VPLIV REGULAC IJE NA RIBE REKE GLINŠČ I CE

mag S. SUMER dr M POVŽ. prof dr. M BRILL Y mag. Suzana ŠUMER * dr. Meta POVŽ** prof. dr. Mitja BRILLY *** - 171 - AKTUALNI PROJEKTI VPLIV REGULAC IJE NA RIBE REKE GLINŠČ I CE EKOLOŠKI BIOMONITORING NA G LI N ŠČi CI V LJUBLJANI - Projekt URBEM Vloga sladkovodnih rib v vodotokih v urbanem okolju - Povzetek Zlivno obmo~e reke Glinščice pritoka Mestne Gradaščice v Ljubljani je pred regulacijo pokrivalo skoraj 19 km površine. Po katastrofalnih poplavah leta 1925 so začeli reko regulirati in z regulacijami končali v letih 1960-1970. Pred posegom je bila Glinščica v zgornjem in srednjem toku postrvja (dominantna vrsta je bila potočna postrv Salmo trutta (ario ) v spodnjem pa postrvje - krapovska reka kamor so predvsem v času drsti zahajale tako postrvje kot krapovske ribe iz Mestne Gradaščice Malega Grabna in Ljubljanice. Danes je zaradi regulacij spremenjena delno v betonski in delno v zemeljski kanal. Naravna struga je samo v zgornjem toku. Prevladujejo krapovske vrste rib V času raziskave avgusta 2004 smo registrirali 12 vrst rib iz 5-ih družin in piškurja. Ujeli smo le 2 potočni postrvi vse ostale vrste spadajo med krapovce. 1. Uvod Namen naloge je bil ugotoviti vrstno sestavo rib in velikost populacij v reki Glinščici na območju mesta Ljubljane ter razliko med zatečenim stanjem in stanjem iz preteklosti. Taka primerjava je edini pokazatelj večletnega vpliva Človekovega delovanja na vodni prostor in življenje v njem. Vodotoki v urbanih okoljih so po Vodni Direktivi skoraj pravilom močno spremenjeno vodno telo (heavily modified water bodies) To pomeni da naravno stanje favne in flore kakršno je bilo pred posegom praviloma ne obstaja več. V prvi fazi dela je bilo ' treba oceniti historično stanje ihtiofavne v času in v prostoru in možnosti za revitalizacijo vodotoka s ciljem da bo spremenjeno stanje zadostilo tako potrebam in zahtevam urbanega okolja kot naravovarstvenim smernicam V nadaljevanju smo ocenili recentno stanje ihtiofavne in ovrednotili spremembe bodisi kot trajne ali kot take ki se jih da sanirati z ustreznimi naravovarstvenimi ukrepi. Proučevanje ribjih populacij Naseljenost in vrstna sestava rib je zelo odvisna od človekovega vpliva na vodni in obvodni prostor. Vrstna raznolikost rib kot tudi velikost in lastnosti njihovih populacij so v reguliranih urbanih vodotokih povsem drugačni kot v naravnih. V urbanih območjih se pogosto srečujemo z reguliranimi vodotoki ki imajo betonske brežine in rečno dno - torej s kanali - kjer je prisotnost rib odvisna izključno od obstoječe rečneo mreže oz. možnosti prehajanja rib med vodotoki. Naseljenost in vrstna sestava rib je v reguliranih vodotokih - ki niso kanali - revna pojavljajo se limnofilne (ri be počasi teko či h ali stoječih voda) in/ali indiferentne ribe s široko toleranco hidroloških pogojev mag Suzana SUMER dipl buniv bbiol EBRA d o o Cesta 5 maja 3E. 1370 Logatec "dr Meta POVŽ prof bbiol. Zavod za naravoslovje li b Ucakar 108 1000 Ljubljana -.- prof dr Mitja BRILL Y dipl univ II1g gradb UL FGG Jamova 2 1000 t jubljana MiŠiČEV VODARSKI DAN 2004

