ANALIZA MORFOLOŠKIH LASTNOSTI NOVIH EKOTIPOV SLADKEGA KROMPIRJA (Ipomoea batatas L.) S CIP DESKRIPTORJI

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Romana JERINA ANALIZA MORFOLOŠKIH LASTNOSTI NOVIH EKOTIPOV SLADKEGA KROMPIRJA (Ipomoea batatas L.) S CIP DESKRIPTORJI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja THE ANALYSIS OF MORPHOLOGICAL CHARACTERISTICS OF NEW ECOTYPES OF SWEET POTATO (Ipomoea batatas L.) WITH CIP DESCRIPTORS B. SC. THESIS Professional Study Programmes Ljubljana, 2013

II Diplomsko delo je zaključek Visokošolskega strokovnega študija Kmetijstvo agronomija in hortikultura 1. stopnja. Delo je bilo opravljeno na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Poskus je potekal na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete. Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorja diplomskega dela imenovala doc. dr. Dragana Žnidarčiča. Komisija za oceno in zagovor: Predsednik: Član: Članica: prof. dr. Franc BATIČ Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo doc. dr. Dragan ŽNIDARČIČ Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo doc. dr. Darja KOCJAN AČKO Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Datum zagovora: Diplomsko delo je rezultat lastnega dela. Podpisana se strinjam z objavo svojega diplomskega dela na spletni strani Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete. Izjavljam, da je delo, ki sem ga oddala v elektronski obliki, identično tiskani verziji. Romana JERINA

III KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Dv1 DK 635.22:631.524.022:631.559(043.2) KG AV SA vrtnarstvo/sladki krompir/ekotipi/cip deskriptorji/ pridelek gomoljev JERINA, Romana ŽNIDARČIČ, Dragan (mentor) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101 ZA LI 2013 IN TD OP IJ JI Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo ANALIZA MORFOLOŠKIH LASTNOSTI NOVIH EKOTIPOV SLADKEGA KROMPIRJA (Ipomoea batatas L.) S CIP DESKRIPTORJI Diplomsko delo (Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja) VIII, 37 str., 8 pregl., 29 sl., 37 vir. sl sl/en AI Poljski poskus gojenja sladkega krompirja (Ipomoea batatas L.) smo izvedli od 18. marca do 18. oktobra 2011 na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani. Raziskava je bila izvedena z namenom, da bi ovrednotili in opisali nove ekotipe sladkega krompirja po CIP deskriptorjih tako, da bi bili morebitni pridelovalci seznanjeni z genetskim potencialom ter tehnološkimi zahtevami in posebnostmi te, za slovenske pridelovalce še neznane kulture. Gomolje smo nakalili v komori ogreti na 30 o C. Klice (velikosti približno 10 cm) so bile posajene v gojitvene plošče s 40-imi celicami. Na prosto smo sadike posadili v zadnji dekadi maja. V raziskavo so bili vključeni trije ekotipi sladkega krompirja in sicer 'Bel', 'Oranžen' ter 'Viola'. Rastline so bile posajene v treh ponovitvah na medvrstni razdalji 1 m, razdalja v vrsti pa je znašala 1,2 m. Devedeset dni po presajanju smo pri vseh treh ekotipih s CIP deskriptorji analizirali morfološke lastnosti rastlin (značilnosti vrež in listov, cvetov ter gomoljev). Ob izkopu smo gomolje še stehtali in jim določili maso. Analiza je pokazala, da je sladki krompir kultura (vsi preizkušani ekotipi), ki bi jo lahko gojili v slovenskih agroekoloških razmerah. Ker smo tla prekrili s polietilensko folijo, rastline pa smo med rastno dobo namakali so bili pridelki relativno veliki. Največje pridelke gomoljev je imel ekotip 'Oranžen' (2,264 kg gomoljev/rastlino) ki je imel skoraj trikrat večjo maso gomoljev od ekotipa 'Bel' (0,679 kg gomoljev/rastlino).

IV KEY WORDS DOCUMENTATION ND Dv1 DC 635.22:631.524.022:631.559(043.2) CX vegetable growing/sweet potato/ecotypes/cip descriptors/tuber yields AU JERINA, Romana AA ŽNIDARČIČ, Dragan (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101 PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Agronomy PY 2013 TY THE ANALYSIS OF MORPHOLOGICAL CHARACTERISTICS OF NEW ECOTYPES OF SWEET POTATO (Ipomoea batatas L.) WITH CIP DESCRIPTORS DT B. Sc. Thesis (Professional Study Programmes) NO VIII, 37 p., 8 tab., 29 fig., 37 ref. LA sl Al sl/en AB We performed our field trial for sweet potato (Ipomea batatas L.) from 18 th of March to 18 th of October 2011 on Laboratory field of Biotechnical faculty in Ljubljana. Research was performed with purpose to evaluate and describe three new ecotypes of sweet potato by CIP descriptors so that potential growers would get more familiar with the genetic potential, technological requirements and specifics of this unknown crop for Slovenian farmers (producers). We sprouted the tubers in the chamber, which was preheated on 30 o C. Cutings (large about 10 cm) were planted in plug trays with fourty cells. Seedlings were transplanted outdoor in the last decade of May. Three ecotypes of sweet potato - 'Bel', 'Oranžen' and 'Viola' were included in the study. Plants were planted in three replications with 1 meter distance between rows and 1.2 meters distance in the row. Ninety days after transplantation we made analysis of morphological properties (properties of vines, leaves, flowers, and tubers) of plants of all ecotypes of CIP descriptors. After the digging we weighed the tubers and determined their mass. The analysis showed that the sweet potato is a crop (all tested ecotypes), which could be grown in our Slovenian agro-ecological conditions. Because we have covered the floor with polyethylene foil and because we have had irrigation system during the growing season the yields was relatively high. Maximum yields of tubers had ecotype 'Oranžen' (2,264 kg tubers/plant) which had almost three times the mass of tubers from ecotype 'Bel' (0,679 kg tubers/plant).

V KAZALO VSEBINE Ključna dokumentacijska informacija (KDI) Key words documentation (KWD) Kazalo vsebine Kazalo preglednic Kazalo slik str. III IV V VII VIII 1 UVOD 1 1.1 NAMEN RAZISKAVE 1 1.2 DELOVNA HIPOTEZA 2 2 PREGLED OBJAV 3 2.1 2.1.1 SLADKI KROMPIR Sistematika 3 3 2.1.2 Zgodovina sladkega krompirja 4 2.1.3 Sladki krompir v Sloveniji 4 2.1.4 Ekotipi in sorte sladkega krompirja 4 2.1.5 Morfološke in biološke lastnosti sladkega krompirja 5 2.1.5.1 Koreninski sistem 5 2.1.5.2 Steblo 5 2.1.5.3 List 7 2.1.5.4 Cvet 7 2.1.5.6 Gomolj 8 2.1.6 Kemična sestava sladkega krompirja 9 2.1.7 2.1.8 2.1.8.1 2.1.8.2 2.1.9 2.1.9.1 2.1.9.2 2.1.10 2.1.11 Pridelovalne razmere Bolezni in škodljivci sladkega krompirja Bolezni Škodljivci Razmnoževanje Generativno razmnoževanje Vegetativno razmnoževanje Spravilo prideleka Skladiščenje 10 11 11 12 13 13 13 14 14 3 MATERIALI IN METODE DELA 15 3.1 MATERIAL 15 3.1.1 Ekotipi 15 3.2 METODE DELA 16 3.2.1 Analiza rastlin s CIP deskriptorji 17 3.2.1.1 Značilnosti vrež 18 3.2.1.2 Oblika listov 18 3.2.1.3 Višina listne ploskve 21 3.2.1.4 Obarvanost listnih žil 21 3.2.1.5 Obarvanost listnih ploskev in pecljev 22 3.2.1.6 Dolžina pecljev 22

