Povzetek glavnega načrta Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
Za vsebino te publikacije je odgovoren avtor. Evropska unija ne prevzema odgovornosti za kakršno koli rabo informacij, ki jih ta publikacija vsebuje.
Vsebina 1. Sporočilo predsednika uprave 4 2. Poudarki 6 3. Uvod 8 4. Napovedi in zahteve v prihodnosti 13 5. Makroekonomske koristi za Ljubljano in okolico 28 6. Načrtovanje rabe zemljišč 32 7. Glavni načrt Letališča Ljubljana 34 8. Glavni deli glavnega načrta Letališča Ljubljana 38 9. Varstvo okolja 56
1 Sporočilo predsednika uprave Letališče Ljubljana bo postalo vodilni ponudnik zračnih povezav in storitev v regiji tako za potniški kot tudi za tovorni promet. Prihodnost dobiva konkretno podobo. Vizija Aerodroma Ljubljana, ki upravlja z Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana in njegovim razvojem, je že vrsto let postati vodilni ponudnik zračnih povezav v regiji. Velika prednost letališča je njegova geostrateška lega, leži namreč na stičišču pomembnejših evropskih poti. Z razvojem letaliških in obletaliških programov bomo pridobili prostor in priložnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Dokument, ki je pred vami, podaja odgovor na vprašanje na kakšen način in kdaj bomo lahko uresničili vizijo, h kateri stremimo. Na podlagi analiz, ki so bile osnova za pripravo masterplana, podaja načrtovano zasnovo dolgoročnega razvoja letališča do leta 2040. Gre za prvi masterplan v zgodovini letališča, kar predstavlja pomemben mejnik v razvoju letališča kot trajnostne, visokokakovostne in varne infrastrukture. Masterplan ugotavlja, da bo trend rasti prometa na letališču še naprej pozitiven. Predvideva, da bo do leta 2030 na letališču oskrbljeno 3,2 milijona, do leta 2040 pa 4,1 milijona potnikov letno, kar pomeni, da bo potniški promet med leti 2011 in 2040 v povprečju rasel za 3,35 odstotka na leto. Raslo bo tudi število premikov, vendar nekoliko počasneje, s predvideno 2,23-odstotno letno stopnjo rasti do leta 2040. Vztrajno se bo povečeval tudi tovorni promet. Tovora, prepeljanega z letali bo do leta 2040 več kot 60.000 ton na leto, kamionskega tovora pa skoraj še enkrat več. Napovedi prometa s finančno izvedljivostjo projektov so podlaga za prostorsko planiranje in načrtovanje infrastrukture, zato masterplan podaja odgovore o upravičenosti in zmogljivosti načrtovane infrastrukture. Potrjuje nujnost gradnje novega potniškega terminala, smiselnost projekta multimodalnega logističnega centra z vpeljavo železniške proge do letališča in predlaga najbolj učinkovite opcije za razvoj komercialnega območja, tehnično-vzdrževalnih programov, tovornega območja in splošnega letalstva. Da se bo promet lahko povečeval, bodo potrebna tudi nekatera nadaljnja vlaganja v manevrske površine in širitve ter dograditev obstoječih letaliških ploščadi. Nadalje dokument definira sistem javnih površin in dostopnosti, podporno in varnostno infrastrukturo. Veliko pozornosti posveča presoji vplivov na okolje. Načrtovanje in izvedbo projektov priporoča na način, ki bo zadovoljil povpraševanje vseh deležnikov letališča z najmanjšimi možnimi negativnimi vplivi na okolje in okoliško prebivalstvo. 4
Letališče spodbuja gospodarsko rast ter zagotavlja poslovne in zaposlitvene priložnosti za ožje in širše območje. To so naloge, ki jih odgovorno in s ponosom opravljamo. Naša prednost pred številnimi letališči je, da imamo veliko prostora za razvoj, da imamo jasno vizijo in veliko idej za prihodnost. Z masterplanom smo jih preverili, njegovi izsledki pa pomenijo, da je prihodnost Letališča Ljubljana v času in prostoru dobila konkretno podobo. Zmago Skobir, predsednik uprave
2 Poudarki Predvidevamo, da bo potniški promet do leta 2040 v povprečju rasel za 3,35 odstotka na leto, kar pomeni, da bo takrat oskrbljeno 4,1 milijona potnikov letno. Stran 18 Tovora, prepeljanega z letali, bo do leta 2040 več kot 60.000, kamionskega tovora pa več kot 100.000 ton na leto. Stran 18 Leta 2013 bo zgrajen nov potniški terminal v velikosti 36.275 kvadratnih metrov. Stran 25
Rasti prometa bodo sledile manevrske površine, letališke ploščadi, sistem za dostop, poslovno-logistični center Aeropolis Ljubljana, multi-modalni logistični center z železniško povezavo, parkirne površine, tovorne zmogljivosti, hangarji, GSE in sekundarne letališke zmogljivosti. Stran 27 V dveh desetletjih bo razvoj letališča neposredno generiral več kot 4.500, posredno pa 5.000 delovnih mest. Stran 30 Čista dodana vrednost letališča se bo povečala iz 192,9 milijona evrov leta 2008 na 440 milijonov leta 2030. Stran 30 Prihodnji razvoj bomo načrtovali in izvajali na način, ki bo zadovoljil povpraševanje vseh deležnikov letališča z najmanjšimi možnimi negativnimi vplivi na okolje in okoliško prebivalstvo. Stran 56
3 Uvod Glavni načrt usklajuje razvoj letališča do leta 2040 glede na njegove tehnične, okoljske in poslovne zahteve. To obdobje je razdeljeno na tri glavne razvojne faze: 1. kratkoročno (leto izvedbe 2015), 2. srednjeročno (leto izvedbe 2025), 3. dolgoročno (leto izvedbe 2040). Dobrodošli! Ta glavni načrt je prvi glavni načrt v zgodovini letališča ter pomeni mejnik v razvoju letališča kot trajnostne, visoko kakovostne in varne infrastrukture. Z načrtovanjem rabe zemljišč na finančno izvedljivi podlagi in ob upoštevanju vplivov na okolje zagotavlja, da bo letališče pripravljeno na izpolnjevanje prihodnjih prometnih potreb. Rezultati glavnega načrta naj bi bili skladni z občinskimi in državnimi načrti rabe zemljišč ter vključeni vanje. Glavni načrt Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana ni samo razvojni koncept, temveč tudi ključno strateško upravljavsko orodje za usklajevanje postopnega prostorskega razvoja letališča in interesnih območij zunaj njegovih meja. Glavni načrt zagotavlja zanesljivost dolgoročnega načrtovanja za vse zainteresirane strani (tj. upravo letališča, letališke organe, občinske organe oblasti in nepremičninske investitorje). Glavni načrt naj bi se uporabljal kot kratek referenčni priročnik za vse strani, ki jih razvoj letališča neposredno in posredno zadeva, vključno s tistimi, ki so manj seznanjene z natančnimi letalskimi postopki in potrebami letališča. Namenjen je temu, da bi se med Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana in nosilci interesov v zvezi z njim doseglo skupno razumevanje strateških možnosti za prihodnji razvoj ljubljanskega letališča na podlagi trajnostnih rezultatov. Poleg tega strankam in notranjim poslovnim enotam omogoča jasen vpogled v dolgoročno načrtovanje v zvezi z rabo zemljišč, razvojem infrastrukture in operativnimi zadevami. Glavni načrt je bil pripravljen z namenom predstaviti dolgoročne možnosti razvoja letališča in je kot tak trdna podlaga za individualne projekte. Načrt bi bilo treba redno pregledovati v časovnih razmikih najmanj petih let, ali pa tak pregled opraviti takrat, ko bi projektni parametri zaradi nenadnih in nepredvidljivih okoliščin veljali za zastarane. 8
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (oznaka IATA: LJU, oznaka ICAO: LJLJ) je glavno mednarodno letališče v Republiki Sloveniji, približno 27 km oddaljeno od njene prestolnice in največjega mesta Ljubljane. Letališče ima strateško lego v središču Slovenije, v regiji, ki ustvari približno 44 % prihodkov države in ima najvišji BDP na prebivalca v državi. Geografsko je dobro umeščeno tudi glede na srednjo Evropo, med Alpami in Sredozemskim morjem, ter ima dobre cestne povezave z mestom in sosednjimi regijami. Prek Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana je bilo leta 2009 prepeljanih 1,4 milijona, leta 2008 pa 1,7 milijona potnikov. Letališče uporabljajo letalski prevozniki v potniškem prometu ter integratorji tovornega prometa, kot sta UPS in DHL. Je tudi matično letališče nacionalnega prevoznika Adrie Airways. Republika Slovenija leži v srednji Evropi na območju med vzhodnimi Alpami in Jadranskim morjem ter meji na Avstrijo, Italijo, Hrvaško in Madžarsko. Po razpadu nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije leta 1991 je postala samostojna parlamentarna republika in stabilna demokracija, kar ji je pomagalo pri njenem preoblikovanju v moderno državo. Od maja 2004 je članica Evropske unije, leta 2008 pa je začela v celoti izvajati Schengenski sporazum. Januarja 2007 je kot nacionalno valuto uvedla evro, ki je nadomestil tolar. Ljubljana, ki ima približno 280.000 prebivalcev ter je glavno mesto in gospodarsko središče Slovenije, leži sredi države, obkrožajo pa jo podeželska območja s kmetijskimi površinami. LJU Airport Kranj Zagreb Slika 1: Prometno omrežje v Sloveniji 9
Gospodarski razvoj Po letu 1993, ko se je končala faza slovenskega osamosvajanja, je začelo gospodarstvo rasti močneje od povprečja EU. V zadnjih desetih letih je skupna letna stopnja rasti (CAGR) realnega BDP znašala 4,4 %, medtem ko je bila takratna povprečna rast v Evropi 2,3-odstotna. Od vstopa v Evropsko unijo leta 2004 je realni BDP rasel celo po skupni letni stopnji rasti 5,1 %. Leta 2007 je slovensko gospodarstvo dosegalo 6,8-odstotno rast, kar je bila tudi najvišja stopnja rasti, dosežena v zadnjih letih, ki pa je nato leta 2008 padla na 3,5 %. Danes ima Slovenija visoko donosno razvito gospodarstvo z najvišjim BDP na prebivalca med novimi državami članicami Evropske unije, ki je leta 2008 znašal 29.500 USD (v PKM) ali 88 % povprečja EU. Središčna geopolitična lega na križišču trgovskih in prometnih poti med Balkanom in Zahodno Evropo ter neposredni dostop do morja prek koprskega pristanišča postavljata Slovenijo med strateško najpomembnejše države. Državi prinaša dodatne prednosti tudi dobro izobražena in produktivna delovna sila, politične in gospodarske institucije v državi pa so odločne in učinkovite. Razvoj turizma Slovenija s svojo zemljepisno lego v Srednji Evropi, med Alpami in Sredozemskim morjem, ponuja turistom bogato raznolikost kulturnih, športno-rekreativnih in prostočasnih dejavnosti, kot so mestni turizem, smučanje v 45 smučarskih središčih, zdraviliški turizem v 25 zdraviliščih, golf na 11 igriščih, pustolovske dejavnosti (na primer plezanje, rafting, jadralno padalstvo, kolesarjenje ipd.), igralniški in konferenčni turizem ipd. Od konca devetdesetih let se je število tujih turistov precej povečalo, medtem ko je število domačih turistov beležilo le rahlo rast. To je bila deloma posledica vstopa Slovenije v schengensko območje leta 2008, ki je obiskovalcem iz EU omogočil lažji vstop v državo. Leta 2008 so v slovenskih turističnih nastanitvenih zmogljivosti zabeležili skoraj milijon domačih in 1,771 milijona mednarodnih turističnih prihodov, kar je skupno pomenilo 2,766 milijona turističnih prihodov in 8,412 milijona nočitev. Leta 2008 je bilo obiskovalcem na voljo več kot 32.000 postelj s 45-odstotno povprečno zasedenostjo. Cilji Cilji in merila načrtovanja, ki smo jih uporabili kot podlago za pripravo glavnega načrta, opredeljujejo optimalno razporeditev objektov letališke infrastrukture, hkrati pa upoštevajo vplive na okolje in finančno izvedljivost ukrepov. Glavni načrt priznava potrebo po uravnoteženem pristopu k razvoju na podlagi naslednjih»temeljnih ciljev«: s širitvijo letališke infrastrukture in večanjem prometa postati vodilni ponudnik letalskih povezav in storitev v tej regiji za potniški in tovorni promet; 10
