don, Cankarjeva založba, Ljubljana, Josip Stritar, Sodnikovi, Mihelač, Ljubljana, Ivan Tavčar, Cvetje v jeseni, Mladinska knjiga, Ljubljana, Ivan Tavčar, Med gorami (Slike z loškega pogorja), Mladinska knjiga, Ljubljana, Janez Trdina, Moje življenje, Karantanija, Ljubljana, Leon Vončina, Friderik Baraga, Celovec, Mohorjeva družba, Emile Zola, Germinal, Cankarjeva založba, Ljubljana, MLADINSKA KNJIŽEVNOST Harriet Beecher Stowe, Koča strica Toma ali življenje črncev v suženjskih državah Amerike, Mladinska knjiga, Ljubljana, France Bevk, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Tatič, Mladinska knjiga, Ljubljana, dela Deana Blackmoora (o Davyju Crockettu) James Oliver Curwood, Lov za zakladom, Karantanija, Ljubljana, dela Jacka Londona dela Karla Maya dela Marka Twaina Henry Rider Haggard, Salomonovi rudniki, Mladinska knjiga, Ljubljana, Rudyard Kipling, Knjiga o džungli, Mladinska knjiga, Ljubljana, Fran Milčinski, Ptički brez gnezda, Karantanija, Ljubljana, Mary Pope Osborne, Zvečer na Titanicu, Grlica, Ljubljana, Henrik Sienkiewicz, V puščavi in goščavi I-II, Mladinska knjiga, Ljubljana, Johanna Spyri, Heidi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997, Zbirka Ilustrirani klasiki. dela Julesa Verna (Petdeset tisoč milj pod morjem, V 80 dneh okoli sveta, Otroka kapitana Granta ) Liselotte Welskopf Heinrich: Harka (več knjig) Zbirka Časovni stroj, Mladinska knjiga FILMI (IZBOR) Bandidas, r. Joachim Roenning, Espen Sandberg, ZDA, (vestern) Čas nedolžnosti, r. Martin Scorsese, ZDA, Far and Away, r. Ron Howard, ZDA, Howardov kot, r. James Ivory, VB, Klavir, r. Jane Champion, ZDA, Moulin Rouge, r. Baz Luhrmann, ZDA, Na sledi pračloveka, r. Regis Wargnier, Koprodukcija, Neoproščeno, r. Clint Eastwood, ZDA, (vestern) Pleše z volkovi, r. Kevin Costner, ZDA, (vestern) Poslednji samuraj, r. Edward Zwick, ZDA, Rdeči znak za hrabrost, r. John Hudson, ZDA, 1951 (ameriška državljanska vojna). Soba z razgledom, r. James Ivory, VB, Sommersby, r. Jon Amiel, ZDA, Tasogare Seibei, r. Yoji Yamada, Japonska, 2002 (samuraji v 19. stoletju).

101 Evropa in svet v 19. Stoletju Titanik, r. James Cammeron, ZDA, Točno opoldne, r. Fred Zinnermann, ZDA, 1952 (vestern) Tolpe New Yorka, r. Martin Scorsese, ZDA, Tombstone, r. George P. Cosmatos, ZDA, (vestern) Ustrelil sem Jesseja Jamesa, r. Samuel Fuller, ZDA, Č/B V vrtincu, r. Victor Fleming, ZDA, Wild, Wild West, r. Barry Sonnenfeld, ZDA, Byron, r. Julijan Farino, VB, Opomba: film je primernejši za učitelje. Camille Claudel, r. Bruno Nuytten, Francija, 1998 (o kiparju Rodinu). Chopin - osamljena ljubezen, r. Antczak Jerzy, Poljska, Izumitelj (originalni naslov Steam Boy; animirani film), r. Katsuhiro Ôtomo, Japonska, 2004 (zgodba o družini izumiteljev uporabe pare iz Manchestra sredi 19. stoletja). Jara gospoda, r. Bojan Stupica, TV Ljubljana, 1953 (drama). Legenda o Zorru, r. Martin Campbell, ZDA, Nesrečniki (Les Miserables), r. Bille Augus, ZDA, Oliver Twist, r. Roman Polanski, ZDA, Prepovedana ljubezen Franza Liszta (Song Without End), r. Charle Vidor, George Cukor, ZDA, SLOVENSKI FILMI Cvetje v jeseni, r. Matjaž Klopčič, Vesna in RTV Ljubljana, Deseti brat, r. Vojko Duletič, Viba film, Idealist, r. Igor Pretnar, Viba, Iskanja, r. Matjaž Klopčič, Viba, Ljubezen nam je vsem v pogubo, r. Jože Gale, Viba & RTV Ljubljana, Na klancu, r. Vojko Duletič, Vesna, Pastirci, r. France Štiglic, Viba, Povest o dobrih ljudeh, r. France Štiglic, Viba, Samorastniki, r. Igor Pretnar, Triglav, Strah, r. Matjaž Klopčič, Viba, Veselo gustivanje, r. France Štiglic, Viba, DOKUMENTARNI FILMI Kronika 20. stoletja: in , Mladinska knjiga, Ljubljana. Množično izseljevanje Slovencev v Združene države Amerike (VHS kaseta), ZRSŠ, Ljubljana, Rojstvo prestolnice, r. Vesna Emerji, Jure Pervanja, Profi Light Entertainment, Ljubljana, (Serija šestih izobraževalno-dokumentarnih oddaj, za obravnavano obdobje primerni: Ljubljana v dobi industrializacije) Sprehod z baronom in drugimi imenitnimi Slovenci, r. Zoran Lasič, TV Slovenija, Industrijska revolucija v Angliji, Videofon, Blejska dobrava, Izgubljena formula Janeza Puharja, r. Pavel Grzinčič, TV Slovenija, Slovenski impresionisti, r. Mirč Kragelj, TV Slovenija, [19--?] SPLETNE STRANI: a) slovenska zgodovina Zemljevid, ki omogoča tudi virtualni ogled slovenskih muzejev. / (za razvoj železarstva in industrije na Kranjskem) b) evropska politična zgodovina Na tej strani je množica zabavnih portretov pomembnih mož 19. stoletja z naslovnic revije Vainity Fair Na tej strani so opisana zanimiva obdobja avstralske zgodovine 19. stoletja. (slikovni pregled razvoja ZDA (Detroit) c) zgodovina ZDA (ameriška državljanska vojna) (o gibanjih za državljanske pravice v ZDA) (vse o zgodovini ZDA) č) industrijska revolucija in družbene razmere (vse o zgodovini koles) (zgodovina fotografije) Za pripravo učnih gradiv za učitelje je na tem naslovu veliko risb iz časa industrijske revolucije. Na tej strani so razno razni izumi 19. stoletja. (za učitelje in učence, nanaša se na industrializacijo in vlogo žensk) (več kvizov o pomenu žensk v 19. stoletju) (kvizi za pripravo učne ure) (Mednarodni muzej žensk) (o Julesu Cheretu, ki je pariško lepo dobo upodabljal na plakatih) 101

102 Evropa in svet v 19. stoletju UČILA: Atlasi Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, Zgoščenke Encarta, Microsoft, Rudarjenje v Zagorju [avtor Roman Rozina] : interaktivna multimedijska predstavitev 250-letnega rudarjenja v zagorski dolini, Multima, Kisovec, 1999 Klasična (filmska) predstavitev zgodovine rudarstva s spremnimi dejavnostmi, na primer železnica, apnarstvo, steklarstvo, delavske kolonije, zadruge, konzum Zgodovina železarstva in rudarstva Jesenice [avtor Irena Lačen Benedičič], Gornjesavski muzej, Jesenice, Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, Zgoščenke Dr. France Prešeren: jezični dohtar [avtor Vincetič Milan], Creativ Plus, Maribor, Animirani CD-ROM je zasnovan tako, da nam Jezični dohtar opisuje najpomembnejše dogodke svojega življenja, obenem pa nam predstavi dela, ki so nastala v posameznem obdobju. Jezični dohtar se z nami neprestano pogovarja, tako da nam postavlja vprašanja, povezana z obravnavano vsebino. Ob pravilnem odgovoru nas nagradi s figami. Zgoščenka vključuje glasbeno podlago in govorjeno besedo, podprto s fotografijami, ki prikazujejo zanimive podrobnosti iz Prešernovega življenja Encarta, Microsoft, Rudarjenje v Zagorju [avtor Roman Rozina] : interaktivna multimedijska predstavitev 250-letnega rudarjenja v zagorski dolini, Multima, Kisovec, 1999 Klasična (filmska) predstavitev zgodovine rudarstva s spremnimi dejavnostmi, na primer železnica, apnarstvo, steklarstvo, delavske kolonije, zadruge, konzum Zgodovina železarstva in rudarstva Jesenice [avtor Irena Lačen Benedičič], Gornjesavski muzej, Jesenice, Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, METODIČNI PRIROČNIKI: Vilma Brodnik, Marjan Drnovšek, Množično izseljevanje Slovencev v ZDA: priročnik za učitelje, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana Dominique Chansel, Europe on-screen cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, Paul Ginnis, Učitelj sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Kdaj več glav več ve, DZS, Ljubljana, Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, Danijela Trškan, Metoda dela z besedili pri pouku zgodovine, Zgodovina v šoli, letnik IX, št. 3 4, Danijela Trškan, Metoda dela s slikovnim gradivom pri pouku zgodovine, Zgodovina v šoli, letnik X, št. 1, Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. revija Primary Teaching, Historical Association, London. revija, History Teaching, Historical Association, London. (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) (primeri učnih ur) (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) (viri in ideje za poučevanje) MEDPREDMETNE POVEZAVE Geografija, tehnika in tehnologija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, zgodovina umetnosti, slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika, državljanska kultura. 102

