MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D.

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D. Maribor, avgust 2015 Sabina Ambrož

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR MAGISTRSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S PORTUGALSKO PODJETJE KRKA, D. D. Business analysis of selected company with Portugal - Krka D.D. Kandidatka: Sabina Ambrož Študentka rednega študija Študijski program 2. stopnje: Ekonomske in poslovne vede Študijska usmeritev: Finance in bančništvo Mentor: dr. Klavdij Logožar Študijsko leto: 2014/2015 Lektoriranje: Lektoriranje in jezikovno svetovanje, Jasmina Vajda Vrhunec, s. p. Maribor, avgust 2015

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Klavdiju Logožarju za vse strokovne nasvete in pomoč pri pisanju magistrskega dela. Posebna zahvala velja družini, še posebej mami, ki mi je omogočila študij ter mi z vso ljubeznijo in potrpljenjem stala ob strani v vseh lepih in manj lepih trenutkih. Hvala Anžetu za vso potrpežljivost in moralno podporo v času študija in pisanja magistrskega dela.

POVZETEK V magistrskem delu obravnavamo poslovanje največjega slovenskega farmacevtskega podjetja Krka, d. d., s Portugalsko. V prvem delu se osredotočimo na farmacevtsko industrijo. Podrobneje predstavimo slovenski in portugalski farmacevtski trg. Sledi analiza portugalskega trga, kjer se osredotočimo na izvoz in uvoz, posebnosti tega trga ter zunanjo trgovino Slovenije s Portugalsko. V drugem delu proučujemo podjetje Krka, d. d., njegovo poslovanje s tujimi trgi in distribucijo. Na koncu se posvetimo še finančni analizi podjetja, ki jo podrobneje predstavimo z izračunom kazalnikov. KLJUČNE BESEDE: farmacija slovenska farmacija portugalski trg portugalska farmacija Krka finančni kazalniki

ABSTRACT Major topic of the master thesis is business analysis of Slovenian largest pharmaceutical company Krka d.d in Portugal. In the first part of the master thesis we focus on pharmaceutical industry. In detail we present Slovenian and Portuguese pharmaceutical market. After that we have an analysis of the Portuguese market, where we focus on the export, import, the analysis of the specific characteristics of this market and foreign trade between Slovenia and Portugal. In second part of the master thesis we examine company Krka d.d. We focus on their foreign markets, distribution and at the end we ultimately focus on financial analysis of Krka d.d., which is presented in detail calculation of the financial indicators. KEY WORDS: pharmaceuticals Slovenian pharmacy portuguese market Portugal pharmacy Krka financial indicators 5

KAZALO VSEBINE 1 UVOD... 8 1.1 Opis področja in opredelitev problema... 8 1.2 Namen in cilji raziskave... 9 1.3 Hipoteze raziskave... 9 1.4 Predvidene metode raziskovanja... 9 1.5 Predpostavke in omejitve... 101 2 FARMACEVTSKA INDUSTRIJA... 11 2.1 Zaposlenost v farmacevtski industriji... 12 2.2 Farmacevtski izdelki... 14 2.3 Kakovost izdelave farmacevtskih izdelkov... 16 2.4 Značilnosti slovenskega farmacevtskega trga... 17 3 ANALIZA PORTUGALSKEGA TRGA... 18 3.1 Portugalska farmacevtska industrija... 19 3.2 Analiza portugalskega izvoza... 191 3.3 Analiza portugalskega uvoza... 212 3.4 Analiza posebnosti portugalskega trga... 22 3.4.1 Lokacija... 22 3.4.2 Distribucija... 22 3.4.3 Infrastruktura... 22 3.4.4 Poslovno okolje... 23 3.4.5 Pomembni portugalski sektorji... 23 3.4.6 Stroški... 23 3.4.7 Plačevanje... 24 3.5 Analiza zunanje trgovine Slovenije s Portugalsko... 24 4 POSLOVANJE PODJETJA KRKA NA PORTUGALSKEM.... 27 4.1 Predstavitev podjetja... 27 4.1.1 Zgodovina podjetja... 27 4.1.2 Poslanstvo, vizija in vrednote podjetja... 27 4.1.3 Dejavnost podjetja... 28 4.2 Poslovanje podjetja s tujimi trgi... 28 4.2.1 Vzhodna Evropa... 28 4.2.2 Jugovzhodna Evropa... 30 4.2.3 Srednja Evropa... 31 4.2.4 Zahodna Evropa... 33 4.2.5 Čezmorska tržišča... 34 27

4.3 Distribucija podjetja... 35 4.3.1 Posebnosti distribucije v farmaciji... 36 4.3.2 Potek nabave v podjetju... 37 4.3.3 Distribucija podjetja na Portugalskem... 39 4.4 Finančna tveganja v podjetju... 40 4.5 Analiza bilanc poslovnega izida in bilanc stanja s kazalniki za podjetje Krka... 43 5 SKLEP... 52 KAZALO SLIK Slika 1: Farmacevtski izdatki... 13 Slika 2: Inflacija, brezposelnost in realni BDP... 18 Slika 3: Dostop bolnikov do inovativnih zdravil na Portugalskem... 19 Slika 4: Izvoz portugalskih dobrin... 20 Slika 5: Uvoz portugalskih dobrin... 21 Slika 6: Povezave Portugalske na vzhod in zahod... 22 Slika 7: Slovenski izvoz na Portugalsko... 25 Slika 8: Slovenski uvoz iz Portugalske... 26 KAZALO TABEL Tabela 1: Zaposlenost v farmacevtski industriji... 12 Tabela 2: Splošni gospodarski podatki Portugalske... 17 Tabela 3: Farmacevtska podjetja in trgovci na debelo... 18 Tabela 4: Izvoz na Portugalskem... 20 Tabela 5: Uvoz na Portugalskem... 21 Tabela 6: Blagovna menjava med Slovenijo in Portugalsko... 24 Tabela 7: Kazalniki financiranja... 43 Tabela 8: Kazalniki investiranja... 45 Tabela 9: Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja... 47 Tabela 10: Kazalniki gospodarnosti... 48 Tabela 11: Kazalniki uspešnosti poslovanja... 50 7