mag S ŠUMER - 172- dr M POVZ prof. dr M. 1.2 Vpliv regulacij na vodno živalstvo AKTUALNI PROJEKTI Regulacija vodotokov v širšem pomenu besede zajema vsak poseg poseg v vodni in obvodni prostor na krajši ali daljši razdalja in predstavlja v vsakem pogledu negativen poseg v vodno okolje z dokončno spremembo prostora ne samo na prizadetem območju ampak na več kilometrih vodotoka nad in pod posegom (Alabaster 1985; Ward & Stanford 1979). MacCartney s sod. (2000) pravi da je v mnogih primerih nemogoče napovedati vpliv na ribe saj se lahko posledice sprememb na sicer primarni ekosistem pojavijo včasih tudi več 10 let po posegu. V novem ekosistemu nastopi takoj pomanjkanje ustrezne hrane predvsem za bentivore vrste rib. Količina biomase rečnega bentosa (taini organizmi) po regulaciji vedno upade raznovrstnost pa se bodisi zmanjša ali pa se spremeni vrstni sestav združbe V kakšnem obsegu se te spremembe pojavijo je seveda odvisno od pogojev in velikosti posega pojavljajo pa se tako v hitro kot v počasi tekoči ali v stoječi vodi. Nekatere vrste so torej prizadete neposredno zaradi spremembe življenjskega prostora številne pa zaradi onemogočene migracije bodisi na kratke ali dolge razdalje. Zaradi regulacijskih posegov je danes v Evropi prizadetih približno 18% evropskih ribjih vrst (Northcote 1998). Izjemno pomembno vlogo pri preživetju rib v novo nastalih pogojih ima temperatura vode. Stalne rečne ribje vrste so prilagojene na določene dnevne sezonske in letne temperaturne pogoje v vodotokih. Spremembe temperature za 8 C so za postrvi že smrtne za krapovce pa 12 C (Svobodova s sod 1991 ). 1.3 Fizikalni kemični in morfološki parametri Najpomembnejše fizikalne lastnosti ki regulirajo življenjske procese v vodi so temperatura vode hitrost vodnega toka ter struktura rečnega dna in brežin. Vodni organizmi so tem lastnostim prilagojeni s svojo obliko telesa in načinom življenja. Raznolikost strukture rečnega dna hitrosti vodnega toka in globine vode so predpogoj za pristnost različnih življenjskih prostorov kar je ključnega pomena za vrstno raznolikost vseh vodnih organizmov tudi rib. Slednje so kot najvišje razvite vodne živali in končni člen v prehranjevalni verigi pomemben sestavni del vodnega prostora. 1.4 Predel raziskave Reka Glinščica je prvi levi pritok reke Gradaščice in je dolga 84 km. Z vodnim življem upravlja RO Dolomiti v skladu z ribiškogojitvenim načrtom za obdobje 2001/2005 v katerem jo vodijo med vodotoki brez aktivnega upravljanja To pomeni da v Glinščici ne izvajajo niti športnega ribolova niti ne gojijo rib za poribljavanje športnih voda. Zlivno območ~e reke Glinščice pritoka Mestne Gradaščice v Ljubljani je pred regulacijo pokrivalo skoraj 19 km površine. Z regulacijami končali v letih 1960-1970 in danes je spremenjena delno v betonski in delno v zemeljski kanal. Naravna struga je samo v zgornjem toku. Na obravnavanem območju mesta Ljubljane je v celoti regulirana. Spodnji del - dolvodno od lesenega mostu po PST je spremenjen v kanal struga je v celoti betonska. Gorvodno do lokacije SCT oz cestne povezave s Kosezami je regulacija stara (kamnita in zemeljska). Tu so brežine že porasle z grmičevjem prisotna so obrežna skrivališča in pestrost habitatov je večja Dno je na tem območju pretežno muljasto mestoma kamnito. Raziskava je potekala na območju Ljubljane od Biotehniške fakultete do podjetja SCT oz. cestne povezave s Kosezami (dolžina 25 km) na 4 lokacijah. 1. Biotehniška fakulteta - Jamnikarjeva ulica (betonska regulacija = v nadaljevanju kanal) 2. pod lesenim mostom po poti Spominov in tovarištva (v nadaljevanju PST) (kanal) 3. nad lesenim mostom po PST (kamnita in zemeljska regulacija = kamnita regulacija) in 4. pri podjetju SCT oz. ob cestni povezavi s Kosezami nad obvoznico (kamnita regulacija). 1.5 Razpoložljivi podatki Za ugotovitev preteklega stanja smo pregledali vso obstoječo objavljeno in neobljavljeno literaturo rokopise zapiske in ustne vire. Pred začetkom regulacij je bila Glinščica v zgornjem in srednjem toku postrvja (dominantna vrsta je bila potočna postrv Salma trutta (aria) v spodnjem pa postrvje - krapovska reka kamor so zahajale ribe iz Mestne Gradaščice Malega Grabna in Ljubljanice Leta MiŠiČEV VODARSKI DAN 2004