103 Kaj je bilo značilno za zgodnji kapitalizem Kaj je bilo značilno za zgodnji kapitalizem Temelji kapitalistične miselnosti Kapitalizem je še danes svetovni gospodarski sistem, ki povezuje vse države sveta. V Evropi se je v novem veku uveljavil nov gospodarski sistem, ki ga imenujemo kapitalizem. Njegov vzpon je vplival na razmah svetovne trgovine, ki je omogočila nastanek svetovnih kolonialnih imperijev. 1. Kapitalizem je gospodarski sistem, ki temelji na zasebni lastnini in vlaganju denarnih vlog v proizvodnjo. Pojasni temeljne pojme kapitalizma: KAPITALISTI lastniki denarnih vlog, tovarn UČNI CILJI: Učenec: pojasni kapitalistično ureditev, opiše potek svetovnega gospodarskega trikotnika, primerja gospodarske dejavnosti med razvitimi in nerazvitimi deli sveta. KAPITAL DELNICE DELNIŠKE DRUŽBE denar, ki se vlaga v kapitalistično proizvodnjo lastništvo družbe, ki se izkazuje s potrdilom; z delnicami se trguje na borzah velike družbe, ki imajo veliko lastnikov in izdajajo delnice 2. Razmah industrijske revolucije v 19. stoletju je spodbudil liberalni kapitalizem. Navedi značilnosti liberalnega kapitalizma. Temelj gospodarstva je prosti trg, ki ga oblikujeta ponudba in povpraševanje. Cene izdelkov se oblikujejo na prostem trgu. O plačah delavcev odločajo lastniki kapitala. Svetovni gospodarski trikotnik Z gospodarskim povezovanjem različnih celin se je v 18. stoletju pospešila izmenjava blaga. 3. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 117. A. Izpiši blago, ki so ga trgovci izvažali iz Evrope. kovinski in tekstilni izdelki, okrasje, orožje B. Izpiši blago, ki so ga trgovci sužnji izvažali iz Afrike. C. Izpiši blago, ki so ga trgovci sladkor, tobak, bombaž, kakav, krzno izvažali iz Amerike. 4. Kateri evropski sili sta v 18. stoletju obvladovali svetovno trikotno trgovino? Obkroži njuni imeni. NIZOZEMSKA NEMČIJA VELIKA BRITANIJA FRANCIJA

104 Kdaj se je v Evropi začela industrijska revolucija UČNI CILJI: Učenec: navede dejavnike, ki so vplivali na razvoj industrijske revolucije v Veliki Britaniji, opredeli pojem industrijska revolucija, navede glavne izume prve industrijske revolucije in ovrednotiti njihov pomen, primerja promet pred in po uvedbi parnega stroja, ovrednoti vlogo železnice za razvoj, ovrednoti pomen izumov za zaposlovanje in razvoj, navede glavne izume druge industrijske revolucije in ovrednoti njihov pomen, razlikuje pomen in uporabnost strojev v proizvodnji nekoč in danes. Zakaj najprej ravno v Angliji UČNA MOTIVACIJA: slikovna ali zvočna demonstracija Učitelj učencem za uvodno motivacijo zavrti 5 7 minutni odlomek iz prve zvočne risanke Walta Disneya Parnik Willie (Steamboat Willie). Ali pa učencem predvaja melodijo na temo vlaki, lokomotive BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci sestavijo kratko prošnjo za sprejem na delo v tovarno. Vključijo starost, veščine, izkušnje Na primer:»velecenjeni gospod Fidelis Terpinc! Sem fant zdrav in že skoraj deset let star. Ime mi je Franc, kot očetu, pišem se tudi kot on, Volk in če ga poznate veste, da je vesten in dober delavec vašega industrijskega obrata. Slišal sem že od mnogih, da imate posluha in potrebo po novih močeh v papirnici, zato sem se odločil prijaviti se za službo. Dela se ne ustrašim, pripravljen sem delati vse po vrsti. Vaš Franc Volk, Šent Peter 13.«Prvi stroji BODIMO USTVARJALNI: metoda razgovora Učitelj učencem zastavi naslednja vprašanja: Kdo je izumil parni stroj? George Stephenson/Jehtro Tull/ James Watt Konec 18. stoletja se je v Veliki Britaniji začela industrijska revolucija. Na njen začetek so vplivali izumi, ki so spremenili proizvodnjo dobrin in promet. Kdaj se je v Evropi začela industrijska revolucija Zakaj najprej ravno v Veliki Britaniji Na začetek industrijske revolucije v Veliki Britaniji je vplivalo več dejavnikov. 1. Kateri dejavniki so vplivali na to, da se je industrijska revolucija začela v Veliki Britaniji? Obkroži jih. agrarna revolucija evolucijska teorija politična stabilnost trgovina vdanost kralju bogata nahajališča premoga največja država v Evropi 2. Pri vsaki ilustraciji zapiši, kateri dejavnik, ključen za začetek industrijske revolucije, prikazuje. premog, železova ruda delovna sila kapital Prvi stroji Osemnajsto in devetnajsto stoletje je bilo polno novosti in izumov. 3. V preglednici so najpomembnejši prvi izumi industrijske revolucije. A Navedenim izumom dopiši izumitelje. Pojasni, kako so te iznajdbe vplivale na industrijsko revolucijo. čas izum izumitelj pomen 1765 PREDILNI STROJ 1803 PARNI STROJ 1814 PRVA LOKOMOTIVA James Hargreaves James Watt George Stephenson En delavec lahko v istem času naredi več preje. Stroj je nadomestil delo človeških rok, živali in vodnih mlinov. Omogoči hitrejše in cenejše potovanje. B. Obkroži ime izuma, ki je postal simbol industrijske revolucije v prvi polovici 19. stoletja. Pojasni, zakaj je izum dobil to posebno oznako. Ker je postal pogonsko sredstvo, stroj, ki je poganjal druge stroje v proizvodnji. Kdaj? sredi 18. stoletja/v začetku 19. stoletja/ sredi 19. stoletja Kje se je parni stroj najprej uporabil? v tekstilni industriji/v poljedelstvu/ v prometu Uporabno fotografijo je izumil Thomas Newcomen/Louis Daquerre/ Robert Fulton, James Hargreaves je izumil mehanične statve/čolniček na kolescih/ predilni stroj Vprašanja lahko pripravi tudi kot kviz ob koncu učne ure. Konec 18. stoletja se je v Veliki Britaniji začela industrijska revolucija. Na njen začetek so vplivali izumi, ki so spremenili proizvodnjo dobrin in promet. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci s pomočjo učbenika, literature ali spleta dopolnijo tabelo, ki jo učitelj po lastni presoji razširi ali spremeni. Izum Izumitelj Prednosti izuma Pogon strojev, nadomesti ročno delo Parna lokomotiva James Hargraves Hitrejša in daljša plovba Šivalni stroj Bathélemy Thimonnier Samuel Morse Joseph Jacquard Lastna ali druga podoba je dosegljiva vsakomur

105 Kakšna je bila vloga železnice Železnica je imela odločilno vlogo pri širjenju industrijske revolucije, najprej v Veliki Britaniji, nato po vsej Evropi. 4. Ugotovi, ali so spodnje trditve pravilne. Odločitev pojasni. Prva lokomotiva se je imenovala Rocket (Raketa). Rusija je prva gradila železniško omrežje. Izum lokomotive je pospešil razvoj furmanstva. Železnica je z odpiranjem novih delovnih mest izboljšala položaj ljudi. DRŽI DRŽI DRŽI DRŽI NE DRŽI NE DRŽI NE DRŽI NE DRŽI 5. Železnica je imela odločilno vlogo pri širjenju industrije. Pojasni, zakaj. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci tehnične izume, ki so navedeni v učbeniku na strani 121, zapišejo v preglednico in poleg opišejo posledice oziroma vplive, ki so jih navedeni izumi imeli na življenje ljudi. Izum Posledice/vpliv na življenje ljudi Pojasnilo Katere novosti je prinesla industrijska revolucija v drugi polovici 19. stoletja Z industrijsko revolucijo v drugi polovici 19. stoletja so se pojavili novi viri energije in nova prevozna sredstva. 6. Slike prikazujejo tehnična odkritja druge industrijske revolucije. Na črte pod njimi vpiši zahtevane podatke. Izum Pomen izuma za življenje ljudi Izum Pomen izuma za življenje ljudi žarnica telefon radio večerna svetloba, podaljša delovnik avtomobil hitrejše potovanje hitrejše širjenje informacij letalo Kdaj se je v Evropi začela industrijska revolucija Prvo železniško omrežje so zgradili v Veliki Britaniji. Železnica je povzročila propad furmanstva. Omogočila je poceni in hiter prevoz surovin in blaga. Spodbudila je črpanje in predelavo železove rude ter premoga. hitrejše potovanje hitrejše širjenje informacij gramofon omogoči poceni glasbene zabave 81 BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci si zamislijo, da prvič v življenju vidijo vlak. V množici stojijo ob železniškem tiru. Opišejo svoje doživetje, odzive množice, strahove in navdušenje V pomoč pri pisanju sta učencem lahko sliki v učbeniku na strani 124 (prikazuje prvo lokomotivo Nemčiji leta 1835) in na naslovni strani spodaj (druga slika z desne). SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani com/engines.html učenci lahko spremljajo animirano shemo delovanja mnogih strojev, tudi lokomotive. Parni stroj je sestavljen iz kotla, v katerem voda zavre, tako da nastane vodna para pod zvišanim tlakom. Za gretje vode je načeloma primeren katerikoli izvor toplote, najpogosteje pa so uporabljali ogenj nastal s kurjenjem lesa in premoga. Para se razširi in pri tem potiska bat ali vrti turbino, kar je moč izkoristiti za opravljanje dela. (Wikipedija) AKTIVNOST: metoda dela pisnografičnih ali slikovno-grafičnih izdelkov Pretvarjanje ene vrste gradiva (miselni vzorec) v drugo (tabela) ali v besedilo. Učenci naj gradivo, ki je predstavljeno v eni obliki, pretvorijo v drugo. Učitelj učencem svetuje, kako lahko pretvarjajo učna gradiva iz ene oblike v drugo. Kako? Najlaže bo v dvojicah. Na podlagi učiteljeve razlage ustvarijo karkoli od spodaj naštetega. Nekaj primerov: shemo pretvorijo v diagram poteka ali dogajalno premico, shemo pretvorijo v zgodbo s sličicami, shemo pretvorijo v besedilo, miselne vzorce, razpredelnice, tabele, diagrame in točke spremenijo v besedilo. To je dobra vaja zato, ker zaradi pogostih miselnih vzorcev učencem manjka izrazov pri ustnem preverjanju. Primer 1 Učenci narišejo preprost vlak in vanj po posameznih vagonih z napisi PROMET, KMETIJSTVO, NOVE SUROVINE, DRUŽBA, INDUSTRIJA razporedijo naslednji»tovor«: rast proizvodnje, šolanje, nove industrijske panoge, množična uporaba strojev, več hrane, svet je bližje, hitrejši prevoz blaga, umetna gnojila, več tovarn, premog, nafta, onesnaževanje okolja, prepolna mesta, nafta, jeklo, železo, manj bolezni, daljša življenjska doba, razdalje se krajšajo, nove pasme, razvoj železarstva, preseljevanje v mesta... Primer 2 Učitelj učencem pripravi listek z zgoraj navedenimi pojmi, ki jih učenci nato pretvorijo v krajši sestavek 105