1 UVOD 1.1 Opis področja in opredelitev problema Farmacevtski sektor tako v Evropski uniji (EU) kot v Zahodni Evropi, kjer je Švica zelo pomembna, narašča. Kemična industrija trenutno kaže najvišje stopnje rasti, raziskav in proizvodnje. Po drugi strani pa je ta sektor tudi eden izmed najbolj reguliranih tako s komercialne kot z industrijske strani (npr. odobritev novih izdelkov). Težava je tudi v tem, da ti prepisi še zdaleč niso usklajeni med različnimi državami (Portugal Offer 2014). V nasprotju s kemično industrijo, kjer je rast tesno povezana in odvisna od gospodarske rasti in ciklov, ki vplivajo na posamezne sektorje, so v farmacevtski industriji dejavniki, ki vplivajo na njeno obnašanje, socialni (razvoj starostnih skupin) in tehnološki (odkrivanje in lansiranje novih izdelkov). Čeprav imamo na eni strani daljšanje pričakovane življenjske dobe, ki spodbuja rast farmacevtske industrije, je na drugi strani vpliv tehnoloških raziskav trenutno viden kot negotov in težko predvidljiv (Portugal Offer 2014). Portugalska leži na samem jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku. Ima zelo bogato zgodovino in kulturo, saj je bila med petnajstim in šestnajstim stoletjem glavna politična, ekonomska in kulturna sila na svetu. Portugalski imperij je segal na vse celine. Po vzponu drugih kolonialnih sil je njegova moč upadla. Zelo znana je tudi tako imenovana revolucija nageljnov, ko se je po oseminštiridesetih letih vladavine Salazarja končalo obdobje diktature. Drugi pomembnejši dogodek je bil vstop Portugalske v Evropsko gospodarsko skupnost leta 1986. Danes je polnopravna članica EU, kar pomeni, da sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Z družbenega in gospodarskega vidika je država v zadnjih tridesetih letih dvajsetega stoletja zelo napredovala (Wikipedia 2014b). Portugalska je ena izmed največjih izvoznic marmorja in plute. Industrijski sektor je moderniziran, prisotna so večinoma manjša in srednje velika podjetja. V ospredju so predvsem avtomobilska in tekstilna industrija ter gradbeništvo, ki prispevajo 22 % bruto domačega proizvoda (BDP). V storitvenem sektorju ima najpomembnejšo vlogo turizem, ki prispeva okoli 75 % BDP. Kmetijski sektor je najmanj produktiven in tudi slabše moderniziran kot v večini zahodnoevropskih držav. Glavni izdelek izvoza predstavljajo portugalska vina, veliko imajo tudi naravnih bogastev, kot sta baker in kositer. Ta del sektorja prispeva okoli 6 % BDP. V zadnjih letih je Portugalska veliko investirala v modernizacijo infrastrukture. Posledica tega je široko razvejana mreža cestnih poti, pristanišč in letališč. Ima geostrateško lokacijo v smislu naravnega prehoda med EU in svetovnimi trgi. Povezana je tako z Afriko kot z Ameriko in predstavlja dobro odskočno desko za svetovne trge, kar jo naredi zelo zanimivo za tuje investitorje (SPIRIT 2015). Danes je na vseh trgih prisotna velika konkurenca, ki sili podjetja, da se širijo na tuje trge zaradi različnih razlogov. Velike multinacionalke se pogosto zaradi želje po nižanju stroškov proizvodnje selijo v države s cenejšo delovno silo in manjšimi okoljevarstvenimi zahtevami. Spet druga podjetja se odločijo za nastop na tujem trgu, da pridobijo širši krog kupcev. 8

Podjetje Krka, d. d., je eno izmed vodilnih generičnih farmacevtskih podjetij na svetu. Je tudi eno izmed prvih slovenskih podjetij, ki so se odločila in imela možnost za vstop na tuji trg. Močno je prisotna v Vzhodni Evropi, v Rusiji in Ukrajini, sledita ji Srednja Evropa, kjer je prisotna na Poljskem, Češkem in Madžarskem, ter tudi Jugovzhodna Evropa, ki jo zastopata Hrvaška in Romunija. Z večanjem svoje mreže v tujini se širi tudi na zahodnoevropski trg (Krka 2014, str. 6). Po podatkih baze Sloexporta je edino slovensko podjetje, ki je trenutno prisotno na portugalskem trgu, prav podjetje Krka, d. d. 1.2 Namen in cilji raziskave Namen magistrskega dela je analizirati poslovanje slovenskih podjetij, podrobneje podjetje Krka, d. d., s Portugalsko. Na podlagi analize podjetja Krka, d. d., bomo proučili, katere dejavnike mora podjetje upoštevati in proučiti, preden se odloči širiti svojo proizvodnjo ali poslovanje v druge države. Cilj magistrskega dela je najti najprimernejšo obliko vstopa na portugalski trg. V prvem delu se bomo osredotočili na panogo podjetja Krka, d. d., preverili, kako farmacija uspeva na portugalskem trgu, in proučili posebnosti tega trga. V drugem delu bomo podrobno analizirali podjetje Krka, d. d., in njegov vstop na portugalski trg. 1.3 Hipoteze raziskave V magistrskem delu bomo preverjali naslednje hipoteze: H1: Portugalska je stroškovno ugodna država za ustanovitev podjetja. H2: Slovenska podjetja poslujejo manj s Portugalsko kot s sosednjimi državami zaradi velike oddaljenosti. H3: Podjetje Krka, d. d., je povečalo dobiček zaradi vstopa na portugalski trg. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri pisanju magistrskega dela bomo uporabili tako slovensko kot tujo literaturo. V pomoč nam bodo različne baze podatkov, kot so Science Direct, Proquest, Scopus in Web of Science. V prvem delu magistrskega dela bomo uporabili metodo raziskovanja, s pomočjo katere bomo zbrali potrebno gradivo in se seznanili s tematiko raziskovalnega dela. Sledila ji bo metoda deskripcije, s pomočjo katere bomo opisali dejstva in procese ter opredelili osnovne pojme. Kot zadnjo v tem delu bomo uporabili metodo kompilacije, s pomočjo katere bomo povezali različna spoznanja in stališča avtorjev v smiselno celoto. V drugem delu bomo uporabili metodo analize, s pomočjo katere bomo podrobneje proučili izbrano podjetje in njegov vstop na portugalski trg. Sledila ji bo metoda sinteze, s katero bomo na osnovi lastnih spoznanj delo zaključili. 9

Hipoteza številka 1: Portugalska je stroškovno ugodna država za ustanovitev podjetja. Ali je portugalska stroškovno ugodna država za podjetja, bomo preverili s pomočjo analize posebnosti portugalskega trga, kjer bomo podrobneje proučili tudi stroške, ki nastanejo za podjetja, ki želijo vstopiti na njihov trg. Hipoteza številka 2: Slovenska podjetja poslujejo manj s Portugalsko kot s sosednjimi državami zaradi velike oddaljenosti. To hipotezo bomo preverili, ko bomo analizirali poslovanje slovenskih podjetij s Portugalsko. Hipoteza številka 3: Podjetje Krka, d. d., je povečalo dobiček zaradi vstopa na portugalski trg. Hipotezo bomo preverili s pomočjo analize poslovnega izida in bilanc stanja podjetja Krka, d. d. 1.5 Predpostavke in omejitve Pri analizi poslovanja s Portugalsko se bomo zaradi obsežnosti podatkov omejili le na izbrano podjetje Krka, d. d., ki ga bomo podrobneje proučili. Podjetje Krka, d. d., se ukvarja s farmacevtsko industrijo. V magistrskem delu bomo analizirali predvsem to panogo, medtem ko se na druge ne bomo osredotočali. Podjetje Krka, d. d., je prisotno tudi na veliko drugih tujih trgih, kar bo zmanjšalo kakovost raziskave z vidika analize višine dobička, ki je posledica vstopa na portugalski trg. Omejitev predstavlja pridobivanje gradiva na Portugalskem, saj je večina gradiva in baz v portugalskem jeziku, primanjkuje pa tudi angleške literature. Omejitev predstavlja tudi samo podjetje Krka, d. d., saj ima zelo strogo politiko varovanja podatkov, ki niso javno dostopni. V magistrskem delu bomo lahko uporabili samo podatke in poročila, ki so javno dostopni. 10

