Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede DIPLOMSKO DELO Koridor nenadzorovanega vnosa in iznosa nalezljivih bolezni v RS in iz RS Nina Agnes Hrustek Marec, 2010 Mentor: doc. dr. Teodora Ivanuša
Zahvala doc. dr. Teodori Ivanuša za nasvete, konstruktivno kritiko in vzpodbujanje Staršem za podporo pri študiju Sestri za knjige in zapiske Senji da je»trpela«z mano v pisarni, ko sem čakala rezultate izpitov Vodji sektorja za moralno podporo in pogovore o predelani snovi Sošolcem z nekaterimi smo postali dobri kolegi ali prijatelji Vsem, ki ste mi pri nalogi pomagali, tako ali drugače
KAZALO 1 UVOD... 1 1.1 Metodološki pristop... 2 2 NALEZLJIVE BOLEZNI... 3 2.1 Katere so?... 3 2.2 Svetovna zdravstvena organizacija... 5 2.2.1 Mrzlica Doline Rift... 8 2.2.2 Črne koze... 8 2.2.3 Nipah virus... 8 2.2.4 Kuga... 9 2.3 Pojav pandemije... 9 3 SLOVENIJA OD KJE LEPOTE TVOJE... 10 3.1 Zakaj je Slovenija tranzitna drţava?... 10 3.2 Pregled vstopa in izstopa tujcev v RS in iz RS za leto 2009... 11 4 PRIMERJAVA ZAKONODAJ... 12 4.1 Evropska unija... 12 4.2 Slovenija... 13 4.3 Bosna in Hercegovina... 14 4.4 Zdruţeno kraljestvo... 16 4.5 Nemčija... 18 5 ALI SE TUJCU LAHKO ODREDI ZDRAVNIŠKI PREGLED... 19 5.1 Človekove pravice... 20 6 ZAKLJUČEK... 21 6.1 Verifikacija hipotez... 21 6.2 Predlog sprememb na podlagi naših ugotovitev... 22 7 LITERATURA IN VIRI... 27
KAZALO TABEL Tabela 1: Seznam nalezljivih bolezni (Vir: ZNB-UPB1)... 3 KAZALO GRAFOV Graf 1: Pregled tranzitnega vstopa v Slovenijo... 11
POVZETEK Diplomska naloga govori o nalezljivih boleznih in prepovedi vstopa tujcu v drţavo, če le ta ogroţa javno zdravje. Prosto gibanje oseb znotraj Evropske skupnosti brez notranjih meja je ena izmed zakonsko zagotovljenih svoboščin Evropske unije, ki vključuje pravico do bivanja in dela v drţavi članici. Vendar pa prost pretok oseb, pa naj si bo to drţavljanov tretjih drţav ali drţavljanov članic EU predstavlja neke kriterije zavrnitve vstopa, ki pa poleg posedovanja veljavne potne listine ali listine, ki dovoljujejo prestop meje, naj bi tujec posedoval veljaven vizum, če se to zahteva, njegova namera in bivanje pa upravičujejo pogoje nameravanega bivanja in si s tem tudi zagotavlja zadostna sredstva za ţivljenje. Vstop se omejuje če gre za kršenje javnega reda, nacionalne varnosti ali pa javnega zdravja. Zato komisija v svojem obvestilu 1 poudari, da je potrebno Uredbo oziroma Zakonik o Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja razlagati v smislu temeljnega načela svobode gibanja in da je vsako omejevanje svobode gibanja oseb potrebno presojati v skladu s temeljnimi načeli in pravicami, iz česar pa sledi, da mora vsaka članica Unije pri vsaki odločitvi o zavrnitvi vstopa ali izgona drţavljana tretje drţave ali Skupnosti, spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine. Vendar pa vstop tujca, ki prihaja iz območji izbruhov bolezni v drţavo, lahko privede do ogroţanja javnega zdravja, katerega znaki se pokaţejo šele v nekaj dneh ali tednih, predvsem pa jih je v zgodnjih fazah zelo teţko predvideti in zato neposredno, lahko tudi, tovrsten vnos nalezljive bolezni jemljemo kot biološko oroţje oziroma oroţje za mnoţično uničevanje. Diplomsko nalogo zaključujemo z verifikacijo hipotez in predlogi spremembe zakonodaje. Ključne besede: prehajanje meja/pogoji za vstop in izstop, tujec, ogroţanje javnega zdravja, epidemija, nalezljive bolezni 1 Commision Communication to the Council and the European Parliament of 30 July 1999 on the special measures concering the movement and residence od citizens of the Union wich are justified on grounds of public policy, public security or publix healst (OJ L056, str. 850, 04/041964)
CORRIDOR OF UNCONTROLLED ENTRY AND EXIT OF INFECTIOUS DISEASES SUMMARY Diploma thesis is about communicable diseases and non-entry to aliens in the country, if this present threat to public health. Free movement of persons within the European Community without internal frontiers is one of the legally guaranteed freedoms of the European Union, which includes the right to live and work in a Member State. However, free movement of persons and to make this third-country nationals or nationals of EU Member States constitutes a refusal of entry criteria, but also possession of valid travel documents or documents which allow to cross the border, the foreigner in possession of a valid visa, if required, its intention and residence conditions justify the intended stay, and are thus the means for life. Entry is limited if it is a violation of public policy, national security or public health. Therefore, the Commission in its communication to emphasize the need for Regulation on the Community Code on the rules governing the movement of persons across borders interpreted as a fundamental principle of freedom of movement and that any restriction on freedom of movement of persons required to assess, in accordance with the fundamental principles and rights in which it follows that each member of the Union in any decision to refuse entry or expulsion of a third country or the Community to respect fundamental freedoms and human rights. However, the entry of an alien who comes from the areas of disease outbreaks in the country, may lead to public health threats, which only show signs within a few days or weeks, especially in the early stages very difficult to predict and therefore directly, may also be such a introduction of infectious diseases taken as biological weapons or weapons of mass destruction. Diploma thesis concludes with the verification of hypotheses and proposals for amendments to legislation. Key words: crossing borders/conditions for enter and exit, an alien threat to public health, epidemic, infectious diseases