zagotavljati visoko kakovostne in varne letališke storitve; okrepiti razvoj spremljajočih komercialnih dejavnosti in dejavnosti, ki niso neposredno povezane z obratovanjem letališča; in zagotavljati prijetno okolje in skrbeti za dobro počutje potnikov, zaposlenih, lokalne skupnosti ter vseh drugih subjektov in članov osebja, ki sodelujejo pri izvajanju letaliških storitev. Po obsežnem posvetovanju s ključnimi nosilci interesov v zvezi z letališčem so bili ti temeljni cilji še razširjeni, tako da vključujejo tudi naslednje: Zagotavljanje zmogljivosti za izpolnjevanje prihodnjih zahtev: Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana naj bi zagotavljalo zadostne zmogljivosti za predvideno rast. Pri načrtovanju in oblikovanju izboljšav zmogljivosti naj bi se ljubljansko letališče prilagajalo spreminjajočim se potrebam svojih strank in najemnikov ter nacionalnim in lokalnim zahtevam. Načrtovanje in oblikovanje naj bi omogočala modularno širitev zmogljivosti skladno z razvojem prometa ter zagotavljala dovolj fleksibilnosti za odzivanje na nepredvidene dogodke. Družbeni napredek, ki prepoznava potrebe nosilcev interesov v zvezi z letališčem: Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana naj bi še naprej zagotavljalo varno, učinkovito in zavarovano operativno okolje za potnike in njihovo prtljago. Objekti na in ob vzletišču naj bi bili opremljeni z navigacijsko opremo in sistemi razsvetljave, potrebnimi za obratovanje v slabih vremenskih razmerah. Zagotavljanje zanesljivega in skladnega prostorskega načrtovanja: Glavni načrt se bo zaradi svojega državnega pomena uporabljal kot ena od strokovnih podlag za izdelavo državnega prostorskega načrta za celotno območje Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Zagotovil naj bi vključenost letališča v urbani in regionalni kontekst. Ohranjanje visoke in stabilne stopnje gospodarske rasti in zaposlenosti: Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je odločilno za privabljanje in zadrževanje podjetij v Sloveniji ter je ključen del infrastrukture, ki podpira gospodarsko rast. Prevzelo naj bi vodilno vlogo pri podpiranju prizadevanj na področju gospodarskega razvoja, njegovo obratovanje pa naj bi bilo finančno neodvisno. Pri razvoju letališča naj bi se upoštevala finančna izvedljivost, pri čemer bi se potreba po novih zmogljivostih uravnoteževala z ohranjanjem razumnih taks za uporabnike. Družba Aerodrom Ljubljana d. d. se zaveda pomena prihodkov od dejavnosti, ki niso povezane z letalstvom, in izvaja strategijo za privabljanje potencialnih vlagateljev. Učinkovito varstvo okolja: Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana naj bi še naprej izvajalo svoj proaktivni pristop k varovanju okolja z zagotavljanjem, da bodo vsi prihodnji projekti čim manj vplivali na okolje. Zlasti naj bi bile izboljšave vzletišča načrtovane tako, da izpolnjujejo prihodnje zahteve letalstva, hkrati pa čim bolj zmanjšajo vpliv hrupa na okoliško prebivalstvo. 11
Zagotavljanje visoko kakovostne potovalne izkušnje: Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana naj bi uporabnikom in strankam ponujalo prijetno izkušnjo. Njegovi objekti naj bi bili zasnovani intuitivno, tako da bi jih lahko letalski potniki uporabljali nemoteno in brez nepotrebnih težav in neprijetnosti, ter naj bi zadovoljevali posebne potrebe starejših, invalidov in družin, ki potujejo z otroki. Letališke zmogljivosti naj bi zadostovale za ohranjanje visoke ravni ugodja in učinkovitosti. Letališke operacije, ki maksimirajo učinkovito uporabo infrastrukture: Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana naj bi svoje zmogljivosti upravljalo učinkovito z jasno določenimi postopki, novimi tehnologijami in opremo ter visoko usposobljenim osebjem. Da bi lahko letalskim potnikom in skupnosti zagotavljalo cenovno ugodne storitve, naj bi uporabljajo najboljše prakse iz panoge. Ohraniti vlogo»okna«v državo: Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana bo še naprej glavna povezava s Slovenijo in vodilno potniško letališče v regiji. Še naprej bo mednarodno letališče z vsemi potrebnimi zmogljivostmi za sprejem in odpravo mednarodnih potnikov. Zasnovano naj bi bilo tako, da bo lahko sprejemalo letala, ki letijo na medcelinskih linijah. Letališče bo zadovoljevalo vse večje potovalne potrebe, ki so posledica naraščajoče gospodarske aktivnosti regije, upoštevalo pa naj bi tudi prihodnjo rast čarterskega prometa in dejavnosti potovalnih (turističnih) družb. Glavni načrt Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana vzpostavlja program za izboljšanje obstoječih in razvoj novih zmogljivosti na letališču v naslednjih 30 letih. 12
4 Napovedi in zahteve v prihodnosti Zbirka socialno-ekonomskih podatkov vključuje turistične trende v preteklosti za lažje razumevanje potencialov v prihodnosti in vplivnih dejavnikov na tej ravni. Makroekonomski trendi, kot sta gibanje prebivalstva in gospodarstva, so glavni dejavniki, iz katerih se prepozna vplivne dejavnike na promet v prihodnosti. Da bi se pokazali spreminjajoči se elementi v napovedanem obdobju, je bila uporabljena Analiza prometa Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana Metodologija napovedovanja kombinacija pristopa»bottom up«(kratkoročna napoved) in»top down«(dolgoročna napoved). Pristop»od zgoraj navzdol«=> Povzroča ga povpraševanje Sistem napovedovanja prometa se deli na dva dela: na analizo preteklega prometa in napoved prometa v prihodnosti. Metodologija napovedovanja vključuje letalske podatke, socialno-ekonomske podatke in naklonjenost letalskim prevozom. Letalski podatki temeljijo na prejšnjih prometnih trendih samega letališča, na splošnih trendih v letalski industriji in na državi (tj. Slovenija), v kateri je letališče. 2007 2010 2015 2020 Kratkoročna napoved Dolgoročna napoved Pristop od spodaj navzgor => Povzroča ga ponudba 13
Pristop»top down«upošteva gospodarski razvoj in tudi prihodnje turistične trende, naklonjenost potovanjem, dolgoročne strategije letalskega prevoznika in letališko infrastrukturo. Pristop»bottom up«temelji na natančnem razvoju strategij letalskih prevoznikov in na ponudbi njihovih zmogljivosti, kar vključuje upoštevanje voznih redov in statistiko ter obvezo letalskih prevoznikov, da bodo v prihodnje delovali na letališču. Prejšnja gibanja potniški promet Število potnikov od leta 2004 do 2010 potniki (v miljonih) 2 20 1.5 15 1 10 0.5 5 0 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010-0.5-5 rast v % Ključni poudarki: 60 % več potnikov od leta 2004 (1.048.231 1.673.055 potnikov). Veliko povečanje števila potnikov v obdobju od 2004 do 2008 po pristopu k EU. Približno 21 % manj potnikov leta 2009 je bilo posledica gospodarske krize leta 2008 (velika odvisnost od gospodarstva). Prejšnja gibanja tovorni in poštni promet Ključni poudarki: Gibanja tovornega prometa so močno odvisna od stanja gospodarstva po vsem svetu. Z letom 2008 je Adria Airways prenehala leteti s tovornimi letali (2007: 20 % delež tovornih letal; 2 milijona kg). 2/3 tovora v trupu potniških letal je prevažala Adria Airways (od januarja do julija 2009). Letalski prevozniki z največjimi tovornimi letali 2009: European Air Transport, Farnair, TNT Airways, Solinair. -1-10 -1.5-15 -2 potniki rast -20 Slika 2: Potniški promet LJU 2004-2010 Vir: HTA, Symbios 14
Letališče je lahko dostopno iz Ljubljane v Sloveniji in tudi iz sosednjih držav ter turističnih 14.000.000 +87 % krajev in gospodarskih središč, kot so: 12.000.000 10.000.000 8.000.000 6.000.000 4.000.000 2.000.000 0 2004 +31 % +42 % 0 % -28 % -4 % +6 % +5 % 2005 2006 2007 2008 Ljubljana (mesto): 25 km (25 min) Portorož (slovenska obala): 139 km (90 min) Bled (gorski svet): 34 km (30 min) Zagreb (Hrvaška): 165 km (120 min) Celovec (Avstrija): 60 km (60 min) Trst (Italija): 150 km (90 min) Benetke (Italija): 260 km (180 min) Tovor Pošta Slika 3: Gibanje tovora in pošte LJU 2004-2008 Vir: HTA, Symbios Območje potencialnih potnikov Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je osrednje letališče v Sloveniji in leži severno od mesta Ljubljana. Na območju s polmerom, ki predstavlja 120 minut vožnje z avtomobilom, živijo približno štirje milijoni ljudi in obsega Slovenijo, južno Avstrijo, severovzhodni del Italije in del Hrvaške. Dobre cestne povezave omogočajo, da se večina potnikov pripelje na letališče z avtomobilom. Slika 4: Območje potencialnih potnikov po trajanju vožnje Vir: Letališče LJU 15
16 Kaj vpliva na promet Gospodarstvo Slovenija se je leta 2009 srečala z največjo krizo, odkar je postala samostojna država, saj je pričakovan upad BDP za približno 4 %. Leta 2010, ko se bo okrepil izvoz, je predvideno šibko okrevanje. Inflacija bo zaradi naraščajoče proizvodne vrzeli in večje brezposelnosti še naprej zmerna. Po napovedih bo stopnja rasti slovenskega gospodarstva dolgoročno višja kot povprečje v EU. Turizem Turizem predstavlja pomembno razvojno in poslovno priložnost za Slovenijo. Zdrave stopnje rasti so spodbodle razvoj slovenskega turističnega trga doma. Rast razpoložljivega dohodka v Sloveniji je pozitivno vplivala na turizem zunaj meja Slovenije. Svet WTTC (World Travel and Tourism Council) pričakuje realno rast potovanj in turizma za 4,4 % letno med letoma 2010 in 2019. Cena goriva Povpraševanje po nafti in s tem tudi cene nafte so močno odvisni od makroekonomskih razmer po svetu. Strokovnjaki so prepričani, da se bo cena goriva po trenutni gospodarski krizi dolgoročno še zvišala. Letališče Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana se želi v prihodnje osredotočiti na svoj potencial kot vozlišče. Adria Airways pričakuje glavno rast prometa v transferjih z Balkana. Večina prometa poteka iz države, medtem ko prileti v državo samo 40 % potnikov iz tujine. Adria Airways Strategija Adrie Airways je nadaljevati razvoj Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana kot vozlišča in povečati število transfernih/tranzitnih potnikov iz/v zahodno Evropo v/iz jugovzhodne Evrope, zlasti iz balkanskih držav. Zaradi gospodarske krize bo število potnikov leta 2009 manjše, glavni trg, ki bo najbolj prizadet v smislu zmanjšanja števila potnikov, pa bo zahodna Evropa. Adria Airways je od julija 2009 ukinila tudi en dnevni let na linijah Dunaj, Frankfurt in München. Adria Airways je marca 2009 z Airbusom podpisala pismo o nameri za nakup novega letala Airbus A319. Upravni odbor namerava svoja obstoječa letala Airbus A320 do leta 2013 zamenjati z novim letalom Airbus A319.
