UPORABA MOBILNIH TELEFONOV MED SLUŽBENIMI VOŽNJAMI

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Logistično inženirstvo Modul: Poslovna logistika UPORABA MOBILNIH TELEFONOV MED SLUŽBENIMI VOŽNJAMI Mentor: Ljubo Zajc, univ. dipl. prav. Lektorica: Milena Jeraj Dolinar, prof. slov. Kandidat: Tadej Dolinar Kranj, december 2014

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju Ljubu Zajcu, univ. dipl. prav., za vso pomoč, nasvete in vodenje pri izdelavi diplomske naloge. Hvala tudi lektoricama Mileni Jeraj Dolinar in Ani Peklenik, ki sta mojo diplomsko nalogo jezikovno in slovnično pregledali. Zahvala gre tudi podjetju DHL, ki nam je dovolila izvesti anketni vprašalnik o uporabi mobilnih telefonov med službenimi vožnjami, ter vsem kurirjem za sodelovanje pri izpolnjevanju anketnega vprašalnika. Hvala moji družini, ki me je podpirala v času šolanja.

IZJAVA»Študent Tadej Dolinar izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom Ljuba Zajca, univ. dipl. prav.skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«dne Podpis:

POVZETEK Tema diplomske naloge je uporaba mobilnega telefona med službenimi vožnjami. Vsi se zavedamo, da je uporaba telefona med vožnjo prepovedana, vendar ga kljub temu uporabljamo, zato smo na začetku diplomske naloge opisali povečanje prometne varnosti v Republiki Sloveniji in v Evropski uniji. To je tudi eden od ciljev prometne politike v Sloveniji, kajti na tem področju nas čaka še veliko izzivov. Zato smo opisali deklaracijo Desetletje za večjo varnost na cestah ter nacionalni program 2013 2022. Dotaknili smo se tudi evropske politike ter preventivnih aktivnosti, ki se izvajajo za večjo varnost v prometu. Nato smo se lotili raziskovanja, kakšna so pravila in zakoni o uporabi mobilnega telefona med vožnjo v Sloveniji in drugih državah, kakšna so že poročila evropskega sveta ter na kaj vse vpliva sama uporaba telefona med vožnjo. Opisali pa smo tudi nekaj primerov prometnih nesreč, ki so bile posledica pisanja SMS-sporočil, klicanja, pregledovanja različnih aplikacij in podobnih zadev. V podjetju DHL smo izvedli tudi anketni vprašalnik o uporabi mobilnega telefona med službenimi vožnjami. Tudi kurirji bi lahko povzročili prometne nesreče, saj so uporabljali telefon med samo vožnjo. Anketa nam je pomagala najti tudi nekatere predloge, ki smo jih zapisali v zaključku. KLJUČNE BESEDE - mobilni telefon - nacionalni program - tehnologija - varnost v prometu - Vizija nič

ABSTRACT The theme of this thesis is using a mobile phone while driving on official duty. We are all aware that the use of phones while driving is strictly prohibited, but would still be used. We have to start this thesis devoted to enhancing road safety in the Republic of Slovenia and the European Union. It is also one of the main objectives of transport policy in Slovenia, because in this area we have a lot of challenges. Therefore, we examined the declaration, decade of action for road safety and national program 2013-2022. We also touched European policy and preventive activities to be carried out to improve road safety. We launched a survey, awareness of rules and laws in Slovenia and other countries regarding the use of mobile phones while driving, what have been reported in European Council and on what impact the mere use of phones while driving was. We also describe some examples of traffic accidents that have occurred due to the use of mobile phones while driving. Among the reasons for accidents were writing a text messages, calling, checking various applications and similar matters. At a logistics company DHL, we carried out a questionnaire regarding the use of mobile phones while driving on official duty. Even their employed drivers could eventually give cause for a road accident, because they use the phone while you drive. The survey helped us find some suggestions, which we wrote in the conclusion. KEYWORDS Mobile phone The national program Technology Traffic safety Vision zero

KAZALO 1 UVOD... 1 1.1 Predstavitev problema... 1 1.2 Cilji naloge... 1 1.3 Metode dela... 1 2 VARNOST CESTNEGA PROMETA V REPUBLIKI SLOVENIJI IN V EVROPSKI UNIJI... 1 2.1 Deklaracija Decade of action for road safety Desetletje za večjo varnost na cestah 2011 2020... 2 2.2 Namen in cilji projekta Desetletje za večjo varnost... 3 2.3 Nacionalni program 2013 2022... 4 2.3.1 Varnost v cestnem prometu kot globalna vrednota... 5 2.3.2 Strateški cilj nacionalnega programa varnosti cestnega prometa... 6... 6 2.3.3 Varnostni programi... 6 2.4 Vizija nič... 7 2.4.1 Žrtve na cesti niso sprejemljive... 8 2.5 Najbolj smrtne ceste v Evropi... 9 2.6 Cilji evropske prometne politike... 9 2.6.1 Konkretni cilji evropske prometne politike... 9 2.7 Deset temeljnih načel za večjo varnost na cestah... 9

2.8 Prometna varnost in preventivne aktivnosti... 10 3 UPORABA MOBILNEGA TELEFONA MED VOŽNJO... 11 3.1 Kadar voziš, ne uporabljaj telefona... 12 3.2 Kakšna so pravila?... 12 3.3 Poročilo evropskega sveta... 13 3.3.1 Le trenutek nepazljivosti je dovolj, da nam za vedno spremeni življenje. 14 3.4 Vožnja s telefonom na varnost učinkuje podobno kot alkohol... 15 3.5 Reakcijski čas in zavorna pot... 16 3.6 Slovenski zakon o pravilih cestnega prometa... 18 3.6.1 Ugotovitve policije... 18 3.7 Zakon v Kaliforniji... 19 3.8 Nesreče zaradi uporabe telefona med vožnjo v tujini... 20 3.8.1 Opozorila NTSB, (National Trasportation Safety Board)... 21 3.9 Kako pogosti so»selfiji«v avtomobilih v Evropi?... 22 3.9.1 Varnost na cesti močno zmanjšujejo tudi ostale aplikacije, ki jih ponujajo pametni telefoni.... 23 3.9.2 Trenutek nepazljivosti med vožnjo... 23 4 ANKETA... 24 4.1 Predstavitev podjetja... 24 4.2 Namen in cilj raziskave... 24 4.3 Načrtovanje raziskave in metode... 25 4.4 Načrt vzorčenja... 25 4.5 Analiza informacij... 25 4.6 Predstavitev in analiza dobljenih podatkov raziskave... 25 5 PREDLOGI UKREPOV ZA MANJ UPORABE MOBILNIH TELEFONOV MED VOŽNJO... 31 5.1 Aktivnosti za večjo varnost prometa... 31 5.1.1 Neskončno trpljenje vse zaradi telefona... 31 5.2 BBC-jevi predlogi za večjo varnost... 31 5.3 Preventivne akcije s slogani... 33 5.4 Prostoročno telefoniranje ni rešitev... 34 5.5 Avtomobili bodo na glas brali SMS-sporočila... 35

5.6 Naprave za prostoročno telefoniranje... 35 6 ZAKLJUČEK... 37 6.1 Priporočila vodstvu podjetja DHL... 37 LITERATURA IN VIRI... 39 PRILOGA... 42

KAZALO SLIK Slika 1: Desetletje za večjo varnost... 2 Slika 2: Action for road safety... 3 Slika 3: Ohranimo milijone življenj... 3 Slika 4: Vizija nič... 6 Slika 5: Pomen vizije nič... 8 Slika 6: Zakonito, enostavno, varno... 10 Slika 7: Preventivne akcije z naslovi... 11 Slika 8: Trenutno nedosegljiv... 11 Slika 9: Trenutno nedosegljiv... 14 Slika 10: Nepozornost na cesto zaradi telefona med vožnjo... 15 Slika 11: Telefoniram in vozim... 16 Slika 12: 1 sekunda in 15 m več... 17 Slika 13: Postopek reagiranja povprečnega voznika... 18 Slika 14: Zakaj pa ne? Zato ker ogrožate druge in sebe.... 19 Slika 15: No cell phone use, while driving... 21 Slika 16: Fotografiranje s telefoni med vožnjo... 22 Slika 17: Logotip podjetja DHL... 24 Slika 18: Don't text and drive... 31 Slika 19: Informacijski portal na avtocesti... 33 Slika 20: Kadar voziš, ne uporabljaj telefona!... 35 Slika 21: Uporaba slušalke Bluetooth... 36 Slika 22: Naprava za prostoročno telefoniranje... 36 KAZALO GRAFIKONOV Graf 1: Uresničevanje ciljev po NPVCP... 7 Graf 2: Prikaz grafa vizije nič... 8 Graf 3: Spol anketirancev... 26 Graf 4: Pogostost uporabe v enem dnevu... 26 Graf 5: Kako ga uporabljate?... 27 Graf 6: Pogovori, ki jih opravite, so po večini... 27 Graf 7: Kako pogosto berete ali pišete SMS med vožnjo?... 28 Graf 8: Ali ste se zaradi uporabe mobilnega telefona že kdaj znašli v nevarnosti... 29 KAZALO TABEL Tabela 1: Nevarnosti zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo... 30 Tabela 2: Osnutek nacionalnih akcij v letu 2014... 34

