ZAZNAVANJE DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ZAZNAVANJE DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK Residents perceptions of tourism impacts in the community of Podčetrtek Kandidatka: Jasmina Glibe Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81580398 Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Turizem Lektorica: Zvonka Kajba Mentor: dr. Anton Ogorelc, izredni profesor Bistrica ob Sotli, december 2008

1 PREDGOVOR Turistična panoga lahko prinaša mnogo koristi kraju in domačinom, vendar ima lahko obenem tudi negativne posledice za lokalno prebivalstvo ter njihovo okolje. Vsi prebivalci morajo v turističnem razvoju najti koristi, ki so neposredne ekonomske (prodaja prenočišč, hrane, storitev), in posredne koristi, to je izboljšanje življenjskega okolja (izboljšava infrastrukture, splošna urejenost, rekreacijske površine, kulturne in druge prireditve). Uspešen turistični razvoj prinaša nove možnosti za zaposlovanje, spodbuja nove naložbe, pospešuje regionalni razvoj, povečuje ekonomsko vrednost naravne in kulturne dediščine in omogoča povečanje družbene blaginje. Da zmanjšamo negativne posledice za lokalno prebivalstvo in njihovo okolje, je za turistično dejavnost zato pomembno, da za svoj dolgoročni obstoj in trajnostni razvoj poleg najbolj dobičkonosnih strategij sprejme tudi ekonomsko, socialno in okoljsko odgovornost. Takšna odgovornost lahko pomeni tudi dodano vrednost in kvaliteto poslovanja ter predstavlja konkurenčno prednost. Cilj trajnostnega turističnega razvoja je namreč razvoj in ravnanje z aktivnostmi in storitvami, povezanimi s turizmom, na način, ki ohranja karakter destinacije, koristi lokalnim skupnostim, ohranja vire in atraktivnosti, zaradi katerih je zanimiva destinacija tako za obiskovalce kot tam živeče lokalno prebivalstvo. Pri izbiri teme diplomskega dela je bil vodilni motiv raziskati, kakšna stališča o razvoju, vplivih in viziji turizma v občini Podčetrtek imajo njeni domačini. Občina Podčetrtek skozi leta beleži izrazit turistični razvoj in s tem postaja poznana tako doma kot tudi izven meja Slovenije. Velik del za takšen uspeh lahko pripišemo tudi domačemu prebivalstvu. Domače prebivalstvo, njegova kultura in identiteta področja imajo neposredno vlogo v turizmu in predstavljajo sestavni del turistične ponudbe. Tovrstna ponudba je zanimiva zlasti zaradi usmerjenosti v iskanje in nudenje drugačnih, iz lokalnega okolja izvirajočih posebnosti. Ravno tako je vpletenost domačinov in upoštevanje različnih pogledov med načrtovanjem v turizmu (načrtovanje je bistveno za spodbudo turističnega razvoja in njegove trajnosti), nuja za odkritje in razrešitev problemov, ki bi se drugače pokazali še veliko kasneje. Vendar velikokrat takšna vpletenost s strani domačinov ni opazna in njihova mnenja niso slišana. Diplomsko delo je delno teoretičnega, delno praktičnega značaja. Uvodu diplomskega dela sledi predstavitev teoretičnih izhodišč za raziskovalni problem. V tem delu prikažem možne tako negativne kot pozitivne posledice turističnega razvoja (iz ekonomske, socialno-kulturne in okoljske perspektive) ter njihovega vpliva na lokalno skupnost. Kot odgovor na možne posledice turističnega razvoja in skrb za dolgoročni obstoj danih virov in dobrobiti lokalnega prebivalstva nadalje predstavim trajnostni (sonaravni) razvoj turizma. V poglavju sledi prikaz rezultatov raziskav o vplivih turizma različnih avtorjev, zaključi pa se s predstavljenim teoretičnim okvirjem o dojemanju družbenih vplivov turizma s strani domačinov torej s teorijo socialne izmenjave. V tretjem poglavju predstavim značilnosti občine Podčetrtek z analizo sedanje turistične ponudbe in povpraševanja. S pomočjo SWOT analize podam ugotovitve o priložnostih in prednostih za razvoj turizma v občini Podčetrtek, hkrati pa opozorim na nevarnosti in slabosti.

2 Raziskovalni del diplomske naloge je predstavljen v četrtem poglavju in je osrednji del lete. V njem je opravljena analiza rezultatov raziskave o zaznavanju domačinov o vplivih turizma v občini Podčetrtek in na koncu so podane ugotovitve izvedene raziskave. Namen raziskave je torej ugotoviti, kako so domačini zadovoljni s stopnjo turističnega razvoja v občini, kako zaznavajo pozitivne in negativne vplive turizma, kakšen je njihov pogled na razvoj trajnostnega (sonaravnega) turizma v občini in končno, kakšna je njihova vizija razvoja turizma v občini v prihodnje.

3 KAZALO 1 UVOD 5 1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA 5 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE 6 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE 6 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA 7 2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ZA RAZISKOVALNI PROBLEM 8 2.1 VIRI VPLIVOV TURIZMA 8 2.2 POZITIVNI VPLIVI TURIZMA 10 2.2.2 POZITIVNI SOCIALNO-KULTURNI VPLIVI TURIZMA 11 2.2.3 POZITIVNI OKOLJSKI (EKOLOŠKI) VPLIVI TURIZMA 11 2. 3 NEGATIVNI VPLIVI TURIZMA 12 2.3.1 NEGATIVNI EKONOMSKI VPLIVI TURIZMA 13 2.3.2 NEGATIVNI SOCIALNO-KULTURNI VPLIVI TURIZMA 13 2.3.3 NEGATIVNI OKOLJSKI (EKOLOŠKI) VPLIVI TURIZMA 14 2.4 REZULTATI RAZISKAV RAZLIČNIH AVTORJEV O VPLIVIH TURIZMA 15 2.5 TEORIJA SOCIALNE IZMENJAVE 16 2.6 TRAJNOSTNI (SONARAVNI) RAZVOJ V TURIZMU 17 3 ANALIZA STANJA TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK 19 3.1 GOSPODARSTVO OBČINE PODČETRTEK 19 3.2 ANALIZA STANJA TURISTIČNE PONUDBE 20 3.2.1 NASTANITVENE KAPACITETE 20 3.2.2 NARAVNE DANOSTI 21 3.2.3 KULTURNA DEDIŠČINA 22 3.2.4 ZDRAVILIŠKI TURIZEM IN WELLNESS 23 3.3 ANALIZA STANJA TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA 23 3.3.1 SEZONSKOST 24 3.4 SWOT ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA V OBČINI PODČETRTEK 25 4 ANALIZA RAZISKAVE O ZAZNAVANJU DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA 28 4.1 METODOLOGIJA RAZISKAVE 28 4.2 ANALIZA REZULTATOV RAZISKAVE ZAZNAVANJA DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK 30 4.2.1 ANALIZA ZAZNAVANJA DOMAČINOV O POMEMBNOSTI TURISTIČNE DEJAVNOSTI TER ZADOVOLJSTVA S SEDANJO STOPNJO TURISTIČNEGA RAZVOJA V OBČINI PODČETRTEK 30 4.2.2. ANALIZA STALIŠČ O MOČI POZITIVNIH IN NEGATIVNIH VPLIVOV TURIZMA ZA DOMAČINE V OBČINI PODČETRTEK 33 4.2.3 ANALIZA TRAJNOSTNEGA (SONARAVNEGA) RAZVOJA TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK 40 4.2.4 ANALIZA STALIŠČ DOMAČINOV O PREDNOSTNIH VRSTAH TURIZMA V PRIHODNOSTI TER VIZIJA DOMAČINOV O RAZVOJA TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK 42 4.3 UGOTOVITVE RAZISKAVE ZAZNAVANJA DOMAČINOV O VPLIVIH TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK 45