106 Kako se je industrializacija razširila po svetu UČNI CILJI: Učenec: opiše postopno širjenje industrializacije v Evropi in po svetu, pozna izboljšave, ki jih je Evropi in ZDA prinesel razmah industrijskega razvoja. Po porazu Napoleona je evropska celina industrijsko pospešeno sledila Veliki Britaniji. Vodilna v proizvodnji jekla in železa je kmalu postala Nemčija. Hiter industrijski razvoj je bil značilen tudi za ZDA. Kako se je industrializacija razširila po svetu Industrializacija se je razširila po Evropi Iz Velike Britanije se je industrializacija najprej razširila v države Beneluksa in Francijo, nato tudi v srednjo Evropo. 1. Za razmah industrijske revolucije je bilo pomembno kopanje premoga. Države z nahajališči premoga so lahko računale na hiter razvoj ali vsaj na dobiček od izkopa. A. Katere države so izkopale največ premoga? Napiši jih. Anglija (Velika Britanija), Nemčija, ZDA Po porazu Napoleona je evropska celina industrijsko pospešeno sledila Veliki Britaniji. Vodilna v proizvodnji jekla in železa je kmalu postala Nemčija. Hiter industrijski razvoj je bil značilen tudi za ZDA. v milijonih ton Industrializacija se je razširila po Evropi UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 122 (izjava nemškega ekonomista). Zatem ugotavljajo: kaj izjava pove o razvoju v Nemčiji sredi 19. stoletja, kaj izjava pove o tem, katera industrijska panoga se je najbolj širila, kaj simbolizirajo dimniki, omenjeni v izjavi. B. Kakšne so bile možnosti izrabe in prednosti premoga? Premog so uporabljali za pogon lokomotiv in parnikov. Kopanje premoga je bilo dobro organizirano in cenovno ugodno. C. Zakaj so imele dežele s premogom in z železom veliko prednost pred drugimi? Teh surovin jim ni bilo potrebno uvažati, tudi niso imele veliko stroškov s prevozom. 2. Oglej si zemljevid razširjenosti železnice v Evropi in odgovori na vprašanja Francija ZDA Nemčija Anglija svet proizvodnja premoga AKTIVNOST: delo s slikovnim gradivom (grafom) Učitelj učence opozori na graf v učbeniku na strani 122. Učenci ga analizirajo: Katera država je imela vse 19. stoletje največji delež v svetovni industrijski proizvodnji? Delež katere države je sčasoma upadel? Za kolikokrat? Delež katere države se je sčasoma najbolj povečal? Za kolikokrat? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletni strani www. historychannel.com/broadband/ clipview/index.jsp?id=tdih_0331 in / in si ogledajo gradnjo Eiflovega stolpa v Parizu ter poiščejo odgovore na spodnja vprašanja. Kdaj je bil Eiffelov stolp zgrajen? Katero obletnico francoske revolucije so Francozi takrat praznovali? (Dokončan je bil leta 1889 ob 100 letnici francoske revolucije) Za kateri dogodek je bil grajen? (Svetovna razstava v Parizu) Iz katerega materiala je stolp narejen? (Stolp je bil zgrajen iz kovinskih delov s skupno težo ton) Kako visok je? (320 m) Zakaj sprva Parižani niso marali stolpa? (Zdel se jim je neprivlačen) Ali je njihov odnos do stolpa danes drugačen? Kaj je vplivalo na spremembo odnosa? A. Katera država ima najbolj gosto mrežo železnic? Velika Britanija B. Kje drugje v Evropi je še opazna gosta mreža železniških povezav? v zahodni Evropi (Nemčija, Benelux, Francija) C. V katerih delih Evrope železniška mreža še ni obstajala? na Balkanu, južna Evropa Č. Kaj lahko sklepamo o razvitosti gospodarstva posameznih držav glede na razširjenost železnice? Države, ki so imele razvito železniško mrežo, so bile najbolj razvite. 82 AKTIVNOST: delo s slikovnim gradivom ( zemljevidom) V učbeniku na strani 122 si učenci ogledajo zemljevid: Razvoj železnice v Evropi v letih in odgovorijo na vprašanja: Kaj lahko ugotoviš ob pogledu na zemljevid? Katera območja je obsegala železniška mreža v obdobju do leta 1850? Za približno kolikokrat se je v naslednjih 20 letih razširila? Oceni, kako je razširjenost železniške mreže vplivala na gospodarstvo. Zelo, saj kdor je imel železniško mrežo dobro razvejano, je imel večjo gospodarsko rast in trgovino, kar je prinašalo dobiček. Železnica je bila pomembna za hitrejša potovanja ljudi, ki so potovali v tuje dežele, zaradi česar se je njihova gospodarska rast dvignila. RAZISKOVALEC Učitelj učencem razdeli referate, ki se nanašajo na širjenje sprememb, ki so spremljale industrijsko revolucijo Obseg referatov naj bo omejen, saj je pogosto težje krajšati gradivo, kot ga širiti. Naloga naj obseg največ dve strani. Učenci pa poročajo od 5-7 minut. Pri izboru svoje teme naj izbirajo med naslednjimi temami: Razvoj vžigalice Razvoj šivalnega stroja Razvoj kolta/revolverja Razvoj kavbojk Razvoj fotografije Razvoj ladijskega vijaka Razvoj kolesa na pedala 106

107 3. Katera trditev je pravilna? Obkroži jo. a. Avstrija je po gospodarski razvitosti prekašala Rusijo, vendar je zaostajala za Španijo. b. Velika Britanija je prekašala Francijo in druge države. c. Nemčija in Francija sta si bili po industrijskem razvoju popolnoma neenakovredni. č. Število parnih strojev v Evropi se v drugi polovici 19. stoletja ni bistveno spremenilo. Industrializacija se je razširila po svetu Industrijska revolucija se je razširila po svetu in spremenila ravnotežje moči. 4. Sredi 19. stoletja se je začelo odkrivanje in zatem naseljevanje ameriškega zahoda. A. Navedi vzroke za poselitev ameriškega zahoda. zemlja, odkritje zlata, rudarstvo... B. Opiši uspeh ameriškega gospodarstva do konca 19. stoletja. Izgradnja železniškega omrežja, razmah kmetijstva in industrije. C. Ali so se ZDA razvijale enakomerno? Odgovor utemelji. Ne; severovzhodni del je bil bolj industrijski, jug pa bolj kmetijski. Kako se je industrializacija razširila po svetu 5. Svet se je zaradi industrijske revolucije razdelil na razviti in nerazviti del. Smiselno dopolni preglednico. RAZVITI DEL Razvita industrija Uporaba strojev v kmetijstvu bogastvo Številni tehnični izumi NERAZVITI DEL malo industrije Visok delež kmetijstva Revščina Izumi se uvajajo počasi 6. Med spodaj navedenimi državami obkroži tiste, ki jih sredi 19. stoletja štejemo za industrijsko razvite. Avstralija Združene države Amerike Nemčija Rusija Kitajska Velika Britanija Francija Japonska Industrializacija se je razširila po svetu AKTIVNOST: beseda demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere spodnje besedilo.»hitrost pri poljedelstvu pospešajo v Ameriki mašine, kajti kmet tu izorje, vseje, povleče in pokosi ž njimi. Po košnji povežejo žito v velike snope, zvozijo ga potem na velike kupe. Vse skupaj zvozivši začnó zopet mlatiti z mašinami. Tako mašino vozijo iz 8 ali 10 konji po naselbah okrog, ter namlatijo na dan ž njo mr. žita. Trava izraste celó do 4 čevljev visoka; kosijo tudi z mašinami in pokosijo na dan do 10 oralov. Sena ne sušé, temuč kadar se samo posuši, kakor pri košnji obleži, zmečejo ga z grabljami na male kupčike, ter ga potem pri priložnosti k domu zvozijo na velike kupe / / Posebno se ženske hočejo le vse po gosposko obnašati, pri vsakem delu se le zanašajo na može; na polje gredó redko. Da bi jih ne posnemale pridne naše Gorenjke.«(Odlomek iz pisma kmeta Andreja Resmana, ki ga je leta 1866 objavila Zgodnja danica. V: Marjan Drnovšek, Usodna privlačnost Amerike, Nova revija, Ljubljana 1998, str. 192) Učenci prebrano besedilo analizirajo: Naštejejo razlike, ki jih pisec opaža pri ameriškem kmetovanju v primerjavi s kmetovanjem na Slovenskem. Katere stroje so uporabljali ameriški kmetje? Kakšno mnenje je imel avtor o ameriških kmeticah? 83 AKTIVNOST: metoda razgovora (diskusija) Učenci ob vodstvu učitelja zberejo dejavnike razvoja v ZDA in jih razvrstijo po vplivu na gospodarsko rast s številkami od 1 do 8. Sama rešitev oziroma številka, ki jo bodo učenci določili ni toliko pomembna, pomembna je utemeljitev, ki jo ob tem podajo. Razvoj- pomen 1-8 Obrazložitev Železnica Približala je kraje od nahajališča, do proizvodnje in trgovine Nahajališče nafte Prvenstvo ZDA pri uporabi nove surovine za pogon Najdba zlata Država obogati, lahko več vlaga in kupuje. Velika kmetijska zemljišča Možnost izbire načina preživetja, vrsto pridelka, poceni delovna sila. Tržišče Imela je širok trg, ki se je širil tudi v Latinsko Ameriko. Obilo surovin Bile so še neizčrpane, lastne surovine prinašajo dobiček. Družbena ureditev Demokracija je dopuščala gospodarski liberalizem. Napredna tehnologija Dovzetna za znanost, sprejema tudi evropske novosti. VEČ O Leta 1853 je v Kalifornijo prišel nemški emigrant, na Bavarskem rojeni Loeb Strauss. Odprl je trgovino, v kateri je prodajal z indigom obarvano trpežno platneno blago za šotore in hlače. Vse to bi verjetno ostalo za vekomaj pozabljeno, če si ne bi krojač Jacob Davis leta 1872 domislil, da bi žepe na delovnih hlačah, ki so se tako radi trgali, ojačil z bakrenimi zakovicami. Hlače z zakovicami so postale med zlatokopi zelo priljubljene. Davisa pa je začelo skrbeti, da mu ne bi izuma kdo ukradel. Ker sam ni imeldenarja za patent, je za pomoč prosil Straussa, ki si je, mimogrede, medtem ime spremenil v Levi. 20. maja 1873 so jima priznali patent št in rodile so se kavbojke leviske, ki jih poznamo in nosimo še danes. 107