2 FARMACEVTSKA INDUSTRIJA Farmacija je interdisciplinarna znanstvena veda, v kateri se prepletajo številna področja naravoslovja in zdravstvenih ved, zlasti na področju socialne farmacije pa so vključeni tudi nekateri pristopi, značilni za družboslovne znanosti (Obreza idr. 2011, str. 8). Ločimo tri glavne skupine proizvajalcev farmacevtskih izdelkov (Kesič 2007, str. 152): originatorji: ukvarjajo se z raziskavami in razvojem novih, inventivnih oziroma originalnih farmacevtskih izdelkov, generiki: ukvarjajo se z razvojem in prodajo farmacevtskih izdelkov, specialisti: primarno se ukvarjajo z raziskavami, razvojem področja, biotehnologijo, genomiko in tehnologijami aplikativnih sistemov. Osnovno poslanstvo svetovne farmacevtske industrije je zagotavljanje varnih, kakovostnih in učinkovitih zdravil, ki so namenjena izboljšanju kakovosti življenja ljudi in njihovega zdravja (Kesič 2007, str. 153). Farmacevtska industrija ni posebej inovativna. V zadnjih letih je prišlo na trg le peščica resnično pomembnih zdravil in še ta so temeljila na raziskavah v akademskih ustanovah, malih biotehnoloških podjetjih ali nacionalnih inštitutih za zdravje (National Institutes of Health NIH), financirana pa so bila z denarjem davkoplačevalcev (Angell 2008, str. 30). Glede na podatke Eurostata je farmacevtska industrija visoka tehnologija z najvišjo dodano vrednostjo na zaposlenega, kar je precej višje od povprečnih vrednosti za visokotehnološke in predelovalne industrije. Je tudi sektor z največjim deležem naložb v raziskave in razvoj glede na čiste prihodke od prodaje. V letu 2013 znaša delež odhodkov, usmerjen v raziskave in razvoj farmacevtskega in biotehnološkega sektorja, kar 18,1 % vseh poslovnih odhodkov v svetu (EFPIA 2014, str. 10). Večja farmacevtska podjetja v zadnjih letih dajejo vedno večji poudarek prestrukturiranju prodaje in širitvi na trge v razvoju, ki imajo še veliko potenciala. Delež prihodka, ki ga ustvarijo na teh trgih, se hitro povečuje. Rezultati poslovanja na svetovnem farmacevtskem trgu so, da podjetja ustvarjajo manj prihodkov in dobička kot leta 2012, razen nekaj izjem, ki so rasla kljub krizi. Za takšne rezultate so odgovorni predvsem povečani varčevalni ukrepi, ki so se uvedli v večini držav, predvsem v Evropi in ZDA, kjer je na zmanjšano prodajo zdravil vplival tudi potek patentne zaščite tako imenovanih»blockbusterjev«, to je zdravil, ki izdelovalcu prinesejo več kot milijardo dolarjev prihodka na leto. Dobiček farmacevtskih družb pa zmanjšujejo tudi medvalutne razlike in cenovna gibanja. V farmacevtskih družbah še vedno ostajajo optimistični glede prihodnosti, saj jih veliko računa na dobre poslovne rezultate na trgih v razvoju. Phizer je tako v devetih mesecih prihodke na Kitajskem, Rusiji in Mehiki povečal za 6 %, prihodke na vseh trgih skupaj pa istočasno zmanjšal za 11 % (Pavlin 2013). 11

2.1 Zaposlenost v farmacevtski industriji Tabela 1: Zaposlenost v farmacevtski industriji 2007 2008 2009 2010 Rast 7/10 Nemčija 112.550 105.843 104.605 103.208 8 % Francija 103.633 103.384 100.355 97.645 6 % Portugalska 10.479 10.244 9.761 9.580 9 % Slovenija 6.500 7.100 10.820 11.500 77 % Italija 72.000 69.500 67.500 66.700 7 % Avstrija 10.534 10.534 10.697 10.705 2 % Vir: OECD 2013, str. 39 Iz tabele 1 je razvidno, da zaposlovanje v farmacevtski industriji upada v Nemčiji, Franciji, Italiji in na Portugalskem, narašča pa v Avstriji in Sloveniji. Za strokovnjake s področja farmacije je nujno potrebno aktivno znanje vsaj enega iz skupine tako imenovanih svetovnih jezikov, pri čemer med slovenskimi farmacevtskimi strokovnjaki prevladujeta angleščina in nemščina (Obreza idr. 2011, str. 8). 2.2 Farmacevtski izdelki Največ zdravil izdelajo v farmacevtski industriji. Izdelujejo originalna in generična zdravila. Originalno (tudi inovativno) zdravilo je tisto, ki pride na trg prvo in prvo dobi dovoljenje za promet. Je plod dolgoletnih raziskav. Proizvajalec dobi dovoljenje za promet, ko dokaže učinkovitost, varnost in kakovost zdravila. Proizvajalec zdravila navadno zdravilo tudi zaščiti s patentom, saj s tem dobi izključno pravico za njegovo izdelavo in prodajo v nekem času. Po preteku tega patenta lahko to zdravilo prodajajo in izdelujejo tudi drugi (generični) proizvajalci. Generično zdravilo ima enake učinkovine in enako farmacevtsko obliko kot originalno zdravilo. Ta zdravila so enakovredna originalnim zdravilom, a cenovno ugodnejša in zato dostopnejša od dražjih, originalnih zdravil (Vrhovnik 2012, str. 12). Patentna zaščita farmacevtskih izdelkov v svetu ni enotna. Zelo se razlikuje med ZDA in Evropo, nekatere države pa je niti ne priznavajo v celoti. V večini razvitih držav se patentna pravica podeljuje za obdobje dvajset let od vložitve zahteve, kar realno pomeni od pet do osem let učinkovite zaščite, saj je potreben čas za dokončanje izdelka, uradno registracijo in pripravo na trženje. V farmaciji je mogoče zaščititi samo snov (snovni patent), postopek za pridobivanje snovi (procesni patent), obliko (formulacijski patent) in področje uporabe (indikacijski patent). V ZDA je mogoč razvoj generičnega zdravila še v času trajanja patentne zaščite, kar je v Evropi izrecno prepovedano. To dela ameriški trg tudi dinamičnejši in konkurenčnejši, saj deluje in se razvija hitreje ter je posledično tudi inovativnejši. Tako 12

originalna kot generična zdravila pa morajo biti uradno registrirana pri ustreznih organih posamezne države, da pridobijo ustrezno dovoljenje za prodajo (Kesič 2007, str. 154 155). Cene zdravil se oblikujejo v ZDA za njihove državljane in tudi preostali svet. Razloga za to sta, da so ZDA največji porabnik zdravil na recept, pa tudi, da je profitna stopnja na tem trgu daleč največja. Ena izmed največjih težav je, da lahko proizvajalci zdravil v ZDA sami postavljajo cene zdravil, saj je z zakonom prepovedano pogajanje o cenah velikim kupcem, ki zdravila kupujejo z javnim denarjem. Velikokrat slišimo, da so cene zdravil takšne zaradi velikih stroškov, ki spremljajo razvoj novega zdravila. Raziskovanje in razvoj predstavljata sorazmerno majhen del v proračunih velikih farmacevtskih podjetij glede na stroške trženja in administracijo ter celo manjši del od dobičkov. Po obsegu je to šele tretji dejavnik pri ceni zdravila (Angell 2008, str. 10). Slika 1: Farmacevtski izdatki Vir: OECD 2013 Skupni farmacevtski račun za države OECD je bil v letu 2011 okoli 800 milijard dolarjev. Vendar pa med državami obstajajo velike razlike v farmacevtski porabi na prebivalca, kar kaže na razlike v obsegu, strukturi porabe in ceni zdravil (Health at a Glance 2013, str. 162). Iz desne strani slike 1 je razvidno, da so s skoraj 1000 dolarji na prebivalca ZDA porabile daleč največ farmacevtskih izdelkov v primerjavi z drugimi državami OECD. Med večjimi porabniki najdemo tudi Kanado in Grčijo, medtem ko imata sorazmerno nizko porabo Mehika in Čile (Health at a Glance 2013, str. 162). Farmacevtska poraba znaša okoli 1,5 % BDP. V povprečju je v državah OECD okoli 0,8 % BDP javno financiranega, ostalo z zasebnimi viri (Health at a Glance 2013, str. 162). 13