4 5 SKLEP 48 6 POVZETEK 50 SEZNAM LITERATURE IN VIROV 51 SEZNAM SLIK 54 SEZNAM TABEL 54 SEZNAM GRAFOV 54 PRILOGE 1

5 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Občina Podčetrtek se nahaja ob srednjem toku reke Sotle med vinogradniškimi gričevnatimi pobočji, tik ob slovensko-hrvaški meji. Na obronku Rudnice, v ozki stranski dolinici pod gradom, je nastalo nekoč pomembno središče Podčetrtek, ki je dolga stoletja dajalo življenje trgu. Kasneje je območje postalo bolj znano po termalni vodi v sosednjem zdravilišču Atomske toplice, ki je zaradi blage radioaktivnosti tudi dala ime toplicam. Do konca šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so zgradili prvi bazen, so jo uporabljali le domačini in naključni popotniki. Danes spada Podčetrtek s Termami Olimia kot glavnim nosilcem turističnega razvoja med enega večjih turističnih središč v državi, poznano tako doma kot v tujini. Vse lepote hrani pokrajina z mnogimi obrazi v Kozjanskem parku v zaščitenem območju narave, katerega del se razprostira tudi v občini Podčetrtek. V razgibani pokrajini se vrstijo naravne in kulturne znamenitosti, arheološka najdišča in srednjeveški trgi, cerkve in gradovi, kapelice ter ohranjene arhitekturne posebnosti kmečkih domačij in oživljene tradicije nekdanjih šeg. Gostoljubni domačini vedno z veseljem postrežejo z domačimi jedmi, vinom, prenočišči in drugimi storitvami. Ravno tako pa smo lahko ponosni na vinogradnike in kletarje, kjer lahko ob obisku njihovih kleti poizkusimo odlična in kakovostna vina. Turizem lahko odigra pomembno vlogo pri spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, še zlasti v gospodarsko manj razvitih, pretežno ruralnih območjih. Lokalni skupnosti lahko prinese številne pozitivne vplive (gospodarske koristi, nova delovna mesta, redno vzdrževanje in posodabljanje javnih dobrin, spodbujanje investicij v dodatno infrastrukturo, povečevanje kakovosti življenja domačinov, itd.) kot tudi negativne (povečan promet, hrup, kriminal, negativni vplivi na okolje, itd.). V diplomskem delu sem se osredotočila na lokalno prebivalstvo domačine občine Podčetrtek, saj gibalno silo razvoja v turizmu predstavljajo prav ljudje s potrebnim znanjem, delovno vnemo in ljubeznijo do svojega kraja in okolja. Država in regija pa morata poskrbeti za spodbudno okolje za razvoj turizma ter podpirati sposobne in zagnane posameznike, ki znajo turizem povezati z drugimi dejavnostmi, kot so denimo kmetijstvo, kultura, šport in izobraževanje. Domače prebivalstvo mora v turističnem razvoju najti koristi, kajti tam, kjer je turizem v ospredju razvoja kraja ali širšega območja, so tudi rezultati skupnega razvoja uspešnejši. Kraj se razvija, ljudje imajo zaposlitev, zaslužek, socialno varnost ter ob tem živijo in gospodarijo v urejenem okolju, ki omogoča tudi večjo kakovost življenja in primerno bivalno kulturo. Ob vsem tem pa je potrebna ustrezna organiziranost (povezanost) in razvoj turizma, seveda ob sodelovanju lokalnega prebivalstva, ne da bi pri tem korenito spremenila ali»uničila«naravno okolje ter lokalno kulturo oziroma obstoječi način življenja. S pomočjo anketnega vprašalnika sem tako raziskala zaznavanje domačinov o vplivih turizma v občini Podčetrtek. Za tovrstno raziskavo sem se odločila, ker je ravno domače prebivalstvo neposredno povezano z razvojem in vplivi turizma v kraju/občini in ker lahko prikaže mnenja tistih, ki ponavadi niso slišani. Ravno tako tovrstna raziskava v občini Podčetrtek še ni bila izvedena.

6 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je raziskati, ali so domačini zadovoljni s sedanjo stopnjo turističnega razvoja občine, saj njihovo aktivno delovanje, ki naj bi bilo vključeno v vse faze od načrtovanja do izvedbe in nadzora, predstavlja pogoj za doseganje sprememb v regionalnem razvoju, in ugotoviti, kakšna so zaznavanja domačinov o vplivih turizma v občini Podčetrtek: (1) kako domačini ocenjujejo moč pozitivnih in negativnih vplivov od turizma in (2) ali gledano v celoti pozitivni vplivi presegajo negativne vplive turizma na domačine. Od njih nadalje želim tudi izvedeti, kakšna je njihova vizija razvoja turizma v občini. Cilji diplomskega dela so: predstaviti teoretične okvire za raziskovalni problem; analizirati stanje turizma v občini Podčetrtek; raziskati med domačini občine Podčetrtek, kakšen je njihov pogled o vplivih turizma na lokalno skupnost (domačine) in ugotovitve podati v analizi anketnega vprašalnika; s pomočjo ankete izvedeti, kakšna je vizija domačinov o prihodnjem razvoju turizma v občini Podčetrtek. Osnovne trditve naloge so: Gledano v celoti, skupni pozitivni vplivi presegajo negativne vplive turizma na domačine v občini Podčetrtek. Domačini dejavni v gostinsko-turistični panogi zaznavajo več koristi od turizma kot ostali domačini. Domačini se zavedajo, da je prihodnost razvoja turizma v trajnostnem (sonaravnem) razvoju. Prizadevajo si za ohranitev obstoječih danosti (naravnih in kulturnih) in tako upoštevajo načelo prihodnosti ter možnosti negativnih ekoloških, socialnih in ekonomskih posledic. Domačini so mnenja, da turistični potencial podeželja v občini Podčetrtek ostaja kljub vsem danim pogojem (biotske raznovrstnosti, ohranjenosti kulturne krajine, naravne in kulturne dediščine, gostoljubnosti domačinov ) neizkoriščen v celoti. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave V diplomski nalogi sem predpostavljala, da: bo turistična dejavnost ostala tudi v prihodnje gonilo razvoja območja se bo turizem razvijal po principih trajnostnega (sonaravnega) razvoja in bodo domačini pripravljeni sodelovati pri izvajanju ankete in da bo na podlagi izbranih podatkov mogoče podati kakovostne ugotovitve. V diplomskem delu sem se geografsko omejila na območje Republike Slovenije in znotraj nje na območje občine Podčetrtek. Anketo sem omejila na vzorec 70 oseb, izvedeno med domačini občine.

7 1.4 Predvidene metode raziskovanja Diplomska naloga je makroekonomska statična raziskava. V raziskovanju bo v teoretičnem delu uporabljen deskriptivni pristop ter znotraj tega pristopa metoda deskripcije, komparativna metoda in metoda kompilacije, s katero bodo povzeti že splošno znani rezultati in spoznanja drugih avtorjev na turističnem področju. Diplomsko delo bo predvsem temeljilo na empiričnih metodah raziskovanja stališč domačinov z anketo in polstrukturiranim intervjujem, ki bodo uporabljeni za potrditev oz. zavrnitev osnovnih trditev. Uporabljeni bodo tudi sekundarni viri Statističnega urada Republike Slovenije in internetni viri.