108 Kako je industrijska revolucija spremenila življenje ljudi UČNI CILJI: Učenec: opiše vpliv industrializacije na okolje in življenje ljudi, opiše delo in življenjske razmere različnih družbenih slojev, oceni pozitivne in negativne posledice industrijske revolucije, navede vzroke za selitev Evropejcev v tujino. Nastajala so industrijska mesta UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj prebere odlomek iz dela Nesrečniki Viktorja Hugoja (poglavje Otrok Pariza).»Po pariških ulicah so se klatili umazani in razcapani otroci. Ti poulični potepini so bili na pol nagi in brez čevljev, pa tudi strehe niso imeli. Po Parizu jih je kar mrgolelo. Njihovi starši, ki jih je izmučila revščina in pretežko delo, niso poskušali zvedeti, kam so izginili malčki in kakšna je njihova usoda. Zlasti iz pariških predmestij so silili na ulico. Na nezazidanih krajih, v nedokončanih poslopjih in pod mostovi je policija na nočnih pregledih nalovila na stotine takšnih malih klatežev.«s pomočjo vprašanj preide učitelj na snov ure: Kakšne otroke opisuje odlomek? Zakaj je bilo tako? Kje so bili njihovi starši? Zakaj se niso zanimali za otroke? VEČ O Največje evropsko mesto v 19. stoletju je bil London, ki je bil popolna podoba industrijskega mesta. Friedrich Engels, ki je v njem preživel dve leti ( ), ga je opisal takole: O predmestjih in najslabših mestnih četrteh:»ceste navadno niso tlakovane, so nagrbuljene in umazane, polne rastlinskih in živalskih odpadkov, brez odtočnih jarkov in ponikovalnic, zato pa s stoječimi in neblago dišečimi mlakužami. / / Ceste se poleg tega uporabljajo za sušilni prostor: počez od hiše do hiše napno vrvi in obešajo nanje mokro perilo / /. Na cestah trgujejo; košare z zelenjavo in sadjem, seveda samo slabim in komaj užitnim še bolj zožujejo prehod in od njih, kakor tudi iz mesnic se širi grozen smrad. Hiše so obljudene in prav gor do podstrešja, umazane od znotraj 108 Industrijska revolucija je mnogim ljudem spremenila življenje. Pojavila so se hitro rastoča industrijska mesta. Delavci, ki so tvorili največjo skupino meščanov, so bili poceni delovna sila. Kapitalisti so jih zelo izkoriščali. 84 Kakšna je videti ulica? Čemu vse je služila? Kakšna so stanovanja v tej ulici? Kje so bila najslabša bivališča? Kako je industrijska revolucija spremenila življenje ljudi Nastajala so industrijska mesta Industrializacija je vplivala na rast prebivalstva in širjenje industrijskih mest. 1. Zaradi množičnega priseljevanja so nekatera mesta postala velemesta. A. Kaj je v 19. stoletju omogočalo porast prebivalstva? Več hrane, nova zdravila, boljša higiena. B. Navedi štiri velika evropska mesta sredi 19. stoletja. Uporabi tudi zemljevid v učbeniku na strani 124. London, Birmingham, Manchester, Glasgow... C. Katera mesta so največja danes? Šanghaj (Kitajska), Bombay (Indija), Sao Paolo (Brazilija) 2. Oglej si ilustracijo revne četrti v industrijskem mestu v 19. stoletju. Neurejena in zanemarjena; na ulici se je odvijalo vse življenje Majhna in vlažna; brez svetlobe. Najslabša so bila stanovanja v kleteh. ter take, da bi nihče ne želel v njih stanovati / /.«O najslabših ulicah:» so ob ozkih dvoriščih in stezah med ulicami, do katerih se pride skozi pokrite hodnike med hišami in v katerih nesnaga in podrtost prekaša vse predstave: cele šipe skoraj ni videti, zidovi se krušijo, podboji in okenski okviri so polomljeni in prazni, vrata pa zbita iz starih desk ali jih sploh ni čeprav so tu tatovi doma, vrat ni treba, ker ni kaj ukrasti. Kupi nesnage in pepela leže povsod in pred vrata zlita umazana voda se nabira v smrdečih mlakužah. Tu stanujejo najbolj revni Industrijska revolucija je mnogim ljudem spremenila življenje. Pojavila so se hitro rastoča industrijska mesta. Mesta so bila prenaseljena, onesnažena, umazana in nezdrava. Delavci, ki so tvorili največjo skupino meščanov, so bili poceni delovna sila. Kapitalisti so jih zelo izkoriščali. med revnimi, najslabše plačani delavci. Pri vsem tem so tisti še srečni, ki imajo tako ali drugačno streho nad glavo. V Londonu vstane vsako jutro petdeset tisoč ljudi, ki ne vedo, kam naj prihodnjo noč polože glavo.«(friedrich Engels. Položaj delavskega razreda v Angliji, 1845, v: Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 7. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1986, str. 29) Poročila iz Birminghama sredi 19. stoletja pa so prinašala naslednjo sliko:» V nobenem drugem mestu na svetu niso mehanične obrti bolj hrupne: Kruppove tovarne v Nemčiji Kdo je stanoval v tej ulici? Zakaj so del življenja prenesli na ulico? Tu so živeli revni delavci. Njihova stanovanja so bila majhna. Kakšna je bila oskrba z vodo? Kam so odlagali smeti? Čiste pitne vode ni bilo. Smeti so metali na ulico. stalno udarjanje kladiva na nakovalo; slišati je neskončno brnenje strojev; plameni prasketajo, voda buči;para sika in zdaj pa zdaj slišite pridušen in votel pok iz prezkuševalnice (za strelno orožje). Ljudje žive v ozračju, ki se vse trese od ropota; in zdi se, kakor da je tudi njihova zabava ubrala isti splošni ton in postala hrupna, kakor njihovi izumi.«(lewis Mumford, Mesto v zgodovini 2, DZS, Ljubljana, 1969, str. 655) Navedene pisne vire lahko učitelj uporabi kot metodo dela s zgodovinskimi besedili, pri kateri učenci pisne vire analizirajo.

109 Kako je industrijska revolucija spremenila življenje ljudi 3. V mestih se je prebivalstvo delilo na več družbenih skupin. Primerjaj življenje buržoazije, srednjega sloja in revnih delavcev. BURŽOAZIJA SREDNJI SLOJ DELAVCI AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci na listek zapišejo po eno prednost in slabost življenja na podeželju in življenja v mestu v 19. stoletju. Njihova razmišljanja učitelj vpiše v tabelo na tabli ali plakatu. Skupaj ves razred oblikuje zaključek. Učenci med seboj primerjajo obe zvezi in svoje ugotovitve zapišejo v tabelo. ŽIVLJENJE SLABOSTI PREDNOSTI Podeželje Mesto ZAKLJUČEK bogati kapitalisti; otroci se uradniki, manjši podjetniki, slabe življenske razmere; otroci UGOTOVITVE UČENCEV šolajo; razkošne palače; izobraženci; otroci se šolajo; delajo v tovarnah in rudnikih; potovanja v tuje kraje udobne hiše; varčnost neizobraženi Ljudje so iskali boljše življenje v tujini Ker evropska mesta niso mogla ponuditi dela množici kmetov, ki so zapuščali podeželje, so se ti odpravili v tujino. 4. Zemljevid prikazuje izseljevanje Evropejcev med leti 1821 in A. Kam se je izselilo največ Evropejcev? V ZDA, Kanado, Južno Ameriko, Avstralijo B. Iz katerih delov Evrope so se prebivalci selili v tujino? iz vseh delov C. Kam so se selili prebivalci Azije? v ZDA, Južno Afriko 5. Kaj je Evropejce privlačilo, da so se odločili za selitev v tujino? Obkroži pravilne odgovore cenena zemlja revščina doma želja po boljšem življenju odkritje zlata želja po spoznavanju indijanske kulture želja naučiti se loviti bizone VEČ O V okolju industrijskih mest (na primer Sheffild, Birmingham, Pittsburgh, Leeds, Essen ) so bile črne obleke nekakšno barvno varstvo, ne pa obleka žalovanja. Črne barve v Leedsu so spremenile njegovo reko v temen zastrupljen kanal za odplakovanje; oljni madeži mehkega vlažnega premoga so bili posejani vsepovsod, celo tisti, ki so si umivali roke, so puščali ob straneh umivalnika rob nerazpuščene maščobe. Dodajte tem stalnim madežem na koži in obleki še majhne drobce železa, ki so nastajali pri ostrenju in brušenju, neizrabljeni klor iz tovarn sode, oblake ostrega prahu iz cementarne in razne stranske proizvode drugih kemičnih industrij vse to je skelelo oči, ščegetalo grlo in pljuča. (povzeto po Lewis Mumford Mesto v zgodovini 2, DZS, Ljubljana, 1969, str. 660) 85 Ljudje so iskali boljše življenje v tujini AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (tabelo) Učenci si v učbeniku na strani 125 spodaj ogledajo tabelo rasti svetovnega prebivalstva Podatke v tabeli analizirajo: Na kateri celini je prebivalstvo najbolj naraslo? Za kolikokrat? Kako razlagate takšen porast prebivalstva na tej celini? Kaj se je na splošno dogajalo z prebivalstvom: ali je naraščalo ali upadalo? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani net si učenci lahko v rubriki The Ship ogledajo fotografsko zbirko o ladji Titanic: Bridge (B) Deck: Opišejo podobo prostorov prvega razreda. Komu so bili namenjeni? Upper (E) Deck: Opišejo podobo prostorov drugega razreda. Komu so bili namenjeni? Najbolj neudobno je bilo potovanje na skupnih ležiščih. Kako so le-ta izgledala? Kje se je nahajalo igrišče za skvoš? Kje se je nahajala turška kopel? AKTUALNO Evropa se danes sooča z navali priseljencev iz afriških in azijskih držav. Večina prihaja ilegalno v želji, da bi dobili delo, s katerim bi zaslužili za vzdrževanje družine, ki je ostala doma. V mnogih primerih se na pot odpravijo cele družine. Potniki plačujejo velike vsote posrednikom, ki jih iz Afrike (Libije in Maroka) prepeljejo do italijanskih in španskih obal. Pogostokrat se zgodi, da potniki, potujoč po morju na slabih čolnih in skrivajoč se pred obalnimi stražami, preživijo na čolnih tako dolgo, da od lakote umrejo. V mnogih primerih so čolni v tako slabem stanju, da razpadejo in potonejo, preden pridejo do evropske obale. V primerih, ko grozi, da bo obalna straža čoln zaustavila, se celo zgodi, da posredniki ilegalne potnike pomečejo v morje, da jih ne bi odkrili. Največ ilegalnih priseljencev skuša v Evropo priti v času poletja, saj je takrat vreme za plovbo najugodnejše. 109