1 UVOD 1.1 Predstavitev problema V današnjem času si življenja brez telefona ne moremo predstavljati, ravno tako pa se zelo močno razvijamo na področju tehnologije mobilnih telefonov. Žal jih veliko uporabnikov uporablja med vožnjo vozila brez kakršnih koli dodatnih prostoročnih naprav, kar vsekakor vpliva na varnost cestnega prometa. V Sloveniji vsako leto umre okoli 120 življenj, vsaj 800 udeležencev pa je huje poškodovanih in se jim zaradi prometne nesreče za vedno spremeni življenje. Vzrok za prometno nesrečo je lahko tudi uporaba mobilnega telefona med vožnjo, večina jih po vsej verjetnosti uporablja zato, ker jim je vožnja med točkama A in B izguba časa oziroma želijo izkoristiti čas, zato medtem opravijo želene telefonske klice. 1.2 Cilji naloge Cilj diplomske naloge je prikazati, kako in na kakšen način Slovenci uporabljamo mobilne telefone med vožnjo. Odgovore na ta vprašanja bomo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili zaposleni v podjetju DHL. V diplomski nalogi želimo prikazati stanje uporabe mobilnih telefonov v Sloveniji in tujini, spremljajočo zakonodajo in dolgoročne cilje, povezane s prometno varnostjo. Podali pa bomo tudi predloge za izboljšanje stanja na obravnavanem področju. 1.3 Metode dela Diplomska naloga je napisana s pomočjo uporabe izpisov oziroma z metodo kompilacije. Gre za teoretično metodo dela preučevanja podatkov teorije in prakse, uporabljena je tudi metoda deskripcije ter statična metoda. Primarne podatke za diplomsko nalogo smo pridobili s spletnimi intervjuji in članki. S pomočjo svetovnega spleta smo poiskali tudi slikovni material. V teoretičnem delu bomo predstavili varnost v cestnega prometa v Republiki Sloveniji in v Evropski uniji, uporabo mobilnega telefona med vožnjo, zapisali pa bomo tudi predloge in ukrepe za manjšo uporabo mobilnih telefonov med vožnjo. V praktičnem delu diplomske naloge bomo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli v podjetju DHL. Vprašalnik smo razdelili kurirjem, ki so odgovorili na zastavljena vprašanja. Odgovore bomo predstavili v obliki tabel, grafov in interpretirali. 2 VARNOST CESTNEGA PROMETA V REPUBLIKI SLOVENIJI IN V EVROPSKI UNIJI Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 1 od 43

Posledice prometnih nesreč na svetovnih cestah zahtevajo letno več kot 1,3 milijona življenj, več milijonov poškodovanih za vedno ostane invalidov. Govorimo o posledicah in tragičnih zgodbah, ki za vedno zaznamujejo številne svojce, bližnje prijatelje in znance. 2.1 Deklaracija Decade of action for road safety Desetletje za večjo varnost na cestah 2011 2020 Desetletje za večjo varnost na cestah 2011 2020, ki ga je proglasila OZN (organizacija združenih narodov) na pobudo mednarodne avtomobilske zveze FIA in drugih organizacij, pomeni, da je treba upoštevati omejitve hitrosti, ne voziti pod vplivom alkohola in ne telefonirati med vožnjo. S tem po svojih močeh vplivamo na večjo varnost na cesti. Slika 1: Desetletje za večjo varnost (Vir: http://www.amzs.si) Zaveza Desetletje za večjo varnost na cestah 2011 2020 je bil razglašena na prvi konferenci Združenih narodov o varnosti v cestnem prometu v novembru 2009 v Moskvi, Generalna skupščina OZN jo je marca 2010 potrdila z Resolucijo 64/255. Njen cilj je zagotoviti, da se bo število mrtvih do leta 2020 zmanjšalo za polovico, na približno 900.000. Približno 90 % primerov se zgodi v državah v razvoju. Predpostavlja se, da je bilo od izuma avtomobila do leta 2010 približno 40 milijonov smrtnih žrtev v cestnem prometu. Med smrtnimi žrtvami prometnih nesrečah po vsem svetu je vsako leto 260.000 otrok v starosti do 18 let, tako da so te nesreče po podatkih ZN glavni vzrok smrti med mladimi. Evropska komisija je julija 2010 objavila smernice za politike na področju varnosti v cestnem prometu 2011 2020. V Evropski uniji je v letu 2009 umrlo na cestah 35.000 ljudi, ranjenih pa je bilo 1,7 milijona. Število smrtnih žrtev na milijon prebivalcev je bilo v letu 2010 povprečno v EU 61, v Nemčiji 45, na Švedskem 28, Veliki Britaniji 31 in na Nizozemskem 32. V vzhodnih državah članicah pa so tveganja s 112 mrtvimi v Grčiji, 111 v Romuniji, s 102 v Bolgariji in na Poljskem največja. Komisija EU si je zastavila cilj prepoloviti število smrtnih žrtev na cestah v naslednjih 10 letih. Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 2 od 43

Evropski svet za varnost v prometu (ETSC) je kritiziral pomanjkanje merljivih ciljev za predvidene naloge. Prav tako pomembna področja delovanja, ki niso dovolj obdelana, je zaščita pešcev in kolesarjev (Wikipedia 2014). Na spletni strani http://www.vvv2014.si/sl/podporniki 2012.html je zapisano, da so se avtomobilski klubi in zveze (varnosti avtomobilov Euro NCAP, cest EuroRAP, tunelov EuroTAP, različnih področij kvalitete, varnosti in mobilnosti EUROTest), povezani v FIA (mednarodni avtomobilistični organizaciji) že zavezali, da bodo s svojim delom in poslanstvom postavljali stroge standarde za večjo varnost v cestnem prometu. Slika 2: Action for road safety (Vir: http://www.vvv2012.si) 2.2 Namen in cilji projekta Desetletje za večjo varnost Nedvomno ima poleg ceste in vozil človek najpomembnejšo vlogo. Zato je varnost cestnega prometa odvisna od odgovornega ravnanja posameznika, vzgojnoizobraževalnih in preventivnih institucij, represivnih in pravosodnih organov, civilne družbe, medijev, gospodarskih družb, vodstev samoupravnih lokalnih skupnosti in ne nazadnje državnih organov in slehernega posameznika. Zagotavljanje navedenega predvideva»desetletje za večjo varnost na cestah 2011 2020«. Slika 3: Ohranimo milijone življenj (Vir: http://www.vvv2012.si) Združeni narodi z deklaracijo želijo, da države članice skupaj z nevladnimi organizacijami (Wikipedia 2014): začnejo celovito in sistemsko upravljati varnost v cestnem prometu v družbi, izboljšajo elemente varnosti cestni infrastrukturi in celotnem prometnem omrežju, Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 3 od 43

izboljšajo standarde opreme za varnost v vozilih, krepijo pravilno ravnanje in obnašanje udeležencev v prometu, izboljšajo celovito zdravstveno oskrbo in rehabilitacijo žrtev prometnih nesreč, vzpostavitev kazalnikov uspešnosti in merjenje napredka na vsakem posameznem področju. 2.3 Nacionalni program 2013 2022 Prometna varnost je pomemben dejavnik kakovosti bivanja, ki se nanaša na vse državljane skupaj in vsakega od nas posebej. Vse bolj se zavedamo, da je za varnost udeležencev v cestnem prometu treba nekaj storiti. Za cestni promet velja, da je od prometnih sistemov najbolj odprt, nenadzorovan in zapleten. Nacionalni program varnosti cestnega prometa je strateški dokument, ki obravnava nacionalno varnostno politiko, strokovno zahtevne in varnostno najbolj transparentne probleme na področju varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji za obdobje 2013 2022. Nacionalni program podaja vizijo in cilj, za prednostna področja pa določa ukrepe, ki jih je treba izvesti za učinkovitejše zagotavljanje varnosti cestnega prometa. Primarni cilj programa je prizadevanje za zmanjšanje najhujših posledic prometnih nesreč v cestnem prometu (smrtne žrtve in hudo telesno poškodovani udeleženci), ki ga bomo dosegli z učinkovitim izvajanjem ukrepov iz programa in z zagotavljanjem politične volje in družbene podpore. Pri pripravi nacionalnega programa so sodelovali številni strokovnjaki pristojnih vladnih organizacij in civilne družbe. Ti so glede na stanje v Evropski uniji in Sloveniji pretehtali možnosti in izbrali najprimernejše ukrepe, ki bi jih bilo smiselno izvesti na področju človekovega ravnanja, prometnega okolja, vozil in institucionalnega okolja. Pri pripravi nacionalnega programa so upoštevani: Bela knjiga: Načrt za enotni evropski prometni prostor na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu, št. 8333/11, Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (Intermodalnost: Čas za sinergijo) (Uradni list RS, št. 58/06), Strategija razvoja Slovenije2, Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 2023, ki ga je sprejela Vlada RS na 92. redni seji, 12. oktobra 2006, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011 2020, št. 12603/10. Nacionalni program obravnava strokovno zahtevne in varnostno kar najbolj razvidne probleme v cestnem prometu v Republiki Sloveniji. Temelji na treh skupnih načelih: 1. celovitem pristopu do varnosti v cestnem prometu, 2. uveljavitvijo najboljših standardov varnosti v cestnem prometu, Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 4 od 43