mag S ŠUMER. - 173 - AKTUALNI PROJEKTI dr M POVŽ. prof. dr M. BRILL Y S PODROCJA UREJANJA VODA 1991 je vključena v raziskavo "Renaturalizacija in revi talizacija reguliranih vodotokov - urbano področje" (Bertok 1993) ki je potekala na istih območjih kot obravnavana razsikava 1. 2004 2. MATERIAL IN METODE 2.1. Fizikalne kemijske in morfološke lastnosti vodotoka Na vseh lokacijah smo z elektronskimi merilnimi instrumenti izmerili nekatere fizikalne in kemijske lastnosti vode temperaturo in vsebnost kisika z WTW merilnim instrumentom (OKSI 92) ph TDS in elektroprevodnost pa s HANNA merilnimi instrumenti. Na območju kamnite regulacije smo vse meritve opravili na vsaj dveh različnih mikrohabitatih Na vseh izlovnih območjih smo z merilno palico izmerili širino zalite struge in globino vode. Obe meritvi smo opravili na več transektih znotraj izlovnega območja in rezultate prikazali kot povprečne minimalne in maksimalne vrednosti. 2.2. Analiza ribje populacije Ribe smo izlavljali peš s hrbtnimi elektroagregati 500-800 W. Na vseh lokacijah smo na zgornji meji lokacije postavili mrežo in ribe izjavljali po toku navzgor. Ujete ribe smo določali po vrstah sproti oz na terenu. Vse ujete ribe smo izmerili do 1 mm natančno (totaina telesna dolžina - od konice gobca do konca repne plavuti) in jih na 1 mg natančno stehtali. Za določanje starosti smo vsem ribam odvzeli lusk. Ribe smo po opravljenih meritvah spustili nazaj v reko. Ogroženost in varstvo rib smo povzeli po obs toječi slovenski in EU zakonodaji. Število ujetih rib in njih deleže smo podali za vse vrste rib in posebej za vrste ki dosegajo manjše dolžine «20 cm) Naseljenost in raznolikost rib smo izračunavali po najpogosteje uporabljeni Zippinovi metodi izjemoma smo uporabili Carle in Strub metodo (Cowx 1983) Naseljenost smo izračunali z računalniškim programom po Higgins-u (1985).Naseljenost rib smo izrazili z gostoto = število riblha (NIha ) in biomaso rib = težo vseh rib na enoti površine (kg/ha ). Pri razvrščanju naseljenosti rib v razrede smo uporabili statistično analizo od 1. 1983 razpoložljivih podatkov o naseljenosti rib v nekaterih slovenskih vodotokih Donavskega povodja (neobjavljeno). Indeks raznolikosti ki nam poda raznovrstnost ribje populacije (koliko je vseh vrst in koliko je rib znotraj posamezne vrste) smo prikazali z diverzitetnim - Shannon indeksom (Rosenberg in Resh 1993). I zračune in njih sta t is t ično primerjavo smo naredili z r ačuna ln iškim programom "Species Diversity and Richness" (Pisces Conservation Ltd. 2003).. Starost rib smo za vsako vrsto posebej ugotavljali po luskah s čitalcem mikrofilmov (microfisch) Wahl & Co 42 in 48 kratne povečave. Stopnjo rasti smo izračunali po formuli za oceno stopnje rasti rib v TEŽi venem letu (Velasco s sod 1990) G = Ln (W t + 1 IVVJ in jo računali samo v primeru najmanj 5-ih rib v posamezni starostni skupini. Kondicijsko stanje rib smo podali s Fultonov-im kondicijskim koeficientom (Ricker 1975) po formuli Velasca s sod. (1990) KF = 100 WIL 3 kjer je W teža ribe v gramih in L totalna telesna dolžina v cm. (Ricker. 