PRIMERJAVA DVEH MODELOV IGRE PRI SELEKCIJI U13 V NOGOMETU

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja PRIMERJAVA DVEH MODELOV IGRE PRI SELEKCIJI U13 V NOGOMETU DIPLOMSKO DELO MENTOR: izr. prof. dr. Marko Šibila SOMENTOR: asist. dr. Marko Pocrnjič RECENZENT: doc. dr. Stanislav Pinter Avtor dela: ANDRAŽ DVORŠEK Ljubljana, 2015

ZAHVALA V prvi vrsti bi se zahvalil obema staršema za podporo tekom študija ter punci Tamari za moralno podporo in potrpežljivost. Zahvalil bi se Branetu Elsnerju in Matjažu Jakliču z NZS za pomoč, ki sta mi jo nudila in konec koncev tudi mentorju dr. Marku Šibili za usmerjanje med izdelavo diplomske naloge.

Ključne besede: nogomet, primerjava, mlajši dečki, postavitev, model igre PRIMERJAVA DVEH MODELOV IGRE PRI SELEKCIJI U13 V NOGOMETU Andraž Dvoršek IZVLEČEK Nogometna zveza Slovenije se je v letu 2013 odločila, da bo sledila vzoru nekaterih držav po Evropi (Avstrija, Nizozemska, Francija...) in spremenila način nogometne igre pri selekcijah U13. Sprememba v sistemu pomeni spremembo igranja po širini igrišča s sedmimi igralci na igro med obema kazenskima prostoroma (od 16m do 16m) z devetimi igralci. To spremembo so prvo uvedli v Medobčinski nogometni zvezi Nova Gorica, leta 2014 pa so po vzoru MNZ Nova Gorica spremembo uvedli tudi v ostalih medobčinskih nogometnih zvezah po Sloveniji. Namen diplomske naloge je bil objektivno ugotoviti ali je za razvoj slovenskega nogometa primeren tak prehod za mlade od 11 do 13 leta na večji prostor, z večjim številom igralcev in temu prilagojeno razporeditev (sistem igre) po vzoru nekaterih držav v tujini. po vzoru nekaterih držav v tujini. Namen je bil ugotoviti ali se in kako hitro se igra pri mladih nogometaših izboljša, kateri segmenti igre se izboljšajo in nogometaša pripravijo na boljši nadaljen razvoj in ali obstajajo kakšni problemi, ki so povezani z novimi spremembami. Ugotavljali smo ali je pozitivnih lastnosti več kot negativnih. Pomembno je tudi ugotoviti, kaj ta sprememba prinaša na infrastrukturni in finančni ravni v kratkem roku in seveda bolj pomembno na dolgi rok. Namen dela in problem, ki se nanj nanaša je torej ugotoviti, ali bo prehod na večje igrišče z večjim številom igralcev vplival na boljši izbor kvalitetnih igralcev v prihodnje in ali se bo s tem dvignila tudi raven prve slovenske nogometne lige in državne reprezentance. Cilji, ki smo si jih zadali, da bi nas pripeljali do rešitve glavnega problema: Primerjati število podaj in njihovo točnost Primerjati število uspešnih preigravanj Primerjati potek napadov (kontinuirani, z direktnimi podajami, protinapadi, preko krila, preko sredine) Primerjati posamično taktiko v obrambi in napadu Primerjati skupinsko taktiko v obrambi in napadu Primerjati moštveno taktiko v obrambi in napadu Primerjati postavitve Primerjati situacijo s tujino Uvesti novo vpeljevanje v igro

Vzorec merjencev zajemajo igralci 10 ekip, povprečno 13 igralcev moškega spola, razen ene osebe ženskega spola v MNZ Nova Gorica in igralci 12 ekip, povprečno 9 igralcev moškega spola v MNZ Ljubljana. Poleg tega pa imamo še vzorec 10 otrok, ki sem jih spraševal po motivaciji za nogometno igro in zakaj sploh igrajo nogomet. Starost otrok je 12 in 13 let, v povprečju se z nogometom ukvarjajo dobra štiri leta. Otroci v MNZ Nova Gorica prihajajo po večini s podeželjskega okolja in jim nogomet oz druženje ob nogometu predstavlja nekoliko več kot tistim v MNZ Ljubljana, kjer jih velika večina prihaja z urbanega okolja. Rezultati raziskave so pokazali, da s spremembo velikosti igrišča in s tem dodanim številom igralcev, mladi nogometaši hitreje napredujejo, razvijajo svoje taktične in tehnične sposobnosti boljše kot pri igri 1+6 in da so mentalno močnejši, kar se tiče nogometnega razmišljanja. Igra je sicer postala nekoliko zahtevnejša vendar se mladi nogometaši hitro privajajo in se s tem približajo igri na velikem igrišču.

Key words: football, comparison, younger boys, tactical layout, game model COMPARISON OF TWO DIFFERENT GAME MODELS IN U13 SELECTION IN FOOTBALL Andraž Dvoršek ABSTRACT In 2013 the Football Association of Slovenia decided to follow the example of some countries in Europe (Austria, Netherlands, France...) and changed the way football games at U13 selections. The change is in the system, from playing across the width of the field with seven players in the game to playing between the two penalty areas (from 16m to 16m) with nine players. This change was first introduced in the Intermunicipal Football Association of Nova Gorica in 2013/2014 season. In 2014/2015 season all the other Intermunicipal Associations in Slovenia followed the idea and began with the same style of play. The aim of the diploma is to determine whether it is appropriate for the Slovenian space to make such a change in the playing style like in some countries abroad. The purpose is to determine whether and how fast the game of young players improve, which segments of the game improve and does this prepare young players for better further development and whether there are any problems in terms of the new game system. So it is necessary to determine whether there are more positives than negatives in the new style of play. It is also important to find out what this change brings to the infrastructure and financial levels in the short term, and of course more important in the long run. The purpose of the work and the problem to which it relates, is to determine whether the change will affect the gaming system, a better selection of players in the future and that will this raise the level of the first Slovenian football league and the national team. There are a lot of minor objectives we must consider in order to come to the solution of the main problem. We must point out some objectives that are basically the minor goals leading to the solutions and are the main objectives of the research.

Compare the number of passes and their accuracy Compare the number of successful dribbles Compare the course of attack (continuous, direct attacks, counter attacks, through the wings, through the middle) Compare individual tactics in defense and attack Compare team tactics in defense and attack Compare layouts Compare the situation with the rest of the world Introduce a new introduction to the game The sample includes 10 teams with an average of 13 players - all male, except for a female in the Intermunicipal Football Association of Nova Gorica and 12 teams with an average of 9 players in the Intermunicipal Football Association of Ljubljana. In addition, we have a sample of 10 children I have asked about their motivation for playing football. The age of children in the research is between 12 and 13 years and they are playing football for about 4 years in average. Children in the Intermunicipal Football Association of Nova Gorica come mostly from the rural environment and socializing with football represents slightly more for them, than for those in the Intermunicipal Football Association of Ljubljana, where the vast majority come from the urban environment. The results showed that with the extension of the playing field young footballers are progressing more rapidly, they develop their tactical and technical skills better than in game 1+6 and that they are mentally stronger when it comes to making decisions in football. The game has become a bit more difficult, but the young players quickly adapt to it and are because of that closer to the game on a big pitch.