VI 3.2.1.7 Značilnosti cvetov 23 3.2.1.8 3.2.1.9 Oblika gomoljev Najpogostejše napake gomoljev 24 25 3.2.1.10 3.2.1.11 3.2.1.12 Debelina kože gomoljev Obarvanost kože in mesa gomoljev Razporeditev gomoljev 25 25 26 4 REZULTATI 27 4.1 4.2 4.3 4.4 4.5 VREMENSKE RAZMERE LASTNOSTI VREŽ IN LISTOV LASTNOSTI CVETA LASTNOSTI GOMOLJEV MASA GOMOLJEV 27 27 29 31 32 5 RAZPRAVA IN SKLEPI 34 5.1 RAZPRAVA 34 5.2 SKLEPI 35 6 POVZETEK 36 7 VIRI 37 ZAHVALA

VII KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Energijska in hranilna vrednost gomoljev sladkega krompirja (Wilson, 1988) 9 Preglednica 2: Priporočeni gnojilni odmerki (kg/ha) 10 Preglednica 3: Značilnosti internodijev 18 Preglednica 4: Dlakavost glavne vreže in obarvanost internodijev 18 Preglednica 5: Obarvanost listnih ploskev in pecljev ter dolžina pecljev 22 Preglednica 6: Obarvanost in dlakavost venčnih listov in obarvanost pestiča 24 Preglednica 7: Obarvanost kože in mesa gomoljev 25 Preglednica 8: Oblikovanje gomolja 25

VIII KAZALO SLIK Slika 1: Sistematika sladkega krompirja (Yildirim in sod., 2005) 3 Slika 2: Potaknjenci sladkega krompirja (foto: D. Žnidarčič) 5 Slika 3: Razvoj koreninskega sistema pri sladkem krompirju (foto: D. Žnidarčič) 6 Slika 4: Vreže sladkega krompirja (foto: D. Žnidarčič) 6 Slika 5: Listi sladkega krompirja (foto: R. Jerina) 7 Slika 6: Cvet sladkega krompirja (foto: D. Žnidarčič) 8 Slika 7: Koreninski gomolj sladkega krompirja v prerezu (foto: D. Žnidarčič) 8 Slika 8: Znaki pomanjkanja dušika (foto: D. Žnidarčič) 11 Slika 9: Hrošček na sladkem krompirju (foto: D. Žnidarčič) 12 Slika 10: Ekotip 'Viola' (foto: D. Žnidarčič) 15 Slika 11: Ekotip 'Bel' (foto: D. Žnidarčič) 15 Slika 12: Ekotip 'Oranžen' (foto: D. Žnidarčič) 16 Slika 13: Skica zasnove poskusa, Ljubljana, 2011 17 Slika 14: Parcela z ekotipom 'Bel', Ljubljana, 2011 17 Slika 15: Oblika lista 19 Slika 16: Oblika listne ploskve 19 Slika 17: Število lističev v listni ploskvi 20 Slika 18: Oblika osrednjega lističa v listni ploskvi 20 Slika 19: Višina listne ploskve (cm) 21 Slika 20: Obarvanost listnih žil 21 Slika 21: Dolžina peclja (cm) 22 Slika 22: Dolžina in širina cveta 23

IX Slika 23: Oblika cvetov 23 Slika 24: Oblika venčnih listov 23 Slika 25: Oblika gomoljev 24 Slika 26: Napake gomoljev 25 Slika 27: Razporeditev sekundarne obarvanosti 26 Slika 28: Razporeditev gomoljev 26 Slika 29: Pridelek gomoljev (kg) na rastlino, Ljubljana, 2011 33

1 1 UVOD Kljub temu da je sladki krompir (Ipomoea batatas L.) v slovenski javnosti slabo poznana kultura pa ga nekateri avtorji (Woolfe, 1992; Suojala, 1999) uvrščajo med najbolj zdrave vrtnine. Za ljudsko prehrano so najbolj primerni odebeljeni gomolji in mladi listi. Deli sladkega krompirja poleg vode vsebujejo surove beljakovine, maščobe, vitamine (predvsem A, B in C), minerale (predvsem Ca in K) in antioksidante (Purcell in Walter, 1998). Gomolje v prehranske namene lahko pripravimo tako, da jih skuhamo ali spečemo, lahko iz njih naredimo čips, moko, žgance, škrob, alkohol ali pa jih pripravimo v sladicah. Mlade liste uporabimo sveže v solati ali pa jih skuhamo podobno kot špinačo (Matotan, 1994; Žnidarčič, 2011). Poimenovanje sladkega krompirja izvira iz angleškega govornega področja (»sweet potato«). Sicer pa sladki krompir ni v sorodu z navadnim krompirjem (Solanum tuberosum L.) in spada v družino slakovk (Convolvulaceae). Največ ga gojijo v tropskih in subtropskih predelih (Sajjpongse in sod., 1998). V Sloveniji sladki krompir še ni tako poznan in razširjen kot drugje v svetu, saj je tropska oziroma subtropska rastlina, ki ji naše podnebje ne ustreza najbolj. Podatki o pridelavi sladkega krompirja kažejo, da ga v svetu pridelajo na 9,38 milijona hektarov, povprečni pridelek pa znaša okoli 13 ton na hektar. Največ zemljišč pod sladkim krompirjam je na Kitajskem, in sicer kar 6,5 milijonov hektarov. Sladki krompir je glede na obseg površin šesta najbolj razširjena kultura v svetu, za rižem, pšenico, koruzo, ječmenom in krompirjem (FAOSTAT, 2012). Sladki krompir, ki je heksaploidna vrsta (2n = 3x = 90) gojimo pri nas kot enoletnico. V Sloveniji je sladki krompir zaradi privlačnih cvetov predvsem za okras. (Žnidarčič, 2011). Specifične klimatske razmere in velika raznolikost okolja v Sloveniji zahtevajo specifične sorte, ki jih ni mogoče enostavno prenesti iz drugih okolij. Z nalogo želimo prispevati k poznavanju sladkega krompirja oziroma k uvajanju novih ekotipov te vrtnine v naše okolje. Preučevani ekotipi naj bi predstavljali potencialno pomemben sadilni material za nadaljne gojenje te vrtnine, predvsem glede kakovosti gomoljev, prilagodljivosti in odpornosti v naših rastnih razmerah. 1.1 NAMEN RAZISKAVE Gojenje sladkega krompirja postaja v zadnjem obdobju, predvsem zaradi vse bolj vročih poletij, vse zanimivejša (tržna) niša za slovenske pridelovalce in vrtičkarje. Ker pa pridelovanje sladkega krompirja v Sloveniji še ni dovolj znano, želim v diplomski nalogi natančno izvrednotiti in opisati tri nove ekotipe sladkega krompirja po CIP deskriptorjih,

2 dobljene podatke pa analizirati z opisno statistiko. Pravilen izbor ekotipa bo omogočal, da bodo tudi pridelovalci seznanjeni z genetskim potencialom ter tehnološkimi zahtevami in posebnostmi te, za slovenske pridelovalce še neznane kulture. 1.2 DELOVNA HIPOTEZA Predvidevamo: - da se novi ekotipi sladkega krompirja med seboj razlikujejo; - da bodo naši rezultati pokazali, da je vsaj eden izmed treh ekotipov sladkega krompirja primeren za gojenje v naših agroekoloških razmerah.