1975). Za ugotavljanje morebitne razlike MED POSAMEZNIMI ODSEKI v teži in dolžini istih vrst rib smo uporabili Mann-Whitney U-test. Vse analize smo opravili s statističnim programom Statistika za Windows 51 in Excell-om Naše rezultate (vrste rib naseljenost in starost rib) smo primerjali s podatki raziskave Zavoda za ribištvo Ljubjana iz 1. 1991 (Bertok 1993). 2.3. Razširjenost rib Podatke o prisotnosti rib pred regulacijo smo zbirali po stari literaturi in z razgovori s starimi ribiči ki so ribarili še v času. ko je bila Glinščica naraven vodotok torej pred letom 1958. Uspeli smo zbrati le vrstni sestav. Glede naseljenosti smo uspeli dobiti le podatek da je bilo rib neprimerno več ot sedaj (Adam lje ustna informacija) MI SICEV VODAR SKI DAN 2004

mag. S. SUMER. dr M. povi prof dr M 3. REZULTATI IN DISKU SIJA - 174 - AKTUALNI PROJEKTI Fizikalne in kemijske lastnosti so prikazane v tabeli 1. Vsebnost kisika je bila na vseh lokacijah v mejah normale majnižja na lokaciji 2. Prav tako je bil v mejah normale tudi Q]j vode. Elektroprevodnost in TDS je bila na vseh lokacijah z izjemo lokacije 1 visoka in kaže na veliko prisotnost raztopljenih snovi ki so po vsej verjetnosti posledica zunanjega vpliva in povečane obremenjenosti vodotoka 1 - Biotehniška 2 - pod lesenim 3 - nad lesenim 4-SCT faculteta mostom po PST mostom po PST podjetje/koseze ura 8:15 940 1015 1315 T zraka/t vode (0C) 15/12 21 / 123 21/124 26 5/144 O 2 (mg/i) 123 105 135 11 2 O 2 (%) 11 5 97 130 111 ph 78 79 79 8 elektroprevodnost (IJS/cm) 393 540 542 549 TDS (ppm) 244 272 271 273 Tabela 1. Fizikalne in kemijske lastnosti posameznih lokacij reke Glinščice na območju od Biotehniške fakultete do podjetja SCT 11. septembra 2004. Reka Glinščica je na raziskanem območju zelo homogen habitat. Najožja struga z najmanjšo globino je bila seveda v kanalu kjer je bilo betonsko dno izjemno močno preraslo z algami. Raznolikost globin in širin je bila vsekakor večja na območju s kamnito regulacijo - lokaciji 2 in 3 kjer so bile porasle tudi brežine struga je bila mestoma zasenčena kar predstavlja tudi skrivališča za ribe. Tabela 2. Morfološke lastnosti in geografske koordinate posameznih lokacij reke Glinščice na območju od Biotehniške fakultete do podjetja SCT septembra 2004. Lokacija Geografske koordinate (S / V) Nadmorska višina(m) Dolžina izlovnega območja (m) 1 - Biotehniška 2 - pod lesenim mostom 3 - nad lesenim most fakulteta po PST po PST 4-SCT podjetje/kosez e 46 02'969" / 46 03' 146" / 46 03'729" / 46 03'146" / 14 27'727" 14 28'533" 14 27'727" 14 27'195" 280 301 301 314 50 (gorvodno od 50 (dolvodno od 50 (gorvodno od 50 (gorvodno koordinat) koordinat) koordinat) od koordinat) Širina zalite struge povpr. / min.- 97 100 202 / 110-270 230 / 110-300 max. (cm) Globina vode: povpr. / min.- 32 / 30-35 10 / 8-15 30/20-100 25/10-30 ~(c m) -- - močna betonska regulacija = betonska regulacija = poraslost dna in brežin dno kanal. dno mo č no kanal dno preraslo z poraslo dno in brežine. muljasto Opombe preraslo z algami algami : zasenčenost z obrežno mestoma ujetih 7 potočnih rakov ujeta potočna raka 4 in 9 vegetacijo kamnito: (44-15 cm) cm ujeta poto č na raka 6 in 10 L - - - _. ~. cm - -- - Mi Š i Č EV VODARSKI DAN 2004