KAZALO 1. UVOD... 9 1.1 SLOVENSKI PROSTOR... 9 2. METODE DELA... 10 2.1 PREIZKUŠANCI... 10 2.2 PRIPOMOČKI... 10 2.3 POSTOPEK... 10 3. REZULTATI IN RAZPRAVA... 11 3.1 PRIMERJAVA STATISTIČNIH PODATKOV MED SISTEMOMA 1+6 IN 1+8... 11 3.1.1 PRIMERJAVA STATISTIČNIH PODATKOV MED PRVIM IN DRUGIM DELOM SEZONE V MNZ NOVA GORICA... 12 3.2 PRIMERJAVA POSAMEZNIH ELEMENTOV IGRE MED SISTEMOMA 1+6 IN 1+8... 14 3.2.1 PRIMERJAVA POSAMEZNIH ELEMENTOV IGRE MED PRVIM IN DRUGIM DELOM SEZONE V MNZ NOVA GORICA... 16 3.3 POSTAVITVE IN ZNAČILNOSTI IGRALCEV V SISTEMU 1+8... 18 3.3.1 POSTAVITEV 1-4-2-2... 19 3.3.2 POSTAVITEV 1-3-3-2... 21 3.3.3 POSTAVITEV 1-4-3-1... 23 3.3.4 POSTAVITEV 1-3-2-3... 25 3.4 POSTAVITVE IGRALCEV V SISTEMU 1+6... 27 3.4.1 POSTAVITEV 1-3-1-2... 27 3.4.2 POSTAVITEV 1-2-3-1... 28 3.4.3 POSTAVITEV 1-3-2-1... 29 3.5 GLAVNE RAZLIKE PO LINIJAH MED SISTEMOMA 1+8 IN 1+6... 29 3.6 PRIMERJAVA POSTAVITEV IN TAKTIKE (INDIVIDUALNE TER MOŠTVENE) PRVEGA IN DRUGEGA DELA SEZONE V SISTEMU 1+8 V MNZ NOVA GORICA... 30 3.6.1 POSTAVITEV 1-3-3-2... 31 3.6.2 POSTAVITEV 1-4-2-2... 33 3.6.3 POSTAVITEV 1-4-3-1... 34 3.6.4 POSTAVITEV 1-3-2-3... 35 3.7 GLAVNE RAZLIKE MED PRVIM IN DRUGIM DELOM PO LINIJAH V SISTEMU 1+8. 36 4. SKLEP... 38 5. VIRI... 40 7

6. PRILOGE... 41 6.1 DEJAVNIKI KI VPLIVAJO NA TRENIRANJE NOGOMETA PRI OTROCIH STARIH 12 LET... 41 6.1.1 POZITIVNE LASTNOSTI... 42 6.1.2 NEGATIVNE LASTNOSTI... 42 6.1.3 MOJE MNENJE... 43 6.2 PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PROSTORA Z AVSTRIJSKIM (INTERVJU)... 43 KAZALO SLIK Slika 1: postavitev 1-4-2-2... 19 Slika 2: postavitev 1-3-3-2... 21 Slika 3: postavitev 1-4-3-1... 23 Slika 4: postavitev 1-3-2-3... 25 Slika 5: postavitev 1-3-2-1... 27 Slika 6: postavitev 1-2-3-1... 28 Slika 7: postavitev 1-3-2-1... 29 Slika 8: postavitev 1-3-3-2... 31 Slika 9: postavitev 1-4-2-2... 33 Slika 10: postavitev 1-4-3-1... 34 Slika 11: postavitev 1-3-2-3... 35 8

1. UVOD Nogomet se od svojega nastanka nenehno spreminja. Venomer se iščejo alternative in izboljšave obstoječemu stanju z namenom, da igra postane bolj privlačna širši množici. Glavna naloga in cilj nogometnih zvez v vsaki državi je čim bolj razviti svoj nacionalni nogomet, pa naj bo to v kadrovskem, finančnem ali infrastrukturnem smislu. V Evropi se nogomet kar se tiče tega najhitreje razvija, zato so evropske nogometne zveze primorane vseskozi slediti novim trendom, ki jih ponuja nogomet. 1.1 SLOVENSKI PROSTOR Nogometna zveza Slovenije se je po vzoru in pozitivnih rezultatih nekaterih evropskih držav (Avstrija, Nizozemska, Francija...) leta odločila, za spremembo v sistemu igre pri nogometaših starih 12 in 13 let. Prejšnjo igralno obliko 1+6 bo zamenjala igralna oblika 1+8. S spremembo bodo v sezoni 2013/2014 začeli v medobčinski nogometni zvezi Nova Gorica. Poraja se veliko vprašanj na katere je treba odgovoriti, da bi zvedeli ali so te spremembe (velikost prostora, število igralcev) sploh primerne za slovenski prostor. Treba raziskati in razčleniti vse podrobnosti in spremembe, saj so tu pomembni trije vidiki. Prvi je seveda najpomembnejši za sam razvoj mladih nogometašev v Sloveniji in sicer za sam razvoj nogometaša, tako tehnično-taktično kot tudi osebnostno. Kako bo ta sprememba vplivala na razvoj igralcev? Ali imamo dovolj izobražen strokovni kader za ta preskok? Ali bodo otroci bolj ali manj motivirani pri teh letih za tako spremembo in kaj na dolgi rok prinaša sprememba v smislu razvoja oziroma dviga kvalitete nogometa v slovenskem prostoru? Drugi vidik je finančni, ki se prepleta z infrastrukturnim v smislu ali bodo klubi morali graditi dodatna igrišča za potrebe selekcije U13, ali imajo klubi dovolj golov in ali bodo dražje sodniške takse. Tretji vidik pa je logistični v smislu združitve nekaterih klubov, saj nekateri klubi ne bodo imeli dovolj otrok za prijavo na tekmo ali celo v ligo. Klubi se bodo morali združiti in ali bodo glede na to starši pripravljeni peljati otroke dlje kot sedaj na treninge in tekme. Prvi vidik bo najbolje viden skozi opazovanje igre, se pravi s spremljanjem statističnih spremenljivk, s spremljanjem poteka igre, s spremljanjem gibanja igralcev in nenazadnje s samo primerjavo z nogometno igro, ki se je uporabljala za 11-, 12- in 13-letne nogometaše v slovenskem prostoru do sedaj. Namen raziskave je bil ugotoviti kakšen vpliv bo imela sprememba velikosti igrišča in števila igralcev pri selekciji, ki jo lahko štejemo za eno najbolj občutljivih, kar se tiče otrokovega nogometnega oz. nasploh športnega razvoja. Vsi cilji, ki si jih je Nogometna zveza Slovenije zadala z omenjeno spremembo verjetno ne bodo doseženi, saj povsod obstajajo odstopanja in težko predvidimo dejansko stanje po neki večji spremembi. Kratkoročni cilji spremembe bodo zadržanje ali povečanje stopnje zanimanja otrok starih 12 in 13 let za nogomet, kar se da hitra prilagoditev trenerjev na nov sistem in omogočenje maksimalnemu številu klubov izpeljavo te spremembe. Dolgoročnih cilji pa so vezani predvsem na kakovost in nogometno zrelost otrok in s tem lažji prehod z nogometa na manjšem polju in manjšim številom igralcev na nogometno igro z večjim poljem in večjim številom igralcev. 9

2. METODE DELA 2.1 PREIZKUŠANCI V jesenskem delu tekmovanja je v MNZ Nova Gorica U-13 nastopalo deset ekip s skupno 161 registriranimi igralci. Od tega je bilo 159 dečkov, dve osebi pa sta bili deklici. V jesenskem delu tekmovanja mlajših dečkov v MNZ Ljubljana je nastopalo dvanajst ekip s skupno 211 registriranimi igralci. Od tega je bilo 208 dečkov, tri pa so bile deklice. V spomladanskem delu tekmovanja je v MNZ Nova Gorica U-13 nastopalo enako število ekip, tokrat s skupno 157 registriranimi igralci. Od tega je bilo 155 dečkov in dve deklici. V povprečju se otroci, ki nastopajo pod okriljem MNZ Nova Gorica z nogometom ukvarjajo dobra štiri leta (štiri leta ter en mesec) in je veliki večini to prvi šport, ki so ga oziroma ga trenirajo, medtem ko se v MNZ Ljubljana povprečno otroci z nogometom ukvarjajo slabih pet let (štiri leta ter deset mesecev), tretjina pa jih je bila pred nogometom ali vzporedno z njim vpisana vsaj še na en drug šport. Ta razlika je verjetno prisotna, zaradi večje izbire in bližine športnih dejavnosti v urbanem okolju Ljubljane kot v ruralnem okolju v okolici Nove Gorice. 2.2 PRIPOMOČKI Pri snemanju videoposnetkov je bila uporabljena ročna kamera znamke Sony, pri beleženju statistike pa zvezek in kemični svinčnik. 2.3 POSTOPEK Statistični podatki kot so število podaj, udarci na gol, koti ter ostale spremenljivke so bili pridobljeni z označevanjem s črtami, katere so bile na koncu tekme seštete, preračunane in nenazadnje se je dobil odstotek natančnosti na primer podaj oziroma odstotek poteka napadov čez sredino, preko krila ipd. Ko so bile vse spremenljivke ustrezno preračunane v odstotke, je bila narejena primerjava med temi spremenljivkami v MNZ Nova Gorica in MNZ Ljubljana. Video gradivo je bilo pridobljeno s snemanjem, vključno s komentarjem. Video se lahko osredotoča na posameznega igralca, na posamezno linijo (obrambna) ali na ekipo v celoti, odvisno od tega kakšne podatke smo potrebovali. Primerjava z avstrijskim prostorom je bila narejena po intervjuju z vodjo mlajših selekcij na avstrijskem Koroškem. 10