3. subsidiarnosti, sorazmernosti in deljeni pristojnosti. 2.3.1 Varnost v cestnem prometu kot globalna vrednota Na podlagi 3. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 109/10) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 uradno prečiščeno besedilo in 105/10) je državni zbor na seji dne 24. aprila 2013 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022 (Skupaj za večjo varnost). Nacionalni program 2013 2022 je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 39/13 in pravi, da promet na cestah v Evropski uniji sicer postaja vse varnejši. Leta 2013 je na evropskih cestah umrlo 26.200 ljudi, kar je osem odstotkov manj kot leta 2012. Tudi med letoma 2011 in 2012 je število umrlih padlo za devet odstotkov, kar pa pri Evropski uniji seveda ne more biti končni cilj, zato želijo do leta 2020 prepoloviti število prometnih žrtev. Na nastanek prometnih nesreč vpliva več dejavnikov, poglavitni pa so udeleženci v cestnem prometu, cestna infrastruktura, motorno vozilo in prometno okolje. Pri vseh teh dejavnikih ima človek najpomembnejšo vlogo, saj je kot voznik v vlogi uporabnika motornega vozila in cest, kot načrtovalec pa je zelo pomemben člen pri gradnji cest. Varnost cestnega prometa je odvisna od odgovornega ravnanja posameznika, vzgojno-izobraževalnih in preventivnih institucij, medijev, represivnih in pravosodnih organov, civilne družbe, gospodarskih družb, vodstev samoupravnih lokalnih skupnosti in ne nazadnje državnih organov. Varnost v cestnem prometu je v Republiki Sloveniji in v Evropski uniji pomembno družbeno vprašanje. Leta 2009 je v Sloveniji umrlo 171 oseb, poškodovanih je bilo 12.306, kar predstavlja 0,5 % v skupnem številu umrlih in 0,8 % poškodovanih v skupnem številu umrlih v primerjavi z državami članicami Evropske unije, pri čemer so družbeni stroški prometnih nesreč v letu 2009 znašali 1 milijardo evrov, kar predstavlja 0,7 % stroškov prometnih nesreč. Leta 2011 je v Evropski uniji na cestah umrlo 30.100 oseb, kar je enako številu prebivalcev v srednje velikem mestu, huje poškodovanih pa je bilo 324.000. Nastali družbeni stroški najhujših posledic prometnih nesreč v Evropski uniji so zelo visoki. Leta 2010 so znašali okrog 130 milijard evrov. V Republiki Sloveniji je leta 2011 umrlo 141 oseb, poškodovanih pa je bilo 9.673 oseb, kar predstavlja 0,8 % v skupnem številu umrlih in 0,8 % poškodovanih v skupnem številu poškodovanih, pri čemer so ocenjeni družbeni stroški prometnih nesreč v letu 2011 znašali 636 milijonov evrov (prijavljene in ocena škod prometnih nesreč), kar predstavlja 1,76 % bruto domačega proizvoda. Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 5 od 43

2.3.2 Strateški cilj nacionalnega programa varnosti cestnega prometa Skupni cilj držav članic je, da se do leta 2020 v cestnem prometu ohrani čim več življenj in prepolovi število žrtev in hudo telesno poškodovanih oseb. Temu cilju sledi tudi nacionalni program, katerega izvajanje mora zagotoviti, da na slovenskih cestah konec leta 2022 ne bo umrlo več kot 70 oseb in se ne bo hudo telesno poškodovalo več kot 460 oseb. Za izhodišče se uporablja leto 2011. Na slovenskih cestah do konca leta 2022 ne sme umreti v prometnih nesrečah več kot 35 oseb na milijon prebivalcev. Na slovenskih cestah se do konca leta 2022 ne sme hudo telesno poškodovati več kot 230 oseb na milijon prebivalcev. Slika 4: Vizija nič (Vir: http://www.poslo.si) 2.3.3 Varnostni programi Resolucija Nacionalnega programa prometne varnosti za obdobje 2013 2022 pa v Sloveniji zajema obsežno analizo in številna priporočila. Predvideno je reševanje več ukrepov na področju človekovega delovanja, infrastrukture in vozil ter tehnologije. Zahteva za zmanjšanje smrtnih žrtev do leta 2020 je vizija nič. Dosedanje uresničevanje ciljev NPVCP od leta 2001 do 2011 in cilj za zmanjšanje števila žrtev prometnih nesreč do leta 2022 je prikazano na spodnji sliki. Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 6 od 43

Graf 1: Uresničevanje ciljev po NPVCP (Vir: Nacionalni program 2013 2022) 2.4 Vizija nič Pomen oz cilj Vizije nič je nič smrtnih žrtev in nič hudo telesno poškodovanih oseb zaradi prometnih nesreč v Sloveniji. Vizija nič je pozitiven in odgovoren odnos ustvarjalcev in udeležencev cestnoprometnega sistema, ki so s svojim celotnim delovanjem in ravnanjem dolžni preprečiti najhujše posledice prometnih nesreč ter zagotoviti varen dolgoročni cilj: nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč. Z moralnega vidika je to edini možni dolgoročni cilj vseh humanih družb ter kot takšen jasen in razumljiv cilj vseh sodelujočih ustvarjalcev in udeležencev cestnoprometnega sistema. Vizija nič zato zahteva spremembo razmišljanja in ravnanja oblikovalcev sistema, izvajalcev in prometnih udeležencev. Zavezuje jih k jasnemu odgovornemu ravnanju, kakor to predpisujejo pravila, in k zagotovitvi varnega cestnoprometnega sistema zgraditev cestne infrastrukture in tehnologija vozil morata preprečevati morebitne napake, ki vodijo v prometne nesreče s hudimi posledicami. Z Vizijo nič se odgovornost za ustvarjanje varnega sistema prenaša na slehernega soustvarjalca in uporabnika cest, kot takšna pa postaja nosilka humane in politične skrbi za večjo varnost na cestah po vsej Evropski uniji. Vizija nič obvezuje državne organe in organizacije, organe samoupravnih lokalnih skupnosti, strokovne institucije, organizacije civilne družbe in posameznike, da vse svoje odločitve in ravnanje usmerijo k njeni uresničitvi, prometni sistem pa prilagodijo in oblikujejo tako, da v njem ne bodo ljudje umirali in se telesno poškodovali (Uradni list RS, št. 39/2013). Vizija nič ima svoje korenine v Skandinaviji, drevo pa je posajeno tudi pri nas. Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 7 od 43

Graf 2: Prikaz grafa vizije nič (Vir: http://www.varna-pot.si/) 2.4.1 Žrtve na cesti niso sprejemljive»človek lahko v vsaki situaciji zataji. Prometni sistem ne sme nikoli,«je eno ključnih sporočil Vizije nič, ideje, ki pomeni nov, drugačen in predvsem širši pogled na prometno varnost. Leta 1997 je švedski parlament uradno sprejel vizijo, ki govori o obliki prometnega sistema na način, ki bi preprečeval hujše prometne nesreče. Da bi se uresničil, je potrebno preoblikovanje organizacije in oblikovanja nacionalnega cestnoprometnega sistema. Vizija nič tako narekuje, da se število hudo poškodovanih in smrtnih žrtev do leta 2020 zmanjša na nič. To mora biti dolgoročni cilj vsake države, družbe in vseh preventivnih organizacij (Simon, 2013). Slika 5: Pomen vizije nič (Vir: http://www.poslo.si) Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 8 od 43

2.5 Najbolj smrtne ceste v Evropi Na vrhu najbolj smrtnih cest v Evropi je Romunija, Slovenija pa se uvršča že na dvanajsto mesto. Med najbolj nevarne države se poleg Romunije uvrščajo še Poljska, Luksemburg, Latvija, Hrvaška, Litva, Bolgarija in Grčija, kjer na milijon prebivalcev umre več kot 80 ljudi. Statistična možnost, da umrete med vožnjo v Romuniji, je trikrat večja kot na Švedskem (Siol, 2014). 2.6 Cilji evropske prometne politike Osrednja pozornost prometne politike v Republiki Sloveniji je namenjena trajnostni mobilnosti, ki predstavlja tudi osrčje prometne politike Evropske unije. Cilj evropske prometne politike je ločiti mobilnost od njenih negativnih stranskih učinkov, kar je ključnega pomena za doseganje varnostnih, okoljskih in energetskih ciljev do leta 2020. Za dosego cilja prometne politike Evropska unija vzpodbuja razvoj okolju prijaznejšega prometnega sektorja, razvoj učinkovitih sistemov za upravljanje prometa in povečanje varnosti v cestnem prometu. V ospredju so še prizadevanja za doseganje lizbonskih ciljev, med katere sodi tudi močan, konkurenčen, trajnosten in inovativen prometni sistem EU, ki ustvarja učinkovite prometne tokove in povezave. Dobro delovanje prometne logistike, inovativni sistemi in stroškovno učinkoviti procesi na tem področju lahko prispevajo k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in hkrati h krepitvi svetovne konkurenčnosti evropskih prometnih industrij (Uradni list RS, št. 39/13). 2.6.1 Konkretni cilji evropske prometne politike Med konkretne cilje evropske prometne politike sodijo: uravnotežena uporaba različnih oblik prometa, oblikovanje evropske dimenzije prometa, upoštevanje stroškov, zagotavljanje trajnostnega razvoja, oblikovanje uporabnikom prijaznega prometnega trga. 2.7 Deset temeljnih načel za večjo varnost na cestah Od odgovornih v družbi zahtevamo, da zagotovijo pogoje za varen in funkcionalen prometno varnostni sistem, od posameznega udeleženca prometu pa pričakujemo: Recimo JA lastni odgovornosti, strpnosti in medsebojnemu razumevanju! Recimo JA spoštovanju predpisov na cestah! Recimo NE hitrosti in agresiji! Recimo NE alkoholu,drogam in psihoaktivnim snovem! Uporabljajmo varnostni pas in otroški varnostni sedež! Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 9 od 43

Varnostna čelada na motorju in kolesu naj bo samozaščitno obnašanje! Postanimo vidni kot pešci z uporabo odsevnih teles! Izobražujmo v družinah, vrtcih, šolah in bodimo vzor! Borimo se za hitro in učinkovito sankcioniranje hujših odklonskih ravnanj! Skupaj podpiramo cilj in filozofijo Vizije nič (Wikipedija 2014). 2.8 Prometna varnost in preventivne aktivnosti Slogan: Stari ali mladi - bodimo na cesti varni. Eno najpomembnejših področij AMZS je prav prometna varnost. Njihovi strokovnjaki, ki pokrivajo prometno-varnostne vsebine, se s konkretnimi problemi s tega zelo širokega področja, srečujejo vsak dan že desetletja. Vmes se stvari hitro spreminjajo, tako tehnologije v vozilih kot promet in celo ljudje, predvsem naš odnos do vožnje in prometa kot takega. Kljub hitrim spremembam pa ostaja naš cilj enak: doseči večjo raven varnosti v cestnem prometu (AMZS, 2014). Slika 6: Zakonito, enostavno, varno (Vir: http://www.prostorocnotelefoniranje.com/) Med najodmevnejšimi preventivnimi akcijami, ki jih vodi in koordinira policija, je potrebno izpostaviti naslednje naslove: Kadar voziš, ne uporabljaj telefona! Namen preventivne akcije je zmanjšati možnost udeležbe v prometnih nesrečah, ki bi bile posledica uporabe mobilnega telefona med vožnjo, in ozavestiti širšo javnost o tem, kako nevarno je med vožnjo pogovarjanje po mobilnih telefonih. Vozniki, pazite na pešce! Voznike s tem sloganom opozarjajo, naj bodo bolj pozorni na pešce. Pešcem pa svetujejo, naj poskrbijo za lastno varnost, tako da so na cestah še posebej previdni in vidni. Hitrost počasneje je varneje! Da bi voznike opozorili na to, kako zelo pomembno je upoštevati hitrostne omejitve in druga prometna pravila, policisti v sodelovanju z drugimi državnimi in nevladnimi organizacijami že vrsto let izvajajo akcijo Hitrost počasneje je varneje. Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 10 od 43