3 2 PREGLED OBJAV 2.1 SLADKI KROMPIR 2.1.1 Sistematika V Evropi je rastlino sladkega krompirja prvi opisal Carl Linne, leta 1753 pod imenom Convolvulus batatas. Leta 1791 je Lamark v klasifikaciji rastlino poimenoval s sedanjim rodovnim in vrstnim imenom (Ipomoea batatas) (Yildirim in sod., 2005). Slika 1: Sistematika sladkega krompirja (Yildirim in sod., 2005)

4 2.1.2 Zgodovina sladkega krompirja Geografski center porekla vrste Ipomoea batatas L. in njenih divjih prednikov je srednji in severni del Južne Amerike, natančneje med reko Orinoko v Venezueli in polotokom Yukatan v Mehiki. Morfološka analiza je pokazala, da sta zelo verjetno 2 vrsti iz rodu Ipomoea, ki bi lahko bile prednice kultivirane vrste sladkega krompirja, in sicer Ipomoea tabascana J.A. McDonald & D.F. Austin in Ipomoea trifida (HBK.) G. Don (Kays, 2005). Iz ameriške celine se je sladki krompir razširil v Afriko, jugovzhodno Azijo in v druge države z vlažnim tropskim podnebjem. Gojili so ga Maji in Inki v Peruju, na Novi Zelandiji pa Maori. Okoli leta 1600 so ga zavojevalci prvič prinesli v Španijo, od koder se je razširil v južno Francijo, Italijo in Grčijo. Portugalski trgovci so ga širili v zahodno Afriko, kasneje pa v Indijo, Indokino, Japonsko in Kitajsko. Na nekaterih območjih je sladki krompir postal glavna hrana (Huaccho in Hijmans, 2000). 2.1.3 Sladki krompir v Sloveniji V Sloveniji je sladki krompir še precej nepoznan. Večina Slovencev ga pozna, kot okrasno rastlino, in ga uporabljajo kot balkonsko zelenja, saj se zelo razraste in ima posebno lepo obliko listov in cvetov (Žnidarčič, 2011). 2.1.4 Ekotipi in sorte sladkega krompirja Ekotipi oziroma sorte sladkega krompirja se razlikujejo po barvi kože gomoljev, barvi in kemični sestavi mesa gomoljev, po različni obliki, barvi, velikosti in nagubanosti listov. S tržnega vidika razdelimo ekotipe in sorte sladkega krompirja na tri skupine (Caliskan in sod., 2007): za pridelavo (običajno so to visoke rastline, gomolji imajo veliko vsebnost škroba, meso je belo); za svežo uporabo (gomolji imajo veliko vsebnost suhih snovi in sladkorja); za ameriški trg (gomolji naj bi imeli nizko vsebnost suhe snovi, veliko sladkorja in veliko vsebnost karotena). Glede na uporabno vrednost pa poznamo dve skupini sladkega krompirja (Martin in Jones, 1986):»vlažna vrsta«, ki ima oranžno do rumeno obarvano meso (primerna za cvrtje v olju);»suha vrsta«z rumenim do belo ali bledo vijoličnim mesom (primerna za kuhanje).

5 2.1.5 Morfološke in biološke lastnosti sladkega krompirja V tropskih območjih je sladki krompir trajnica, ki se razmnožuje z listnatimi ali stebelnimi potaknjenci. V severnejših državah in Mediteranu pa ga razmnožujemo preko koreninskih poganjkov in se goji kot enoletnica (Vimala in Hariprakash, 2011). Sladki krompir je tudi dvokaličnica, kar pomeni da ima 2 klična lista in glavno korenino (Ivančič, 2002). Slika 2: Potaknjenci sladkega krompirja (foto: D. Žnidarčič) 2.1.5.1 Koreninski sistem Sladki krompir, ki je po poreklu tropska rastlina kratkega dne razmnožujemo na vegetativni način s poganjki. Adventivne korenine se razvijejo na vsakem kolencu. Korenine lahko prodro do dva metra v globino, vendar se glavnina gomoljev nahaja v globini 30 centimetrov. Globina koreninskega sistema je odvisen predvsem od strukture in vrste tal (Lešić in sod., 2002). Približno 30 dni po presajanju se gomolji začnejo debeliti in dosežejo končno tudi maso do enega kilograma (Lebot, 2010). Običajno dobimo od štiri do deset gomoljev na eno rastlino (Veasey in sod., 2007).

6 Slika 3: Razvoj koreninskega sistema pri sladkem krompirju (foto: D. Žnidarčič) 2.1.5.2 Steblo Steblo ali vreža zraste, v odvisnosti od rastnih razmer, lahko od 0,6 do 5 metrov. Sladki krompir sodi med plezalke. Ima namreč šibka stebla, ki niso sposobna nositi svoje lastne mase ter potrebujejo oporo. Steblo sladkega krompirja je tanko in v premeru doseže od tri do deset milimetrov. Barva stebla je zelena, pri nekaterih sortah je lahko steblo tudi vijolično obarvano. Stebla se razlikujejo po številu internodijev, dolžini in poraščenosti (Ivančič in Levela, 1992). Slika 4: Vreže sladkega krompirja (foto: D. Žnidarčič)

7 2.1.5.3 List Barva listov je ponavadi zelena, lahko je sicer obarvana tudi vijolično, vendar zelena barva prevladuje. Listi so razvrščeni po steblu v obliki spirale. Listni peclji so lahko različno dolgi in sicer od 5 do 30 centimetrov in so na stiku s steblom odebeljeni. Oblika listov je pri nekaterih fenotipih trikotna, listna ploskev je lahko tudi globoko urezana. Listi se razlikujejo tudi po velikosti (Somda in Kays, 1990). Slika 5: Listi sladkega krompirja (foto: R. Jerina) 2.1.5.4 Cvet Cvet sladkega krompirja je dvospolen in je sestavljen iz petih čašnih listov. Ima tudi pet venčnih listov in pet prašnikov. Pestič je sestavljen iz dvopredalaste plodnice, podolgovatega vratu in dvoglave brazde. Pri bazi pestiča se nahajajo medovniki. Dolžina cvetne cevi se giblje med 28 in 63 milimetri, širina pa med 25 in 26 milimetri (Ivančič in Levela, 1992, Lešić in sod., 2002). Cvetenje sladkega krompirja je podobno drugim rastlinam iz družine slakovk. Cvetovi se odprejo zgodaj zjutraj, zaprejo pa se že, odvisno od vremenskih razmer, dopoldan med deveto in enajsto uro. Premer cveta je od tri do štiri milimetre in je svetloroza, rdečkaste do vijolične barve. Lepe barve cvetov zelo privabljajo čebele. Cvet v senci postane svetlejši. Sladki krompir je tujeprašnica (Ivančič, 2002).

8 Slika 6: Cvet sladkega krompirja (foto: D. Žnidarčič) 2.1.5.6 Gomolj Gomolje poznamo po različnih oblikah, velikosti in masi. Te lastnosti so odvisne predvsem od sorte sladkega krompirja. Krompir obdaja kožica, ki je ponavadi zelo tanka, gladka ali hrapava. Koža varuje gomolj pred mikroorganizmi in izgubo vlage (Lešić in sod., 2002). Slika 7: Koreninski gomolj sladkega krompirja v prerezu (foto: D. Žnidarčič)

9 2.1.6 Kemična sestava sladkega krompirja Gomolji vsebujejo 70 % vode in 30 % suhe snovi in so bogati z ogljikovimi hidrati, β- karotenom, vitaminom C, vitaminom B6, vitaminom E, kalijem, kalcijem, železom in proteini (Lebot, 2010). 100 gramov težak gomolj v povprečju vsebuje od 108 do 121 kalorij, 1,0 1,7 g proteinov, 0,2 0,4 g maščobe, 25,6 31,0 g ogljikovodikov, 0,7 1,0 g vlaken, 0,7 1,0 g pepela, 21 36 mg Ca, 38 56 mg P, 0,7 2,0 mg Fe, 10 36 mg Na, 210 304 mg K, 3,5 5,28 µg β- karotena, 0,09 0,14 mg tiamina, 0,04 0,06 mg riboflavina, 0,6 0,7 mg niacina in 21 37 mg askorbinske kisline. Prisoten je tudi sladkor, predvsem saharoza, v zelo majhnih količinah pa tudi maltoza, manoza, galaktoza in pentoza. Vsebnost pektinov v svežem gomolju je 60 % v obliki uronične kisline in 4 5 % v obliki metoksila. V gomolju je še 1,05 % vlaken, dva mono-amino-fosfatida (najverjetneje lecitin in cefalin), organske kisline (0,1 % oksalne kisline), fitosterolin, fitosterol, rastlinska smola, tanini in barvila. Od vseh tropskih rastlin vsebuje sladki krompir največ folatov (1,96 mg) (Wilson, 1988). Preglednica 1: Energijska in hranilna vrednost gomoljev sladkega krompirja (Wilson, 1988) Pečeni koreni s kožico Kuhani koreni brez kožice Energijska vrednost 90,0 kcal 4 %* 76,0 kcal 4 %* Ogljikovi hidrat 20,7 g 7 % 1,7 g 7 % Maščobe 0,2 g <0,05 % 0,1 g <0,05 % Proteini 2,0 g 4 % 1,4 g 3 % Vlaknine 3,0 g 8 % - - Holesterol 0,0 g 0 % 0,0 g 0 % Pepel 1,3 g - 0,6 g - Vitamini Folna kislina 11 mg 3 % - - Niacin 0,557 mg 3,5 % - - Pantotenska kislina 0,80 mg 16 % - - Vitamin B6 0,3 mg 14 % 0,2 mg 8 % Riboflavin 0,1 mg 6 % 0,05 mg 3 % Tiamin 0,078 mg 6,5 % 0,042 3,5 % Vitamin C 19,6 mg 33 % 12,8 mg 21 % Vitamin A 19217 IU 384 % 15741 IU 315 % Minerali Kalcij 38 mg 4 % 27 mg 3 % Posfor 54 mg 5 % 32 mg 3 % Kalij 475 mg 14 % 230 mg 7 % Železo 0,7 mg 4 % 0,7 mg 4 % Magnezij 25 mg 6 % - - Cink 0,30 mg 3 % - -