3. REZULTATI IN RAZPRAVA 3.1 PRIMERJAVA STATISTIČNIH PODATKOV MED SISTEMOMA 1+6 IN 1+8 V jesenskem delu tekmovanja je v ligi nastopalo deset ekip. Na 44 tekmah je padlo 257 zadetkov, kar pomeni 5.84 zadetka na tekmo. Torej v 60 minutah je vsaka ekipa povprečno dosegla 2.92 gola, če upoštevamo vse ekipe in odstopanja (zadnjeuvrščena Adria je dosegla le dva zadetka na devetih tekmah, Hit Gorica pa kar 58). Za primerjavo sem vzel 2. ligo mlajših dečkov v MNZ Ljubljana, ker menim da so kakovostno ekipe zelo podobne. Na 264 tekmah je padlo 1241 zadetkov, kar pomeni 4.70 zadetka na tekmo. To pomeni, da je v 30 minutah povprečno vsaka ekipa dosegla 2.35 zadetka in če računamo, da je posamezna ekipa igrala dve tekmi po 30 minut, to pomeni da je v 60 minutah posamezna ekipa povprečno dosegla 4.70 zadetka, kar je manj kot pri igri 1+8. V statistiko sem vključil osem tekem jesenskega dela in sicer pet tekem 1+8 in tri tekme 1+6. Opazoval in beležil sem statistiko podaj ene ekipe, vse ostale segmente pa statistiko obeh ekip. Opazovani čas je pri 1+8 cela tekma (3x20 min), pri 1+8 tudi cela tekma vendar ta traja 30 min. PODAJE: pri igri 8+1 je so ekipe v povprečju sestavile 264 podaj odstotek natančnih podaj pa je bil 71%. Pri igri 1+6 so ekipe sestavile 108 podaj z natančnostjo 65%. UDARCI NA GOL: pri 1+8 so ekipe na tekmo sprožile 19 strelov z 48% natančnostjo v okvir vrat. Pri 1+6 so ekipe povprečno na gol udarile 11 krat z 45% natančnostjo v okvir vrat. PREIGRAVANJA: pri 1+8 so se igralci ekip za preigravanje odločili povprečno 34 krat z 64% uspešnostjo. Pri 1+6 so se igralci za preigravanje odločili 14 krat z 50% uspešnostjo. AVTI: pri 1+8 se je na tekmo v povprečju avt izvajal 33 krat. Pri 1+6 se je na tekmo avt izvajal 24 krat. KOTI: pri 1+8 se je kot v povprečju izvajal 13 krat na tekmo. Pri 1+6 se je na tekmo izvajalo 8 kotov. PREKRŠKI: pri 1+8 je bilo na tekmo storjenih v povprečju 10 prekrškov. Pri 1+6 je bilo na tekmo storjenih 9 prekrškov. OSTALE PREKINITVE (ROKA, INDIREKT...): pri 1+8 je do teh prekinitev prišlo 3 krat na tekmo. Pri 1+6 je do teh prekinitev prišlo 3 krat na tekmo. 11

Tabela 1: Statistika jesenskega dela MNZ Nova Goric SPREMENLJIVKA TEKMA PODAJE - uspešne / neuspešne (%) STRELI - v vrata / izven (%) PREIGRAVANJA - uspešna / neuspešna (%) AVTI KOTI PREKRŠKI OST. PREKINITVE VIPAVA : HIT GORICA U12 192/75 (71,9%) 11/9 (55%) 6/6 (50%) 24/14 (63,1%) 20/10 (66,6%) 36 15 8 2 AJDOVŠČINA : VIPAVA 181/79 (69,6%) 8/10 (44,4%) 7/7 (50%) 30/16 (65,2%) 21/14 (60%) 29 10 11 2 IDRIJA : VIPAVA 190/80 (70,3%) 10/12 (45,4%) 9/13 (40,9%) 26/11 (70,2%) 21/12 (63,6%) 30 12 10 3 TOLMIN : RENČE 176/72 (70,9%) 10/13 (43,4%) 8/6 (57,1%) 24/10 (70,5%) 11/10 (52,3%) 39 11 6 4 HIT GORICA U12 : HIT GORICA U13 197/77 (71,8%) 7/9 (43,7%) 10/14 (41,6%) 16/18 (47%) 24/9 (72,7%) 33 16 16 4 POVPREČJE 187/77 (71%) 9/10 (48%) 22/12 (64%) 33 13 10 3 Tabela 2: Statistika jesenskega dela MNZ Ljubljana SPREMENLJIVKA TEKMA PODAJE - uspešne / neuspešne (%) STRELI - v vrata / izven (%) PREIGRAVANJA - uspešna / neuspešna (%) AVTI KOTI PREKRŠKI OST. PREKINITV E OLIMPIJA LJUBLJANA B : DOB 65/39 (62,5%) 4/6 (40%) 7/7 (50%) 4/7 (36,3%) 10/7 (58,8%) 22 9 7 1 SVOBODA : ŠMARTNO 74/39 (65,4%) 6/7 (46,1%) 5/5 (50%) 8/8 (50%) 7/9 (43,7%) 24 8 11 4 DOLOMITI : BRAVO 70/37 (65,4%) 2/3 (40%) 8/6 (57,1%) 4/6 (40%) 10/6 (62,5%) 26 8 10 3 POVPREČJE 70/38 (65%) 5/6 (45%) 7/7 (50%) 24 8 9 3 3.1.1 PRIMERJAVA STATISTIČNIH PODATKOV MED PRVIM IN DRUGIM DELOM SEZONE V MNZ NOVA GORICA V spomladanskem delu tekmovanja je tako kot v jesenskem nastopalo 10 ekip. Odigranih je bilo 46 tekem, se pravi dve več kot v jesenskem delu zaradi zaostale tekme. V 46 tekmah je padlo 235 zadetkov, kar pomeni 5.10 zadetka na tekmo. V 60 minutah igre je vsaka ekipa povprečno dosegla 2.55 zadetka, ne glede na to, da jih je najučinkovitejša ekipa Birsa&Matavž Bilje dosegla 48, ekipa zadnjeuvrščene Adrie pa le tri. Čeprav je število zadetkov v drugem delu upadlo sem za to našel nekaj razlogov. Ekipe so močno napredovale v obrambi z vratarjem na čelu in čeprav je bilo v drugem delu na vrata sproženih v povprečju več udarcev kot v prvem delu sezone, so bili ti od daleč ali s težkega položaja pod pritiskom obrambe, tako da so vratarji imeli lažje delo. Drugi razlog je ta, da so vratarji bolj osvojili postavljanje v vratih in so bili ob večini udarcev na pravem mestu, tako da se je zdelo da je strel slab, vendar je bil le vratar dobro postavljen. Tretji razlog pa je 12