Iz leve strani slike 1 je razvidno, da se v državah OECD delež farmacevtskih izdatkov v BDP giblje od manj kot 1 % v državah Norveški, Luksemburgu, Danski in Čilu do tudi več kot 2,5 % v državah Grčiji in Madžarski (Health at a Glance 2013, str. 162). Zgodba, ki je razjezila ves svet ter spravila v neprijeten položaj vodilne državnike in celo farmacevtsko industrijo, so zdravila za aids. Cena, ki so jo plačevali ameriški bolniki za to zdravilo, je leta 2001 znašala okoli 11.500 dolarjev na leto. Tudi najrevnejšim afriškim državam so proizvajalci ponujali zdravilo po podobni ceni. Brazilija je bila prva država, ki se je temu uprla (oziroma prekršila patentne zakone) pod geslom, da je zdravje človekova pravica, in začela proizvajati generična zdravila, ki jih je nato bolnikom razdeljevala brezplačno. Ameriška vlada je Brazilijo zaradi kršitve patentne zaščite skupaj z devetintridesetimi farmacevtskimi tovarnami, ki so tožile južnoafriško vlado, ovadila Svetovni trgovinski organizaciji. Pretile so hude sankcije, če Brazilija ne bi pri priči nehala zdraviti svojih državljanov, ki so zboleli za aidsom, s prepoceni zdravili. Svetovna javnost se je nato odzvala in tožniki so se pritajili ter "pocenili" zdravila za aids za 25 80 %. Vendar to seveda še zmeraj ni bilo dosegljivo revnemu Afričanu. Če sedaj znaša cena zdravila 2.500 dolarjev namesto 11.500, je to zanj še vedno predrago, saj je v teh državah tudi za višji sloj komajda sprejemljiva cena 100 dolarjev letno (Angell 2008, str. 13). Leta 2012 je farmacevtska industrija v Evropi vložila več kot 30.000 milijonov evrov v raziskave in razvoj. Več kot desetletje močne prevlade trga v ZDA se končuje, Evropa pa se hkrati sooča z vedno večjo konkurenco hitro rastočih trgov v državah, kot sta Brazilija in Kitajska, ki veliko prispevata h gibanju gospodarskih in raziskovalnih dejavnosti na neevropskih trgih. Zelo verjetno je, da se bo ravnotežje farmacevtskega trga ter»baza«raziskav in razvoja preusmerila v države in gospodarstva, ki so še v vzponu (EFPIA 2014, str. 9). 2.3 Kakovost izdelave farmacevtskih izdelkov Vsa zdravila, ki so predstavljena na trgu, so posledica dolgotrajnih, dragih ter tveganih raziskav in razvoja, ki so jih opravila farmacevtska podjetja (EFPIA 2014, str. 6): do takrat, ko je zdravilo predstavljeno na trgu, je v povprečju preteklo že 12 13 let od prve sinteze nove aktivne snovi, stroški za raziskave in razvoj nove kemične ali biološke snovi so ocenjeni na 1,172 milijona evrov, v povprečju bo le ena na vsaki dve od 10.000 sintetičnih snovi uspešno prestala vse faze razvoja, ki so potrebne, da lahko postanejo zdravilo. Vse večje etične farmacevtske družbe proizvajajo svoje izdelke same, po čemer se razlikujejo od splošnih podjetij, pri katerih proizvodnja ni vedno prisotna. Pri večini najbolj etičnih farmacevtskih podjetij je veriga aktivnosti naslednja: raziskave, razvoj, registracija, 14

proizvodnja, trženje, distribucija, stranke, dobiček, ustvarjanje vrednosti za lastnike. Da lahko podjetje doseže in uresniči svoje poslanstvo, mora uspeti prav v vsakem delu te verige (Goldberger 1991, str. 7). Vrzel med možnimi novimi raziskovalnimi projekti in sredstvi, ki so potrebna za njihovo financiranje, raste. Upad dobička na ta račun se vidi predvsem pri farmacevtski industriji, katere raziskave in proizvodnja novega zdravila so zelo drage, tudi do 5 milijonov dolarjev, na drugi strani pa imamo pritisk države za zmanjšanje stroškov zdravstvenega varstva. Tako je za izpolnitev znanstvenih in gospodarskih izzivov bistvenega pomena tesnejše povezovanje med akademskim svetom in industrijo (Drews 1992, str. 17). Industrije ne zanimajo bolezni, ki pestijo revne narode: malarija, spalna bolezen ali shistomijaza 1, saj pri njih ne bo profita. Enako velja tudi za redke bolezni svojih državljanov, saj na peščici bolnikov ne morejo zaslužiti milijard (Angell 2008, str. 17). Smisel farmacevtske industrije je v zadovoljevanju človekovih potreb po višji kakovosti zdravja in življenja. Da lahko podjetje sledi temu cilju, mora izdelovati zdravila, ki so učinkovita, varna in kakovostna. Izdelovanje novih zdravil je, kot že omenjeno, dolgotrajen in finančno zahteven proces. Potrebna so velika finančna vlaganja v raziskave in razvoj, pri čemer ni popolnega zagotovila, da bomo dosegli pričakovane rezultate. Nova zdravila morajo iti nato še skozi zahteven postopek registracije, da pridobijo dovoljenje za trženje na trgu. Bistvena za podjetja sta inovativnost in trženje, saj drugače nismo konkurenčni. Svetovni trg farmacije je visoko konkurenčen, zelo pa se spreminjata tudi struktura ponudnikov in njihova poslovna moč. Konkuriranje na globalnem trgu je dolgoročni proces, ki mora biti podprt z dolgoročno rastjo in razvojem farmacevtskega podjetja (Kesič 2007, str. 158). 2.4 Značilnosti slovenskega farmacevtskega trga V Sloveniji imamo več proizvajalcev zdravil. Tri največje farmacevtske družbe so interesno povezane v Združenje proizvajalcev zdravil. To so Bayer, Krka in Lek. Zaradi majhnosti in odprtosti slovenskega trga je večina domače farmacevtske proizvodnje usmerjena v izvoz. Za uspešen nastop na zahtevnih trgih zdravil so seveda potrebni visoki standardi kakovosti. Slovenska farmacevtska industrija je začela intenzivno uvajati standarde DPP (dobra proizvodna praksa) že na začetku sedemdesetih let, sledili pa so tudi drugi, vključno s standardom ISO 14000, ki je del sistema kakovosti podjetja Krka že od leta 2001 (Božič 1998, str. 10) 1 Shistosomiaza ali bilharziaza je parazitno obolenje, ki ga povzročajo paraziti Schistosoma (Lejko 2015, str. 46) 15