Hvala, ker voziš zmerno! Voznike želijo opozoriti predvsem na vožnjo v naseljih, kjer se pogosteje pojavljajo ranljivejši udeleženci v prometu (pešci, kolesarji, otroci, starejši). Alkohol! Z akcijo si želijo prispevati k še dodatnemu zmanjševanju najhujših posledic ter obvestiti širšo javnost o nevarnostih in hudih posledicah, ki jih povzroča alkohol za volanom. Vozimo pametno Hitrost ubija Natakar! Taxi, prosim 0,0 šofer trezna odločitev Varnostni pas, vez z življenjem. Slika 7: Preventivne akcije z naslovi (Vir: http://www.avp-rs.si/) 3 UPORABA MOBILNEGA TELEFONA MED VOŽNJO Nihče ne sme umreti zato, ker nekdo drug telefonira med vožnjo, s tem stavkom se verjetno strinja vsak, zato je skoraj v vseh evropskih državah ročno telefoniranje in pisanje SMS-sporočil prepovedano. Slika 8: Trenutno nedosegljiv (Vir: www.policija.si) Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 11 od 43

3.1 Kadar voziš, ne uporabljaj telefona Telefoniranje med vožnjo je med slovenskimi vozniki vse bolj prisotno. Toda uporaba mobilnega telefona za volanom zelo zmanjša zbranost voznika, zaradi česar lahko spregledamo pomembno prometno signalizacijo in se prepočasi odzovemo na nepredvidljive razmere na cesti. Takšne okoliščine pa lahko botrujejo nastanku hude prometne nesreče. Kazni oz. globa za telefoniranje in pisanje SMS med vožnjo so po državah različne. Avstrija 50 Hrvaška 66 Nemčija 40 80 Velika Britanija 70 Španija 200 Italija 80 318 Kanada 182 (80 % ljudi meni, da je kaznovanje pisanja sporočil med vožnjo na mestu.) Slovenija 120 Ampak 120 evrov visoka kazen za tovrstni prekršek očitno ni dovolj velik razlog, saj policisti vsako leto zaznajo več kršitev. V letu 2007 je bilo v Sloveniji ugotovljenih le 7.641 kršitev, leto pozneje 10.192, v letu 2009 so kaznovali že 13.770 voznikov, leta 2010 kar 17.080, v letu 2011 pa rekordnih 18.626 voznikov. Seveda je povečanje števila zaznanih kršitev tudi posledica vse bolj intenzivne aktivnosti policistov samih (http://www.policija.si). 3.2 Kakšna so pravila? Kot opredeljuje svetovna zdravstvena organizacija (Mobile Phone Use: A Growing Problem of Driver Distraction, 2011), je v nekaterih državah po svetu tematika motenj pozornosti med vožnjo naslovljena s splošnimi zakoni, v Avstraliji lahko policisti kaznujejo voznike zaradi»nevarne«ali»neprevidne«vožnje, v Kanadi in nekaterih evropskih državah pa sankcionirajo vožnjo»brez potrebne skrbi in pazljivosti«. Večina evropskih držav prepoveduje uporabo mobilnih telefonov med vožnjo (to ne velja za prostoročno telefoniranje). Med evropskimi državami, le Portugalska razširja prepoved tudi na prostoročno telefoniranje med vožnjo. Slovenija prepovedana uporaba telefona in brezžičnih slušalk, razen prostoročnih naprav. Nemčija prepovedana uporaba telefona, razen prostoročnih naprav. Nizozemska prepovedana uporaba telefona, razen prostoročnih naprav. Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 12 od 43

Velika Britanija prepovedana uporaba telefona, tudi ob rdeči luči. Izjema je klicanje nujne pomoči. London vsaka uporaba telefona ali podobne naprave je nezakonita. To vključuje tudi ustavljanje pri semaforju. Edine izjeme so klici v sili. V Veliki Britaniji so policisti dobili navodila, naj vsakič, ko posredujejo pri prometni nesreči, udeležencem odvzamejo mobilne telefone in jih upoštevajo kot morebitne dokaze pri ugotavljanju krivde. Policisti bodo namreč s tem preverjali, ali je udeleženec tik pred nesrečo klical ali pošiljal sporočila oziroma kako drugače uporabljal telefon. Britanska vlada sicer resno razmišlja tudi o precejšnji zaostritvi kazni za vse, ki za volanom uporabljajo telefon. Tako naj bi podvojili denarno kazen ter predpisali še šest kazenskih točk. Posameznik dobi sodno prepoved vožnje v Veliki Britaniji že za 12 kazenskih točk. Načeloma je po Evropi dovoljeno prostoročno telefoniranje, vendar tudi to ni priporočljivo, v združenih državah zato že pripravljajo zakon, ki bi preprečeval kakršno koli uporabo telefonov med vožnjo. 3.3 Poročilo evropskega sveta Poročilo Evropskega sveta za varnost prometa povzema ugotovitve različnih raziskav, ki prikazujejo, kakšen je vpliv uporabe mobilnega telefona med vožnjo na voznika. Govorjenje: kognitivne sposobnosti (učinek je odvisen od stopnje emocij). Klicanje: dvojni učinek (na pozornost na cesti in vožnjo zmanjša pozornost na dogajanje na cesti, spremeni se tudi način vožnje. Voznik zaradi telefona pogosto ne prilagodi hitrosti pozabi na uporabo varnostnega pasu, ne upošteva varnostne razdalje in se posledično prepozno odzove na zaviranje, ko se vozilo pred njim nenadoma ustavi. Reakcijski čas: se tako podaljša, nesreča je pogosto neizogibna. Pisanje sporočil: voznik ima daljši reakcijski čas in ne vozi z obema rokama na volanu (Minimising In-Vehicle Distraction, 2010). V zadnjih letih je bilo v Sloveniji zaznano povečanje števila kršitev s področja uporabe mobilnega telefona med vožnjo: - leta 2007 je bilo zabeleženih 7.641 kršitev, - leta 2008 jih je bilo zabeleženih 10.192 (kar je 33,4 % več v primerjavi z 2007), - leta 2009 jih je bilo zabeleženih 13.770 (kar je 35,1 % več v primerjavi z 2008), - leta 2010 jih je bilo zabeleženih 17.080 (kar je 24 % več v primerjavi z 2009); - konec leta 2011 pa je bilo zabeleženih 18.626 kršitev, kar predstavlja v primerjavi z letom 2007 kar 144-odstotno povečanje zaznanih kršitev. Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 13 od 43

- Policija pa je v letu 2013 ugotovila 19.363 kršitev, povezanih z nedovoljeno uporabo mobilnih telefonov med vožnjo. Slika 9: Trenutno nedosegljiv (Vir: www.policija.si) 3.3.1 Le trenutek nepazljivosti je dovolj, da nam za vedno spremeni življenje. Motnje pozornosti med vožnjo, kamor štejemo tudi uporabo mobilnih telefonov, so lahko tudi dejavnik nastanka prometnih nesreč. Po nekaterih tujih raziskavah je tveganje za nastanek prometne nesreče kar štirikrat večje, če med vožnjo govorimo po telefonu. Raziskave kažejo tudi, da kar 57 odstotkov telefonskih klicev Slovenci opravimo med vožnjo z avtomobilom. Javna agencija RS za varnost prometa je v decembru 2011 in januarju 2012 naredila raziskavo, v kateri je sodelovalo 800 voznikov, ki vsaj enkrat tedensko vozijo osebno ali tovorno vozilo. Izkazalo se je, da kar 25,3 % voznikov med vožnjo uporablja mobilni telefon. Povprečni klic pa naj bi trajal kar osem minut. Kar 12 odstotkov voznikov pa celo pregleduje elektronsko pošto in piše tekstovna sporočila, samo tretjina voznikov pa se ob klicu ustavi na varnem mestu. Javna agencija RS za varnost prometa tako ugotavlja, da le tretjina voznikov uporablja napravo za prostoročno telefoniranje. Raziskave tudi kažejo, da je telefonski pogovor med vožnjo daljši od pogovora s sopotnikom v vozilu. Pogovor s sopotnikom v vozilu se lahko prilagaja situaciji na cesti in je v veliki meri zmanjšan v primerih najbolj zahtevnih cest v naseljih (Breen, 2009). Vsak pogled, ki ga namesto cestišču namenimo mobilnemu telefonu, npr. za tipkanje ali branje sporočila, v povprečju traja okoli 5 sekund. V tem času v avtu s hitrostjo 65 km/h prevozimo kar 90 metrov, pri 120 km/h pa je ta razdalja že preko 160 m. Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 14 od 43