1 UVOD Vsi ljudje sanjajo, vendar ne enako. Tisti, ki sanjajo ponoči in njihove sanje ostajajo v zaprašenih kotičkih njihovih misli, se zjutraj zbudijo in ugotovijo, da je šlo le za prazen ništrc. Tisti, ki sanjajo podnevi, pa so nevarni možje, ki bodo morda hoteli svoje sanjarije z odprtimi očmi uresničiti. T.S. Lawrence (Thomas, 2009: 62) Slovenija je kot tranzitna drţava med slabo razvitim jugom in EU na severu v zadnjem obdobju zanimiva za povečan vstop tujcev, predvsem iz tretjih po našem mnenju slabše razvitih drţav. Tujec je po definiciji Slovarja slovenskega knjiţnega jezika (SSKJ, 1994: 1523) kdor je iz tuje deţele, tuje jezikovne skupnosti, pripadnik tuje drţave. Slovenska zakonodaja za tuje drţavljane, ki vstopajo na območje Slovenije uporablja Zakon o tujcih (ZTuj -1, Uradni list RS, št. 64/2009-UPB6), v katerem je navedeno, da se lahko tujcu zavrne vstop v RS, če gre med drugim za nevarnost javnega zdravja, o zavrnitvi vstopa pa odloča organ mejne kontrole v postopku. Na problematiko zavrnitve tujca na drţavni meji nas opozarja ţe določilo v zakonu, kjer lahko policist odredi prepoved vstopa, kljub temu, da sam ni dovolj usposobljen za zaznavanje nalezljivih boleznih, marsikatera nalezljiva bolezen in njeni znaki pa sploh niso vidni. V diplomski nalogi s pregledom literature povzamemo ugotovitve, statistične podatke in stanje, s katerimi bomo lahko ovrgli ali potrdili hipoteze, ki smo jih predvideli. Uporabljena literatura nam daje pregled zakonodaje tako Evropske unije, kot posameznih drţav, najprej Slovenije, Bosne in Hercegovine, Zdruţenega kraljestva in Nemčije. Za primerjavo teh drţav smo se odločili, saj so tri drţave članice Unije, ki v točki ogroţanja javnega zdravja vsaka po svoje zakonsko ureja zavrnitev vstopa tujcu. Medtem ko imamo Bosno in Hercegovino za balkansko drţavo, včasih za manj razvito, vendar je dokaz, da je njena zakonodaja prilagojena in se drţava kot taka zaveda, kaj prinese ogroţanje javnega zdravja. 1
1.1 Metodološki pristop Z diplomsko nalogo ţelimo izpostaviti probleme in dileme, ki jih imajo organi pregona pri izvrševanju določbe o zavrnitvi tujca zaradi nevarnosti za javno zdravje, hkrati pa ţelimo opozoriti na zakonske luknje in na neizvajanje zakonskih določil in opozoriti na resen problem moţnega pojava različnih epidemij in s tem neposrednega ogroţanja prebivalcev Republike Slovenije. Za pisanje diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo (Ivanko, 2007), metodo analize vsebine pisnih virov (strokovne literature, zakonodaje itd.) in metodo analize internetnih virov, s pomočjo katerih izhajamo iz naslednjih hipotez: Kljub pojavom različnih epidemij do danes nismo zavrnili vstopa tujcu, zakaj tako? in Ali lahko s spremembo zakonodaje omejimo vnos in iznos nalezljivih bolezni? 2
2 NALEZLJIVE BOLEZNI 2.1 Katere so? Zakon o nalezljivih boleznih v Republiki Sloveniji (ZNB-UPB1, Uradni list RS 33/2006) opredeljuje v 7. členu, da je epidemija nalezljive bolezni pojav nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje in je zato potrebno takojšnje ukrepanje. Za okuženo območje se šteje območje, na katerem je ugotovljen eden ali več virov okuţbe in na katerem so moţnosti za širjenje okuţbe, hkrati pa se za ogroţeno območje šteje območje, na katero se lahko prenese nalezljiva bolezen z okuţenega območja in na katerem so moţnosti za širjenje okuţbe. Zakon tako določa, katere so nalezljive bolezni zaradi katerih se izvajajo splošni in posebni ukrepi 2. Tabela 1: Seznam nalezljivih bolezni (Vir: ZNB-UPB1) Slovensko ime Latinsko ime Povzročitelj Prenašanje Zdravljenje AIDS (sindrom pridobljene AIDS/HIV Virus HIV Spolni odnosi, / imunske pomanjkljivosti) okuţena kri Aktivna tuberkuloza Tuberculosis activa Amebioza Amoebiasis Ameba Hrana, voda Zdravila Akutna infekcija dihal po lokaciji Infectio respiratoria in po povzročiteljih acuta Borelioza lyme Lyme disease Botulizem Botulismus Bakterija Hrana Serum Brill-Zinserjeva bolezen Morbus Brill-Zinsser Bruceloza Brucellosis Bakterija Mleko (koze, Antibiotiki govedina) Davica Diphtheria Bakterija Dotik, izločki, Antitoksin slina Ehinokokoza Echinococcosis Enterobioza Enterobiasis 2 Splošne ukrepe izvajajo fizične in pravne osebe ter nosilci druţbene skrbi za zdravje. Posebne ukrepe izvajajo fizične in pravne osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, pri nalezljivih boleznih, ki se prenašajo med ţivalmi (vretenčarji) in človekom zoonozah, pa tudi fizične in pravne osebe, ki opravljajo veterinarsko dejavnost. 3
Garje Scabies Enterokolitis po povzročiteljih Enterocolitis Gobavost Lepra Bakterija Daljši dotik Zdravila Gonoreja in gonokokne okuţbe Gonorrhoea Bakterija Dotik, izločki Zdravila Gripa Influenza Virus A, B, C Kapljice v zraku, Cepljenje stik Griţa po povzročiteljih Dysenteria Hemoragična mrzlica po Febris haemorrhagica povzročiteljih virosa Infekcijska mononukleoza Mononucleosis Virus Dotik / infectiosa Klamidijska okuţba po lokalizaciji Chlamydiasis in po povzročiteljih Kolera Cholera Bakterija Hrana, voda Infuzija solne raztopine Kongenitalne rdečke Congentialis rubella syndrom Kuga Pestis Bakterija Ugriz bolhe Antibiotiki Lamblioza Lambliasis-giardiasis Legioneloza Legionellosis Leptospiroza Leptospirosis Listerioza Listeriosis Lišmenioza Leishmaniasis Malarija Malaria Praţival Pik komarja Zdravila Meningitis po povzročiteljih Meningitis Bakterija, virus Dotik, kapljice iz dihal Antibiotiki Meningoencefalitis po Meningoencephalitis povzročiteljih Mikrosporija po lokalizaciji Microsoiriasis Mrtvični krč Tetanus Bakterija Dotik Antitoksin Mumps Parotitis epidemica Virus Ustni izločki / Norice Varicella Virus Dotik / Okuţba s hrano po povzročiteljih Toxicoinfectio alimentaris Oslovski kašelj Pertussis Bakterija Dotik, kapljice Antibiotik Ošpice Morbilli Virus Dotik, kapljice / Otroška paraliza Poliomyelitis Paratifus A, B, C Paratyphus A, B, C Pasavec Zoster Virus Dotik / Psitakoza Psitacosis ornitosis Pegavica Typhus exanthematicus Rikecija Ugriz uši ali pik Antibiotiki bolhe Rdečke Rubella Virus Dotik, kapljice / 4
Rumena mrzlica Febris flava Virus Pik komarja / Sepsa po povzročiteljih Sepsis Sifilis Syphilis Bakterija Dotik, kri, spolni Antibiotiki odnos Smrkavost Malleus Spolno prenesene bolezni (druge) Sexually transmitted po sindromih in/ali po diseases povzročiteljih Steklina Rabies Virus Ugriz ţivali / Streptokokna angina Angina streptoccocia Šen Erysipelas Bakterija Dotik Antibiotiki Škrlatinka Scarlatina Bakterija Dotik, kapljice Antibiotiki Trakuljavost Taeniasis Toksokarioza Toxocariasis Toksoplazmoza Toxoplasmosis Trahom Trachoma Trebušni tifus Typhus abdominalis Bakterija Antibiotik Antibiotik Trihinoza Trichinosis Trihofitija Trichophytia Glivica Dotik Antibiotiki Tularemija Tularemia Virusni hepatitis po povzročiteljih Hepatitis virosa Vranični prisad Antrax Bakterija Dotik Antibiotiki Vročica Q Febris Q 2.2 Svetovna zdravstvena organizacija Svetovna zdravstvena organizacija (v nadaljevanju WHO 3 ) je usmerjevalni in usklajevalni organ za mednarodno zdravje v okviru Zdruţenih narodov. WHO posreduje zdravstvene smernice in standarde in nudi pomoč drţavam pri obravnavi vprašanj javnega zdravja. WHO podpira in spodbuja zdravstvene raziskave. S pomočjo WHO, lahko vlade skupno rešujejo svetovne zdravstvene probleme in tako izboljšajo dobro počutje ljudi. WHO sestavlja 193 drţav in dve pridruţeni članici, ki se sestanejo vsako leto na Svetovni zdravstveni skupščini v Ţenevi, kjer določajo o politiki organizacije, odobrijo proračun in vsakih pet let imenujejo Generalnega direktorja. Njihovo delo je podprto s 34-člani Izvršilnega odbora, ki so izvoljeni iz predstavnikov zdravstvene skupščine. Šest regionalnih odborov se osredotoča na zdravje regionalnega nivoja. Partnerji WHO in 3 World Health Organisation 5