110 Kako je imperializem spremenil podobo sveta UČNI CILJI Učenec: zna navesti svetovne velesile ob koncu 19. stoletja v evropskem in zunajevropskem prostoru, pozna (pojasni) vzroke za pojav imperializma in tekmovanja med evropskimi državami, pozna največje kolonialne države in njihovo kolonialno ozemlje, zna opisati pozitivne in negativne posledice imperializma, zna opisati razmere v jugovzhodni Evropi in ve, zakaj je bilo to območje krizno žarišče V drugi polovici 19. stoletja so si evropske države podredile Afriko in jugovzhodno Azijo. Izkoriščale so tamkajšnja naravna bogastva in tam širile svojo kulturo. Kako je imperializem spremenil podobo sveta Zakaj so si evropske države razdelile svet Industrijska revolucija je med evropskimi narodi povzročila tekmovanje, ki ga je spodbujal naraščajoči nacionalni ponos. Države so tekmovale, katera bo imela več kolonij. Vzrokov za imperializem je bilo več. 1. Razloži pojma. KOLONIJA IMPERIALIZEM ozemlje zunaj meja matične države 2. Kaj je evropske države pritegnilo v Afriki in jugovzhodni Aziji? naravno bogastvo: rude, kovine, zemlja V drugi polovici 19. stoletja so si evropske države podredile Afriko in jugovzhodno Azijo. Izkoriščale so tamkajšnja naravna bogastva in tam širile svojo kulturo. politično in gospodarsko gospostvo evropskih držav nad afriškim in azijskim ozemljem FRANCIJA ITALIJA VELIKA BRITANIJA Zakaj so si evropske države razdelile svet UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učitelj učencem pokaže zemljevid sveta konec 19. stoletja, na katerem je jasno vidno, da sta imeli Velika Britanija in Francija v lasti velik del Afrike. Lahko uporabi zemljevid v učbeniku na strani Učence povpraša: Ali je katera izmed afriških držav samostojna? Med katere države je bila razdeljena Afrika? Do kdaj je bila Afrika v lasti evropskih velesil? Ali imata Velika Britanija in Francija danes še kakšne kolonije? 3. Izpolni zemljevid (pomagaj si s tistim v učbeniku na strani ). A. Na zemljevid vpiši imena petih evropskih držav, ki so v Afriki imele največ kolonij. Vpiši jih v prostor njihovih kolonij. B. Med temi obkroži državo, ki je imela največ kolonij. 4. A. Kaj so takrat razviti evropski narodi menili o afriških in azijskih ljudstvih? Ali je tako mnenje še danes? Da so manj pomembni in da njihova kultura ni vredna spoštovanja. B. Ali se strinjaš z zapisom pisatelja Hegla? NEMČIJA PORTUGALSKA BELGIJA VELIKA BRITANIJA»Afrika ni del svetovne zgodovine. V Afriki se namreč ni dogajalo zgodovinsko nič pomembnega. Afriška ljudstva niso razvila nobene resnične civilizacije ali razvite družbe. Zato jih morajo civilizirati drugi narodi evropski, še najbolje Francozi in Angleži.«(iz eseja Georga Hegla, Filozofija zgodovine, okoli 1820) VEČ O Evropa se je začela bolj zanimati za Afriko v 18. stoletju, ko so iskali nova tržišča in nahajališča surovin. Vendar so bili prvi Evropejci v Afriki raziskovalci. Leta 1788 so v Londonu ustanovili Afriško združenje, katerega cilj je bilo raziskovanje plovnih rek, ki bi omogočale prevoz izdelkov v notranjost: Škotski raziskovalec James Bruce je leta 1768 odkril izvir reke Nil. Leta 1795 je škotski raziskovalec Mungo Park raziskal tok reke Niger v zahodni Afriki. Leta 1827 se je francoski raziskovalec Caillié kot prvi Evropejec odpravil čez Saharo. Britanska raziskovalca Burton in Speke sta se leta 1857 odpravila do jezera Tanganjika, Speke pa je nato odkril še Viktorijino jezero. 86 AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na straneh in ga analizirajo: Izpišejo britanske kolonije. Kje je Velika Britanija poleg Afrike in Azije še imela kolonije? Katera britanska kolonija je bila največja? Izpišejo francoske kolonije. Izpišejo kolonije, ki so označene kot dominion. Katere države so si razdelile jugovzhodno Azijo? VEČ O Najbolj znane so bile odprave britanskega misijonarja in raziskovalca Davida Livinstona, ki se je v Afriko odpravil večkrat. Prvič je v Kapski koloniji (Južno afriški republiki) pristal leta Od tod je šel na sever do kraja Kolobeng, kjer se je poročil in z družino preživel nekaj let. Leta 1849 se je udeležil odprave čez puščavo Kalahari in prišel do jezera Ngami. Z družino se je čez nekaj let (1851) ponovno odpravil do jezera Ngami in prišel do reke Zambezi. Nato se je odpravil v Veliko Britanijo, da bi se istega leta ponovno vrnil v Afriko z novim načrtom za širjenje krščanstva v Afriki. Ob reki Zambezi je v spremstvu afriških domačinov plemena Kolojev iz kraja Šešeke potoval do pristanišča Luanda na atlantski obali, kamor je bolan prispel leta Vrnil se je v kraj Šešeke in nato svoje raziskovanje nadaljeval proti vzhodu, kjer je odkril Viktorijine slapove in leta 1856 prišel do kraja Quelimane ob Indijskem oceanu. Zatem se je vrnil domov, da bi se pripravil na novo potovanje. O svojih potovanjih po Afriki je Livingstone v tem času napisal delo Misijonarska potovanje, ki je postalo 110

111 Kako je imperializem spremenil podobo sveta Kakšne so bile posledice imperializma Posledice imperializma so bile za afriška in azijska ljudstva predvsem negativne, najdemo pa lahko tudi nekaj pozitivnih. 5. V prazne kvadrate razvrsti črke navedenih posledice imperializma glede na to, ali so bile pozitivne ali negativne za afriška in azijska ljudstva. A Č E POZITIVNE A gradnja bolnišnic D vsiljevanje evropskih jezikov in kultur B C Č razširitev različnih evropskih bolezni ukinitev neodvisnih držav gradnja šol; možnost šola nja v Evropi E F G gradnja železniških povezav odvzem zemlje in oblikovanje plantaž nenaravne meje med kolonijami so postale državne meje NEGATIVNE Osmansko cesarstvo je postalo krizno žarišče Ob propadanju je Osmansko cesarstvo postalo zanimivo za evropske države, ki so želele na njegovem ozemlju ustvariti kolonije. Balkan je postal krizno žarišče, kjer so se križali interesi evropskih velesil. 6. Zakaj so evropske države želele prevzeti nadzor nad ozemljem Osmanskega cesarstva? A. K vsakemu vzroku pripiši ustrezno pojasnilo. STRATEŠKA LEGA NARAVNA BOGASTVA AMBICIJE EVROPSKIH DRŽAV B. Kako so se končale napetosti med evropskimi silami za kolonije? RADOVEDNEŽ Na prelomu 19. stoletja se je v evropskem časopisu pojavila zanimiva karikatura. Ugotovi: kako je prikazana Turčija, v kakšnem odnosu sta Francija in Nemčija, kakšen je položaj Avstrije, katere države se najbolj prerivajo v Evropi, kaj karikatura sporoča o Evropi. velika uspešnica. Leta 1860 je sledila ponesrečena odprava do jezera Njasa, v kateri je umrla Livingstonova žena. Na zadnje potovanje v Afriko se je Livingstone odpravil leta Prispel je v Zanzibar in se potem z vzhodne afriške obale odpravil do jezera Tanganjika in dalje do reke Lualaba v Kongu, za katero je Livingstone zmotno mislil, da se izliva v Nil. Zatem se je za njim izgubila vsaka sled. Ker so v Britaniji mislili, da se je izgubil, so za njim poslali odpravo pod vodstvom Henryja Stanleya, ki ga je našel 10. novembra 1871 ob jezeru Tanganjika. Livingstone je ob jezeru Nadziralo je trgovske pomorske poti. Nafta v Perziji in na Arabskem polotoku. Pridobiti surovine in nadzor nad pomorskimi potmi ostal, kjer je maja 1873 umrl. Njegovi afriški spremljevalci so njegovo truplo prenesli do obale, od koder so ga prepeljali v Veliko Britanijo. (povzeto po Clint Twist, Stanley in Livingston, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995, zbirka Veliki raziskovalci) B C D F G 87 AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci razmislijo o glavnih posledicah kolonizacije. Svoje ugotovitve predstavijo v obliki miselnega vzorca. Posledica 1 Posledica 3 Kolonizacija Osmansko cesarstvo je postalo krizno žarišče AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid na strani : Katere dele je obsegalo Osmansko cesarstvo? Če obseg Osmanskega cesarstva konec 19. stoletja primerjajo z obsegom v 16. stoletju (zemljevid v učbeniku na strani 6 7), kaj lahko ugotovijo? Kateri deli Osmanskega cesarstva so bili strateško pomembni? Kateri narodi so živeli v Osmanskem cesarstvu? Kakšne so bile posledice imperializma AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci v učbeniku na strani 128 preberejo izjavo britanskega gospodarstvenika Cecila Rhodsa in jo analizirajo: Kaj meniš, na osnovi česa je svoje mnenje zagovarjal C. Rhodes? Kakšno dolžnost oziroma pravico naj bi imeli Britanci, ker so»najboljša rasa«? Ali takšno mnenje obstaja še danes? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. movinghere.org.uk/galleries/ histories/intro/intro.htm (ki se ukvarja z zgodovino migracij v Veliki Britaniji v zadnjih 200 letih). Izberejo Caribbean/Journeys in poiščejo odgovore na vprašanja: - Kdaj so prispeli prvi karibski priseljenci v Veliko Britanijo? - Kakšen je bil njihov položaj? - Kako so se preživljali? Izberejo South Asian/Origins in - v razdelku Economic Effects of Empire poiščejo odgovore na vprašanja: Katere surovine so Britanci uvažali iz Indije? Ali se je življenjski standard Indijcev zaradi tega izboljšal? - v razdelku Education and Westernistaion Under the British Enpire poiščejo odgovore na vprašanja: - Kakšen je bil odnos Indijcev do britanske oblasti? - Katera indijska organizacija je bila ustanovljena leta 1885 in kateri so bili njeni cilji? Posledica 2 Posledica 4 111