Slika 10: Nepozornost na cesto zaradi telefona med vožnjo (Vir: http://www.livetradingnews.com) Med pisanjem SMS-sporočila voznik ne gleda na vozišče kar 4-krat več časa kot pri normalni vožnji (Breen, 2009). Sporočila sicer veljajo za najbolj nevarna, saj voznikovo pozornost s ceste povsem preusmerijo v mobilni telefon. 3.4 Vožnja s telefonom na varnost učinkuje podobno kot alkohol Če se nevarnosti pod vplivom alkohola večina ljudi vendarle zaveda, je nekaj povsem drugega, ko beseda nanese na telefoniranje med vožnjo. Gre za razvado, ki se je med vozniki tako množično razširila, da so celo policisti nemočni. Kot je dokazala raziskava v Angliji, pa je med obema kršitvama povezava. Če namreč voznik telefonira med vožnjo, je to tako, kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola. (Burns et al., 2002). Negativni vpliv na vožnjo, ki ga povzroči uporaba mobilnega telefona, je prehoden in posledica trenutnih motenj pozornosti voznika, medtem ko je treba opozoriti, da vpliv alkohola traja še veliko dlje (Mobile Phone Use: A Growing Problem of Driver Distraction, 2011). Resen telefonski pogovor voznika povsem okupira. Dejstvo je, da človek ni sposoben hkrati opravljati dveh miselnih operacij. Leta 2007 so Američani opravili celotno študijo, v katero so zajeli 100 voznikov in njihove avtomobile opremili s tremi kamerami. Ko so analizirali posnete prometne nesreče, so ugotovili, da jih je 80 odstotkov povzročila voznikova nepozornost. Možgani vsako sekundo prejmejo deset posnetkov dogajanja med vožnjo, torej 600 na minuto. Če se pogovarjamo po telefonu, možgani teh posnetkov ne dobijo, se pravi, da lahko voznik nekaj spregleda, pogosto žal kakšnega otroka ali motorista (Dingus et al., 2006). Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 15 od 43

Slika 11: Telefoniram in vozim (Vir: http://cvv.amzs.si) Mednarodne raziskave potrjujejo, da uporaba mobilnih telefonov med vožnjo vpliva na: slabši reakcijski čas (tudi do 50 % slabši kot vožnja v normalnih pogojih); počasnejše zaznavanje in reagiranje na prometno signalizacijo; daljši zavorni čas z večjo intenziteto zaviranja in manjšo zavorno potjo (pri vožnji z uporabo mobilnega telefona se reakcijski čas poveča z 0,3 na 0,7 sekunde); zmanjšano zaznavanje okolice in prometa; večje tveganje pri odločitvah (zmanjšana varnostna razdalja, manjše prilagoditve hitrosti in drugim razmeram na cesti); kompenzacijsko vedenje (zmanjšana hitrost); manjša stopnja uporabe varnostnega pasu (Breen, 2009). 3.5 Reakcijski čas in zavorna pot Reakcijski čas je čas od opaženja ovire do reagiranja. Pri povprečnem vozniku je ta čas 1 sekunda, zavorna pot pa je pot, ki jo vozilo prevozi od začetka zaviranja do popolne ustavitve. Raziskava v Veliki Britaniji o reakcijskem času mladih voznikov je pokazala, da je pošiljanje SMS-sporočil med vožnjo zmanjšalo reakcijski čas mladih voznikov za kar 35 %. Kot pa tudi že poročajo na spletni trgovini Clipntalk, telefoniranje zmanjša našo pozornost na cesti, vendar je še bolj nevaren zmanjšan reakcijski čas. Ker v eni roki držimo telefon, se ta drastično zmanjša. Raziskave kažejo, da vozniki, ki dobro obvladujejo svoje vozilo, s telefonom v povprečju povzročijo le malo nesreč. Zelo zaskrbljujoča pa je statistika, ki kaže odstotek izogibanja nesrečam. Vozniki, ki med vožnjo telefonirajo, se v povprečju za 49 % težje izognejo nesreči, ki jo povzročijo drugi vozniki, četudi gre za odlične voznike. Z drugimi besedami; če med Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 16 od 43

vožnjo telefoniramo, se bomo veliko težje izognili avtomobilu, ki se nenadoma znajde na našem pasu. AMZS je testiral, da uporaba mobilnega telefona med vožnjo reakcijski čas voznika podaljša iz 0,5 na 1,1 sekunde. To pomeni pri hitrosti 50 km/h več kot 15 metrov daljšo zavorno pot. Slika 12: 1 sekunda in 15 m več (Vir: http://www.prostorocnotelefoniranje.com/) V AMZS Centru varne vožnje so naredili raziskavo o nevarnosti uporabe telefona med vožnjo s tem, da so izvedli meritve reakcijskega časa in dobili štiri pomembne ugotovitve. S to analizo so potrdili daljši reakcijski čas voznika. Reakcijski čas se pri klicu občutno poveča in je približno dvakrat daljši kot v običajni vozni situaciji. Povprečni reakcijski čas med udeleženci je bil 0,6 sekunde. Ko pa sovozniki dobili klic, se je reakcijski čas v povprečju podaljšal na 1,1 sekunde. Razlika 0,5 sekunde pomeni npr. pri 50 km/h 7 metrov daljšo pot ustavljanja. V 10 odstotkih primerov se je reakcijski čas podaljšal za več kot eno sekundo, kar pomeni pri hitrosti 50 km/h več kot 15 m daljšo pot ustavljanja. Starejši vozniki imajo sicer daljši reakcijski čas kot mlajši, reakcijski čas pri klicu in tudi razlika med obema reakcijskima časoma pa sta neodvisna od starosti, kar pomeni, da je telefoniranje enako moteče za vse voznike, ne glede na njihovo starost. Reakcijski čas v obeh pogojih, ob dobljenem klicu in brez njega, je neodvisen od vozniških izkušenj (št. prevoženih kilometrov) in spola, kar pomeni, da moški reagirajo enako hitro kot ženske. Tisti, ki imajo veliko vozniških izkušenj, pa prav tako enako hitro reagirajo kot tisti z manj izkušnjami. Vozniki z daljšimi reakcijskimi časi že v idealnih voznih pogojih potrebujejo več časa za ustrezno reakcijo. Kadar pa jih kaj zmoti,v našem primeru mobilni telefon, je to zanje še bolj moteče kot za ostale ljudi. Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 17 od 43

Slika 13: Postopek reagiranja povprečnega voznika (Vir: http://www.avtomobilizem.com) 3.6 Slovenski zakon o pravilih cestnega prometa Uporabo naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila, prepoveduje določba 35. člena zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-UPB2, Uradni list RS, št. 109/10). 35. člen (prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila) (1) Voznik in učitelj vožnje med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav na način, ki bi zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila (maska, slušalke, telefon itd.). (2) Voznik med vožnjo ne sme poslušati radia ali drugih zvočnih naprav s takšno glasnostjo, ki mu onemogoča normalno slušno zaznavanje v cestnem prometu. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena sme voznik, razen kandidat za voznika, ki ga učitelj vožnje uči vožnje motornega vozila, kandidat za voznika, ki vozi osebni avtomobil v spremstvu spremljevalca, učitelj vožnje ter spremljevalec, med vožnjo telefonirati, vendar le ob uporabi naprave za prostoročno telefoniranje. Pri opravljanju nalog, potrebnih za reševanje življenja ali premoženja, preprečitev ali odpravo velike materialne škode, preprečitev ali odpravo onesnaženja okolja in nalog policije ter vojaške policije, je med vožnjo dovoljena uporaba radijske postaje. (4) Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. (5) Z globo 120 evrov se kaznuje za prekršek voznik, učitelj vožnje motornega vozila ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. 3.6.1 Ugotovitve policije Zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo imamo: - za 30 % daljši reakcijski čas, - 23 % prometnih nesreč je povezano z uporabo telefona, - 23-krat večja možnost prometne nesreče. Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 18 od 43

Slika 14: Zakaj pa ne? Zato ker ogrožate druge in sebe. (Vir: www.zakajpane.org) Žal podatkov o številu prometnih nesreč v Sloveniji, ki se zgodijo zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo, nimamo. Prav tako ne vemo, koliko ljudi je na naših cestah umrlo ali se poškodovalo prav zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo. Pridobivanje takšnih podatkov je namreč izjemno težavno, saj bi potrebovali spremembo zakonodaje, ki bi omogočala vpogled v baze podatkov mobilnih operaterjev. V prihodnje bomo morali razmišljati tudi o podobnih ukrepih, saj je po raziskavi uporaba mobilnega telefona med vožnjo izredno razširjena in na podlagi teh podatkov lahko predvidevamo, da je tudi uporaba mobilnega telefona med vožnjo pogosto eden od dejavnikov za nastanek prometne nesreče. Ker želimo obvarovati čim več življenj na naših cestah, se moramo zavedati tudi široke problematike uporabe mobilnih telefonov med vožnjo (Bodi trenutno nedosegljiv, če želiš ostati živ! Program aktivnosti 10. 15. december 2012, Javna agencija RS za varnost prometa). 3.7 Zakon v Kaliforniji Medtem ko je v Sloveniji in v večini držav sveta zaradi izjemno visokega tveganja uporaba pametnega mobilnega telefona med vožnjo prepovedana, ga lahko odslej vozniki v ameriški zvezni državi Kalifornija uporabljajo brez skrbi. Tamkajšnje prizivno sodišče je namreč odločilo v prid voznikov, ki med vožnjo uporabljajo nepogrešljive mobilne naprave. Tožba je bila sprožena na pobudo voznika, ki ga je kalifornijskega policija pred časom kaznovala zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo z globo v višini 120 evrov. Kalifornijska policija je voznika oglobila zato, ker je med vožnjo»brskal«po mobilniku, ampak med tem ni opravljal telefonskega pogovora in ne pošiljal kratkih sporočil SMS. Ker je v ameriški zvezni državi Kalifornija med vožnjo izrecno prepovedano le opravljanje pogovorov in pisanje sporočil, je prizivno sodišče voznika oprostila plačila denarne globe (http://mobitrgovina.com). Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 19 od 43