8 2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ZA RAZISKOVALNI PROBLEM Glavni namen večine študij o zaznavanju domačinov o turizmu je ugotoviti, kakšen je vpliv ekonomskih, socialno-kulturnih in ekoloških dejavnikov na domačine. Mnogo zgodnjih študij o vplivih turizma je bilo osredotočenih na pozitivne ekonomske vplive turizma, saj so bila preučevanja v turizmu relativna novost in tako označena z veliko mero optimizma. V 1970-ih letih so se raziskave v veliki meri osredotočile na negativne socialne in okoljske vplive kot rezultat kritike predhodnih ekonomskih pogledov. 1980. in 1990. leta pričajo o bolj vsestranskih prijemih, kjer so določeni oboji pozitivni in negativni vplivi in ovrednoteni ekonomski, socialni in okoljski vplivi. Mathieson in Wall sklepata, da je raziskava vplivov neizogiben element načrtovanja v turizmu in zagotovilo za pozitivne vplive na domačine (Curto 2006, 11). Cilj razvijanja turistične industrije v skupnosti je povečanje izbranih pozitivnih vplivov ob hkratnem zmanjšanju potencialnih negativnih vplivov. Najprej pa je bistveno identificirati možne vplive. Grupiranje vplivov v skupine pokaže tipe vplivov, ki so lahko rezultat razvijajočega turizma v skupnosti. Navedene slike v nadaljevanju dajejo seznam obsega pomembnih turističnih vplivov v jedrnati obliki (Slika 2 in Slika 3). Turistični razvoj se lahko kaže v več kompleksnih vplivih, tako morajo lokalni izvoljeni uradniki, turistična industrija in prebivalci sodelovati in previdno načrtovati lokalno rast in razvoj. Načrtovanje lahko pomaga ustvariti industrijo, ki je produktivnejša in ustvarja manjše stroške. Zajeta širša skupnost in zajete različne perspektive med načrtovanjem pomagajo identificirati dejavnike, ki drugače ustvarjajo probleme (Kreag 2001, 5). 2.1 Viri vplivov turizma Raziskave so identificirale vrsto faktorjev, ki vplivajo na zaznavanje domačinov o turizmu. Zgolj s poznavanjem narave vplivov turizma ne pridemo do rešitev, enako pomembno je tudi poznati vire teh vplivov in kako le-ti vplivajo na interakcijo med turisti in domačini, na lokalno skupnost in na okolje (Slika 1). Raziskovalci ponavadi delijo te vire vplivov v dve skupini: turistični faktorji in destinacijski faktorji faktorji cilja potovanja. Po Kreagu (2001, 15) so turistični faktorji tisti, ki jih turisti prinesejo s seboj v namembno destinacijo in vsebujejo elemente kot so demografske karakteristike, socialne razlike in število obiskovalcev. Faktorji cilja potovanja pa so del same destinacije, kot so na primer prometna povezanost, lokalna podpora turizmu in lokalna ureditev ter vodstvo. Kreag med destinacijske faktorje uvršča (2001, 15 17): lokalno ekonomsko stanje ekonomsko šibkejši lahko s primernim planiranjem turističnega razvoja s strani oblasti s turizmom veliko pridobijo, medtem ko lahko mesta z močno ekonomijo s pomočjo turizma dopolnjujejo druge cilje (kot npr. ohranitev zgodovinskih zgradb, izgradnja rekreacijskih objektov, razširitev nastanitvenih in prehrambenih objektov); raznolikost ekonomije pomaga zmanjšati negativne vplive na domačo skupnost (če je turistično slabo leto, lahko ostale ekonomske aktivnosti pokrijejo izgubo in obratno);

9 stopnja vpletenosti lokalne skupnosti v turizem in odnos turističnih voditeljev pomaga uravnavati odnose med turizmom in preostalo skupnostjo (kadar so lastniki in management domačini, ti preprečujejo odtok kapitala izven skupnosti, in kadar so turistični posli kooperativni in uvidevni do zahtev domačinov, bodo imeli v večini primerov močno lokalno podporo); prostorske karakteristike turističnega razvoja sem uvrščamo npr. zmanjševanje konfliktov z ločitvijo turistično aktivnih območij od stanovanjskih, prevlada turistično usmerjenih trgovskih poslov lahko ustvari odpor lokalnega prebivalstva (priporočljivi mešana komercialna območja rezidenčno in turistično usmerjeni trgovski posli, kar pripomore k boljši trgovini in prodaji), skupne kulturne in rekreacijske znamenitosti (parki, muzeji, trgi, plaže, vrtovi) so lahko dosti uspešnejše s turizmom, onemogočen dostop lokalnega prebivalstva do javnih resursov, odpor pri domačinih lahko povzročijo tudi ločene dejavnosti za turiste ali zaprte in nedostopne za domačine; sposobnost za življenje in razvoj domače kulture kaže se skozi močno in aktivno domačo skupnost, ki se uspešno upira tendencam turizma (aktivni programi za poučevanje turistov o lokalnih navadah, zlasti o tabujih pomagajo zmanjševati konflikte); zgodovina stabilnosti v skupnosti podpora primernih turističnih projektov in zavrnitev neprimernih zaradi uspešnega in aktivnega načrtovanja lokalnega vodstva v turizmu; ritem turističnega razvoja nekoliko počasnejši razvoj omogoči domačinom več časa za ocenitev turističnega razvoja, medtem ko lahko prehiter razvoj preveč obremeni domačo infrastrukturo ter tudi povzroči negativne vplive na okolje in tako privede do nezadovoljstva domačinov in razpoložljivost javnega prevoza (avtobusi, tramvaji, vlaki, taksiji) in alternativnih poti (za pešce, kolesarske steze) pomaga zmanjšati prenatrpanost in zamašitev prometa, medtem ko lahko slaba dostopnost povzroči slabo obiskanost turističnih objektov. Slika 1: Viri vplivov turizma FAKTORJI, KI VPLIVAJO NA INTERAKCIJO MED TURISTI, PREBIVALCI, LOKALNO SKUPNOSTJO IN OKOLJEM TURISTIČNI FAKTORJI - število in tip obiskovalcev - dolžina bivanja - masovni prihodi in odhodi - povezave z lokalnimi prebivalci - etične/rasne karakteristike - ekonomske karakteristike - izbrane aktivnosti - poznavanje jezika in narečja - demonstracijski efekt turistov FAKTORJI CILJA POTOVANJA - lokalne ekonomske razmere - raznolikost ekonomije - stopnja vpletenosti turizma - odnos turističnih voditeljev - prostorne karakteristike turističnega razvoja - sposobnost za življenje in razvoj domače kulture - zgodovina stabilnosti v skupnosti - ritem razvoja turizma - možnosti javnega okolja - krhkost okolja, ki ga uporabljajo turisti Vir: Kreag (2001, 15 17)