112 Kdaj se je industrijska revolucija pojavila na Slovenskem Večina prebivalcev slovenskih dežel je v prvi polovici 19. stoletja živela na podeželju, saj je bilo kmetijstvo še vedno prevladujoča gospodarska panoga. Širjenje industrije in izgradnja južne železnice sta prinesla slovenskim deželam velike spremembe. Spreminjala se je tudi družba. UČNI CILJI Učenec: ugotavlja vzroke za nerazvitost slovenskih dežel, zna navesti prve pomembnejše industrijske obrate na Slovenskem in ovrednotiti njihov pomen za industrializacijo slovenskih dežel, primerja promet na Slovenskem pred in po uvedbi parnega stroja, na primeru izgradnje železnice ovrednoti pomen izumov industrijske revolucije za zaposlovanje in razvoj slovenskih dežel, zna opisati razlike med posameznimi sloji slovenske družbe 19. stoletja. Večina prebivalcev slovenskih dežel je v prvi polovici 19. stoletja živela na podeželju, saj je bilo kmetijstvo še vedno prevladujoča gospodarska panoga. Širjenje industrije in izgradnja južne železnice sta prinesla slovenskim deželam velike spremembe. Spreminjala se je tudi družba. Kdaj se je industrijska revolucija pojavila na Slovenskem Kakšen je bil gospodarski položaj v slovenskih deželah Slovenske dežele so veljale za slabše razvito območje avstrijske monarhije. 1. Preberi navedene gospodarske panoge. usnjarstvo, puškarstvo, avtomobilska industrija, tekstilstvo, papirništvo, telekomunikacijska industrija, kemična industrija, svilarstvo, čipkarstvo, železarstvo, slamnikarstvo, opekarstvo, farmacevtska industrija, sladkorna industrija A. Med navedenimi gospodarskimi panogami obkroži tiste, ki so bile nosilne v času industrializacije slovenskih dežel in uvajanja parne sile v prvi polovici 19. stoletja. B. Med navedenimi panogami zapiši tiste, za katere je bilo značilno, da: A. so imele še manufakturno proizvodnjo usnjarstvo, puškarstvo, svilarstvo, čipkarstvo... B. so imele že industrijsko proizvodnjo papirništvo, tekstilstvo, železarstvo C. ne spadajo v prvo polovico 19. stoletja avtomobilska, telekomunikacijska, kemična, farmacevtska industrija 2. Dobro si oglej zemljevid. A. Na prazne črte dopiši imena največjih industrijskih središč. Zapiši ime označene železnice. južna železnica (Dunaj Trst) B. Kateri deli slovenskih dežel so bili industrijsko manj razviti? jugo in severovzhod Kakšen je bil gospodarski položaj v slovenskih deželah UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem Prebere nekaj kitic iz Prešernove pesmi Od železne ceste. Bliža se železna cesta, nje se, ljubca! veselim; iz Ljubljane v druge mesta, kakor tiček poletim. Ak je blizu tista cesta, moraš vzet me, ljubček moj! de, pogledat tuje mesta, bom peljala se s teboj. Sam se po železni cesti vozil bom od nas do nas; drugo ljubco v vsakem mesti ímel bom za kratek čas. Ceste tebi ne zapéram, ne na Dunaj, v Gradec, v Trst; tí pa mene pusti zméram, pet mam boljših na vsak prst. Učitelj učence nato vpraša: O katerem dogodku govori? Kako oseba, ki nastopa v pesmi dojema prihod železnice? Skozi katere kraje bo vozila železna cesta? C. Kot lahko opaziš, so takrat delovali mnogi premogovniki. Zakaj je bilo povpraševanje po premogu veliko? Č. Kakšna je bila vloga Trsta? 3. Velike spremembe je slovenskim deželam sredi 19. stoletja prinesla gradnja železniške proge Dunaj Trst (imenovana južna železnica). Ugotovi, ali spodnje trditve držijo ali ne. Marija Terezija je dala zgraditi progo Dunaj Trst. DRŽI NE DRŽI Prve lokomotive je poganjal parni stroj. DRŽI NE DRŽI V Ljubljano je prvi vlak pripeljal iz Trsta. DRŽI NE DRŽI Po cestah slovenskih dežel je ob uvedbi železnice še vedno potekal živahen trgovski promet. DRŽI NE DRŽI Železnica je furmanom zmanjšala zaslužek. DRŽI NE DRŽI 88 Premog so uporabljali za parne stroje, lokomotive in parnike. Najpomembnejše pristanišče avstrijskega carstva, gospodarsko in kulturno središče. AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov Učenci iz statističnih podatkov, navedenih v spodnjem besedilu, izdelajo graf. Leta 1830 so slovenski premogovniki nakopali ton premoga, leta 1850 več kot ton. Kmalu čez ton, v drugi polovici 19. stoletja pa že ton ali 10 % vsega nakopanega premoga v Avstriji. GRAFIČNO USTVARJANJE: skupinsko delo Učitelj učencem razmnoži besedilo Industrijska obrtna razstava v Ljubljani 1844, ki se nahaja v delu Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 7. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1986, str Učenci se razdelijo v 4 5 skupin, pri čemer vsaka skupina predela en del besedila (na primer, en odstavek). Nato učenci izdelajo reklamni lepak na formatu A4 ali A5, ki bo ilustrativno in besedno čim bolje predstavil eno od obrtnih dejavnosti, ki se omenjene v izbranem besedilu. Izdelki naj se razstavijo na panoju. Nekaj idej za delo: kertače za volno/puške, bajoneti/ sita, rešeta,prsteni lonci(ribnica)/ izdelki iz vlitega železa/mlin za kofe mleti/kose, žage, lopate, krampi (Tržič)/železo, žeblji(zoisove fužine)/ rokavičarstvo, usnjate rokavice/ mnogoverstni papir (Vevče..)/blago, sukno, niti (Zgoše)/špice(čipke) Idrijske/ognjišča (Sparherd), železne peči 112

113 Kako se je spremenila družba na Slovenskem Industrializacija je vplivala na družbene spremembe tudi na Slovenskem. 4. Pravilno dopolni trditve tako, da med danimi besedami izbereš pravilno. Kdaj se je industrijska revolucija pojavila na Slovenskem a. Večino prebivalstva so še vedno sestavljali kmetje (kmetje/delavci/plemiči). b. S tovarnami so se pojavili prvi delavci (trgovci/delavci/malomeščani). c. V manjših mestih je prevladovalo malomeščanstvo (bogato meščanstvo/plemstvo/ malomeščanstvo). 5. S pomo jo slike zapiši tri zna ilnosti življenja bogatega meš anstva. posnemali so plemiče (vedenje, oblačenje) živahno družabno življenje skrbijo za izobrazbo svojih otrok 6. Leta 1842 je škof Slomšek napisal delo Nauki za domačo snažnost za Blažeja ino Nežico. Preberi odlomek, odgovori na vprašanji in nato razvrsti v besedilu omenjene dolžnosti v preglednico. na naslednji strani.»vsako jutro ženske postele popravijo, čedno pogernejo, hišo pred kosilcam pometejo, prah iz mize, klopi ino stolov pobrišejo, ter vsako stvar v kraj postavijo, de vsakdo ki k hiši pride, lahko spozna, da so ženske kaj vredne. Pa tudi same sebe ne pozabijo čedne ženske. Ne hodijo razgalene, ne raskodrane, grejo posledne spat, in morjo perve vstati, de se jim ni vpričo moških vmivati ino opletati. Tudi vam mladenči, moram povedati, de vse po vašim ni prav. Za hišno snago skrbet je tudi moška dolžnost. Vmiti se morte, kedarkoli ste blatni ali vmazani, posebno kedar od dela k mizi greste. Vsak večer si zobe istrebite ino isplahnite; zjutraj ino zvečer. Počesati se je večkrat potreba, pa ne na mizo ali na okne, temveč na kak širok popir. Nohtov ne gristi, ampak porezati, kakor hitro začnejo černeti. To se v kakem koti s škarjami zgodi / /.«A. Zakaj se je bilo treba počesati na kakšen širok papir, pa ne ob mizi? Zaradi uši, ki so bile takrat pogosta nadloga. B. Zakaj se je škofu Slomšku zdelo potrebno dajati ljudem tako podrobna navodila? Ker je bila splošna izobrazba nizka in ljudje niso dovolj skrbeli za higieno. RADOVEDNEŽ Analiziraj Slomškova navodila (naloga 6) in izpolni preglednico. DOLŽNOSTI ženske moški posteljejo posteljo, pometejo, pobrišejo prah, pospravijo skrbijo za hišno snago SKRB ZA VIDEZ ženske moški ne hodijo razgaljene in nepočesane, ne umivajo se pred moškimi umivajo se po delu, počešejo, očistijo nohte in zobe Steklarna Benedikta Število zaposlenih Vivata pri Mariboru Odrasli Otroci Ljubljanska predilnica Število zaposlenih Do 150 fantje Deklice do 14 let ena 8 let tri pa 9 AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (statističnimi podatki) in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci v dvojicah pretvarjajo učna gradiva iz ene oblike v drugo: a) Učenci v roke dobijo kopijo statističnih razpredelnic in s pomočjo podatkov v njih sestavijo krajše poročilo, na primer državnega nadzornika za delo otrok. b) Razmnožene tabele (1 za dva učenca) in spodnje besedilo učenci uporabijo za izdelavo poročila.»prva prava, z modernimi stroji opremljena predilnica bombaža na današnjem slovenskem ozemlju je bila predilnica v Ajdovščini, ki jo je ustanovila skupina tržaških podjetnikov leta Sledila ji je predilnica v Ljubljani in v Preboldu. Delež otrok med zaposlenimi je bil 28%; deklic je bilo precej več kot fantov. / / Slovencev je bilo vsega okrog milijon, večina je živela na kmečki zemlji. Slovenske dežele so še v avstrijskem okviru sodile med najmanj industrijsko razvite in večina njenih tovarn in rudnikov je bila žepnega formata šele ob koncu stoletja je bilo delavstva med «(Alenka Puhar, Prvotno besedilo življenja, Studia Humanitatis, Ljubljana, 2004, str. 297) 89 AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 131 in odgovorijo: Kje je bila industrija še posebej zgoščena? Katere gospodarske panoge so prevladovale? Kje je zaslediti proizvodnjo na parni pogon? Kako se je spremenila družba na Slovenskem BODIMO USTVARJALNI: metoda pisno-grafičnih izdelkov Po predstavitvi različnih slojev prebivalstva na Slovenskem učitelj na tablo napiše naslednji citat»lesene koče, slamnate strehe so gnile. ko sneg o spomladi«. (Janez Trdina, Spomini na otroška leta, v: Ilustrirana zgodovina, Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999, str. 218). Učenci prepišejo citat in v nekaj kratkih stavkih dopolnijo podobo z opisom prebivalcev v hiši: kdo so, kaj jedo, kako so oblečeni, koliko jih je, s čim se preživljajo in podobno. RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo ustreznih slovarjev raziščejo, kaj pomenijo besede iz leta 1846, ko je prišel vlak prvič v slovenske kraje: PAROVOZ (vlak) PREROV (predor) OGLEDO (nadzornik) HLAPON (lokomotiva) PISMOBIRA (poštni nabiralnik) BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci si zamislijo življenje v 19. stoletju. Napišejo več receptov, s katerimi bi pripravili okusne jedi, a bi pri tem uporabili le surovine, ki so bile na voljo. V pomoč jim je lahko oglas iz Kmetijskih in rokodelskih novic za trgovino (špecerijo) v učbeniku na strani 132. Opišejo naj svoj delovni dan tako, da si izberejo eno od vlog, na primer oče, mati, sin, hči. Pri tem se morajo odločiti za pripadnost določeni družbeni skupini, na primer revna delavska, bogata kmečka, revna kmečka, meščanska družina Predilnica Število zaposlenih Prebold Moški Ženske Otroci deklice V požaru 1866 je tovarna zgorela do tal in po daljši krizi so tovarno zaprli in jo 1870 ponovno odprli