Prednost tega letalskega prevoznika je članstvo v združenju Star Alliance, ki omogoča potniške povezave z 912 letališči po vsem svetu. Predvideni potniki, letalski promet in tovor Zaradi gospodarske krize po vsem svetu se je leta 2009 letalski promet v Ljubljani zmanjšal za 14,4 %. Z okrevanjem gospodarstva je bilo leta 2010 pričakovati rahlo povečanje zračnega prometa na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, vendar je zelo verjetno, da še nekaj let ne bo dosegel stopenj izpred krize. Severna Amerika Daljni Vzhod, Azija 5.000 4.000 Obdobje Letna rast 2011-2020 4,30 2020-2030 3,19 2030-2040 2,67 2011-2040 3,35 Leto Potniki 2015 1.909.860 2020 2.330.848 2030 3.191.805 2040 4.155.313 Srednji Vzhod 3.000 Afrika 2.000 1.000 0 2001 2010 2020 2030 2040 statistika Aerodrom Ljubljana osnovni trend Slika 5: Evropski in mednarodni sistem žariščnih letališč (cesta, vlak, letalo) Vir: Študija izvedljivosti»letališče Jožeta Pučnika Ljubljana kot logistično središče«, Symbios, 2007 Slika 6: Predvideni potniki (osnovni trendi) Vir: HTA, Symbios 17
Potniki Osnovni trendi skupnega števila potnikov, ki so koristili Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, kažejo naslednje: Obseg prometa se bo še povečeval in leta 2030 bo znašal približno 3,2 milijona, leta 2040 pa 4,1 milijona potnikov. To povečanje predstavlja skupno letno stopnjo rasti 3,35 % v obdobju od 2011 do 2040. Obdobje Letna rast 2011-2020 2,83 2020-2030 2,14 2030-2040 1,79 2011-2040 2,23 Leto Premiki 2015 52.276 2020 59.710 2030 73.755 2040 88.038 100.000 90.000 80.000 70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 2001 2010 2020 2030 2040 Premiki letal Glede na predvidene potnike je pričakovati, da bo po upadu, ki ga je povzročila kriza, še naprej naraščalo tudi število premikov letal na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Po izračunih bi moralo število premikov leta 2020 znašati skoraj 60.000, leta 2040 pa 88.000. To povečanje predstavlja skupno letno stopnjo rasti 2,23 % v obdobju od 2011 do 2040. Tovor Tovorni promet na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana se bo razvijal pozitivno vse do leta 2040. Ta napoved temelji na študiji izvedljivosti»letališče Jožeta Pučnika Ljubljana kot logistični center«iz leta 2007, ki je pokazala, da bo glavni razlog pozitivne rasti v naslednjih letih gradnja multimodalnega logističnega centra in terminala z železniško povezavo. S takšno infrastrukturo postane letališče privlačnejše za odpremo tovora. Pričakovati je, da bo obseg zračnega tovornega prometa s skoraj 10.000 ton leta 2008 narasel na več kot 60.000 ton; in kamionski tovor bi se moral do leta 2040 povečati s 7.200 na več kot 100.000 ton. statistika Aerodrom Ljubljana osnovni trend Slika 6: Predvideni potniki (osnovni trendi) Vir: HTA, Symbios 18
Tovor v tonah 120.000,00 100.000,00 80.000,00 60.000,00 40.000,00 20.000,00 0,00 2001 2010 2020 2030 2040 Zračni tovorni promet skupaj Slika 8: Predvideni potniki (osnovni trendi) Vir: HTA, Symbios Kamionski tovorni promet skupaj Profili vzorčnega dne in najbolj obremenjene ure»profil vzorčnega dne«je ključna sestavina za prepoznavanje zahtev letališča v prihodnosti in najbolj upoštevana za namene načrtovanja. Na podlagi izračunov letnih napovedi in obstoječih voznih redov letal je bilo mogoče predvideti nove vozne rede letal in napovedati kazalnike najbolj obremenjenih ur za premike potnikov in letal v 5-letnih intervalih. Analiza najbolj obremenjenih ur kaže, da bo letališki terminal za ustrezno obratovanje leta 2030 zahteval zmogljivosti za približno 1.770 potnikov (obstoječe zmogljivosti so za 725 potnikov). Najbolj obremenjene ure za premike na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana se nanašajo na število potnikov in tudi na zmogljivost obratujočega letala. Kombinirani premiki letal v najbolj obremenjenih urah govorijo o obsegu 25 premikov v zračnem prometu leta 2030. 19
800 700 600 500 400 300 200 100 0 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Potniki skupaj Potniki v prihodu Potniki v odhodu Premiki skupaj Premiki v prihodu Pemiki v odhodu Slika 9: Profil vzorčnega dne potniškega prometa LJU 2008 Vir: HTA, Symbios Slika 10: Vzorčni dan premikov letal LJU 2008 Vir: HTA, Symbios 20
Napovedi najgostejšega prometa Tabela prikazuje letne napovedi v številkah in natančne rezultate voznih redov vzorčnega dne do leta 2030 za značilen gost promet nekega avgustovskega dne. Kot vidite, so za leto 2040 predvideni visoki obeti, in sicer samo na podlagi zahtevanih podatkov o urah najgostejšega prometa. Scenariji predvidenega prometa Na podlagi napovedi osnovnih trendov sta se upoštevala dva različna razvojna scenarija, ki upoštevata različne razvojne možnosti na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Pozitiven scenarij upošteva obstoječi zaostali nizkocenovni sektor na letališču, in je zato izračunal pričakovane učinke na splošno močnejše rasti nizkocenovnega segmenta na letališču. Zaradi močnejše rasti nizkocenovnih operacij se bodo povprečne voznine znižale in domneva se, da se bo potovanje z letali močno povečalo na skoraj 4,8 milijona potnikov; predvideva se, da bo leta 2040 že 91.000 premikov. Negativni scenarij upošteva možnost večje krize in upad prometa z vsemi pričakovanimi učinki na gibanje prometa na letališču. Tako bi Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana izgubilo več kot 400.000 potnikov (-10,0%) v primerjavi z napovedjo osnovnih trendov leta 2040 in po izračunih bi imelo leta 2040 3,7 milijona potnikov. Novi letalski prevozniki bodo prevzeli samo dobičkonosne linije in LJU morda ne bo njihovo središče, ampak se bodo raje osredotočili na direktne povezave. Ukinjene povezave z manjšimi letališči predvsem v državah nekdanje Jugoslavije bodo prekosili pogostejši leti in vse večje zmogljivosti na večjih evropskih linijah ter nizkocenovni prevozniki, ki vstopajo na slovenski trg, saj izkoriščajo nenadni vakuum na trgu. Del izgube bodo izravnali tudi močnejša rast na donosnih linijah, mestne linije nizkocenovnih prevoznikov in turistične linije. 21
Napoved Napoved Napoved Napoved Napoved Kazalec 2008 2010 2015 2020 2025 2030 2040 Letna napoved Letališče Ljubljana Potniki skupaj 1,673.055 1,470.000 1,909.860 2,330.848 2,750.534 3,191.805 4,155.313 O&D potniki 1,517.180 1,316.329 1,631.627 2,005.960 2,384.695 2,787.632 3,682.131 Transferni potniki 145.013 144.244 266.254 310.616 349.401 385.556 450.100 Komercialni potniki 1,662.193 1,460.573 1,897.881 2,316.576 2,734.096 3,173.188 4,132.231 Komercialni potniki Schengen 842.374 730.590 956.532 1,395.505 1,705.802 2,051.149 2,763.636 Komercialni potniki non-schengen 819.819 729.983 941.349 921.071 1,028.294 1,122.039 1,368.595 Nekomercialni potniki 10.862 9.427 11.979 14.272 16.438 18.617 23.082 Premiki skupaj 47.945 44.057 52.276 59.710 66.733 73.755 88.038 Komercialni potniški premiki 31.876 30.241 34.377 40.464 46.111 51.734 63.163 Komercialni premiki Schengen 19.377 18.997 21.847 28.600 33.629 37.843 46.342 Komercialni premiki non-schengen 12.499 11.244 12.530 11.864 12.482 13.891 16.820 Cargo premiki 3.559 2.945 3.348 3.656 3.899 4.102 4.402 Komercialni premiki 35.435 33.186 37.725 44.120 50.010 55.836 67.564 Nekomercialni premiki 12.510 10.871 14.551 15.590 16.723 17.919 20.474 Slika 11: Scenarij predvidenih potnikov Vir: HTA, Symbios 22
6.000.000 5.000.000 4.000.000 3.000.000 2.000.000 Zahteve za vzletno-pristajalne steze Premiki 2015 2025 2040 Število potnikov letno (v milijonih) 1,91 2,75 4,16 Število premikov letno (v tisočih) 52,3 66,7 88 Premiki v vzorčni uri (obe smeri) 16 23 31 1.000.000 0 2001 2010 2020 2030 2040 Statistika Aerodrom Ljubljana Osnovni trend Optimističen scenarij Pesimističen scenarij Slika 11: Kazalniki najgostejšega prometa Vir: HTA, Symbios Predvideno povpraševanje operativne zahteve v prihodnosti Operativne zahteve LJU v prihodnosti prvotno izhajajo iz zgoraj opisanih napovedi prometa in prometnih konic. Poleg tega upoštevajo tudi raven storitev in mednarodne standarde, še posebno raven storitev IATA Service level C. Kontrola zračnega prometa Slovenije pravi, da določene okoliščine omejujejo trenutno zmogljivost vzletno-pristajalne steze na 25 premikov na uro. Vendar pa so za večjo zmogljivost pristajalne steze potrebne naslednje spremembe: gradnja hitre izhodne vozne steze (RET) na optimalni lokaciji in vključitev voznih stez za letala tipa C, kjer je to primerno namestitev radarskega sistema na tleh; in gradnja novega stolpa ATC na novi in veliko boljši lokaciji. Vzletno-pristajalna steza lahko zlahka poskrbi za pričakovani dolgoročni promet. 23
Zahteve za parkirne pozicije letal Ploščad za potnike Število parkirnih pozicij za letala je določeno na podlagi vzorčnih dnevnih voznih redov, da zagotovi število nočnih parkirišč, potrebnih za vzorčni dan. Ploščad za splošna/poslovna letala Povpraševanje po parkiriščih za letala je za splošna/poslovna letala na splošno večje kot za redne potniške lete, saj poslovna reaktivna letala ne letijo tako pogosto. Vzdrževanje Pred vsako parkirno pozicijo v hangarju mora biti ena parkirna pozicija na ploščadi na prostem za lažje vzdrževanje in testiranja. Prevoz tovora Število parkirnih pozicij je izračunano na podlagi vzorčnega dnevnega voznega reda do leta 2030. Za leto 2040 je pripravljena samo ocena. Parkirne pozicije 2015 2025 2040 Tip B 13 12 4 Tip C 7 10 22 Tip E 1 1 3 Dolgoročno in nepredvideno npr. nočno parkiranje itn. Tip B 3 3 1 Tip C 2 2 5 Tip E - - 1 Skupaj 26 28 36 24