nekoliko višja temperatura, saj so v zadnji tretjini tekme ekipe zgubljale na hitrosti in ostrini. Ekipe ki so zmagovale so bolj zadrževale žogo v posesti, ekipam ki pa so zaostajale pa je v zaključku zaradi utrujenosti zmanjkalo nekaj koncentracije. Kljub manjšemu številu zadetkov, je njihovo število še vedno višje od tistega pri igri 1+6. V samo statistiko sem vključil šest tekem spomladanskega dela. Tako kot v jesenskem delu sem beležil statistiko podaje ene ekipe vse druge segmente pa sem beležil za obe ekipi. Vsem spremenljivkam sem v spomladanskem delu dodal še število dvojnih podaj in število akcij, ki so na nasprotnikovi polovici potekale izrazito v širino (prenos igre in nato predložek, iz sredine na bok in nato zaključek oziroma predložek...) oziroma izrazito v globino (globinska podaja na napadalca in nato hiter zaključek, globinska podaja na krilnega, ki vteka za zadnjo linijo...). Žal mi je le da teh dveh segmentov nisem opazoval že v prvem delu tekmovanja, da bi lahko neposredno preveril razlike. PODAJE: v prvem delu sezone so ekipe v povprečju sestavile 264 podaj z 71% uspešnostjo, v drugem delu pa so ekipe povprečno sestavile 206 podaj z 68% uspešnostjo. RAZLOG: večje število tveganih podaj igralcem v napadalnih položajih (poizkusi zaključnih podaj) in manj igranja v zadnji liniji od noge do noge. UDARCI NA GOL: v prvem delu sezone so ekipe povprečno sprožile 19 strelov proti vratom od tega jih je 48% bilo sproženih v okvir vrat, v drugem delu pa so ekipe sprožile 29 strelov na gol s 52% uspešnostjo. RAZLOG: več poizkusov z razdalje in manj»kompliciranja» v kazenskem prostoru pa tudi poznalo se je da je veliko ekip igralo s tremi igralci zadaj in dvema klasicnima napadalcema (prej štirje zadaj in samo eden klasičen napadalec, ki je sicer imel pomoč) PREIGRAVANJA: v prvem delu sezone so se igralci za preigravanje odločili povprečno 34 krat na tekmo z 64% uspešnostjo, v drugem delu pa je ta številka narasla na 39 preigravanj z 62% uspešnostjo. RAZLOG: napadalci so bili bolj gibljivi kot v prvem delu sezone kar se tiče odpiranja prostora veznim igralcem v širino in globino. Posledično so vezni igralci imeli več praznega prostora za preigravanje v teku (štel sem za preigravanje tudi če si je igralec porinil žogo mimo igrlaca, ki ga je markiral). AVTI: v prvem delu sezone se je vsako tekmo avt izvajal povprečno 33 krat, v drugem delu sezone pa 41 krat. RAZLOG: nekoliko več igre v širino, kar pomeni bližje avt liniji in pa tudi poizkusi neuspelih prenosov igre, ki so končali v avtih. KOTI: v prvem delu sezone so ekipe v povprečju kot izvajale 13 krat, v drugem delu sezone pa 11 krat. PREKRŠKI: v prvem delu sezone je bilo na tekmo storjenih 10 prekrškov, v drugem delu pa 12. OSTALE PREKINITVE (ROKA, INDIREKT...): v prvem delu sezone je do teh prekinitev prišlo 3 krat na tekmo, enako je bilo v drugem delu sezone. DVOJNE PODAJE: medsebojno sodelovanje oz. skupinska taktika se kaže tudi v dvojnih podajah in le teh so igralci povprečno na tekmo poskušali izvesti 16 od tega jih je kar 11 bilo uspešnih, predvsem zaradi neznanja igralcev ob pokrivanju prostora ob dvojni podaji. 13

POTEK NAPADA NA NASPROTNIKOVI POLOVICI: beležil sem vse kontinuirane napade in tudi protinapade, ki so se zaključili s strelom ali z neko obetavno pozicijo igralca za strel, tudi če do tega ni prišlo. Nisem upošteval priložnosti do katerih je prišlo zaradi napake nasprotnika na svoji polovici in priložnosti do katerih je prišlo po žogi izbiti»na pamet«. Takih napadov je bilo na vsaki tekmi 43. Od tega jih je 36% v povprečju potekalo v širino in 64% v globino. Če bi s spomina, ko sem opazoval tekme prvega dela sezone, lahko primerjal to spremenljivko, bi z veliko verjetnostjo lahko rekel, da vsaj 10% napadov več sedaj poteka preko bočnih položajev, če pa že ne pride do napada pa vsaj žoga, ko jo ima ekipa v posesti zagotovo zaokroži tudi na bok in nato nazaj v sredino. Tabela 3: Statistika spomladanskega dela MNZ Nova Gorica SPREMENLJIVKA TEKMA VIPAVA : AJDOVŠČINA PODAJE - uspešne / neuspešne (%) 151/63 (70,5%) STRELI - v vrata / izven 19/15 (55,8%) (%) 13/15 (46,4%) PREIGRAVANJA - uspešna / neuspešna 26/17 (60,4%) (%) 23/13 (63,8%) AVTI KOTI PREKRŠKI 43 11 14 OST. DVOJNE PODAJE - PREKINITV uspešne / neuspešne E 1 12/4 (75%) 10/3 (76,9%) BILJE : TOLMIN 142/62 (69,6%) 17/18 (48,5%) 10/11 (47,6%) 30/17 (63,8%) 18/9 (66,6%) 40 12 10 3 14/5 (73,6%) 9/7 (56,2%) BRDA : ADRIA 138/70 (66,3%) 16/12 (57,1%) 8/8 (50%) 25/19 (56,8%) 19/10 (65,5%) 47 14 9 4 9/6 (60%) 7/5 (58,3%) AJDOVŠČINA BILJE 136/66 (67,3%) 12/13 (48%) 20/20 (50%) 27/14 (65,8%) 30/17 (63,8%) 35 8 11 2 10/7 (58,8%) 16/6 (72,7%) HIT GORICA U12 : TOLMIN 139/67 (67,4%) 15/16 (48,3%) 16/14 (53,3%) 20/17 (54%) 22/14 (61,1%) 35 10 12 2 8/6 (57,1%) 12/6 (66,6%) IDRIJA : BRDA 134/68 (66,3%) 12/12 (50%) 17/14 (54,8%) 21/14 (60%) 26/16 (61,9%) 44 12 14 5 9/4 (69,2%) 13/5 (72,2%) POVPREČJE 140/66 (68%) 15/14 (52%) 24/15 (62%) 41 11 12 3 11/5 (68,7%) 3.2 PRIMERJAVA POSAMEZNIH ELEMENTOV IGRE MED SISTEMOMA 1+6 IN 1+8 PODAJE: pri igri 1+8 je več podaj v globino kot pri 1+6, vendar je veliko manj podaj na bok ali krilo. Vendar tu so še rezerve saj igralci z izkušnjami pridejo do znanja da je lažje prebiti po krilu, kot pa po sredini. Tako kot pri 1+6 je tudi tu zelo veliko igre po tleh, ni izbijanj žoge»na pamet«in nepotrebnih dvigovanj žoge, je pa morda malo večji problem pri prenosu žoge na drugo stran ali pri predložkih, saj nekateri igralci še nimajo dovolj moči za prenos žoge. Dvojnih podaj je več kot pri igri 1+6, saj je prostora več. UDARCI NA GOL: večino udarcev pride znotraj kazenskega prostora, ali najdlje z roba, ker večina igralcev še nima dovolj moči ali preciznosti za strel z dlje. Večina udarcev pride s sredine igrišča, kar je tudi posledica grajenja napadov skozi sredino. Vratarji se v situacijah»ena na ena«znajdejo z napadalci prav tako pogosto kot pri 14