114 Kako je industrijski razvoj vplival na slovenske dežele UČNI CILJI: Učenec: pojasni napredek industrializacije na Slovenskem v 2. polovici 19. stoletja, ob zemljevidu opište širjenje železniškega omrežja v slovenskih deželah, opiše vzroke in posledice propadanja kmetov in malih obrtnikov, pozna načine reševanja socialne stiske slovenskega podeželja, opiše življenje slovenskih izseljencev. V 70. letih 19. stoletja je slovenske dežele zajel proces pospešene industrializacije. Odpirale so se nove tovarne, zaradi česar je naraslo število meščanov. A kmetje so propadali. Ob koncu stoletja so se množično izseljevali, da bi poiskali boljše življenje v tujini. Kako je industrijski razvoj vplival na slovenske dežele Okrepila se je industrializacija V gospodarstvu slovenskih dežel je prevladoval tuj kapital, zlasti nemški. Rasla so nova industrijska središča. S širjenjem železnice se je razvijala trgovina. 1. Dobro si oglej zemljevid. A. Na prazne črte dopiši imena največjih industrijskih središč. B. Z zeleno obkroži industrijska središča, ki so bila znana po premogovništvu. C. S črno obkroži industrijska središča, ki so bila znana po železarstvu. Č. Z modro obkroži največje slovensko mesto. Zakaj je bilo gospodarsko uspešno? Bilo je pristanišče, ki je monarhiji odprlo pot do Sueškega prekopa. TRST V 70. letih 19. stoletja je slovenske dežele zajel proces pospešene industrializacije. Odpirale so se številne nove tovarne, zaradi česar je naraslo število meščanov. Kapitalizem pa je prizadel tradicionalno kmečko gospodarstvo. Kmetje so propadali. Ob koncu stoletja so se množično izseljevali, da bi poiskali boljše življenje v tujini. JESENICE CELOVEC LJUBLJANA CELJE TRBOVLJE MARIBOR Okrepila se je industrializacija UČNA MOTIVACIJA: nevihta možganov Učitelj učence pozove, da imenujejo nekaj znanih slovenskih tovarn. Učitelj podana imena zapiše na tablo. Nato skupaj pregledajo napisano. Obkrožijo tista imena, ki označujejo tovarne, katerih začetki segajo še v 19. stoletje. D. Z rdečo označi glavno transportno pot, ki je potekala skozi Ljubljano. E. Izpiši dve drugi industrijski središči, ki sta se razvili ob tej poti. Maribor, Celje, Trbovlje 2. Katera značilnost kapitalizma na Slovenskem je razvidna iz vira? Da so bili mnogi lastniki kapitala tujci, saj je kapitala primanjkovalo.»iz srednjega in krajevnega plemstva se je izoblikovala večja skupina podjetnikov; nekaj uspešnih gospodarstvenikov se je preselilo k nam tudi iz zahodne Evrope /.../. Tudi Rosthorni /.../ in Grosslethi v kemični industriji so bili z Britanskega otočja.«(jožko Šavli, Slovenija, podoba evropskega naroda, Založba Humar, Bilje, 1995) Okrepilo se je slovensko meščanstvo Ob gospodarskem razvoju so na Slovenskem rasla mesta, predvsem manjša in srednje velika. 3. Meščani so oblikovali poseben življenjski slog, po katerem so se razlikovali od delavcev in kmetov. Zapiši značilnosti življenja meščanov v slovenskih mestih na prelomu stoletja. so tovarnarji, obrtniki, trgovci, uradniki, inženirji... AKTUALNO Vsi smo že slišali za goldinar, krono, groš, krajcar in vinar. Vinar (Wien- Dunaj) je bil najmanjša enota avstroogrskega denarja, vreden pol krajcarja. Krajcar (kreutz- križ) je bil stoti del goldinarja (zlat). Delil se je na tri pfeninge. Trije krajcarji so bili en groš, devet krajcarjev en zeksar, šesti del goldinarja, 1 krona pa je štela sto vinarjev. Proti koncu 19. Stoletja so se pojavile krone; takrat je veljal en zeksar dve kroni. Obstajale so še druge delitve. Če gledamo z našega vidika je bilo vse skupaj precej zapleteno. Slovenci so morali večkrat menjati denar. Leta 1920 so avstroogrske krone zamenjali v dinarje, vendar v precej nepravičnem razmerju. Ljudje so takrat izgubili veliko denarja. Prvega januarja 2007 pa smo v Sloveniji tolarje zamenjali za evre sporazumevali so se pretežno v nemškem jeziku prosti čas so preživljali v gostilnah, kavarnah... spodbujali so izobraževanje otrok RAZISKOVALEC V 19. stoletju se je na Slovenskem razvila industrijska proizvodnja. Po učiteljevem izboru naj učenci s pomočjo spletnih raziščejo usodo različnih podjetij tako, da vpišejo njihovo današnje stanje in prisotnost na trgu. PRIMER 1825 pivovarstvo v Laškem (še deluje) 1871 Tobačna tovarna v Ljubljani (opuščena proizvodnja) 1885 Bombažna predilnica in tkalnica V Tržiču (posluje) 1828 Cukrarna Ljubljana (stavba je doživljala žalostno usodo 1858 jo je uničil požar v njej je bilo zavetišče za reveže, danes propada, občasno so v njej brezdomci) 1864 Pivovarna bratov Kozler (Pivovarna Union je danes del sistema Pivovarne Laško) BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci si predstavljajo, da so ostareli/a mož/žena in živijo v Avstro-Ogrski leta Premislijo, s katerimi vrstami prometa so se že srečali v svojem življenju. Malo sem pa že pozabil.

115 Kako je industrijski razvoj vplival na slovenske dežele Propadal je slovenski kmet Vdor kapitalističnega gospodarstva na podeželje v drugi polovici 19. stoletja je pahnil kmeta v hudo krizo. Najtežje je bilo v 70. in 80. letih. 4. Kateri so bili vzroki za propadanje kmetov? Podčrtaj nepravilne odgovore. a. Kmetje so denar vlagali v delnice, katerih vrednost je padla. b. Kmetje niso mogli tekmovati s kmetijskimi pridelki iz ZDA in Rusije, ki so bili cenejši. c. Kmetje so plačevali odškodnino za zemljiško odvezo (iz leta 1848). č. Kmetje so vlagali denar v nakup tovarn in industrijskih obratov ter se pri tem zadolžili. d. Slabe letine in uničeni pridelki, ki so bili posledica škodljivcev, so zmanjšali prihodek kmetov. e. Vlaganja v posodobitev kmetij in razna pravdanja so povečevala zadolženost kmetov. f. Podeželje je bilo prenaseljeno, posesti pa premajhne. 5. Propadanje kmetov lahko razložimo tudi s spodnjima pojmoma. Razloži ju. ODERUŠTVO KMETIJE NA BOBEN 6. Kmetom so v težkem položaju pomagali slovenski politiki in duhovniki. A. Napiši ime najbolj znanega organizatorja zadružništva na Slovenskem. Janez Evangelist Krek B. Kako so delovale zadruge? Vaški podjetniki so kmetom denar posojali za visoke obresti. Prodajo zadolženih kmetij so oznanjali z bobni. Kmetje so vlagali manjše prispevke, v primeru potrebe, pa so si lahko denar izposodili. C. Ali v tvojem kraju danes deluje kakšna zadruga? Kako se imenuje in s čim se ukvarja?»krek je uspešno širil zadružno misel ne le na gospodarskih in podobnih shodih, temveč tudi v izobraževalnih društvih. Vedel je, da Slovencem vsa kultura ne bo mogla pomagati, če si ne bodo ustvarili trdnega gospodarskega temelja. Tako je zgradil mrežo blagovnih zadrug, hranilnic in posojilnic po slovenskem ozemlju v oporo predvsem kmetom in delavcem.«(valentin Inzko, Zgodovina Slovencev: do leta 1918, Celovec, Družba sv. Mohorja, 1978) 91 VEČ O Leta 1906 je bila zgrajena bohinjska železnica, okoli 160 kilometrov dolga povezava med Jesenicami, Gorico in Trstom. Velja za eno najslikovitejših in tehnično najzahtevnejših prog v Sloveniji. 19. julija 1906 jo je slovesno odprl avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Gradilo jo je okoli delavcev, več kot šestdeset se jih je med gradnjo smrtno ponesrečilo. Železnica poteka skozi bohinjski predor, ki poteka od Bohinjske Bistrice do Podbrda v dolini Bače in ki s 6327 metri velja za najdaljši predor na Slovenskem. Eden najznamenitejših objektov na železnici je solkanski viadukt, ki s kamnitim lokom, dolgim 85 metrov, velja za največji lok med vsemi železniškimi mostovi na svetu. Bohinjska proga je bila del transalpinske proge, ki je čez Alpe povezala osrednjo Avstrijo, Češko ter Bavarsko s Trstom. Transalpinsko progo so poimenovali po gorovjih, ki jih je proga prebila, zato govorimo o phyrinski, turski, karavanški, bohinjski in kraški progi. Danes po bohinjski progi dnevno pelje 16 vlakov, ki letno prepeljejo potnikov in naredijo 14 milijonov netotonskih kilometrov. Okrepilo se je slovensko meščanstvo AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili O pravilnem vedenju meščanov je na Slovenskem izšlo več napotkov oziroma vodnikov, saj novodobna»jara gospoda«še ni bila vešča vseh podrobnosti omike. Nekaj teh napotkov je zbrala Taja Kramberger v prispevku Morala in pravila obnašanja v družinskem krogu v luči meščanskih bontonov (objavljeno v reviji Zgodovina za vse, št. 1, 1999):»Snaga, ki še posebej odseva iz stanovanja in pohištva, je eden glavnih pogojev za vsakega, ki se hoče ponašati z oliko.stanovanje naj bo zdravo, suho, zračno in gorko / /. Začetek za mrčes je nesnaga, ki jo povzroča zanikrnost in nemarnost. Kjer je snaga doma, tam nima domovinske pravice ne molj, ne bolha, ne uš, ne posteljna stenica / /.Med jedjo ni dovoljeno preveč slišno srebati, ne hlastati, ne metati jedi takorekoč vase, ne pihati, ne sopsti ko meh, ne oblizovati žlice ali vilic, ne cmokati, ne škrtati ne hrustati. / / Juhe ne pospravite do kraja, ker nagniti krožnik- to je nedopustno.ne staršem ne otrokom ni dovoljeno sesti k mizi niti pri zajtrku napol opravljenim, / / neumitim in nepočesanim.«učenci besedilo analizirajo: Kakšna pravila obnašanja so veljala pri mizi? Kaj naj bi pomenilo, da nikomur ni bilo dovoljeno sesti k mizi»napol opravljeno«? Zakaj je bila potrebna velika skrb za snago? Katere so bile najpogostejše posledice nesnage v hiši? 115