Slovenski farmacevtski trg se uvršča med srednje razvite trge zdravil. Na slovenskem trgu je prisotnih več kot sto farmacevtskih proizvajalcev, kljub temu da glede na število prebivalcev spada pod manjše trge. Slovenska farmacevtska industrija ima nekaj velikih farmacevtskih podjetij, kot sta Krka in Lek, ki so močno razvita, vendar se predvsem zaradi pritiska tujih farmacevtskih multinacionalk njen tržni delež na domačem trgu zmanjšuje. Največji tržni delež ima z 18 % Krka, sledi ji Lek s 14,5 %, nato pa imamo še tuje proizvajalce, kot so Pfizer, Hoffman-La Roche, Merck, Sharp&Dohme itd. (Novak 2004, str. 111 v PharMIS 2003, 2004). Farmacevtsko industrijo delimo na dva pola. Na eni strani imamo originatorje, ki vlagajo milijarde evrov v raziskave in razvoj novih zdravil in zdravilnih učinkovin. Zdravila, ki prestanejo teste, se nato zaščitijo s patenti, s čimer se zagotovijo večletni monopol na trgu in visoke prodajne cene, ki prinašajo ogromne dobičke. Na drugi strani pa imamo generike, ki vstopijo na trg po preteku patenta. Generiki nimajo tako visokih razvojnih stroškov in lahko zdravila ponudijo na trgu po veliko dostopnejših cenah. Zdravila generikov so zelo podobna originalnim zdravilom, imajo isto učinkovino, odmerek in obliko. Med proizvajalce generičnih zdravil se pri nas uvrščata obe veliki slovenski farmacevtski družbi: Krka in Lek. V Krki ugotavljajo, da se bo generična farmacevtska industrija v prihodnosti dodatno okrepila tako na razvitih kot razvijajočih se trgih zaradi varčevanja zdravstvenih ustanov, ki se vse bolj zatekajo k cenejšim generičnim zdravilom. V Leku medtem menijo, da so varčevalni ukrepi dvorezen meč: generikom ponujajo dodatne priložnosti, hkrati pa nižajo cene zdravil. Njihova zdravila so se samo lani pocenila za okoli 16 %. Obe podjetji kljub zaostrenim razmeram nizata uspehe. Krka je samo v prvem polletju leta 2013 ustvarila za skoraj 600 milijonov evrov prihodkov, kar pomeni 6-odstotno rast na letni ravni. Leta 2012 pa je z 8-odstotno rastjo prihodkov prvič prebila mejo ene milijarde evrov (Bratanič 2013) Položaj farmacevtske industrije je zlasti v državah z javnim zdravstvenim sistemom paradoksalen: je namreč edini izmed glavnih stebrov sistema, ki dela za profit. Cene zdravil zelo obremenjujejo javne zdravstvene blagajne. Na Slovaškem so zdravila leta 2001 porabila polovico vseh javnih sredstev za zdravstvo, v Sloveniji še sprejemljivih 14 %. Veliko pa je tako revnih držav, da s svojimi zdravstvenimi proračuni ne morejo kupiti niti najnujnejših antibiotikov za svoje državljane (Angell 2008, str. 8). 16

3 ANALIZA PORTUGALSKEGA TRGA Portugalska ekonomija je postala vedno bolj raznolika in temelječa na storitvah po vstopu v Evropsko skupnost 2 leta 1986. V naslednjih dveh desetletjih se je privatiziralo veliko s strani države nadzorovanih podjetij, liberalizirala so se ključna področja gospodarstva, vključno s finančnim in telekomunikacijskim sektorjem. Država je izpolnila pogoje za Evropsko in monetarno ekonomijo (EMU) leta 1998. Evro je začela uporabljati s 1. 1. 2002, tako kot še enajst drugih članic EU. Gospodarska rast je bila od leta 1990 nad povprečjem EU, upočasnila pa se je v letih 2001 2008. Gospodarstvo se je v letu 2009 skrčilo za 2,5 %, nato pa je ponovno zraslo leta 2010 za 1,4 %. Temu je ponovno sledil padec BDP v letih 2011 2013, ko je vlada zmanjševala stroške in povečevala davke v skladu s pogoji Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za sveženj finančne pomoči, ki je bil podpisan maja 2011. Varčevalni ukrepi so prispevali tudi k največjemu porastu brezposelnosti in velikemu valu izseljevanja ljudi, ki ni bil viden že od leta 1960. Cvetoč izvoz naj bi prispeval k rasti gospodarstva in zaposlovanja v letu 2014, vendar pa se lahko potreba po nenehnem zmanjševanju dolga zasebnega in državnega sektorja opazi v upadu potrošnje in investicij. Vlada premierja Pedra Passosa Coelha je na trg dela vnesla večjo prožnost, kar bo Portugalsko skupaj s postopnim zmanjševanjem proračunskega primanjkljaja naredilo zanimivejšo za tuje vlagatelje. Vlada je v letu 2013 zmanjšala proračunski primanjkljaj iz 10,1 % BDP v letu 2009 na 5,1 %, kar je za 5,5 % nižje od fiskalnega cilja EU IMF. Kljub tem prizadevanjem je javni dolg še vedno naraščal in je bil v letu 2013 128 % BDP, kar je med najvišjimi v EU. Kot rezultat tega ima vlada lahko težave pri ponovnem popolnem pridobivanju financiranja na trgu obveznic, saj se je finančni program EU IMF iztekel sredi leta 2014 (CIA 2012). 2: Splošni gospodarski podatki Portugalske 2009 2010 2011 2012 Celotna 10.638 10.637 10.562 n. a. populacija Aktivna 5.583 5.581 5.543 5.495 populacija Zaposleni 5.054 4.978 4.837 4.635 Nezaposleni 529 603 706 860 Stopnja inflacije 0,8 1,4 3,7 2,8 Stopnja 9,5 10,8 12,7 15,7 nezaposlenosti Proračunski 10,1 9,8 4,2 6,4 primanjkljaj (% BDP) Javni dolg (% BDP) 83,0 93,3 107,8 123,6 Vir: Apifarma 2012, str. 10 2 Ko je 1. decembra 2009 začela veljati Lizbonska pogodba, je EU nadomestila Evropsko skupnost (ES), ki je obstajala od leta 1958, ter prevzela vse njene pravice in obveznosti (Svet Evropske unije 2014). 17

Slika 2: Inflacija, brezposelnost in realni BDP Vir: Apifarma 2012, str. 11 3.1 Portugalska farmacevtska industrija Portugalsko farmacevtsko industrijo obvladujejo velike multinacionalke, ki večinoma uvažajo končne izdelke. V zadnjih letih so lokalna podjetja veliko vlagala v nakup proizvodnih obratov in izgradnjo novih. Prav tako so dobili visoko razvito opremo in novo tehnologijo, ki jim je omogočila, da so povečali svoj tržni delež iz približno 8 % na 15 % v zadnjih desetih letih. Ta portugalski sektor zasluži okoli 1,5 milijona evrov letno in zaposluje okoli 10.000 ljudi z visoko stopnjo izobrazbe (farmakologija, medicina, kemija, strojništvo, biologija, ekonomija in poslovno upravljanje). Veliko portugalskih podjetij usmerja svoja podjetja v proizvodnjo posebnih zdravil zase ali tretje stranke. Druga podjetja so skušala uvesti nove izdelke pod licenco velikih multinacionalk. Nekatera podjetja pa se danes obračajo na globalizacijo kot sredstvo za izboljšanje svojega poslovanja, medtem ko nekatera druga podjetja iščejo nove tehnološke rešitve in so ustanovila majhne centre za raziskave in razvoj skupaj z drugimi podjetji in/ali univerzami (Portugal Offer 2014). Trenutno na Portugalskem obstaja enainpetdeset licenčnih farmacevtskih proizvajalcev (WHO 2011, str. 11). Tabela 3: Farmacevtska podjetja in trgovci na debelo Farmacevtska podjetja Trgovci na debelo 2009 2010 2011 2012 136 130 130 122 347 402 406 n/a Vir: Apifarma 2012, str. 38 18