igri 1+6, saj tudi tu zadnji igralci delajo napake pri izbijanju žoge oz. pri oddaji žoge na krilni položaj. PREIGRAVANJA: preigravanj je veliko več kot pri igri 1+6, višji pa je tudi odstotek uspešnih preigravanj. Igralci imajo tu več prostora in ko naredijo par korakov so v teku in tako lažje preigrajo nasprotnikovega branilca. Bolj samozavestno igrajo, ko imajo žogo v nogah in ker so samozavestni so tudi sproščeni in zato jim nemalokrat uspe dober trik s katerim preigrajo nasprotnika. Pogrešal sem preigravanja»ena na ena«po krilu. Tega je več pri igri 1+6, kjer tudi nekoliko več napadov poteka po krilnih položajih. POKRIVANJE: centralna branilca večinoma stojita dva na enem napadalcu bočna pa pokrivata vezne igralce ali ob pritisku nasprotnika njihove napadalce, tako da obrambni igralci večinoma pokrivajo vsak svojega igralca ali pa pokrivajo kombinirano (trije obrambni in libero, ki pokriva prostor). Vezna linija pokriva pretežno consko z izletavanjem na igralca, zadnji vezni pa ponavadi ne izpada in stoji pred obrambno linijo in zapira prostor. Napadalci večinoma stojijo za žogo in se pomikajo z njo. Pokrivanje je consko razen ob presingu napadalci tesno pokrijejo centralne branilce, da imajo ti manj časa za natančno podajo veznim igralcem ali napadalcem. Pokrivanje je zelo podobno tistemu pri igri 1+6, le prostor je nekako sorazmeren z številom igralcev. TEK Z ŽOGO: praktično vsi igralci imajo pri igri 1+8 več žogo v nogah kot pri 1+6, če upoštevamo da se odkrivajo optimalno. Edino napadalci so morda lahko nekaj časa brez žoge ali pa jo hitro izgubijo ob pokrivanju dveh branilcev. Igralci imajo pri sistemu 1+8 več časa za razmislek kam naj oddajo žogo, glede na to da nobena ekipa ne igra presinga po celem igrišču pridobivajo igralci na samozavesti, ko imajo čas dvigniti glavo, popeljati žogo, izvesti preigravanje in konec koncov podati ali streljati uspešno na gol. TEK BREZ ŽOGE (ODKRIVANJE): teka brez žoge je nekoliko več kot pri igri 1+6, saj je prostor večji, vendar še zdaleč ni izkoriščen ves potencial vtekanja in odkrivanja. Na krilnih položajih je veliko prostora, igralci redko menjajo strani, nekoliko premalo pa je tudi rošad med linijami. Če bi upoštevali te zadeve, bi bila igra še bolj živahna in podobna klasični»enajst na enajst«, vendar bi morda s tem izgubili disciplino v igri. KOTI: pri kotih je nekoliko večji problem kot pri igri 1+6, ker je razdalja od kota do avta večja, zato igralci v kazenski prostor ne pošiljajo močnih in rezantnih žog, vendar spodkopljejo žogo ta pa leti predolgo časa. Pri kotih v zaključek po večini pridejo štirje igralci, eden stoji zunaj kazenskega prostora dva pa ostajata zadaj pri nasprotnikovem napadalcu. AVTI: avti se v večini tako kot pri igri 1+6 izvajajo po liniji. Odkrije se vezni igralec ali en napadalec, drugi napadalec mu je za hrbtom v sredino pa pride ponavadi drugi vezni igralec ali celo bočni z nasprotne strani s katere je izvajan avt. GOL AVTI: velika večina jih je odigrana s strani golmana centralnemu branilcu ali bočnemu igralcu, ki nato začne graditi napad. Veliko manj izbijanja in pošiljanja žoge na nasprotno polovico kot pri 1+6. 15

3.2.1 PRIMERJAVA POSAMEZNIH ELEMENTOV IGRE MED PRVIM IN DRUGIM DELOM SEZONE V MNZ NOVA GORICA PODAJE: več je hitrih podaj v globino z večjo razdajo. Mogokrat je napad potekal tako, da je ekipa v manj kot desetih podajah prišla v zaključek. Več je podaj na krilo, tudi takih, ki bi jih lahko označili že za prenos igre z ene strani na drugo stran. Število podaj se je zmanjšalo predvsem, zaradi hitrega prenosa igre v napad (ni več podajanja in zadrževanja žoge v zadnji liniji). Več je tudi dvojnih podaj. UDARCI NA GOL: število udarcev je naraslo, zaradi večjega števila poizkusov izven kazenskega prostora. Več je tudi poizkusov nekoliko s strani, saj je zaradi manjšega števila obrambnih igralcev nekajkrat prišlo tudi do igre»ena na ena«na krilu in nato do zaključka. PREIGRAVANJA: število preigravanj je kljub igri hitrih direktnih podaj naraslo, saj so napadalci poskrbeli za praznenje prostora veznim igralcem, tako da so ti imeli več prostora im možnosti v sredini. Tudi vezni igralci sami niso stali tako blizu eden drugemu, tako da je prišlo v sredini ob preigravanju mnogokrat do situacije»ena na ena«, pri kateri so bili večkrat v prednosti igralci z žogo. Veliko preigravanj se je zgodilo tudi na bočnem oziroma krilnem položaju kjer sta se prej centralna branilca vključila v napad z t.i.»overlapom«za vezno linijo, ti so jim odlagali žoge v prostor, v naletu pa so bili potem bočni v veliki prednosti pred nasprotnikovimi oobrambnimi igralci. Še vedno je večina preigravanj storjena na način, ko si igralec žogo brcne mimo obrambnega igralca in ga prešprinta (skupaj z varanjem s telesom). POKRIVANJE: v zadnji liniji imata vsak od centralnih branilcev svojega igralca, ki ga pokrivata, libero je kot po pravilu za njima in je prost igralec. V primeru če nasprotnik igra z enim napadalcem (kar je redko), gre eden od centralnih branilcev višje v vezno linijo ali pokriva prostor na boku (odvisno od tipa napada nasprotnika), drugi krije napadalca in sicer stoji pred njim, libero pa krije napadalca tako da stoji za njim. Branilci veliko bolje menjajo mesta in prevzemajo igralce kot v prvem delu sezone, postavlja jih tudi vratar. Vezna linija pokriva skoraj izključno consko zaradi velikosti prostora. Stojijo bliže svoje obrambne linije, kot v prvem delu sezone, tako da imajo neko varovalo zadaj in da so številčnejši v branjenju. Če napad nasprotnika poteka npr. po levem boku stopita eden od veznih igralcev na igralca z žogo, drugi mu obvezno zapre z enim branilcem hrbet, tretji pa še vedno pokriva sredino in preprečuje morebiten prenos igre. Branjenje je bolj dinamično igralci pa bolj fleksibilni. Naloga napadalcev pri branjenju ostaja enaka kot v prvem delu sezone, le da sta (so) nekoliko bolj agresivni kar se tiče pritiska na nasprotnikovo obrambno linijo, ko le-ta pride višje in ima možnost za podajo v globino. Ob presingu celotne ekipe vsak napadalec pokrije svojega centralnega branilca, drugače je pokrivanje samo consko. 16