mag S SUMER. dr M POVŽ. prof dr M BRILL Y Ihtiofavna pred letom 1960-175 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROCJA UREJANJA VODA Pred regulacijo je Glinščico naseljevalo vsaj 14 vrst rib I 1991 je bilo popisanih 9 vrst in 1. 2004 13 vrst. ( vrst je skupnih vsem trem obdobjem Vse so sorazmerno tolerantne na spremembe v okolju. 7 vrst je izginilo in pojavilo se je 5 novih vrst. Tabela 3. Ihtiofavna Glinščice pred in po regula~ r- - VRSTA RIBE pred lo 1991 2004 1960 PETROMYZONTIDAE Eudontomyzon mariae - ukrajinski pol piškur SALMONIDAE SALMO TRUTTA M. FA RIO - potočna postrv HUCHO HUCHO - SULEC CYPRINIDAE Alburnoides bipunctatus - pisanka Barbus balcanicus - pohra Gobio gobio - navadni globoček Leuciscus cephalus - klen Leuciscus souffia - blistavec Phoxinus phoxinus - pisanec Rhodeus amarus - pezdirk Rutilus rutilus - rdečeoka (črnovka) Chondrostoma nasus - podust Ratilus pigus virgo- platnica PERCIDAE Perca fluviatilis - navadni ostriž BALlTORIDAE Barbatula barbatula-rečna babica COBITIDAE Cubitis l'i o l1 :.!a ta-!'diha lie~ic/l Cobltis elongatoides - navadna nežica Sabanejewla balcanica- zlata než Ica -. - COTTIDAE -- -- f- -- Cottus goblo- kapelj ----.- - 14 vrst 9 vrst 13 vrst - -- - --- - - Mi Š ičev VODARSKI DAN 2004

mag. S. ŠUMER dr M. POVŽ prof dr M - 176- AKTUALNI PROJEKTI Ihtiofavna po regulaciji Glinščice Na celotnem 25 km dolgem odseku smo na štirih lokacijah opravili 12 izlovov (3 za~oredne izlove/lokacijo). Dolžine izlovnih območij so bile 50 m. Skupna izlovna in površina je bila 315 m Na celotnem območju smo ujeli 12 vrst rib iz 5-ih družin vse so domorodne ali avtohtone vrste popolnoma prevladuje družina krapovcev kjer smo registrirali 8 vrst (tabela~) Šest vrst rib je v Rdečem seznamu (Uri RS št. 82/2002) od tega so 4 uvrščene v kategorijo prizadete vrste (E- zelo visoka tveganost da ribe izumre) V Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. 1. RS šta6/2004) je 6 vrst 6 pa pa jih je uvrščenih na seznam Odredbe o najmanjših dolžinah lovnih rib in o varstveni dobi lovnih rib rakov žab in školjk (UrIRS 14/1993). Pet vrst je na seznamu Bernske konvencije = konvencija o ohranjanju evropskih prosto živečih rastlin in živali ter njihovih naravnih habitatov - Dodatek III (1979). Tabela 4. Vrste rib ki smo jih ujeli na posameznih lokacijah reke Glinščice na območju od Biotehniške fakultete do SCT podjetja oz. cestne povezave s Kosezami (septembra 2004) ter ogroženost in varstvo rib. VARSTVO IN OGROZENOST V SLOVENIJI Bernska Lok. Lok. Lok. Lok. VRSTA RIBE 1 2 3 4 Rdeči konven ci Uredba Odredba seznam ja E x xx E Albumoides bipunctatus - pisan ka" 01 Barbus balcanicus - pohra xx Gobio gobio - navadni _ globoče k" Leuciscus cephalus - klen Leuciscus souffia - blistavec" E x xx Phoxinus phoxinus - pisanec" Rhodeus amarus - pezdirk" E xx Ru tifus rutlfus - rdečeoka (črnovka) PERCIDAE Perca fluviatilis - navadni ostriž BALlTORIDAE Barbatula barbatula-rečna babica'. 01 --;-- Legenda Lok - lokacija ' - v raziskavi ujeta riba = vrsta v povprecju manjsa od 20 cm. x = zavarovana vrsta xx = varstvo habltata = uvrščena na seznam Latinska Imena rib povzeta po Kottelat 1997 Mi Š i ČEV VaDARSKI DAN 2004

mag S ŠUMER. dr. M. POVZ prof dr. M. BRILL Y - 177- AKTUALNI PROJEKTI Tabela 5 Razvrstitev rib glede na njihove hidrološke (H) in razmnoževaine (R) potrebe način prehranjevanja (m lade-od rasle ribe) selitev in občutljivost na spremembe v okolju (Zau ner & Eberstalier 1999) ---- ~ VRSTA RIBE H R Prehrana Selitev Občutljivost PETROMYZONTIDAE Eudontomyzon mariae - ukrajinski pol.piškur reofilna litofilna bentos potamodromna občutljiva SALMONIDAE - Salmo trutta m. ra rio - poto č na postrv reofilna litofilna bentos*-ribe potamodromna občutljiva CYPRIN IDAE bentos*- Albumoides bipunctatus - pisanka