njene drţave članice sodelujejo s številnimi partnerji, vključno z agencijami ZN, donatorji, nevladnimi organizacijami, WHO centri in zasebnim sektorjem (WHO, 2010). INTERNATIONAL HEALTH REGULATIONS second edition 2005 4 oziroma MEDNARODNI ZDRAVSTVENI PRAVILNIK izdan s strani WHO pravi, da je zgodovinska in osrednja odgovornost Svetovne zdravstvene organizacije upravljanje globalnega reţima in mednarodni nadzor nad širjenjem nalezljivih bolezni. Zaradi vse večjega porasta tako svetovne trgovine kot potovanj, je privedlo do pojava mednarodne nevarnosti ogroţanja javnega zdravja, se je WHO odločila da sprejme nov obseţnejši pravilnik, ki bo vseboval»preprečevanje, varovanje, nadzor in zagotavljanje javnega zdravja glede na odziv širjenja bolezni, ki predstavljajo tveganje za javno zdravje«(who, 2005). Hkrati pa v pravilniku opredeljujejo sledeče pojme (WHO, 2005): Okuţen/prizadet (ang. affected): pomeni osebo, prtljago, tovor, kontejnerje, blago, poštne pošiljke, ki so okuţeni ali kontaminirani ali pa nosijo vire okuţbe oziroma kontaminacije, tako da predstavljajo tveganje za javno zdravje. Okuţeno/prizadeto območje (ang. affected area): pomeni geografsko lokacijo, na katerem WHO priporoča naslednje ukrepe: zrakoplov letalo na mednarodnih letih, letališče območje kjer pristajajo in vzletajo letala v mednarodnem prometu, prihod oz pristanek: v primeru morskega plovila gre za sidrišče oziroma določeno področje pristanišča, zrakoplov pristanek na letališču, plovila celinske plovbe prihod na točko vstopa, vlak ali cestno vozilo prihod na točko vstopa. Kontaminacija (ang. contamination): pomeni prisotnost infekcijskih ali strupenih snovi na človeških ali ţivalskih telesnih površinah, proizvodih, pripravljenih za uţivanje, ki bi lahko predstavljale tveganje za javno zdravje. 4 http://whqlibdoc.who.int/publications/2008/9789241580410_eng.pdf 6
Dekontaminacija (ang. Decontamination): pomeni postopek odstranjevanja prisotnosti infekcijskih ali strupenih snovi, ki bi lahko predstavljale tveganje za javno zdravje. Bolezen (ang. Disease): pomeni bolezen oziroma zdravstveno stanje, ne glede na vir, vendar pa predstavlja nevarnost za ljudi. Dezinfekcija (ang. Disinfection): pomeni postopek izvajanja zdravstvenih ukrepov na stvareh/predmetih/osebah, ki so bili izpostavljeni kemičnim in fizikalnim dejavnikom. Zdravstven ukrep (ang. Health measure): pomeni postopek preprečevanja širjenja bolezni ali kontaminacije, vendar ta zdravstveni ukrep ne vsebuje kazenskega pregona ali varnostnih ukrepov. Bolnik (ang. Ill person): pomeni posameznika, ki ga je prizadela bolezen, ki lahko predstavlja nevarnost za javno zdravje. Okuţba (ang. Infection): pomeni vstop in razvoj oziroma razmnoţevanje nalezljive bolezni, ki bi predstavljala nevarnost ogroţanja javnega zdravja. Izredno stanje (ang. Public health emergency of international concern): pomeni izredni dogodek, ki predstavlja tveganje za javno zdravje (mednarodno širjenje bolezni) in usklajen mednarodni odziv članic. Začasno priporočilo (ang. Temporary recomendation): pomeni nezavezujoče mnenje, ki ga izda WHO na podlagi 15. člena, ki pa je časovno omejeno v primerih posebnega tveganja, ki predstavlja odziv na izredne javnozdravstvene razmere mednarodnih razseţnosti v primerih, ko je potrebno preprečiti ali zmanjšati širjenje bolezni. Seznam nalezljivih boleznih, ki jih WHO redno objavlja na svoji spletni strani (http://www.who.int/topics/disease_outbreaks/en/), v mesecu marcu 2010 predstavi naslednje izbruhe bolezni in njihova območja, katere bomo predstavili v nadaljevanju. 7
2.2.1 Mrzlica Doline Rift Rift Valley Fever (RVF) je virusna zoonoza 5, ki primarno prizadene ţivali, vendar pa lahko ţivali okuţijo ljudi. Okuţba lahko povzroči hudo bolezen tako pri ţivalih kot ljudeh, ki vodi lahko tudi do smrti. RVF virus je član rodu Phlebovirus, eden od petih rodov v druţini Bunyaviridae. Virus je bila prvič opredeljen leta 1931 med preiskavo epidemije med ovcami na kmetiji v dolini Rift v Keniji. Od takrat so o izbruhih poročali v podsaharski in severni Afriki. V letih 1997-98, je do velikega izbruha prišlo v Keniji, Somaliji in Tanzaniji, septembra 2000 je bilo potrjenih več RVF primerov v Savdski Arabiji in Jemnu, prihaja pa do pojava bolezni zunaj afriške celine in zbuja skrb, da se lahko razširi na druge dele Azije in Evrope (WHO, 2010). 2.2.2 Črne koze Virus Smallpox oziroma specifičen za človeka Orthopox virus je do nedavnega predstavljal značilen vzrok obolevnosti in smrtnosti v drţavah tretjega sveta. Izkoreninjenje naravnih izbruhov bolezni se je končalo leta 1977, zadnji človeški primer laboratorijske infekcije pa je bil registriran leta 1983. Uradni virus danes obstaja le v dveh laboratorijih, v Rusiji in Združenih državah Amerike (Ivanuša in Podbregar, 2008). 2.2.3 Nipah virus Nipah virus povzroča hude bolezni, zanj je značilno vnetje moţganov (encefalitis) in bolezni dihal. Nipah virus se lahko prenaša z ţivali na ljudi, ta pa se lahko neposredno prenaša iz človeka na človeka. V Bangladešu je pri polovici zaznanih primerov med leti 2001 in 2008 posledica prenosa iz človeka na človeka. Na voljo ni zdravljenja ali cepiva za ljudi ali ţivali. Gostitelji virusa Nipah so netopirji druţine Pteropodidae. Nipah virus je bil prvič zaznan v letu 1999 v času izbruha prašičje gripe med kmeti v Maleziji. Od takrat je bilo še 12 izbruhov, vsi so bili v Južni Aziji (WHO, 2010). 5 Zoonoze: so nalezljive bolezni, ki se z ţivali prenašajo na človeka, ţivali predstavljajo rezervoar okuţbe in človek je navadno le naključni gostitelj. Povzročitelji zoonoz so bakterije, virusi, glive in zajedavci. V človeško telo pridejo na različne načine: z vdihovanjem, z zauţitjem preko ust, s pikom okuţene ţuţelke ali preko koţe. 8