3.8 Nesreče zaradi uporabe telefona med vožnjo v tujini Kanadska policija je ugotovila, da je več prometnih nesreč povezanih z nepravilnim početjem med vožnjo, npr. pisanje sporočil po telefonu, kot s prehitro vožnjo pod vplivom alkohola. To potrjujejo tudi ameriške avtomobilske raziskave. Pisanje in branje sporočil med vožnjo je lahko še bolj nevarno od ostalih stanj in dejanj, ki vplivajo na varno vožnjo. O tem, da se uporablja telefone med vožnjo, so razširjene že različne zgodbe. Kot je zapisano v spletnem časniku Dnevnik, je ameriška vladna raziskava ugotovila, da v vsakem trenutku kar 120.000 ameriških voznikov na tak ali drugačen način za volanom uporablja telefon. Le redke med njimi za zdaj oglobijo policisti. V Veliki Britaniji se je zgodila prometna nesreča, pri kateri pa je bil povzročitelj mobilni telefon. Na žalost je bila nesreča tragična. Oseba se je na avtocesti s svojim avtomobilom zaletela v zadek drugega avtomobila, ki je bil parkiran ob robu cestišča. Ta oseba je bila v trenutku mrtva. Pregled krvi je pokazal, da voznica ni bila pod vplivom alkohola. Nesreča, ki bi v preteklosti veljala za tragičen primer, pa je dobila drugačen epilog. Povzročil ga je telefon, ki ga je priča našla v travi in ga predala policiji. Analiza telefonskih razgovorov je pokazala, da je voznica med vožnjo pošiljala kratka besedna sporočila. Zadnjega je odposlala nekaj trenutkov preden se je zarila v zadek avtomobila. Zvezna agencija za varnost v prometu (National Trasportation Safety Board, NTSB) je povzdignila svoj glas in je od vlade v Washingtonu odločno zahtevala, naj na celotnem območju Združenih držav Amerike voznikom prepove uporabo mobilnih telefonov po tem, ko je v Missouriju 19-letni mladenič s svojim pick-upom povzročil verižno trčenje, v katerem sta umrli dve osebi, 38 pa je bilo ranjenih. Bilo je prvič, da je lokalna policija med preiskavo nesreče zasegla in pregledala mobilni telefon mladeniča, ki je povzročil množično tragedijo. V enajstih minutah pred tragičnim dogodkom je mladi voznik pri hitrosti 90 kilometrov na uro poslal 11 kratkih sporočil, je po enoletni preiskavi naznanila policija v Missouriju. Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 20 od 43

Slika 15: No cell phone use, while driving (Vir: http://aboutpv.com) 3.8.1 Opozorila NTSB, (National Trasportation Safety Board) Debora Hersman, predsednica NTSB, (National Trasportation Safety Board) je opozorila, da na trg prihajajo vse močnejši pametni telefoni, da vozniki med vožnjo pregledujejo in pošiljajo elektronska sporočila ali celo gledajo filme. Debora Hersman, katere agencija že skoraj desetletje opozarja na problem, ki se je v primerjavi z današnjo razsežnostjo problema na začetku zdel zelo majhen, navaja:»vsako leto na trg prihajajo novi in vse močnejši aparati. Vozniki se prijavijo na facebook in twitajo z enako lahkoto kot takrat, ko sedijo za delovno mizo ali doma na kavču. Na žalost ni tako, vse to počnejo, medtem ko sedijo za volanom.«strogi prometni predpisi vožnjo po ameriških cestah delajo varno in skorajda dolgočasno. Občasni telefonski razgovori med ležerno vožnjo dolgo časa niso motili nikogar. Šele v zadnjih nekaj letih so ročno uporabo telefonov in pošiljanje kratkih sporočil med vožnjo prepovedali v 35 ameriških državah. Toda hkrati so iste države legalizirale prostoročno uporabo telefonov med vožnjo. NTSB (National Trasportation Safety Board) meni, da je prostoročna uporaba enako nevarna kot ročna, zato zahteva absolutno prepoved telefonov. Debora Hersman pa celo meni, da bi morali vozniki pred vožnjo telefone zakleniti v prtljažnik. Tako kot cigareta med potovanjem z letalom naj bi med vožnjo postal nedosegljiv tudi pametni telefon. NTSB v svojem poročilu navaja mednarodne raziskave, ki zasvojenost od interneta, računalnika in pametnega telefona primerjajo z odvisnostjo od nikotina in alkohola. Dejansko najnovejše raziskave o uporabi telefonov med vožnjo kažejo, da tendenca večopravilnosti med ameriškimi vozniki strmo narašča. Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 21 od 43

3.9 Kako pogosti so»selfiji«v avtomobilih v Evropi? Fordova raziskava se je tokrat dotaknila vse bolj razširjene človeške navade, ki jo vsi že dobro poznamo pod imenom»selfi«. Ta je vzniknila z vzponom pametnih telefonov z vgrajenimi zmogljivimi fotoaparati, prevlado družbenih omrežij in dostopnostjo številnih aplikacij za kar najhitrejšo in povsem preprosto obdelavo in objavo samoizdelkov. Vodja programa»ford Driving Skills for Life«James Graham je povedal:»zaskrbljujoče je, da toliko mladih med vožnjo fotografira,«in dodal, da bodo skušali o nevarnostih tovrstnega početja mlade voznike čim bolj izobraziti. Sporočilo za javnost obenem razkriva, da se je prav v tem letu povečalo število prometnih nesreč, ki so se zgodile v času po nastanku posameznega»selfija«. Pri Fordu so ugotovili, da postopek nastanka enega»selfija«za volanom, torej seganje po telefonu, fotografiranje in postavitev telefona nazaj na svoje mesto, vzame 14 sekund naše pozornosti. Preverjanje novih objav na družbenih omrežjih pa lahko vzame 20 sekund naše pozornosti. Raziskava je delček Fordovega uspešnega programa Ford Driving Skills for Life, s katerim skušajo mlade voznike čim bolj izučiti v veščini varnega in odgovornega upravljanja z vozilom. Semkaj pa zagotovo spada tudi ozaveščenost o odgovorni uporabi pametnih telefonov. Raziskavo so opravili v juniju 2014, zajela pa je 7003 uporabnikov pametnih telefonov, starih od 18 do 24 let, iz Italije, Španije, Romunije, Belgije, Francije, Nemčije in Velike Britanije. Rezultati so pričakovani in zanimivi, saj se je med vožnjo fotografiral že vsak četrti uporabnik pametnega telefona, prav tako pa vsaj preveril nove objave na spletnih straneh, morda delil svoje trenutno»stanje«ali pa celo objavil svoj novonastali»selfie«. Slika 16: Fotografiranje s telefoni med vožnjo (Vir: http://www.primorske.si) Natančnejši podatki razkrivajo, da svoje obličje med vožnjo najraje fotografirajo Britanci, takoj za njimi so se uvrstili mladi vozniki iz Nemčije in Francije, nato pa Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 22 od 43

sledijo še Romuni, Italijani, Španci in Belgijci. Družabna omrežja in s tem povezane aplikacije najpogosteje uporabljajo mladi vozniki v Nemčiji, takoj za njimi so Britanci, nato pa sledijo še mladi vozniki iz Belgije, Romunije, Francije, Italije in Španije. Skoraj vsi mladi vozniki v Romuniji so razkrili, da so za volanom že fotografirali, sledijo pa jim Nemci, Britanci, Belgijci in Francozi, Italijani ter Španci. Zanimivo pa je, da so rezultati raziskave pokazali, da je, kljub množični uporabi pametnih telefonov, med vožnjo večina sodelujočih tovrstno početje označila kot potencialno nevarno, a kljub temu jih še naprej uporabljajo. Pri tem so se za posledice najmanj zmenili mladi vozniki moškega spola. Gre torej za podobno dojemanje kot pri podobnih dejavnostih, ki med vožnjo odvračajo našo pozornost. Mednje zagotovo spada pisanje tekstovnih sporočil ali opravljanje telefonskega pogovora brez prostoročnega sistema (Primorske članek v spletnem časniku, 7. 8. 2014). 3.9.1 Varnost na cesti močno zmanjšujejo tudi ostale aplikacije, ki jih ponujajo pametni telefoni. Približno 25 % evropskih mladih voznikov je torej med vožnjo z avtomobilom posnelo»selfie«. Raziskavo je naročil Ford, ki je kot enega izmed razlogov, zakaj so se zanjo odločili, navedel povečano število prometnih nesreč, ki so se zgodile med snemanjem»selfieja«. Prihajalo je do nesreč s hujšimi posledicami ali pa celo s smrtnim izidom, za katere se je izkazalo, da so se vozniki tik pred trčenjem ukvarjali s fotografiranjem samega sebe. Človek se pri tem zamoti za 14 sekund, da preveri, kaj se dogaja na socialnih omrežjih, pa kar 20 sekund. Po dvajsetih sekundah se pri hitrosti 100 km/h prevozi 555 m, pri katerih nismo pozorni, kaj se dogaja na cesti. Pri 130 km/h pa 722 m oz. skoraj ¾ kilometra! Lahko bi rekli, da si je bolj varno med vožnjo popravljati pričesko, kar po raziskavah vzame 4 sekunde časa. Vnašanje telefonske številke v mobilnik pa vzame 7 sekund (Dostop članek 15. 8. 2014). 3.9.2 Trenutek nepazljivosti med vožnjo Trenutek nepazljivosti lahko naša življenja ovije v črnino, kot poroča žalostna zgodba iz Amerike, ki se je zgodila na avtocesti v Severni Karolini zaradi fotografije med vožnjo. Voznica je zatem takoj trčila v smetarski tovornjak. Njeno vozilo je zagorelo, nesrečna ženska je umrla, obdukcija je pokazala, da ni vozila pod vplivom alkohola ali drog, prav tako vzrok za nesrečo ni bila prekomerna hitrost, saj je vozila po predpisih. Policisti so pravi vzrok za nesrečo našli šele potem, ko so jim prijatelji povedali, da so v času nesreče na facebooku videli njene zadnje objave. Pristojni so preverili njihove navedbe in ugotovili, da je svojo fotografijo in zadnje besede objavila le nekaj sekund pred trčenjem. Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 23 od 43