Potniški terminal - Terminal 2 Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana je ocena trenutnih zmogljivosti terminala pokazala, da obstoječi potniški terminal deluje na robu svojih zmogljivosti ter da zaradi omejenega prostora in same enote ne more zadostiti obravnavi potnikov v prihodnosti. Letališče v bližnji prihodnosti že načrtuje razvoj novega terminala. Nov terminal bo stal zraven obstoječega. Tisti deli obstoječega terminala, ki mejijo na vzletni in pristajalni del letališča, se bodo razširili v nov terminal. Načrti za izgradnjo novega terminala so že v napredni fazi in upoštevani v glavnem načrtu. Načrti so že revidirani v smislu funkcionalnosti in velikosti. Terminal 2 bo nov procesor z vsemi funkcionalnimi zmogljivostmi, potrebnimi za obravnavo potnikov. Nov terminal bo predvidoma odprt leta 2014. Dodana skupna bruto površina tlorisa znaša 31.175 m2. Približno 5.100 m2 obstoječega terminala se bo še naprej uporabljalo za potrebe potniškega terminala. Leta 2010 bo skupno na voljo 36.275 m2. Najbolj funkcionalni deli načrtovanega terminala bodo dolgoročno zadoščali do leta 2040. Samo nekaj funkcionalnih delov, zlasti tistega za prtljago, je treba razširiti do leta 2040. Glavni načrt priporoča modularno razširitev terminala leta 2030. Potniški terminal funkcionalne zahteve Analiza glavnega načrta kaže, da ima LJU s priključitvijo Terminala 2 k obstoječemu potniškemu terminalu dovolj prostora, da zadosti vse večjim zahtevam letališke infrastrukture, z izjemo nekaj manjših predelov. Ti predeli so tudi del glavnega načrta in v načrtu so že ustrezne razširitve. Druga ključna odkritja te revizije vključujejo: zmogljivost Terminala 2 na splošno zadošča do leta 2030; nekatere predele ali enote je treba v prihodnje nadgraditi; odhodni del je treba povečati leta 2040; v novem terminalu je treba namestiti naprave za samostojno prijavo na let; dolgoročno je treba namestiti dodatne zaslone s prikazanimi odhodi in kontrolne točke za kontrolo potnih listov ob odhodu/transferju; leta 2040 bo potreben še en izhod za potnike znotraj schengenskega območja (za potnike zunaj schengenskega območja so potrebni 3, na voljo so 4); leta 2040 bo potrebna še ena kontrolna enota za transferje; Od leta 2025 ne bo več dovolj kontrolnih točk za kontrolo potnih listov ob prihodu; potrebni so dodatni tekoči trakovi za prtljago; leta 2040 je treba povečati carinski del na prihodih. 25
Zahteve za prihodnost - pregled Podobno so bili ocenjeni vsi funkcionalni deli letališča. Ta ocena je ugotovila zmožnost letališča, da zadosti prihodnjim zahtevam do lastne infrastrukture na podlagi kazalnikov predvidenega prometa in prometnih konic. V glavni načrt so vključene potrebne razširitve in/ ali olajšave, da se zagotovi ustreznost letališča za vzdrževanje visoke ravni njegovih storitev. Nekatera ključna odkritja, ki jih osvetljuje ta revizija, vključujejo: Širitev T2 Komercialni del potniškega terminala T2 T1 Skupni komercialni del, ki je v načrtu za nov Terminal 2, bo zadoščal tudi po letu 2030. Terminal 2 - pritličje Nekaj komercialnih delov, kot so prostor VIP, konferenčni prostori in trgovine, so lahko v obstoječem Terminalu 1. Parkirišča za avtomobile Obstoječa skupna javna parkirišča bodo zadoščala do leta 2012. Če se bo obstoječa večnadstropna parkirna hiša koristila samo kot kratkoročno javno parkirišče, bodo trenutne zmogljivosti zadoščale do leta 2030. Širitev T2 Terminal 2 - prvo nadstropje T2 T1 Aeropolis (letališki poslovni park, ki je že v načrtu) bo zahteval dodatna parkirišča za osebje. Domneva se, da se bodo zahteve po parkiriščih za osebje od leta 2030 naprej zmanjšale zaradi vzpostavljene železniške povezave. 26
Če upoštevamo obstoječi operativni koncept, bodo agencije za najem vozil in taksi družbe potrebovale dodatna parkirna mesta v večnadstropni parkirni hiši. Zaradi povpraševanja po javnih avtobusnih prevozih in parkirnih mestih za avtobuse v prihodnosti moramo razmisliti o premestitvi ali razdelitvi obstoječega parkirišča za avtobuse. Aeropolis poslovni park zunaj letališča Po številnih sestankih z različnimi krajevnimi strokovnjaki lahko domnevamo, da se na območju Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana kaže določena potreba po več gradbenih projektih zunaj letališča. Uspešno koriščenje zmogljivosti poslovnega centra je močno odvisno od tržnih pobud. Do leta 2015 bi lahko imeli hotel v kategoriji od štiri do štiri ali več zvezdic z začetno kapaciteto 120 sob. V poznejši fazi bi povpraševanje trga lahko zadovoljil hotel z dvema do tremi zvezdicami s kapaciteto 100 sob. Lahko bi odprli outlet trgovino, supermarket, in sicer v dveh fazah, začenši s 1.000 m2 prodajnega prostora, ki bi ga lahko razširili na 1.720 m2. Logistični center vključuje brezcarinsko skladišče in več drugih skladišč, ki so lahko zasedeni neodvisno eden od drugega. Podrobneje na 33. strani. Tovorne zmogljivosti, hangarji in podporna oprema na tleh Ustrezen razvoj tovornega terminala Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana bi potreboval lokacijo z možnostjo ustrezne širitve. Tovorni center bi upravljale tretje stranke in najboljša lokacija zanj bi bila v bližini tovornega terminala Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Po besedah Adrie Airways je potreben dodaten hangar za letala tipa C in dolgoročno hangar za letala tipa E. Za hrambo podporne opreme na tleh bo zagotovljena še ena enota za dodatnega upravitelja podporne opreme na tleh. Načrtovano zemljišče za podporno opremo na tleh prikazuje celotno območje za to, vključno z zgradbo. Sekundarne zmogljivosti letališča Razširitev enote za oskrbo med letom zahteva premestitev celotne enote. Pričakovano povpraševanje upravnega osebja letališča po pisarniških prostorih ne kaže potrebe po novi stavbi. Stopnje rasti za prostore Splošnega letalstva določajo povprečne stopnje rasti BDP; le Solinair in LinxAir sta postavila določene zahteve za leto 2015. Solinair zahteva hangar za vzdrževanje letal. Center za Splošno letalstvo bo večji in premaknjen na nadomestno lokacijo, ki bo omogočala nadaljnjo širitev. 27
5 Makroekonomske koristi za Ljubljano in okolico Mobilnost je dandanes skupna osnova za inovativno, vztrajno in svetovno gospodarsko rast. Zato je priložnost za transport blaga, ljudi in informacij v čim krajšem času temeljna lokacijska prednost na svetovnem konkurenčnem trgu. Za vsako državo ali regijo je vse večji izziv, kako dohitevati vse večje povpraševanje po mobilnosti. Splošno Že od samega začetka obstaja jasna in dokazana povezava med regionalnim ali nacionalnim gospodarskim razvojem in povpraševanjem po mobilnosti. Transport ima koristi od regionalnega razvoja industrije, toda vzporedno s tem je tudi temeljni katalizator, ki zagotavlja, da se gospodarska rast lahko doseže in vzdržuje. Katalitični učinki 30 25 20 15 10 5 Tisoč km/leto Potreba po mobilnosti Gospodarska rast 0 2000 2010 2020 2030 2040 2050 OEDC Severna Amerika Vzhodna Evropa Kitajska Indija OECD Pacifik Nekdanja Sovjetska zveza Preostala Azija Afrika OECD Evropa Latinska Amerika Bližnji Vzhod Katalitični učinki Slika 13: Regionalna rast v transakcijah na osebo Vir: World Business Council for Sustainable Development 28
Metodologija Ekonomska ocena koristi Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana za mesto Ljubljana in za osrednjeslovensko regijo temelji na študiji o makroekonomskih učinkih. Kot prikazuje slika (desno), lahko oceno učinka razdelimo na dve večji kategoriji učinkov. Prva kategorija je predvsem posledica proizvodnje zračnih prevoznih sredstev, druga kategorija pa se osredotoča na učinke, ki so posledica njihove uporabe. Ključni kazalniki za gospodarske potrebe letališča za lokalno regijo so razdeljeni na neposredne, posredne, posledične in katalizirane učinke, ki jih odraža povečanje: zaposlovanja, dohodkov, kupne moči regije in neto dodane vrednosti regije. Ugotovitve Da bi določili osnovo za izenačenje gospodarskih koristi in morebitno škodo, ki bi bila posledica prihodnjega razvoja Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, to poročilo poudarja največje gospodarske koristi za mesto Ljubljana in osrednjeslovensko regijo, ki jih lahko pripišemo prihodnjemu razvoju Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Letalski prevoz Učinki, ki so posledica uporabe (proizvodnje) letalskega prevoza Neposredni, posredni, katalizirani učinki Neposredni učinki Posredni učinki Katalizirani učinki Na kraju zunaj lokacije Kupna moč neposredno in posredno zaposlenih Inducirani učinki Učinki zaposlovanja, dohodka in neto dodane vrednosti Gospodarski dejavnik Dejavnik lokacije 29