2.2.4 Kuga Kuga je zoonoza, ki okuţi predvsem med male ţivali. Bakterije Yersinia pestis lahko okuţijo tudi ljudi, kar se prenaša med ţivalmi in ljudmi z ugrizom okuţenih bolh, neposreden stik pri vdihavanju in redko, zauţitje infektivnih snovi. Kuga je lahko zelo huda bolezen pri ljudeh, smrtno razmerje 30% -60%, če se je ne zdravi. Okuţene osebe imajo na začetku podobne znake kot so pri gripi, inkubacijska doba je 3-7 dni. Bolniki običajno dobijo nenaden pojav povišane telesne temperature, mrazenje, bolečine in slabost, bruhanje in slabost. Kuga je endemična v številnih drţavah v Afriki, v nekdanji Sovjetski zvezi, Ameriki in Aziji. Leta 2003 so v 9 drţavah poročali o 2118 primerih in 182 smrtnih ţrtvah (WHO, 2010). 2.3 Pojav pandemije Pojav pandemije A(H1N1) oziroma prvih okuţenih je bil aprila 2009 najprej v Zdruţenih drţavah Amerike, nato v Mehiki in je dokaz, kako se lahko nalezljiva bolezen širi, saj je po zadnjih podatkih WHO do 28. februarja 2010 pandemija razširjena v 213 drţavah oziroma so zaznali okuţbe, vključno s 16.455 smrtnimi primeri. Pandemija se danes še zmeraj širi v predelih jugovzhodne Azije in jugovzhodne Evrope (WHO, 2010). Najbolj zanimivo dejstvo je, da pojav pandemije, kljub toliko smrtnim ţrtvam in razširjenosti ni na seznamu Mednarodnih zdravstvenih pravil WHO, kot nalezljiva bolezen oziroma epidemija. 9
3 SLOVENIJA OD KJE LEPOTE TVOJE 3.1 Zakaj je Slovenija tranzitna država? Republika Slovenija glede na geografsko lego meji z Avstrijo 318 km, Italijo 280 km, Madţarsko 102 km in Hrvaško 670 km in je 01.05.2004 postala polnopravna članica Evropske unije. Tako je Slovenija mejnik med slabo razvitim jugom in Evropsko unijo na severu (Atlas Slovenije, 2005). Slovenija je leta 2007 vstopila v Schengensko območje, katerega osnovna ideja je zagotavljanje pravice do prostega prehajanja notranjih meja. Protiuteţ ukinitvi kontrole na notranjih mejah je temeljitejši mejni nadzor na zunanjih schengenskih mejah, predvsem zato, da se ustavi nezakonito priseljevanje, tihotapljenje drog, trgovino z ljudmi in druge nezakonite dejavnosti. Le v izjemnih primerih, zaradi interesa nacionalne varnosti, ko gre za resne groţnje javnemu redu ali notranji varnosti, lahko drţava članica na notranjih mejah ponovno uvede mejno kontrolo, vendar le za nujno potreben čas. Na obisku v Beogradu, glavnem mestu Republike Srbije v pogovoru o ţivljenju v Sloveniji in Srbiji s starejšo gospo, je ta dejala:»d li još lipe cvatu u Sloveniji?«( N.A. Hrustek, osebna komunikacija, december 2008) Za to gospo in verjetno za marsikoga drugega so cvetoče lipe simbol boljšega ţivljenja, boljšega ekonomskega standarda, boljših bivalnih pogojev. V pogovoru je bilo omenjeno, da je za takratno SFRJ 6 Slovenija predstavljala to, kar je mogoče za nas Slovence predstavljala Švica ali Nemčija. Zato je tudi število vstopa tujcev iz leta v leto večje, tako legalnega kot ilegalnega, saj si vsi ţelimo boljšega ţivljenja in normalne pogoje bivanja. 6 Socialistična federativna republika Jugoslavija, katero je sestavljalo 6 republik: Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Makedonija, ki je leta 1991 razpadla, najprej se je 25.06.1991 odcepila Republika Slovenija. 10
3.2 Pregled vstopa in izstopa tujcev v RS in iz RS za leto 2009 Statistični podatki delovnega področja mejne zadeve in tujci pri Policiji za leto 2009 kaţejo, da je v Republiko Slovenijo v letu 2009 vstopilo 18.522.990 tujcev in izstopilo 17.722.180 tujcev, ki prihajajo iz EU ali tretjih drţav. Ţal pa primerjava statističnih podatkov za ostala obdobja ni moţna, saj je metodologija zbiranja podatkov letnih poročil o delu Policije iz leta v leto drugačna. Graf 1: Pregled tranzitnega vstopa v Slovenijo (vir: http://www.policija.si/index.php/delovna podroja/mejne-zadeve-in-tujci/139) 11
4 PRIMERJAVA ZAKONODAJ 4.1 Evropska unija Vstop/zapustitev drţave je mogoče le na zakonsko določenih mejnih prehodih, za kar pa mora imeti tujec veljavno potno listino, razen če z zakonom ali mednarodnim sporazumom ni drugače določeno. Zakonik Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (v nadaljevanju Zakonik o schengenskih mejah, Uradni list EU, št. L105/1, z dne 13. 4. 2006) je bil sprejet v evropskem parlamentu 15.03.2006, vendar ga je v svojo zakonodajo dolţna implementirati članica skupnosti EU, razen izjem kot so Francija in Nizozemska (velja le za ozemlja, ki so v Evropi), Danska (ne sodeluje pri sprejemanju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja), Islandija in Norveška (nekateri izvedbeni predpisi za uporabo sporazuma), podpisan sporazum o uporabi med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo, Zdruţeno kraljestvo (ZK Velike Britanije in Severne Irske pri izvajanju nekaterih določb schenegenskega pravnega reda ne sodeluje v skladu s sklepom Sveta 2000/365/ES uredba zanjo ni zavezujoča in se ne uporablja), Irska (uredba zanjo ni zavezujoča in se ne uporablja). Tako Zakonik o schengenskih mejah v svojem 2. členu v opredelitvi pojmov za namene uredbe uporablja (Zakonik o schengenskih mejah, 2006): osebe, ki uživajo pravico Skupnosti do prostega gibanja: drţavljani Unije in druţinski člani (ki prihajajo iz tretjih drţav), vendar uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja in drţavljani tretjih drţav in njihovi druţinski člani ne glede na drţavljanstvo, ki imajo v skladu s Skupnostjo s pogodbami pravico do prostega gibanja; državljan tretje države: pomeni katero koli osebo, ki ni drţavljan Unije; grožnja javnemu zdravju: pomeni katero koli bolezen, ki lahko preraste v epidemijo, kakor je opredeljena v Mednarodnih zdravstvenih pravilih WHO (glej prejšnje poglavje) in druge nalezljive bolezni ali nalezljive 12