10 2.2 Pozitivni vplivi turizma Po mnenju nekaterih avtorjev (Andereck et al. 2005, 1060) so domačini v veliki večini različnih proučevanih skupnostih pozitivno naklonjeni turizmu. Turizem je običajno dobro sprejeta in premišljena dejavnost, kar pa ne pomeni, da ne obstajajo skrbi o vplivih turizma na njihovo skupnost. Specifične skrbi se spreminjajo iz kraja v kraj. Slika 2: Pozitivni vplivi turizma POZITIVNI VPLIVI TURIZMA EKONOMSKI VPLIVI -ustvarja delovna mesta -prispeva k prihodkom in standardu življenja v lokalni skupnosti -izboljšuje gospodarski položaj -stimulira razvoj manjših in srednje velikih podjetij -predstavlja razvojno priložnost za nerazvite in ekol. občutljive predele -pospešuje regionalni razvoj -spodbuja investicije, razvoj ter izboljšanje in vzdrževanje lokalne infrastrukture -redno vzdržuje in posodablja javne dobrine -povečuje dohodke od davkov SOCIALNO KULTURNI VPLIVI -povečuje kakovost življenja domačinov -izboljšuje odnose med ljudmi v lokalni skupnosti -sredstvo za razumevanje med kulturami -prinaša nova poznanstvapoučne izkušnje -prinaša pozitivne spremembe v vrednotah in običajih -večja toleranca do družbenih razlik -oblikuje in krepi kulturno zavest -več možnosti za razvedrilo in rekreacijo OKOLJSKI (EKOLOŠKI) VPLIVI -vzpodbuja zaščito naravnega okolja -oblikuje in krepi ekološko zavest, etiko in odgovornost -izboljšuje ekološki management in planiranje -ohranja zunanjo podobo okolja (vizualno in estetsko) -ohranja zgodovinske stavbe in spomenike -je»čista industrija«vir: Povzeto po Kreag (2001, 6 10) 2.2.1 Pozitivni ekonomski vplivi turizma Če povzamem pozitivne ekonomske vplive turizma, kot jih vidita Kreag (2001, 6 7) in Mihaličeva (2006, 46 47), lahko navedem sledeče. Razvoj turizma povzroča nastanek dodatnih delovnih mest (od nizkih delavskih plač do visoko plačanih strokovnih položajev v managementu in na tehničnih področjih), poveča se možnost pridobivanja dohodka in s tem vpliva tako na dvig življenjskega standarda kot tudi na boljši gospodarski položaj destinacije. Nadalje navajata, da turizem stimulira predvsem razvoj manjših in srednje velikih podjetij. Lahko predstavlja razvojno priložnost za nerazvite (ruralne, vaške) predele, ki so večinoma odvisni od samo ene zaposlitvene panoge ponavadi kmetovanja in tako pridobijo z razvojem turizma pestrejšo sestavo lokalnih dejavnosti kot tudi razvojno priložnost za ekološko občutljive predele. Z rastjo turizma se povečajo možnosti za razne investicije in razvoj ter izboljšanje lokalne infrastrukture. Izboljšuje se komunalna infrastruktura (vodovodno, kanalizacijsko omrežje), ceste, ponudba električne energije, telefonija, javni transport, urejajo se javne površine itd. in s tem tudi kakovost življenja lokalnega prebivalstva. Razvoj turistične dejavnosti pomeni prihodke za lokalno turistično gospodarstvo, saj se poveča vrednost nepremičnin in lokalnih javnih dobrin ter se

11 valorizirajo naravne in kulturne privlačnosti, ki sicer ne bi mogle postati del ponudbe in povpraševanja. Turizem tudi povečuje dohodke od davkov v destinaciji 1 2.2.2 Pozitivni socialno-kulturni vplivi turizma V literaturi zasledimo tudi opredelitev pozitivnih socialno-kulturnih vplivov turizma po Kreagu (2001, 8 9) in Mihaličevi (2006, 52 53). Avtorja navajata, kako je razvejanosti socialnih in kulturnih vplivov turizma pri načrtovanju premišljenega razvoja le-tega v določeni destinaciji namenjena velika pozornost. Socialno-kulturni vplivi lahko postanejo pridobitev ali pa tudi velika izguba za lokalno prebivalstvo. Turizem ima ugodne socialne učinke, ki se kažejo v povečanju življenjske ravni in standarda lokalnega prebivalstva zaradi povečanja lokalne zaposlenosti in koristi od izgradnje turistične infra- in suprastrukture, kajti koristijo tudi lokalnim podjetjem in prebivalcem. Nadalje navajata, da se zaradi razvoja turizma okrepijo vezi v lokalni skupnosti, saj se zaradi potrebe po povečanju socialne aktivnosti za potrebe turizma v proces razvoja turizma vključi lokalno prebivalstvo. Turizem predstavlja tudi sredstvo za razumevanje med različnimi kulturami. Prihodi turistov, ki prinašajo s seboj različne vrednote, vplivajo na obnašanje in na družinsko ter tradicionalno življenje domačinov. Turizem prinaša nova poznanstva s srečevanjem zanimivih ljudi, domačini se z njimi spoprijateljijo, se naučijo kaj o svetu in so dovzetni za nove priložnosti. Spoznavanje novih kultur in običajev bogati posameznikove izkušnje, razširi horizont in obogati notranjost ter spoštovanje do drugačnih življenjskih poti. Razvoj turizma ima vpliv na kulturno izmenjavo in ustvarjalnost, spodbuja k učenju tujih jezikov ter zmanjševanju medsebojnih negativnih mnenj, kar vodi do medsebojnega sporazumevanja, spoštovanja in tolerantnosti do drugačnih. Hkrati turizem pogosto promovira višjo stopnjo psihološkega zadovoljstva od priložnosti ustvarjenih s strani turističnega razvoja in skozi interakcijo s popotniki. Nadalje v literaturi navajata, kako se pogosto pojemajoč interes v domačih kulturah izboljša z oživljanjem kulturne dediščine kot sestavnim delom turističnega razvoja. Turizem pozitivno vpliva na kulturno okolje s spodbujanjem zaščite kulturnih značilnosti destinacije, saj predstavlja lokalna kulturna dediščina, t.j. lokalna kultura in umetnost ter obrt, privlačnost za razvoj turizma. Lahko je razlog za oživitev že skoraj pozabljenih običajev, ki se pričnejo tržiti zaradi turizma. Oblikuje in krepi kulturno zavest, ker se lokalno prebivalstvo zave vrednosti in privlačnosti kulturnih dobrin za obiskovalce. Turizem lahko poleg tega izboljša kvaliteto življenja v destinaciji, saj se z njim poveča število različnih kulturnih prireditev in festivalov, rekreacijskih kompleksov in ostalih storitev. 2.2.3 Pozitivni okoljski (ekološki) vplivi turizma Območja z visoko vrednostjo naravnega okolja in pokrajinskimi lepotami kot so oceani, jezera, slapovi, gore, unikatno rastlinstvo in živalstvo, privabljajo obiskovalce ravno zaradi 1 Turistična potrošnja poveča vladne prihodke iz naslova direktnih prihodkov, kot so davki na plače turističnih delavcev in prihodke turističnih podjetij ter razne oblike turističnih in transportnih taks za turiste, ki so prihodek državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti in indirektnih prihodkov, kamor štejemo davke in carine na blago in storitve, s katerimi se trguje zaradi turizma.