Poleg tega je dokazano, da so zgoraj našteti kazalniki neposredno povezani s povečanjem prometa v prihodnosti (potnikov in tovora) na tem letališču. Čim večje bodo stopnje rasti prometa, tem večje bodo torej vsesplošne gospodarske koristi Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Na podlagi stopnje rasti prometa v prihodnosti v višini 4 % (letna rast) lahko sklepamo, da bo letališče v naslednjih dveh desetletjih več kot podvojilo svoj učinek na zaposlovanje v regiji. Leta 2030 se bo zaradi vsesplošnega razvoja Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana odprlo več kot 4.500 neposrednih in 5.079 posrednih/posledičnih delovnih mest. Zato teh 9.500 posledičnih zaposlenih še bolj krepi regionalno gospodarstvo, saj bo njihov dohodek leta 2030 skupno znašal več kot 50 milijonov EUR (neposredni dohodek) in 60 milijonov EUR (posredni dohodek). V realnem smislu in na podlagi plač iz leta 2008 bo letališče torej aktivno ustvarilo dodatno kupno moč regije v višini 115 milijonov EUR (2030). Makroekonomski učinki letališča LJU 2008 2030 Neposredni učinek na zaposlovanje 2,000 4,514 Posredni/posledični učinek na zaposlovanje 2,200 5,079 Skupni učinek na zaposlovanje 4.200 9,593 Neposredni učinek na dohodek 1,2 [mio EUR] 24.3 54.9 Posredni/posledični učinek na dohodek 1,2 [mio EUR] 26.3 60.7 Skupni učinek na dohodek 1,2 [mio EUR] 50.6 115.7 Neposredni učinek na neto dodano vrednost 1,3 [mio EUR] 91.8 207.3 Posredni/posledični učinek na neto dodano vrednost 1,3 [mio EUR] 101.0 233.3 Skupni učinek na neto dodano vrednost 1,3 [mio EUR] 192.9 440.6 Delež bruto domačega proizvoda osrednjeslovenske regije 1.5% - 1 realno 2 na podlagi plač iz leta 2008 3 na podlagi produktivnosti dela iz leta 2008 30
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana trenutno ustvarja neto dodano vrednost v višini 192,9 milijona EUR (2008), ki se bo zaradi večjega prometa v prihodnosti še povečala na 440 milijonov EUR leta 2030. Letališče že zdaj ustvari približno 1,5 % skupnega BDP v osrednjeslovenski regiji, zato je njegova potencialna rast v prihodnosti bistvenega pomena za regionalno in nacionalno gospodarstvo. Letališče poleg teh denarno gospodarskih koristi aktivno prispeva k vse večji privlačnosti te regije kot nacionalne in mednarodne poslovne lokacije, ki prinaša vsesplošen regionalni gospodarski razvoj. Čeprav so širše izvedene koristi Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, kot so: nižji stroški trgovinskega pretoka, višji lokacijski faktor in hitri premiki potnikov in blaga, manj oprijemljive, so za Slovenijo enako pomembne kot neposredne, posredne in posledične gospodarske koristi. Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, ki predstavlja mednarodna vrata Slovenije za zračni promet, zato: aktivno prispeva k lažjemu razvoju nacionalne trgovine, je nujno potrebno za razvoj turizma, ki prihaja v Slovenijo, in iz Slovenije; in je ključni katalizator za večjo produktivnost v državi. Zato je približno 20 let po osamosvojitvi Slovenije skupni prispevek Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana k varovanju delovnih mest in vztrajnemu razvoju nacionalne neto dodane vrednosti eden največjih stebrov obstoječe družbene, gospodarske in kulturne blaginje Slovenije. Na podoben način letališče dandanes predstavlja mednarodna vrata Slovenije in daje vsem Slovencem možnost, da do popolnosti užijejo svojo svobodo gibanja. Za nadaljnji razvoj transportne strategije Slovenije in za povezavo nacionalnega transportnega sistema z omrežjem Trans European Transport Network je torej nujno, da se oceni potreba po nadaljnjem razvoju Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, vključno z njegovo železniško povezavo, in da se oceni morebitna gospodarska in socialna škoda, ki je lahko posledica pomanjkanja zmogljivosti v prihodnosti. Jasna nacionalna razvojna strategija se lahko določi le na podlagi primerjave gospodarskih in družbenih koristi Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana za morebitno okoljsko in družbeno škodo. 31
Načrtovanje 6rabe zemljišč 1. Območje namenjeno za poslovno in trgovsko dejavnost na javnem delu letališča 2. Območje za vzdrževanje in letališko operativno dejavnost 3. Območje za oskrbo tovora in splošno letalstvo Potreba po kupovanju zemljišč Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je glavno letališče nacionalnega pomena za Slovenijo. Kot letališče predstavlja strateško nacionalno sredstvo in je socialno-ekonomski katalizator za razvoj države. Za namene bodočega načrtovanja je prav tako pomembno priznati, da je vztrajno ohranjanje tega zemljišča daleč bolj gospodarno in vsekakor manj težavno kot kakršna koli nujna potreba v prihodnosti po izgradnji novega letališča na neobdelanem zemljišču. Koncept rabe zemljišč Kupovanje zemljišč v prihodnosti je mogoče samo, če obstaja jasen in soglasen dogovor o končni rabi vsakega posameznega dela letališkega zemljišča. V skladu s tem je kot prvi korak in v tesnem sodelovanju z upravo letališča zasnovan naslednji koncept rabe zemljišč, da bi določili trenutno in prihodnjo rabo letališkega zemljišča. Koristi razvoja dolgoročne strategije delitve zemljišča so: organizirati letališko območje z namensko dodelitvijo določenih predelov, zagotoviti, da se posamezni deli letališča lahko po potrebi in v skladu s vsakokratnimi posebnimi zahtevami razširijo, zagotoviti, da bo vsaka takšna širitev čim manj ovirala obratovanje letališča, zagotoviti širši skupnosti, delničarjem in letališki družbi pomembno komunikacijsko orodje, varne naložbe in razvoj, zagotoviti, da razvoj poteka strukturirano, varno in gospodarno. 32
Nadzorovano letališko območje Območje za multimodalni logistični center Občinska poslovna cona Območje za parkirišča Območje za tovor in logistiko Območje za tehniko in vzdrževanje Območje za potniški terminal Območje za splošno letalstvo Poslovno in trgovsko območje Območje za golf igrišče Rezervno območje Vojaško območje Območje za sekundarni razvoj 33
7Glavni načrt letališča LJU Obstoječe stanje Vzletno-pristajalna steza: Mere: 3300 m x 45 m + 7,5 m, varnostni pas na obeh straneh, asfaltna prevleka (v prenovi), PCN 110, obračališča, 4E. Vozne steze: Učinkovit sistem za sedanje povpraševanje, z vzporedno vozno stezo in več povezovalnimi voznimi stezami do vzletno-pristajalnih stez in ploščadi. Opis glavnega načrta Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana Namen glavnega načrta je, ob upoštevanju skladnosti s prijavljenimi cilji tega projekta in za ohranjanje eksistencialnih možnosti letališča, doseči naslednje cilje: glavni načrt je pripravljen tako, da bo zadostil vsem prihodnjim zahtevam, kot je opisano v razdelku 2 tega dokumenta, če bi se v prihodnje pokazala potreba, so za možnost povečanja zmogljivosti vzletnopristajalnih stez pripravljeni ukrepi za sprejemanje in izkoriščanje hitrih izvoznih voznih stez (RET). Ukrepi obsegajo povečanje globine ploščadi in zagotovitev voznih stez za letala tipa C, kadar koli je mogoče, da se pri vožnji po vozni stezi omogoči zavijanje, ugotoviti potrebo po preselitvi vojaškega/policijskega območja, da se odprejo možnosti za prihodnjo rast in ohraniti skladnost s smotrnim civilnim in komercialnim obratovanjem letališča, Ploščadi: Glavna ploščad (19+5 novih standardnih parkirišč), vzdrževalna ploščad, ploščad splošnega letalstva, zadostujejo sedanjemu povpraševanju. Navigacijska sredstva: Opremljeno z vizualnimi in radijskimi navigacijskimi sredstvi v skladu z ICAO (ILS31 CAT IIIb, oznake, znaki, luči, DVOR, NDB, DME). 34
upoštevati vse vplive na okolje, ki so posledica širjenja letališča v predvidenem časovnem okviru, pri racionalizaciji zahtev po naložbah v dolgoročna sredstva v glavnem načrtu se obstoječa sredstva ohranijo in uporabijo v največji možni meri, za najboljšo uporabo zemljišča na območju celotnega letališča z logično razdelitvijo različnih funkcionalnih/operativnih elementov (npr. obravnava potnikov in tovora, popravilo in vzdrževanje letal, splošne letalske in letališke tehnične funkcije) na območja (povezovanje v skupine ali centralizacija). Razvojne možnosti so predstavljene v letih 2015, 2025 in 2040 in so posledica dogodkov, ki naj bi se zgodili v časovnem razponu glavnega načrta. Navedeni dogodki so opisani v spodnjem grafu: 2010 2014 2025 Začetna faza glavnega načrta Nov terminal T2 začne z delovanjem, T1 se začne uporabljati za alternativne dejavnosti Vojaško in policijsko območje se začne uporabljati za civilno letalstvo 2030 Predvidena vpeljava železnice na letališče 2040 Zaključna faza glavnega načrta 35