10 2.1.7 Pridelovalne razmere Sladki krompir je rastlina kratkega dne zato v našem podnebju cveti v jeseni. Najugodnejše razmere za sladki krompir so 120 do 15 toplih dni v rastni dobi, kar pomeni, da mora biti povprečna temperatura vsaj nad 21 o C. Najugodnješa srednja dnevna temperatura pa naj bi bila 24 o C. Če temperatura pade pod 12 o C rast rastline močno zaostane (Lešić in sod., 2002). Na območjih kjer so dolga obdobja suše je nujno namakanje. Za stabilno rast je potrebno od 900 do 1300 milimetrov vode skozi celotno rastno obdobje, ki jo mora rastlina dobiti z dežjem ali z namakanjem. V času dozorevanja sladki krompir ne potrebuje veliko vlage. Rastline sicer prenesejo sušna obdobja vendar ne več kot 50 do 60 dni po sajenju, ko rastlina šele začne z rastjo. Seveda pa za rast potrebuje dovolj sončne svetlobe, da lahko nemoteno poteka proces fotosinteze (Vimala in Hariprakash, 2011). Najprimernejša za gojenje sladkega krompirja so dobro odcedna, propustna in peščena tla. Če tla niso propustna gomolji gnijejo zaradi zastajanja vode, tako da se ne morejo primerno razviti in večinoma propadejo. Sladkemu krompirju ugajajo predvsem rahlo kisla tla s ph vrednostjo od 5,5 do 6,5. V zmernem pasu redko cveti, saj 11 urna osvetlitev ali manj spodbuja cvetenje, več kot 11 urna osvetlitev pa zavira cvetenje (Lešić in sod., 2002). Na mineralnih tleh, zlasti na mivki je priporočljiva uporaba uležanega hlevskega gnoja ali komposta. Fosfor, dušik in kalij so tri najpomembnejša hranila za rast in razvoj sladkega krompirja. Fosfor ima pomembno vlogo predvsem pri fotosintezi, dihanju in delitvi celic. Zadostne količine fosforja pospešijo zorenje, kar je pomembno za pravočasno pobiranje pridelka in izboljšanje njegove kvalitete. Večji delež kalija pa prispeva k boljši učinkovitosti izkoriščanja vode. To pomeni, da z manjšo količino vode lahko dosežemo enak pridelek (Matotan, 1994). Preglednica 2: Priporočeni gnojilni odmerki (kg/ha) Avtor hranilo Hall (1990) Yildirim in sod. (2005) Walker (1986) N 60-100 80-200 50-100 P 2 O 5 80-120 100-150 100-200 K 2 O 100-200 150-200 100-150 Po mnenju Santosa (2006) pa ima pri gnojenju sladkega krompirja najpomembnejšo vlogo dušik. Premajhne količine dušika vplivajo na upočasnjeno rast rastlin, na razvoj vrež in na odebelitev gomoljev. Rastline postanejo svetlo zelene barve. V primeru presežka dušika pa

11 je razvoj nadzemnega dela v primerjavi z gomolji prebujen in rastline se temno zeleno obarvajo. V tem primeru so rastline tudi bolj podvržene napadom bolezni in škodljivcev Prevelike količine dušika vplivajo tudi na poslabšanje skladiščnih sposobnosti gomoljev (Lešić in sod., 2002). Slika 8: Znaki pomanjkanja dušika (foto: D. Žnidarčič) 2.1.8 Bolezni in škodljivci sladkega krompirja 2.1.8.1 Bolezni Med najpogostejše bolezni sladkega krompirja sodita črna noga (Ceratocystis fimbriata L.) in fuzarijska uvelost (Fusarium oxysporum f. sp. batatas L.) (Coleman, 1982). Sladki krompir je občutljiv tudi na naslednje glivične bolezni: belo rjo (Albugo ipomoeaepanduratae L.), alternarijo (Alternaria sp.), plesen (Aspergillus spp.) in Botrytis cinerea L. Od bakterijskih obolenj pa je najbolj pogosta Erwinia carotovora (JONES) (Lebot, 2010). Alternarijska pegavost se pojavi v obliki madežev na listih. Še posebej spodbuja nastanek bolezni vlažno in hladno vreme. Spore se širijo po zraku, s pomočjo sadilnega materiala in dežnih kapljic. Ostanki obolelih rastlin na kmetijskih zemljiščih so vir okužb za nadaljne širjenje bolezni. Obvezno je sežiganje obolelih rastlin (Coleman, 1982). Najpogostejše virusno obolenje je Little leaf diseases, ki ima za posledico manjše liste, ki so bolj okrogle oblike. Listi porumenijo, stebla so krajša in rastejo pokončno v primerjavi z zdravimi, ki se plazijo po tleh, če nimajo primerne opore. Poškodovane rastline izgledajo košate, ker so njihovi internodiji zelo kratki in imajo veliko stranskih vej - poganjkov.

12 Poškodovane rastline oblikujejo veliko korenin, ki so tanke, kratke in razvejane, ne tvorijo pa gomoljev ali pa je njihovo število zelo majhno. Včasih samo en ali dva poganjka na isti rastlini kažeta simptome bolezni, ostali poganjki in deli rastline pa izgledajo neprizadeti. Tudi zdravih delov obolele rastline ne smemo vzeti za razmnoževanje (Wilson, 1988). Ostala virusna obolenja so: Sweet potato chlorotic stunt virus (SPCSV), Sweet potato feathery mottle virus (SPFMV), Sweet potato mild mottle virus (SPMMV), Sweet potato chlorotic fleck virus (SPCFV), Sweet potato caulimo-like virus (SPCaLV), Sweet potato mild speckling virus (SPMSV), C-6 ( flexious rod virus), Sweet potato latent virus (SwPLV), Sweet potato virus G (SPVG), Sweet popato virus 2 (SPV2) in Sweet popato virus desease (SPDV) (Lebot, 2010). 2.1.8.2 Škodljivci Med najpogostejše škodljivce sladkega krompirja sodijo številni hrošči kot so: Chaetosnema confinis L., Conoderus amplicollis (Gyllenhal, 1817), Conoderus falli (Lane), Conoderus vespertinus (Fabricius), Cylas formicarius elegantulus (Summers), Diabrotica balteata LeConte, D. undecim-punctata Mannerheim, Euzophera semifuneralis (Wlk.), Melanotus communis (Gyllenhal), Metriona sp., Notoxus calcaratus Horn, 1884, Systena blanda Melsheimer, Systena elongata (Fabricius, 1798), Systena frontalis (Fabricius, 1801), Typophorus nigritus viridicyaneus (Crotch, 1873) (Fieldingw in Crowder, 1995). Hrošči pogosto delajo škodo na listih, steblih in koreninah. Odlagajo jajčeca v votle dele stebel. Ličinke se zavrtajo v stebla in povzročajo obolelost rastline. Jajčeca lahko odložijo v korenine, katere proizvajajo toksine. Povzročijo veliko škode, zlasti v sušnem obdobju (Lebot, 2010). Slika 9: Hrošček na sladkem krompirju (foto: D. Žnidarčič) Med škodljivci na sladkem krompirju se pojavljajo tudi rastlinjakov ščitkar, pršice, nematode, stonoge in domače živali (Chalfant in sod., 2002).