12 vseh svojih vrednosti. Kreag (2001, 7 8) nadalje opozarja, kako je za destinacijo pomembno, da vzdržuje kvaliteto okolja na visoki ravni, saj predstavlja njeno konkurenčno prednost in s tem zagotovilo za dolgoročni obstoj. Obiskovalci stremijo k sožitju z naravo in ravno zaradi njih se izbrana naravna okolja ohranjajo, so varovana in odmaknjena od nadaljnjih ekoloških posledic. Napredek v urejenosti okolja s pomočjo čistilnih akcij, raznih popravil in s prispevki javne umetnosti (spomeniki, freske, fontane) koristi tako obiskovalcem kot tudi domačinom. Mihaličeva (2006, 55 56) opredeljuje naslednje pozitivne vplive turizma na naravno okolje. Turizem je lahko razlog za zaščito naravnega okolja in zaščito tudi vzpodbuja, saj je kakovostno naravno okolje privlačno za turizem. Je vir finančnih sredstev za zaščito naravnega okolja (del vstopnin je praviloma namenjen za zaščito in management občutljivih naravnih področij; turisti in organizatorji potovanj lahko prostovoljno prispevajo del sredstev sem sodijo namenski prihodki vlad kot npr. ekološki davki in licenčnine za različne turistične aktivnosti). Zaslužki in prispevki od turizma omogočajo zaščito naravnega okolja, ki je zlasti v nerazvitih državah ne bi bilo možno drugače financirati. Nadalje navaja, kako turizem oblikuje in krepi ekološko zavest, ekološko etiko in ekološko odgovornost. Izboljšuje se ekološki management in planiranje odgovoren ekološki management zmanjšuje negativne vplive turizma na naravno okolje z uporabo tehnik za preprečevanje onesnaževanja, zmanjševanje količine odpadkov in uvajanja načel čiste proizvodnje (Inskeepu 1991, 339 in UNEP 2006). 2. 3 Negativni vplivi turizma Slika 3: Negativni vplivi turizma NEGATIVNI VPLIVI TURIZMA EKONOMSKI VPLIVI -delo v turizmu je slabo plačano -sezonskost turizma povzroči nestalnost zaposlitve in z njo povezane posledice -visoka investicijska vlaganja in vzdrževanja, ki bremenijo lokalne vlade in davkoplačevalce -povečajo se aditivne infrastrukture kot so voda, energija, gorivo ipd. -poveča se cestno vzdrževanje in transportno-sistemski stroški -poveča cene dobrin in storitev -poveča cene zemljišč in gradbišč -poveča se cena življenja -»odtok«davkov iz destinacije, izguba možnega dohodka za lokalno prebivalstvo SOCIALNO KULTURNI VPLIVI -socialne napetosti, kot so: - imitiranje življenjskega stila bogatejših turistov in posledice, neg. spremembe v vrednotah in običajih - nezadovoljstvo domačinov s tradicionalnim načinom življenja (začnejo ga opuščati) -občutek manjvrednosti ali celo sovraštva (zaradi omejevanja dostopa do javnih dobrin in storitev) - povišanje nelegalne aktivnosti -komercializacija»avtohtone«kulture -standardizacija ponudbe -motenje bivanja domačinov, zmanjšanje kakovosti življenja OKOLJSKI VPLIVI -onesnaženost zraka in vode -vizualno onesnaževanje pokrajine in degradacija - izguba naravnih pokrajin in agrokulturnih površin zaradi turističnega razvoja -uničenje flore in favne (rastlinje, živalstvo, skale, korale, ali drugi spominki - kipi namenjeni turistom) -povečano onesnaževanje pokrajine in javnih površin -povečanje negativnih vplivov na okolje, okoljska škoda -povečan hrup Vir: Povzeto po Kreagu (2001, 7 10).

13 2.3.1 Negativni ekonomski vplivi turizma Pri opredelitvi negativnih ekonomskih vplivov turizma, sta Kreag (2001, 7) in Mihaličeva (2006, 48 50) navedla sledeče vplive. Ob upoštevanju ekonomskih vplivov turizma je bistveno razumeti, kako turistična dejavnost pogosto vključuje pomembno število delavcev plačanih z minimalno plačo ali manj. Turistične zmogljivosti so izkoriščene v celoti le del leta in tako je delovna sila zaposlena za določen čas in mora stalno iskati novo (začasno) delo. Nestalnost zaposlitve je tako povezana s problemom izobraževanja in vlaganja v kakovost delovne sile. Pri delovnih mestih z zahtevano višjo stopnjo izobrazbe je opazna tendenca zaposlovanja uvožene delovne sile, saj lokalno prebivalstvo ponavadi nima dovolj izkušenj in strokovnega znanja. Izpostavljeno je, da nekatere manj razvite regije vidijo edino možnost razvoja ravno v turizmu, kar vodi v ekonomsko odvisnost od zgolj ene dejavnosti. Problemi nastopijo, ko lahko turistično povpraševanje iz različnih razlogov lahko izostane (naravne katastrofe, terorizem, moda, itd.). Razvoj turizma zahteva relativno visoka investicijska vlaganja v vzdrževanje turistične in druge infrastrukture, ki bremenijo lokalne vlade in davkoplačevalce in pomeni zmanjševanje sredstev za naložbe v osnovne storitve za lokalno prebivalstvo kot npr. zdravstvo ali šolstvo (potencialni investitorji pričakujejo, da bo vlada zgradila splošno infrastrukturo za potrebe turizma, lahko tudi zahtevajo davčne olajšave in druge subvencije za razvoj turizma). Povečano povpraševanje po proizvodih, storitvah, zemljiščih in stanovanjih viša cene le-teh, kar posledično poviša tudi ceno življenja v destinaciji. Višje cene tako bremenijo tudi lokalno prebivalstvo, kar lahko le-to izrine iz turističnih območij. Kot največji negativni ekonomski vpliv turizma opredeljujeta izgubo možnega dohodka za lokalno prebivalstvo, ko iz destinacije»odtečejo«davki, profiti, plače za delovno silo izven destinacije in sredstva za plačilo uvoženega blaga in storitev za potrebe turistične ponudbe 2. 2.3.2 Negativni socialno-kulturni vplivi turizma Na drugi strani delujejo negativni vplivi turizma, ki v okolju sprožajo socialne napetosti. Kreag (2001, 9 10) in Mihaličeva (2006, 53 54) opredeljujeta kot negativni vpliv turizma željo lokalnega prebivalstva po imitiranju življenjskega stila bogatejših turistov, pri čemer nastajajo napetosti, kadar lokalni prebivalci nimajo dovolj finančnih sredstev. Nadalje sta mnenja, da lahko kot posledica že prej omenjene želje po imitiranju življenjskega stila obiskovalcev, postane lokalno prebivalstvo nezadovoljno s tradicionalnim načinom življenja in ga začne opuščati. Občutek manjvrednosti ali celo sovraštva je lahko posledica onemogočenega dostopa lokalnega prebivalstva do številnih dobrin in storitev, saj lahko razvoj turizma povzroči omejevanje dostopa lokalnega prebivalstva do nekaterih tradicionalno uporabljanih področij (npr. hoteli, restavracije, trgovine in ostale turistične zmogljivosti se lahko zaradi prekomernega in nekontroliranega turističnega razvoja začnejo širiti na stanovanjska področja, kar lahko povzroči stres, neugodje ter občutek izključenosti in odtujenosti iz lastnega okoliša). Problemi po njunem nastanejo tudi zaradi prihoda tuje delovne sile, ki je pogosto iz drugačnega kulturnega okolja kot lokalno 2 Govorimo o dveh vrstah odtekanja: odtekanje iz naslova uvoza za potrebe turizma precejšnji del lokalnih zaslužkov je samo navidezen, saj se porabi za uvoz hrane in pijače ter drugih elementov ponudbe iz tujine; lokalni ponudniki lokalno ne morejo zagotoviti blaga in storitev za zadovoljitev turističnega povpraševanja in odtekanju iz naslova izvoza v primeru multinacionalnih korporacij, ki investirajo v razvoj turizma; posledica je izvoz dobička v državo, kjer imajo sedež.