parazitske bolezni, če so te predmet zaščitnih predpisov, ki se uporabljajo za drţavljane drţav članic. Zakonik torej ureja prehajanje zunanjih meja in pogojev za vstop drţavljanom tretjih drţav. V 5. členu prvi e odstavek veljajo poleg ostalih pogojev za vstop za bivanje, ki ni daljše od treh mesecev v obdobju šestih mesecev tudi, da te osebe ne predstavljajo groţnje javnemu redu, notranji varnosti, javnemu zdravju ali mednarodnim odnosom katerekoli drţave članice, zlasti če ni bil razpisan noben ukrep v nacionalni zbirki podatkov drţav članic za zavrnitev vstopa na isti podlagi. 13. člen govori o zavrnitvi vstopa, kjer določa, da drţavljanu tretje drţave, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za vstop, določenih v 5. členu in ne spada v kategorije oseb iz člena 5 (4), se zavrne vstop na ozemlje drţave članice. Vendar pa se vstop lahko zavrne le z utemeljeno odločitvijo, ki določa natančne razloge za zavrnitev, to odločitev pa sprejme organ (v RS je to organ mejne policije), ki je za to pooblaščen v skladu z nacionalno zakonodajo. 4.2 Slovenija Zakon o tujcih (ZTuj -1, 64/2009-UPB6) v svojih določbah 9. člena govori o zavrnitvi vstopa tujca na območje Republike Slovenije iz naslednjih razlogov, in sicer se tujcu zavrne vstop iz razlogov, ki so navedeni v Zakoniku o schengenskih mejah, Ministrstvo za notranje zadeve pa predpiše podrobnejše razloge za zavrnitev v primeru nevarnosti za javni red, notranje varnosti ali javnega zdravja. O zavrnitvi vstopa odloča organ mejne kontrole, ki v Zakonu o nadzoru drţavne meje (ZNDM-2, Uradni list RS, št. 60/2007) opredeljuje kot enega izmed namenov nadzora drţavne meje tudi zagotavljanje varnosti ljudi, premoţenja in okolja in preprečevanje in odkrivanje drugih nevarnosti za javno varnost in red. Policija lahko na podlagi zakonskih določb tega Zakona izvaja tudi druge nujne ukrepe za preprečevanje nevarnosti, ki v konkretnem primeru pomenijo neposredno ogroţanje javne varnosti in reda, še zlasti ţivljenja in zdravja ljudi ter premoţenja, hkrati pa izvaja ukrepe v skladu s Pravilnikom o policijskih pooblastilih (Uradni list RS, št. 51/2000). 13
Pravilnik o zavrnitvi vstopa v Republiko Slovenijo drţavljanu tretje drţave, izdaji vizuma na mejnem prehodu in načinu označitve razveljavitve vizuma (007-278/2006) z dne 27.02.2007, v katerem se podrobneje predpisujejo razlogi za zavrnitev vstopa v Republiko Slovenijo, zaradi nevarnosti za javni red, notranjo varnost in javno zdravje Republike Slovenije. 7. člen pravilnika govori, da iz razloga nevarnosti za javno zdravje se lahko zavrne vstop drţavljanu tretje drţave, če prihaja iz območij, kjer razsajajo nalezljive bolezni z moţnostjo epidemije, navedene v mednarodnih zdravstvenih pravilih WHO oziroma iz območij, kjer razsajajo nalezljive bolezni, ki bi lahko ogrozile zdravje ljudi za katere je v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih, treba sprejeti predpisane ukrepe. Od leta 1999 do leta 2006 Zakon o tujcih ni vseboval določbe o zavrnitvi tujca zaradi nevarnosti za javno zdravje. Po sprejetju sprememb in dopolnitev zakona leta 2006 pa sta v 93.b (vstop drţavljanov EU v Republiko Slovenijo) in 93.k členu (druţinski člani drţavljana EU in druţinski člani slovenskega drţavljana) vsebovani določbi, da se drţavljanu EU in njihovemu druţinskemu članu vstop zavrne, če prihaja z območij, kjer razsajajo nalezljive oziroma kuţne bolezni, in nima dokazila o vakcinaciji. Od leta 2007 naprej se za drţavljane tretjih drţav za zavrnitev vstopa kot pravna podlaga uporablja Zakonik o schengenskih mejah. Na obrazcu o zavrnitvi vstopa na meji (priloga V) je v točki I med razlogi za zavrnitev, kot so javni red, notranja varnost in mednarodni odnosi, navedeno tudi javno zdravje. Na podlagi pridobljenih informacij javnega značaja na Ministrstvu za notranje zadeve do sedaj zaradi tega nobenemu drţavljanu EU ali njihovemu druţinskemu članu, prav tako pa drţavljanu tretje drţave ni bil zavrnjen vstop. 4.3 Bosna in Hercegovina Zakon o kretanju i boravku stranaca i azilu (Sg BIH, št. 29/2003) v 11. členu Opšti uslovi za ulazak, govori o vstopu tujca v Bosno in Hercegovino pod naslednjimi pogoji, če tujec poseduje veljavno potno listino ali drugi dokument, če poseduje veljavno vstopno vizo oziroma dovoljenje za bivanje ali prehod čez teritorij BiH, da ima zagotovljena finančna sredstva, ki vključujejo tudi zdravstveno zaščito, da mu ni izrečena sankcija prepovedi vstopa v BiH in da ne predstavlja groţnjo nacionalni varnosti, pravnemu redu in javnem 14
redu BiH. Vendar pa drugi odstavek pravi, da lahko Vlada BiH predpiše posebne pogoje za vstop tujca, če gre za zaščito nacionalne varnosti in pravnega reda ali zaradi kakšnih drugih razlogov, ki jim jih narekujejo mednarodne pogodbe. Omenjeni zakon v IV poglavju, kjer govori o bivanju tujca - splošni pogoji v 34. členu c odstavku določa:»posjeduje ljekarsko uvjerenje izdato najviše tri mjeseca od dana podnošenja zahtjeva, iz kojeg je vidljivo da ne boluje od oboljenja visokog rizika po okolinu «Zdravniške preglede opravljajo zdravstvene ustanove katere so pristojne za opravljanje takšnih pregledov (oprema, osebje). Ko ustanova opravi pregled se pošlje kri na infekcijsko kliniko, kjer se opravi detajlni pregled. Če je test pozitiven, rezultate v zapečateni kuverti pošljejo Sluţbi za tujce kateri ukrepajo naprej (odstranitev tujca iz drţave v karanteni, itd...). Podatki so anonimni. V primeru da bi nekdo skušal to prikriti, pa sami preverjajo (Sluţba za tujce), zakaj niso prejeli potrdila. Tisti zdravnik, ki podpiše zdravniško potrdilo za njega tudi odgovarja. Takšen zdravniški pregled pa vsebuje: rentgen pljuč, laboratorijske preiskave (kri, urin), po potrebi pa tudi splošni pregled (zajema vse tisto, kar lahko potrdi nalezljivo bolezen). V primeru suma nalezljive bolezni se opravi podrobni pregled na infekcijski kliniki. V zadnjih letih takšnega primera niso imeli. Pri takšnih pregledih so osebe prioriteta, ni čakalne dobe. Tudi otroci so zajeti v tej skupini in morajo prav tako opraviti test. Zakon ne navaja razlike med starejšimi in otroci. Na primer če bi bilo ugotovljeno, da ima otrok ošpice in bi bila lahko neka oseba, ki bi bila v stiku z njim ţivljenjsko ogroţena, se celotno druţino zavrne ali da v karanteno, ko mine nevarnost lahko vstopijo v drţavo. V zadnjih letih takšnega primera niso imeli. Kljub temu da Bosna in Hercegovina ni članica Evropske unije ima v svojih zakonskih določilih napisano, da izdaja dovoljenja za bivanje na območju BiH ni moţna, v primeru, da vlagatelj ne predloţi zdravniškega potrdila, da ne ogroţa javnega zdravja. 15