13 2.1.9 Razmnoževanje 2.1.9.1 Generativno razmnoževanje Generativno razmnoževanje je v veliki meri odvisno od okoljskih dejavnikov in prisotnih kompatibilnih genotipov ter žuželk, ki oprašijo rastlino. Seme se oblikuje v zmerno vlažnih tropskih območjih, na površinah z večimi ekotipi. Prisotnost večjega števila ekotipov daje večjo možnost obstoja vsaj ene kompatibilne kombinacije križanja. Cvetenje v tropskih območjih pa med koledarskim letom ni enakomerno. V obdobjih deževja rastline pogosto cvetijo, vendar ne proizvedejo semena. Sladki krompir sodi med rastline, ki so zelo občutljive na zelo majhne spremembe v okolju. Je tujeprašnica. Zaradi močno izraženega mehanizma avtoinkompatibilnosti je samooploditev velikokrat nemogoča. Poleg avtoinkompatibilnosti je pri večini ekotipov močno izražena tudi interinkompatibilnost (križajo se lahko samo kompatibilni genotipi). Opraševalke sladkega krompirja so večinoma čebele, ki priletijo na cvet zaradi peloda in nektarja (Ivančič, 2002). Cvetni prah se lahko začne izločati še v zaprtem cvetu ali takoj po odprtju cveta v dopoldanskem času, v opoldanskem času je večina prašnic že ovenelih. Brazda pestiča pa je sposobna sprejeti pelod že pred samim odpiranjem cveta. Takoj po dozoritvi seme še ni sposobno takojšnje kalitve (Ivančič in Levela, 1992, Lešić in sod. 2002). Proces kalitve pri sladkem krompirju traja zelo dolgo, kalitev je tudi neenakomerna. Prva semena so sposobna kaliti šele po devetih ali več mesecih. V primeru, da opravimo proces skarifikacije je kalitev možna že po nekaj dnevih. Seme stanjšamo ali previdno»poškodujemo«. Lahko pa seme za 45 minut potopimo v koncentrirano žvepleno kislino. Kasneje ga izperemo v čisti vodi in ga razkužimo. Za proces skarifikacije lahko uporabimo tudi brusilne plošče ali steklen papir. Pomembno je, da brusilni material ni pregrob in da ob samem procesu ne poškodujemo kalčka (Ivančič, 2002). 2.1.9.2 Vegetativno razmnoževanje Ker do semena sladkega krompirja pridemo težko, ga običajno razmnožujemo vegetativno s potaknjenci. Za vzgojo potaknjencev so primerni drobni, zdravi gomolji, ki jih posadimo v zaboj z vlažnim peskom. Temperaturo peska v zaboju vzdržujemo pri 25 do 30 o C. Po približno desetih dneh se začnejo razvijati novi poganjki. V tej razvojni fazi moramo paziti, da temperatura ne preseže 30 o C, ker bi se poganjki pretegnili. Ko so poganjki dolgi od 15 do 20 cm, to je po 4-ih do 6-ih tednih, jih prepikiramo v setvene platoje. Po približno 30-ih dneh so sadike primerne za presajanje na stalno mesto na razdaljo 120 x 30 ali 120 x 40 cm, kar pomeni da potrebujmo od 200.000 do 270.000 sadik/ha (Žnidarčič, 2011).

14 Rast sladkega krompirja po ukoreninjanju in sajenju razdelimo v tri faze (Lešić in sod., 2002): hitra rast gomoljev in umirjena rast nadzemnega dela; intenzivna rast listov in stebel, maksimalen razvoj listne površine, začetek širjenja gomoljev; počasna rast stebel in odebelitev gomoljev. 2.1.10 Spravilo prideleka Tehnološka zrelost gomoljev ni značilno določena, zato jih lahko izkopljemo že 90 dni po zasaditvi. Običajno pa pridelek pospravimo pred pojavom prvih slan, ker rastline zaradi svojih genetskih lastnosti ne prenehajo z rastjo vse dokler imajo zelene liste. Zrelost lahko najenostavneje preverimo z rezanjem vrež, iz katerih se v tehnološki zrelosti pocedi gost bel sok (Mukhtar in sod., 2010). Nekaj dni pred izkopom je priporočljivo odstraniti nadzemni del rastline, tako da postane kožica na gomoljih bolj trdna. Gomolje izkopavamo ročno ali z napravo za pobiranje navadnega krompirja (Žnidarčič, 2011). Ranjeni gomolji se bodo najhitreje zacelili, če jih za teden dni pustmo pri temperaturi okoli 30 o C in pri 85- do 90-odstotni zračni vlagi. S tem postopkom povečamo vsebnost sladkorjev in učvrstimo kožico gomoljev, ki so tako manj podvrženi okužbam in poznejšemu gnitju (Collins in sod., 1999). Pridelki gomoljev se gibljejo med 20 in 50 t/ha oziroma vsaka rastlina v povprečju dá 3 kg gomoljev. Za trg so najbolj zanimivi gomolji dolžine od 15 do 20 centimetrov, debeline od 5 do 8 centimetrov in teže 100 do 400 gramov (Lešić in sod., 2002). 2.1.11 Skladiščenje Zaradi občutljive povrhnjice gomoljev ne peremo ampak samo rahlo zdrgnemo posušeno zemljo. Gomolje sortiramo po velikosti in jih spravljamo v zaboje ali kartonske škatle. Sladki krompir lahko skladiščimo od 6 do 7 mesecev pri temperaturi od 13 do 16 o C in pri relativni zračni vlagi, ki se giblje med 85 % in 90 %. V takšnih pogojih shranjevanja lahko pričakujemo do 6 % izgub (Lešić in sod., 2002).

15 3 MATERIALI IN METODE DELA 3.1 MATERIAL Poskus je bil zasnovan in izveden na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani med marcem in oktobrom 2011. 3.1.1 Ekotipi V poskus so bili vključeni trije ekotipi sladkega krompirja in sicer ekotip z oranžnim mesom in oranžno kožo ('Oranžen'), ekotip z belim mesom in belo kožo ('Bel') in ekotip z belim mesom in vijolično kožo ('Viola'). Slika 10: Ekotip 'Viola' (foto: D. Žnidarčič) Slika 11: Ekotip 'Bel' (foto: D. Žnidarčič)

16 Slika 12: Ekotip 'Oranžen' (foto: D. Žnidarčič) 3.2 METODE DELA Potaknjence vseh treh ekotipov smo vzgojili v steklenjaku Biotehniške fakultete v Ljubljani. Z nakaljevanjem gomoljev oziroma pridobivanjem potaknjencev smo pričeli v komori ogreti na 30 C. Ko so bile kalice velike približno 10 cm smo jih potaknili v gojitvene plošče napolnjene s šotnim substratom. Mlade rastline smo zalivali vsak dan, dognojevali pa smo jih enkrat na teden s tekočim gnojilom»peters«(0,75 g N, 0,55 g P 2 O 5 in 1,45 g K 2 O/l). Parcelo, ki je bila namenjena za poskus, smo prerahljali z vrtavkasto brano. Nato smo oblikovali gredice in nanje potrosili 350 kg/ha kompleksnega mineralnega gnojila NPK 7:14:21. Za namakanje smo položili T-tape cevi. Polietilenske (PE) zastirke smo položili na parcele 20 dni pred presajanjem, da smo se izognili predčasni rasti plevelov. Rastline smo 30. 5. 2011 posadili na 3 parcele. Vsaka parcela je bila dolga 27 m in široka 1,2 m. Vsako parcelo smo razdelili na 3 dele, na katere smo posadili 3 različne ekotipe sladkega krompirja. Vsak ekotip je bil posajen v 3 ponovitvah. Razpored ekotipov po posameznih parcelah je bil povsem naključen. Na začetku in koncu vsake parcele smo posadili zaščitni pas. Razdalja med rastlinami v vrsti je znašala 1,2 m, med vrstami pa 1m. Prostor med gredicami smo med rastno dobo redno pleli. Rastline smo redno namakali in trikrat dognojili z vodotopnim gnojilom (NPK 20:20:20). Ob vsakem dognojevanju smo dodali 15 kg N, 15 kg P 2 O 5 in 15 kg K 2 O/ha.