14 prebivalstvo, kar lahko povzroči dolgoročne konflikte. Negativne spremembe v socialnem obnašanju se kažejo v povišanju nelegalne aktivnosti. Na turistični razvoj je tesno vezana tudi rast kriminala, uživanje alkohola med mladoletniki, prisotnost tihotapcev, prostitucija, hazardiranje, prenašanje raznih prenosljivih bolezni ter uživanje drog. Nadalje navajata, kako je lahko turizem sredstvo za ohranjanje kulture, lahko pa povzroči komercializacijo»avtohtone«kulture, obrt spremeni v kič, navade in običaji se prilagodijo turistom. Kulturne dobrine (tradicionalni spominki, umetnostni izdelki, tradicionalni dogodki in festivali ter religiozni rituali) postanejo turistični proizvod in predmet trgovanja ter se prilagodijo potrebam turističnega trga. Pod vplivi turističnega povpraševanja se spremenijo tradicionalne vrednote, religiozne zapovedi, ki so predmet poslovanja in se morda ne spoštujejo več. Posledica potreb turistov je tudi standardizacija. Ti si na eni strani želijo na potovanju novosti, spoznati drugačno arhitekturo, hrano in pijačo, na drugi strani pa iščejo znane proizvode in storitve. Avtohtona kultura izgubi avtentičnost, kar pomeni, da se kulturni dogodki in predstave prilagodijo turistom in njihovim okusom v skladu s povpraševanjem ponudniki proizvode prilagodijo potrebam in okusom povpraševalcem. 2.3.3 Negativni okoljski (ekološki) vplivi turizma Negativni vplivi zaradi razvoja turizma nastopijo, ko neko destinacijo obišče preveliko število turistov, ki v okolju povzročijo prevelike (nespremenljive) vplive. Sem sodijo negativni vpliv na vode z onesnaževanjem voda zaradi kanalizacije, ki jo povzroča turizem. Turistična potrošnja lahko ogroža razpoložljive količine vode, saj v mnogih destinacijah voda ni na razpolago v neomejenih količinah (pomanjkanje vode za lokalne potrebe). Negativne vplive na zrak z onesnaževanjem zraka povzročajo številna prevozna sredstva turistov, predvsem osebni avtomobili, avtobusi in letala. Kakovost zraka slabša tudi proizvodnja energije in ogrevanje za potrebe turizma. Emisije zaradi transporta in proizvodnje energije povzročajo kisel dež, učinek tople grede in fotokemično onesnaževanje. Hrup, ki nastaja zaradi velike prostorske koncentracije turistov, zaradi turističnih cest, letal, zabaviščnih parkov in drugih turističnih objektov, negativno vpliva ne le na počutje človeka in povzroča stres temveč slabo vpliva tudi na živali. Vizualno onesnaževanje pokrajine in degradacijo povzročajo arhitekturno neprimerni turistični objekti in prevelika pozidanost pokrajine v turistične namene. Vizualna degradacija pokrajine je posledica spreminjanja izgleda pokrajine zaradi razvoja turizma. Raba površin za turistično infrastrukturo uničuje številne naravne vire kot so plodna zemlja, gozdovi, mokrišča... Med negativne vplive na okolje zaradi razvoja turizma uvrščamo tudi onesnaževanje pokrajine s smetmi, ki jih za seboj puščajo turisti (pikniki, treking). Lahko privede do ekoloških katastrof kot npr. erozija zemlje ali sprememba podnebja zaradi razvoja turizma in opustitve tradicionalne (npr. poljedeljske) dejavnosti, erozije in plazov zaradi izkoriščanja pokrajine v turistične namene (Mihalič 2006, 57 59).

15 2.4 Rezultati raziskav različnih avtorjev o vplivih turizma 3 V zadnjih nekaj letih so številni avtorji v svojih raziskavah nazorno prikazali ekonomske vplive turizma. Tako sta Liu in Var (1986) v raziskavi opazila med domačini zaznavanje rasti zaposlitve, investicij in donosnih lokalnih poslov. Nakazala sta tudi na obstoj negativnih vplivov, kot je povišanje stroškov življenja. Haralambopoulos in Pizam (1996) kot pozitvne ekonomske vplive turizma navajata izboljšane dohodke od davkov in osebne prihodke, naraščajoč življenjski standard in izboljšan odnos do dela. Nasprotno, so med negativne ekonomske vplive turizma, domačini uvrstili porast cen dobrin in storitev. Tudi številne ostale raziskave običajno kažejo na pozitivno zaznavanje domačinov o vplivih turizma. Sem sodijo izboljšana ekonomska kvaliteta življenja (McCool in Martin 1994, Perdue et al. 1990), večje zaposlitvene priložnosti in izboljšan življenjski standard (Gilbert in Clark 1997; Johnson et al. 1994). Po drugi strani pa so bila poročila o nikakršnem dojemanju koristi kot npr. večji obseg del in s tem povezana slabša kvaliteta (Brunt in Courtney 1999, Johnson et al. 1994, Lankford 1994, McCool in Martin 1994, Perdue et al. 1990, Tosun 2002) in porast cen (Brunt in Courtney 1999). Liu (1987) je prišel do ugotovitev, da socialno-kulturni faktorji niso nujno zmeraj pozitivni, medtem ko ekonomske koristi pogosto prispevajo k velikemu izboljšanju kvalitete življenja domačinov. Dogan (1989) je dognal, da ima turistični razvoj učinek na socialno-kulturne karakteristike domačinov, kot so navade, vsakodnevna rutina, socialna življenja, prepričanja in vrednote. Nadalje so raziskali (Perdue et al. 1991), da je na območjih z visoko stopnjo turizma pogost porast v populaciji, kar je posledica relokacije novih rezidentov iz zunanjih območij. Rosenow in Pulsipher (1979) ugotavljata, da kadar je velika mera rasti podkrepljena z revnim (nezadostnim) načrtovanjem in managementom, je pogosta izguba identitete domačinov in lokalne kulture. Nadalje Dogan (1989) domneva, da obstaja vrsta negativnih vplivov kot so upadanje tradicije, materializem, povečanje kriminala, socialni konflikti in prenatrpanost. Na pozitivni strani, se lahko turizem kaže v izboljšanju storitev v skupnosti dodatna parkirišča, rekreacijske in kulturne priložnosti, pospeševanje kulturnih dejavnosti (Brunt in Courtney 1999). Liu in Var (1986) sta v svoji raziskavi o zaznavanju domačinov ugotovila močno podporo kulturnemu turizmu. S turističnim razvojem imajo domačini več možnosti za zabavo, zgodovinske in kulturne razstave, dogodke Večina domačinov v tej raziskavi ni pripisovala turizmu»družbenih stroškov«in se je strinjala, da turizem ne vpliva na stopnjo kriminala. Ostale raziskave o mnenju domačinov govorijo o tem, kako turizem spodbuja kulturno dogajanje, skrbi za kulturno dediščino (Gilbert in Clark 1997), razvoj naravnih parkov (McCool in Martin 1994) in več rekreacijskih priložnosti (Perdue et al. 1990). Iz negativne perspektive so se raziskave ukvarjale z učinkom na tradicionalne družinske vrednote (Kousis 1989), kulturno komercializacijo (Cohen 1988), kriminal (Brunt in Courtney 1999; Tosun 2002), droge (Haralambopoulos in Pizam 1996; Mok et al. 1991; Tosun 2002), degradacijo moralnosti (Mok et al. 1991), hazard (Pizam in Pokela 1985), prenatrpanost javnih ugodnosti in virov (Brunt in Courtney 1999; Lindberg in Johnson 1997; McCool in Martin 1994) in na odklanjanje gostoljubnosti domačinov (Lui in Var 1986). 3 povzeto po: Andereck et al. 2005, 1057 1058.