Trenutno stanje portugalskega zdravstvenega sektorja (Costa 2012, str. 5): finančna kriza v javnem sektorju, prekomerni primanjkljaji (>3 % BDP) v večini držav EU, javni izdatki se povečujejo v vseh državah, zdravje je ključni vidik upravljanja, nevarnost kratkoročnih ukrepov, ki temeljijo na zniževanju cen, zdravstveni sistemi v Evropi želijo ohraniti osnovni izhodišči solidarnosti in kapitala. Slika 3: Dostop bolnikov do inovativnih zdravil na Portugalskem Vir: Costa 2012, str. 19 Iz slike 3 je razvidno, da je dostop bolnikov do inovativnih zdravil na Portugalskem med najnižjimi. Glede na raziskavo BMI, izvedeno v letu 2015, sta na Portugalskem skromna rast javnih in zasebnih zdravstvenih izdatkov ter tudi izboljšanje makroekonomskih kazalnikov tako domačih kot ključnih mednarodnih trgovinskih partnerjev pripeljala do napovedi rasti farmacevtskega in zdravstvenega sektorja v prvi četrtini leta. Vendar pa na farmacevtskem trgu zaradi vladnih ukrepov kljub pozitivnim napovedim pričakujemo negativno rast. Padec se pričakuje tudi zaradi predvidevane manjše porabe sredstev za farmacevtske izdelke na prebivalca. Portugalska ostaja najmanj privlačen trg za tuje farmacevtske investitorje v Zahodni Evropi (BMI 2015, str. 4). 3.2 Analiza portugalskega izvoza CIA (2014) je v letu 2013 zabeležila za 61 milijard ameriških dolarjev izvoza, kar Portugalsko v primerjavi z drugimi državami na svetu, med katerimi prednjači Kitajska, postavi na štiriinpetdeseto mesto. V letu 2012 je bilo izvoza za 58,29 milijarde ameriških dolarjev, kar v primerjavi z letom 2012 kaže na porast izvoza v letu 2013 za kar 2,71 milijarde ameriških dolarjev. 19

Tabela 4: Izvoz na Portugalskem 2009 2010 2011 2012 Izvoz 47.236 54.109 61.168 64.073 Letna stopnja 15,4 % 14,06 % 13,0 % 4,7 % rasti (%) Vir: Apifarma 2012, str. 10 Portugalska izvaža naslednje surovine: kmetijske izdelke, živila, vina, naftne derivate, kemične izdelke, umetne mase in gume, kože, usnje, les in pluto, lesno celulozo in papir, tekstilne materiale, oblačila, obutev, stroje in orodja, navadne kovine. Najpomembnejše izvozne partnerice so (CIA 2014): Španija (22,7 %), Nemčija (12,4 %), Francija (11,9 %), Angola (6,9 %), Velika Britanija (5,3 %), Nizozemska (4,2 %). Portugalska je peta največja svetovna proizvajalka volframa, osma največja proizvajalka vina (portovec, zeleno vino (por. Vinho Verde) in vino z Madeire) in največja svetovna proizvajalka plute (Trading Economics 2014a). Slika 4: Izvoz portugalskih dobrin Vir: Trading Economics/ Statistic Portugal/ Exports Iz slike 4 je razvidno, da se je portugalski izvoz aprila 2014 iz 3950,12 milijona evrov znižal na 3885,49 milijona evrov. Najvišji izvoz je država dosegla julija 2013, ko je dosegel 4372,62 milijona evrov, in najnižjega januarja 1950, ko je znašal 1,69 milijona evrov. 20

3.3 Analiza portugalskega uvoza CIA (2014) je v letu 2013 zabeležila za 59 milijard ameriških dolarjev uvoza, kar Portugalsko v primerjavi z drugimi državami na svetu postavi na enainpetdeseto mesto. V letu 2012 je bilo izvoza za 72,35 milijarde ameriških dolarjev, kar nakazuje upad uvoza za kar 13,35 milijarde ameriških dolarjev v letu 2013. Tabela 5: Uvoz na Portugalskem 2009 2010 2011 2012 Uvoz 59.717 67.439 68.319 64.907 Letna stopnja 18,3 % 12,9 % 1,7 % 5,4 % rasti (%) Vir: Apifarma 2012, str. 10 Portugalska uvaža naslednje surovine: kmetijske izdelke, kemične izdelke, vozila in druga prevozna sredstva, optične in precizne instrumente, računalniško opremo, naftne derivate, navadne kovine, prehrambne izdelke, tekstilni material. Najpomembnejše uvozne partnerice so (CIA 2014): Španija (32 %), Nemčija (11,5 %), Francija (6,7 %), Italija (5,3 %), Nizozemska (4,9 %). Slika 5: Uvoz dobrin na Portugalsko Vir: Trading Economics/ Statistic Portugal/ Imports Iz slike 5 je razvidno, da je uvoz dobrin na Portugalsko aprila 2014 iz 4699,1 milijona evrov padel na 4512,6 milijona evrov. Najvišji uvoz je država dosegla julija 2008 s 5744 milijoni evrov in rekordno nizkega leta 1955 z 0 milijoni evrov uvoza. 21

3.4 Analiza posebnosti portugalskega trga 3.4.1 Lokacija Edinstvena lokacija Portugalske na zahodni obali Evrope je zelo blizu časovne cone tako oddaljenih držav, kot sta Rusija in ZDA, kar olajša poslovanje. Je tudi odlična vstopna točka ali prvi test trga za tuja podjetja, ki si želijo vstopiti v EU. Na zahodu je evropska država, ki je najbliže ameriški celini, ter predstavlja čezatlantski most in osrednjo točko pomembnih mednarodnih poti. Na vzhodu je pomembna vstopna točka na trg EU, ki ima tudi privilegiran odnos s portugalsko govorečimi afriškimi državami (Aicep 2014d). Slika 6: Povezave Portugalske na vzhod in zahod Vir: Aicep 2014d Iz slike 6 je razvidno, da je Portugalska glede na časovni pas najbližja evropska država ameriški, kar ji omogoča njena zahodna lega. Od časovnih pasov Brazilije, Argentine in Rusije je oddaljena tri ure. Isti časovni pas pa imata tudi Velika Britanija in Irska. 3.4.2 Distribucija Za nemoteno poslovanje na Portugalskem je potreben lokalni predstavnik ali distributer. Največja ovira pri poslovanju s Portugalsko je dolgotrajen (v povprečju za 20 % daljši v primerjavi z drugimi članicami EU) in drag prevoz blaga. Blago mora biti opremljeno in označeno s portugalskimi napisi in navodili za uporabo (EEN 2015). 3.4.3 Infrastruktura Portugalska je zelo znana po svojih naprednih komunikacijskih sistemih. Njena prednost je tudi možnost poslovanja prek (Aicep 2014c): zraka, kjer imamo na voljo sedem mednarodnih letališč, katerih dnevni poleti so v vsa večja mesta po svetu, morja, kjer imamo na voljo devet glavnih morskih pristanišč, kopnega, kjer so na voljo štiri mednarodne železniške proge. 22