17 Ponovitve I II III Zaščitni pas Oranžen Oranžen Bel Bel Viola Viola Viola Bel Oranžen Oranžen Bel Oranžen Viola Viola Bel Bel Oranžen Viola Oranžen Bel Oranžen Viola Viola Viola Bel Oranžen Bel Zaščitni pas Slika 13: Skica zasnove poskusa, Ljubljana, 2011 Legenda: Bel Oranžen Viola Slika 14: Parcela z ekotipom 'Bel', Ljubljana, 2011 3.2.1 Analiza rastlin s CIP deskriptorji 90 dni po presajanju smo pri vseh treh ekotipih s CIP deskriptorji analizirali morfološke lastnosti rastlin po metodi, ki jo je opisal Huaman (1991).

18 3.2.1.1 Značilnosti vrež Premer glavne vreže in dolžino internodijev smo določali v sredini glavne vreže. Preglednica 3: Značilnosti internodijev Internodiji Intenzivnost ovijanja Dolžina glavne vreže Premer glavne vreže Dolžina internodijev 0 brez ovijanja 0 do 75 cm (»pokončna«) 1 do 4 mm 1 do 3 cm 3 blago ovijanje 3 75-150 cm 3 4-6 mm 3 3-5 cm 5 srednje ovijanje 5 151-250 cm 5 7-9 mm 5 6-9 cm 7 ovijanje 7 nad 250 cm 7 10-12 mm 7 10-12 cm 9 močno ovijanje 9 nad 12 mm 9 nad 12 cm Stopnjo dlakavosti ocenimo na mladih listih na vrhu vreže. Razen zelenega obarvanja, najdemo na vrežah tudi vijolično obarvanje zaradi prisotnosti antocianov. Obarvanost določamo po celi dolžini vreže. Preglednica 4: Dlakavost glavne vreže in obarvanost internodijev Dlakavost mladih listov Dominantna obarvanost Obarvanost internodijev 0 brez dlak 1 zelena 1 brez Sekundarna obarvanost 3 redke dlake 2 zelena z nekaj vijolič. pikami 2 zelena z nekaj vijolič. pikami 5 srednje dlakav 3 zelena z vijoličnimi pikami 3 zelena z vijoličnimi pikami 7 dlakav 4 zelena z veliko vijolič. pikami 4 zelena z veliko vijolič. pikami 9 močno dlakav 5 vijolična barva prevladujoča 5 vijolična barva prevladujoča 6 temno vijolična barva prevladujoča 6 temno vijolična barva prevladujoča 7 temno vijolična 7 ostalo 8 popolnoma vijolična 9 popolnoma temno vijolična 3.2.1.2 Oblika listov Morfološke značilnosti so opisane s splošno obliko lista (Slika 15), obliko listne ploskve (Slika 16), z obliko osrednjega lističa v listni ploskvi lista, ki se nahaja na sredini vreže (Slika 18), višino listne ploskve (Slika 19), obarvanostjo listov in pecljev (Slika 20 in Preglednica 5) ter dolžino in obarvanostjo peclja (Slika 21).

19 1 okrogla 2 ledvičasta 3 srčasta 4 trikotna 5 suličasta 6 krpata 7 deljena Slika 15: Oblika lista 1 enostavni celi list 2 komaj opazna deljenost 3 krpata 4 nacepljena 5 deljeni list 7 sestavljen list Slika 16: Oblika listne ploskve

20 Večina sort sladkega krompirja ima enostavne liste, sicer pa najdemo pri nekaterih sortah neparno število listov (od 1 do 9). 1 2 3 5 7 9 Slika 17: Število lističev v listni ploskvi 1 zobata 2 trikotna 3 polkrožna 4 polelipsasta 5 elipsasta 6 suličasta 7 narobe suličasta 9 igličasta Slika 18: Oblika osrednjega lističa v listni ploskvi

21 3.2.1.3 Višina listne ploskve Višino lista merimo od listnega dna do vrha listne ploskve. Vrednost je povprečje meritev najmanj treh listov na sredini vreže. 3 majhna (< 8 cm) 5 srednja (8-15 cm) 7 velika (16-25 cm) 9 zelo velika (> 25 cm) Slika 19: Višina listne ploskve (cm) 3.2.1.4 Obarvanost listnih žil Pri listih predvsem opazujemo vijolično (antociansko) obarvanost pri listnem dnu. 1 rumena 2 zelena 5 delno vijolično obarvana glavna žila 6 vijolično obarvana glavna žila 7 glavnina žil vijolično obarvana 8 vse žile vijolično obarvane Slika 20: Obarvanost listnih žil

22 3.2.1.5 Obarvanost listnih ploskev in pecljev Obarvanost listov ocenjujemo na popolnoma razvitih listih na več rastlinah. Razlik v obarvanosti listov zaradi različnih biotičnih (bolezni in škodljivci) ali abiotičnih simptomov (pomanjkanje hranil in sušni stres) ne upoštevamo. Preglednica 5: Obarvanost listnih ploskev in pecljev ter dolžina pecljev Mladi listi Obarvanost listov Zreli listi 1 rumenozelena 1 rumenozelena 1 zelena Obarvanost pecljev 2 zelena 2 zelena 2 zelena z vijoličnim dnom 3 zelena z vijoličnim vrhom 3 zelena z vijoličnim vrhom 3 zelena z vijoličnim vrhom 4 sivkasta 4 sivkasta 5 zelena z vijoličnimi žilami na vrhu 5 zelena z vijoličnimi žilami na vrhu 6 rahlo vijolična 6 rahlo vijolična 4 zelena z vijoličnim vrhom in dnom 5 zelena z vijoličnimi pikami 6 zelena z vijoličnimi črtami 7 večinoma vijolična 7 večinoma vijolična 7 večinoma vijolična 8 zgornja stran zelena, spodnja vijolična 8 zgornja stran zelena, spodnja vijolična 8 nekateri peclji zeleni, drugi vijolični 9 vijolični z obeh strani 9 vijolični z obeh strani 9 večinoma vijolični 3.2.1.6 Dolžina pecljev Povprečno dolžino peclja dobimo z meritvami na najmanj treh listih na srednjem delu vreže. 1 zelo kratek (< 10 cm) 3 kratek (10-20 cm) 5 srednji (21-30 cm) 7 dolg (31-40 cm) 9 zelo dolg (> 40 cm) Slika 21: Dolžina peclja (cm)

23 3.2.1.7 Značilnosti cvetov Slika 22: Dolžina in širina cveta Glavne značilnosti cvetov sladkega krompirja so prikazane v Slikah 23 in 24 in Preglednici 9. Slika 23: Oblika cvetov 3 zvezdasta 5 peterokotna 7 okrogla 1 ovalna 3 elipsasta 5 jajčasta 7 podolgovata 9 suličasta Slika 24: Oblika venčnih listov

24 Preglednica 6: Obarvanost in dlakavost venčnih listov in obarvanost pestiča Venčni listi Pestič Dlakavost Obarvanost Brazda Vrat 0 brez dlačic 1 zeleni 1 bela 1 bela 3 redka 2 zeleni z vijoličnim robom 5 svetlo vijolična 3 bel, dno vijolično 5 srednja 3 zeleni z vijoličnimi pikami 9 temno vijolična 5 bel, vrh vijoličen 7 močna 5 zeleni z vijoličnimi ploskvami 7 bel z vijoličnimi pikami 6 nekateri zeleni, drugi vijolični 9 vijoličen 7 svetlo vijolični 9 temno vijolični 3.2.1.8 Oblika gomoljev Glavne lastnosti gomoljev določamo na srednje do srednje velikih gomoljih pobranih z več rastlin. 1 okrogla 2 okroglo elipsasta 3 eliptična 4 jajčasta 5 narobe jajčasta 6 podolgovata Slika 25: Oblika gomoljev 7 izdolžena 8 izdolženo eliptična 9 nepravilna