16 Andereckova in drugi (1995) navajajo kot potencialne ekološke posledice onesnaževanje zraka z emisijami vozil in letal, onesnaževaje vode z odplakami, uhajanje gnojil, avtomobilskih olj, uničenje divjine kot rezultat lova in ribolova in razkroj naravnih habitatov, uničenje rastlin in krčenje gozdov, gozdni požari, teptanje vegetacije, Nadalje navaja okoljske posledice, ki motijo ljudi. Te vključujejo velike stavbe, ki zastirajo poglede, neprimerni arhitekturni stili, hrup povzročen od letal, avtomobilov in turistov, škoda na geoloških formacijah kot sta erozija in vandalizem. Večina literature kaže na pozitivne poglede domačinov na ekonomske in socialno-kulturne vidike turizma ter na nasprotne poglede v mnenjih glede okoljskih (ekoloških) vplivov turizma. Liu in Var (1986) v raziskavi ugotavljata, da se skoraj polovica anketirancev strinja, da turizem ponuja več možnosti za rekreacijo, skrbi za lepšo urejenost okolice parki, izboljšuje kvaliteto cest in javnih dobrin ter ne prispeva k ekološkem propadu. Poleg tega se večina anketirancev ne strinja s trditvijo, da je turizem povzročitelj prometnih problemov, prenatrpanosti zunanjih rekreacijskih površin ali povzročitelj motenj miru in spokojnosti v parkih. Na negativni strani v mnogih raziskavah, ki zadevajo domačine, prihaja na dan faktor vpliv turizma na promet (Brunt in Courtney 1999, Johnson et al. 1994, King et al. 1991, Liu et al. 1987, McCool in Martin 1994, Perdue et al. 1990, Reid in Boyd 1991). Drugi zaznani problem se nanaša na odpadke (Brunt in Courtney 1999, Gilbert in Clark 1997, Lankford 1994), vandalizem (Liu et al. 1987), prenatrpanost zunanjih rekreacijskih dobrin (Johnson et al. 1994) prenatrpanost pešcev (Brunt in Courtney 1999, Reid in Boyd 1991) in na probleme s parkiranjem (Lindberg in Johnson 1997). 2.5 Teorija socialne izmenjave Curto (2006, 44) povzema opredelitev teorije socialne izmenjave po Apu (1990) in kot poglaviten vzrok za omejen obseg in vpliv študij, ki preučujejo, kako domačini dojemajo družbene vplive turizma, navaja prav pomanjkljivost teoretske zaokroženosti. Za boljše razumevanje tega problema zato Ap predlaga uporabo teorije socialne izmenjave. Zasnoval je model procesa socialne izmenjave, ki predstavlja teoretsko osnovo za to, kako domačini dojemajo vplive in posledice turizma. Po njegovem mnenju»rezidenti vrednotijo turizem v smislu socialne izmenjave, kar pomeni, da ga ocenjujejo skozi pričakovane koristi oziroma nastale stroške v zameno za ponujene storitve«. Iz te teorije torej sledi, da domačini ocenjujejo vplive turizma kot pozitivne v primeru, ko je izmenjava sredstev visoka oziroma uravnotežena oziroma v primeru neenake izmenjave, ko so domačini deležni velikega dobička. Nadalje je mnenja, da domačini ocenjujejo vplive turizma kot negativne, tako v primeru enakovrednih kot neenakovrednih izmenjav, kadar je izmenjava sredstev nizka. Obstaja torej veliko večja verjetnost, da vplive turizma dojemajo kot pozitivne tisti, ki imajo koristi od turizma, kakor tisti, ki teh koristi nimajo. Teorija socialne izmenjave se lahko aplicira na katerokoli menjavo znotraj skupnosti, bodisi med domačini in turističnim gospodarstvom, izvajalci, trgovci ali med domačini samimi. Obstaja precej študij, ki so preverjale uporabnost teorije socialne izmenjave za razlago, kako domačini dojemajo vplive turizma, vendar so prinesle dvoumne rezultate. Curto (2006, 44) nadalje navaja ugotovitve Andereckove in drugih (2005). Po njenem tisti,

17 ki imajo ekonomske koristi od turizma, tudi pozitivno ocenjujejo njegove vplive. Vendar poleg koristi občutijo tudi visoko raven negativnih vplivov, kar je v nasprotju s teorijo socialne izmenjave. Curto (2006, 44) nadalje povzema študije Getza (1994). V njih se je izkazalo, kako je potrebno razlikovati med individualno odvisnostjo od turizma in odvisnostjo skupnosti. Njegove dolgoletne študije o tem, kako domačini ocenjujejo vplive turizma, naj bi podpirale teorijo socialne izmenjave. Izkazalo se je, da ko skupnost spozna, da je ekonomsko odvisna od turizma, to pozitivno vpliva na njihov pogled na turizem ne glede na njihovo individualno odvisnost od turizma. V kolikor skupnost nima alternativnih možnosti za preživetje, potem domačini tudi v primeru, ko se dobički manjšajo in stroški naraščajo, nadalje podpirajo turizem, čeprav z njegovimi vplivi niso zadovoljni. Nadalje Curto (2006, 44) podaja ugotovitve Faulkner-ja in Tideswell-a (1997). Po njunem se domačini zavedajo»altruističnega presežka«, ki se ustvarja, ko so koristi skupnosti kot celote pomembnejše kot njeni stroški. V takem primeru so stroški posameznika dopuščeni zaradi interesa širše skupnosti. Predstavi tudi Prenticeovo študijo (1993) o naravni turistični destinaciji v Angliji, ki prav tako podpira te ugotovitve. V njej so potrdili, da domačini običajno dojemajo turizem kot ugoden segment gospodarstva, četudi imajo od turizma zelo malo dejanskih koristi. 2.6 Trajnostni (sonaravni) razvoj v turizmu Mihaličeva (1994, 58) opredeljuje koncept trajnostnega razvoja na področju turizma. Meni, da je imel v preteklosti trajnostni razvoj v turizmu sekundarni pomen v primerjavi s kratkoročno rastjo in profitabilnostjo, danes pa je postal organiziran ter dolgoročno usmerjen koncept. Kot posledica številnih negativnih učinkov razvoja turizma v določenih turističnih regijah je naraščal pritisk javnosti za odgovornejši in vzdržnejši turistični razvoj. Nadalje Mihaličeva (2004, 117) poudarja, da turizem ni več samo morje, sonce in plaža, ampak je investicija v zdravje duha in telesa, je zabava in odkrivanje turizem je postal način življenja. Za to pa je potrebna celovita, programsko in kakovostno usklajena turistična ponudba z okoljem, v katerem vlada sinergija narave, ekonomije in prebivalcev, kar vse je bistveno za uspeh. Po mnenju Črnjara (2002, 326) ima turizem brez dvoma poleg številnih pozitivnih vplivov tudi značilne negativne vplive na naravno okolje. Prihaja do svojevrstnega paradoksa. Turistična dejavnost namreč potrebuje za uspešen razvoj kvalitetno in čisto okolje. Po drugi strani pa ravno s turističnim razvojem to isto kvaliteto okolja ogroža. Rešitev tega problema moramo najti v t.i. trajnostnem (sonaravnem) razvoju turizma, ki bo vzpostavil pozitiven odnos med ekonomijo in varovanjem okolja. Sirše (2004, 125) je mnenja, da je prilagajanje turizma za sonaraven trajnostni razvoj z vidika povpraševanja in ponudbe nujnost, koristno za turizem in skupnost. Le s kakovostno, izvirno, kulturno bogato in programsko usklajeno ponudbo, lahko zadovoljimo zahtevana pričakovanja, pri tem pa tudi uveljavljamo naše prioritete in strateške cilje. Po njegovem je vse, kar je povezano s sodobnim turizmom na sonaravno vzdržljivih osnovah v naši državi, prispevek k uveljavljanju slovenske identitete v Evropi, kar je dobro za gospodarstvo in storitvene dejavnosti, za naravno in kulturno dediščino, za zaposlovanje domačinov in sploh za višjo blaginjo.