TEK Z ŽOGO: v prejšnji analizi sem omenil prednosti igre 1+8 proti igri 1+6, kar se tiče teka oziroma gibanja z žogo v nogah. Prednost pri igri 1+8 še vedno ostaja, gibanje z žogo pa je postalo še bolj fleksibilno, saj so igralci uporabljali več možnosti, ko so imeli žogo v nogah. Povečalo se je število podaj v prostor po preigravanju, povečalo se je število dvojnih podaj po osvojitvi prostora, povečalo se je število prebijanj po boku. Problem so seveda izgubljene žoge, ko igralci za seboj pustijo nekaj praznega prostora, tu pa je pomemben naslednji segment in sicer... TEK BREZ ŽOGE: velik pomen ima obrambna disciplina. Igralci lahko delajo višek, hitro spravijo žogo v napadalno tretjino, prihajajo v situacije»ena na ena«, vendar problem je ko nato ostane prazen prostor v sredini. Pomembno je, da so obrambne linije zmanjšale razdaljo do svojih veznih igralcev, da ob izgubljeni žogi takoj eden od igralcev naredi pritisk na nasprotnika z žogo ostali pa se v najkrajšem času vrnejo za žogo v consko branjenje. Napadalci so v tem delu nekoliko izpopolnili odkrivanje (še posebaj odkrivanje na krilo in nato v sredino) in menjavo mest. Menjave mest v vezni liniji še vedno ni veliko, sem pa opazil povečano gibljivost centralnih branilcev, ki se za hrbtom vezne linije (t.i. overlap) odkrivajo v prostor na krilih. Rošad med linijami je tudi zaradi tega več, saj ob napadu ekipe po krilih vsaj eden vezni ostane v zadnji liniji z liberom. KOTI: število kotov ostaja podobno kot v prvem delu sezone. Igralci imajo nekoliko manjši problem pri izvajanju kotov, saj so postali malo močnejši. Čeprav je še vedno zelo malo žog rezantnih ali poslanih z»efejem«v kazenski prostor, jih približno slaba tretjina najde svoj cilj. V postavitvi večjih sprememb nisem opazil, ponavadi so v kazenskem prostoru štirje igralci, eden stoji zunaj kazenskega prostora, dva pa zadaj krijeta napadalca nasprotne ekipe. Ko je ekipa v obrambi stoji ponavadi pet ali celo šest igralcev v kazenskem prostoru (odvisno ali kdo stoji na prvi vratnici), eden stoji zunaj kazenskega prostora, eden pa ponavadi visoko in čaka na protinapade. AVTI: število avtov se je malo povečalo, zaradi več akcij, ki potekajo v širino glede na prvi del sezone. Avti se še vedno večinoma izvajajo po liniji naprej na napadalca, drugi napadalec mu pride za hrbet eden ali celo dva vezna pa prideta blizu v sredino. Če se vezni igralec odkrije po liniji, mu za hrbet pride en napadalec, drugi pa čaka na predložek v kazenskem prostoru. GOL AVTI: enako kot v jesenskem delu, jih je večina odigrala s strani vratarja centralnemu branilcu, ki je pomaknjen nekoliko na bočni položaj. 17

3.3 POSTAVITVE IN ZNAČILNOSTI IGRALCEV V SISTEMU 1+8 Tabela 4: Oznake igralnih mest OZNAKA V LB LSB DSB DB LV LSV SV DSV DV LN SN DN IGRALNO MESTO vratar levi branilec (bočni branilec) levi srednji branilec desni srednji branilec desni branilec levi vezni (krilo) levi srednji vezni srednji vezni desni srednji vezni desni vezni (krilo) levi napadalec srednji napadalec desni napadalec črne puščice predstavljajo napadalna vtekanja rdeče puščice predstavljajo obrambna vtekanja 18

3.3.1 POSTAVITEV 1-4-2-2 4 ekipe so igrale v postavitvi 1-4-2-2. Slika 1: Postavitev 1-4-2-2 SPREMINJANJE POSTAVITVE MED TEKMO 4 v zadnji liniji v 3+1 (katerakoli postavitev z štirimi v zadnji liniji): ker ni nedovoljenih položajev se eden od srednjih branilcev pomakne nazaj v položaj libera, lahko pa je tudi libero z igralcem, tako da en srednji branilec stoji pred nasprotnikovim napadalcem libero pa tik za njim. 1-4-2-2 v 1-4-1-2-1: če so razdalje med linijami nasprotnikov prevelike in ker se večinoma igra čez sredino so ekipe postavitev uporabile za obrambo mož na moža s presingom in bile uspešne pri osvajanju žoge na nasprotnikovi polovici. 1-4-2-2 v 1-3-3-2: eden od bočnih branilcev se vključi v vezno linijo da pokrijejo nasprotnika bolj agresivno. Če nasprotnik igra na napadalca dolge žoge stopi eden od srednjih veznih igralcev bliže zadnji liniji tako da pride do 3+1 (trije centralni branilci plus zadnji vezni). 1-4-2-2 v 1-4-1-3: igranje na dolge žoge ob predpostavki, da ima ekipa spredaj vsaj enega visokega igralca. 19

ZNAČILNOSTI IGRALCEV VRATAR: Vratar gre ob svojem napadu njegove ekipe ven iz vrat in čaka na morebitne dolge žoge nasprotnika. Zelo malo je igre na vratarja. OBRAMBA: Srednja branilca se v napad ne vključujeta. Ko stoji zadnja linija visoko eden od srednjih branilcev stoji na nasprotnikovem napadalcu eden pa nekaj metrov zadaj. Ko je zadnja linija blizu svojemu golu držita dva srednja branilca enega nasprotnega napadalca (en pred njim en za njim) levi in desni branilec pa ožata prostor, Če nasprotnik igra z tremi napadalci vsak od srednjih branilcev drži svojega napadalca tretjega pa drži bočni igralec in sicer na tisti strani na katero se nasprotnikov napadalec odkriva. Levi in desni branilec se veliko premalo odpirata na bok oz. krilo. V napadu sodelujeta, vendar le nekje do razdalje 15m od nasprotnikovega gola, vendar stojita preveč na sredini in tako delata gnečo veznim igralcem. Po navadi se višje vključuje eden drugi takrat ostane zadaj blizu svojih srednjih branilcev. Ob presingu bočna igralca krijeta zelo visoko in sicer njihove vezne igralce ali celo tvorita consko pokrivanje zadnje linije nasprotnika skupaj z vezno linijo, ko pa ima nasprotnik tri ali več zelo ofenzivne nogometaše, vsaj eden bočni stopi v zadnjo linijo in pokrije svojega igralca. VEZNA LINIJA: Ko ima žogo nasprotnik vedno eden vezni stoji blizu svoje obrambe in pomaga pokrivati prostor oz. krije svojega igralca. V napadu se v večini primerov vključujeta oba vezna igralca. Če ekipa stoji visoko se vsaj en vezni postavi malo višje kot drugi in igra povlečenega napadalca. Vezna igralca večinoma ne prihajata po žogo do svoje obrambe, prihajata pa po žogo, če obrambna linija stoji visoko. 20

NAPAD: Eden od napadalcev stoji višje. Njegova naloga je bila, da povleče srednja branilca s seboj čim bližje gola na katerega njegova ekipa napada, da se ustvari prostor med obrambno in vezno linijo nasprotnika. Napadalca se veliko odkrivata v širino in tako ustvarjata prostor veznim igralcem. V obrambnih nalogah napadalca nista bila pretirano vključena. Njuna naloga je samo zapiranje prostora in pomikanje za žogo ter izvajanje manjšega pritiska na srednje branilce z žogo, razen ko je ekipa igrala presing. Takrat je vsak napadalec držal nasprotnikovega srednjega branilca, da niso mogli odigrat žog v vezno linijo. 3.3.2 POSTAVITEV 1-3-3-2 3 ekipe so igrale v postavitvi 1-3-3-2. Slika 2: Postavitev 1-3-3-2 SPREMINJANJE POSTAVITVE MED TEKMO 1-3-3-2 v 1-3-2-3: en vezni igralec se vključi v napad in igra povlečenega napadalca oziroma napadalca, ki prihaja po žogo in predstavlja most med vezno linijo in napadom. 21

ZNAČILNOSTI IGRALCEV VRATAR: Enako pri vseh sistemih OBRAMBA: Srednji branilec se v napad ne vključuje. Ko je zadnja linija blizu svojemu golu drži srednji branilec enega nasprotnega napadalca levi in desni branilec pa ožata prostor in tako eden od njiju pokriva drugega napadalca. Če nasprotnik igra z tremi napadalci vsak od branilcev pokriva svojega napadalca. Pri treh v obrambi pride do problema prevzemanja igralcev in pokrivanju prostora. Levi in desni branilec se veliko premalo odpirata na bok oz. krilo. V napadu sodelujeta, vendar le nekje do razdalje 15m od nasprotnikovega gola, vendar stojita preveč na sredini in tako delata gnečo veznim igralcem. Po navadi se višje vključuje eden drugi takrat ostane zadaj blizu svojega srednjega branilca. VEZNA LINIJA: Ko ima žogo nasprotnik vedno eden vezni stoji blizu svoje obrambe in pomaga pokrivati prostor oz. pokriva svojega igralca. Dva vezna stojita za žogo in pokrivata prostor ali svojega igralca, eden pa izvaja presing na branilce skupaj z napadalcema. Če se nasprotni igralci odkrivajo v širino dva vezna igralca vseeno ostajata na sredini in pokrivata prostor, eden pa je zadolžen za zapiranje nasprotnikovih krilnih igralcev. V napadu se v večini primerov vključujeta vsaj dva vezna igralca (SV in še eden). Če ekipa stoji visoko se en vezni postavi višje in igra povlečenega napadalca (SV), dva pa se pomakneta na krilne položaje (LV in DV). Večina ekip ima enega igralca, ki zna žogo pripeljat visoko ali jo podati točno in direktno v napad, zato je naloga ostalih veznih igralcev da naredijo temu igralcu čim več prostora (širjenje ali pritisk na nasprotnikovo zadnjo linijo). Eden od veznih igralcev (ponavadi LV ali DV) prihaja ob gradnji napada po žogo blizu svoje obrambne linije. 22