3.4.4 Poslovno okolje Portugalska je ena izmed ustanovitvenih članic EU in območja evra. Glede na podatke Svetovne banke je portugalsko gospodarstvo na triinštiridesetem mestu največjih svetovnih gospodarstev in v zadnjih štiridesetih letih tudi eno izmed gospodarstev OECD z najvišjo stopnjo rasti BDP. Ko se je leta 1968 pridružila EU, je Portugalska šla skozi obdobja močnih reform in naložb, predvsem v infrastrukturo, kar je prispevalo k hitri rasti BDP. Struktura portugalskega gospodarstva temelji na industriji. Leta 2008 je ta sektor predstavljal 73,6 % bruto dodane vrednosti in zaposloval 59,3 % delavno aktivnega prebivalstva. V zadnjih letih se je v gospodarstvu naredila velika sprememba v proizvodnji, od visoke odvisnosti od tekstila, obutve do novih sektorjev, ki vključujejo večjo uporabo tehnologije: motorna vozila in njihove komponente, elektronika, farmacevtski izdelki. Od leta 2007 je Portugalska povečala svoj izvoz ter izvaža predvsem več tehnologije in inovativne izdelke, kot so farmacevtski izdelki (Aicep 2014a). 3.4.5 Pomembni portugalski sektorji Pomembni portugalski sektorji in njihove značilnosti (Aicep 2014a): letalski sektor: novosti na področju razvoja različnih veščin, kmetijsko-živilski sektor: združevanje inovacij in tradicije s ciljem osvojiti nove trge, avtomobilska industrija: komponente z visoko vrednostjo dodatka za velike znamke, biotehnologija: visokokakovostni izdelki in visoka raven raziskovanja, gradbeni materiali: Portugalska ima velik sloves zaradi velike skupine najboljših podjetij, ki imajo vodilni položaj na tem področju, ekološke inovacije: Portugalska je vodilni proizvajalec zelene energije in sofisticirane opreme, obutev: oblikovanje, inovacije in tehnologija so dali možnost obutvi, ki se sedaj prodaja na izjemno zahtevnih trgih, pohištvo: inovacije in oblikovanje, zdravstveni sektor: Portugalska ima velik sloves zaradi velike skupine najboljših podjetij, ki imajo vodilni položaj na tem področju, rudarstvo: Portugalska je država z veliko potenciala za izkoriščanje rudnih bogastev, kalupi: varnost, kakovost in fleksibilnost, ladjedelništvo: edinstvena konkurenčna prednost za razvoj pomorske gradnje in sektorja za popravila. 3.4.6 Stroški Če velja rek "čas je denar", potem prihranimo takoj, ko odpremo podjetje na Portugalskem. Glede na inovativni sistem "On the Spot Company" ustanovitev novega podjetja traja v povprečju le šestinštirideset minut. Veliko manj od povprečnega časa, potrebnega v državah OECD. Postopki za ustanovitev podjetja na Portugalskem so ne le hitri, temveč tudi čedalje cenejši. Stroški ustanovitve podjetja so se glede na prejšnjo raven zmanjšali za četrtino. Portugalska se je zavezala, da bo do leta 2012 stroške birokracije zmanjšala za 25 %. Veliko je že naredila tudi pri zmanjšanju birokracije za svoje državljane in podjetja. Po mnenju 23

Evropske komisije je Portugalska vodilna sila, ko gre za razpoložljivost in prefinjenost javnih storitev na spletu v Evropi. Razvili so tudi sistem "PIN" za pospešitev odobritev investicijskih projektov, ki so prijeli oznako "nacionalni interes". V Aicep Portugal Global Group pa so razvili tudi orodje, s pomočjo katerega lahko hitreje najdemo primerno mesto za gradnjo svojega podjetja (Aicep 2014b). 3.4.7 Plačevanje Pri plačevanju ni nobenih omejitev, saj tako Slovenija kot Portugalska spadata v evroobmočje in uporabljata valuto evro. Najpogostejše oblike plačevanja so tako kot pri nas gotovina ter debetne in kreditne kartice. V uporabi so tudi potovalni čeki, ki pa so zelo draga oblika plačevanja, saj se nanje zaračunajo visoke provizije. Podjetja imajo med drugim možnost odpreti nerezidenčni račun (SPIRIT 2015). 3.5 Analiza zunanje trgovine Slovenije s Portugalsko Po vstopu Slovenije v EU je blagovna menjava med Slovenijo in Portugalsko zelo porasla. Portugalska je pri nas po izvozu na devetindvajsetem mestu in po uvozu na sedemintridesetem mestu. Uvažamo precej blaga široke potrošnje, večino uvoza pa predstavlja avtomobilska industrija (GZS 2015). Tabela 6: Blagovna menjava med Slovenijo in Portugalsko Leto Izvoz blaga Uvoz blaga Skupaj Saldo 2008 49.802 34.395 84.197 15.407 20092 45.502 20.800 66.302 24.702 2010 52.797 24.533 77.330 28.264 2011 49.554 27.815 77.369 21.739 2012 42.405 37.653 80.058 4.752 2013 48.512 91.472 139.984 42.960 2014* 29.356 24.408 53.764 4.948 * Podatki se nanašajo na obdobje jan. jul. Vir: SPIRIT 2015 Iz tabele 6 je razvidno, da je v letih 2008 2012 vsa leta izvoz prevladoval nad uvozom blaga, kar pomeni pozitiven saldo blagovne menjave za našo državo. Leta 2013 pa pride do veliko višjega uvoza blaga v primerjavi z izvozom in posledično do negativnega salda. Iz dostopnih podatkov za leto 2014 je razvidno, da se je blagovna menjava ponovno uravnotežila in tako izvoz ponovno prevladuje nad uvozom. Na osnovi zbranih podatkov lahko sklepamo, da imamo dobro uravnoteženo blagovno menjavo s Portugalsko. 24

Slika 7: Slovenski izvoz na Portugalsko Farmacevtski proizvodi 9 % 10 % 9 % 7 % 24 % 41 % Električni stroji, oprema za snemanje Usnjeni izdelki Filamenti iz umetnih in sintetičnih vlaken Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave Železo in jeklo Vir: SPIRIT 2015 Iz slike 7 je razvidno, da največji delež Slovenskega izvoza na Portugalsko predstavljajo farmacevtski izdelki, ki predstavljajo kar 41 % celotnega izvoza. Sledijo jim električni stroji in oprema za snemanje s 24 %, usnjeni izdelki z 10 %, filamenti iz umetnih in sintetičnih vlaken, jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave z 9 % ter železo in jeklo s 7 %. Slovenska podjetja, ki izvažajo na portugalsko, so: Aero, d. d., Akripol, d. o. o., Archa Inženiring, d. o. o., Belektron, d. o. o., Binal Transport, d. o. o., Converta, d. o. o., Elpa, d. o. o., Fluidmaster, d. o. o., Geor, d. o. o., in drugi (Sloexport 2015). 25

Slika 8: Slovenski uvoz iz Portugalske 17 % 7 % 4 % 2 % 2 % 68 % Jedrski reaktorji, kotli, stroji Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas Električni stroji in oprema Obutev Tekstilni materiali Vir: SPIRIT 2015 Iz slike 8 je razvidno, da največji delež slovenskega uvoza iz Portugalske predstavljajo jedrski reaktorji, kotli in stroji s 70 %. Sledijo jim vozila s 17 %, plastične mase in izdelki iz plastičnih mas s 7 %, električni stroji in oprema s 4 % ter obutev in tekstilni materiali z 2 %. 26