4.4 Združeno kraljestvo Immigration Rules (HC 395) v 1. delu General provisions regarding leave to enter or remain in the United Kingdom govorijo o vstopu v Zdruţeno kraljestvo, v 8. členu določajo pogoje o vstopu, ki so naslednji: zaposlitev v ZK, zadostna sredstva za vzdrţevanje sebe in vzdrţevanih članov, prijava na policijski postaji. Hkrati pa se lahko zahteva tudi, da tujec predloţi oziroma se javi pri Medical Officer of Environmental Health, vendar pa nikjer niso podrobneje opisani pogoji za vstop oziroma za zavrnitev vstopa tujcu. Na spletni strani podjetja WorldBridge (www.visainfoservices.com), kateremu je Britanska policija podelila koncesijo za opravljanje viznih storitev, je razvidno, da imajo Britanci za dovoljenja za bivanje (ki niso visitors visas) precej zakompliciran sistem točkovanj, kjer lahko pridobite različne točke glede na izobrazbo, delovne izkušnje, poklic, ki ga opravljate, druţinsko ţivljenje, etc. Vlogo za oddajo vize (VAF1A general visitor) pristojni agenciji (UK border Agency) je potrebno dopolniti s svojimi osebnimi podatki (ime, priimek, datum in kraj rojstva, drţavljanstvo), podatki o starših (ime, priimek, datum in kraj rojstva, drţavljanstvo), podatki o zakoncu oziroma izvenzakonskemu partnerju, tudi istospolnemu in otrocih (ime, priimek, datum in kraj rojstva, drţavljanstvo), sledijo pa sledeča vprašanja: trenutno finančno stanje, poklic in zaposlitev, koliko časa ste ţe zaposleni, podrobni podatki o delodajalcu, ali ste kdaj delali za kakšno od javnih organizacij (drţavna uprava, sodstvo, vojska), višina mesečnega dohodka, višina dosedanjih prihrankov, kdo in kako bo plačal potovanje v ZK, kakšen strošek bo predstavljal za vas osebno obisk v ZK, ali ste ţe potovali v druge drţave, ali vam je bil kdaj zavrnjen vizum, ali imate nacionalno zavarovanje ZK, imate kakršnekoli kazenske obsodbe v katerikoli drţavi, ali ste kdaj sodelovali v vojaških akcijah ali pri genocidu, ali ste kdaj sodelovali ali bili vključeni v organizacijo, ki spodbuja ali je sodelovala v terorizmu. Iz vprašanj je razvidno, da ima tudi Zdruţeno kraljestvo, ne glede na to, da niso podpisali Zakonika o schengenskih mejah, opredeljene razloge za zavrnitev vstopa tujcu, če tujec 16
predstavlja nevarnost za javni red ali notranjo varnost, nikjer pa ne govori o ogroţanju javnega zdravja. Preseneča me dejstvo, da se je od londonskih bombnih napadov leta 2005 povečala stopnja varovanja tako letališč, pristanišč kot jedrskih elektrarn, ţelezniških postaj, povečalo pa se je tudi število policistov, agentov MI5 7 in MI6 8, ki sodelujejo z uradniki za priseljevanje. Bojijo se novega, hujšega terorističnega napada. Vendar pa do danes po vsej verjetnosti še ne razmišljajo o moţnosti tako imenovanega biološkega terorizma, katerega namen je s pomočjo nalezljivih bolezni izvesti mnoţičen napad, ampak so predvsem osredotočeni na klasični terorizem (bombni napadi, ). Zanimivo je dejstvo, da so od leta 2007 pa do danes namestili kar 4,2 milijona kamer, kar predstavlja petino vseh nadzornih kamer po svetu. Vsako vladno poslopje ima svoj deleţ pozornih objektivov, ki so povezani z nadzorno postajo. Kamere so nameščene v trgovskih centrih, da bi preprečile terorističen napad, na ulicah Londona in drugih angleških mestih vsakega človeka posnamejo povprečno 300-krat na dan. Več kot tri milijonom drţavljanom so odvzeli DNK 9 vzorce in jih shranili v policijski računalnik. Vzpostavili so posebno nadzorno mreţo za samodejno prepoznavanje avtomobilskih tablic kamere sledijo vozilom, ki bi jih lahko uporabljali domnevni teroristi ali kriminalci, pa je to dovolj za varnost vseh nas? Menimo, da se ne zavedajo moţnosti terorističnih organizacij o uporabi bioloških sredstev pri terorističnem napadu. Meir Dagan, glavni direktor Mosada, je sir Johnu McLeod Scarlettu, sedanjemu direktorju MI6 poslal dokument z naslednjim sklepom:»al Kajda bo kmalu zmogla ustvarjati umetno tvorjena biološka sredstva, ki bodo lahko širila bolezni s hitrostjo brez primere. Nujno je treba preveriti vse tuje študente, ki na vaših univerzah študirajo kemijo in biologijo. Znanost, ki se jo učijo na univerzi, je mogoče prilagoditi za stvarjenje najstrašljivejšega oroţja na svetu«(thomas, 2009: 40). 7 MI5: odgovorna za notranjo varnost Zdruţenega kraljestva (Thomas, 2009:22) 8 MI6: britanska zunanja obveščevalna sluţba (Thomas, 2009:22) 9 DNK: deoksiribonukleinska kislina 17
4.5 Nemčija Ausgelendergesetz (AuslG - Fundstelle: BGBl I 1990, 1354, 1356) v 7. členu govori o izdaji dovoljenja za bivanje, za katerega mora tujec izpolnjevati sledeče pogoje: dokazilo o zdravstvenem zavarovanju (vendar le v primeru pospešene obravnave), da ni izrečen izgon, bivanje tujca iz kateregakoli drugega razloga, ki predstavljajo interes Nemčije, veljavno zdravstveno zavarovanje matične drţave in komercialno zdravstveno zavarovanje, vendar pa se lahko omeji izdajanje vizumov za določene poklice iz razloga varovanja interesov Nemčije. Posebni razlogi za zavrnitev vstopa tujca v 8. členu pa predstavljajo vstop tujca brez potrebnega vizuma, vstopni vizum je bil zavrnjen s strani urada za priseljence, prava identiteta tujca ni znana (ponarejeni osebni dokumenti), tujec ogroţa demokratičen red ali varnost Nemčije, ali pa tujec sodeluje pri uresničevanju tujih političnih ciljev z elementi nasilja, ali pa dejstva kaţejo, da pripada organizaciji, ki podpira mednarodni terorizem. Predvidevamo, da je bila implementacija Zakonika o schengenskih mejah izvedena v notranjo zakonodajo Nemčije, vendar pa je zadnja posodobitev zakona bila narejena leta 2004, pa še to zgolj govori o delu na črno. Nemčija po našem mnenju ne čuti prevelike ogroţenosti, kljub tako velikemu številu tujcev, ki bivajo na njenem območju, hkrati pa goji neko mero zaupanja v drţave, ki so prepustne drţave oziroma tiste, ki mejijo kot prve na schengensko območje. Ostali podatki, ki bi bili primerljivi za diplomsko nalogo, ţal niso na voljo. 18