reofilna litofilna občutljiva žuželkeinevrel. Barbus balcanicus - pohra reofilna litofilna bentos - Gobio gobio-navadni globoček reofilna litofiln a bentos občutljiva Leuciscus cephalus - klen reofilna litofilna bentos*-mešano potamodromna Leuciscus souffia - blistavec reofilna litofilna bentos* občutljiva Phoxinus phoxinus - pisanec reofilna litofilna bentos* - Rhodeus amarus - pezd irk limnofilna školjke bentos* obč utlji v~ indiferentn Rutilus rutilus - rd ečeoka (č rn ov ka ) fitofilna bentos*-mešano potamodromna tolerantna a - PERCIDAE - - indiferentn Perca fluviatilis - navadni ostriž lito-fltofilna bentos* potamodromna tolera ntna a - - - BALlTORIDAE - - Barbatula barbatula- reč n a babica reofilna litofilna bentos - - - Legenda :!-lidrqlq!llje. reofll na - hitro tekoce. s kisikom bogate ln ciste vode. Ilmnofllna - pocasl tekoce all stojece vode. Indl ferentna - vrsta S slroko toleranco hidroloških pogojev vendar ne reofll na RazmllQževan.ill. Iltofllna - drst samo na mineralni podlagi. fltofllna - za drs t potrebuje ras tl inje all dele rastlin. Ilto-fltofllna - drst na minera lni podlagi 1111all rastlinju E.reh@lla bentos - > 75% preh ra ne predstavilajo organizini retnega dna. bentos ' organizmi ki se pojavilajo v vodnem stolpcu nevret = vodili nevretentarjl mesa no - žival ska in ra stli11 ska hrana Selitev potamodromna - se se li na krajše aji daljse razdalje znotraj rečnega ekoslslema na dl stlšta ln paslšta ()~IVOS t tolerantna - brez vet jih negatlvnrh posledic prenaša sprememl)p v okolju Mi Š i Č E V VODARSKI DAN 2004

mag S SUMER. - 178- dr M POVZ prof dr M. 3.3.3. Naseljenost rib in indeks raznolikosti AKTUALNI PROJEKTI A Na celotnem območju razsikave (na 25 km dolžine vodotoka) smo na skupni izlovni dolžini 200 m in površini 315 m 2 ujeli 703 ribe od tega kar 97% rib < 20 cm. Delež majhnih vrst rib ki v povprečju dosegajo velikosti pod 20 cm je bil 32Najbolj množični predstavnik tega območja je bil klen - 61 % sledili so pisanec (21%) globoček (6%) pezdirk (5%) navadni ostriž (4%) rdečeoka in pohra (1%) delež ostalih vrst rib pa je bil manjši od 1 % (slika 1 ). število vseh % velike vrste : % rib SKUPNO 703 : 1000 476 : 677 ribe < 20 cm 679 : 96 6 452 : 95 '--o SHANNON index 122 Tabela 6. Število vseh vrst rib in velikih vrst (desna stolpca) na celotnem območju reke Glinščice od Biotehniške fakultete do cestne povezave s Kosezami delež (%) rib < 20 cm in indeks (Shannon) raznolikosti septembra 2004. n.=navadni p.=postrv polna 1 U u bll'itil\ ~C O 57 n l) bai1lci () ~"II po!tl('na p n ll<.;tl"li -lu u I Jt:l'L'ol..a 111(1 p"anka O. '..J llu piškur II I ~"" rlsalh:c ~ 111(1 kle" Slika 1. Delež posameznih vrst rib v IZLOVU v reki Glinščici na območju od Biotehniške fakultete do cestne povezave s Kosezami septembra 2004. n = navadni p.= postrv. Na posameznih delih regulacij in na posameznih lokacijah smo najbolj pestro vrstno sestavo zabeležili na lokacijah 3 in 4 (kamnita regulacija) = 11 vrst. Na lokacijah 1 in 2 (kanal) je bila vrstna sestava pričakovano revna z identičnim številom vrst rib na obeh lokacijah (4) delež velikih vrst rib je bil 60%. Med slednjimi so bili z izjemo 1 potočne postrvi prisotni izključno kleni. Indeks raznolikosti je bil najvišji na lokaciji 4 kar je vsekakor pogojeno z največjo razgibanost jo tega območja oz. raznolikostjo življenjskih prostorov. Najnižja raznolikost na lokaciji 3 je pogojena s popolno prevlado klena (86%). Na celotnem območju je izjemno visoka naseljnost po