116 AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere (ali pripravi na kopiji) dva pisna vira. VIR 1: zapis avtorja J.D-ja Dopis starih slovenskih mater iz uniga sveta svojim sedanjim vnukinjam iz Novic leta 1852:»Kmečka hči nosi po troje in še več kikelj poštirkanih, da je koker mravlja, zgorej tanka, spodej široka! / / Lejte jo, kak se kaže in ponuja po mestu krčmarjeva hči, vsa v svili in zlatu - clo rokavico žlahtne gospode na rokah, / / drage svilene rute obeša po sebi že kravarica in tako zaslužek celiga leta za eno obleko potrosi! Roka za vile in grablje ustvarjena, dragi svilnati dežnik čez težko zlato avbo ali čez obšito pečo razpenja. Ako bo to vse tako naprej šlo, kmalu bo tako daleč prišlo, da bo kravarica v rokavicah molzla in pastirica v svilnatih nogavicah za kravami letala.«(vir: Ivan Prijatelj, Slovenska kulturno politična in slovstvena zgodovina , DZS, Ljubljana, 1955, str. 100) VIR 2: zapis iz časopisa Slovenija 24. aprila 1849, v katerem je profesor V. Konjšek potarnal:»slovenec se pri obdelovanju zemlje še zmiram stare šege derži, pri obleki se pa po novih modah suče. Naši dedi so nosili sukne domačiga pridelka; ovca in oven sta mu dala vovno, ktero so žene hčeri in dekle po zimi predle. / / Če si je ravno klobuk kupiti moral pa ta klobuk je dva roda pretrpel / /, hodil je v brezovih coklah / /, za nedeljo je imel usnjate čevle / /, ni on poznal ne kofeta ne punša, ruma / /. Ozrimo se na sedanji čas. Nima sedaj Slovenc razun srajce in včasih hlač ne ene niti domačega pridelka na životu. Da zakaj ne? Odgovoril bo, da mu obleka drajše hodi, če si jo doma pripravi, kakor če jo kupi (vir: Ivan Prijatelj, Slovenska kulturno politična in slovstvena zgodovina , DZS, Ljubljana, 1955, str. 99) Nad čim se razburjata avtorja? Nad čim sta posebej ogorčena? Kako bi se moral kmet oblačiti po meščanskem mnenju (vir 2)? Premisli, kakšna naj bi bila roka, ustvarjena za grablje (kmečka dela). Ali se nad modo posamezniki razburjajo tudi danes? Nad kakšno? O katerih otrocih teče beseda? V katere dejavnosti so bili vključeni otroci? Ali lahko zaznamo kakšno podobnost v ravnanju staršev v današnjem času? BELEŽKE AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili V hišah premožnih meščanov so najeti privatni učitelji skrbeli za otrokov fizičen razvoj s poučevanjem jahanja, plesa, borilnih veščin ipd. Izborno izražanje, obvladovanje mimike in osebna snažnost so obvezno sodile v malomeščanska pravila obnašanja. Za duhovni razvoj so služile glasbene ure, petje, risanje, učenje tujih jezikov Posamezniki so se zavedali pretirane starševske ambicioznosti. Nekateri so pred njenimi posledicami opozarjali celo v tisku:»bodite enkrat pošteni sami proti sebi. Zakaj podite svojo deco iz šole v klavirsko uro, iz klavirske ure v Slovenci so množično odhajali v tujino AKTUALNO V Sloveniji danes kar nekaj organizacij vzdržuje stike s Slovenci po svetu. Med njimi je tudi Slovenska izseljenska matica. Na njeni spletni strani učenci lahko izvedo: Katere revije ta organizacija izdaja? Katere prireditve za slovenske izseljence organizira? V rubriki Povezave pa lahko izvedo: V katerih evropskih državah delujejo slovenska društva? Propadal je slovenski kmet KRITIČNO RAZMIŠLJANJE»Nov sovražnik krompirja tako imenovani Eldoradski keber, se je prikazal na Nemškem, Bog nas varuj te nesreče«(vir: Novice 5. julija. 1877, str. 217) Slovenske novice so poročale o takrat zelo nevarnem hrošču. Učenci pomislijo, katere tegobe in skrbi ima kmet v današnjem času. (Bolezen norih krav, ptičja gripa, okuženo mleko, hrušev ožig ). Kdo kmetom danes pomaga, če jih doleti katera od naravnih nesreč? plesno, iz plesne v slikarsko in iz vseh v nervoznost? Ali to storite res iz ljubezni do otrok? Ali ni morda malce samopašnosti roditeljev, ki hočejo imeti na vsak način izobražene, dobro vzgojene ali celo imenitne otroke? Koliko otrok vidimo bledeti, ne vsled bolezni, ampak vsled blaznosti kratkoumne, nečimrne ljubezni staršev.«(vir: H Schrieder Pedagoški letopis, 1910, str. 75) O katerih otrocih govori besedilo? V katere dejavnosti so bili vključeni otroci? Ali lahko zaznamo kakšno podobnost v ravnanju staršev v današnjem času? Koliko slovenskih društev deluje v ZDA in Kanadi? Katere organizacije v Sloveniji imajo stike s Slovenci po svetu oziroma se raziskovalno ukvarjajo z izseljeniškimi slovenskimi društvi po svetu. VEČ O Kot so meščani zviška gledali novodobne bogataše, ki so se hoteli vključiti v staro mestno družbo so eni in drugi z zaskrbljenostjo opazovali novonastali kmečki položaj. Po kmečki odvezi so se kmetje, razbremenjeni dajatev opomogli in počasi dojeli, da so svobodni. Niso se še vsi nehali obnašati po podložniško do posvetne in posebej cerkvene gospode. Nekateri so se hitro prilagodili novim časom, saj so odpravo bremen razumeli tako, da so zdaj tudi oni gospodje. Kmetje so predstavljali veliko večinoprebivalstva in njihovo svobodo so ovirali zastareli nazori v njihovi okolici. Meščanstvo so jezili poskusi približevanja kmečkega stanu in enačenja z njihovo podobo. Obsojali so njihovo vedenje, kot pravi kmečki strokovnjaki so imeli zanje cel kup nasvetov, kako naj žive, kaj naj se oblačijo, kaj naj jedo in jim tako dajali vedeti, kje jim je mesto. 116

117 PONOVIMO ŽIVLJENJE V 19. STOLETJU: kako je industrializacija vplivala na življenje ljudi? INDUSTRIJSKA MESTA 1. SLOJI buržoazija DRUŽBA bankirji, tovarnarji NAPREDEK V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA NAPREDEK V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA Primerjaj podobi manjšega mesta ob bavarskem jezeru; prva slika prikazuje podobo leta 1858, druga leta Svoje ugotovitve zapiši pod liki. videz umazana, gradnja brez načrtov srednji sloj mali podjetniki, uradniki središče urejeno, trgovine in uradi predmestje zanemarjeno, revno delavci v tovarnah reveži invalidi, berači Prebivalci Promet Urejenost mesta Podoba pokrajine kmetje meščani peš, kočije kočije, vlak, parnik neurejeno urejeno kmečka mestna naraščanje prebivalcev promet kočije, vozovi... privlačnost je kraj nenehnega dogajanja 2. OTROCI bogatašev brezskrbno otroštvo, šolanje delavcev delo v tovarnah, rudnikih, visoka umrljivost IZSELJEVANJE PO SVETU Od kod? iz vseh delov Evrope Kdo? propadli delavci, kmetje Kam? v Severno in Južno Ameriko VSESPLOŠNI NAPREDEK: Življenski standard se je izboljšal, ljudje so bili bolj izobraženi

118 PONOVIMO TEHNIČNA REVOLUCIJA: izpolni časovni trak tehničnega razvoja v 19. stoletju KDAJ? KJE? ZAČETEK Konec 18. stol. Velika Britanija DEJAVNIKI, KI SO VPLIVALI NA POJAV: Surovine (rude), delovna sila, kapital, politična stabilnost predilni stroj PRVI IZUMI IZUMI V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA avtomobil je: IMPERIALIZEM evropsko gospostvo nad afriško in azijsko celino Katere evropske sile? Velika Britanija, Francija, Belgija, Portugalska... parni stroj Zakaj? letalo da bi izkoriščale naravna bogastva lokomotiva Posledice? zaostalost podrejenih dežel Kateri od navedenih izumov je postal simbol tehnične revolucije? parni stroj odkritje elektrike in žarnice Zakaj? pogonski stroj SPREMENJENO RAVNOTEŽJE MOČI V SVETU: Razlike med razvitimi in nerazvitimi deli sveta so se poglobile

119 PONOVIMO TEHNIČNA REVOLUCIJA V SLOVENSKIH DEŽELAH INDUSTRALIZACI- JA V SLOVENSKIH DEŽELAH prvi industrijski obrati tekstilni, železarne, premogovniki kapital tuj, iz Z Evrope južna železnica Dunaj Trst pospešena industrializacija v 2. polovici 19. stoletja več tovarn, širjenje železniške mreže, zadruge, hranilnice in banke VZROKI PROPADANJE KMETOV prezadolženost, zaradi nizkega donosa, pravdanja, nekonkurenčnost ODERUŠTVO posojanje denarja za visoke obresti ZADRUGE so posojale denar kmetom pod ugodnimi pogoji SLOVENSKO MEŠČANSTVO večja mesta industrijska in kulturna središča bogato meščanstvo se je krepilo z industrializacijo malomeščanstvo mali podjetniki, uradniki, izobraženci delavstvo narašča s širjenjem tovarn Kdo? Kam? IZSELJEVANJE SLOVENCEV propadli kmetje, delavci v zahodno Evropo, Severno Ameriko Zakaj? da bi poiskali možnosti za boljše življenje GRUNT kmetija