NAPAD: Eden ali celo oba napadalca sta stala zelo visoko. Njuna naloga je bila, da povlečeta srednja branilca s seboj čim bližje golu na katerega njegova ekipa napada, da se ustvari prostor med obrambno in vezno linijo nasprotnika. Eden od napadalcev ima nalogo da prihaja po žogo (sodelovanje z SV igralcem), drugi pa je vseskozi prisoten v kazenskem prostoru nasprotnika. V obrambnih nalogah napadalca nista pretirano vključena. Njuna naloga je samo zapiranje prostora in pomikanje za žogo ter izvajanje manjšega pritiska na srednje branilce z žogo, razen ko je ekipa igrala presing. Takrat vsak napadalec strogo drži nasprotnikovega srednjega branilca, da imajo ti težave z igranjem žog v vezno linijo. 3.3.3 POSTAVITEV 1-4-3-1 2 ekipi sta igrali v postavitvi 1-4-3-1. Slika 3: Postavitev 1-4-3-1 23

SPREMINJANJE POSTAVITVE MED TEKMO 4 v zadnji liniji v 3+1 (katerakoli postavitev z štirimi v zadnji liniji): ker ni nedovoljenih položajev se srednji branilec pomakne nazaj v položaj libera, lahko pa je tudi libero z igralcem, tako da en srednji branilec stoji pred nasprotnikovim napadalcem libero pa tik za njim. ZNAČILNOSTI IGRALCEV VRATAR: Enako pri vseh sistemih OBRAMBA: Srednja branilca se v napad ne vključujeta. Ko stoji zadnja linija visoko eden od srednjih branilcev stoji na nasprotnikovem napadalcu eden pa nekaj metrov zadaj, en vezni (SV) pokriva preostalega napadalca. Ko je zadnja linija blizu svojemu golu držita dva srednja branilca enega nasprotnega napadalca (en pred njim en za njim) levi in desni branilec ožata prostor, en vezni igralec (SV) pa drži drugega napadalca. Če nasprotnik igra z tremi napadalci vsak centralni branilec drži svojega napadalca tretjega pa drži bočni igralec in sicer na tisti strani na katero se nasprotnikov napadalec odkriva. Levi in desni branilec se veliko premalo odpirata na bok oz. krilo. V napadu sodelujeta zelo malo in sicer nekje do sredine. Bolj zaprta varianta različice 1-4-2-2. VEZNA LINIJA: Ko ima žogo nasprotnik vedno eden vezni stoji blizu svoje obrambe in pomaga pokrivati prostor oz. pokriva svojega igralca (SV). Ponavadi vsi trije vezni stojijo za žogo in pokrivajo prostor ali svojega igralca. Če se nasprotni igralci odkrivajo v širino dva vezna igralca vseeno ostajata na sredini in pokrivata prostor, eden pa je zadolžen za zapiranje nasprotnikovih krilnih igralcev. V napadu se v večini primerov vključujeta dva vezna igralca (LV in DV). Če ekipa stoji visoko se dva vezna igralca odpirata na krilne položaje (LV in DV). Večina ekip je imela enega igralca, ki je znal žogo pripeljat visoko ali jo podati točno in direktno v napad, zato je bila naloga ostalih veznih igralcev da naredijo temu igralcu čim več prostora (širjenje ali pritisk na nasprotnikovo zadnjo linijo). 24

NAPAD: Napadalec ne prihaja veliko po žogo, saj nanj igrajo dolge žoge in sicer ponavadi v noge. Napadalec je prvi, ki tvori obrambno formacijo in sicer s tekom od enega do drugega branilca poskuša preprečiti nemoteno podajo nasprotnikovih branilcev v vezno linijo ali napad. 3.3.4 POSTAVITEV 1-3-2-3 Slika 4: Postavitev 1-3-2-3 1 ekipa je igrala v postavitvi 1-3-2-3. SPREMINJANJE POSTAVITVE MED TEKMO 1-3-2-3 v 1-3-1-4: obrambna linija ekipe se pomakne višje zato se posledično zmanjša prostor na sredini za grajenje napada. En vezni igralec se pomakne na krilo in praktično ekipa igra s štirimi v napadu. Nasprotnik mora nato imeti 4 v zadnji liniji pomagata pa jim tudi vezna kar da več prostora obrambni liniji v zaključkih. 25

ZNAČILNOSTI IGRALCEV VRATAR: Enako pri vseh sistemih. OBRAMBA: Branilci se v napad ne vključujejo, edino postavijo linijo višje. Ko je zadnja linija blizu svojemu golu drži srednji branilec enega nasprotnega napadalca levi in desni branilec pa ožata prostor in tako eden od njiju pokriva drugega napadalca. Če nasprotnik igra z tremi napadalci vsak od branilcev pokriva svojega napadalca. Pri treh v obrambi pride do problema prevzemanja igralcev in pokrivanju prostora. Naloga branilcev je kar se da hitro žogo podati v vezno linijo ali dolgo žogo v napad. VEZNA LINIJA: Ko ima žogo nasprotnik vedno eden vezni stoji blizu svoje obrambe in pomaga pokrivati prostor oz. krije svojega igralca. V napad se vedno vključuje samo eden od veznih igralcev. Vezna igralca večinoma prihajata po žogo do svojih obrambnih igralcev. Vezna igralca se nikoli ne odpirata na krilne položaje. NAPAD: Eden od napadalcev (SN) vedno prihaja po žogo skupaj z veznima igralcema (le nekoliko višje) in potem takoj išče preostala napadalca (LN in DN). Krilna napadalca (LN in DN) se ogromno odkrivata na krilo, kjer imata tam možnost sprejeti žogo in odigrati 1 na 1 z nasprotnikovimi branilci, mnogokrat pa se prvo odkrijeta na krilo in potem z vtekanjem za obrambno linijo nasprotnika iščeta žogo, ki je ponavadi odigrana s strani SN. Obrambna naloga napadalcev je preprečevanje nemotenega odigravanja žog nasprotnih branilcev v vezno linijo. 26

3.4 POSTAVITVE IGRALCEV V SISTEMU 1+6 3.4.1 POSTAVITEV 1-3-1-2 6 ekip je igralo v postavitvi 1-3-1-2. Slika 5: Postavitev 1-3-2-1 27

3.4.2 POSTAVITEV 1-2-3-1 4 ekipe so igrale v postavitvi 1-2-3-1. Slika 6: Postavitev 1-2-3-1 28

3.4.3 POSTAVITEV 1-3-2-1 2 ekipi sta igrali v postavitvi 1-3-2-1. Slika 7: Postavitev 1-3-2-1 3.5 GLAVNE RAZLIKE PO LINIJAH MED SISTEMOMA 1+8 IN 1+6 VRATAR Razlika med vratarji pri igri 1+8 in 1+6 je gibanje vratarja, ko ima njegova ekipa žogo. Pri 1+8 imajo vratarji več poguma iti iz vrat in iz kazenskega prostora ko njihova ekipa drži žogo daleč od svojega gola. To je pomembno za prestrezanje dolgih podaj, ko nasprotnik igra na protinapade. Pri igri 1+8 igra manj z vratarjem (ne uporabljajo vratarja kot rešitev v primeru da nasprotnik visoko pritiska na zadnjo linijo. OBRAMBA: Razlika med obrambno linijo pri 1+8 in 1+6 je, da ima pri prvem načinu obramba več svobode ker pritisk ni tako velik. Več napadov se začne graditi pri njih kot v igri 1+6, zato so igralci opogumljeni, da imajo žogo več v svojih nogah in tako igrajo tudi samozavestnejše. Pokrivati morajo tudi večji del prostora, zato se njihov pregled in gibalna vsestranost razvijata bolje kot pri 1+6. 29