5 ALI SE TUJCU LAHKO ODREDI ZDRAVNIŠKI PREGLED Samo izvajanje mejnih kontrol na podlagi Zakonika o schengenskih mejah pravi, da mejni policisti pri opravljanju svojih nalog v celoti upoštevajo človekovo dostojanstvo. Kateri koli ukrepi se izvajajo pri opravljanju njihovih nalog, so sorazmerni s cilji, ki naj se s temi ukrepi doseţejo. Med izvajanjem mejnih kontrol mejni policisti ne diskriminirajo oseb zaradi spola, rasnega ali narodnostnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Temeljita kontrola pri vstopu pa obsega preverjanje pogojev, ki urejajo vstop po členu 5(1), ki pa obsega tudi naslednji vidik (VI) preverjanja ali drţavljan tretje drţave, njegovo prevozno sredstvo ali predmeti, ki jih prevaţa, verjetno ne bodo ogrozili javnega reda, notranje varnosti, javnega zdravja ali mednarodnih odnosov katere od članic. Zaskrbljujoče je dejstvo, da lahko policist odredi strokovni pregled 10 zaradi ugotovitve, ali ima udeleţenec v cestnem prometu v organizmu alkohol ali več alkohola, vendar le v primeru da udeleţenec v cestnem prometu odkloni preizkus iz zdravstvenih razlogov, tudi če policist sumi, da je udeleţenec v cestnem prometu pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih sredstev, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za voţnjo, odredi preizkus s posebnimi sredstvi oziroma z napravami ali strokovni pregled. Strokovni pregled obsega zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu in odvzem krvi, urina ali drugih telesnih tekočin zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na zmoţnost udeleţbe v cestnem prometu. O strokovnem pregledu mora zdravnik takoj dati pisno mnenje, kri in urin pa izročiti policistu, ki ju mora takoj poslati v najbliţjo pooblaščeno strokovno ustanovo oziroma laboratorij, kjer lahko opravijo analizo. Ustanova oziroma laboratorij mora o rezultatih analize najkasneje v treh dneh obvestiti tistega, ki je odredil strokovni pregled. Nikjer ni zapisano, da lahko policist odredi strokovni pregled v primeru suma ogroţanja 10 132. člen Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVcP UPB5, Ur.l. RS 56/2008) 19
javnega zdravja v primeru, da oseba prihaja iz območja, ki je na podlagi Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (WHO, 2005) opredeljeno kot območje, kjer razsajajo nalezljive bolezni z moţnostjo epidemije. 5.1 Človekove pravice Evropska unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin torej na načelih in pravicah, ki jih določa Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Skupnost kot taka sicer ni pristopila k tej konvenciji, vendar so se institucije Skupnosti zavezale, da bodo spoštovale ta načela, saj so vse drţave članice podpisnice te konvencije. Tudi Ustava Republike Slovenije (URS, Ur. L. RS 33I/1991-I, 68/2006) v 5. členu govori o tem, da»drţava na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madţarske narodne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih drţavah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino. Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja moţnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Slovenci brez slovenskega drţavljanstva lahko uţivajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti. Vrsto in obseg teh pravic in ugodnosti določa zakon«. 13. člen govori o»tujci imajo v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami vse pravice, zagotovljene s to ustavo in z zakoni, razen tistih, ki jih imajo po ustavi ali po zakonu samo drţavljani Slovenije«. Ustava RS (URS, 33I/1991-I) torej zagotavlja vsem, ne glede na drţavljanstvo, raso, spol, veroizpoved, jezik politično ali drugo prepričanje, druţbeni poloţaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino enake človekove pravice in temeljne svoboščine. Iz tega izhajamo, da če bi policisti na mejnem prehodu imeli moţnost odrediti strokovni pregled pri vstopu tujca, ki prihaja iz epidemioloških območij, kljub določilom Zakona o tujcih, bi s tem hudo kršili temeljne človekove pravice in človekove svoboščine, vendar pa se postavlja dilema, ali je to dovolj tehten razlog, če na drugi strani vstop tujca predstavlja ogroţanje javnega zdravja vseh, ki so trenutno na območju v katerega tujec vstopa. 20
6 ZAKLJUČEK 6.1 Verifikacija hipotez V prvi hipotezi smo predpostavili, da kljub pojavom različnih epidemij do danes nismo zavrnili vstopa tujcu iz razloga ogroţanja javnega zdravja in se sprašujemo zakaj tako. Razlog ogroţanja nevarnosti javnega zdravja in prepoved vstopa tujcu, ki prihaja iz območij, kjer razsajajo nalezljive bolezni z moţnostjo epidemije, navedene v mednarodnih zdravstvenih pravilih WHO oziroma iz območij, kjer razsajajo nalezljive bolezni, ki bi lahko ogrozile zdravje ljudi. Dejansko gre zgolj za območja, ki so določena v pravilih WHO, nihče pa se ne ukvarja z nam prikritimi oziroma manj znanimi okuţbami, kot so na primer pojav tuberkuloze v Evropi, pojav tularemije na Kosovem, pojav trebušnega tifusa, kuge, malarije, ki predstavljajo veliko večjo nevarnost ogroţanja javnega zdravja, kot naprimer pojav črnih koz, ki jih uradno naj ne bi bilo več, vendar so še zmeraj na seznamu nalezljivih bolezni WHO. Dokaz, da se zakonske določbe ne izvajajo s tem pa se širi ogroţanje javnega zdravja, je pojav ošpic v Republiki Sloveniji, ki jih pri nas nismo zasledili ţe deset let. Virus ošpic je v Slovenijo prenesel tujec, mlajši drţavljan iz potovanja po Evropi, kateremu na meji vstop ni bil zavrnjen (IVZ, 2010). Mejna policija je tista, ki lahko zavrne oziroma prepove vstop. Sicer mejnim policistom posredujejo seznam nalezljivih bolezni oziroma epidemioloških območij, vendar do danes zavrnitve vstopa ni bilo, saj mejni policist, kljub zakonski moţnosti teţko izvede takšen ukrep, saj ni izobraţevanja s tega področja, zato tudi teţko odredi prepoved vstopa, saj marsikatera nalezljiva bolezen in njeni znaki niso vidni. Na podlagi preučene zakonodaje, literature in sklepov lahko postavljeno hipotezo v celoti sprejmemo. V drugi hipotezi smo predpostavili oziroma smo se spraševali ali lahko s spremembo zakonodaje omejimo vnos in iznos nalezljivih bolezni. Čeprav do danes nismo imeli primera ne ogroţanja javnega zdravja, niti ne pojava epidemije oziroma nalezljivih bolezni, lahko s spremembo zakonodaje poostrimo nadzor vstopa ali izstopa tujcem, da do tega ne bi prišlo. Predlog spremembe zakona bo predstavljen v naslednjem podpoglavju, zato lahko na podlagi preučene zakonodaje, literature in sklepov postavljeno hipotezo v celoti sprejmemo. 21
6.2 Predlog sprememb na podlagi naših ugotovitev P r e d l o g s p r e me mbe Za ko n a t u j c i h Marec 2010 Številka predloga: 1 22