ZASNOVA razvoja letališča (2015) Letališka infrastruktura/objekti 1. Potniški terminal 2 2. Potniški terminal 1 3. Parkirna hiša 4. Uprava letališča (Poslovna stavba 1) 5. Poslovna stavba 2 6. Parkirna hiša 7. Poslovno središče 8. Prodajalne 9. Center za vodenje in kontrolo zračnega prometa 10. Postaja mejne policije 11. Hotel s štirimi zvezdicami 12. Objekt za tehnična sredstva 13. Poslovna stavba 3 (Prej objekt Catering ) 14. Skladišče 15. Dostop javni del letališča/nadzorovani del letališča 16. Objekt gasilske službe/vzdrževalne službe 17. Vzdrževanje vozil 18. Hangar Adrie Airways 19. Hangar Adrie Airways 20. Velika letališka vozila 21. Velika letališka vozila 22. Vzdrževanje vozil 23. Električna transformatorska postaja 24. Hangar Adrie Airways 25. Bivši prostori Linxaira 26. Hangar Solinair 27. Center splošnega letalstva 28. Električna transformatorska postaja 29. Zgradba Adrie Airways 30. Skladišče goriva 31. Bivša zgradba DHL 32. Objekt Catering 33. Vodno črpališče 34. Kanalizacijsko črpališče 35. Logistično središče 36. Letališki tovorni (cargo) center 37. Cargo center drugih strank 38. Splošno letalstvo - GIO 39. Linxair 40. Preizkuševališče letalskih motorjev Projekt: Glavni načrt letališča Ljubljana Naslov risbe: Razvojna faza glavnega načrta leta 2015 Št. risbe: 06 Sprememba risbe: 00 Vrsta risbe: Situacija Datum: 12. marec 2010 Merilo 1:10.000 Datoteka: LJU - MASTER PLAN DEVELOPMENT PHASES 2015 Pripravil(i): DS Legenda: Asfaltirane površine na nadzorovanem delu letališča Na novo asfaltirane površine na nadzorovanem delu letališča Obstoječe ceste Letališke zgradbe Nove letališke zgradbe Nove ceste Potniški terminal Zelene (nepozidane/ nezasedene) površine Železnica Letališče Multimodalno logistično središče Ograja letališča Glavni načrt mednarodnega letališča Ljubljana Razvojna faza leta 2015 NAROČNIK: Aerodrom Ljubljana, d.d. Zg. Brnik 130a SI-4210 Brnik-Aerodrom Slovenia IZDELOVALEC: HOCHTIEF AirPort GmbH Alfredstr. 236 45133 Essen Germany 36
ZASNOVA razvoja letališča (2025) Letališka infrastruktura/objekti 1. Potniški terminal 2 2. Potniški terminal 1 3. Parkirna hiša 4. Uprava letališča (Poslovna stavba 1) 5. Poslovna stavba 2 6. Parkirna hiša 7. Poslovno središče 8. Prodajalne 9. Center za vodenje in kontrolo zračenga prometa 10. Postaja mejne policije 11. Hotel s štirimi zvezdicami 12. Objekt za tehnična sredstva 13. Poslovna stavba 3 (Prej objekt Catering ) 14. Skladišče 15. Dostop javni del letališča/nadzorovani del letališča 16. Objekt gasilske službe/vzdrževalne službe 17. Vzdrževanje vozil 18. Hangar Adrie Airways 19. Hangar Adrie Airways 20. Velika letališka vozila 21. Velika letališka vozila 22. Vzdrževanje vozil 23. Električna transformatorska postaja 24. Hangar Adrie Airways 25. Bivši prostori Linxaira 26. Hangar Solinair 27. Center splošnega letalstva 28. Električna transformatorska postaja 29. Zgradba Adrie Airways 30. Skladišče goriva 31. Brezcarinsko skladišče 32. Objekt Catering 33. Vodno črpališče 34. Kanalizacijsko črpališče 35. Logistično središče 36. Letališki tovorni (cargo) terminal 37. Cargo center drugih strank 38. Splošno letalstvo - GIO 39. Linxair 40. Preizkuševališče letalskih motorjev/ Izolirani položaj za parkiranje letal 41. Hotel s tremi zvezdicami 42. Novi kontrolni stolp Projekt: Glavni načrt letališča Ljubljana Naslov risbe: Razvojna faza glavnega načrta leta 2025 Št. risbe: 06 Sprememba risbe: 00 Vrsta risbe: Situacija Datum: 12. marec 2010 Merilo 1:10.000 Datoteka: LJU - MASTER PLAN DEVELOPMENT PHASES 2015 Pripravil(i): DS Legenda: Asfaltirane površine na nadzorovanem delu letališča Na novo asfaltirane površine na nadzorovanem delu letališča Obstoječe ceste Letališke zgradbe Nove letališke zgradbe Nove ceste Potniški terminal Zelene (nepozidane/ nezasedene) površine Železnica Letališče Multimodalno logistično središče Ograja letališča Glavni načrt mednarodnega letališča Ljubljana Razvojna faza leta 2025 NAROČNIK: Aerodrom Ljubljana, d.d. Zg. Brnik 130a SI-4210 Brnik-Aerodrom Slovenia IZDELOVALEC: HOCHTIEF AirPort GmbH Alfredstr. 236 45133 Essen Germany 37
ZASNOVA razvoja letališča (2040) Letališka infrastruktura/objekti 1. Potniški terminal 2 2. Potniški terminal 1 3. Parkirna hiša 4. Uprava letališča (Poslovna stavba 1) 5. Poslovna stavba 2 6. Parkirna hiša 7. Poslovno središče 8. Prodajalne 9. Center za vodenje in kontrolo zračnega prometa 10. Postaja mejne policije 11. Hotel s štirimi zvezdicami 12. Objekt za tehnična sredstva 13. Poslovna stavba 3 (prej objekt Catering ) 14. Skladišče 15. Dostop javni del letališča/nadzorovani del letališča 16. Objekt gasilske službe/vzdrževalne službe 17. Vzdrževanje vozil 18. Hangar Adrie Airways 19. Hangar Adrie Airways 20. Objekt za tehnična sredstva 22. Vzdrževanje vozil 23. Center splošnega letalstva 24. Hangar Adrie Airways 25. Bivše območje za vojsko in policijo 26. Objekt Solinair 27. Hangar Solinair 28. Električna transformatorska postaja 29. Zgradba Adrie Airways 30. Skladišče goriva 31. Brezcarinsko skladišče 32. Objekt Catering 33. Vodno črpališče 34. Kanalizacijsko črpališče 35. Logistično središče 36. Letališki tovorni (cargo) terminal 37. Cargo center drugih strank 38. Splošno letalstvo - GIO 39. Linxair 40. Preizkuševališče letalskih motorjev/ Izolirani položaj za parkiranje letal 41. Hotel s tremi zvezdicami 42. Novi kontrolni stolp Projekt: Glavni načrt letališča Ljubljana Naslov risbe: Razvojna faza glavnega načrta leta 2040 Št. risbe: 06 Sprememba risbe: 00 Vrsta risbe: Situacija Datum: 12. marec 2010 Merilo 1:10.000 Datoteka: LJU - MASTER PLAN DEVELOPMENT PHASES 2015 Pripravil(i): DS Legenda: Asfaltirane površine na nadzorovanem delu letališča Na novo asfaltirane površine na nadzorovanem delu letališča Obstoječe ceste Letališke zgradbe Nove letališke zgradbe Nove ceste Potniški terminal Zelene (nepozidane/ nezasedene) površine Železnica Letališče Multimodalno logistično središče Ograja letališča Glavni načrt mednarodnega letališča Ljubljana Razvojna faza leta 2040 NAROČNIK: Aerodrom Ljubljana, d.d. Zg. Brnik 130a SI-4210 Brnik-Aerodrom Slovenia IZDELOVALEC: HOCHTIEF AirPort GmbH Alfredstr. 236 45133 Essen Germany 38
8Glavni deli glavnega načrta Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana Vzletno-pristajalna steza V obdobju načrtovanja obstoječa vzletno-pristajalna steza zadostuje za obvladovanje prometa, ki v konicah doseže do 35 premikov letal na uro. Ploščad Vozne steze Gradnja nove vozne steze bi morala v tretji fazi izpolnjevati predpise ICAO za tip E. Povezovalna steza med potniško ploščadjo in vzdrževalno ploščadjo. Dodatne povezovalne steze v nove dele ploščadi. Preureditev vozne steze G v hitro izvozno vozno stezo. Razširitev potniške ploščadi proti severozahodu. Razširitev vzdrževalne ploščadi ob vzdrževalnih hangarjih. Razvoj nove tovorne ploščadi južno od vojaškega in policijskega območja. Razvoj nove poslovne/splošne letališke ploščadi na jugovzhodnem delu letališča. 39
Širitev glavne letalske ploščadi Prihodnje standardne parkirne pozicije Prihodnje alternativne parkirne pozicije Nova vozna steza Nova vozna steza s površino za razledenitev Potniška ploščad Ploščad za vzdrževanje Tovorna ploščad Ploščad splošnega letalstva 40
Dovozna cesta Prestavitev glavne ceste v okviru prve faze. Tri nova krožišča za dostop do letališča (načrt zagotovi letališče), prvo krožišče = dostop do terminala (povezava s terminalom). drugo krožišče = dostop do poslovnega območja (povezava s poslovnim območjem). tretje krožišče = dostop do tovornega terminala in območja splošnega letalstva (povezava z tovornim terminalom). V tretji fazi bo treba na glavni cesti urediti še po en vozni pas v vsako smer. Prostor za ustavljanje pred terminalom Celotna dolžina novega prostora za ustavljanje pred terminalom je 215 m in vsebuje: postajališča za taksije, za odlaganje in sprejemanje potnikov, neposredno pred terminalom, prostor za obračanje na koncu postajališča, enosmeren vozni pas prek postajališča. V tretji fazi bo treba na glavni cesti urediti še po en vozni pas v vsako smer. Obstoječa cesta Povezava s terminalom Glavna cesta Povezava s poslovnim območjem Povezava s tovornim terminalom Vozni pas za parkirišče Parkirišče Postajališče in vozni pas za avtobuse Vozni pas prek postajališča Obračališče Postajališče Terminal 2 41
Parkirišča Območje omejenega gibanja Letališče že načrtuje odprtje novega parkirišča A na prostem leta 2012, ki bo vzdrževalnemu območju letališča zagotovilo 600 parkirnih mest za zaposlene. Postopna razširitev parkirišča B družbe Adria Airways (2015, 2021 in 2030) na skupno okoli 450 parkirnih mest. Tretje stranke bodo uporabljale obstoječa parkirišča (C) Glavni načrt predvideva ustrezne parkirne zmogljivosti za zaposlene v tovornem kompleksu (D) ali središču splošnega letalstva (E). Odprtje prve faze je predvideno v letu 2015 z razširitvijo na skupaj okoli 560 parkirnih mest leta 2030. Parkirišča Območje prostega gibanja Obstoječa večnadstropna garažna hiša (A), parkirišče (B) na prostem in parkirišče za avtobuse (G) so vključeni v prihodnjo zasnovo parkirišč. Leta 2015 naj bi bila odprta nova večnadstropna garažna hiša (C) s 1680 parkirnimi prostori in novim središčem za najem avtomobilov v pritličju. Pričakuje se, da bo prva faza novega parkirišča D na prostem odprta leta 2015 (140 parkirnih mest), z načrtovano razširitvijo (leta 2021) pa bi parkirišče imelo skupaj okoli 500 parkirnih mest. Pričakuje se, da bo novo parkirišče E na prostem odprto leta 2021, razširjeno pa leta 2030. Novo parkirišče za avtobuse (H) naj bi bilo odprto leta 2013. Dodatna parkirna mesta so načrtovana v centru Airport City (F). 42
Splošno letalstvo Družba Linxair potrebuje nove objekte v prvi fazi. Zaradi potrebe Solinaira po novem vzdrževalnem hangarju, je treba prostore družbe GIO preseliti v prvi fazi. V tretji fazi bi se na jugovzhod preselilo središče splošnega letalstva. V fazi 3 je predvidena ponovna uporaba starega središča splošnega letalstva za Solinair. GIO GIO Linxair Center splošnega letalstva Linxair Meja letališkega območja 1. faza - 2015 3. faza - 2040 43