4 POSLOVANJE PODJETJA KRKA, D. D., NA PORTUGALSKEM 4.1 Predstavitev podjetja Krka je vodilni farmacevtski proizvajalec v Sloveniji. Generično farmacevtsko podjetje s sedežem v Novem mestu in več kot šestdesetletnimi izkušnjami svoje izdelke prodaja v več kot sedemdesetih državah po svetu. Močno je prisotno tudi na tujih trgih. Sodobna farmacevtska proizvodnja in vertikalno integriran poslovni model mu omogočata, da lahko na trg ponudi varna, kakovostna in učinkovita zdravila na recept, izdelke brez recepta ter veterinarske izdelke. V ponudbi podjetja so večinoma izdelki v trdnih farmacevtskih oblikah, predvsem zdravila za bolezni srca in žilja, zdravila za bolezni prebavil in presnove bolezni ter bolezni osrednjega živčevja (Krka 2014, str. 5). 4.1.1 Zgodovina podjetja Že v dvanajstem in trinajstem stoletju so se v okolici Novega mesta za samostanskimi zidovi začeli pojavljati današnji zametki lekarn. Prvo deželno lekarno je Novo mesto dobilo leta 1570, delovala pa je do leta 1950, ko je bila podržavljena in preimenovana v Mestno lekarno Novo mesto. Na pobudo magistra farmacije Borisa Andrijaniča, takratnega upravnika novomeške lekarne, je bil leta 1954 ustanovljen farmacevtski laboratorij Krka. Ta laboratorij je že dve leti kasneje prerasel v tovarno zdravil (Wikipedia 2014a). Sledila sta prvi prijavljeni patent in ustanovitev razvojnega inštituta. V sedemdesetih letih je podjetje pridobilo registracijo ameriške Uprave za prehrano in zdravila (FDA) za proizvodnjo antibiotikov. V osemdesetih letih je širilo svojo mrežo v tujini in se usmerilo v razvoj lastnih generičnih izdelkov. Celoten čas je tudi vlagalo v razvojno-raziskovalno dejavnost in krepilo svoj položaj na tujih trgih. Leta 1997 je Krka postala tudi delniška družba. Danes se uvršča v sam vrh generičnih proizvajalcev zdravil v svetu (Krka 2014a). 4.1.2 Poslanstvo, vizija in vrednote podjetja Poslanstvo podjetja je že nekaj let "živeti zdravo življenje". Ljudem želi omogočiti kakovostno življenje z zdravili na recept, z zdravili za samozdravljenje, s kozmetičnimi izdelki ter tudi z vlaganjem v okolje in donatorstvom (Krka 2014b). Cilj podjetja je krepiti pozicijo na evropskih in srednjeazijskih trgih ter vstopati na nove perspektivne trge. Povečati želi konkurenčno prednost ponudbe in ohraniti čim večji delež vertikalno integriranih izdelkov. V te namene podjetje vlaga v raziskave in razvoj kar 8 10 % prihodkov od prodaje (Nerevidirano poročilo o poslovanju Krke 2014, str. 5). Vrednote podjetja so: hitrost in fleksibilnost, partnerstvo in zaupanje ter kreativnost in učinkovitost. Vse naštete vrednote so pomagale podjetju do razvoja enega izmed vodilnih generičnih podjetij na svetu (Krka 2014b). 27

4.1.3 Dejavnost podjetja Osnovna dejavnost podjetja je proizvodnja in prodaja zdravil na recept, ki predstavlja največji delež celotne prodaje, to je okoli 81 %. Sledijo ji zdravila brez recepta z 12 % ter veterinarski izdelki in zdraviliško-turistične storitve s 7 %. Podjetje se posveča prodaji in razvoju visokokakovostnih generičnih izdelkov, ki jih trži pod svojo znamko. Nove izdelke razvija predvsem na štirih ključnih področjih: srce in ožilje, prebavila in presnova, okužbe ter osrednje živčevje (Krka 2014c). 4.2 Poslovanje podjetja s tujimi trgi Podjetje je prisotno na veliko tujih trgih. V Srednji Evropi na Poljskem, Češkem, Madžarskem in v Litvi. V Vzhodni Evropi je ključna Ruska federacija, pomembni pa so tudi Ukrajina, Kazahstan, Uzbekistan, Gruzija in Azerbajdžan. V Jugovzhodni Evropi so med največjimi Hrvaška, Romunija in Bolgarija. Vse bolj pa dobivajo na pomenu tudi Zahodna Evropa in čezmorska tržišča, kjer so najpomembnejši trgi Nemčija, Velika Britanija, nordijske države in Italija. Širijo se tudi v Afriko, na Arabski polotok in Daljni vzhod (Krka 2014, str. 5). 4.2.1 Vzhodna Evropa Največjo prodajo glede na regije je dosegla prav Vzhodna Evropa s 301,6 milijona evrov oziroma kar 31,1 % celotne prodaje. V primerjavi z lanskim obdobjem je ta regija dosegla 1-odstotno rast in ostala Krkina najpomembnejša regija. V okvir te regije spadajo naslednje države (Krka 2014, str. 18 in 19): Ruska federacija To je Krkin največji posamični trg. Samo na tem trgu je prodaja lani dosegla 213,6 milijona evrov, kar pomeni, da se je povečala za kar 15 %. Visoko prodajo je podjetje doseglo s prodajo zdravil na recept, stopnjo rasti pa z veterinarskimi izdelki. Zaradi slabše zimskopomladne sezone je prodaja izdelkov na recept malenkost slabša kot lani. V Ruski federaciji je Krka eden izmed vodilnih ponudnikov zaviralcev angiotenzinske konvertaze, protonske črpalke, izdelkov za zmanjševanje telesne mase in multivitaminskih izdelkov za otroke. Izpostavimo lahko tudi zdravila za zdravljenje osrednjega živčevja, s katerim je podjetje doseglo zelo hitro rast. Najpomembnejši izdelki na tem trgu so Loristo, Enap in Atroris. Pomemben delež pri prodaji pa so prispevala tudi novejša zdravila iz zadnjih petih let. Pri veterinarskih izdelkih je bila zabeležena največja prodaja za izdelke Floron, Enroxil in Fyprystu. V tem obdobju se je največja pozornost namenila krepitvi trženjsko pomembnega statusa domačega proizvajalca. V odvisni družbi Krka-Rus so proizvodnjo izdelkov povečali za kar 22 %. 28

Ukrajina Na tem trgu je prodaja dosegla 36,3 milijona evrov, kar je lep dosežek za Krko glede na otežene razmere na trgu. Prisotna sta bila 40-odstotna devalvacija lokalne valute in 15-odstotni padec farmacevtskega trga. Največji padec v prodaji je bil pri izdelkih brez recepta. Zdravila, ki so se najbolje prodajala, so zdravila na recept, in sicer Enap, Atrois, Coryol in Naklofen. Kazahstan Tudi na tem trgu je bila na začetku leta prisotna 20-odstotna devalvacija lokalne valute. Prodaja Krke je na tem trgu dosegla 12,4 milijona evrov, kar je za 1 % več v primerjavi z lanskim obdobjem. Ponovno so največjo prodajo dosegla zdravila na recept, in sicer Enap, Zyllt in Prenessa. Uzbekistan Prodaja Krke je na tem trgu dosegla vrednost 12,3 milijona evrov in za 24 % presegla prodajo v lanskem letu, zabeleženo v enakem obdobju. Največja prodaja je zabeležena pri naslednjih zdravilih na recept: Enap, Loristo in Amprilan. Uspešni so bili tudi izdelki brez recepta, kjer se je zabeležila dvomestna prodajna rast. Najuspešnejši izdelki blagovnih znamk so bili Pikovit, Septolete in Herbion. Belorusija Na tem trgu se pojavlja vse večja zaščita domačih proizvajalcev zdravil. Kljub temu je Krka beležila za desetino višjo rast v primerjavi z lanskim obdobjem. Prodaja v vrednosti 6,8 milijona evrov je bila dosežena z zdravili na recept, pri katerih so v ospredju Lorista, Nolplaza in Enap. Pri izdelkih brez recepta sta v ospredju izdelka blagovnih znamk Septolete in Pikovit. Moldavija Prodaja Krke je na tem trgu dosegla 4,2 milijona evrov, kar je za 9% več v primerjavi z lanskim letom. Vodila so zdravila na recept blagovnih znamk Rawel, Ampril in Enap. Med izdelki brez recepta sta prevladovala izdelka blagovnih znamk Septolete in Nalgesin. Mongolija Prodaja Krke je v Mongoliji dosegla 3,9 milijona evrov, kar je za 4 % manj v primerjavi z lanskim obdobjem. V tej državi je prišlo do padca kupne moči prebivalstva, prisotne so tudi otežene gospodarske razmere. Pomemben napredek podjetja je okrepitev terenske ekipe za lažje doseganje oddaljenih predelov države. Turkmenistan, Azerbajdžan, Gruzija, Armenija, Kirgizistan in Tadžikistan Povsod razen v Kirgizistanu je Krka dosegla višjo rast v primerjavi z lanskim obdobjem. Večinski delež prodaje so bila zdravila na recept. 29