25 3.2.1.9 Najpogostejše napake gomoljev 1»aligatorjeva koža«2 razpoke 3 prečne zožitve 5 brazde Slika 26: Napake gomoljev 3.2.1.9 Debelina kože gomoljev Glede na debelino kože, so gomolji razdeljeni na gomolje z: a) zelo tanko kožo 1 (< 1 mm); b) tanko kožo 3 (1-2 mm); c) srednje debelo kožo 5 (2-3 mm); d) debelo kožo 7 (3-4 mm); e) zelo debelo kožo 10 (> 4 mm) 3.2.1.10 Obarvanost kože in mesa gomoljev Po pobiranju gomolje operemo in posušimo. Na koži določamo primarno in sekundarno obarvanost, na mesu pa še razporeditev sekundarne obarvanosti (Preglednica 7 in Slika 27). Preglednica 7: Obarvanost kože in mesa gomoljev Obarvanost Primarna obar. kože Sekundarna obar. kože Primarna obar. mesa Sekundarna obar. mesa 1 bela 0 odsotna 1 bela 0 odsotna 2 sivkastobela 1 bela 2 sivkastobela 1 bela 3 rumena 2 sivkastobela 3 umazano bela 2 sivkastobela 4 oranžna 3 rumena 4 svetlo rumena 3 rumena 5 rjavo oranžna 4 oranžna 5 temno rumena 4 oranžna 6 rožnata 5 rjavo oranžna 6 svetlo oranžna 5 rožnata 7 rdeča 6 rožnata 7 temno oranžna 6 rdeča 8 rdečevijolična 7 rdeča 8 oranžnordeča 7 rdečevijolična 9 temnovijolična 8 rdečevijolična 9 rdečevijolična 8 vijolična 9 temnovijolična 9 temnovijolična

26 Po intenzivnosti pa je barva lahko: a) zelo svetla; b) srednje svetla; c) temna. 1 ozek obroč skorje 2 širok obroč skorje 3 lise v mesu 4 ozek obroč v mesu 5 širok obroč v mesu 6 obroči v mesu 7»vzdolžna«obarvanost 8 barva prekriva večino mesa 9 barva prekriva vse meso Slika 27: Razporeditev sekundarne obarvanosti 3.2.1.11 Razporeditev gomoljev Razporeditev gomoljev na podzemnih vrežah je prikazana na Sliki 28. 1 zaprti grozd 2 odprti grozd 3 razkropljen grozd 5 zelo razkropljen grozd Slika 28: Razporeditev gomoljev

27 4 REZULTATI 4.1 VREMENSKE RAZMERE Temperature v juniju 2011 so bile 2,2 C nad dolgoletnim povprečjem, medtem ko so padavine s količino 145 mm dosegale 93 % dolgoletnega povprečja. Vročinski val je Ljubljano dosegel v prvi polovici meseca julija, tako je povprečna najvišja dnevna temperatura znašala 26,9 C. Tudi avgust je bil v osrednjem delu države med najtoplejšimi doslej (3,7 C nad povprečjem). Padlo je le 42 mm padavin, kar je 30 % dolgoletnega povprečja. Tudi v septembru so se nadaljevale rekordne temperature (3,9 C nad dolgoletnim povprečjem). V oktober je bilo po vročem in sušnem septembru več dežja in sicer je padlo 181 mm padavin, kar je 57 % nad dolgoletnim povprečjem. 4.2 LASTNOSTI VREŽ IN LISTOV Preglednica 8: Morfologija internodijev in listov pri ekotipu 'Bel' Opis lastnosti n x min max SD Dolžina glavne vreže 21 2 1 3 0,71713 Premer glavne vreže 21 4 3 5 0,96609 Dolžina internodijev (cm) 21 4 3 5 0,96609 Dlakavost mladih listov 21 5 3 7 1,17918 Dominantna obarvanost internodijev 21 1,5 1 2 0,43643 Sekundarna obarvanost internodijev 21 1,5 1 2 0,43643 Oblika listov 21 3,5 3 4 0,59761 Oblika listne ploskve 21 1,5 1 2 0,48304 Število lističev v listni ploskvi 21 1 1 1 0 Oblika srednjega lističa v listni ploskvi 21 1 1 1 0 Višina listne ploskve 21 6 5 7 0,96609 Obarvanost listnih žil 21 1,5 1 2 0,35856 Obarvanost mladih listov 21 1,5 1 2 0,43643 Obarvanost zrelih listov 21 2,5 2 3 0,48304 Obarvanost pecljev 21 1,5 1 2 0,40237 Dolžina pecljev 21 5 3 7 0,99522 n - število rastlin; x - povprečna vrednost; min - minimalna vrednost; max - maksimalna vrednost; SD - standardna deviacija

28 Preglednica 9: Morfologija internodijev in listov pri ekotipu 'Oranžen' Opis lastnosti n x min max SD Dolžina glavne vreže 18 4 3 5 0,92582 Premer glavne vreže 18 4 3 5 0,99522 Dolžina internodijev (cm) 18 6 5 7 0,92582 Dlakavost mladih listov 18 2,5 0 5 1,51343 Dominantna obarvanost internodijev 18 3 2 4 0,58959 Sekundarna obarvanost internodijev 18 2,5 2 3 0,49761 Oblika listov 18 3 2 4 0,60158 Oblika listne ploskve 18 1,5 1 2 0,49761 Število lističev v listni ploskvi 18 1 1 1 0 Oblika srednjega lističa v listni ploskvi 18 1 1 1 0 Višina listne ploskve 18 8 7 9 1,01418 Obarvanost listnih žil 18 1,5 1 2 0,43643 Obarvanost mladih listov 18 2,5 2 3 0,50709 Obarvanost zrelih listov 18 2,5 2 3 0,46291 Obarvanost pecljev 18 1,5 1 2 0,40237 Dolžina pecljev 18 6 5 7 0,96609 n - število rastlin; x - povprečna vrednost; min - minimalna vrednost; max - maksimalna vrednost; SD - standardna deviacija Najdaljše vreže ima ekotip 'Oranžen' (151-250 cm), medtem ko med ekotipoma 'Bel' in 'Viola' ni značilnih razlik (75-150 cm). Podobno je tudi z dolžino internodijev, pri ekotipu 'Oranžen' dosegajo od 6 do 9 centimetrov (srednje dolgi), pri ekotipih 'Bel' in 'Viola' pa od 3 do 5 centimetrov (kratki). Največji premer vreže ima ekotip 'Viola' (10-12 mm), ekotip 'Bel' in 'Oranžen' pa imata vitke vreže (4-6 mm). Po dlakavosti mladih listov izstopa ekotip 'Bel'. Ekotip 'Oranžen' ima za razliko od ostalih dveh, kjer prevladuje zelena obarvanost vrež še primesi vijolične. Med ekotipi nismo zaznali razlik v obliki listov, obliki listne ploskve, številu lističev v listni ploskvi in v obliki srednjega lističa v listni ploskvi. Največja višina lista je bila izmerjena pri ekotipu 'Oranžen' in sicer od 16 do 22 centimetrov. Ostala ekotipa sta imela krajše liste in sicer od 8 do 15 centimetrov. V ostalih značilnostih listov (obarvanost listnih žil, obarvanost mladih listov, obarvanost zrelih listov) in pecljev (obarvanost pecljev, dolžina pecljev) med ekotipih nismo zaznali značilnih razlik.