Kot navaja tamkajšnji predstavnik policije Chris Weisner, ta nesreča zelo nazorno prikazuje možne posledice nespametnih ravnanj za volanom. Njeno življenje se je v trenutku končalo le zaradi tega, ker je želela prijateljem sporočiti, da je srečna. 4 ANKETA Raziskava na področju uporabe mobilnih telefonov med službeno vožnjo je bila izvedena na sedežu podjetja DHL Ekspres, Zgornji Brnik 130/u, na jutranjem sestanku kurirjev, kjer smo vsem kurirjem razdelili anketni vprašalnik ter si pridobili podatke o trenutni situaciji glede uporabe mobilnega telefona med službeno vožnjo. Kurirje smo izbrali zato, ker se vsakodnevno srečujejo z dostavljanjem pošiljk, ker delo poteka hitro, obsega tudi komunikacijo s strankami po telefonu med samo vožnjo. 4.1 Predstavitev podjetja DHL Ekspres (Slovenija) d.o.o. je prisoten v Sloveniji kot samostojno podjetje od leta 1990. Ustanovitelj podjetja je FHL Middlestown B.V. iz Nizozemske, 100- odstotni lastnik pa Deutsche Post Beteiligungen Holding. Poleg sedeža podjetja v industrijski coni Trzin ima DHL poslovno enoto tudi na Brniku. DHL deluje v in na več kot 220 državah in ozemljih po vsem svetu, zaradi česar je najbolj mednarodno podjetje na svetu. S svojimi več kot 315.000 zaposlenimi ponujajo rešitve za skoraj neskončno število logističnih potreb. DHL je del vodilnega svetovnega logističnega koncerna Deutsche Post DHL, sestavljajo pa ga tri podjetniška področja: DHL Express, DHL Global Forwarding, Freight (Tovori) in DHL Supply Chain (oskrbovalna veriga). 4.2 Namen in cilj raziskave Slika 17: Logotip podjetja DHL (Vir: http://www.dhl.si) Namen in cilj raziskave je bilo ugotoviti: - kako pogosto uporabljajo mobilne telefone med službeno vožnjo v enem dnevu; - kako ga uporabljajo; Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 24 od 43

- kakšni so pogovori, ki jih opravijo med vožnjo; - kako pogosto berejo ali pišejo sms med vožnjo; - ali so se zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo že kdaj znašli v nevarni situaciji. 4.3 Načrtovanje raziskave in metode Odločili smo se za zbiranje primarnih podatkov z metodo anketiranja. Anketni vprašalnik je najpogostejše orodje pri tovrstnih raziskavah. Uporabili smo izbirna vprašanja z enim ali dvema odgovora. Vprašanja so bila skrbno izbrana in pravilno besedno oblikovana, da niso povzročala dvoumnih razmišljanj. 4.4 Načrt vzorčenja V anketiranje je bilo vključenih 25 oseb. Ker v podjetju DHL med kurirji prevladuje moški spol, je med anketiranci 24 moških in 1 ženska. So različnih starostnih skupin. Anketni vprašalnik je sestavljen iz 6 vprašanj, ki so razdeljena na sklope: - informacije o spolu; - kako pogosto uporabljajo telefon ter kako; - za katere namene ga uporabljajo; - opis nevarne situacije zaradi uporabe telefona. 4.5 Analiza informacij Uspešno zbrane informacije smo pregledno oblikovali. Vsako vprašanje v anketi smo analizirali in dobili sledeče rezultate. Z ugotovljenimi podatki si bomo pomagali odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja. 4.6 Predstavitev in analiza dobljenih podatkov raziskave 1 Spol Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je anketo izpolnilo 96 % (24 moških) ter 4 % (1 ženska). Skupaj je v raziskavi sodelovalo 25 oseb. Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 25 od 43

Spol 4 % Moški Ženska 96 % Graf 3: Spol anketirancev (Vir: lasten) 2 Pogostost uporabe v enem dnevu Drugo vprašanje smo zastavili:»kako pogosto uporabljate mobilne telefone med službeno vožnjo v enem dnevu?»anketiranci so lahko izbirali med štirimi odgovori. Na prvem mestu so anketiranci podali odgovor večkrat (76 %), kar predstavlja 19 oseb, nato sledi odgovor 3- do 7-krat (12 %), ter 1- do 3-krat (8 %). Z odgovorom»nikoli«je odgovorilo 4 %. Pogostost uporabe v enem dnevu? d) Večkrat 76 % c) Od 3- do 7-krat b) Od 1- do 3-krat a) Nikoli 8 % 12 % 4 % 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 Pogostost uporabe v enem dnevu? a) Nikoli b) Od 1- do 3- krat c) Od 3- do 7- krat d) Večkrat 1 2 3 19 Graf 4: Pogostost uporabe v enem dnevu (Vir: lasten) Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 26 od 43

3 Kako ga uporabljajo? Anketirance smo vprašali, kako ga uporabljajo. Na voljo so bili trije odgovori. Pri tem smo ugotovili, da kar 56 % anketirancev oziroma 14 oseb uporablja mobilni telefon brez slušalke oz. prostoročne naprave. 9 vprašanih ljudi je odgovorilo, da uporabljajo prostoročno napravo, kar predstavlja 36 %, sledi še uporaba slušalk (8 %). Kako ga uporabljate? Brez slušalk oz. prostoročne naprave 56 % S prostoročno napravo 36 % S slušalkami 8 % 0% 20% 40% 60% 80% 100% Graf 5: Kako ga uporabljate? (Vir: lasten) 4 Vrsta pogovorov Na četrto vprašanje, ki se nanašalo na vrsto opravljenih pogovorov, je 20 oseb odgovorilo da so službeni, kar je razvidno iz grafa. Službeni pogovori torej predstavljajo 80-odstotni delež. Približno enako število anketirancev (med 12 in 8 %) pa je odgovorilo, da opravljajo zasebne (družinske) pogovore. 100% 80% 60% Pogovori, ki jih opravite, so po večini... 80 % 40% 20% 0% 12 % 8 % Službeni Družinski Ostalo Graf 6: Pogovori, ki jih opravite, so po večini (Vir: lasten) Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 27 od 43

5 SMS med vožnjo Zanimalo nas je, kako pogosto med vožnjo berejo ali pišejo sporočila. Dobili smo sledeče odgovore: 6- ali večkrat to počne 56 % vprašanih, kar predstavlja 14 anketiranih oseb, 1- do 5-krat na mesec jih piše 36 % anketirancev. 8 % jih je odgovorilo, da nikoli. Rezultat ankete na to vprašanje predstavlja zelo zaskrbljujoče stanje oziroma zelo veliko tveganje med vožnjo. Kako pogosto berete ali pišete SMS med vožnjo? 6- ali večkrat 56 % 1-krat do 5-krat na mesec 36 % Nikoli 8 % Kako pogosto berete ali pišete sms med vožnjo Nikoli 1-krat do 5-krat na mesec 6- ali večkrat 2 9 14 Graf 7: Kako pogosto berete ali pišete SMS med vožnjo? (Vir: lasten) 6 V nevarnosti zaradi telefona med vožnjo»ali ste se zaradi uporabe mobilnega telefona med službeno vožnjo že kdaj znašli v nevarni situaciji?«je bilo vprašanje, na katero so anketiranci lahko odgovorili z da ali ne. Imeli smo tudi eno podvprašanje. Anketirani, ki so odgovorili z da, so morali napisati, v kakšni nevarni situaciji so se znašli. Dobili smo sledeče odgovore: 72 % vprašanih je odgovorilo»ne«, 28 % anketiranih, kar predstavlja 7 oseb, pa je odgovorilo z»da«. Podali so sledeče primere. Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 28 od 43

Ali ste se zaradi uporabe mobilnega telefona med službeno vožnjo že kdaj znašli v nevarni situaciji? NE 72 % DA 28 % Ali ste se zaradi uporabe mobilnega telefona med službeno vožnjo že kdaj znašli v nevarni situaciji? DA NE 7 18 Graf 8: Ali ste se zaradi uporabe mobilnega telefona že kdaj znašli v nevarnosti (Vir: lasten) Nevarnosti, v katerih se je znašlo 28 anketirancev zaradi uporabe telefona med vožnjo, so zelo zanimive in hkrati smrtno nevarne oziroma bi se lahko tragično končali. Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 29 od 43

Nevarnosti, v kateri so se znašli anketiranci: ŠTEVILO ANKETIRANCEV ODGOVORI 1 Preusmeril sem pozornost s ceste. 1 Prevozil sem rdečo. 2 Vijuganje po cesti. 1 Skoraj povzročil nesrečo na avtocesti. 1 Spregledal sem avto v križišču. 1 Zavila na nasprotni vozni pas, po katerem je pripeljajo tovorno vozilo. Tabela 1: Nevarnosti zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo (Vir: lasten) Kot je razvidno iz grafa, bi 28 % anketirancev lahko doživelo težko prometno nesrečo, katere vzrok bi bila nezbranost pri vožnji oziroma uporaba mobilnega telefona. Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 30 od 43