gostoti rib (25323 NIha) prav tako visoka je bila tudi skupna biomasa (432 kg/ha). Kot smo že omenili. so popolnoma prevladovale ribe < 20 cm tako da je visoka biomasa izključno posledica natrpanosti vodotoka z malimi oz. mladimi ribami. Dobljeno naseljenost lahko glede na podatke o naseljenosti rib v nekaterih slovenskih vodotokih donavskega povodja ocenimo kot izjemno visoko oz. zelo visoko (nad 20.000 NIha oz > 400 kg/ha). Najbolj pogosta vrsta tega območja je bil klen 61% pisanca je bilo 21 % ostalih vrst pa je bilo bistveno manj. Primerjava s podatki ihtiološke raziskave avgusta L 1991 (Bertok 1993) kaže da je bila naseljenost septembra 2004 na območju pod lesenim mostom torej v kanalu skoraj 10 x manjša - 27 8 kg/ha (1 1991-260 kg/ha). Na območju nad lesenim mostom torej v kamniti in zemeljski regulaciji. je bila I 1991 ocenjena naseljenost 755 kg/ha kar je bilo podobno današnji (616 kg/ha ) Mi Š ičev VODARSKI DAN 2004

mag. S SUMER dr. M POVž' prof dr M BRILL Y - 179- AKTUALNI PROJEKTI S PODROCJA UREJANJA VODA rdcčll\~a \ 11(1 pcllllrk 11 osirli ~ IJ il -1/1 ti glnhol:c k h 11;1\ L'C (l. ~ IJ l) ha h IC a g lonncl'k " J 1 0 - " 3 6 ~o.5 o;) g lohoče" 7"; pezdirk pohra 1 -u rdcčeok.a 1 0 hlisla\cc 0.6"0 1')"" k le 11 62(J() Slike 2 Delež naseljenosti posameznih vrst rib v reki Glinščici na celotnem območju od Biotehniške fakultete do podjetja SCT (zgoraj) v kanalu (levo spodaj) in na območju kamnite regulacije (desno spodaj) septembra 2004. n = navadni p.= postrv. V grafih niso prikazane vrste s posameznimi primerki v ulovu kjer izračun naseljenosti vsled tega ni bil možen Klen je kot najbolj številčni predstavnik reke Glinščice zastopan z vsemi starostnimi kategorijami do starostne skupine 7 in z masovnim številom mladih rib - do starostne skupine 2 oz. 3 Prisotnost najmlajših stadijev (starostna skupina O) kaže na njegovo uspešno drst Pri pisancu - drugi najpogostejši vrsti Glinščice so se pojavljale samo mlajše ribe - do starostne skupine 2. starejših ni bilo. Številčna prisotnost mladih rib (starostna skupina O) kaže da se tudi pisanec v Glinščici uspešno drstil. pogoji za življenje starejših in/a li večjih rib. pa očitno niso več ustrezni. MiŠiČEV VODARSKI DAN 2004

mag S ŠUMER dr M POVŽ prof dr M - 180 - AKTUALNI PROJEKTI Tako klen kot tudi pisanec sta jatni vrsti ki nista registrirani kot občutljivi na onesnaženost in degradacijo vodnega okolja Obe vrsti sta se v večjem številu pojavljali tudi v kanalu Večje in težje ribe so bile na območju kamnite regulacije Bistveno manjšo naseljenost in delež skupne gostote od predhodnih sta imela globoček in pezdirk Prvi se Je pojavljal s starostnimi skupinami do 4 Največja starost globočka je 6 let Navadni ostriž je bil brez najmlajših rib Dobljena nizka starost in predvsem malo spolno zrelih rib je pokazatelj neustreznih pogojev Prav tako je do sprememb v okolju tolerantna rdečeoka ki lahko živi v hitro in v počasi tekočih predelih in je fitofilna drstnica Njena populacija je bila majhna z majhnim starostnim razponom in dolžino brez zaroda Populacija pohre je bila v reki Glinščici prav tako majhna kot rdečeoke Kondicijsko stanje ulovljenih rib je bilo dobro naseljevala pa je izključno lokacijo 3 Blistavec Ujeli smo samo 4 ribe starostne skupine 2 ki so bile v slabšem kondicijskem stanju kot npr globoček ki je po velikosti približno enak blistavcu Je jatna reofilna in litofilna vrsta občutljiva na onesnaženost in degradacijo vodnega okolja Sicer pa Glinščica ni njegov optimalen habitat Poleg do sedaj navedenih smo ujeli še 1 piškurja 1 pisanko pa 2 babici in 2 potočni postrvi. Z izjemo babice so vse omenjene vrste občutljive na degradacijo okolja piškur in potočna postrv sta vrsti ki se selita Vsem omenjenim vrstam je skupno da naseljujejo čiste potoke s prodnatim dnom ličinke piškurjev pa so odvisne od prisotnosti mulja ali drobnega peska Mi Š i Č EV VODARSKI DAN 2004