Problem nastane pri pokrivanju večjega prostora, saj je med igralci premalo komunikacije. Bočni igralci se držijo preveč sredine in se velikokrat ne odkrijejo do avt linije in s tem povzročajo gnečo v sredini svojim veznim igralcem. Premalo je tudi vtekanja bočnih igralcev za hrbet svojim veznim igralcem in posledično predložkov. VEZNA LINIJA: Problem pri vezni liniji je za razliko od igre 1+6, da vezni igralci stojijo preveč stran od svojih obrambnih igralcev, tako da ti potem velikrat napravijo napačno podajo in ne morejo dobro zgraditi napada. Preveč napadov poteka čez sredino in tudi če se napadalci in vezni igralci odkrivajo v širino je to bolj za to da delajo prostor in raztegujejo nasprotnikovo zadno linijo, kot pa zaradi tega da bi na krilu dobili žogo in probali v zaključek priti z igro 1 na 1 ali s predložkom zaposliti napadalce in igralce iz drugega plana. Pri 1+8 je prednost, da je maneverskega prostora več tako da imajo vezni igralci žogo lahko dlje in več v svojih nogah in tako dobijo boljši občutek za žogo probajo pa več tudi igrati v globino kot pri 1+6. Ker pa je prostora več se tudi večkrat opogumijo odpeljati žogo več metrov in z preigravanji iz igre izločiti njihove vezne in obrambne igralce. NAPAD: Za razliko od igre 1+6 so se napadalci tu manj odkrivali na krila, če pa so se že pa so le redko dobili žogo, da bi prebili bočnega oz. centralnega branilca in šli na zaključek s strani. Prednost pri 1+8 je, da se napadalci veliko več gibajo, kar je pomembno da so vseskozi pripravljeni. Veliko več pa je tudi igre v globino zaradi večjega prostora in zaradi tega tudi pride do večjega števila odprtih zaključkov. Pomembno je tudi sodelovanje napadalcev z veznimi igralci (most med igralci), ki je navkljub večjemu igrišču ostalo enako kot pri igri 1+6. Napadalci se v sistemu 1+8 veliko bolj naučijo varčevati z energijo, kar se tiče conskega pokrivanja nasprotnih branilcev. Velika prednost pri igri 1+8 pa je, da imajo napadalci več prostora za razvijanje svoje kreativnosti, kar se tiče preigravanj in vtekanja za obrambno linijo nasprotnikov. 3.6 PRIMERJAVA POSTAVITEV IN TAKTIKE (INDIVIDUALNE TER MOŠTVENE) PRVEGA IN DRUGEGA DELA SEZONE V SISTEMU 1+8 V MNZ NOVA GORICA V spomladanskem delu tekmovanja je bil cilj spremljati in opaziti razlike, ki so se pojavile v igri 1+8 glede na prvi, jesenski del tekmovanja. Kakor v prvem delu tekmovanja je tudi v spomladanskem delu nastopalo deset ekip. Opazovanih je bilo enajst tekem in na podlagi snemanja tekem in beleženja statistike so nastale naslednje ugotovitve. 30

3.6.1 POSTAVITEV 1-3-3-2 Slika 8: Postavitev 1-3-3-2 7 ekip je igralo v postavitvi 1-3-3-2 (v prvem delu 3). SPREMINJANJE POSTAVITVE MED TEKMO 1-3-3-2 v 1-4-2-2: pogosta postavitev ob pritisku nasprotnika ne glede ali je ta kratkotrajen ali je napad dolg kontinuiran. Eden od veznih igralcev stopi skoraj v linijo z branilci, s tem da se potem eden od branilcev (ponavadi srednji) pomakne se nekaj korakov za obrambno linijo in tako igra libera oziroma, kot je danes bolj v uporabi srednji branilec z nalogami kritja zadnje linije. Dva vezna tvorita zid pred obrambno linijo in skrbita, da nasprotnik ne poizkuša z dolgimi streli, napadalca pa imata nalogo pokrivati nasprotnikove branilce ob oddaji žoge in čakati na protinapade. 1-3-3-2 v 1-4-3-1: podobna postavitev prejšnji, le da gre za bolj zaprto varianto. Sredina je zgoščena, zaprta pa sta tudi bočna položaja, ki zapirata prostor na krilu. Ob osvojeni žogi takoj dolga žoga na napadalca ta pa odlaga žogo na boke (ena redkih faz, kjer zadnja bočna zares prideta do zaključka). 3 v zadnji liniji v 2+1 (libero) ob obveznem vračanju za žogo vsaj enega veznega igralca, zaradi precej direktne igre ekip v tem delu sezone. 31

SPREMEMBE ZNAČILNOSTI IGRALCEV VRATAR: Ni sprememb. OBRAMBA: Srednji branilec še bolj pogosto stoji za ostalima branilcema. V napadu veliko več sodelujeta levi in desni branilec in tako večkrat prideta tudi do predložkov napadalcem. V gradnji napada se levi in desni branilec takoj pomakneta na bočne položaje. VEZNA LINIJA: Eden od veznih ne izvaja več presinga na nasprotnikove napadalce, ker mora pomagati preostalima veznima igralcema pri pokrivanju sredine igrišča (bočni so postali bolj napadalni). Igra v vezni liniji se ne vrti več samo okoli enega igralca, vendar je več podaj in tako bolj kontinuiran napad. NAPAD: Veliko več odkrivanja po principu: široko in nato v sredino. Napadalca ne stojita več tako visoko, vendar sodelujeta več z veznimi igralci. 32

3.6.2 POSTAVITEV 1-4-2-2 Slika 9: Postavitev 1-4-2-2 2 ekipi sta igrali v postavitvi 1-4-2-2 (v prvem delu 4). SPREMINJANJE POSTAVITVE MED TEKMO 1-4-2-2 v 1-3-3-2: podobna sprememba kot v prvem delu sezone. Eden od bočnih igralcev se vključi v vezno linijo, da ima nasprotnik manj manevrskega prostora na sredini in je tako prisiljen žogo vračati nazaj oz. igrati okoli. SPREMEMBE ZNAČILNOSTI IGRALCEV VRATAR: Ni sprememb. OBRAMBA: Eden od srednjih branilcev stopi ob napadu njegove ekipe nekaj korakov višje in tako postane zadnji vezni igralec. Levi in desni branilec se veliko več vključujeta v napad in prihajata tudi do zaključka po praznenju prostora napadalcev. 33

VEZNA LINIJA: Zaradi večjega vključevanja bočnih igralcev v napad, vedno eden od srednjih veznih (LSV pri obeh ekipah) ostaja zadaj s srednjima branilcema. Vezni igralec (LSV pri obeh ekipah) hodi po žogo in jo oddaja takoj bočnima igralcema (LB in DB) ali desnemu srednjemu veznemu, nato pa ostaja zadaj. NAPAD: Napadalca se nekoliko manj odpirata v širino, saj morata delati prostor bočnima branilcema (LB in DB). 3.6.3 POSTAVITEV 1-4-3-1 Slika 10: postavitev 1-4-3-1 1 ekipa je igrala v postavitvi 1-4-3-1 (v prvem delu 2). 34

SPREMEMBE ZNAČILNOSTI IGRALCEV VRATAR: Ni sprememb. OBRAMBA: Levi in desni branilec se veliko več vključujeta v napad in prihajata tudi do zaključkov. VEZNA LINIJA: Srednji vezni igralec ni več edini ki gradi igro, saj je veliko žog odigranih tudi takoj na bok oz. krilo. Levi vezni igralec in desni vezni igralec se ne odkrivata več toliko v širino, vendar bolj v globino. NAPAD: Ni sprememb 3.6.4 POSTAVITEV 1-3-2-3 Slika 11: postavitev 1-3-2-3 Nobena od ekip ni več igrala v postavitvi 1-3-2-3 (v prvem delu 1). 35