18 Danes najbolj široko sprejeta definicija trajnostnega turizma, je definicija UN WTO. Trajnostni turistični razvoj tako zagotavlja optimalno uporabo naravnega okolja, vzdržuje ekološke procese in pomaga varovati naravne vire in biološko raznovrstnost. Nadalje spoštuje socialno-kulturno avtentičnost lokalnega prebivalstva, čuva njihovo zgrajeno in kulturno dediščino in tradicionalne vrednote, prispeva k razumevanju in toleranci med različnimi kulturami ter zagotavlja ekonomsko uspešnost poslovanja na dolgi rok. Omogoča socialne in ekonomske koristi za vse udeležence in njihovo pravično razporeditev, vključno na področju stabilne zaposlenosti, pridobivanja dohodkov, socialnih storitev za lokalno prebivalstvo ter prispeva k odpravljanju revščine (Mihelič 2006, 97 98). Mihaličeva (1994, 59) nadalje opredeljuje trajnostni razvoj turizma po Inskeepu (1991, 460) kot razvoj, ki zagotavlja doseganje naslednjih ciljev: trajni in ekološko uravnoteženi turistični razvoj izboljšuje ekološke in ekonomske (gospodarske) razmere, omogoča enakost oz. enakopravnost v razvoju, izboljšuje kakovost življenja v receptivni državi, zagotavlja visoko zadovoljstvo turistov in vzdržuje kakovost okolja v najširšem pomenu. Pojem trajnostni oz. ekološko vzdržen (sustainable) turizem je nastal v povezavi s pojmom vzdržen razvoj. Vzdržen razvoj je tisti, ki lahko vzdrži vse generacije, ki je dovolj daljnoviden, fleksibilen in moder, da ne spodjeda fizičnih in družbenih osnov svojega razvoja. Vzdržna družba je tista, ki zadovoljuje svoje sedanje potrebe tako, da ne ogroža sposobnosti prihodnjih generacij, da zadovoljujejo svoje potrebe. Trajnostni oz. ekološko vzdržen turizem upošteva načelo prihodnosti. Skrbi, da sedanja ekonomska aktivnost ne bo imela negativnih ekoloških, socialnih in ekonomskih posledic v prihodnosti. Samo takšen turistični razvoj je lahko trajen. Leta 1992 je bil v Deklaraciji iz Ria o okolju in razvoju začrtan Program 21, obsežen akcijski načrt, ki ga je sprejelo 178 vlad. Ta je bil poglobljen in razširjen na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002, rezultat česar je bil načrt uresničevanja, ki se osredotoča na zasebno-javno partnerstvo. Trajnostni razvoj je vse obsegajoč cilj Evropske unije. Leta 2005 sta Svetovna turistična organizacija (UNWTO) in Program Združenih narodov za okolje (UNEP) določila 12 ciljev za trajnostni turizem. V leta 2005 je Evropska komisija ustanovila delovno telo, ki ga je poimenovala»skupina za trajnostni razvoj turizma (TSG)«. Dokument, ki so ga oblikovali, je predlog evropski komisiji za sprejem «politike«oziroma instrumentov ter priporočil na področju turizma. Pomembno je osrednje, tretje poglavje poročila, kjer so opredeljena temeljna področja, na katera bodo ciljali bodoči instrumenti za udejanjanje bolj trajnostnega razvoja 4 (Mihalič 2007, 58). 4 Področja na katera bodo ciljali bodoči instrumenti za udejanjanje bolj trajnostnega razvoja so: sezonska narava poslovanja, turistični transport, zaposlovanje, koristi lokalnih skupnosti ter kakovost življenja lokalnih prebivalcev, zmanjševanje uporabe virov in proizvodnje odpadkov, zaščita in valorizacija naravne in kulturne dediščine, potovanja za vse ter turizem kot globalno sredstvo za doseganje trajnostnega razvoja.

19 3 ANALIZA STANJA TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK Občina Podčetrtek se razteza na 60,6 km2 površine, predvsem v pokrajinah Zgornje in Srednje Sotelsko, v smeri S J ob mejni reki Sotli. Proti notranjosti Slovenije jo omejuje na zahodu Rudnica, na severu Sveta Ema z Roginsko Gorco ter Pristavško-Zibiškim poljem, na vzhodu mejna reka Sotla in na jugu severna pobočja Orlice. Občina je nastala leta 1995 z razdelitvijo prejšnje občine Šmarje pri Jelšah. Sestavlja jo 26 naselij, večja med njimi so tudi središča krajevnih skupnosti občine: Pristava pri Mestinju, Virštanj, Polje ob Sotli in Olimje. Po velikosti ozemlja in številu prebivalcev je največja KS Pristava pri Mestinju, najmanjša pa Olimje. Število prebivalcev občine se je skozi vsa dolga leta zmanjševalo, predvsem zaradi odseljevanja prebivalcev v večja mesta. Danes občina šteje 3.337 prebivalcev, od tega 49,4% prebivalcev moškega spola in 50,6% prebivalcev ženskega spola. Najgosteje je naseljena KS Pristava pri Mestinju, najredkeje pa KS Polje ob Sotli (http://podcetrtek.si/index.php?sl_geo [15. 09. 2008]). Mimo Podčetrtka je speljana cesta Mestinje Brežice. Odcep v Mestinju predstavlja edino povezavo občine s severno in ostalo vzhodno Slovenijo, tudi s sosednjo Avstrijo (cesta Celje Rogatec). Cesta Podčetrtek Brežice in Podčetrtek Krško povezujeta občino z Dolenjsko. Pomembnejša povezava s Hrvaško poteka preko mednarodnega prehoda v sosednji občini Bistrica ob Sotli ter meddržavnega prehoda v Imenem v občini Podčetrtek. Današnja železniška proga Celje Stranje Imeno, nekoč Celje Imeno Kumrovec, je bila zgrajena leta 1956 in je bila leta 1997 zaradi dotrajanosti proge ukinjena povezava s sosednjim Kumrovcem. Občina Podčetrtek je tako izgubila najugodnejšo železniško povezavo s sosednjo Hrvaško. V Imenem na Imenskem polju deluje tudi Obsoteljski aeroklub, ki izvaja panoramske izlete s športnimi in jadralnimi letali. 3.1 Gospodarstvo občine Podčetrtek Trenutni gospodarski utrip in nadaljnji razvoj celotne občine temelji na kmetijstvu, turizmu in obrti, saj so zanje v teh krajih dani najboljši naravni in družbeni pogoji. Kmetijstvo je osnovna in tradicionalna gospodarska panoga občine. Njen razvoj in razširjenost so vsekakor pogojevali naravni dejavniki (primeren relief, ugodne klimatske razmere...) in aktualne družbene razmere. K ohranjenosti kmetijstva so vsekakor veliko prispevali dejavniki, kot so premalo intenziven razvoj industrije, nekdanja slaba prometna povezanost z večjimi središči in precejšnja nezainteresiranost širšega družbenega okolja za razvoj ostalih gospodarskih panog. V poljedelstvu prevladujejo žitarice - predvsem pšenica in koruza, nekaj je tudi ovsa in rži ter okopavine - krompir, fižol, zelje, pesa, korenje in krmne rastline. Med industrijskimi rastlinami zasledimo oljno repico in sončnice. Večina pridelkov, ki jih pridelajo na zasebnih površinah, ostane v domači porabi. V živinoreji je značilna gojitev govedi (mesna in mlečna govedoreja), prašičev in perutnine, obstaja pa tudi konjereja za športno-rekreativne namene. Vinogradništvo je panoga, katere razširjenost je vezana na prisojna pobočja gričevnatega sveta. Središče vinogradništva je virštanjsko gričevje (50 % kmetijskih površin), poleg tega pa je panoga razširjena še pri Sveti Emi in v Roginski ter Cmereški Gorci. Tradicija vinogradništva je najmočnejša na Virštanju, kar dokazujeta tudi poimenovanje vinorodnega šmarsko-virštanjskega okoliša in ime znamke vina Virštanjčan. V Imenem deluje vinska klet s kapaciteto 60.000 litrov. Vinogradništvo je izrazito tržno usmerjena kmetijska panoga, kar je močneje opazno tudi