O b r a z l o ţ i t e v 1. Ocena stanja in razlogi za sprejem spremembe zakona V mesecu marcu 2010 so pri mlajšem tujem drţavljanu, ki je prišel iz Evrope, ugotovili ošpice (prej ni bil nikoli cepljen proti tej bolezni). Ošpic pred tem zaradi dobre precepljenosti v Republiki Sloveniji nismo zaznali ţe deset let, medtem ko so v sosednjih drţavah in drugod po Evropi še prisotne. Ošpice so zelo nalezljiva virusna bolezen, ki se pokaţe z izpuščajem. Zanjo so značilni vročina, kašelj, nahod in vnetje veznic. Zelo pomembno je, da se jo hitro zazna, saj je treba takoj začeti zdraviti in zaščititi ljudi v bolnikovi okolici. Včasih so ošpice prizadele večino prebivalstva ţe v zgodnjem otroštvu. Dandanes jih pri nas uspešno preprečujemo s cepljenjem. V Sloveniji je cepljenje proti ošpicam obvezno za otroke v starosti od 1 do 2 let in pred vstopom v osnovno šolo. Cepljenje je najučinkovitejša zaščita pred boleznijo. Deleţ precepljenosti je pri nas ţe dolga leta zelo visok, cepljenje pa poteka ţe od leta 1968. Čeprav ošpic pri nas ni bilo ţe deset let, pa je bilo pričakovati, da bi se lahko nekoč pojavile, saj v sosednjih drţavah ta virus še intenzivno kroţi. Zato je izjemno pomembno, da se cepi dovolj velik deleţ otrok, in to z dvema odmerkoma cepiva. Tako bodo pred ošpicami zaščiteni tako doma kot na potovanjih v tujino (IVZ, 2010). Vstop tujca, ki je okuţen predstavlja nenadzorovan koridor vnosa in iznosa kuţnih bolezni, tako v Republiko Slovenijo kot iz Republike Slovenijo. To dejstvo nas je privedlo do tega, da zaradi ogroţanja javnega zdravja pri vstopu tujca na območje Republike Slovenije podamo predlog za spremembo zakona, saj obstoječa zakonodaja omogoča zavrnitev vstopa tujcu iz razloga ogroţanja javnega zdravja, vendar pa se zakonska določila ne izvajajo. Predlagana sprememba zakona predvideva spremembo obstoječe ureditve in uvaja večjo stopnjo zagotavljanja javnega zdravja v Republiki Sloveniji. 2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga spremembe zakona Skrb za javno zdravje je obvladovanje nalezljivih bolezni (cepljenja, spolno prenosljive bolezni, antimikrobna rezistenca), vključno z obvladovanjem zdravstvenih groţenj na področju nalezljivih bolezni in klimatskih sprememb. Predlagana sprememba zakona prinaša uvedbo zdravniškega pregleda ob oddaji vloge tujca za pridobivanje dovoljenja za prebivanje na območju Republike Slovenije. Poglavitno je to, da zakon zagotavlja 1.) 23
javno razpravo; 2.) o spremembi zakona odloča zakonodajna veja oz. predstavniki ljudstva; 3.) omogoča sodelovanje zainteresirane javnosti. Postopek mora biti transparenten in pregleden, hkrati pa ne sme biti prezapleten. Cilj celotnega postopka je spodbujanje druţbenega konsenza o zavedanju pomena ogroţanja javnega zdravja. Predlagana rešitev vnaša v postopek demokratične elemente. Postopek je tehnično enostaven in ga je moţno izpeljati v relativno kratkem času. Predlog zakona predvideva, da spremembo zakona sprejme Drţavni zbor. Na ta način vnesemo v postopek pomemben element demokratičnega sistema. Poleg tega mora drţavni zbor priskrbeti mnenja zainteresiranih oseb, na podlagi katerih se lahko poslanci v Drţavnem zboru laţje odločijo o predlaganem sklepu. 3. Ocena finančnih posledic predloga spremembe zakona za drţavni proračun in druga javna finančna sredstva Predlog spremembe zakona neposrednih finančnih posledic za drţavni proračun ne bo imel. 4. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona Sprejem spremembe zakona ne bo imel drugih posledic. 24
PREDL O G S PREMEMBE ZAKONA O T UJ CI H ( ZTuj - Uradni list RS, št. 61/1999, 9/2001-ZPPreb, 87/2002 (96/2002 popr.), 108/2002-UPB1, 93/2005, 112/2005-UPB2, 79/2006, 107/2006-UPB3, 111/2007-ZPPreb-B, 44/2008, 71/2008- UPB5, 41/2009) 27. člen - (pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje) (1) Dovoljenje za prebivanje se izda na prošnjo tujca, ki ţeli prebivati v Republiki Sloveniji. Prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje tujca v Republiki Sloveniji lahko v primerih, ki so določeni s tem zakonom, vloţi tudi druga fizična ali pravna oseba. (2) V prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje mora biti naveden namen prebivanja v Republiki Sloveniji. (3) Tujec, ki ţeli prebivati v Republiki Sloveniji, mora imeti veljavno potno listino, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji, ustrezno zdravstveno zavarovanje in ustrezno zdravniško potrdilo, ki ne sme biti starejše od treh mesecev iz katerega je razvidno, da tujec ne ogroţa javnega zdravja* ter zadostna sredstva za preţivljanje v času prebivanja v drţavi oziroma mu mora biti preţivljanje kako drugače zagotovljeno, mesečno najmanj v višini, kolikor znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji. S pogodbo, s katero tujcu druga fizična ali pravna oseba izplačuje določen znesek za preţivljanje, lahko tujec dokazuje največ polovico zagotovljenih sredstev za preţivljanje, v celoti pa le v primeru izdaje dovoljenja za prebivanje zaradi študija. Pogodba mora biti sklenjena v Republiki Sloveniji v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. (4) Tujec, ki ţeli prebivati v Republiki Sloveniji, mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi pogoje, ki se s tem zakonom zahtevajo za izdajo posamezne vrste dovoljenja za prebivanje. (5) Vlagatelj mora prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje priloţiti veljavno potno listino iz tretjega odstavka tega člena oziroma overjen prepis takšne listine ter druga dokazila in listine o izpolnjevanju pogojev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena. Če je po tem zakonu pogoj za izdajo dovoljenja za prebivanje veljavno delovno dovoljenje, 25
se lahko prošnja za izdajo dovoljenja za prebivanje vloţi sočasno z vloţeno prošnjo za izdajo delovnega dovoljenja. Vlagatelj prošnje se mora na vabilo pristojnega organa pri njem osebno zglasiti. (6) Dovoljenje za prebivanje, razen dovoljenja za prvo prebivanje, se lahko izda tudi tujcu, ki nima in si ne more priskrbeti potne listine svoje matične drţave, če njegova istovetnost ni sporna. (7) Dovoljenje za prebivanje se vroči osebno tujcu, za katerega se izda oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku. (8) Z zakonom ali mednarodnim aktom se lahko določi, da imajo določeni tujci ob pogojih, določenih z zakonom ali mednarodnim aktom, pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji. *zdravniške preglede opravljajo zdravstvene ustanove katere so pristojne za opravljanje takšnih pregledov. Takšen zdravniški pregled vsebuje: rentgen pljuč, laboratorijske preiskave (kri, urin), po potrebi pa tudi splošni pregled (zajema vse tisto, kar lahko potrdi nalezljivo bolezen). V primeru suma nalezljive bolezni se opravi podrobni pregled na infekcijski kliniki. xx. člen Prehodne in končne določbe Ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnemu listu RS. 26