Trgovina Optimalen položaj trgovine na izhodu proti glavni letališki cesti. Potniki in obiskovalci, ki odhajajo z letališča, bi šli mimo trgovine. Zaposleni na potniškem terminalu ali v tehničnem območju letališča bi lahko šli v trgovino peš. Razvoj trgovine je priporočljiv v dveh fazah. Prodajni prostor bi sprva meril okoli 1000 m 2 leta 2015, nato pa bi leta 2023 dobil še 1000 m 2. Trgovina Hotel Izgradnja hotela s 3+ do 4 zvezdicami pred novo večnadstropno garažno hišo, s predvidenim odprtjem leta 2015. Pokrita pot do terminala 2 in povezava s parkiriščem omogočata hotelskim gostom priročno in hitro povezavo s temi objekti. Načrtovan je bil tudi nizkocenovni hotel, ki bi razširil hotelsko ponudbo na letališču (z odprtjem leta 2020), nekoliko dlje od potniškega terminala kakor hotel s 3+ do 4 zvezdicami. Nizkocenovni hotel Parkirišče Novo več nivojsko parkirišče Pokrita pot 44
Poslovno središče Ta lokacija po glavni letališki cesti zagotavlja hiter dostop do gorenjske avtoceste. Potniški terminal je dosegljiv peš. Za spodbujanje tržnega povpraševanja je odprtje zgradb A in B načrtovano že leta 2015 in leta 2017. Zgradbi C in D bi sledili leta 2021 in 2026, zgradba E pa leta 2031. 45
Logistično središče Skladišče za duty-free Priporočljivo je znova določiti namen sedanje DHL-ove zgradbe v novem brezcarinskem skladišču. Brezcarinski operater bi leta 2016 oddal polovico DHL-ove zgradbe in leta 2026 celo zgradbo. Nasproti novih tovornih objektov je priporočljiva namestitev nadaljnjih velikih skladišč. Odprtje prvega 4.000 m2 velikega skladišča je predvideno že leta 2015. Skladišča Tovorni terminal (pod vodstvom Aerodroma Ljubljana) Nepozidana območja zagotavljajo dovolj prostora na območju nadzorovanega in javnega dela letališča za storitve pri letalskem prevozu blaga. Gradnja tovornih objektov se začne na robu vojaškega območja. Nove kargo zmogljivosti Parkirišče javni del Parkirišče za uslužbence Od 2015 do 2025 Servisna cesta Od 2026 do 2040 Ploščad Linxair (2015) Parkirišče nadzorovani del GIO (2015) 46
Od 2015 do 2025 Tovorno skladišče od 2026 do 2040 Tovorno središče (pod vodstvom tretjih strank) Odprtje prve faze novega tovornega središča se priporoča v začetku leta 2015. V novo središče naj bi se preselili najemniki, kot so DHL, UPS, Kuehne + Nagel ali Panalpina. Dostop z nadzorovanega dela 47
GSE, vzdrževanje vozil, težka letališka vozila Priporočljivo je, da se na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana razvije centralizirano območje za tehnične in vzdrževalne zmogljivosti blizu območja omejenega gibanja. Dostop do območja omejenega gibanja bo zgrajen na mestu, kjer se zdaj nahaja tovorni terminal. Na centraliziranem tehničnem območju bo v prihodnje razvita oprema na letališču za še enega ponudnika storitev zemeljske oskrbe. Nova postavitev objektov v dolgoročnem razvoju omogoča dovolj prostora za namestitev opreme okoli zgradb. GSE skladišče Težka letališka vozila Vzdrževanje letal Adria Airways načrtuje svoj tretji hangar tipa C poleg obstoječih hangarjev. V prvi fazi do leta 2015 je potreben hangar za Solinair. Dolgoročno se lahko na Adrijinem prostoru razvije še en hangar tipa E za Adrio Airways GSE skladišče Vzdrževanje Dostop z nadzorovanega območja Vozila za vzdrževanje 48
Obstoječa hangarja Adrie Airways Dodatni hangar Adrie Airways Meja, do katere je dovoljena gradnja do leta 2015 Novi hangar Adrie Airways Hangar Solinair Hangarji Adrie Airways Hangarja Solinair 49
Gasilci Gasilska postaja se nahaja v središču letališča, neposredno poleg tovornega kompleksa. Na splošno je gasilska brigada na letališču usposobljena za reševanje in gašenje v skladu s 6. kategorijo po predpisih ICAO. Na zahtevo lahko gasilci izpolnijo tudi zahteve 9. kategorije. Gasilska brigada ima trenutno štiri gasilska vozila. V prihodnje bo gasilska brigada nadgrajena na 8. kategorijo. To pomeni, da bodo na voljo tri gasilska vozila in oprema za 8. kategorijo. Gasilska postaja na sedanji lokaciji zadostuje, da zavaruje vzletno-pristajalno stezo in sosednja območja v primeru letalske nesreče. Nahaja se skoraj v sredini letališča. Do praga steze 13 je okoli 1700 m, do praga steze 31 pa okoli 2500 m (po dovoznih poteh in vzletno-pristajalni stezi). To je dovolj, da se prag doseže v sprejemljivem času. Ta gasilska postaja lahko zavaruje tudi javni del letališča in terminal. Priporoča se, naj v prihodnje gasilska postaja ostane na sedanji lokaciji in se nadgradi do 8. kategorije. Gasilska postaja 50
Oskrba z energijo Nov priključni kabel z napetostjo 110 kv bo zagotavljal 2x20 MVA. Na letališču bo zgrajena nova razdelilna transformatorska postaja z napetostjo 110/20 kv (priporočena lokacija je prikazana na sliki). Novi terminal potrebuje preskrbo z električno energijo 3,2 MVA. Potrebe bo pokrila transformatorska postaja s tremi transformatorji po 1,2 MVA. Po razširitvi terminala leta 2030 bo treba namestiti še en dodatni transformator. Transformatorji se bodo nahajali v novem terminalu ali poleg njega, na primer v»beli hiši«. Oskrba z vodo V prihodnosti bo potrebna nova vodna črpalna postaja. Nova potniška ploščad, tovorna ploščad in ploščad splošnega letalstva bodo opremljene z gasilskimi hidranti. Območje za poslovno središče, hotela in novo parkirišče bodo do leta 2015 povezani z vodovodnim sistemom, da se zagotovi infrastruktura. Ogrevanje Priporočljivo je, da se v prihodnje ohrani decentralizirano ogrevanje in se ne zgradi centralizirano ogrevalno središče. Letališče bo povezano z novim plinovodom, objekti na letališču pa se bodo ogrevali na plin. Vse obstoječe načine ogrevanja bo treba preurediti v ogrevanje na plin. Treba je zgraditi glavno plinsko transformatorsko postajo (GTS). Kanalizacija V prihodnje se načrtuje povezava letališke kanalizacije z novim vodom na lokalni kanalizacijski sistem. Zgrajena bo povezava do obstoječe čistilne naprave, kjer je treba zgraditi črpalno postajo. Zgrajena bo povezava do obstoječe čistilne naprave, kjer je treba zgraditi črpalno postajo. Treba je zgraditi nov kanalizacijski vod od terminalov do obstoječe čistilne naprave in nove črpalne postaje. 51
Površinska voda Skupaj z gradnjo novih ploščadi je treba načrtovati in zgraditi tudi nove zadrževalnike (npr. bazene). Na vseh ploščadih je treba namestiti nove separatorje. Na vzhodnem delu letališkega zemljišča bo potreben nov pokrit zadrževalni bazen. V zimskih mesecih je treba sredstva za razledenitev napeljati v center za omejevanje onesnaževanja na površinah za razledenitev na potniški ploščadi. Načrt je skladen z zahtevami ljubljanskega letališča. Železniška povezava Hkrati s pripravo tega glavnega načrta je ločeno svetovalno podjetje pripravilo študijo izvedljivosti železniške povezave. Med pripravo projekta glavnega načrta sta se obe projektni ekipi srečevali na uskladitvenih sestankih. Posvetovanje je pokazalo, da: bo povezava med letališčem in mestom Ljubljana; bo z glavne proge povezava s potniškim terminalom, bo glavna proga verjetno potekala na severni strani vzletno-pristajalne steze, čeprav južna stran ostaja alternativa. Alternativa Povezava z lahkimi tirnimi vozili (modra) 52
Glavni načrt predpostavlja, da naj bi bilo letališče do leta 2030 povezano na železniški sistem (tramvaj ali stranska železniška proga do glavne železniške proge) visoke zmogljivosti in zanesljivosti. Multimodalno logistično središče bistvenim povečanjem tovornega prometa na ljubljanskem letališču v prihodnosti. V skladu s predvidevanjem Symbiosa lahko odsotnost MLS ob letališču ogrozi možnosti ljubljanskega letališča za rast tovornega prometa. Ker gre za multimodalni objekt, njegova izgradnja sovpada z razvojem predlagane železniške povezave v bližini ljubljanskega letališča. Multimodalno logistično središče (MLS) se omenja v okviru tega glavnega načrta na podlagi predhodne študije, ki jo je za Aerodrom Ljubljana leta 2007 pripravilo podjetje Symbios. MLS je za glavni načrt pomembno tudi zato, ker bistveno vpliva na oceno tovornega prometa. MLS je v okviru prihodnjih zahtev za tovorne zmogljivosti katalizator rasti, ki prispeva k železniška povezava (modra) multimodalni logistični center (zelena) Alternativa Stranska povezovalna železniška proga (modra) 53
Delno že opisan poslovni park (na strani 27) smo poimenovali Aeropolis Ljubljana. Ob osrednjem slovenskem letališču bo v naslednjih desetih letih na 80 hektarjih zemljišča zraslo pravo mesto. Gre za enega najsmelejših razvojnih projektov nacionalnega pomena na strateško pomembnem sečišču V. in X. evropskega prometnega koridorja. Projekt Aeropolis združuje vse lastnosti perspektivnega nepremičninskega projekta: Strateška lega Atraktivna lokacija na sečišču dveh prometnih koridorjev na prehodu med centralno in JV Evropo. Dostopnost Lega ob avtocesti A2, bližina Ljubljane (glavnega mesta) in Luke Koper (pristanišča), samo nekaj ur vožnje do velikih poslovnih centrov v sosednjih državah in odlične letalske povezave z evropskimi metropolami so optimalno izhodišče za uspešno mednarodno poslovanje.