mag. S ŠUMER dr. M POVŽ. prof. dr M. BRILL Y - 18 1 - AKTUALNI PROJEKTI S PODRO Č JA UREJANJA VODA Literatura. Alabaster J. S 1985 Habitat modification and freshwater fisheries Butterworths. Armin. P 1998 Interruption of the River Continuum by barriers and the Consequences for Migratory Fish (IN Fish Migration and Fish Bypass Ed. by Jungwirthm M Schmutz S Weiss S. ). Fishing New Books Str. 99-112. Balujut E A 1982 Assessment of problems in planning river basin development involving a hydroelectric scheme. FAO Rim. Bernska konvencija (1979) konvencija o ohranjanju evropskih prosto živečih rastlin in živali ter njihovih naravnih habitatov - Dodatek III. Bertok M Budihna N Zabric D.1993 Dinamika ribje populacije v reki Glinščici od Glinc do živalskega vrta in ocena kvalitete vode. V ROJ NIK Franc MUCK Peter KOVAČiČ Igor. Renaturacija in revitalizacija reguliranih vodotokov - urbano področje : Glinščica med Rožno dolino in cesto na Brdo : II faza. Ljubljana Vodnogospodarski inštitut str. 1-10. Hellawell JM 1986. Biological indicators of freshwater pollution and environmental management Elsevier Applied Science Publishers London New York str. 130-131. Karaman S 1952. 12. Prilog poznavanju slatkovodnih riba Jugoslavije Prirodoslovna istraživanja Knjiga 25 JAZU Zagreb. 117-125. McCartney M.P. s sod 2000 Ecosystem Impacts of Large Dams. United Nation Foundation UNEP 78 str. Northcote M. 1998 Migratory behaviour of Fish and its Significance to Movement through Riverine Fish Passage Facilities (IN : Fish Migration and Fish Bypass Ed by Jungwirthm M Schmutz S Weiss S. ). Fishing New Books. Str. 3-18. Odredba o najmanjših dolži na h lovnih rib in o varstve ni dobi lovnih rib. rakov žab in školjk Ur. 1. RS 14/93 s 632-633 Platts W S W F Megahan in G W. Minshall 1983 Methods For Eval uating Stream Riparian and Biotic Conditions US Dept of Agriculture INT-1 38. Ogden 71 s Pravilnik o uvrstitvi og roženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur. 1. RS št 82/ 2002 s. 8925-8926 RandalI R G.. J. R M. Kelso in C K. Minns. 1995 Fish production in freshwaters. Are rivers more productive th an lakes? Can J. Fish. Aq uat Sci. št. 52. s. 631-643 Ribiško gojitveni načrti (RGN) ribiške družine Dolomiti 2001-2005 Ricker E W 1975 Computa tion and Interpretation of Biological Statistics of Flsh populations Bulletm 191 Department of the Environment Fisheries and marine Service Ottawa s. 209-210 Rosenberg D M. in V. H. Resh 1993 Freshwater Biomonitoring and Benthic macroinvertebrates. Chapman &Hall. New York. London 488 s Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih rib Ur. 1. RS št 46/02 s 4582-4584. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Ur. 1. RS št 46/2004. s. 5963-6016 Ward. V James JAStanford 1979 The Ecology of Regulated Streams. New York. Zakon o sladkovodnem ribištvu Ur. L. SRS št 25 /1976 str. 1473-1482. Zauner G. in J. Eberstaller 1999. Klassifizierungsschema der osterreichischen Flussfischfauna in bezug auf deren Lebensraumanspruche. Osterreichs Fischerei 52 str. 198-205 MI S I ČEV VODARSKI DAN 2004