5 PREDLOGI UKREPOV ZA MANJ UPORABE MOBILNIH TELEFONOV MED VOŽNJO 5.1 Aktivnosti za večjo varnost prometa V ZDA voznike in voznice pozivajo k zavezi, da med vožnjo ne bodo pisali ali brali sporočil na telefonu s sloganom»lahko počaka.«udeležence v prometu na zavezo opominjajo tudi z nalepkami, ki jih vozniki prilepijo na avtomobil. Filmski ustvarjalci pa na nevarnost in pogosto tudi absurdnost pisanja sporočil med vožnjo opozarjajo s pretresljivimi kratkimi video zapisi. Eden med njimi opozarja:»naj ne bo telefonsko sporočilo vaše zadnje.«slika 18: Don't text and drive (Vir: http://www.commsmea.com) 5.1.1 Neskončno trpljenje vse zaradi telefona Nemški režiser Werner Herzog je posnel kratki film From one second to the next (2013) z izpovedmi povzročiteljev nesreč, ki so med vožnjo brali ali pisali sporočila po telefonu. Film prikazuje tudi trpljenje družin, ki so izgubile svoje najdražje ali pa negujejo hudo poškodovane otroke ali svojce. 5.2 BBC-jevi predlogi za večjo varnost Ne le v Sloveniji, tudi drugod po svetu je mobilni telefon med vožnjo zelo pogosto v rokah voznika, kar povzroči prenekatero nesrečo. Sledi pet BBC-jevih idej, kako bi morda lahko preprečevali ta problem. 1. Pogostejše wi-fi točke ob cestah Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 31 od 43

Britanska raziskava meni, da bi točke z zastonjskim dostopom do brezžičnega interneta lahko precej pomagale pri uporabi telefonov med samo vožnjo. Tako bi denimo na parkiriščih ob avtocestah ljudje v miru pregledovali svojo e-pošto in brskali za novicami. 2. Blokiranje signala Avtomobili bi morali imeti tehnologijo, ki blokira možnost uporabe mobilnika med vožnjo. A kako vedeti, ali telefon uporablja voznik ali sopotnik? Na voljo so sicer že mobilne aplikacije, ki v povezavi z vmesnikom za OBD 2 blokirajo uporabnikov telefon. A uporaba te tehnologije je prostovoljna, uporabnik mora najprej naložiti aplikacijo. 3. Taktika laganja Leta 2012 so v Belgiji pripravili zanimiv preizkus. Kandidatom za izpit so se zlagali, da je vlada sprejela zakon, po katerem je uporaba mobilnika za volanom povsem legalna in da je preizkus spretnosti, kako dobro hkrati pišejo SMS in vozijo, celo obvezna naloga na izpitni vožnji. Kandidati so bili pretreseni nad izkušnjo, ko so videli, kako hitro se na poligonu zaletijo v oviro s telefonom v rokah. 4. Prekinitev navade Še tako ostri zakoni nimajo prav veliko vpliva na ukoreninjeno vedenje voznikov, ugotavljajo strokovnjaki, saj je uporaba mobilnika navada, ki jo je težko prekiniti. Morda bi bilo bolj smiselno izdelovati telefone, ki bi se avtomatično izključili, če bi zaznali gibanje, predlagajo nekateri. A tu smo spet pri vprašanju sopotnikov. 5. Izkušnja iz druge roke Pogovor z zdravnikom, ki je že imel opravka s hudo nesrečo, za katero je bil vzrok uporaba mobilnika, utegne pomagati. Šokiranje včasih pomaga pri spremembi navad, menijo nekateri, a drugi poudarjajo, da tovrstna šok terapija deluje kratkoročno in ima morda neželene stranske učinke, preveč prestrašenih voznikov. Pod črto nobeden od zgornjih predlogov ne deluje povsem prepričljivo in je vse še vedno odvisno predvsem od voznika samega. Morda je za začetek najbolje mobilnik pred zagonom ključa preprosto pospraviti v prtljažnik. V nekaterih državah opozarjajo s slogani»ne piši sporočil, ko voziš«kar na avtocestah. Takšni sistemi imajo zelo pomembno vlogo z vidika varnosti na cestah. Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 32 od 43

5.3 Preventivne akcije s slogani Slika 19: Informacijski portal na avtocesti (Vir: http://www.danielrrosen.com) Tudi Javna agencija RS za varnost prometa navaja različne raziskave in analize, kako zelo nevarna je uporaba mobilnega telefona med vožnjo in na kaj vse vpliva. Da bi ljudem vendarle dopovedali, kako zelo nevarno je uporabljati mobilne telefone med vožnjo, so v sodelovanju s policijo, ministrstvi ter celo slovenskimi mobilnimi operaterji začeli preventivno akcijo pod sloganom:»bodi trenutno nedosegljiv, če želiš ostati živ.«problematike motenj pozornosti med vožnjo, predvsem nevarnosti uporabe mobilnih telefonov med vožnjo, se na Javni agenciji RS za varnost prometa zavedajo in celotna preventivna akcija bo temeljila na osveščanju in dvigu varnostne kulture voznikov. Akcija bo interdisciplinarna, s sodelovanjem različnih subjektov, od policije, ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ministrstva za zdravje, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, nevladnih organizacij, do glavnih mobilnih operaterjev v Sloveniji in zastopnikov mobilnih telefonov. Akcija Bodi trenutno nedosegljiv, če želiš ostati živ je potekala med 13. in 26. januarjem 2014. Kot kažejo viri, so v tem času policisti nadzirali uporabo mobilnih telefonov med vožnjo in ugotovili 2.772 kršitev. Od tega so izrekli 356 opozoril, izdali 2.411 plačilnih nalogov (skupaj z mandatnimi kaznimi za tujce) in podali 5 obdolžilnih predlogov za uporabo mobilnih telefonov med vožnjo. Namen preventivne akcije je bilo zmanjšati možnost udeležbe v prometnih nesrečah, ki bi bile posledica uporabe mobilnega telefona med vožnjo in osvestiti širšo javnost o nevarnosti uporabe mobilnega telefona med vožnjo. Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 33 od 43

Tabela 2: Osnutek nacionalnih akcij v letu 2014 (Vir: http://www.avp-rs.si) 5.4 Prostoročno telefoniranje ni rešitev Slovenska zakonodaja telefoniranje med vožnjo dovoljuje, a le če je v vozilo vgrajena naprava za prostoročno telefoniranje ali brezžična slušalka za uho, tako da vozniku pri tem ni treba fizično upravljati telefonskega aparata. Testi na simulatorjih so pokazali, da ni pomembnih razlik, ali uporabljamo prostoročni sistem ali telefoniramo kot večina voznikov s telefonom v rokah. Bistvo je namreč, da človek ni sposoben hkrati opravljati dveh zahtevnih miselnih operacij, ampak jih delamo drugo za drugo. Če se torej intenzivno pogovarjamo po telefonu, ne spremljamo dovolj dogajanja v prometu. Ker raziskave kažejo, da kar 57 % klicev opravimo med vožnjo, je edino pravilno in tudi varno, da se v primeru nujnega pogovora ustavimo na postajališču, ugasnemo vozilo in klic opravimo v miru, saj je vožnja aktivnost, ki ji moramo posvetiti vso našo pozornost. Tudi uporabo slušalk med vožnjo lahko primerjamo z uporabo mobilnega telefona med vožnjo, saj gre v obeh primerih za moteč dejavnik, ki zmanjšuje slušno zaznavanje in odvračanje pozornosti v prometu (http://www.policija.si). Japonska, Brazilija in Singapur so prostoročno telefoniranje že prepovedale. Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 34 od 43

5.5 Avtomobili bodo na glas brali SMS-sporočila Novi Fordovi modeli bodo zmožni na glas prebirati tekstovna sporočila z mobilnih telefonov. Fordov komunikacijski sistem Sync s pomočjo povezave prek Bluetootha omogoča sinhronizacijo z mobilnim telefonom, uporabnike pa opozori, ko dobijo tekstovno sporočilo, in ga na glas tudi prebere. Pri Fordu menijo, da bodo s tem znatno znižali tveganje za nastanek prometne nesreče, saj naj bi bilo prav branje in pisanje tekstovnih sporočil med vožnjo med zelo pogostimi vzroki prometnih nesreče. Poleg tega, da bo omogočeno prebiranje sporočil, bo lahko voznik ali voznica pošiljatelju na sporočilo odgovoril, ne da bi spustil volan iz rok. To bodo omogočila vnaprej napisana sporočila. Za večjo varnost na cesti se v Sloveniji izdelujejo tudi različni izdelki in reklamni napisi s posebnimi slogani. Slika 20: Kadar voziš, ne uporabljaj telefona! (Vir: www.policija.si) 5.6 Naprave za prostoročno telefoniranje Z naraščanjem števila telefonov je naraščala tudi množičnost njihove uporabe med vožnjo v avtomobilih. Možnosti telefoniranja med vožnjo so: prostoročno z zvokom preko zvočnika, telefon je vstavljen v poseben nosilec, voznik pa s sogovornikom komunicira preko zvočnika; prostoročno telefoniranje s slušalko Bluetooth. Za preprečevanje uporabe telefonov med vožnjo obstaja tudi kar nekaj aplikacij za pametne telefone, ki klic ali SMS na vaš telefon preusmerijo na telefonski predal ali pa posredujejo SMS z obvestilom, da smo trenutno v avtomobilu in bomo na klic oz. SMS odgovorili, ko bo možno. Ne glede na to, ali bomo uporabljali omenjene aplikacije ali ne, je treba dobro premisliti, če je vredno tvegati svoje in življenje Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 35 od 43

ostalih udeležencev v prometu zaradi telefonskega klica ali sms sporočila. (https://www.wiz.si). Slika 21: Uporaba slušalke Bluetooth (Vir: http://www.plantronics.com) Vozniki, ki ne uporabljajo naprave za prostoročno telefoniranje, se v povprečju kar za 49 % težje izognejo prometni nesreči, ki jo povzročijo drugi vozniki. Ko se vozimo in uporabljajmo mobilni telefon, se pogosto tudi stalno oziramo okoli sebe, nenehno in sumljivo opazujemo avtomobile in imamo določen strah, da je policijska kontrola za naslednjim ovinkom. Zato je na trg prišla bluetooth naprava za prostoročno telefoniranje Clip&Talk, ki jo enostavno pripnemo na senčnik našega avtomobila in s tem ne tvegamo kazni 120 zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo (http://www.clipntalk.si/). Slika 22: Naprava za prostoročno telefoniranje (Vir: www.clipntalk.si/) Tadej Dolinar: Uporaba mobilnih telefonov med službenimi vožnjami stran 36 od 43