Sodobna zasnova Objekti v Aeropolisu bodo načrtovani po sodobnih principih donosnosti in stroškovne učinkovitosti ob upoštevanju kriterijev trajnostnega razvoja. Donosnost Kombinacija aktualne lokacije in vsebinske zasnove, utemeljene na razvoju storitev, ki jih na letališču že danes primanjkuje, zagotavlja rentabilnost investicij ob relativno nizkem tveganju. Prilagodljvost Modularna zasnova objektov omogoča prilagajanje interierjev različnim vsebinskim konceptom in tržnim razmeram, investitorjem pa pušča dovolj manevrskega prostora, da objekte prilagodijo svojim željam in potrebam. Več o Aeropolisu Ljubljana: http://www.aeropolis.si Ilustracija 14: Aeropolis Vir: Protim Ržišnik Perc 55
mogoče pozidati. Zato hrup letal ne omejuje načrtovanega razvoja glavnega načrta. Tudi obstoječa ali načrtovana stanovanjska območja niso prizadeta zaradi zadevnega hrupa. 9Varstvo okolja Splošno Zvočno onesnaženje Hrup letal je seveda eden od glavnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na okolje v bližini letališča. Za ljubljansko letališče je bil hrup letal izračunan na podlagi ocene letalskega prometa in v skladu z določbami slovenske uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Ocena prometa vsebuje informacije o številu premikov v letalskem prometu (ATM) za leto 2030. Zbrane so bile še dodatne informacije (npr. o bolj obremenjenih smereh prihoda in odhoda) in pripravljene predpostavke (npr. o sestavi letal). Izid je pripravljen z obrisi hrupa v različnih časovnih pasovih, ki so prikazani v načrtih 1 4 presoje vpliva na okolje. Izkazalo se je, da so ustrezne kritične vrednosti za poslovna območja, ki se pojavijo ob vzletno-pristajalni stezi, omejene na območje letališča. Teh območij v nobenem primeru ni Na jugovzhodni strani ležijo v mejah hrupa samo kmetijska zemljišča ali gozdovi. Tam ni zgradb (ne stanovanjskih ne poslovnih), niti niso načrtovane. Nasprotno pa na severozahodni strani kritične ravni hrupa v večernem času (od 18.00 do 22.00 ure) vplivajo na del naselja Šenčur, kot je prikazano v naslednji preglednici (vrednosti so navedene za mesto, kjer se nahaja obstoječa merilna postaja vzhodno od Šenčurja). To je edini del študijskega območja, na katerem hrup letal v večji meri vpliva na človeško okolje. Na tem območju sta potrebna tako protihrupna izolacija za obstoječe stanovanjske zgradbe kot tudi prepoved gradnje novih stanovanjskih zgradb Merilna postaja Šenčur Izračuni 2030 LDEN db(a) 00 24 ure LDay db(a) 06 18 ure LEvening db(a) 18 22 ure LNight db(a) 22 06 ure 63 62 62 46 Mejne vrednosti 65 65 60 55 Slika 15: Prihodnje ravni hrupa v Šenčurju Vir: Lastni izračuni, uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Priloga 1, preglednica 3) 56
Onesnaževanje zraka Glede emisij v zrak lahko iz napovedi zračnega prometa ugotovimo, da bo število letalskih premikov leta 2030 približno 1,5-krat višje od današnjega. Promet na javnem območju bi se lahko še bolj povečal zaradi načrtovanih poslovnih, komercialnih in trgovinskih dejavnosti. Vendar pa ni na voljo nobenih podatkov, ki bi podajali izčrpno sliko z upoštevanjem vseh virov onesnaževanja. Ponavadi so na letališčih najbolj kritična mesta za emisije v zrak vzletnopristajalne steze, vozne steze, ploščati in dovozne poti. Območja gibanja na letališču in glavna cesta, ki povezuje letališče z avtocesto A2/E61, so nekoliko oddaljena od najbližjih stanovanjskih območij. Priporočljivo je začeti izvajati ustrezne študije o prometu v javnem delu letališča in o emisijah iz letal ter motornih vozil za potrditev predpostavke, da iz teh virov ni pričakovati večjega vpliva. Podtalnica Trenutno je za onesnaževanje podtalnice kriva zlasti ureja, ki se uporablja za razledenitev. Zato je treba kemikalije v uporabi nadomestiti z bolj okolju prijaznim sredstvom. Morebitni vpliv načrtovanega razvoja na podtalnico je zlasti posledica obsega novih pozidanih površin in odpadne vode iz novih zgradb. Pozidane površine se bodo do leta 2040 z okoli 84 ha novih pozidanih površin na območju letališča podvojile. Zato je treba sprejeti primerne ukrepe za zbiranje deževnice in zagotavljanje, da se v podtalnico izpušča samo neonesnažena deževnica (in se tako ohrani obstoječa raven napajanja podtalnice). Onesnažena deževnica se bo zbirala skupaj s kanalizacijo iz zgradb in se bo obdelovala v čistilni napravi. Opis naravnega okolja na območju, zajetem v študijo, je vzet iz več okoljskih poročil. Slednja so se primerjala z rezultati preiskave samega kraja. V bližini ljubljanskega letališča ni zaščitenih območij ali zaščitenih vrst. Najpomembnejši habitati so travinje na letališču in okoliški gozdovi. Sklepati je mogoče, da v območju, zajetem v študijo, ni večjih prostorskih razlikovanj, oziroma da vsaj ni območij, zaradi katerih ne bi bilo mogoče izvesti projektov. Zato z okoljskega vidika ni nobenih očitnih ovir za razvoj. Rastlinstvo in živalstvo Za oceno vpliva na rastlinstvo in živalstvo ter njihove habitate je bilo sedanje stanje rabe zemljišč na območju, ki je zajeto v študijo, primerjano z območji načrtovanega razvoja. Izid je prikazan na načrtu 5, ki kaže, kje se območja prekrivajo. Naslednja preglednica in slika prikazujeta prizadeta območja glede na sedanjo rabo zemljišč in razvojno fazo. Tretjina novih pozidanih območij leta 2040 prizadene gozdove, tretjina pa travinje. Zadnja tretjina so že pozidana zemljišča, opuščena urbana zemljišča in zemljišča za kmetijsko rabo, ki nimajo okoljskega potenciala, ali pa je ta zelo omejen. 57
Za omejevanje vpliva na prizadete habitate bo sedanja gozdna vegetacija ohranjena v največji možni meri. Tisti deli območij razvoja, ki ostajajo odprt prostor, bodo vsebovali ostanke sedanjih gozdov ali pa bodo pogozdovani z domorodnimi vrstami dreves ali grmovja. Za nadomestitev izgube travinj na območju letališča bodo sedanja polja spremenjena v trajne travinje na območjih zunaj letališke ograje. Obseg zemljišča v ha 2010 2015 2016 2025 2026 2040 2010-2040 2010 2040 (%) Gozd 12,5 2,5 13,5 29 33,9 Travinja 11 1 13 25 29,8 Kmetijsko zemljišče 1 0,5 7,5 9 10,7 Opuščena/pozidana zemljišča 9 0,5 12 22 25,6 Skupaj 33,5 4,5 46 84 100 Slika 16: Prizadeta zemljišča glede na rabo in fazo razvoja Ravnanje z odpadki Količina odpadkov, nastalih na letališču, se bo povečala zaradi predvidenega števila potnikov in načrtovanih poslovnih, komercialnih in trgovinskih dejavnosti. V nasprotju s sedanjim stanjem se bo moral torej delež recikliranih odpadkov bistveno povečati. Ločevanje odpadkov je nujno za njihovo zmanjševanje in recikliranje. Ločeno zbiranje odpadkov se bo opravljalo po občinskih predpisih. S pomočjo obveznega načrta odstranjevanja odpadkov je zagotovljeno, da naraščajoča količina odpadkov ne bo povzročila okoljskih težav. 15,0 12,0 9,0 6,0 3,0 0,0 2010-2015 2016-2025 2026-2040 Gozd Travinja Opuščena/pozidana zemljišča Kmetijsko zemljišče Slika 17: Prizadeta zemljišča glede na rabo in fazo razvoja 58
Sociološki vidik Poleg vpliva hrupa letal, ki je opisan zgoraj, ima razvoj letališča in njegove poslovne okolice tudi nadaljnje sociološke vidike. Dodatna neposredna in posredna delovna mesta na letališču in zunaj njega bodo ustvarila nove priložnosti za prebivalce sosednjih občin za zaposlovanje in poklice poleg kmetijstva in turizma. Potrebe območij v razvoju po infrastrukturi lahko povzročijo pozitivne stranske učinke za lokalne prebivalce, npr. boljše pogoje na cesti ali večjo izbiro trgovin ali storitev. Priporočilo za načrtovanje rabe zemljišč kot ukrep za zmanjševanje hrupa ne posega v obstoječe občinske prostorske načrte (OPN). Prepoved novih zgradb bo prizadela samo majhno območje, kar bo občinam omogočilo dovolj priložnosti za stanovanjsko, poslovno ali industrijsko gradnjo na drugih območjih. Varnost Kar zadeva varstvo pred požari, eksplozijami, nesrečami in elektromagnetnim sevanjem, iz razvoja glavnega načrta ni mogoče razbrati bistvenih vplivov. Če se upoštevajo vse pravne omejitve in priporočila za delovanje v zvezi s preseljeno ali na novo nameščeno opremo, z okoljskega vidika niso potrebni posebni ukrepi.