29 Preglednica 10: Morfologija internodijev in listov pri ekotipu 'Viola' Opis lastnosti n x min max SD Dolžina glavne vreže 20 2 1 3 0,87287 Premer glavne vreže 20 8 7 9 0,87287 Dolžina internodijev (cm) 20 4 3 5 0,80474 Dlakavost mladih listov 20 2,5 0 5 1,62715 Dominantna obarvanost internodijev 20 1,5 1 2 0,49761 Sekundarna obarvanost internodijev 20 2 1 3 0,56061 Oblika listov 20 3 2 4 0,67963 Oblika listne ploskve 20 1,5 1 2 0,48304 Število lističev v listni ploskvi 20 1 1 1 0 Oblika srednjega lističa v listni ploskvi 20 1 1 1 0 Višina listne ploskve 20 6 5 7 0,96609 Obarvanost listnih žil 20 1,5 1 2 0,35856 Obarvanost mladih listov 20 1,5 1 2 0,40237 Obarvanost zrelih listov 20 2,5 2 3 0,46291 Obarvanost pecljev 20 1,5 1 2 0,35856 Dolžina pecljev 20 5 3 7 1,12122 n - število rastlin; x - povprečna vrednost; min - minimalna vrednost; max - maksimalna vrednost; SD - standardna deviacija 4.3 LASTNOSTI CVETA Preglednica 11: Morfologija cveta pri ekotipu 'Bel' Opis lastnosti n x min max SD Oblika cveta 21 5 5 5 0 Oblika venčnih listov 21 3 1 5 0,95618 Dlakavost venčnih listov 21 1,5 0 3 1,49284 Obarvanost venčnih listov 21 1,5 1 2 0,58959 Barva brazde pestiča 21 3 1 5 1,20317 Barva vratu pestiča 21 1,5 1 2 0,49761 n - število rastlin; x - povprečna vrednost; min - minimalna vrednost; max - maksimalna vrednost; SD - standardna deviacija

30 Preglednica 12: Morfologija cveta pri ekotipu 'Oranžen' Opis lastnosti n x min max SD Oblika cveta 18 6 5 7 0,43643 Oblika venčnih listov 18 2 1 3 0,80474 Dlakavost venčnih listov 18 1,5 0 3 1,44913 Obarvanost venčnih listov 18 2 1 3 0,62488 Barva brazde pestiča 18 3 1 5 1,85164 Barva vratu pestiča 18 1,5 1 2 0,43643 n - število rastlin; x - povprečna vrednost; min - minimalna vrednost; max - maksimalna vrednost; SD - standardna deviacija Preglednica 13: Morfologija cveta pri ekotipu 'Viola' Opis lastnosti n x min max SD Oblika cveta 20 4 3 5 0,43643 Oblika venčnih listov 20 3 1 5 0,95618 Dlakavost venčnih listov 20 1,5 0 3 1,49284 Obarvanost venčnih listov 20 2 1 3 0,60158 Barva brazde pestiča 20 3 1 5 1,85164 Barva vratu pestiča 20 1,5 1 2 0,48304 n - število rastlin; x - povprečna vrednost; min - minimalna vrednost; max - maksimalna vrednost; SD - standardna deviacija Vsi ekotipi se med seboj razlikujejo po obliki cvetne čaše, ekotip 'Bel' ima peterokotno čašo, pri ekotipu 'Oranžen' je čaša bolj okrogla, pri ekotipu 'Viola' pa se bolj nagiba k zvezdasti obliki. 'Ekotipa 'Bel' in 'Viola' imata elipsasto obliko venčnih listov, medtem ko se venčni listi pri ekotipu 'Oranžen' približujejo ovalni obliki. Glede dlakavosti venčnih listov med ekotipi nismo zaznali razlik, vsi so prekriti le z nekaj dlačicami. Venčni listi pri ekotipih ' Oranžen' in 'Viola' so zeleni z vijoličnim robom, medtem ko pri ekotipu 'Bel' vijolični rob skorajda ni opazen. Barva brazde pestiča in barva vratu pestiča se med analiziranimi ekotipi ne razlikuje.

31 4.4 LASTNOSTI GOMOLJEV Preglednica 14: Morfologija gomoljev pri ekotipu 'Bel' Opis lastnosti n x min max SD Oblika gomoljev 21 2,5 2 3 0,46291 Napake gomoljev 21 2,5 0 5 1,24403 Debelina skorje gomoljev 21 2 1 3 0,60158 Primarna obarvanost kože 21 1,5 1 2 0,35856 Sekundarna obarvanost kože 21 0,5 0 1 0,21821 Primarna obarvanost mesa 21 2 1 3 0,92838 Sekundarna obarvanost mesa 21 0 0 0 0 Razporeditev sekundarne obarvanosti 21 1,5 1 2 0,35856 Razporeditev gomoljev 21 2,5 2 3 0,51176 n - število rastlin; x - povprečna vrednost; min - minimalna vrednost; max - maksimalna vrednost; SD - standardna deviacija Preglednica 15: Morfologija gomoljev pri ekotipu 'Oranžen' Opis lastnosti n x min max SD Oblika gomoljev 18 3 2 4 0,54772 Napake gomoljev 18 3 0 6 2,00713 Debelina skorje gomoljev 18 2 1 3 0,43643 Primarna obarvanost kože 18 4,5 4 5 0,43643 Sekundarna obarvanost kože 18 4,5 4 5 0,43643 Primarna obarvanost mesa 18 6,5 6 7 0,50709 Sekundarna obarvanost mesa 18 0,5 0 1 0,21821 Razporeditev sekundarne obarvanosti 18 2 1 3 0,51176 Razporeditev gomoljev 18 4 3 5 1,01418 n - število rastlin; x - povprečna vrednost; min - minimalna vrednost; max - maksimalna vrednost; SD - standardna deviacija Ekotip 'Oranžen' ima eliptično obliko gomoljev, ekotip 'Viola' okroglo obliko, medtem ko se gomolji pri ekotipu 'Bel' giblejo med tema dvema oblikama.

32 Pri vseh gomoljih smo, ne glede na ekotip, zaznali napake. Tako je na primer pri gomoljih ekotipa 'Oranžen' največ napak zaradi prečnih zožitev, pri gomoljih ekotipa 'Viola' pa se je zelo pogosto pojavljala»aligatorjeva koža«. Vsi ekotipi imajo tudi zelo tanko skorjo gomoljev. Ekotip 'Bel' ima primarno belo do sivkasto barvo, ekotip 'Oranžen' oranžno do rjavo oranžno in ekotip 'Viola' rdeče vijolično do temno vijolično. Sekundarna obarvanost kože je podobna primarni obarvanosti. Ekotipa 'Bel' in 'Viola' imata podobno primarno barvo mesa in sicer sivkasto belo. Ekotip 'Oranžen' ima svetlo do temno oranžno obarvano meso. Sekundarna obarvanost mesa je bila pri vseh ekotipih zanemarljiva oziroma smo jo zaznali le v obroču okrog skorje. Razporeditev gomoljev na podzemnih vrežah je bila v obliki odprtega grozda (ekotipa 'Bel' in 'Viola') in razkropljenega grozda (ekotip 'Oranžen'). Preglednica 16: Morfologija gomoljev pri ekotipu 'Viola' Opis lastnosti n x min max SD Oblika gomoljev 20 2 1 3 0,57321 Napake gomoljev 20 1,5 0 3 0,58634 Debelina skorje gomoljev 20 2 1 3 0,60158 Primarna obarvanost kože 20 8,5 8 9 0,48304 Sekundarna obarvanost kože 20 8,5 8 9 0,48304 Primarna obarvanost mesa 20 2 1 3 0,59761 Sekundarna obarvanost mesa 20 0,5 0 1 0,21821 Razporeditev sekundarne obarvanosti 20 2 1 3 0,53895 Razporeditev gomoljev 20 2 1 3 0,60158 n - število rastlin; x - povprečna vrednost; min - minimalna vrednost; max - maksimalna vrednost; SD - standardna deviacija 4.5 MASA GOMOLJEV Ob pobiranju pridelka (20. oktober 2011) smo stehtali še maso gomoljev po posameznih ekotipih (slika 29). Največjo maso oziroma pridelek je imel ekotip 'Oranžen' in sicer so rastline dale v povprečju 2,264 kg gomoljev/rastlino. Ekotip 'Viola' je v povprečju imel 1,5264 kg

33 gomoljev/rastlino. Najmanjši pridelek je s povprečno maso 0,679 kg gomoljev/rastlino dal ekotip 'Bel' Slika 29: Pridelek gomoljev (kg) na rastlino, Ljubljana, 2011